Bohinjske novice - september 2021

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXIV 3. SEPTEMBER 2021 ŠTEVILKA 9

Obeležili Občinski praznik Občine Bohinj (na 2. strani)

4

7

9

14

16

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ZA KONEC

Participativni proračun

Razpis za pridobitev certifikata Bohinjsko

Bohinjci smo stopili na Ararat, 5137 m, najvišjo goro Turčije

Klarinetkanje v Bohinju

Avgustovska črna kronika

Foto: Pavel Korošec

2

ak tualno

Obeležili Občinski praznik Občine Bohinj

Županov uvodnik

Katarina Košnik

Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci, Začetek sezone smo pričakali v zelenem in naše sobe in hotele so napolnili turisti, ki so za razliko od lanskega leta prišli tudi iz tujine. Bohinjski turizem je v dobri formi. To dokazujejo ne samo številke, ki so kljub epidemiji boljše kot lansko leto, Bohinj je vodilna sila na področ­ju razvoja trajnostnega oziroma odgovornega turizma. To do­ kazujejo številne aktivnosti s področja tako imenovane mehke mobil­ nosti, kjer je Bohinj vsekakor trenutno najbolj razvita podeželska ob­ čina. Vendar se s povečanim obiskom poveča tudi količina odpadkov. Ta že predstavlja problem in kaže se, da bo ta še večji, če ne bomo ukrepali. Vse več je oddajanja sob, počitniških hiš in apartmajev na daljavo, brez prijav in evidence. Odpadki tako ostanejo strošek nas občanov, ki redno poravnamo svoje obveznosti, in vseh, ki vodijo evidence gostov. Če se hočemo izogniti tovrstnim problemom, mora­ mo najti način, ki bo onemogočal oddajanje sob in objektov na črno. Vzpostaviti moramo nadzor, ki bo omogočal tudi ukrepanje. Ker se je v teh letih turizem močno razširil po celotnem območju Bohinja, je treba prevetriti čase in frekvenco odvažanja smeti po celotnem Bohinju v času poletne sezone. S tem bi preprečili vse pogostejše odlaganje viška odpadkov po komunalnih otokih po vaseh. Z veseljem nas navdaja dejstvo, da kljub epidemiji zastavljeni ob­ činski projekti nemoteno tečejo, tako infrastrukturni kot tudi naš trenutno največji projekt – gradnja novega vrtca v Bohinjski Bistrici. Smo tik pred izbiro izvajalca in ker smo pridobili tudi evropski denar, bomo z deli začeli že letos. Uspešno se nadaljuje tudi projekt kolesar­ ske povezave Bled–Bohinj, za katerega smo dobili potrjena evropska in državna sredstva. Pridobljeno imamo že gradbeno dovoljenje za del trase Bohinjska Bistrica–Soteska. Uspešno so bili zaključeni pro­ jekti kolesarske brvi na Rju, parkirišča ob vežicah z urejeno okolico v Bohinjski Bistrici in izgradnje parka s parkiriščem za Muzej Tomaža Godca na Vodnikovi cesti. Gradimo prizidek šole z igriščem in spo­ minskim parkom v Srednji vasi, avtobusno postajo pod Studorom in finančno zahteven projekt – kanalizacijski povezovalni kanal Zgornje Bohinjske doline. V zaključni fazi je kanalizacijska povezava Nemški Rovt–Bohinjska Bistrica. Zaradi uničene strehe na dvorani Danica bomo zamenjali platneno streho za kovinsko konstrukcijo in dvorano prenovili in polepšali. V pripravi je projekt urejanja tržnice in oko­ lice kulturnega doma v Bohinjski Bistrici in pa tisto, kar smatram za nujno, začeti moramo z urejanjem ulic v Bohinjski Bistrici. Letos bomo prvič uporabili tako imenovana TNP-sredstva, ki so posledica spremembe Zakona o TNP (10. in 11. člen). S temi sredstvi bomo gradili vaška jedra v Stari Fužini in pod Studorom, kjer bomo gradili tudi kanalizacijo, urejale se bodo ceste in vodovod na Gorjušah in Koprivniku. V pripravi je dokumentacija za začetek del za kanaliza­ cijo v Srednji vasi. Ne samo v turizmu, tudi v gospodarstvu se je gradilo. Podjetju Lip Pohištvo je uspelo zgraditi novo moderno halo, kjer imamo zaposle­ nih preko 40 ljudi. Tudi LIP Bohinj je zamenjal dotrajano linijo za razrez z novo moderno linijo. Obema želim uspešno delo še v naprej. Tudi letos bomo pri pripravi proračuna določena sredstva namenili za pripravo participativnega proračuna, kjer boste o porabi le-tega odločali tudi občani. Denar je namenjen vsem krajevnim skupnostim, tudi KS Srednja vas, ki lansko leto ni sodelovala in ni počrpala denar­ ja. Upam, da ga bo letos.

župan Jože Sodja

Rok za oddajo prispevkov v septembru

26. avgusta Občina Bohinj praznuje občinski praznik. Posvečen je spominu na pohod štirih srčnih mož, ki so na ta dan, leta 1778, prvič stopili na 2864 m visok Triglav. Vsi štirje možje so bili iz Bohinja: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. To leto smo, še vedno omejeni z ukrepi za zajezitev epidemije, program izvedli v malce skrčeni obliki. Kljub temu je Občina Bohinj občankam in občanom skupaj z osrednjo slovesnostjo pripravila štiri prireditve.

Praznični planinski pozdrav Triglavu

Občanke in občani Bohinja se še spominjate vsakoletnih planinskih prireditev pri spomeniku štirim srčnim možem, ki je bila stalnica v programu prireditev ob občinskem prazniku in so jo prav v čast štirim srčnim možem pripravljali v Planinskem društvu Srednja vas. To leto je prireditev ponovno našla mesto na Ribčevem Lazu pri spomeniku. Planinsko društvo Srednja vas je združilo moči s Turističnim društvom Bohinj, ki vsak teden v poletju pripravlja prireditev Pozdrav Triglavu. V sodelovanju s Planinskim društvom Bohinjska Bistrica so tudi letos na prireditvi podelili priznanja tistim, ki so prehodili Bohinjsko planinsko pot. Priznanja so na prireditvi prevzela Primož Šolar iz Ljubnega in predsednik domačega planinskega društva Janez Rozman. Po pošti jih bosta prejela tudi Primož Bevc in Marko Goršič iz okolice Ljubljane. Zbrane je v uvodnem pozdravu nagovoril župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki je predvsem čestital vsem ob občinskem prazniku. Predsed­ nik Planinskega društva Srednja vas Jaka Zupanc je spomnil tudi na izjemen pomen spomenika štirim srčnim možem, ki tudi s svojo višino 2864 cm simbolizira višino Triglava, najvišjega slovenskega vrha. Spo­ menik je bil sicer postavljen leta 1978 ob 200-letnici osvojitve Trigla­ va, izdelal ga je slovenski kipar Stojan Batič. V imenu Planinske zveze Slovenije je zbrane nagovoril podpredsednik zveze Martin Šolar, ki je poudaril predvsem izjemen pomen praznika, ki časti prav planinstvo. V kulturnem programu so nastopili Nejc Pirc in Filip Kranjec, na trobenti Rok Frelih, za okrepčilo so poskrbeli v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica.

Foto: Katarina Košnik

Koncert lovskih rogistov

V nedeljo, 22. avgusta, so program občinskih prireditev popestrili v društvu Lovskih rogistov Bohinj, ki so tudi letos pripravili svoj tra­

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. septembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 8. oktobra 2021.

3

ak tualno

dicionalni praznični koncert v Ceconijevem parku. Pripravili so pester program, v katerem so poleg uigranih skladb na rogovih vnesli tudi venček narodnozabavnih skladb, kjer so se rogisti uspešno predstavili tudi z drugimi, bolj klasičnimi instrumenti. Za popestritev so poskrbeli zabavni vložki povezovalca Alojza Ropreta iz Boh. Bele in mimohod z medico, ki je še podkrepil prijetno in sproščeno vzdušje, ki ga ustvarijo bohinjski lovski rogisti.

Foto: Pavel Korošec

Županov dan zdravja

Torek, 24. avgust, je bil rezerviran za županov dan zdravja. Dan, ki je namenjen bolj sproščenim temam, povezanih z zdravjem, je bil tokrat vsaj v uvodu bolj svečan. Občina Bohinj je namreč ob tej pri­ ložnosti posredovala spominske znake za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 Vlade RS Slovenije in priznanja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Na prireditvi je župan podelil tudi častne znake Občine Bohinj, ki so jih prejeli kolektiv zdravstvenega doma Bohinj, Civilna zaščita Občine Bohinj in Jože Veternik. V uvodnem delu, ki so ga z nastopi popestrili Ajda Sodja iz Plesalnice Bohinj ter Erazem in Voranc iz KUD Triglav Srednja vas, je župan pre­ dal priznanja za požrtvovalnost v boju proti covidu-19 Vlade RS Slove­ nije. Prejeli so jih: Robert Jensterle, Društvo upokojencev Boh. Bistrica, Lucija Dobravec Odar, Ivana Lapajne, Mihela Odar, Matic Urbanc, Silvo Režek in Srečko Čemažar. Prav tako je župan v imenu Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje podelil priznanja civilne zaščite. Bronasto priznanje je prejel Marjan Cvetek. Srebrno priznanje sta prejeli PGD Bohinjska Češnjica in PGD Stara Fužina. Zlato priznanje je za 120-letnico delovanja prejelo PGD Srednja vas v Bohinju in za prizadevanja v pomoč civilni zaščiti posthumno Franc Kramar .

Priznanja Občine Bohinj: častni znak

Zdravstveni dom Bohinj Koronakriza je dodobra prevetrila naše vsakdanje življenje. Ob za­ prtju države, virusu, ki je kosil med nami, je bilo zdravstvo med tistimi, ki so nosili najtežje breme. Težko smo čakali na rešitev in vrnitev v nor­ malno življenje, na kar še vedno čakamo. Pa vendar je prvo stopnico na poti nazaj v normalnost prinesla novica, da je razvito cepivo. V Bohinju smo se predvsem zaradi Zdravstvenega doma Bohinj na cepljenje dobro pripravili in v sodelovanju z občino so v našem doma­ čem zdravstvenem domu takoj aktivno pristopili k vabljenju občanov na cepljenje. Interes med ljudmi je bil zelo velik in kljub začetnim teža­ vam z dobavo cepiva in številnimi omejitvami smo bili Bohinjke in Bo­ hinjci vedno v samem vrhu po precepljenosti v državi. Do konca junija je kolektivu Zdravstvenega doma Bohinj uspelo cepiti 2100 ljudi, kar predstavlja polovico odrasle populacije v Bohinju, v primerjavi z ostalo Slovenijo, kjer je bila povprečna precepljenost le okrog 30 %, smo bili v samem vrhu. To nam ne bi uspelo brez kolektiva Zdravstvenega doma

Bohinj, ki z aktivnostmi še nadaljuje in išče nove poti, ki bi olajšale ljudem odločitev in pristop k cepljenju. Izvedli so že dve množični cep­ ljenji, v septembru načrtujejo tudi terensko cepljenje, kjer se bodo po vaseh še bolj približali občankam in občanom. Jože Veternik Gospod Jože Veternik, univ. dipl. ekonomist, je kot direktor vodil Osnovno zdravstvo Gorenjske oziroma zavod, ki izvaja in zagotavlja primarno zdravstveno varstvo na območju celotne Gorenjske, skoraj pet mandatov oziroma 25 let. V tem času ima pestro zgodovino tudi Zdravstveni dom Bohinj, del Osnovnega zdravstva Gorenjske. Danes imamo v Bohinju zdravstveni dom, pa bi prav lahko imeli le zdravstve­ no postajo. Koliko truda je bilo potrebnega, da smo ohranili ta stan­ dard, prav dobro ve gospod Veternik, ki si je v sodelovanju z Občino Bohinj prizadeval, predvsem s posredovanjem na pristojnem ministr­ stvu in s celotno komunikacijo z državo, da smo ohranili enega najpo­ membnejših domov v občini. Pa se tu nismo ustavili, nadaljevali smo z uvajanjem nadstandardnih storitev, uvedbo dežurne službe v Bohinju, kar nam brez njegove podpore in pomoči ne bi uspelo. Kako težko je v teh časih pomanjkanja zdravnikov pridobiti zdravni­ ka v odročno bohinjsko okolje, gotovo ve gospod Vetrnik, ki je s svojimi aktivnostmi pripomogel, da imamo danes v Bohinju tri sploš­ne zdrav­ nice in pediatrinjo. Zato, ker se je kot direktor Osnovnega zdravst­va Gorenjske in človek s posluhom za potrebe Bohinjk in Bohinjcev zav­ zemal za vedno boljši standard zdravstvene storitve v Bohinju, za tisto več, kar nam sicer glede na državne standarde ne pripada, pa kljub temu nujno potrebujemo, si zasluži častni znak Občine Bohinj.

