Bohinjske novice, november 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 4. NOVEMBER 2016 ŠTEVILKA 11

Vabljeni na ‘Bohinjski’ zajtrk v avlo Kulturnega doma Joža Ažmana v petek, 18. novembra, ob 9. uri

3

7

8

17

22

AKTUALNO

TURIZEM

TNP

KULTURA

ŠPORT

Ob dnevu ­starejših

Nagrajeni na dnevih ­slovenskega turizma

Info točka ­mobilnosti

25 let Oplenove hiše

Sejem športne opreme

FOTO: Mitja Sodja

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Bližamo se koncu leta in prve analize minule turistične sezone kažejo za leto 2016 zelo dobre rezultate. Dejstvo je, da se je v le­ tošnjem letu povečalo število nočitev in tudi obiskov na ladjicah ter obiskov naravnih zna­ menitosti. Ob tem pa je treba tudi poudariti, da je bilo letošnje vreme, ki zagotovo vpliva na obisk enodnevnih gostov, slabše kot lan­ sko leto in je bilo kopalnih dni manj. Kar kaže, da Bohinj ne postaja v poletni sezoni le kopalna meka, ampak se vedno več ljudi odloča za preživetje dopusta v Bohinju zaradi obiskovanja gora in je vedno več pohodniš­ tva, kolesarjenja in ostalih oblik rekreacije. Vse to nas zavezuje, da v prihodnosti pri­ lagajamo ponudbo zahtevam gostov, ob tem pa nam mora biti vodilo naša neokrnjena narava ob pogoju, da se tudi parkovna infra­ struktura uredi v varno in dostopno. To se je v letošnji sezoni izkazalo tudi v novo spreje­ tem odloku o plovbi po Bohinjskem jezeru. Kljub velikemu medijskemu pompu se je iz­ kazala odločitev Občine Bohinj za pravilno, saj smo uredili kar precej vstopnih mest in pa pristanišče Pod skalco. Letošnjo sezono smo prvenstveno opozarjali vse udeležence plovbe in jih osveščali, v naslednjem letu pa bomo sistem še nadgradili in sistemsko odpravili težave, na katere so nas opozorili udeleženci plovbe. Posebno mesto si zasluži tudi kartica gost Bohinja, ki postaja kartica mobilnosti in omogoča turistom brezplačne prevoze z av­ tobusi, izposojo koles in vožnjo z ladjicami. Prav tako so tudi drugi bohinjski gospo­ darski subjekti pristopili k popustom, ki so jih gostje Bohinja lahko koristili. Posledica takšnega pristopa je povečala povpraševanje

15. redna seja ­Občinskega sveta 27. 10. 2016 Katarina Košnik

Občinski svet je na oktobrski, 15. redni seji sveta po daljši razpravi z osmimi gla­ sovi za sprejel elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2016, ki bo imel posledice tudi na računih za komunalne storitve občank in občanov. Da bi omilili povišanje cen bodo v prihod­ nje, kot so sklenili na seji, obravnavali

Rok za oddajo prispevkov v novembru

po kartici in v letošnji sezoni je njena prodaja narasla za 100 %. Ob tem je treba poudariti, da je takšna ponudba edina v Sloveniji, poznajo pa jo iz­ ven naših meja. Stacionarnemu gostu služi kot vodič po kraju, hkrati pa ga usmerja s popusti ali brezplačno, da koristi tiste pre­ voze, ki niso vezani na osebni avto. V letošnji sezoni se je pozitivno izkazalo tudi novo parkirišče za avtodome, ki je bilo v poletnih mesecih dobro zasedeno, in kar je najbolj pomembno, da se je omogočilo prenočevanje tudi tem subjektom. Parkirišče je plod dobrega sodelovanja med občino in Slovenskimi železnicami, s katerimi smo us­ peli uvesti še avtovlak do Nove Gorice, pred­ vsem pa veseli, da se je uredila tudi železniš­ ka postaja, kar pripomore k celostni ureditvi Bohinjske Bistrice. Ob koncu pa naj poudarim še dejstvo, da prepoznajo pozitiven odnos do turizma tudi tisti, ki spremljajo Bohinj in njegove pozi­ tivne učinke. Tako smo bili letos deležni priznanj tako od Gorenjske turistične zveze kot Turistične zveze Slovenije, saj sta Stara Fužina in Bohinjska Bistrica dobili prizna­nja kot turistični destinaciji. Takšna priznanja nas vse skupaj morajo veseliti, predvsem pa so nam spodbuda za prihodnost. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. tudi možnosti subvencioniranja plačila obačnom in možnosti pomoči pri plačilu za gospodarstva. V prvi obravnavi so sprejeli tudi novi odlok o priznanjih občine Bohinj. V nadaljevanju na kratko povzemam nekaj točk seje. Posnetek seje pa si je preko sple­ ta (ATM TV ali Youtube) še vedno moč tudi v celoti ogledati.

Predlog Odloka o priznanjih Občine Bohinj, prva obravnava

Trenutno veljavni Odlok o priznanjih Občine Bohinj je zastarel, kriteriji in merila niso bili dodelani, prav tako so se priznanja izčrpala. Po trenutno veljavnem odloku je težko določi­ ti, za kakšno priznanje gre, zato je bilo tudi predlagatelje potrebno večkrat pozivati, da se

izjasnijo, katero priznanje imajo v mislih. S predlogom se spremeni vrsta priznanj, saj sedanjih ni več moč podeljevati, ker so neka­ teri posamezniki oziroma organizacije prejeli že vsa. Načeloma se omeji število priznanj, ki so lahko v posameznem letu podeljena glede na vrsto priznanja, s čimer se omeji številčnost podeljenih priznanj in s tem njihovo razvred­ notenje. Dodana je možnost, da Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga Občinskemu svetu, da se v posamez­ nem letu priznanj sploh ne podeli. Predlagana je možnost, da se spominske listine podeljuje­ jo tudi na drugih dogodkih, izven slavnostne podelitve ob občinskem prazniku, s čimer se županu omogoča večja fleksibilnost pri pode­ ljevanju teh priznanj. V ostalem je vsebina in oblika odloka podobna dosedanjemu. Na seji so za drugo branje predlagali tudi oblikovanje obrazca, po katerem bi pred­ lagatelji v enotni obliki in obsegu z vsemi po­ trebnimi informacijami lahko predlagali kan­ didate za priznanja.

Z dvema odlokoma uredili pravno podlago za podelitev koncesije za odlaganje in predelavo odpadkov:

V prvi obravnavi so najprej sprejeli Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospo­darske javne službe odlaganja os­ tankov predelave ali odstranjevanja komu­ nalnih odpadkov z območja Občine Bohinj. Odlaganje komunalnih odpadkov Občina Bohinj trenutno zagotavlja na podlagi pogod­ benega odnosa na odlagališču Mala Mežakla, katerega upravljavec je javno podjetje JE­ KO-IN, d.o.o., Jesenice, lastnice pa so občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. Odlaga­ lišče Mala Mežakla ima pridobljeno okolje­ varstveno (IPPC) dovoljenje za obratovanje in velja 10 let od dneva dokončnosti, to je od 17. decembra 2011. Odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj določa, da se ta obvezna gosp­ odarska javna služba zagotavlja s podelitvijo koncesije. Glede na to je potrebno sprejeti koncesijski akt, ki bo podlaga za podelitev koncesije in sklenitev koncesijske pogodbe. V skladu z določilom 32. člena Zakona o gospo­ darskih javnih službah se s koncesijskim ak­ tom določa predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe za posamezno kon­ cesijo. Občine v primeru zagotavljanja gospodar­ ske javne službe s podelitvijo koncesije izva­ jalca oziroma koncesionarja praviloma izbere­ jo na podlagi javnega razpisa. V primeru, da gre za sodelovanje med javnimi naročniki, ki delujejo v javnem interesu in imajo skupen cilj, je po zakonodaji EU, sodni praksi Sodišča EU in na podlagi tretjega odstavka 36. člena

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 18. novembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. decembra 2016.

3 Zakona o gospodarskih javnih službah mogoče podeliti tudi neposred­ no koncesijo. Upravljavec odlagališča, javno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice, je gospodarska družba, ki je v 100 % javni lasti in sicer v lasti občin Jesenice in Žirovnica. Občinski sveti občin solastnic odlagališča so že v letu 2013 sprejeli sklepe, da soglašajo z nastopom javnega podjetja v postopkih prido­ bivanja koncesij za odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališču Mala Mežakla. Vsi udeleženi subjekti, občine solastnice odlagališča, javno podjetje in občine uporabnice imajo interes za dolgoročno sodelovanje na področju ravnanja z odpadki in skupen cilj, ki je v dol­ goročnemu, zanesljivemu in smotrnemu ravnanju s komunalnimi od­ padki iz območja občin uporabnic v Centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Mala Mežakla. Koncesijski akt, torej odlok je občinski svet v prvi obravnavi spre­ jel, ko bo sprejet bo nudil pravno podlago za podelitev neposredne koncesije podjetju JEKO-IN d.o.o. Za opravljanje te gospodarske javne službe. Pripombe v razpravi pa so bile namenjene predvsem vprašanju postavljanja cene storitve, ki ne bo podvržena javnemu razpisu. Po zagotovilih občinske uprave, pa bodo pred podelitvijo koncesije tudi to preverili.