Civilna zaščita Občine Bohinj V marcu lani smo se praktično čez noč znašli v epidemiji, ki je usta­ vila javno življenje, otroke prikovala na šolanje od doma, kjer so si mar­ sikje delili prostor z domačo delovno pisarno staršev. Nerodno smo si natikali maske pred vstopom v trgovino, vse je dišalo po razkužilu. Že pred tem smo spremljali vesti najprej iz Kitajske, kasneje tudi iz Evrope in tisti najbolj pronicljivi so pričakovali virus že veliko prej. In take ima­ mo tudi v našem bohinjskem štabu civilne zaščite. Še pred zaprtjem države so bila naša skladišča polna potrebne opreme, načrti za vse, tudi najhujše scenarije so bili pripravljeni, hitro je začel delovati sistem razdeljevanja paketov hrane in drugih nujnih pripomočkov za ljudi v karanteni, odprla se je informacijska pisarna, za dobro delovanje je bil vzpostavljen poseben informacijski sistem. Za vse to gre zahvala štabu civilne zaščite, nemara še najbolj Silvu Režku, ki je, bogat z izkušnjami, pomislil na vse tisto, na kar mi nismo niti upali. Kdaj je izpod njegovih rok nastal program, na katerem je slonela vsa logistika, ve samo on. Bolj utečeno smo vstopili v drugi val in paketom s hrano, pomoči preko informacijske pisarne in Mobilnega socialnega servisa dodali še možnost prevozov ob ustavitvi javnega prometa. Civilna zaščita v ožji sestavi je redno bdela nad ukrepi države, sta­ njem na terenu in skrbela, da smo pomagali po najboljših močeh:

Nagrajenci na županovem dnevu zdravja, foto: Pavel Korošec

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 9. 2021; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno Dušan Pfeifer, Robi Jensterle, Blaž Repinc, Silvo Režek, takratni in zdajšnji direktor Miro Sodja in Simon Velički z županom Jožetom Sodjo so bili člani ožjega sestava Civilne zaščite Občine Bohinj. Ob njih pa so civilna zaščita tudi številni prostovoljci, predvsem ga­ silska in nekatera druga društva, ki so skrbela za prevoze paketov in druge akcije, ter tudi posamezniki, ki so se javili na poziv za pomoč. Brez njih bi nam bilo veliko težje, zato jim župan Občine Bohinj pode­ ljuje častni znak Občine Bohinj.

bolj nujne in kako želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v občini. Vsak lahko predlaga projekte, hkrati pa ima priložnost sodelo­ vati pri odločanju o tem, kateri projekti se bodo v ožji lokalni skupnosti izvajali. 1) Župan bo v proračunu Občine Bohinj za leto 2022 predlagal sredstva za participativni proračun v višini 65.000 evrov. Sredstva iz participativnega proračuna pa bodo razdeljena na posa­ mezna območja:

2) Aktivnosti participativnega proračuna se bodo izvedle v naslednjih rokih: Prejemniki občinskih priznanj z županom, foto: Pavel Korošec

Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj Praznovanje občinskega praznika se je zaključilo prav na praznični 26. avgust z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo občinskih priznanj. Slaba vremenska napoved je sicer malo spremenila prvotne načrte, tako da smo v Bohinju praznik ponovno obeležili v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana. Osrednja pozornost je bila na slovesnosti namenjena občinskim nagrajencem. Franc Kramar, dolgoletni župan Občine Bohinj, je ob občinskem praz­niku posthumno prejel naziv častni občan Občine Bohinj. Prizna­ nje je prevzela njegova soproga, zbrani na prireditvi so se na dolgo­ letnega župana Bohinja spomnili z minuto molka. Naziv častni občan Občine Bohinj prejel tudi Jože Cvetek. Plaketo Občine Bohinj so prejeli PGD Stara Fužina, Planinsko društ­ vo Srednja vas, PGD Srednja vas v Bohinju, PGD Bohinjska Češnjica in PGD Gradišče. Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli Vojko Vojvoda, Marko Kavčič in Ana Soklič. Župan Občine Bohinj Jože Sodja je v osrednjem nagovoru povzel zahtevno, s koronavirusom zaznamovano preteklo letom, med drugim tudi občinske projekte, ki se kljub epidemiji, kot je dejal na prireditvi, nemoteno nadaljujejo. V kulturnem programu so nastopili člani Pevskega društva Franc Urbanc, Triglavske rož'ce iz Kulturnega društva Bohinj in Ajda Sodja iz Plesalnice Bohinj. Z glasbo pa so oder napolnili tudi gostje, zasedba Kranjci s pevko Štefico Stipančevič, ki je z akustičnim koncertom poži­ vila druženje ob pogostitvi Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju – sprva zunaj pred dvorano in po začetku deževanja v avli Kulturnega doma. ・

Participativni proračun Občine Bohinj za leto 2022 Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj tudi letos pripravlja participativni proračun, kar pomeni, da bo del proračunskega denarja namenjenega tudi uresničitvi vaših idej za izboljšanje kakovosti življenja v vašem okolju. Kateri projekti bodo udejanjeni, je odvisno od vas preko prijave projektov in nato glasovanja. Projekte lahko prijavite preko s­ pletne strani Občine Bohinj do nedelje, 10. oktobra. Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja na način, da pri določanju o njegovi porabi sodelujejo občanke in občani, ki sami določijo, katere naložbe so v lokalni skupnosti naj­

• • • •

Zbiranje predlogov od 13. 8. 2021do vključno 10. 10. 2021; Obravnava s strani komisije od 11. 10. 2021 do 15. 10. 2021; Glasovanje o potrjenih predlogih od 18. 10. 2021 do 14. 11. 2021; Objava rezultatov glasovanja 16. 11. 2021.

3) Pogoji

1. a. Predloge lahko podajo osebe s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, ki so stare 15 let in več let, ter nepridobitne organizacije (društva, zavodi ipd.) s sedežem na območju občine Bohinj; b. Vsak lahko poda največ 2 predloga; c. Ime in priimek oz. naziv organizacije je pri predlogu javno objavljen; d. Strokovna komisija pregleda, ali predlog zadostuje naslednjim po­ gojem: 1. Prispeva k uresničevanju javnega interesa na območju občine Bohinj; 2. Je takšne narave, da bo nosilec projekta lahko Občina Bohinj; 3. Je skladen z razvojnimi usmeritvami Občine, opredeljenimi z veljavnimi razvojnimi programi, s strategijami in programi raz­ voja posameznih področij; 4. Izveden bo na območju občine Bohinj; 5. Ni že uvrščen v proračun Občine in ne ustreza pogojem za ne­ povratna finančna sredstva, ki jih predlagatelji že lahko prido­ bijo na razpisih Občine Bohinj; 6. Ne predlaga izvedbe in financiranja že obstoječe in financiranja redne dejavnosti; 7. Predlog mora biti finančno ocenjen med 1.000 EUR do naj­ več 5.000 EUR z vključenim DDV. Če gre za predlog z večjim javnim interesom, je lahko ocenjen do največ 15.000 EUR z vključenim DDV (ali gre za širši javni interes, presoja strokovna komisija); 8. Predlog predlagatelju ne predstavlja finančne koristi; 9. Predlog ne zahteva nelegalnega posega v prostor ali druge ne­ legalne aktivnosti.

4) Preverjanje izvedljivosti predlogov Vse predloge, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, strokov­ na komisija vsebinsko pregleda z vidika izvedljivosti. Pri tem še pose­ bej preveri: • časovni vidik (ali je projekt izvedljiv v obravnavanem obdobju); • ekonomski oz. finančni vidik (ali predlagana sredstva zadostujejo za izvedbo); • zakonodajni (ali gre za legalne predloge oziroma je predlagane aktivnosti mogoče izvesti skladno s področno zakonodajo ipd.); • zemljiško-knjižni vidik (za predloge, ki zahtevajo posege v pros­ toru: ali je Občina Bohinj lastnik zemljišča oz. je pridobljeno soglas­ je lastnika za izvedbo predloga).

5 5) Uvrstitev glasovanje Za končno presojo in potrditev projektnih predlogov, primernih za glasovanje, je pristojna strokovna komisija. Na glasovanje se uvrstijo vsi predlogi, za katere je v predhodnih postopkih ugotovljena sklad­ nost s pogoji, navedenimi v 3. in 4. odstavku. Strokovna komisija lahko predlagatelju predlaga, da se zaradi mož­ nosti izvedbe in finančnega okvirja posamezni predlog delno prilagodi. Odločitev o morebitni spremembi predloga je na strani predlagatelja, komisija pa v nadaljevanju obravnava končno različico predloga. 6) Izvedba predlogov V izvedbo bodo uvrščeni predlogi z največ prejetimi glasovi, do po­ rabe predvidenih sredstev na posameznem območju. V primeru nepo­ rabljenih sredstev na posameznem območju lahko župan s sklepom prosta sredstva prerazporedi na druga območja. 7) Strokovna komisija Župan imenuje strokovno komisijo z ločenim sklepom in pri tem upošteva, da so v komisiji prisotni strokovni sodelavci z vseh področij občinske uprave in režijskega obrata. 8) Način zbiranja predlogov Predlogi participativnega proračuna se zberejo: 1. Preko posebne spletne aplikacije; 2. V sprejemni pisarni Občine Bohinj – v poslovnem času.

9) Način izvedbe glasovanja • Preko posebne spletne aplikacije; • V sprejemni pisarni Občine Bohinj z oddajo glasovalnega lističa.

10) Pravila glasovanja • Vsak občan (stalno prebivališče na območju občine Bohinj), ki bo na dan 14. 11. 2021 dopolnil 15 let ali več, dobi po pošti na dom enkratno kodo za glasovanje; • Vsak občan lahko odda 1 glas; • Oddan glas ni povezan s prebivališčem občana znotraj občine Bo­ hinj (svoj glas lahko odda tudi za predlog na območju druge KS). 11) Omejitve glasovanja • Oddaja glasu preko spleta je povezana z izdano enkratno kodo, ki preprečuje večkratno glasovanje; • Oddaja v glasovalno skrinjico v sprejemni pisarni je pogojena s pre­ jeto enkratno kodo, ki preprečuje večkratno glasovanje; • Z oddajo glasu preko spleta se posameznik strinja z obdelavo osebnih podatkov skladno s politiko spletne strani, objavljene na https://bohinj.e-obcina.si/GDPR. ・

Rekonstrukcija podružnične šole v Srednji vasi Občinska uprava Občine Bohinj

Ob želji, da se na lokaciji v Srednji vasi vzgojno izobraževalni proces v bodoče še naprej izvaja je Občina Bohinj v letošnjem letu pričela z obnovo Podružnične osnovne šole v Srednji Vasi. V prostorih šole se bo obnovila in povečala telovadnica, povečali se bodo prostori za shrambo, prostor za hišnika, zgrajena bo dodatna zunanja letna učilnica, garaže za zaposlene, obnovljene in posodoblje­ ne pa bodo tudi elektro in strojne instalacije. Zunanji prostor bo dobil novo športno igrišče in pa igrišče za najmlajše. Poleg del v okviru re­ konstrukcije šole pa bomo zaradi smotrnosti in ekonomičnosti investi­ cije ob vežicah zgradili nov prostor za poslovilne slovesnosti. Na podlagi javnega naročila je bil izbran izvajalec del, ki je z deli pri­ čel v začetku meseca julija. Dela bodo glede na obseg in zahtevnost del predvidoma zaključena v jesenskem času. Vrednost celotne investicije znaša cca. 750.000 EUR z vključenim DDV in se bo delo sofinancirala iz sredstev namenjenih investicijam občinam, ki ležijo znotraj Triglav­ skega narodnega parka. Zaradi rekonstrukcije smo na občinski upravi poiskali začasne lokacije otrokom, ki obiskujejo podružnično šolo v Srednji vasi. Otroci prvega in drugega razreda bodo obiskovali prostore v Triglavskem narodnem parku, na naslovu Stara fužina 37, 4265 Bohinjsko jezero. Otroci tretjega in četrtega razreda bodo obiskovali matično osnovno šolo v Bohinjski Bistrici. Najmlajši, vrtčevski otroci, pa bodo dneve preživeli v Stari fužini v Kulturnem domu na naslovu Stara Fužina 53 b, 4264 Bohinjska Bistrica.

ak tualno Pot do novih začasnih šolskih prostorov zahteva tudi večjo previd­ nost udeležencev v prometu. Podatke o prevozu bodo starši in učenci dobili naknadno in bodo objavljeni na spletnih straneh. ・

Evropski teden mobilnosti 16. do 22. september

Nataša Fujs, mag. varst. nar., občinska uprava

V občini Bohinj smo v zadnjih letih izpeljali nekatere aktivnosti za umiritev prometa ter spodbujanje trajnostne mobilnosti, med drugim tudi na področju informiranja in spodbujanja alternativnih oblik nara­ vi prijazne mobilnosti: hoja, kolesarjenje, javni prevoz, motorna vozila in plovila, ki nimajo negativnih učinkov na okolje. Tej tematiki sledi tudi tradicionalna evropska pobuda Evropski teden mobilnosti, katere namen je predvsem spodbujanje k uvedbi in promociji trajnostnih pro­ metnih ukrepov. Prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti vsako leto povežejo na tisoče sodelujočih mest. Aktivnosti potekajo vse leto, vrhunec dogajanja pa je med 16. in 22. septembrom. Občina Bohinj se bo tej pobudi z aktivnostmi pridružila tudi v letoš­ njem letu. Evropski teden mobilnosti v Bohinju se izvaja v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki ga v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor. Namen je lokalnem prebivalstvu približati oblike trajnostne mo­ bilnosti in spodbujati hojo in kolesarjenje ter prikazati pomen javnih površin in kaj nam te prinašajo dobrega v primerjavi s parkirišči v naseljih. V času Evropskega tedna mobilnosti (ki poteka med 16. in 22. sep­ tembrom) bomo za učence Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bo­ hinjska Bistrica in podružnice Srednja vas (nižji razredi) v sodelovanju z osnovno šolo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Namen Pešbusa je organizirano spremstvo otrok v šolo, kjer jih v skupinah peš pospre­ mimo po začrtanih poteh, označenih postajah Pešbusa in po stalnem urniku. Otroci tako vsak dan naredijo nekaj za svoje zdravje, ves čas pa so v spremstvu odrasle osebe. Na peš površinah v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi se bodo uredile talne oznake – Peš kažipot. Peš kažipoti spodbujajo hojo do različnih ustanov in obratov in tako prikazujejo čas hoje, ki ga pešec opravi in s tem pokaže, da krajše poti ni treba opraviti z vozilom. Spodbujanje prihoda peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, pred­ vsem z vidika vsakodnevne fizične aktivnosti in spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok, opravljena pot pa krepi tudi občutek odgo­ vornosti in zavest o lastnih zmožnostih. V času Evropskega tedna mobilnosti bomo del parkirnih mest na parkirišču Pod Skalco namenili vzpostavitvi začasne javne površine. Javne površine v naselju imajo velik pomen – prispevajo k doživljanju krajine, pozitivno vplivajo na socialni del doživljanja območja, omogo­ čajo dodaten varen prostor pešcem, omogočajo druženje in še in še. Na delu parkirišča Pod Skalco bomo v tednu mobilnosti izvedli začasne intervencije s preureditvijo parkirnih mest v raznoliko in zanimivo jav­ no površino. Ravno to parkirišče je povezovalni element med priredit­ venim prostorom in pristaniščem, ki bi ob optimalnih ureditvah moral delovati kot javni prostor, namenjen pešcem, sprehajalcem in obisko­ valcem. Z začasno zaporo parkirišča se bo parkirna mesta namenilo poslikavi z besedilom, umestitvijo začasne urbane opreme, prav tako pa se bo izvedlo nekaj estetskih in funkcionalnih prilagoditev obsto­ ječe ureditve v pristanišču. Ureditve se bodo izvajale dne 16. 9., zato vabljeni vsi ustvarjalci in oblikovalci, da se nam pridružite pri izvedbi začasne ureditve prostora. OKROGLA MIZA »Plovba in urejanje pristanišča Pod Skalco« Dne 22. septembra ob 16. uri bomo v pristanišču Pod Skalco ob za­ ključku Evropskega tedna mobilnosti izvedli posvet za vse deležnike in zainteresirano javnost. Na posvetu bomo razpravljali predvsem o viziji

ak tualno , iz na ših kr a je v razvoja čolnarne Pod Skalco, željah in predlogih uporabnikov ter kako vsebine navezovati na načrtovane ureditve Pod Skalco. V tednu ETM (16.–22. september) bomo zaprli del parkirišča Pod Skalco za vsa vozila in na njem vzpostavili neko javno peš povr­ šino. Z raznimi aktivnostmi bomo preuredili parkirni prostor v javno površino, ki bo tudi vizualno privlačna in bo spodbujala uporabo par­ kirišča kot javno površino v tem tednu. S tem želimo pokazati prebi­ valcem, da je v naselju precej bolje imeti javne površine za druženje in prijetno preživljanje prostega časa kot pa parkirišče.

6

V okviru mobilnega socialnega servisa do delovne terapevtke Iva Lapajne, Občinska uprava Občine Bohinj

Nova delovna terapevtka Urška Finc, foto: osebni arhiv

VABILO NA BREZPLAČNI KAJAKAŠKI TEČAJ

V okviru Evropskega tedna mobilnosti bomo v tednu od 16. do 22. septembra organizirali brezplačni dvodnevni kajakaški tečaj za učence med 2. in 7. razredom. Tečaj bo izvajal Kajak kanu klub Bohinj. Potekal bo v več skupinah in bo trajal 2 dni po 2 uri, v popoldanskih urah, v pristanišču Pod Skalco. Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo na naslov natasa.fujs@obcina.bohinj.si ali na tel. št. 04-5-770-139, najkasneje do 14. septembra. Na podlagi zbranih prijav bomo določili točne datume tečaja za posamezne skupine. Ude­ ležba je omejena na približno 30 otrok. V nadaljevanju najdete program aktivnosti, ki se bodo poleg Pešbu­ sa izvajale v okviru Evropskega tedna mobilnosti. VLJUDNO VABLJENI K UDELEŽBI NA AKTIVNOSTIH OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI

info@care4climate.si www.care4climate.si LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. ・ 13. 9.–27. 9.

PEŠBUS za učence osnovne šole (nižji razredi)

16. 9.–22. 9.

BREZPLAČNI KAJAKAŠKI TEČAJ brezplačni dvodnevni kajakaški tečaj za učence med 2. in 7. razredom. Tečaj bo izvajal Kajak kanu klub Bohinj. Potekal bo v več skupinah in bo trajal 2 dni po 2 uri, v popoldanskih urah, v pristanišču Pod Skalco. Udeležba je brezplačna. Prijave zbiramo na naslov natasa.fujs@obcina. bohinj.si ali na tel. št. 04-5-770-139, najkasneje do 14. septembra. Na podlagi zbranih prijav bomo določili točne datume tečaja za posamezne skupi­ ne. Udeležba je omejena na približno 30 otrok.

16. 9. – cel dan Parkirišče ob pristanišču Pod Skalco

IZVEDBA ZAČASNE UREDITVE NA PARKIRIŠČU POD SKALCO Vabljeni vsi zainteresirani, da se udeležite delovne akcije, na kateri bomo čistili, barvali in izdelali ne­ kaj kosov urbane opreme. Akcija je tudi priložnost, da se pogovorimo o tem, kako si prostor predstav­ ljamo v prihodnosti.

22. 9. ob 16. uri Pristanišče Pod Skalco

OKROGLA MIZA »Plovba in urejanje pristanišča Pod Skalco« Na posvetu bomo razpravljali predvsem o viziji razvoja čolnarne Pod Skalco, željah in predlogih uporabnikov ter kako vsebine navezovati na načr­ tovane ureditve Pod Skalco.

V okviru pilotnega projekta Mobilni socialni servis je pomemben del aktivnosti namenjen zdravstvu in programom, ki zagotavljajo pogoje za kvalitetno bivanje v domačem okolju. Zavedamo se, da je urejeno in varno okolje na domu za vsakega posameznika pomembno in dragoceno. V sodelovanju z ZD Bohinj smo uspeli s timskim delom in kompleksno obravnavo na domu rešiti vrsto problemov. V ta namen smo pod okriljem projekta uspeli zaposliti de­ lovno terapevtko, ki bo to delo dopolnjevala. Z mesecem avgustom je delo preko zaposlitve v Zdravstvenem domu Bohinj prevzela delovna terapevtka Urška Finc. Delovni terapevt je zdravstveni delavec, ki pomaga posameznikom, ki jih prizadenejo ovire v vsakodnevnem življenju (posledica poškodbe, bolezni ali motenj v duševnem in telesnem razvoju ali staranja). Tako je opisala delo Urška Finc, ki svoje delo in poslanstvo opisuje z nasled­ njimi besedami: »Z uporabo terapevtskih dejavnosti in tehnik si bom prizadevala za ponovno postavitev, izboljšanje in vzdrževanje samo­ stojnega življenja in delovanja posameznika. Dejavnosti delovanja so na primer trening pisanja, vožnja z invalidskim vozičkom, učenje hra­ njenja, učenje uporabe pripomočkov, vaje za ravnotežje ipd. Včasih pa gre tudi za učenje bolj zapletenih in zahtevnejših dejavnosti, kot je na primer vzpostavitev delovnih navad, vodenje gospodinjstva, prilagodi­ tev domačega ali delovnega okolja, skrb za sebe kot celoto in družino. Delovala bom pod okriljem Zdravstvenega doma Bohinj, k uporabni­ kom pa bom napotena s strani zdravnika ali patronažne službe.« ・

V avgustu v Bohinju gostili revijo pevskih zborov Gorenjski upokojenci pojejo Olga P. Gorišek, DU BB

Skupni nastop vseh zborov, foto: Pavel Korošec

iz na ših kr a je v, turizem

7 18. avgusta smo skupaj s PZDU Gorenjske organizirali revijo enaj­ stih pevskih zborov upokojencev z vse Gorenjske. Nastopajoče so poz­ dravili župan Bohinja Jože Sodja, predsednik PZDU Gorenjske Robert Plavčak in predsednik ZDUS Janez Sušnik. Med nastopi posameznih zborov so bila podeljena tudi priznanja PZDU Gorenjske, ki so jih pred­ lagala posamezna društva upokojencev po Gorenjski. Interaktivne delavnice so v avgustu potekale na Gorjušah, v Srednji vasi in Stari Fužini. Zaključek teh prvih, lahko rečemo medgeneracij­ skih delavnic je bil 24. 8. na županovem dnevu v Ceconijevem parku. Delavnice so bile med občani zelo lepo sprejete, bile so poučne, zani­ mive in zabavne. Predsednik DU BB Stane Gorenc se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri izvedbi, pa naj bo kot izvajalec oz. obiskovalec ali udeleženec delav­ nic. Zahvaljuje se tudi Občini Bohinj, posebej Ivi Lapajne, za ves vložen trud in koordinacijo med nami.

Foto: Stanko Ažman

Foto: Stanko Ažman

Foto: Stanko Ažman

Planinci so se pod vodstvom Janeza Pikona, ki je prispeval tudi sliko in besedilo, odpravili Pod Luknjo. »Naravno okno in vojaška karavla nad izvirom Bistrice z divjo strugo in globoko hudourniško sotesko so posebnosti v odmaknjeni pokrajini.

Pohod Pod Luknjo, foto: Janez Pikon

Začnemo ob vasi Ravne in preko Smučišča Kobla dosežemo nekoč Kočo dr. Janeza Mencingerja (bivšo vojaško karavlo) ter po gozdni cesti nadaljujemo pod Črno goro. Prečimo strme grape tudi široke­ ga pobočja Lisec, kjer je pred desetletji divjal velik snežni plaz (25. februar 1952). V prijetni družbi in jutranji svežini kaj kmalu dosežemo spodnje pobočje predela Pod Luknjo, kjer nas zadržijo rastišča gozdnih sadežev in kar zamudimo se med sladkimi malinami. Kasneje zapusti­ mo gozdno cesto in se spustimo zahodno nad izvir potoka Bistrica, ob travniku in pašniku na predel Pod Luknjo, kjer še danes stoji razpada­ joča karavla, nad razglednim predelom Repar. Tudi okolica je precej poraščena, skratka objekt, ki je služil za domovanje mejnih stražarjev v preteklosti, je zapuščen. Ogledamo si vse posebnosti, ki nam jih ponudi pokrajina v okolici predela Repar z izvirom Bistrice s slapovi.«

Razpored aktivnosti v mesecu septembru 2021: - vse srede v septembru prstomet, - poljubno možno igranje pikada in balinanje, - 16. septembra 2021: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici, - ob petkih v večernih urah bovling, kdor želi igrati, naj se javi pod­ predsednici Nuši Urh, tel. št. 031 404 675. Septembrski pohod planinci načrtujejo na Dovško babo v Karavankah, vsi zainteresirani boste obveščeni na običajen način ali povprašajte vodjo pohoda Janeza Pikona. V drugi polovici septembra načrtujemo v prenovljenem gostišču Da­ nica srečanje jubilantov, ki so v letu 2020 in 2021 praznovali 80, 90 ali 100 let. Da bi poverjeniki svoje delo na terenu opravljali kar se da kvalitetno, bomo organizirali predavanje na temo demence in kako delovati v pri­ merih, kjer je potrebna socialno-humanitarna pomoč. Pisarna se s septembrom spet odpira, uradne ure so ob sredah od 16. do 17. ure. Dobrodošli! Zaradi covida-19 imamo še vedno omejite, upoštevajte jih ter pazite nase in na svoje zdravje. ・

iz na ših kr a je v

8

Obraz meseca – Tine Ceklin Lothar Orel

PO DOMAČE: Tinčkov Tine POKLIC/IZOBRAZBA: strojni tehnik MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Ljubezen do konj. KAJ ME FASCINIRA: Narava, najbolj planine, povorke s konji, tekmo­ vanja ... VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Narodnozabavna, to že kar zraven gre. Avseniko­ va Cveteli so beli kostanji ali pa Daleč ob sončnem morju. Pa ljudske, take s pripevi, da recimo ženska odgovarja, da je dialog v pesmi. Kadar bom na rajžo šel, da je preplet glasov. UMETNIŠKO DELO: Kaj iz lesa. KRAJ: Tu pri rampi, »na Vorenčkojc« se reče, jezero se vidi, pa co do Ukanca – to je najlepši pogled na svetu. JED: Zelje pa koruzni žganci z ocvirki. ČLOVEK: Štirje pohodniki na Triglav. To je nekaj veličastnega za naš kraj. V BOHINJU MI JE VŠEČ: Vse, kar je pristno bohinjskega. Mi pa ni všeč, da toliko tujcev kupuje nepremičnine, ampak nič ne moreš. V BOHINJU POGREŠAM: Da bi se mladi malce bolj soočali s tradicijo in jo prenašali v sodobno življenje. Oni hočejo zdaj kar živeti po ameriš­ ko, pri čemer pozabljajo, da prihodnosti ni brez preteklosti.