V prvi obravnavi sprejeli tudi Odloka o podelitvi ­koncesije za izvajanje gospodarske javne službe ­obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov z ­območja Občine Bohinj

Uredba o odlagališčih odpadkov (Ur. list RS, št. 10/14, 54/15 in 36/16) določa, da morajo biti mešani komunalni odpadki obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki po predpisanih postop­ kih. V skladu z uredbo je bilo možno do 31.12.2015 izvajati obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v manjšem obsegu, po tem datumu pa je potrebno zagotoviti tako mehansko kot tudi biološko obdelavo ko­ munalnih odpadkov. Obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in tudi odlaganje komunalnih odpadkov trenutno na podlagi pogodbenega odnosa izvaja javno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice, ki je tudi uprav­ ljavec odlagališča Mala Mežakla na območju občine Jesenice. Odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komu­ nalnimi odpadki v Občini Bohinj določa, da se obvezna gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov zagotav­ lja s podelitvijo koncesije. Glede na to je potrebno sprejeti koncesij­ ski akt, ki bo podlaga za izvedbo razpisa, izdajo odločbe in sklenitev koncesij-ske pogodbe. Tudi v tem primeru so svetniki odlok v prvi obravnavi sprejeli.

Po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o predkupni pravici Občine Bohinj

Občina Bohinj je v letu 2016 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Bohinj, na podlagi katerega lahko občina, v skladu z Zakonom o urejanju prostora, na območjih poselitve ter območjih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežjih in objektih izven poselitvenih območij določi predkupno pravico občine. Določitev mora biti tako natančna, da je mogoče mejo območja pri­ kazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Po dosedanji ureditvi je ta območja določal Prostorski plan občine Bohinj, ki je z uveljavitvijo OPN prenehal veljati. Obstoječi Odlok tako ni imel več ustrezne pravne podlage, zato je bil razveljavljen, novi pa je usklajen z ureditvijo po OPN. Predkupna pravica občine torej obstaja na območju celotne občine Bohinj, kjer so določena območja poselitve ter območja obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij. Ob soobstoju več (zakonitih) predkupnih pravic na isti nepremičnini je razmerje med njimi včasih izrecno določeno, v ostalih primerih pa si je potrebno pomagati z razlago (predvsem razlago po namenu in pravnosistemsko razlago). Zakonite predkupne pravice tako npr. določajo Zakon o ohranjanju narave za območja znotraj zavarovanega območja, Zakon o kmetijskih zemljiščih za kmetijska zemljišča, Stvar­

ak t ualno nopravni zakonik določa predkupno pravico solastnikov, izjema glede uveljavljanja predkupne pravice občine pa je določena v Zakonu o zemljiški knjigi glede vpisa pridobitve lastninske pravice na samostoj­ nem delu objekta v etažni lastnini.

Sprejeli elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2016

1. 1. 2013 je stopila v veljavo Uredba o metodologiji za oblikova­ nje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, torej cen oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter od­ laganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Občina Bohinj je trenutno veljavne cene potrdila v letu 2001., kar pomeni, da trenutno veljavne in potrjene cene niso oblikovane skladno z veljavno metodologijo. S sprejetim elaboratom bodo cene usklajene z veljavno uredbo, kar bo imelo posledice na računih za komunalne storitve občank in občanov Bohinja. Prav to pa je bil tudi razlog za daljšo razpravo, v kateri so predvsem razpravljali o omilitvi posledic podražitve komunalnih storitev tako za občanke in občane kot tudi za gospodarstvo. Uredba prepoveduje razlikovanje cen med uporabniki ali skupi­ nami uporabnikov zato imajo gospodinjstva, izvajalci nepridobitnih dejavnosti in izvajalci pridobitnih dejavnosti obračunano enako ceno storitve. Občina pa lahko gospodinjstvom in izvajalcem nepridobitnih dejavnosti subvencionira del cene gospodarske javne infrastrukture, ki se zaračunava z omrežnino oz. ceno javne infrastrukture. Subven­ cioniranje cene za gospodinjstva pa je bil tudi predlog sklepa občine, podan na seji. Ker pa je bilo v razpravi izpostavljenih preveč vprašanj in dilem glede višine subvencije in načina, kako pomagati tudi gospo­ darstvu, bo občina še preučila možnosti in posledice za proračun in bodo o subvenciji ni načinih pomoči gospodarstvu razpravljali na pri­hodnji seji. Elaborat, ki si ga v celoti lahko preberete v gradivu za sejo, objavljenem na spletni strani občine Bohinj je bil sprejet z osmimi glasovi za, sklep o subvenciji in določitvi njene višine pa umaknjen z dnevnega reda.

Poročili o opravljenem nadzoru porabe javnih ­sredstev v krajevni skupnosti Stara Fužina-Studor in nadzoru porabe javnih sredstev športnih in kulturnih društev

Poročila, ki so jim prosluhnili svetniki na oktobrski seji niso pokaza­ la večjih neporavilnosti. Nadzorni odbor je ugotovil nekaj manjših ne­ pravilnosti in podal tudi nekaj priporočil krajevni skupnosti Stara Fuži­ na - Studor, ki pa so jih, kot je razvidno iz odzivnega poročila večinoma že upoštevali in odpravili. Športna in kulturna društva, ki so bila tokrat podvržena nadzpru pa, po porčanju komisije, delujejo zgledno. Je pa nadzorni odbor podal zanimivo ugotovitev, ki je sprožila tudi krajšo razpravo in strinjanje med svetnicami in svetniki. Poraba sredstev bi bila veliko bolj smotrna, če bi se društva s podobnimi dejavnostmi združevala in delovala skupaj. O tem predlogu, na katerega sicer nad­ zorni odbor nima vpliva, bodo v prihodnje tudi na občinski upravi še razmislili in, v kolikor bo mogoče, društva spodbudili k povezovanju tudi z vsebino prihodnjih razpisov občine Bohinj. ・

Poklon prostovoljstvu na ­mednarodni dan starejših Katarina Košnik

Pretekli mesec oktober smo začeli z mednarodnim dnevom starejših, ki ga je občina Bohinj obeležila s slovesnostjo v Kul­ turnem domu Joža Ažmana, na kateri je s priznanji počastila vse,

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 11. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Nagrajenci ob mednarodnem dnevu starejših z županom

ki s svojim prostovoljnim delom pomagajo starejšim in pomoči potreb­nim občankam in občanom občine Bohinj. »Vemo, da bi družba brez humanitarnih in prostovoljnih organizacij v današnjem času veliko izgubila. Vedno pogosteje se srečujemo s po­ trebami ljudi in socialnimi stiskami posameznikov in družin, zaradi bolezni, izgube zaposlitve ali izgube doma. Prav zato želimo, da bi se ljudje vedno bolj zavedali sočloveka, da bi znali prisluhniti pomoči po­ trebnim in predvsem biti hvaležni vsem, ki znajo in zmorejo pomaga­ ti,« so zapisali v uvodne misli ob slovesnosti na Občini Bohinj. Zbrane je nagovoril bohinjski župan Franc Kramar, ki je po priredit­ vi uvodnemu nagovoru dodal, da je bil »prijetno presenečen nad kul­ turnim programom, starejši so aktivni in to nas na Občini veseli. Vsako leto izvedemo razpis, na podlagi katerega zaslužnim ob dnevu starejših podelimo priznanja. Naša referentka za družbene dejavnosti zelo ak­ tivno sodeluje z vsemi društvi, ki jim pomagamo. Glede na to, da je to tista populacija, ki je najbolj potrebna skrbi, kajti za njimi gremo vsi, upam, da bomo tudi mi deležni take pomoči. Obnavljamo tudi društveni dom. Zamenjali smo okna, čaka nas še fasada in izolacija. Me pa veseli, da znajo svoj prostor starejši izkoristiti in sami dobro poskrbijo tudi za animacijo, za kar smo na Občini veseli.« Priznanja občine Bohinj so prejeli Anton Taler iz Društva upoko­ jencev Stara Fužina, Franc Žvan ter Viktor Mencinger iz Društva upo­ kojencev Bohinjska Bistrica, Irena Rozman in Ljudmila Šmidt iz krajev­ ne organizacije Rdečega križa Bohinj in Zora Sušnik ter Irena Rabič iz društva Invalid Bohinj. Posebno priznanje občine Bohinj je prejela Ani­ ca Svetina, predsednica območnega združenja Rdečega križa Slovenije - Radovljica. Svojo odločitev so na Občini Bohinj utemeljili z naslednjimi bese­ dami: »Ob besedi Rdeči križ ljudje največkrat pomislimo na krvodajalstvo in na pomoč, ki so jo deležni ljudje ob naravnih in drugih nesrečah. Premalokrat pa se zavedamo resnosti in izjemnosti te organizacije, ki s svojimi prostovoljci nesebično in z izjemnim občutkom za sočlove­ ka organizira in izvaja različne oblike socialnih pomoči, izobražuje, osvešča javnost in dela še veliko več. V Občini Bohinj se te pomemb­ nosti zavedamo tudi zato, ker smo bili ob vsaki naravni nesreči in težavah posameznikov priča hitremu in učinkovitemu reševanju težav s strani Območne organizacije Rdečega križa Radovljica in njenih kra­ jevnih organizacij, ki delujejo na območju naše občine. Zavedamo se, da za dobro delo posamezne organizacije nikoli ni dovolj le ena sama oseba. Pa vendar je dovolj, da ima ta ena oseba v sebi moč za narediti dobro, voljo za stopiti naprej ne glede na težko pot in tudi, da ima veliko srce, da hoče in da zmore. In če ima vse to, je taka oseba lahko vzor vsem ostalim, kar vodi v dobro delo celotne organizacije. Tako vidimo Anico Svetina in zato ji ob tej priložnosti z veseljem podelimo priznanje za prostovoljno in izjemno delo na področju delovanja Območnega združenja RK Radovljica.« Po prireditvi je priznala, »da je to neke vrste presenečenje. Zasluge za vse zapisano pa so namenjene prostovoljkam in prostovoljcem. Njihovim zlatim rokam in njihovemu občutku za sočloveka, ki pomoč potrebuje. Kot vabilo pa dodala, da še vedno iščejo nove prostovoljce. Prav zato, ker je Bohinj tako razvejan in ker je zelo pomembno, da poznamo razmere v vsaki vasi, je pomembno, da je prostovoljcev čim več. Za pomoč včasih prosimo tudi krajevne skupnosti, ki poznajo raz­ mere v svojem okolišu. Prostovoljcem pa ne nalagamo veliko nalog, iščejo jih sami na terenu. Potreb je na terenu vedno več in tudi ved­