Torej, Tinčkov Tine ... Ja – delo mi je bilo že v zibko položeno. Domačiji se je reklo »Pri Tinč­ ku«, in ko sem se rodil, so me poimenovali Tinček, Tine – da se je takoj vedelo, da mi je namenjeno biti gospodar in nositi odgovornost, delo. In tako je tudi bilo. Oče je bil zelo mlad zbolel in je vse kmečko delo padlo name. Že kot otrok sem konje gonil, ko so orali, ko še ni bilo traktorjev. Sem konje vseh kmetij poznal. Ljubo delo, a zelo naporno. Včasih sem bil tako zmatran, da sem kar mižal med hojo, da sem si vsaj malo odpočil. Še danes imam konje, ker se je to tedaj tako vtisnilo name.

Ste jih vzljubili. Vse, kar se tiče konj, mi je všeč. Jahanje, vozarstvo – imeli smo knjigo o vozarjih, ko sem bil otrok. Vožnja s konji je lih tkuj lepa kot jahanje, zahteva celo več znanja in potrpljenja. Ampak takrat so bili konji za delo, danes pa za šport. Nekoč so konji mnogo bolj trpeli, ker so morali garati za preživetje vseh. Še vedno imam tam zelo lep plug, s kate­ rim smo orali, potem se je pobranalo, nato pa sem naredil razorčke za krompir. Bil je en red in en smisel, kako se je na njivah delalo. Včasih je bilo od jezera proti Fužini vse črno, same njive, zdaj pa takoj trava rase, pa v Mercator gremo po krompir. No, jaz še grabnce delam ljudem s konjsko vprego, pa z obsipalnikom ven vržem ... Je pa seveda lažje s traktorjem ... Konji so bili včasih namesto traktorjev, so zelo trpeli vsak dan, so orali, branali, obsipali ... Nekoč ga ni bilo treba prositi in privezati, da bi stal, je sam od sebe rad postal, da si je odpočil. Hiša, ki je imela konja, je bila bogata, ker je s konjsko silo lahko delala na polju. So orali, branali, obsipali, les vozili iz gozda ... Šele v 70-ih so prikapljali traktorji v vas, en po en. Zanimivo bi bilo imeti v Bohinju teden kmečkih opravil. Da bi lahko ljudje to videli, preizkusili stare načine dela. Ja, a to terja organizacijo, prostor, dovoljenja, ljudi ... Mladi bi morali biti za to, konji morajo biti cepljeni, imeti letni odvzem krvi, najti ciljno publiko ... Opevana ideja, da sta v Bohinju turizem in kmetijstvo pove­ zana z roko v roki, v praksi pogosto pomeni bio prašiček na krožniku, če se pa krava pokaka, pa že vihajo nos. Pa konjski festival? Če bi bili mladi za to. Jaz lahko sprožim idejo, ampak če ni pet, šest takih, da to vlečejo naprej, sam ne bi upal. Če je cagavost, ni nič.

Jaz imam že leta idejo, da bi se na dan umirjanja prometa ponudilo gostom prevoze z lojtrniki in kočijo, organizirano, tudi ljudem bi bilo to doživetje. Lepa zamisel, ampak zahtevna. Veliko priprave, ki se nikjer ne vidi ... Konja pripraviti, podkovati, očistiti konja, kočijo ali voz, sebe, da je vse troje zauber ... Pa tudi veliko odgovornosti v prometu – vozarstvo je bolj zahtevno kot ježa, ker voziš po cestah, v prometu, več udeležencev, več faktorjev za nevarnost.

Foto: Lothar Orel

Pri jahanju sta samo človek in konj, če pride ferker, se umakneš v graben, na njivo, ko pa voziš lajtrbogn, pa moraš imeti oči spredaj in zadaj. Ko sem bil mlad, smo rekli: »Miner greši samo jednom«. Pri vožnji je zelo podobno, ni placa za kikse. Če splašen furmanski konj začne skakati, imaš voz, ljudi, okrog sebe promet, še kak jarek za povrh – poškodb in škode ohoho.

Nekdo, ki nima stika s tem, na vse to ne pomisli. Kako ste pa prešli s strojnega tehnika na konjarja? Prešel sem s konjarja na strojnega tehnika (smeh). V Bohinju ne moreš biti čisti kmet, se finančno ne obnese, pa sem moral v službo. Iz tega zaslužka smo potem vlagali v kmetijsko panogo. Nismo šli na morje, v hribe, nismo kupili novega avta, ampak smo se odrekali, da smo to vzdrževali. Danes so tudi taki čas, da kmet ni več cenjen. Li­ ter mleka odprodaš za 20–25 centov, to vse pove. 10 litrov mleka je 2 evra, en pir je pa 3,80 pri Savici, lih pred sem enega spil. 20 litrov mleka za en pir, to je čudna uravnilovka. Domačega kmeta so čisto stisnili, združenje kmetov nima besede, samo trg, kdo ceneje ponudi. Tudi domači zemlji se krivica dela – kdor ima denar, pobere zemljo, gre iz rok Bohinjcev in polzi v svet. Narod se pomeša, ni več pristnih in rodnih Bohinjcev, ki bi imeli radi zemljo in bohinjske gore itd. in bi trdo delali in vlagali. Vsak bi se kitil s tem, češ »to je naša tradicija«, a le malokdo bi delal. Me zanima, kdo bo vse to obdeloval, da ne bo čisto zarašeno, ko bodo še ti kmetje odnehali, ki zdaj vztrajajo. Pred 20, 30 leti je imela vsaka hiša tu 1–5 krav, zdaj pa iz vsega delajo apartmaje, nit med starimi in mladimi se je zgubila, mladi nočejo in niti ne znajo ... Zemlja se samo takrat obdeluje, ko je najtežje na svetu, sicer pa ni zanimanja zanjo. Še kako besedo o konjarstvu – vaše splošno znanje, ki ni obče splošno znanje. Najlepši dogodek pri hiši je, če se rodi žrebiček. Saj je lepo, če se teli­ ček, ampak če se pa žrebiček, je pa vsa družina vesela – pa še sosedje. Nazadnje, ko se je rodil, nam je cel avtobus otrok visel na oknih, ker so ga hoteli videti. Potem se pa žrebička vzgaja, in če ti je pri srcu, če ga rediš zase, ga naučiš svojih navad, povzame del tvojega karakterja. Na konju se pozna lastnik. Kako se vzgaja žrebička? Dvig noge, čiščenje kopit, uzdo na glavo, potem samo komat, da le rožlja, pa ga ima le par ur gor, da se vrat navadi, pa sprejme bingla­ nje komata, pa ko sprejme, ga moraš k sprifanmu konju priklopit, da prosto teče z njim, da osvoji promet. Pomembno je, da lepo delaš z njim – nič biča, ustrahovanja ... Če je varno navezan nate, ni treba nič »konjskih komand«, lahko mu rečeš po človeško: »Pridi sem,« pa bo prišel. Sledi sedlo brez ježe, samo da osedlan okrog skače. Po dveh letih počasi lahko posadiš otroka gor, pa držiš ga, da se konjič navadi

9

iz na ših kr a je v

žive teže, ki se premika sem in tja. Prezgodaj ga ne smeš zajahati, ker mu poškoduješ biclne ali hrbtenico, ta se usloči, ali pa mu noge drefajo (klecajo, op. av.). Vozi lahko prej, ker potegne le, kar zmore, če se pa pretežek gor usede, ga poškoduje. Vzgoja žrebička terja potrpljenje, mirno roko in nežen glas. Če človek govori glasno ali kriči, konj že dviguje glavo, da je nekaj narobe.

Veliko dela je. Je. Pomembno je tudi podkovanje – konj mora biti redno vzdrževan, če pa nima podkvic, pa redno spodrezan, da mu žabca oz. strela (živi del kopita v obliki puščice) ne tišči na tla, saj ga to poškoduje, mu po­ kvari hojo. Do 3. leta se ga samo spodrezuje, po tretjem se pa podkuje. In to je velik dogodek. Zmeraj je veljal rek: »Tisti dan, ko konja podku­ ješ, si potem lahko frej.« Ti ni treba nič drugega, ker si tako veliko delo naredil. Tudi če si potem kaj popil (smeh). Toliko je bilo spoštovano konjsko podkovanje – na Savico smo gnali, ko je bil ta star Polinar, je bilo treba konja držati in pripeljati domov – in je bil šiht narejen. V Bohinju smo večinoma vozili na komat, s t-jem, jermeni čez rit in rebra (pasovi, ketnce) se imenujejo »auštrle« (ena spačenka nemška) – če se pa vozi v kočiji, ima pa en pas in podrepcnico. Z auštrlam je lahko držal voz s hriba dol, brez pa ne, moraš pa zavirati, imaš pa vinte; danes pa imajo moderne kočije nožne zavore. Nič ni narobe, če konj leti v klanec, je pa narobe, če leti s klanca dol, saj je nevarno, da si poškoduje noge in da voza ne more zadržati. »Furman ni koj na vozu, ker pa ankol.« To je pregovor. Pri furi moraš biti osredotočen, če mi kdo na kočiji nekaj govori, ne poslušam, če gledam na cesto. Pri furngi je stalno pozor, konj ni tako vodljiv kakor avto, ker je muhast. Mogoče še kakšna anekdota za konec? Konj je predstavljal mogočnost kmetije. Starši so hčeri, ki je morala v zamož, rekli, naj gleda po fantih iz hiš, kjer visita dva komata pred štalo. Če se eden pokvari, da je koj ta drug dober – morda imajo pa celo dva konja! Konj je pomenil bogastvo – še za krave so kdaj komaj nakosili, kaj šele za konja! Kdor si je sposodil konja, je moral dvojno oddelati. Hvala za pogovor. ・

Francelj Langus dopolnil 90 let Sabina Jeklar

Pisal se je 5. avgust leta 1931, ko sta se mami Mariji in očetu Fran­ čišku Langusu na Gorjušah rodila dvojčka, Francelj in Ivan Langus. V družini, ki si je kruh služila s trdim delom na kmetiji, so bili štirje otroci. Brata Francelj in Ivan sta imela starejšo sestro Marico in mlajšo sestro Julko.

Francelj je s svojim bratom hodil v šolo na Gorjušah. Šolo sta obisko­ vala tri leta pred vojno in eno leto po vojni. Oče Frančišek je padel med vojno in rosno mlada sinova sta prevzela skrb za kmetijo, kjer se je po domače reklo Pr' Boštjan. Leta 1963 se je poročil z Ivanko Jeklar in prevzel skrb za njenega sina Ivana, kmalu pa se jima je rodil še sin Francelj. Ves čas je pridno delal na kmetiji, s tesarjenjem izkazoval ročno spretnost in skrbel za svojo družino. Vedno pa je našel čas za svoje prijateljice knjige, ki so ga v mladosti tako pritegnile, da se je sam naučil brati. Vsaka knjiga, ki jo hrani, je šla večkrat skozi njegove prste. Še danes si krajša čas le s poslušanjem oddaj na radiu in branjem knjig. Ob pogovoru z njim lahko zaznamo njegovo življenjsko skromnost in prijaznost ter čutenje narave. ・

Bohinjci smo stopili na Ararat, 5137 m, najvišjo goro Turčije Barbara Sušel

Foto: Barbara Sušel

Ko enkrat okusiš raznolikost drugega sveta, si ga zaželiš še in še. Pa naj bo to potovanje, letovanje ali osvajanje vrhov. In ko včasih presežeš samega sebe, želja po raziskovanju samo še naraste. Želja po nečem novem, želja po presežkih, dosežkih, druženju in dobri volji. Vse to ti da zagon in moč za nov dan, za življenje. In tako začneš metati kovance v »pujska« in si zadaš in izpolniš nove cilje. Zbrala se nas je spet čedna, devetnajstčlanska skupina z enim skup­ nim ciljem. Osvojiti goro Ararat. Bohinjski del ekipe smo zastopali: Eli­ zabeta in Sergij Hlede, Mojca Arh, Mirjam Kreslin, Ivan Rozman, Matej Grm in Barbara Sušel. Ararat (turško Agri Dagi) je s 5137 m najvišji vrh Turčije. Prvič je bil osvojen leta 1829. Danes se tja lahko podaš le s pomočjo lokalne vodniške agencije. Leži na samem severovzhodu Turčije, povsem blizu iranske in ar­ menske meje. Je nedejaven stratovulkan, na višini 4600 m pa se zač­ neta večni sneg in led. Približno 14 km vzhodneje je vulkan ustvaril še manjši stožec, Mali Ararat, visok 3896 m. Pogled na oba Ararata z armenske strani:

Vir: Google Ob obisku župana, foto: arhiv uprave Občine Bohinj

Naše popotovanje se je začelo 23. julija, ko smo v večernih urah poleteli proti Istanbulu. Nočitev na letališču nam ni bila tuja in v dopol­ danskih urah nas je čakal let proti mestu Van.

10

iz na ših kr a je v Mesto Van leži ob velikem Vanskem jezeru, ki se razprostira proti vzhodu Turčije in je dolgo 120 in široko 70 km. Je slano, vulkanskega izvora, brez odtoka in s številnimi manjšimi dotoki iz okoliških gora. Čakalo nas je kosilo in ogled mesta ter nočitev v hotelu. Naslednji dan smo se odpeljali proti kraterju vulkana Nemrut. Pot nas je vodila ob Vanskem jezeru, po kateremu smo z ladjico odpluli na Akdamar, enega največjih otokov na jezeru. Tam smo si ogledali armensko cerkev iz 10. st. Nekateri smo prosti čas izkoristili za ko­ panje v slanem jezeru, drugi pa so si medtem privoščili kavico. Pot smo nadaljevali do jezera v srcu vulkana Nemrut na višini približno 2100 m. Po popoldanskem raziskovanju okolice smo se hitro odpra­ vili spat. Sledilo je nočno vstajanje in odpravili smo se na rob kraterja Nemrut na višini 2965 m. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled na celotno obrobje kraterja in jezero v njem.

Foto: Barbara Sušel

Foto: Barbara Sušel

Spustili smo se po drugi, krajši, a strmejši poti. Sonce je že pošteno pripekalo in kopanje v mrzlem vulkanskem jezeru je tako prijalo, da smo vriskali »kot zmešani«. Pospravili smo šotore in se odpravili proti kampu v pogorju Suphan. Namestili smo se pod goro Suphan Dagi, 4058 m. To je takoj za Arara­ tom drugi najvišji vulkan. Zopet nočno, skoraj še večerno vstajanje in vrh gore smo dosegli v še enem čudovitem dopoldnevu. Po kosilu v kampu nas je pot vodila proti slapovom Muradivi, kjer smo imeli priložnost videti prave turške poroke. Sramežljivo smo vleki ven telefone in hiteli slikati, oni pa so bili tako veseli turistov, da smo se na koncu slikali z vsemi porokami. (smeh) Dalje nas je pot vodila preko pokrajine Anatolija, v mesto Do­ gubayazit, tik pod goro Ararat. Ko smo jo zagledali, nas je prevzelo strahospoš­tovanje. Vrh je bil ovit v kapo in naš glavni vodnik Burhan nam je povedal, da je to precej pogost pojav. Razmere nad 4500 m so spremenljive, zimske. Naslednji dan je bil dan za počitek, turizem. Ogledali smo si planoto Noah's Ark, ostanke Noetove barke (anekdota ...), ki pa naj bi jo v po­ krajino zarisale plasti lave. Dalje nas je pot vodila preko revne vasice, kjer smo se za trenutek ustavili in občutili revščino. Stisnili smo nekaj cvenkov domačinom in nadaljevali pot proti čudoviti palači Ishak Pas­ ha iz 18. st., ki združuje otomansko arhitekturo in njeno zgodovino. Po kosilu v mestu nas je čakalo razvajanje v turškem »badnu«. Kopa­ nje, savnanje in masaže. »Uff, zdaj smo pa čisto pripravljeni!«

Foto: Martina Učakar

Po nočitvi v hotelu in jutranjem pakiranju smo se odpeljali proti va­ sici Eli. Še malo nad njo smo se odpeljali na bencinske hlape, približno do višine 2200 m, tam pa smo morali preklopiti na »zasko«. Končno gre zares! Gora, tvoji smo, tukaj smo! Pripravljeni, da te osvo­ jimo! Dobra volja devetnajstčlanske ekipe je bila nepopisna. Pri­družili so se nam še trije turški prijatelji, ki pa so dobro voljo samo še dodali. Malo angleško, malo turško, pa smo bili eno. Vsi z enakim ciljem. Lepo in zložno smo prispeli do tabora na 3200 m. Konji, ki so nas prehitevali in dohitevali, so nosili naš težji del prtljage. Po krajšem po­ čitku smo se za aklimatizacijo povzpeli cca 400 m višje, kjer smo se malo zadržali, poklepetali. Oblaki so se delno razblinili in takrat nam je vrh prvič pokazal svojo belo kapo. Ob tem pogledu smo od veselja kar zavriskali. Sledil je spust v tabor, kjer smo prespali. Prihodnje jutro smo vstali dokaj zgodaj in sledil je »dan D«. Jutro je bilo jasno in vrh nas je čakal v vsej svoji veličini. Zložen korak našega glavnega vodnika Burhana ni dopuščal nobenega hitenja. Vsi enako, skupaj smo, skupaj hodimo. Vmes so se nam podile okrog posamezne meglice, ki so rahlo zakrivale žgoče sonce. Srečali smo nekaj ekip, ki so vrh osvojile ob sončnem vzhodu in so se zadovoljnih obrazov že vračali. Kmalu smo stopili na sneg. Vrh je bil blizu, a na tej višini je to pomenilo še dobri dve uri hoje. Usta so se prav vsem risala v nasmeh, vedeli smo, da bomo zmogli in da nas čaka sončen vrh. Energija je bila nepopisna. Vsake toliko se je iz kolone zaslišalo: »A še hod'moo? Šeee! A smo dooobr'? Smoooo!« In tako smo nekaj minut pred tretjo dosegli vrh. Vriski, solzice sreče, objemi, čestitke, zastave, telefoni, komaj smo vse »sfolgali«! Predolgo smo ga čakali, da bi se na vrhu le obrnili in odpravili nazaj. Nekaj časa smo še uživali, nato pa smo se radostni in veseli spustili do tabora na 4200 m. Po večerji, kramljanju in zbiranju občutkov smo utrujeni popadali v šotore. Naslednje jutro nas je spet prebudilo sonce in imeli smo lep pogled proti vrhu. Še zadnje »fotkanje« z goro v ozadju in odpravili smo se do tabora na 3400 m. In veste, kaj nas je čakalo tam? Pivo! Pa smo spet imeli razlog za veselje, nazdravili smo vrhu in se odpravili proti vznožju gore. Tam so nas pričakali otroci, kurdski nomadi, ki že dobro vedo, da iz nahrbtnikov pohodnikov pade kakšna čokoladica ali pa jabolko. Vesele očke so nam pomahale v slovo in kmalu smo zagledali naša prevozna sredstva, ki so nas odpeljala do hotela. Obvezen priklop na wi-fi, pisa­ nje in javljanje domačim in seveda celemu svetu, saj si tako vesel, da moraš povedati vsem ... Popoldne smo imeli čas za še en obisk mesta, kjer smo si lahko izpol­ nili želje po šopingu ali po še eni turški kopeli. Prihodnje jutro je sledil polet proti Istanbulu in dalje proti naši do­ movini. Pa se je tako končala še ena čudovita avantura. Če ne bi bilo težko, ne bi bilo zanimivo, smo sklenili. Iskrena zahvala gre naši vodički Lizi. Program, ki ga Liza pripravi v sodelovanju z lokalno agencijo, je vedno drugačen od drugih. Načr­ tovan, izpolnjen, z možnostjo prilagajanja in predvsem brezskrben in dobrovoljen. Zaupati taki ekipi pa pomeni veliko discipline vseh, ki se na tako avanturo odpravimo. Želje in načrti so kar vreli iz nas in v »pujsku« se je že pričelo nabirati ... ・

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj, na podlagi 19a. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13, 33/14 in 200/20), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 6/21) in Akcijskega načrta Zima v Bohinju objavlja

JAVNI RAZPIS za spodbujanje razvoja zimskih centrov v občini Bohinj v letu 2021 -

-

1. Sredstva javnega razpisa se dodelijo v skladu z:

Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU) in veljavnim proračunom Občine Bohinj.

2. Namen oz. obdobje sofinanciranja

Finančna pomoč je namenjena sofinanciranju razvoja zimskih centrov in delnemu pokrivanju stroškov vzdrževanja in obratovanja zimskih centrov za obdobje od 1. 9. 2020 do 31. 8. 2021.

3. Upravičenci do sredstev javnega poziva:

Do sofinanciranja je upravičen upravljavec zimskega centra (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), ki javno obratuje in omogoča dostop večjemu številu uporabnikov na pregleden in nediskriminatoren način, zimski center pa se nahaja na območju občine Bohinj oziroma Soriške planine. Upravljavci, ki so upravičeni do sofinanciranja po tem javnem razpisu so: - samostojni podjetniki, - mikro, male in srednje velike gospodarske družbe, registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), - društva, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Do sofinanciranja po tem pravilniku ni upravičen upravljavec, če: 1. investicije ne izvede, 2. nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije (EU), objavljenega na njeni spletni strani, o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, 3. v vlogi ni dal pravih podatkov oziroma je podal zavajajoče izjave, 4. neredno izplačuje plače in socialne prispevke, 5. ima neporavnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance, 6. ima na dan prijave neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti, razen če vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne presega 50 eurov, 7. ima na dan prijave neporavnane obveznosti do Občine Bohinj.

4. Pravila dodelitve pomoči

Skupni znesek pomoči, dodeljene enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev proračuna Republike Slovenije, občine ali Unije. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: - podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja; - podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja; - podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu; - podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v kakršnemkoli razmerju s podjetji iz prejšnjega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, se štejejo za enotno podjetje. V skladu z Uredbo 1407/2013/EU se pomoč de minimis, dodeljena na tem javnem pozivu: - ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, - lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L št. 114 z dne 26. 4. 2012, str. 8), zadnjič spreme-

Bohinj, 3. september 2021

njeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/1474 z dne 13. oktobra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 360/2012 glede podaljšanja njenega obdobja uporabe in časovno omejenega odstopanja za podjetja v težavah, da bi se upošteval učinek pandemije COVID-19 (UL L št. 337 z dne 14.10.2020, str. 1). - - - - - -

Vlagatelj mora vlogi priložiti pisno izjavo: o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je prejel na podlagi Uredbe 1407/2013/ EU ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške; da z dodeljenim zneskom pomoči ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih o tem ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 1407/2013/EU; v primeru, da gre za pripojeno podjetje vlagatelj priloži seznam vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje, v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013; da z dodeljenim zneskom pomoči ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih.

5. Pogoji in merila Sofinanciranje začetnih investicij Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno koncesijo za žičniške naprave oziroma ima vloženo vlogo za pridobitev koncesije oziroma upravljavec zimskega centra, ki pred investicijo v zadnjih treh letih ni izvajal dejavnosti zimskega centra. Za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, gradnja in nakup infrastrukture ter objektov). Opredmeteno osnovno sredstvo se mora uporabljati za dejavnost upravljanja žičnic oziroma zimskega centra. Sofinanciranje začetnih investicij gradnje se sofinancira le v primeru, da je gradnja izvedena skladno z veljavnimi predpisi, zanjo morajo biti pridobljena vsa ustrezna dovoljenja. Najvišji znesek pomoči za sofinanciranje investicij in opreme je do največ 70 % neto stroškov (DDV ni predmet sofinanciranja) oziroma največ do 30.000,00 EUR na upravičenca. Sofinanciranje investicij v razširjanje in razvoj Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 14 dni v obdobju od 15. decembra preteklega koledarskega leta do 15. aprila tekočega koledarskega leta oz. upravljavec zimskega centra, ki je v zadnjih treh letih izvajal to dejavnost najmanj 6 mesecev. Za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, gradnja in nakup infrastrukture ter objektov). Opredmeteno osnovno sredstvo se mora uporabljati za dejavnost upravljanja žičnic oziroma zimskega centra. Sofinanciranje investicij gradnje za razširjanje in razvoj se sofinancira le v primeru, da je gradnja izvedena skladno z veljavnimi predpisi, zanjo morajo biti pridobljena vsa ustrezna dovoljenja. Najvišji znesek pomoči za sofinanciranje investicij in opreme je do največ 70 % neto stroškov (DDV ni predmet sofinanciranja) oziroma največ do 30.000,00 EUR na upravičenca. Sofinanciranje vzdrževanja in obratovanja zimskega centra Do sofinanciranja je upravičen upravljavec žičniške naprave, ki ima veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 14 dni v obdobju od 15. decembra preteklega koledarskega leta do 15. aprila tekočega koledarskega leta oz. upravljavec zimskega centra, ki je v času od 1. 9. preteklega leta do prijave na javni razpis izvajal to dejavnost najmanj 3 mesece. Do sofinanciranja so upravičeni tudi ostali upravljavci žičniških naprav, ki so dejavnost izvajali manj kot 3 mesece, zaradi državnih ukrepov za omilitev posledic COVID-19. Upravljavec ni upravičen do sofinanciranja, oziroma je upravičen do sorazmernega dela za čas obratovanja, če žičniška naprava ni obratovala zaradi: - izrečene prepovedi obratovanja s strani inšpektorja, - odvzema dovoljenja za obratovanje, - neurejenih razmerij med lastniki zemljišča in upravljavcem, za katera ni podan predlog na podlagi 35. ali 36. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz (Uradni list RS, št. 126/06, 56/14, 33/14 in 200/20). V primerih višje sile ali izrednih razmer se pogoj glede zahtevanega minimalnega števila dni obratovanja ne zahteva. Najvišji znesek pomoči za vzdrževanje in obratovanje, za posamezno vrsto žičniš­ke naprave je: - 1.000 EUR za vlečnico z nizko vodeno vrvjo, - 6.500 EUR za vlečnico, - 10.000 EUR za sedežnico. Izpolnjevanje pogojev iz javnega razpisa vlagatelj dokazuje s pisno izjavo pod kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Obrazec vloge z izjavo je priloga javnega razpisa. Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije.