no več vrst problemov. Vedno več je potreb po pogovoru, po občutku za sočloveka, po razumevanju sočloveka in mu stati ob strani, ko to potrebuje.« Sama v rdečem križu deluje že dvajset let in v tem času, kot še priznava, so se razmere v družbi zelo spremenile: »Na to vpliva tudi starostna struktura prebivalstva, kjer je Bohinj najbolj prizadet. Bohinj ima od vseh štirih občin, ki jih v območnem združenju Radov­ ljica pokrivamo, največ prebivalcev, starejših od 65 let. Če za merilo vzamem samo to, da je letno razdeljenih 22 ton hrane in preko 2000 paketov s hrano in praškom ter preko in blizu 13 ton oblačil, potem lahko vemo, kje smo.« V kulturnem programu je nastopila generacijsko pestra paleta nastopajočih. Prireditev so odprli najmlajši: otroci iz skupin Miške in Slončki vrtca Bohinj, nadaljevali mladi učenci glasbene šole Avsenik, plesalke Plesalnice Bohinj in za finale še najstarejši, člani folklorne skupine društva upokojencev Bohinjska Bistrica. ・

OBČANI S SVOJIMI MNENJI IN PREDLOGI SODELUJEJO PRI NASTAJANJU STRATEGIJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE BOHINJ

Večji poudarek mladim, ­podjetniškemu pogumu in pridelavi lokalne hrane za občino Bohinj Slavka Zupan

Občina Bohinj pripravlja Strategijo trajnostnega razvoja občine, s katero bo oblikovala dolgoročno vizijo razvoja in opredelila prednost­ ne projekte. Strategija nastaja v sodelovanju z občani, ki so se v sep­ tembru in oktobru v velikem številu odzvali na spletno anketo in prvi krog razvojnih delavnic. V anketi je sodelovalo kar 176 občanov iz vseh večjih krajev v občini. Prvi rezultati med drugim kažejo na precejšnje zadovoljstvo občanov s kakovostjo bivanja v občini, saj je bila povprečna ocena 3,9 od 5. Še posebej je izraženo zadovoljstvo s kakovostjo ponudbe kulturnih prireditev, storitev knjižnice, vrtca, osnovne šole, zdravstva, odvozom smeti, manjše pa je zadovoljstvo z vzdrževanjem lokalnih cest, splošno urejenostjo središč naselij, otroškimi in športnimi igrišči. Posredovani odgovori in ideje bodo pripravljavcem strategije v pomoč pri zasnovi razvojnih usmeritev. V prihodnje se je po mnenju anketiranih treba prednostno usmeriti v skrb za mlade in delovna mesta, sledi potreba po varovanju okolja in naravnih virov, trajnostni turizem in kmetijstvo z lokalno samooskrbo. Podobne so tudi ugotovitve s srečanj in razgovorov, ki smo jih opravili z izvajalci družbenih storitev, podjetniki, predsedniki krajevnih skup­ nosti in vodovodnih zadrug. Posebno poglavje v anketi je bilo namenjeno mobilnosti občanov in trajnostnemu turizmu, saj sta prav umirjanje prometa v poletnih in zimskih konicah ter po drugi strani povezanost Bohinja navzven pomembna izziva občine v naslednjih letih. Potovalne navade pre­ bivalcev Bohinja kažejo na veliko odvisnost od avtomobila. Kar 60 % sodelujočih v anketi vsak dan uporablja osebni avtomobil, le 2-3 % pa avtobus, vlak ali kombiniran prevoz. Občani, med njimi posebej dijaki in starejši, pogrešajo dostopne taksi prevoze oziroma prevoze na klic. 34 % sodelujočih v anketi je članov katerega od lokalnih šport­ nih, kulturnih ali drugih društev, 20 % pa se jih vsaj enkrat mesečno udeležuje lokalnih prireditev in dogodkov. Močno povezanost in pri­ padnost domačemu prostoru je bilo čutiti tudi na delavnicah. Še zlasti mladi so dobro medsebojno poznavanje ter zdravo okolje za mlade družine ocenili kot pomembno prednost Bohinja. Po drugi strani pa majhnost pomeni tudi manj svobode in izbire pri iskanju zaposlitve. Tako podjetniki, kmetje kot mladi pa ugotavljajo, da smo za trajnostna delovna mesta v Bohinju odgovorni sami. S kom­ binacijo različnih znanj, potreb po delu v različnih sezonah, vrst dela, večjo ustvarjalnostjo, samozavestjo ter odprtostjo v svet in s hkratnim tesnim sodelovanjem med domačimi podjetji, kmetijami in mladimi z idejami lahko pridobimo vsi. Lep primer sodelovanja je bohinjska tuj­ ska soba, prav tako številni izdelki Bohinjskega. Razvojni koncept lahko črpamo od naših dedov in babic, so pouda­ rili udeleženci delavnic. Tako kot so znali samozadostno, z različnimi znanji in dejavnostmi ter v sozvočju z naravo v Bohinju preživeti naši

5 predniki, lahko po istih načelih, a na sodoben način gospodarimo in živimo v Bohinju tudi jutri. O tem bomo še govorili v naslednjih mesecih. V novembru bomo z dosedanjimi ugotovitvami seznanili strateško usmerjevalno skupino in organizirali še drugi krog delavnic. Predvidevamo posebno srečanje z brezposelnimi in skupno delavnico med turizmom (gostinci, hotelirji) in kmeti. Že sedaj vabljeni, da se nam pridružite. ・

Vabimo vas na krvodajalsko ­akcijo RKS - Območno združenje Radovljica

V Kulturni dom Joža Ažmana v ponedeljek, 21. novembra, od 8. do 13. ure. V Festivalno dvorano Bled v torek, 22. novembra, od 7. do 14. ure in sredo, 23. novembra, od 7. do 13. ure. S seboj prinesite veljavni osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno daro­ vati kri vsak torek, od 07.30 do 11. ure, tekom celega leta. ・

VABILO NA PREDAVANJE:

Kako pri bralnih in drugih težavah pomagajo barve? Predavanje o skotopičnem oz. Irlen sindromu. Občina Bohinj

V ponedeljek, 28. novembra, ob 17.45 bo v sejni sobi Občine Bohinj predavanje o skotopičnem oz. Irlen sindromu, na povabilo občine Bohinj bo o tematiki predavala dr. Polona Kelava. V vabilu so zapisali: Ali Vaš otrok težko bere? Je občutljiv na svetlobo ali ga moti blešča­ nje belega lista pri branju? Se mu premikajo črke na papirju? Se težko zbere? Ima glavobole ali postane pri branju zaspan? Se branju izogiba? Morda ima skotopični sindrom! Skotopični oz. Irlen sindrom se v praksi pogosto, a ne vedno, kaže v obliki težav, ki so zelo podobne težavam oseb z disleksijo. Pri osebah z disleksijo je pogosto prisoten, vendar z njo ni pogojen. Še pogostejši je pri osebah z drugimi učnimi težavami, pogost pa je tudi pri osebah z ADHD, pri osebah s težavami avtističnega spektra ter pri tistih, ki so občutljivi na svetlobo ter jih mučijo glavoboli ali migrene. Po njegovi utemeljiteljici Helen Irlen je v svetu imenovan tudi sin­ drom Irlen in pomeni drugačnost v vidnem zaznavanju. Vizualni kor­ teks v možganih ne zmore zaznati ene izmed barv, zaradi tega vse vidne informacije, ki do možganov pridejo skozi oči, zaznava drugače. Pogosto povzroča največ težav pri branju črnih črk na belem papirju oz. jih zaradi težav z branjem tu najpogosteje opazimo. Možgani vid­ nih informacij ne obdelajo, kot jih vidijo oči. To povzroča popačenje slike in s tem težave pri branju. Črke in besede se lahko prekrivajo, se premikajo po listu ali se dvigajo z njega, zaradi bleščavosti podlage so slabo vidne, nejasne, vrstice se prepletejo med seboj in valovijo, v naporu, da bi prebral napisano, bralca začne boleti glava, pojavljajo pa se lahko tudi drugi simptomi, kot na primer pikajoč in žgoč občutek v očeh, utrujene oči, intenzivno zehanje, motnje koncentracije, slabost, omotičnost in druge. Skotopični sindrom lahko povzroča manjše težave, kot je npr. prob­ lem dolgotrajnega koncentriranega branja, lahko pa že ob prvem po­ gledu na list papirja zaradi najrazličnejših simptomov nastopijo hude težave z branjem. Ne gre za optični problem, zato nam pregled pri okulistu ne bo prinesel rešitve. Na predavanju bomo izvedeli, kaj skotopični sindrom sploh je, kako ga pri otroku prepoznamo ter tudi, kako lahko pri njem pomagamo in težave v celoti odpravimo. Vabljeni! ・

ak t ualno

V spomin mrtvim Katarina Košnik

Mesec november zaznamuje prvi dan meseca, ki ga posvetimo spominu na mrtve. Tradicionalno smo se v Bohinju s slovesnost­ jo spomnili najprej žrtev prve in konec meseca še žrtev druge svetovne vojne.