6. Rok za oddajo vlog

Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

RAZPISI IN OBVESTILA Rok za oddajo vlog je do vključno 30. 9. 2021 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 12:30 ure ali priporočeno po pošti do 24.00 ure). Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – ZIMSKI CENTRI 2021«. V levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: naziv in naslov. Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis.

8. Obravnava vloge in postopek odobritve sredstev

Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija), imenovana s strani župana. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne vloge, bodo s sklepom zavržene. Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla. Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri­ pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev z odločbo, ki jo posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper odločbo o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj, odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Odločba postane izvršljiva z dnem dokončnosti le-te. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru odločba postane dokončna že pred potekom pritožbenega roka. Po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi sredstev bodo upravičencem v 30 dneh nakazana odobrena sredstva.

9. Dodatne informacije

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo pri Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice, kontaktna oseba: Eldina Čosatović; 04/581-34-19; dina@ragor.si in na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger; 04/577 01 28; tanja.mencinger@obcina.bohinj.si. Datum: 3. 9. 2021 Številka: 41010-10/2021

ŽUPAN Jože Sodja

Bohinj, 3. september 2021

Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se upoštevajo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja dela in stopnja izobrazbe. Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv. V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat najpozneje v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi opraviti usposabljanje, predpisano v skladu z 89. členom Zakona o javnih uslužbencih. Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat najpozneje v treh mesecih od sklenitve pogodbe o zaposlitvi navedeni izpit opraviti, predpisano v skladu z 31. členom Zakona o splošnem upravnem postopku. Delovne naloge: - organizira, nadzira in vodi delo režijskega obrata, - priprava progama dela in finančnega načrta, - sodelovanje pri pripravi programa vzdrževanja infrastrukture, - pripravlja strokovna gradiva v zvezi izvajanja gospodarskih javnih služb za potrebe občine in občinskega sveta, - sodeluje pri pripravi investicijskih in drugih razvojnih načrtov na področju komunalne infrastrukture za potrebe občine, - pripravlja poročila iz področja gospodarskih javnih služb za potrebe občine in občinskega sveta, - odgovarja za strokovno in pravočasno izvedbo nalog s področja režijskega obrata, ki so opredeljene z zakonskimi predpisi, - sodelovanje v strokovnih komisijah občine z delovnega področja, - priprava poročil iz področja gospodarskih javnih služb za potrebe občine, - opravljanje upravnih nalog z delovnega področja, - opravljanje drugih strokovnih nalog. Prijava mora vsebovati 1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj (opis mora vsebovati navedbo delodajalca oz. druge fizične osebe ali pravne osebe za katero je kandidat opravljal delo, datum začetka in koca opravljanja dela, opis dela in stopnja zahtevnosti delovnega mesta), 3. izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, 4. izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Bohinj pridobitev podatkov iz 3. točke iz uradne evidence.

Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – urad­ no prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) Občina Bohinj objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta

VIŠJI REFERENT – VODJA REŽIJSKEGA OBRATA v nesamostojnem režijskem obratu javne gospodarske infrastrukture. Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - - - - - - -

najmanj višje strokovno izobraževanje/višja strokovna izobrazba ali najmanj višješolsko izobraževanje (prejšnje)/višješolska izobrazba (prejšnja), najmanj 3 leta in 6 mesecev delovnih izkušenj, državljanstvo Republike Slovenije, opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, opravljeno obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv, ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,

Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu višji referent opravljal v nazivu višji referent II, z možnostjo napredovanja v naziv višji referent I. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, po uspešno opravljenem poskusnem delu, ki bo trajalo tri mesece. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih nesamostojnega režijskega obrata, Rožna ulica 8, 4264 Bohinjska Bistrica. Formalno nepopolne in nepravočasno prijave se ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: »za javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto višji referent – vodja režijskega obrata« na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, in sicer v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Bohinj. Za pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: tajnistvo@obcina.bohinj.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 60 dni po objavi javnega natečaja. Informacije o izvedbi javnega natečaja daje Ciril Strgar, na tel. (04) 577 0152. V besedilu natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporab­ ljeni kot nevtralni za ženske in moške. Prijava na delovno mesto se vloži na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani Občine Bohinj. Številka: 110-04/2021 Bohinjska Bistrica, 3. september 2021

ŽUPAN Občine Bohinj Jože Sodja

13

iz na ših kr a je v

Novice iz Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju Katica Mikelj

Tako kot lani nam tudi v letošnjem letu ni uspelo izpeljati občne­ ga zbora društva. Vsem članicam sporočam, da društvo deluje dobro. Čeprav so časi nepredvidljivi, se ne bojimo ter pripravljamo dejavnosti, katere pač lahko. Posnetki delavnic Kuhajmo po bohinjsko štejejo že 15 prispevkov. Prav tako smo pripravili nekaj manjših pogostitev za obiskovalce Bohinja. Sodelovale smo pri oddaji Dobro jutro z Marijo Merljak. V septembru bomo pripravili razstavo bohinjske kulinarične dediščine v knjižnici v Radovljici. S tem se bomo tudi z našim društvom pridružili dejavnostim, ki potekajo v okviru pridobitve naziva Slovenija, gastro­ nomska regija Evrope 2021. V pomladnem času smo se uspešno prijavile na razpis MKGP za Pomoč za prenos znanja in informiranje na področju predelave ter s kmetijstvom povezanega delovanja na podeželju za leto 2021. Aktiv­ nosti, ki smo jih planirale, bomo glede na situacijo izvedle v jesenskem času. O vsem boste članice pravočasno obveščene po pošti preko svo­ jih predstavnic. In še povabilo. Večina vas je že plačala članarino za leto 2021, pri­ dobili smo tudi nekaj novih članic. Na tem mestu vabim vsakogar (leta niso pomembna), ki se želi včlaniti v društvo, naj pokliče na telefon 051 762 547 (Tončka) ali 031 374 758 (Katica). Več kot nas bo, bolj bo pestro, izzivov polno in prijetno. ・

Redna letna skupščina ZZB za vrednote NOB KO Bohinj ter proslava v počastitev prvega padlega talca in vseh žrtev vojne Bohinja Martin Gorišek, tajnik KO Bohinj

Foto: arhiv ZB KO Bohinj

V letu 2020 nas je nepričakovano obiskala epidemija virusa SARS­ -CoV-2, zaradi česar so se omejile razne aktivnosti in druženja, kasne­ je pa se je tudi ustavilo običajno delovanje društev, tako tudi našega. Zaradi navedenega nismo mogli izvesti redne letne skupščine kakor tudi drugih aktivnosti, ki smo si jih po letnem načrtu zadali. V letošnjem letu smo glede na izboljšano stanje 17. 7. 2021 izvedli letni zbor. Na zboru smo podali pregled celoletnega delovanja na vseh področjih in po posameznih aktivnostih. Skupščino smo izvedli na pri­ reditvenem prostoru Hansenove skakalnice na Poljah. Udeležilo se je je veliko število naših članov, zaradi službene odsotnosti župana Obči­ ne Bohinj Jožeta Sodje pa nas je z obiskom počastila višja svetovalka za družbene dejavnosti na občini tov. Iva Lapajne. Združenje ZB NOB Radovljica je zastopal podpredsednik tov. Drago Finžgar. Z obiskom pa sta nas počastila tudi predsednik ZZB KO Škofljica Milan Richtar in predstavnik. Dnevni red je bil kar obsežen, z desetimi točkami, ki se nanašajo na poročila posameznih nosilcev funkcij, predstavitve finančnega in de­ lovnega plana, vzdrževanje in obnovo spomenikov in obeležij, skrb za starejše občane in konstruktivne razprave na podana poročila.

Iva Lapajne je v svojem govoru predstavila in razdelila brošure na temo Mobilni socialni servis, ki se izvaja v okviru Občine Bohinj, prav tako nam je bila pripravljena odgovarjati na zastavljena vprašanja. Po razpravi smo sejo zaključili z ugotovitvami, da je dosedanje vodstvo NO in UO delovalo zelo dobro, kar je bilo razvidno tudi iz po­ vedanega, tako gostov kot razpravljavcev, obenem pa so nam zaželeli, da s tako obliko dela nadaljujemo tudi v naslednjem letu. Ker so bile razmere na zdravstvenem področju dokaj urejene, smo se v ZB KO Bohinj odločili, da 14. 8. 2021 na prireditvenem prostoru Hansenove skakalnice na Poljah organiziramo proslavo v počastitev prvega padlega talca in vseh žrtev vojne Bohinja. Proslave se je udele­ žilo veliko naših članov in krajanov Bohinja. Tokrat se nam je pridružil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, drugih gostov pa zaradi službe­ nih obveznosti na proslavi ni bilo. Vodenje kulturnega programa in povezovanje je prevzel Samo Gardener, ki je recitiral tudi primerne pesmi za proslavo, harmonikar Vid Kokal pa je zaigral nekaj partizan­ skih pesmi. V pozdravnem govoru je župan Občine Bohinj Jože Sodja izpostavil pomen naše in podobnih proslav za ohranitev spomina na preteklost, se zahvalil za povabilo in ponudil pomoč pri organizaciji naslednjih proslav. Vsem žrtvam smo se poklonili z minutnim molkom in položitvijo lovorovega venca pri plošči na Žlanu. Poskrbeli smo za pogostitev, ki pa je bila namenjena predvsem dru­ ženju in izmenjavi mnenj ter navezovanju osebnih stikov. Našim čla­ nom Anthonyju Dytu, Žigu Arhu in Jožetu Lukmanu se zahvaljujemo za odličen bograč in golaž, hvala tudi vsem ostalim, ki so pomagali pri pripravi proslave. Obe prireditvi sta se izvedli v skladu z navodili NIJZ in PCT-pogoji. ・

Prva potrjena reprodukcija risov, doseljenih na Gorenjsko – risinja Aida ima tri mladiče LIFE Lynx

Pohodnici z Gorenjske sta sredi avgusta ob gozdni poti na območ­ ju Jelovice opazili risinjo in tri risje mladiče. Strokovnjaki projekta LIFE Lynx so potrdili, da se je risinja Aida takrat zadrževala na tem območju. Glede na podatke iz njene telemetrične ovratnice so mladiči stari dober mesec dni. Konec aprila so v okviru projekta LIFE Lynx na Gorenjsko preselili pet risov iz Romunije in Slovaške, sedaj pa so dobili dokaz o prvi re­ produkciji. Pohodnici z Gorenjske sta na območju Jelovice videli tri risje mladiče in njihovo mamo Aido, ki je bila preseljena iz Romunije. Z nami sta delili svojo izkušnjo ter fotografije mladičev in njihove mame. »Najprej sva mislili, da gre za mlade lisice, ampak hitro sva ugotovili, da so risji mladiči. Presenečenje je bilo še toliko večje, ko sva videli še njihovo mamo, ki je mlade rise prenesla na varno. Dogajanje sva opa­ zovali z varne razdalje, da risov ne bi preveč vznemirjali,« sta povedali Mateja Mohorič in Petra Lorber. Srečanja z risi v naravi, še posebej z mladiči, so zelo redka. Ob sre­ čanju je pomembno, da živali ne vznemirjamo, saj so prvi meseci po skotitvi ključni za preživetje mladičev. V tem času risinje svoje mladi­ če pogosto prestavljajo med več različnimi brlogi, saj s tem zmanjšajo