V spomin žrtvam prve svetovne vojne

Osrednja slovesnost v počastitev žrtev 1. svetovne vojne je bila v soboto, 15. oktobra, ob 10. uri najprej na pokopališču Rebro in kasneje ob 12. uri še na pokopališču Ukanc, in sicer v organizaciji Območne­ ga združenja VVS Zgornja Gorenjska in Občine Bohinj. Z nagovori in kulturnim programom so se padlim poklonili na Rebru, kjer je zbrane uvodoma nagovoril bohinjski župan Franc Kramar, osrednji govornik je bil Ladislav Lipič, predsednik ZVVS. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »Posledice prve svetovne vojne so segle daleč prek vojaških in političnih meja. Spremenile so zavest in ustvarile razmere za spre­ vrženo pojmovanje države in državne oblasti. Država je postala instru­ ment priprave na novo vojno in na nove vojne in zato vir ogrožanja človekove svobode in civilne družbe. In nove vojne so sledile in v vsa­ ki od njih se je povečevalo število civilnih žrtev. Vojne 20. stoletja so postale totalne, sovraštvo in etnične napetosti so dosegle raven gro­ zodejstev. Genocid, ta najbolj množična in najbolj sprevržena oblika zločinov proti človečnosti, je postal mogoč v vojni in izgoni civilnega prebivalstva so postali značilnosti vojn, ki so sledile prvi svetovni voj­ ni.« Govor pa je zaključil z mislijo irskega političnega teoretika Edmun­ da Burka: »Vse, kar je potrebno za zmagoslavje slabega je, da dobri ljudje ne storijo ničesar.« Slovesnosti so se udeležili tudi ga. Edit Szilágyiné Bátorfi, veleposlanica Madžarske in Svetovalec Veleposlaništva Ruske federaci­ je Konstantin Yanovich ter namestnik vojaškega atešeja podpolkovnik Sergey Banin, kulturni program so oblikovali člani Gledališča 2b.

Foto: Pavel Korošec

V spomin žrtvam druge svetovne vojne

Žrtvam druge svetovne vojne so se poklonili pri spomeniku padlim v parku v Bohinjski Bistrici v petek, 28. oktobra. Zbrane je nagovo­ ril najprej bohinjski župan Franc Kramar: »Zadnjih 25 let se vlečejo polemike o tem, kdo je zmagovalec, kdo je bil na pravi strani, kdo je zaslužen za vrednote, ki jih danes uživamo. Treba je na glas povedati, da se točno ve, kdo so bili zavezniki, kdo so bili tisti, ki so svoje življenje postavili na kocko in skupaj z močmi zavezništva premagali okupator­ ja v drugi svetovni vojni. Zdi se mi pomembno, da mladi rod počasi spozna to resnico, da bodo v prihodnje ohranjali te vrednote in spomin na ljudi, ki so v vojni izgubili svoje življenje. Veliko ljudi je v vojni izgu­ bilo življenje in današnji dan je namenjen spominu na te žrtve.« Zbrane je nagovoril tudi Martin Gorišek, tajnik krajevne organizacije Polje - Bohinj, Združenja borcev za vrednote NOB, ki je med drugim povedal: »Danes, ko se ob prazniku spomina na mrtve srečujemo na komemoracijah in grobovih, spomenikih in pokopališčih, se s tem dejanjem vsaj malo skušamo oddolžiti vsem tistim padlim mučenim žrtvam nacističnega terorja v letih 1941–1945. Želimo se spominjati vseh tistih padlih in ubitih v taboriščih in vseh tistih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja. Saj brez partizanskega boja, brez odpora osvo­ bodilne fronte in številnih slovenskih domoljubov danes ne bi živeli v svobodni lastni državi Sloveniji ter bili člani velike skupnosti, združene Evrope.«

ak tualno , t urizem in gospodar s t vo

6 tom, ki so v SB Jesenice naročeni na pregled ali preiskavo, bomo tako v prihodnje lahko poslali SMS-opomnik nekaj dni pred dogovorjenim terminom. O vseh novostih redno poročamo tudi na naši spletni strani: www.sb-je.si. ・

Vabilo na ‘Bohinjski’ zajtrk Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

Svoj govor pa zaključil: »Ob dnevu reformacije in dnevu spomina na mrtve postojimo ob grobovih, spominjamo se naših rajnih in ob tem pomislimo na vse dobro, kar nam pride na misel. Sledimo tem mislim, udejanjimo jih v naših vsakdanjih aktivnostih, povežimo se s podobno mislečimi in naredimo kaj dobrega za vse nas, za naš prostor in za okolje, v katerem živimo. Tako bomo na najboljši način nadaljevali delo naših prednikov, ki se jih s to slovesnostjo spominjamo.« V kulturnem programu so nastopile učenke Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. ・

Vrstomat, celostna označitev in SMS-obveščanje v Splošni ­bolnišnici Jesenice SBJ

V Splošni bolnišnici Jesenice se tokrat lahko pohvalimo s praktični­ mi novostmi, ki so namenjene kakovostnejši obravnavi pacientov. Tako pacientom kot tudi ostalim obiskovalcem bo orientacijo na ob­ močju SB Jesenice olajšala nova celostna označitev bolnišnice. Stavbe so dobile nova poimenovanja: A – Ambulantna stavba B – Glavna bolnišnična stavba C – Urgentni center D – Vratarnica E – Upravna stavba F – Blok Na pročeljih so nameščene lepo vidne velike tiskane črke - črkovne oznake objektov, sledi še namestitev usmerjevalnih tabel na hodnikih in oznak na vratih ambulant. Celostna označitev bolnišnice je nujna tudi zaradi uvedbe vrstomatov, ki se je pričela pretekli teden. Prve dni je bil vrstomat na voljo pacientom, ki so prišli na pregled ali preiskavo v nevrološko in kirurško specialistično ambulanto, v krat­ kem bo omogočen vpis v vseh specialističnih ambulantah v upravni stavbi (E) ter v ginekoloških ambulantah (nahajajo se v stavbi D), na­ zadnje bo nameščen še v ambulantni stavbi (A). Prvi uporabniki so vrstomat sprejeli s precejšnjim zadovoljstvom, saj se postopek administrativnega vpisa zelo skrajša. Četudi je uporaba terminala enostavna, bo v prvih mesecih uporabnikom v pomoč tudi osebje bolnišnice. Terminal omogoča elektronski vpis pacienta, ki je na ta dan naročen na pregled ali preiskavo in je predhodno dostavil izvirnik veljavne napotnice. V režo na desni strani ekrana vstavimo zdravstveno kartico, spremljamo navodila na zaslonu in ob uspešni registraciji iz tiskalnika prejmemo listek z navodili: v katero ambulanto smo vpisani, kje se le-ta nahaja in pod katero zaporedno številko smo vpisani. Seznam zaporednih številk vpisanih pacientov lahko čakajoči spremljajo na ekranu v čakalnici. Priporočamo, da se pacienti vpišejo približno 15 pred predvidenim terminom. Zadnja, a zlasti v današnjem hitrem tempu nič manj dobrodošla no­ vost je obveščanje pacientov o prihajajočih pregledih s pomočjo SMSsporočil. Ključnega pomena je, da o terminu obvestimo pravo osebo, zato paciente vljudno prosimo, naj zaposlenim v sprejemnih pisarnah, ambulantah in ob naročanju zaupajo svojo mobilno številko. Pacien­

Občina Bohinj ob dnevu slovenskega zajtrka, ki se je pred na­ tanko desetimi leti razvil iz medenega zajtrka na pobudo Čebe­ larske zveze Slovenije, vabi na Bohinjski zajtrk. Otroci bodo imeli tradicionalni slo­venski zajtrk v vrtcu in v šoli, ostale občane in občanke, predvsem starejše, pa Občina Bohinj na zajtrk vabi v pe­ tek, 18. novembra, ob 9.00 zjutraj v avlo Kulturnega doma Joža Ažmana. Ob zajtrku, ki bo obogaten tudi s sestavinami znamke Bohinj­ sko, bodo pripravili tudi zanimiv program. Gostje si bodo ogledali film o zgodovini čebelarstva, pred­ stavitev čebelarskega krožka in razstavo izdelkov osnovnošol­ skih otrok. Ob desetih se bodo pridružili akciji Čebelarske zveze Slovenije in zapeli Slakovega Čebelarja. Čebelarska zveza Slovenije že deseto leto v sodelovanju s številnimi uspešno pripravlja medeni zajtrk, ki je že pred leti z drugimi sodelujo­ čimi postal slovenski zajtrk. Kot so zapisali v Čebelarski zvezi, so tako vrtci kot osnovne šole ak­ cijo sprejeli z odobravanjem in medeni zajtrk se je marsikje razvil v veliko več. Nastali so številni projekti in zgodbe, ki otroke v osnovnih šolah in vrtcih na prijeten način, prek igre in različnih dejavnosti seznanjajo s pomenom čebel, čebelarstva in ohranjanja okolja ter s čebeljimi pridelki. Čebele nas spremljajo vse življenje in so ambasadorke čistega oko­ lja. Otrokom so simbol pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli občudujemo njihovo učinkovitost, socialni red in gospodarnost. To leto medeni zajtrk in z njim zgibanka Čebelica, moja prijateljica praznuje 10 let. Ob tej priliki so na Čebelarski zvezi povabili šole in vrtce ter vse, ki radi pojejo, da se jim pridružijo in pomagajo ustvariti najštevilčnej­ši pevski zbor, ki bo, usklajen kot čebelja družina, zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem Čebelar ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaciji, a ob istem času - t. j. na dan slovenske hrane, v petek, 18. 11. 2016, ob 10. uri. S tem želijo opomniti vse na pomen čebel v naravi in na našo dolžnost - ohranjati čisto naravo. ・