Foto: Mateja Mohorič

iz na ših kr a je v, kultur a in priredit ve možnost, da bi jih prek njihovega vonja zaznali potencialni plenilci. Vsi mladiči v naravi ne preživijo do odrasle dobe; v prvem letu starosti je njihova smrtnost okoli 50 %. Preživetje mladih risov bodo spremljali tudi s pomočjo monitoringa s fotopastmi, o katerem več pove koordinator projekta LIFE Lynx, Rok Černe, z Zavoda za gozdove Slovenije: »Ravnokar smo začeli z novo sezono monitoringa risov s fotopastmi v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in nekaj kamer bomo postavili tudi na Gorenjskem. S po­ močjo fotopasti bomo lahko ugotovili, ali sta se v tej sezoni razmno­ ževali tudi Julija in Lenka, ki sta bili prav tako spomladi izpuščeni na Gorenjskem.« Na spletni strani Občine Bohinj je objavljena tudi povezava do video­ posnetka mladih jelovških risov. ・

Prof. Janko Ravnik in prvi slovenski film V kraljestvu Zlatoroga

14

Foto: Jaka Bobek

V tednu od 9. do 12. avgusta je v Bohinju premierno potekal fes­ tival Klarinetkanje, kjer so se na petih koncertih predstavili nadobud­ ni mladi slovenski klarinetisti, ki so študentje avstrijskih, nemških in švicarskih univerz. Vzporedno s festivalom je potekal tudi mojstrski tečaj za bas klarinet z Davidom Lattuado (bas klarinetistom orkestra

Concertgebouw v Amsterdamu) in pa delavnica Klarinetkarska ambu­ lanta z Matetom Bekavcem (internacionalnim solistom). Ideja in rdeča nit festivala je bila predstaviti razsežnost in »uporabnost« klarineta v različnih glasbenih zvrsteh; tako je bil prvi koncert Ko Zgornji Kranjec sreča Tirolca in Bavarca (9. 8. 2021) obarvan v narodno-zabav­ ni luči. Večer se je v organizaciji Jureta Sodje, vodja prireditev na TD Bohinj, odvil v ciklu tradicionalnih ponedeljkovih koncertov Pod Lipo v Srednji vasi. Nastopil je kvartet klarinetov s harmoniko (Mate Bekavac, Jaka Bobek, Urška Zupan, Aljaž Beguš, Klemen Leben) z izvajanjem avs­trijske ljudske glasbe in pa Ansambel Kerlci z repertoarjem najlep­ ših klarinetskih biserov izpod rok V. & S. Avsenika. Večer je nedvomno popestril tudi obisk klarinetističnih eminenc iz tujine: Wenzel Fuchs (solo klarinetist Berlinske filharmonije in profesor na Univerzi Mozar­ teum v Salzburgu), Matic Kuder (novopečeni Es-klarinetist Berlinske filharmonije) in pa Francois Benda (internacionalni solist in profesor na glasbenih univerzah v Baslu, Luganu in Berlinu). Drugi koncert z naslovom Klarin(etno) (10. 8. 2021) smo poslušali v Kanalu v Rib­ čevem Lazu in je bil, kot že sam naslov izda, obarvan s tradicional­ no glasbo tujih narodov. Na tretjem koncertu Mrcine in Mrcinkoti (11. 8. 2021) na Ranču Mrcina v Studorju so se predstavili tudi naj­ mlajši udeleženci festivala, naslednji dan (12. 8. 2021) pa smo najprej ob 16. uri v Cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu (Kratko in sladko) in potem še ob 18.30 v Cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici (Klari-gala) festival slavnostno zaključili s klasičnim repertoarjem. Festivala Klarinetkanje se je aktivno udeležilo 10 klarinetistov, od tega štirje tudi z bas klarinetom. Mojstrski tečaj, delavnica in vaje ko­ morne igre so potekali v Kulturnem domu Joža Ažmana. V torek in sredo je na voljo bila tudi možnost preizkusa ustnikov in sodčkov av­ strijskega proizvajalca Johannesa Gleichweita in klarinetske opreme trgovine Sound-shop. Glede na uspešnost in obisk letošnjega festivala bi si dogodek želeli nadgraditi in ga ponoviti tudi prihodnje poletje. Bohinj kot ena najbolj atraktivnih turističnih lokacij v Sloveniji nudi tako udeležencem kot tudi mentorjem izvrsten ambient za delo, prirejanje dobro obiskanih koncertov in sprostitev ob jezeru ali odmik v gore. Za možnost izvedbe dogodka bi se iskreno radi zahvalili županu Bohinja Jožetu Sodji, Katarini Košnik, Juretu Sodji, Robiju Božnarju, župniku Janezu K. Burji, Mitju Jeršiču in glasbenikom, ki so nam po­ magali pri izvedbi koncertov: Ansamblu Kerlci, harmonikarju Klemnu Lebnu in tolkalistu Luku Poljancu. Zahvaljujemo se predstavnikoma trgovin z glasbeno opremo Emirju Radiševiću in Gregorju Knapu. Za prijaznost in sodelovanje se zahvaljujemo tudi Hotelu Tripič in Hostlu Budkovič. ・

Foto: Matej Zupan

Foto: Katja Bobek

Ivan Veber

Kot začetek slovenske kinomatografije velja nemi črnobeli film V kraljestvu Zlatoroga. Ideja in realizacija sta bili v rokah Turistovskega kluba Skala. Premiera je bila 29. avgusta 1931 v veliki dvorani ljub­ ljanskega hotela Union in smo pravkar zamudili njegovo devetdeset­ letnico. Ob tem je še redkeje omenjen njegov idejni vodja prof. Janko Ravnik, pravi Bohinjec, Bistričan, ki je bil tedaj tudi predsednik tega kluba (alpinizem so tedaj imenovali turizem). Predsedoval mu je več kot polovico 20 letnega delovanja, ki ga je prekinila vojna, osvoboditev pa uničila. TK Skala je bil realizator filma v vseh pogledih. Scenarij sta napisala Janko Ravnik in Juš Kozak. Klub je odločal o financah, nastopajoči so bili večinoma člani kluba, režiser je bil že imenovani predsednik kluba prof. Janko Ravnik. Tudi kamero, ki je bila tedaj še na ročni pogon, so sami nabavili, je bila največ v rokah Janka Ravnika. Težka je bila 6 kg. Skrbeli so tudi za vse ostalo: od nabave materiala do razvijanja filma. Že najava filma je bila sprejeta z navdušenjem. Sponzorska sredstva so prispevali vsi, ne glede na pripadnost. Film je prinesel toliko dohodka, da je klub razširil svoj program. Med drugim se je začela po tem uspe­ hu tudi gradnja Skalaškega doma na Rjavi skali, kjer je sedaj Ski hotel na Voglu. Lahko si mislimo, da je tudi tukaj Janko Ravnik, sam navdu­ šen smučar imel pomembno besedo. Klub do tedaj ni imel svoje koče, imel pa je na Zadnjem Voglu v najemu Hajnriharjev stan. Ob vseh naštetih aktivnostih pri TK Skala je prof. Janko Ravnik kot umetnik bolj znan kot naš pomembni komponist moderne klavirske glasbe. Mnogo je fotografiral, znana so številna njegova dela (Lepa si zemlja slovenska 1981). Domači kraj pa kot da ne ve zanj.

Klarinetkanje v Bohinju Aljaž Beguš, Jaka Bobek, Urška Zupan

kultur a in priredit ve , šport

15

Kaj je knjigobežnica?

Metka Repinc, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica

Foto: arhiv Knjižnice ATL Radovljica, enota Bohinjska Bistrica

Knjigobežnice so slovenska podružnica širše iniciative Little Free Li­ brary, ki spodbuja ljudi k branju in izmenjavi dobrih knjig. Male lesene hiške omogočajo, da so knjige vremensko zaščitene in dostopne lju­ dem. Vse skupaj deluje na način »Vzemi knjigo, podari knjigo«. Knjigo, ki jo želite podariti, pustite v eni od hišk. Knjižnica A. T. Linharta Rado­ vljica je prvo knjigobežnico postavila v Ceconijevem parku leta 2017. Ob otvoritvi smo prisluhnili nagovoru takratnega župana Franca Kra­ marja in si ogledali lutkovno predstavo Metuljček v izvedbi Gledališča Labirint. Knjigobežnica je bila dobro sprejeta in zato smo naslednje leto postavili še eno v Zoisovem parku. Za knjigobežnice skrbimo zaposlene v knjižnici Bohinjska Bistrica in pri tem nam lahko pomagate, če imate doma knjige, ki jih ne potrebu­ jete več. Vendar to ne pomeni, da je knjigobežnica prostor za stare, uni­ čene ali kako drugače poškodovane knjige. Verjamem, da nihče takih knjig ne bi vzel; preden jih podarite, si zastavite vprašanje: »Bi to knjigo z veseljem vzel s sabo?« Prav tako knjigobežnica ni namenjena temu, da si nekdo izposodi vse knjige naenkrat in za seboj pusti prazno. Namenjena je darovanju in izposoji knjig. Namenjena je temu, da knjigo, ki je bila všeč nam in bi želeli, da razveseli še koga, odložimo vanjo. Namenjena je temu, da nekomu s podarjeno knjigo polepšamo dan. In navsezadnje, namenjena je vam vsem, da jo uporabljate. Ob tem želimo vsm veliko bralnih užitkov. ・

September v bohinjskih knjižnicah

Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Seznam dogodkov, ki bodo septembra v Knjižnici Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina: - 1. 9.–30. 9.: Bohinjsko/From Bohinj. Certifikat Bohinjsko/From Bohinj zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom. Lokalne kulina­ rične posebnosti z območja Bohinja so sir mohant, bohinjski sir (vrsta ementalskega sira), zaseka s klobaso in žganci iz moke avtohtone sorte koruze trdinke. Vabljeni na ogled znamke Bohinjsko/From Bohinj, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Katico Mikelj (Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju) in s katero se pridružujemo projektu Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. 7., 14., 21., 28. 9.: Jezikovna popotovanja. V mesecu, v katerem obeležujemo evropski dan jezikov (26. 9.), vas vabimo na spletna jezi­ kovna popotovanja s slovenskimi prevajalci. - junij–september, vse enote: Pokukajte med vrstice Josipa Jurčiča. Pokukajte med vrstice avtorja prvega slovenskega romana in naj ob 140. obletnici smrti znova zaživijo njegove besede! V naslednjih mesecih se preizkusite v štirih nagradnih kvizih. Rešite jih na spletu ali pri izposojevalnem pultu v naših enotah. Ob vsakem boste prejeli opojno dišeče in okusno darilce.

- 10. 6.–10. 9., vse enote: Poletavci. Poletni bralci (otroci od 7. do 12. leta) in NajPoletavci (od 13. do 16. leta) preživijo poletje v druž­ bi svojih najljubših knjig in revij. Med poletnimi počitnicami 30 dni berejo 30 minut na dan. Poletavci izpolnjujejo bralni seznam, ki ga s podpisom potrdijo odrasli. NajPoletavci oddajo spletni obrazec za 3 prebrane knjige. Vsi udeleženci pridobijo super navado: branje in majico rdeče barve. Glavna nagrada, ki jo izžrebamo na zaključni prire­ ditvi, je elektronski pikado. Prispeva ga podjetje Hervis. - vsak mesec, vse enote: Mislice. Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje. - vsak mesec, vse enote: Zbistrimo um. Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje. - 1. 9.–31. 3., vse enote: Vesolje zakladov. Sedemkrat pridi v knjižni­ co in si izposodi vsaj eno knjigo. Z vsakim pridobljenim žigom si bližje nagradi, do katere te zapelje Knjižko Astronavt. ・

Vabljeni na zanimiva predavanja in delavnice ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Znamenitosti Bohinja – arheologija, predavanje in pogovor v po­ nedeljek, 6. 9. 2021, ob 19. uri. Triglavska ulica 8 (bivša gradbena), Bohinjska Bistrica. Voden ogled arheološkega najdišča Dunaj pri Jereki in cerkev Sv. Marjete, v soboto, 18. 9. 2021, ob 15. uri, dobimo se na Triglavski ulici (bivša gradbena) v Bohinjski Bistrici. Delavnica slikanja – za starejše, v sredo, 22. 9. 2021, ob 18. uri. Triglavska ulica 8 (bivša gradbena), Bohinjska Bistrica. Število mest je omejeno. Predhodne prijave in vse informacije na telefon 031 61 75 77 ali arheo.alpe@gmail.com. Vsi dogodki so brezplačni. Sofinancira jih Občina Bohinj. ・