Rekordna turistična sezona v Bohinju Katarina Košnik

Letošnje leto bo bohinjski turizem zagotovo zaznamovalo tudi rekordno število nočitev, izjemen uspeh je doživela kartica mobil­ nosti Gost Bohinja, katere prodaja se je letos podvojila, podaljšal se je tudi čas bivanja gosta v Bohinju. Letos so bohinjski turistični ponudniki od januarja do septembra zabeležili več kot 428.000 nočitev, lani v enakem obdobju 381.287, celo lansko leto pa 412.251. Med gosti je bilo letos za 2 odstotka več domačih in za 18 odstotkov več tujih gostov. Ob dobrih rezultatih direktor Turizma Bohinj Klemen Langus pravi: »Paleta gostov iz različnih držav, ki obiščejo Bohinj je izjemno pestra in barvita, med njimi je še vedno največ domačih gostov, ki jim sledijo klasični trgi, kot so Hrvati, Nemci, Angleži Madžari, ... Ko govorimo o podatkih, beremo, da so tudi za Slovenijo letos podatki boljši, kot lansko leto. Ampak se mi ob tem kljub temu zdi pomembno postaviti vprašanje: podatki nočitev so eno, sam ekonomski izplen pa je drugo. V Bohinju se skušamo pogovoriti s partnerji, koliko turist, ki pride v Bohinj troši. Tukaj ugotavljamo, da je ta potrošnja še vedno premajhna in mogoče bi bilo smiselno vplivati tudi na cenovno politiko. Nenazad­ nje smo v narodnem parku, Bohinj je prepoznavna destinacija s svojo kvalitetno ponudbo.« Bohinj ponuja svoje čare v vseh letnih časih, pa vendar Bohinj poka po šivih predvsem poleti, ko zabeleži tudi daleč največ nočitev. Klemen

7

t urizem in gospodar s t vo

Langus: »Tega smo zelo veseli, po drugi strani nam to poraja veliko vprašanj, ki terjajo veliko odgovorov, kako predvsem vplivati na to, da bi turistično sezono podaljšali in zmanjšati pritisk na jezersko skle­ do v poletnem času. Verjamem, da se vsi turisti najraje odpravljajo na dopust poleti, ampak za kvalitetno doživljanje okolja, ki ga Bohinj ponuja, bomo vsi skupaj morali stopiti skupaj in z aktivnostmi in ukrepi, ki jih v destinaciji izvajamo, omogočiti, da bo to doživetje res za vsakega posameznika, tako za lokalno prebivalstvo, kot tudi za dnevne obiskovalce in stacionarne goste resnično kvalitetno in resnično to, kar Bohinj sam po sebi je.« Nočitve po državah - primerjava 2015 - 2016: NOČITVE DRŽ

2016

2015

NOČITEV

%

NOČITEV

%

INDEX 2016/15

SI

140760

32,9

137809

36,1

102,1

DE

51398

12,0

42743

11,2

120,2

CZ

29150

6,8

23503

6,2

124,0

NL

23471

5,5

20894

5,5

112,3

GB

22348

5,2

18536

4,9

120,6

IT

17574

4,1

15372

4,0

114,3

BE

16405

3,8

16328

4,3

100,5

HU

14645

3,4

12291

3,2

119,2

HR

14004

3,3

12713

t3,3

110,2

FR

13417

3,1

11312

3,0

118,6

IL

12857

3,0

11700

3,1

109,9

AT

10545

2,5

7596

2,0

138,8

PL

10461

2,4

6716

1,8

155,8

druge ­neevropske

8354

2,0

8824

2,3

94,7

SR

3219

0,8

2947

0,8

109,2

RU

3556

0,8

4099

1,1

86,8

OSTALI

35798

8,4

27904

7,3

128,3

SKUPAJ

427962

100,0

381287

100,0

112,2

V Bohinju se je podaljšala tudi dolžina bivanja

Gostje v povprečju bivali 3 noči, kar med drugim na Turizmu pri­ pisujejo tudi ponudbi Kartice mobilnosti Gost Bohinja, ki jo nudijo gostom, ki v Bohinju prenočijo vsaj dve noči. Prodaja kartice se je v primerjavi z letom 2015 podvojila: v letošnjem letu je bilo do oktobra prodanih 4821 kartic, v celi lanski sezoni 2472 kartic. Najbolj je zrasla prodaja individualne kartice popustov (brez parkiranja) in sicer kar za več kot 5-krat. Kartica mobilnosti Gost Bohinja je tudi eden izmed pomembnih ukrepov trajnostnega razvoja Turizma. Klemen Langus: »Kar lepo šte­ vilo let se ukvarjamo s trajnostno mobilnostjo v Bohinju in tudi strate­ gija razvoja Turizma, ki smo jo zapisali leta 2012 je jasno začrtala te smernice sonaravnega Turizma v Bohinju. Socialno družbeni, ekonomski in naravovarstveni vidik so tri glavni stebri razvoja trajnostnega turizma in tukaj menim, da določene naše aktivnosti ali ponudba lepo dokazujejo, da smo zavezani trajnostnemu razvoju turizma. Med njimi so prizadevanja za trajnostno mobilnost, kartica mobilnosti in tudi aktivnosti, ki vabijo v času izven turistične sezone. Pomladi je to festival cvetja, jeseni v ospredje postavljamo pohodništvo in ribištvo. To so vse tiste aktivnosti, ki jih gost bolje in kvalitetnejše doživi ravno v času, ko ni glavna sezona. Prepričan sem, da je na tem treba vztrajati in posledično tudi spreminjati naše navade v zvezi z glavno turistično sezono, se boriti za dvig kvalitete na vseh področjih in tako nam bo s skupnimi močmi uspelo. Nikoli ne smemo pozabiti na nujen stik z lokalnim prebivalstvom. Moramo se zavedati, da se vsi v Bohinju ne ukvarjajo vsi s turizmom in tudi domačin seveda želi v poletnem času kvalitetno živeti življenje Bohinjca. Zato je prav, da vse deležnike primerno vključujemo. Pri sodelovanju je pomemb­ no tudi to, da gremo vedno bolj z roko v roki s Turističnim društvom Bohinj.« ・

Rekordno poletje za Vogel Žičnice Vogel Bohinj

Na Vogel smo v letošnji poletni sezoni od pričetka maja do prvega novembra prepeljali 127 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj četrtina več kot lani. S tem smo postavili nov rekord v poletni sezoni in tudi krepko presegli obisk v zimski sezoni, ko smo našteli 93 tisoč potnikov. Izjem­ ni rezultati nam omogočajo, da bomo lahko v letošnjem in tudi pri­ hodnjih letih investirali v dodatno ponudbo in posodobitve obstoječe ponudbe. Tako smo v letošnjem letu kupili kočo Merjasec in posodobili restavracijo Viharnik. V novembru bomo zamenjali vlečno jeklenico na gondoli in opravili vse preglede na gondoli in žičniških napravah. Zamenjali smo tudi jeklenico na sedežnici Šija, testirali bomo tudi za­ sneževalni sistem, tako da bo vsaj manjši del prog urejen takoj, ko se shladi. Precej bo manjših novosti, ki bodo še izboljšale zadovoljstvo gostov. »Z našimi rezultati sem zelo zadovoljen. V zadnjih letih smo naredili veliko na sami ponudbi in odnosu do obiskovalcev. Letos bomo še peto leto zapored poslovali z dobičkom, zaposlenim smo dvig­ nili plače, izplačali pa bomo tudi božičnico. S takimi rezultati bomo lahko v prihodnjih letih investicije še okrepili in končno zamenjali tudi kakšno žičniško napravo,« je ob tem povedal predsednik uprave Bošt­ jan Mencinger. Gondola v novembru ne obratuje, če bodo dela poteka­ la po načrtu in bo francoska Poma pravočasno zaključila preglede, bo gondola pričela ponovno obratovati 3. decembra. Do konca novembra poteka predprodaja smučarskih kart po ugodnih cenah. Se vidimo na zimskem Voglu. ・

Razpis prostih delovnih mest Žičnice Vogel Bohinj, d. d.

Za čas zimske sezone 2016/2017 smo Žičnice Vogel Bohinj d. d. razpisale več prostih delovnih mest. Vsa mesta še niso zasedena, zato vas vabimo, da se pridružite našemu kolektivu. Iščemo več kuharjev, pomožnih gostinskih delavcev, čistilk-so­ baric, ter strojnike oziroma strežnike na žičniških napravah in ure­ jevalce snežnega parka. Rok za prijavo je 5 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pisne vloge po pošti na naslov Žičnice Vogel Bohinj, d.d., Ukanc 6, 4265 Bohinjsko jezero ali po elektronski pošti na naslov info@vogel.si Več informacij najdete na spletni strani www.vogel.si. ・

Bohinj večkrat nagrajen na Dnevih slovenskega turizma v Radencih Ekipa TD Bohinj

Oktobra je tradicionalno čas za Dneve slovenskega turizma, ki so bili letos v Radencih. DST pomenijo vrhunec za vse, ki delamo v tu­ rizmu, saj se v parih dneh zgodi večje število dogodkov, konferenc, tekmovanj, predstavitev. Tudi za Turistično zvezo Slovenije in njene člane je bil to vrhunec leta, saj je bil organiziran posvet predsednikov in predstavnikov turističnih društev, kjer se je govorilo o kreativnosti in inovativnosti v turizmu. Predstavljeno je bilo več primerov, kako smo vsi lahko kreativni. Na prireditvi je bilo podeljeno več priznanj za prostovoljce. Turistično društvo Bohinj je prejelo priznanje za 70 let delovanja, za naj prostovoljca pa je dobil priznanje Janez Pristavec, predvsem za svoje delovanje na področju gostinstva TD Bohinj. Na prireditvi je bil tudi Gostinsko-turistični zbor, podelitve za zlato kuhalnico in še marsikaj. S ponosom pa lahko napišemo, da smo se tokrat res z veseljem udeležili večerne podelitve priznanj za najboljše v letošnjem tekmova­ nju Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. V akciji sodeluje več kot dve tretjini vseh slovenskih občin. Na prireditvi so podelili priznanja v akciji najbolje ocenjenim mestom - Ljubljana, tu­ rističnim mestom – Kranjska Gora, zdraviliškim krajem - Laško in izlet­ niškim krajem - Bloško jezero, kampom - Kamp Danica, mladinskim prenočiščem - MCC Celje, mestnim jedrom - Ekološka cona Ljubljane, trškim jedrom - Velika Polana, vaškim jedrom - Kapla na Kozjaku. Naj tematska pot pa je postala Strunjanska pot v podobah morja. Brez Bohinja tudi letos ni šlo, saj smo prejeli priznanje za drugo mes­ to med izletniškimi kraji za Staro Fužino. Kamp Danica pa je letos dobil

turizem in gospodar s t vo , t np

8

Foto: Iztok Pipan

priznanje za prvo mesto v kategoriji kampov. S to nagrado se nam je na nek način povrnil velik vložek, ki smo ga letos vložili v naš kamp. Mnenja med udeleženci in ocenjevalno komisijo so letos enotna, da Kamp Danica ni imel konkurence v Sloveniji. S tem nadaljujemo zbi­ ranje nagrad v tej vseslovenski akciji. Pohvaliti je treba tudi Štefana Rozmana, ki je prejel srebrno prizna­ nje na Gostinsko-turističnem zboru za svoje delo. To je bila priprava maslene skulpture kranjske čebelice na satju, ki jo je kar 80 ur izdelo­ val pod pokroviteljstvom Hotela Jezero. Želimo si še več uspešnih poti za bohinjski turizem. ・

S praznikom sira smo zaključili tudi natečaj za palico Ekipa TD Bohinj

V letošnjem poletju smo v sklopu Aktivnih počitnic na podeželju orga­ nizirali Izbor za naj pastirsko pal’co 2016. V izbor so prišle palice, ki so jih tekmovalci oddali na prireditvi v Studorju. Sam izbor najboljših in ocenjevanje le-teh pa je potekalo na Prazniku sira in vina, 17. 9. 2016. Petčlanska komisija je ocenjevala motiviko, estetsko vrednost, dediš­ činsko vrednost, uporabno vrednost, izvirnost, kreativnost, spretnost in izbor uporabljenih materialov. Izbrali smo tri najboljše, ki so si zaslužili na­ grade. Prvo mesto je osvojila Tinka­ ra Bajrič, drugo Marko Cerkovnik in tretje David Klančnik. Vsem se zahvaljujemo za sodelova­ nje in čestitamo najboljšim! ・

domiseln in duhovit način nastopajo avtohtone vrste domačih živali, in sicer slovenska cika, bovška ovca in drežniški kozel. Info točka trajnostne mobilnosti je predvidena tudi v Kobaridu v prosto­ rih TIC Kobarid in info točke Triglav­ skega narodnega parka. Vzpostavitev točk poteka v sodelovanju s partnerji projekta Celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje narave, s krajšim naslovom PARKIRAJ & DOŽIVI NA­ RAVO!. Partnerji v projektu iz pro­ grama Finančnega mehanizma EGP 2009–2014 so Triglavski narodni park (vodilni partner), Občina Bohinj, Foto: arhiv TNP Občina Kobarid, Turizem Bohinj, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Posoški razvojni center ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti - Inštitut za slovensko narodopisje. Projekt se osredotoča na na­ravni enoti Bohinjsko jezero in Krn s planinami, ki sta zaradi privlačnosti ohranjene naravne in kulturne dediščine zelo obiskani turistični območji. To je pozitivno za lokalni gospodarski razvoj, a ne­ trajnostna mobilnost obiskovalcev s prevlado individualnega avtomo­ bilskega prometa zelo ogroža naravo, predvsem v poletni sezoni. ・

Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje prejela listino za trajnostni razvoj turizma Tina Markun, TNP

Foto: Gregor Voršič

Odprtje info točke za trajnostno mobilnost v Julijskih Alpah Tina Markun, Triglavski narodni park

V Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj je bilo v sobo­ to, 15. 10. 2016, odprtje info točke za trajnostno mobilnost Naj vas narava zapelje za promocijo okolju prijaznega obiskovanja Julijskih Alp ter ozaveščanje o negativnih vplivih motornega pro­ meta in pomenu zmanjšanja obremenjenosti narave z avtomobil­ skim obiskom. Dogodek je potekal v sklopu aktivnosti Zelenega vikenda v Bohinju. INFO TOČKA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI Naj vas narava zapelje vključuje animiran zemljevid Julijskih Alp s predstavitvijo naravnih in kulturnih posebnosti in predlaga oblike trajnostne mobilnosti za obisk (pohodništvo, kolesarjenje, javni promet), interaktivno spletno stran, ki uporabniku ponuja kombinirane možnosti rabe okolju prijazne mobil­ nosti za obisk naravnih in kulturnih znamenitosti in kratek animirani film o obiskovanju Julijskih Alp brez osebnega vozila, v katerem na

Federacija Europarc, mreža zavarovanih območij v Evropi, je priznanje za vzorna prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v zavarovanih območjih podelila Triglavskemu narodnemu parku z biosfernim območjem Julijske Alpe UNESCO MAB in Narav­ nemu parku Julijsko predgorje v dolini Rezije. Parka sta kot prvi čezmej­ni zavarovani območji v Evropi prejela tovrstno listino. Uradna podelitev priznanja bo v začetku decembra v Evropskem parlamentu v Bruslju. Federacija Europarc se zavzema za ohranjanje narave, kulturne kra­ jine in trajnostni razvoj. Njena naloga je spodbujati izboljšave pri up­ ravljanju zavarovanih območij preko izmenjav dobrih praks in politik ter pomagati zavarovanim območjem pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi. Njen slogan za trajnostni turizem je Dobro za parke, dobro za ljudi!. Triglavski narodni park in Naravni park Julijsko predgorje sode­ lujeta že 20 let na področjih evropskih projektov, izmenjave dobrih praks glede obiskovanja in strokovnih nalog, predstavitev na različnih dogodkih ter sodelovanja šol iz neposredne okolice obeh parkov. Na 13. konferenci Alpske konvencije leta 2014 sta parka prejela certi­ fikat za čezmejno pilotno regijo za ekološko povezanost, novo prejeto priznanje federacije Europarc za trajnostni razvoj turizma pa je nad­ gradnja certifikata za čezmejno sodelovanje med sosednjima parkoma iz leta 2009. Odločitev o podelitvi listine je sprejela komisija federacije Europarc na podlagi izvedenskega obiska in prepričljivega poročila ocenjevalke, ki je izpostavila vzorno čezmejno sodelovanje sosednjih parkov, močno povezanost deležnikov z naravo in kulturno dediščino, prizadevanja za ohranjanje tradicije, visoko raven kakovostnih turis­ tičnih ponudnikov z lokalnimi izdelki in pridelki, dobro povezovanje informacijskih mest in skupno promocijo. Pridobitev listine je okrepila tudi prizadevanja za razširitev biosfernega območja Julijske Alpe na italijansko stran. Turistični obisk biosfernega območja MAB Julijske Alpe se povečuje. Vzporedno z rastjo obiska se krepijo tudi prizadevanja za vzpostavitev vzdržnega turizma. Leta 2015 sta zavarovani območji partnerjem s po­ dročja turizma z obeh zavarovanih območij predstavili akcijski plan za

t np, iz na ših k r a je v

9 spodbujanje aktivnosti s poudarkom na skupni promociji, izobraževa­ nju in trajnostni mobilnosti. V. d. direktorja Triglavskega narodnega parka dr. Bogomil Breznik ob prejetju listine poudarja, da območje obeh parkov s priznanjem dobiva dodatno vrednost, ki jo moramo sku­ paj izkoristiti pri kandidiranju na evropske projekte. Listina je velika nagrada za vztrajno delo pri povezovanju vseh deležnikov na področju turizma in občin v biosfernem območju Julijske Alpe in dolgoletnega sodelovanja med obema zavarovanima območjema. Direktor Turiz­ ma Bohinj Klemen Langus meni: »Izjemno ponosni in veseli smo no­ vice, da je Triglavski narodni park pridobil listino za trajnostni razvoj. Gre za pomembno priznanje dosedanjemu delu in aktivnostim, na dru­ gi strani pa dodatna zaveza, da bomo cilje tudi v prihodnje uresničevali na trajnosten, vzdržen način.« Predsednik Naravnega parka Julijsko Predgorje Andrea Beltrame je povedal: »Listina je zelo pomembna za vso regijo, saj je to prva listina, podeljena čezmejnemu območju v Evropi, kar potrjuje evropski duh spoštovanja narave in prijateljstva med ljudmi obeh držav.« ・