Bliža se 64. Kravji bal Turistično društvo Bohinj

Lanskoletni tradicionalni Kravji bal je bil zaradi razglašene epidemi­ je izveden na netradicionalen način. Dogodek je bil namreč organiziran v virtualni izvedbi v obliki dokumentarnega filma, ki smo ga pripravili v Turističnem društvu Bohinj. Kravji bal kljub razmeram še vedno os­ taja največji ponos Bohinja in ena največjih tradicionalnih prireditev v Sloveniji in zato tradicije v TD Bohinj zaradi epidemije nismo želeli prekiniti. Dokumentarni film si še vedno lahko ogledate na YouTube kanalu TD Bohinj. Letošnji 64. Kravji bal pa nas postavlja pred nove izzive. Organiza­ cija prireditve je v polnem teku z željo, da se jo v letošnjem letu zago­ tovo izvede. Še vedno pa imamo organizatorji manjše pridržke, saj se razmere z epidemijo še niso dokončno umirile. Kar bo v letošnjem letu vsekakor drugače, je, da se bodo prireditve lahko udeležili le obiskoval­ ci, ki bodo izpolnjevali PCT-pogoj. Letos se bomo ponovno poveselili z Avseniki, ki so v svetovnem me­ rilu verjetno najuspešnejša slovenska glasbena skupina. Na prireditvi bodo sodelovali še bohinjski majerji in majerice, folklorne skupine Bo­ hinja z gosti, Godba Bohinj z gosti in citrarji. Prireditev bo tudi letos tradicionalno povezoval Kondi Pižorn. Organiziran bo prikaz sodobne priprave in rabe lesa za kurjenje LesEnDemo, ki ga bo pripravil strojni krožek. Z Otroškim balom bo poskrbljeno za najmlajše. S svojim priho­ dom nas bodo pozdravile najpomembnejše predstavnice Kravjega bala in kraljice bohinjskih planin – bohinjske cike. Vabimo vas, da se 19. 9. 2021 med 10. in 19. uro z nami poveselite v Ukancu. V primeru slabega vremena pa se srečamo naslednjo nedeljo, 26. 9. 2021. Če bo v terminu dogodka razglašena epidemija, bo prire­ ditev žal odpovedana. ・

šport, z a konec

16

Tekmovanje na tekaških rolkah Smučarsko društvo Bohinj

V Bohinju bo v soboto 4.9.2021 (rezervni termin, če bo slabo vre­ me: 5. 9. 2021) organizirano »Državno prvenstvo smučarjev tekačev na tekaških rolkah«. Na dan prireditve bo med 8.45 in 9.45 ter med 10.30 in 11.30 popolna zapora regionalnih cest na odseku Nemški Rovt - Vresje - Soriška planina. Obvoza v času zapore ne bo. Prosimo za razumevanje. ・

Zahvala komuni Skupnosti Žarek Katarina Košnik

Na Bitnjah v nekdaj zapušče­ ni stavbi ob železnici od leta 2006 domuje komuna Skup­ nosti Žarek. Vse od začetka predstavlja začasen dom fan­ tov, ki se s pomočjo skupnosti želijo otresti odvisnosti od drog in postaviti življenje na noge. Že v začetku jih je čakalo delo z obnovo prostorov v stavbi, ki so kaj hitro postali prijetno bival­ no okolje. Nismo dolgo čakali, ko je ob stavbi nastala delavni­ ca in njihovi leseni izdelki so že pristali v marsikaterem domu. Fantje v skupnosti se niso us­ tavili in njihova dobra dela tudi niso ostala ­neopažena. S strani

občanke, ki jo sprehodi redno vodijo mimo domovanja skupnosti, smo prejeli pohvalo nad ureditvijo stopnic in ograje. Zaradi njihovega dob­ rega dela, kot nam je povedala občanka, so sprehodi še bolj prijetni: »Nekega dne sva se spet odpravila na jutranji pohod in prideva do že­ lezniškega nasipa in glej, stopnice, ki vodijo do mostu, so spet obnov­ ljene, ograja pa na novo urejena. Vse to so popravili fantje iz skupnosti Žarek. Vse pohvale!« (pohodnika J & G) Na prošnjo občanke vam sporočamo, da je vaš prispevek v lokalni skupnosti cenjen in ni ostal neopažen. Prisrčna hvala. ・

Avgustovska črna kronika

Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Iskalna akcija V soboto, 14. 8. 2021 ob 22.38, se je na poti iz planine v Lazu proti planini Krstenica izgubil pastir. Gorski reševalci GRS Bohinj so pre­ gledali območje med omenjenima planinama, vendar pogrešane osebo niso našli. 15. 8. 2021 se je iskalna akcija nadaljevala. V iskalni ak­ ciji so sodelovali gorski reševalci GRS Bohinj in helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo za reševanje v gorah na krovu. Pogrešano ose­ bo so ob 10.55 našli živo in nepoškodovano. Lažne prijave V torek, 17. 8. 2021 ob 22.15, je več turistov v Ukancu opazilo luč v pobočju Pršivca, ki se ne premika. Gorski reševalci GRS Bohinj so odšli na kraj in ugotovili, da se trije tuji planinci pripravljajo za bivakiranje. Nihče ni bil poškodovan.

Foto: Gabrijela Odar

Nesreče pri športnih, rekreativnih in drugih aktivnostih V petek, 20. 8. 2021 ob 13.53 se je med Planino Jezero in Dednim poljem voznik štirikolesnika prevrnil in se poškodoval. Gorski reševalci GRS Bohinj so ga oskrbeli na kraju dogodka in ga ob pomoči dežurne ekipe GRS Brnik in posadke s helikopterjem Slovenske vojske prepe­ ljali v SB Jesenice.

Nesreče v cestnem prometu V soboto, 7. 8. 2021 ob 10:34, je na cesti Bled–Bohinj, pred dolgim nepreglednim ovinkom proti Nomenju, motorist izgubil nadzor nad motorjem in trčil v osebno vozilo. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled so zavarovali kraj dogodka ter do prihoda reševalcev NMP Bohinj in Bled nudili prvo pomoč hudo poškodovanemu motoristu, ki je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Druga poškodovana oseba je bila prepeljana na pregled v Zdravstveni dom. Gasilci so odklopili aku­ mulatorja, nevtralizirali razlite tekočine in nudili pomoč policiji, vlečni in pogrebni službi V torek, 10. 8. 2021 ob 14.36, so izven naselja Ribčev Laz gasilci PGD Bohinjska Bistrica izvlekli vozilo iz brežine Bohinjskega jezera in postavili na cesto. O dogodku so bili obveščeni policisti. Poškodovanih oseb ni bilo. V sredo, 18. 8. 2021 ob 17:18, sta v naselju Obrne pri hidroelektrar­ ni čelno trčili osebni vozili. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem NMP Bled in Bohinj pri oskrbi ponesrečenih in pri prenosu v reševalno vozilo, na vozilih odklopili akumulatorje, posuli razlite motorne tekočine na vozišču v dolžini okoli 50 metrov in nudili pomoč policiji ter vlečni službi pri nalaganju vozil na vozila vlečne službe. V nesreči so se poškodovale štiri osebe Nesreče v gorah V nedeljo, 8. 8. 2021 ob 15.11 se je na območju med Doličem in Pla­ niko poškodovala oseba. Zaradi slabega vremena so gorski reševalci

M - 041 889 610 www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.

17 GRS Bovec in Bohinj posredovali na klasični način. Po izboljšanju vremena pa je poškodo­ vano planinko s helikopterjem v SB Jesenice prepeljala posadka helikopterja LPE skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku. V četrtek,12. 8.2021 ob 17:31, so na poti iz Savice proti Domu na Komni planinci naleteli na osebo s poškodovano glavo. Gorski reše­ valci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so s helikopterjem Slovenske vojske poškodo­ vano osebo dvignili v helikopter in jo odpeljali v SB Jesenice. V soboto, 14. 8. 2021 ob 17.23, je na po­ bočju Komarče planinec zdrsnil in se huje poškodoval. Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj in helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS na Brniku. Poškodovanca so oskrbeli in s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. V nedeljo, 15. 8. 2021 ob 10.44, je pri reki Savi v naselju Kamnje oseba padla in se poš­ kodovala. Gorski reševalci GRS Bohinj so jo prenesli do ceste in predali reševalcem NMP Bohinj. V nedeljo, 15. 8. 2021 ob 16.08, se je na območju planine Suha izgubila oseba. Gorski reševalci GRS Bohinj so pohodnika našli ne­ poškodovanega na neprehodnem terenu, ga s pomočjo vrvne tehnike rešili in pospremili v dolino. V ponedeljek, 16. 8. 2021 ob 11.37, je na poti na Planino pri Jezeru omagal starejši pla­ ninec. Gorski reševalci GRS Bohinj so ga na kraju oskrbeli in transportirali do Dednega polja, kjer ga je prevzela dežurna ekipa GRS s posadko helikopterja Slovenske vojske in ga prepeljala na zdravljenje v UKC Ljubljana. V četrtek,19. 8. 2021 ob 15.45, je nad planino Konjščica padla planinka in pri tem utrpela odprt zlom noge. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik s he­ likopterjem Slovenske vojske so poškodovano planinko dvignili v helikopter ter jo prepeljali v SB Jesenice. V soboto, 21. 8. 2021 ob 8.42, je na Vog­ lu pri vzletu z jadralnim padalom v tandemu oseba padla s padala in se pri tem huje poš­ kodovala. Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj in helikopter Slovenske vojske z dežu­ rno ekipo GRS na Brniku. Poškodovanko so s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana. V soboto, 21. 8. 2021 ob 17.08, si je nad Ukancem planinka poškodovala komolec. Re­ ševalci GRS Bohinj so jo na kraju imobilizirali in prepeljali v dolino, od tam pa so jo peljali na NMP Bled. V torek, 24. 8. 2021 ob 13.09, sta se pri Vodnikovem domu lažje poškodovala dva planinca. Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa za reševanje v go­ rah z Brnika in helikopter LPE. Poškodovan­ ca so oskrbeli, helikopter pa ju je prepeljal v SB Jesenice. V sredo, 25. 8. 2021 ob 11.03, so pri izviru Bistrice gorski reševalci GRS Bohinj pomagali reševalcem NMP Bohinj pri prenosu obolele osebe. V nedeljo, 29. 8. 2021 ob 17.12, je na pla­ nini Uskovnica padel občan in se poškodoval.

z a konec , ogl a si 040/202 384 Posredovali so gorski reševalci GRS Bohinj, ki so pomagali reševalcem NMP Bohinj pri pre­ nosu ponesrečenca do helikopterja Letalske policijske enote. Helikopter ga je v spremstvu dežurne ekipe GRS na Brniku prepeljal v SB Jesenice. Reševanja obolelih oseb V soboto, 7. 8. 2021 ob 22:18, so gasilci PGD Boh. Bistrica in PGD Savica Polje na Tri­ glavski cesti v Bohinjski Bistrici do prihoda reševalcev nudili pomoč oboleli osebi. V soboto, 28. 8. 2021 ob 15.39, je na ko­ lesarski stezi med Ribčevim Lazom in Staro Fužino kolesar omedlel. Posredovala je posad­ ka helikopterja SV z dežurno ekipo HNMP in reševalci NMP, ki so poškodovanca oživljali.

Oživljanje je bilo neuspešno. Dežurna ekipa HNMP se je nato vrnila na letališče Brnik.

Tehnična in druga pomoč V sredo, 18. 8. 2021 ob 19.43, so v naselju Ukanc gasilci PGD Bohinjska Bistrica s po­ močjo avto dvigala odstranili osje gnezdo, ki je ogrožalo otroke na otroških igralih. V ponedeljek, 23. 8. 2021 ob 5.59 so v naselju Ukanc zaradi počene vodovodne cevi posredovali gasilci PGD Bohinjska Bistrica, ki so zaprli ventil in izčrpali vodo. Epidemije in okužbe ljudi, živali in rastlin V petek, 27. 8. 2021 ob 10.00. so gasilci PGD Bohinjska Bistrica z vodikovim peroksi­ dom razkužili izpostavljene prostore vrtca v Bohinjski Bistrici. ・

18

ogl a si 040/202 384

JEZIKOVNI TEČAJI angleščina nemščina

italijanščina

INŠTRUKCIJE ang, nem, slo, mat, fiz

PREVAJANJE Več na: www.rutina.si

DO 20. 15. SEPTEMBRA VPISI: DO SEPTEMBRA 031 526 854 | info@rutina.si | www.rutina.si

Hitra dostava kurilnega olja

031 280 771 DEŽURNA SLUŽBA: 040 887 169, 041 655 987, 040 887 112 Poženik 35, Cerklje na Gorenjskem

http://www.simon-oil.si info@simon-oil.si

CVETLIČARNA NOVAK pri pokopališču na Bledu Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril. Velika izbira sveč.

19

ogl a si 040/202 384

POŠTA IN TRGOVINA TINKA

Stalna ponudba: -

poštne storitve oblačila od rojstva naprej igrače sveče pisarniški pripomočki

Tinka, Tina Žvan s.p. Srednja vas v Bohinju 79 4267 Srednja vas v Bohinju

Delovni čas: PON 9-14 TOR 9-14,16-18 SRE 9-14,16-18 ČET 9-14, PET 9-14

20

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

12/02/15 08:04

POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031

V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.

vpis v šolsko leto 2021/22 AN I TU DI V LJ UB LJ

PETJE

klasika, pop, jazz, muzikal, narodno-zabavna

KITARA

klasična, električna in bas kitara

HARMONIKA

klavirska in diatonična

KLAVIR

MUZIČARNA

GLASBENA ŠOLA KLEMENA TORKARJA

www.muzicarna.com klemen.torkar@gmail.com 041 607 451