Bohinjski osnovnošolci obiskali Nockberge Maja Fajdiga Komar, za TNP

Gorenjski osnovnošolci na planini Grundalm ob razgledni Nockalmstraße

Triglavski narodni park že več let tesneje sodeluje z bližnjima za­ varovanima območjema Nockberge v Avstriji in Naravni park Julijsko predgorje v Italiji. Eno izmed področij sodelovanja je tudi vsakoletno druženje osnovnošolcev z vseh treh območij. Letos smo se odzvali vabi­ lu Biosfernega parka Nockberge in 39 učencev osnovnih šol iz Bohinja, Bleda in Lesc 7. oktobra peljali v Innerkrems. Tam nas je sprejela pri­ jazna vodička Sandra in nas peljala po panoramski Nockalmstraße naj­ prej do najvišje točke, kjer nas je presenetil prvi letošnji sneg. Ravno zaradi vremena so organizatorji spremenili program in smo namesto daljšega pohoda v gore odšli na krajšega blizu Nockalmstraße. Kljub jesenski sivini smo uživali v lepi naravi, pobočjih polnih brusnic in sleča, le svizci so se nam teden prej poskrili v svoje podzemne domove. Skupaj z drugimi večjimi živalskimi vrstami so predstavljeni na novi razstavi v koči ob panoramski cesti. Naravo zavarovanega območja smo spoznali tudi z ogledom 3D-filma. V Grundalmu so se zbrale vse skupine, skupaj skoraj 300 učencev, ki so se med sabo hitro ujeli in našli nove prijatelje. Nič čudnega, saj vsi živijo v podobnih krajih pod gorami. ・

Jesenski tečaj tradicionalnega znanja - izdelava modela za maslo Majda Odar, TNP

Dolge novembrske popoldneve in večere je najprijetneje preživljati na toplem, za pečjo. V okviru izobraževalnih dejavnosti vas sodelav­ ci Centra TNP Bohinj vabimo na jesenski tečaj tradicionalnega zna­nja, ki ga bo vodil Ivan Kovačič, nosilec certifikata Bohinjsko. Skupaj bomo spoznavali lastnosti različnih vrst lesa in se naučili les tudi obdelati. Gospod Kovačič je znan po različnih umetelnih izdelkih, tudi po izdelavi čeder, a osrednji izdelek tečaja bo priročen in v gospo­dinjstvu zelo uporaben model za maslo. Tečaj bo potekal v

popoldanskem času, zaključek tečaja pa je v soboto dopoldne, ko bo is­ točasno potekala tudi otroška delavnica tradicionalnega znanja o lesu. Tečaj je za udeležence brezplačen, več informacij vam je na voljo v napovedniku spodaj. Oktober je bil precej živahen, še posebej v času šolskih počitnic. V oktobru smo v okviru projekta Parkiraj in doživi naravo! odprli info točko Naj vas narava zapelje. Osrednja atrakcija točke je istoimenski animirani film, v katerem nastopajo avtohtone pasme domačih živali z območja Julijskih Alp. Animirani film vam je na ogled v centru, v krat­ kem pa vam bo na voljo tudi na svetovnem spletu. V centru gostimo novo razstavo, primere dobrih praks prenove trajnostne gradnje v Alpah - Constructive Alps. Jesenske delavnice, ki so ponudile doga­ janje za različne interesne skupine, so bile dobro obiskane. Z najmlajši­ mi (in starejšimi!) smo spoznavali glasbeno umetnost, odkrivali odda­ ljene galaksije, kuhali jesenske dobrote in ustvarjali različne umetnine, primerne za otroško sobo ali pa za namizno dekoracijo k lastnoročno narejenemu modelčku za maslo. Mesec december velja, kar se tiče običajev, za posebnega. Poleg obiska dobrih mož in parkeljnov bohinjski otroci s strahospoštova­ njem pričakujejo tudi otepovce. V sodelovanju s KS Stara Fužina bomo odprli etnološko razstavo Otepovci. Zanimiv običaj, lasten samo Zgornji dolini, bo predstavljen kot uvodni dogodek letošnjega decem­ bra. Prepričani smo, da se bo tekom večera razvila zanimiva debata, zato vabljeni že sedaj! Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od ponedelj­ ka do petka odprt med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah (praznikih) pa med 10. in 17. uro. Dogodki v naslednjih tednih: sreda, 16. november-sobota, 19. november: Tečaj tradicio­ nalnega znanja - rezbarstvo: izdelava modela za maslo z Iva­ nom Kovačičem (Bohinjsko). Tečaj poteka od srede do petka od 17. do 20. ure, v soboto pa od 10. do 12. ure. Podatki o tečaju: udeležba je brezplačna, potrebne so predhodne prijave - število udeležencev je omejeno, primerno za starejše od 15 let. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali po telefonu 04 5780 245. sobota, 19. november ob 10.00: Otroška ustvarjalna delavni­ ca tradicionalnega znanja - rezbarstvo. Delavnica je brezplačna, potrebne so predhodne prijave – število udeležencev je omejeno. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali po telefonu 04 5780 245. petek, 2. december ob 19.00: Odprtje etnološke razstave Ote­ povci Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

DU Bohinjska Bistrica, mesec ­oktober - v znamenju praznovanja dneva starejših Olga P. Gorišek, DU BB

Konec septembra se je skupina upokojencev udeležila Festivala za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu. Tam je nastopila tudi naša folklorna skupina, Ivica in Vera pa sta povedali še nekaj bohinj­ skih šal. Festival je izredno pester, pravo pozitivno presenečenje. Ob števil­ nih stojnicah lahko izveš veliko zanimivih in uporabnih zadev. Ponu­ jajo razna prehranska dopolnila, zdravo hrano in pijačo, razne tablete, kreme, čaje. Izmerijo ti krvni tlak, sluh, stopnjo sladkorja, holesterola. Nudijo informacije o zavarovanjih, pravicah starejših, vabijo v toplice in na turistične kmetije in še in še ... Na odprtem odru pa se izmenjujejo pevski zbori, plesne skupine - tudi orientalski in trebušni plesi so vmes! Same upokojenke in upokojenci! Popoldan pa so si ogledali še živalski vrt od tam tudi fotografija.

10

iz na ših k r a je v

Foto: Marička Zaveršnik

V soboto, 1. oktobra 2016, smo v sodelovanju z Občino Bohinj pripravili proslavo ob dnevu starejših. Kulturni program so pripravili otroci iz vrtca in nadobudne plesalke iz Plesalnice Bohinj. Na proslavi so bila podeljena tudi priznanja Občine Bohinj članom društva Invalid Bohinj, Rdečega križa in DU Bohinjska Bistrica. Iz našega društva sta priznanje prejela dolgoletna aktivna člana Viki Mencinger za us­ pešno vodenje folklorne sekcije in Franc Žvan za aktivno delovanje na športnem področju in v organih društva. V torek, 4. oktobra 2016, je imela folklorna sekcija nastop za oskrbovance Doma sv. Martina. Po končanem nastopu je bilo prijetno druženje z oskrbovanci in nastopajočimi ob pesmi in plesu. V sredo, 5. oktobra 2016, je bil sestanek UO DU Bohinjska Bistrica. Predsednik Stane Gorenc je poročal o obnovi doma (zamenjana so bila okna, pobeljeni so bili društveni prostori, v pisarni društva je položen tudi nov pod) in vseh drugih aktivnostih. Predstavil je tudi plan za naslednje leto, t. j. izgradnja nadstreška, obnova fasade na domu in asfaltiranje okoli doma. Dogovorili smo se tudi za datum in kraj novo­ letnega srečanja. Iva Lapajne, višja svetovalka za družbene dejavnosti Občine Bohinj, je na kratko predstavila Strategijo ohranjanja zdravja starejših na območju občin Zgodnje Gorenjske. Dogovorili smo se, da za vse člane UO društev iz celega Bohinja, kjer so starejši, pripravimo posebno predavanje, kjer bo Strategija podrobneje prestavljena. Predavanje je bilo v sredo, 19. oktobra 2016, v mali sejni sobi KD Ažmana. Na predavanju je bila podrobneje prestavljena Strategija ohranja­ nja zdravja starejših. Poudarek je bil na zdravstvenem varstvu, social­ nem varstvu, zdravi prehrani in področju izobraževanja odraslih. Vsi navzoči so z zanimanjem poslušali in se z vprašanji aktivno vključili v razpravo. Udeležilo se nas je lepo število iz vsega Bohinja. Celotno strategija najdete na spletni strani Občine Bohinj.

Iz Parlamenta v Bruslju, foto: Stanko Ažman

V sredini oktobra se je naš član, g. Stanko Ažman, skupaj z ostalimi udeleženci PZDU Gorenjske odzval povabilu evropskega poslanca Iva Vajgla in se odpravil na obisk v Bruselj. Obiskali so parlament in bili prisotni na javni razpravi z naslovom Prostovoljske strategije - kako so lokalne in nacionalne prostovoljske strategije povezane s politikami in programi EU. V javni razpravi je Vajgl dejal, da je Slovenija država prostovoljstva, saj ima dolgoletno tradicijo. Udeleženci tridnevnega izleta v Belgijo so si na svoji poti ogledali mesto in državico Luksem­ burg, se odpeljali do mesta Brugge, ki je najlepše belgijsko mesto, in na koncu prišli še do mesta Ostende na obali Severnega morja. Zanimiv je

bil tudi ogled vojaškega in letalskega muzeja v Bruslju. G. Ažman pravi, da postaja mesto Bruselj res prestolnica Evrope, kar se vidi po velikan­ skih palačah, ki jih gradijo po celem mestu. Obisk zgradbe evropskega parlamenta in sedenje v eni izmed neštetih konferenčnih dvoran pa je doživetje posebne vrste. Celoten članek g. Ažmana o tridnevnem obis­ ku Bruslja in parlamenta je objavljen na spletni strani Občine Bohinj, in sicer: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=63. Še več pa najdete na Facebook strani poslanca Iva Vajgla. Razpored aktivnosti v mesecu november 2016: 8. novembra 2016: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu. 8. novembra 2016: arheološka delavnica ob 19. uri v sejni sobi društva. Ljudje so se od nekdaj kitili z raznovrstnim nakitom. Nošenje nakita je bil tudi odraz kulturne pripadnosti in stanu. Pred več kot 2500 leti so se v Bohinju krasili tudi z bronastimi zaponkami v obliki spirale, ki je služila tudi za spenjanje obleke. Po vzoru tako oblikovanih zaponk bomo na delavnici izdelovali nakit: ogr­ lice, zapestnice ali uhane. Pri izdelovanju nakita bo treba dodati še nekaj svoje domišljije ter spretnosti in vaš izdelek boste lahko nosili sami ali ga podarili. Za material in orodje bo na prvi pos­ kusni delavnici poskrbelo društvo. VABLJENI!

Nakit , najden na Bitnjah

11. novembra 2016 MARTINOVANJE na Štajerskem, ki bo v Hočah; še prej si bomo v Slovenski Bistrici ogledali oljarno Gea, grad in vinsko klet z degustaci­ jo. Cena je 41 EUR/osebo, vključuje prevoz z avtobusom in oglede (vin­ ske kleti z degustacijo vin, grad, oljarno Gea, samopostrežno večerjo, spremljevalca, glasa in krst mošta). 16. novembra 2016 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društve­ nem domu na Bohinjski Bistrici. 18. novembra 2016 PRAZNIK KAKIJEV V STRUNJANU, vožnja do slovenske obale, kjer se bomo udeležili praznika kakijev, si ogledali Luko Koper, v Hrastov­ ljah pa cerkev sv. Trojice. Po ogledih bo pozno kosilo, nato povratek proti domu. Cena izleta je 33 EUR/osebo, ki vključuje: prevoz z avtobu­ som, vstopnine z vodenjem, kosilo in spremljevalec. O točnem odhodu na MARTINOVANJE IN PRAZNIK KAKIJEV boste obveščeni ob prijavi pri poverjenikih ali v času uradnih ur v pisarni društva. In še najava za december: Letos združujemo DRUŠTVENO IN NOVOLETNO SREČANJE, ki bo v četrtek, 15. decembra, ob 18. uri v PARK HOTELU BOHINJ. Cena večerje je 15 EUR/osebo, vendar društvo prispeva za člane 5 EUR, končna cena za člane je torej 10 EUR/osebo. Nečlani plačajo polno ceno. Pijačo ob večerji plača vsak sam. Prijave bodo zbirali po­ verjeniki in pristojni v društveni pisarni v času uradnih ur. Končno nam je uspelo uskladiti termine telovadbe po vaseh. Objav­ ljamo obnovljen urnik telovadbe: -- v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole: vsak četrtek ob 19. uri, -- v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas: vsak torek ob 20. uri, -- na Kamnjah v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 18.30, -- na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 20. uri.

11

iz na ših k r a je v

Naj povem, da je po vseh vaseh telovadba dobro obiskana in da so med nami tudi osebe nad 80 let, ki so nam lahko samo za vzor. Zato še enkrat vsem vabilo, pridružite se nam, starost (gor al’ dol) ni omejitev, važno je, da nekaj storimo zase in se družimo s prijetnimi ljudmi. Upam, da naše novice preberete tudi tisti, ki ste se upokojili v zadnjih letih oz. nedavno. Kot vidite, smo v Društvu upokojencev zelo aktivni, ni nam dolgčas! Izobražujemo in družimo se na raznih delavnicah, srečanjih in izletih. Članek za Bohinjske no­vice je iz meseca v mesec daljši, kar pomeni, da se imamo res super! Zato: Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Društveni izlet po poteh gorskega zdravnika Ekipa TD Bohinj

Foto: Mateja Cenčič

V soboto, 8. 10., smo se člani TD Bohinj odpravili na težko priča­ kovani izlet v Avstrijo, in sicer po poteh gorskega zdravnika. Zgodaj zjutraj sta avtobusa zaokrožila naš Bohinj in odpravili smo se proti gorski pokrajini Wilder Kaiser na Tirolskem, kjer je bil naš končni cilj. Vsi smo nekako držali pesti za lepo vreme, vendar se nam je tokrat izmuznilo, zato pa smo imeli veliko dobre volje, ki smo jo peljali od doma s seboj. Kot prej že vsaj 60 avtobusov našega prevoznika smo šli na od­ krivanje lepot, ki zaznamujejo serijo Gorski zdravnik. Po dosegu Bi­ schofshofna smo zapustili avtocesto in potem bili vse bliže našemu ci­ lju. Naš cilj so bili kraji, kjer so snemali znamenito nadaljevanko, kraji, kjer službuje slavni dr. Gruber. V vasici Ellmau smo si ogledali hišico, v kateri je medicinska praksa dr. Gruberja. Sprehodili smo se skozi idi­ lično vasico z lepo cerkvijo in ravno ta dan so imeli postavljene stojnice zaradi glasbenega festivala, kar je bilo lepo presenečenje. Sprehod je bil kljub dežju lep. Med družbo je krožila šala, da smo zgrešili dan, saj je na delovnem času v Gruberjevi pisarni lepo pisalo, da je ob sobotah zaprto. Večina se nas je zadovoljila s fotografijo, na kateri objemamo plastičnega dr. Gruberja. V nadaljevanju izleta smo se odpravili v Going, kjer smo se fotografi­ rali s plastično Susanne, ki je navdušila moški del izletnikov. V Goingu smo občudovali pročelje znamenite gostilne, cerkev, pokopališče in vaški trg z vodnjakom. Z malce domišljije smo se kar vklopili v živo sceno nadaljevanke. Po malici smo se odpravili v Zell am See, kjer smo se sprehodili do jezera in občudovali mondeno letoviško mestece. V popoldanskih urah smo se polni novih vtisov pripeljali do Sloveni­ je, kjer smo na koncu uživali v dobri večerji in s tem zaključili letošnji društveni izlet. ・

Homeopatija: Tradicionalna ­medicina, alternativna medicina ali šarlatanstvo? Tomaž Pliberšek, za Muzejsko društvo Žiga Zois

Smo v času skokovitega napredka na področju tehnologije, medi­ cine, farmacije, v času, ko odkrivamo nove planete, na katerih bi bilo mogoče živeti. Kljub izjemnemu napredku na področju raznih vej zna­

nosti se na področju zdravja ljudje vedno bolj vračajo k tradicionalnim metodam zdravljenja. Ljudje iščejo drugačne načine ozdravljenja, saj kljub napredku v medicini nivo zdravja prebivalstva temu napredku ne sledi. Ljudje iščejo drugačne rešitve zdravljenja in homeopatija je ena od možnosti, ki se velikokrat izkaže kot zelo učinkovita. Hipokrat je že pred več kot 2000 leti napisal, da obstajata dva pri­ stopa v zdravljenju, in sicer: uporaba principa nasprotja (antipatična medicina) in principa podobnosti (homeopatična medicina). Home­ opatija je pristop zdravljenja, ki je osnovan na načelu podobnosti, torej uporabi podobne učinkovine zato, da vzpostavi ravnovesje v človeku kot celoti. Uporaba principa podobnosti je nekako ustaljen pristop v ljudski medicini po celem svetu. Uradni medicini velikokrat rečemo tudi alo­ patska medicina (alopatija pomeni nasprotno trpljenje), kar pomeni predvsem lajšanje simptomov, ne pa vzrokov bolezni. Večina današ­ nje moderne medicine je dejansko antipatična in ne homeopatična. V zgodnjem šestnajstem stoletju je nemški zdravnik Paracelzus, poznan kot oče kemije, močno kritiziral uporabo nasprotnega principa medi­ cine in je poudarjal uporabo načela podobnosti v medicini, torej po­ dobno zdravimo s podobnim. V poznem 18. stoletju je homeopatija, kot je poznana danes, prišla v veljavo, in sicer zopet z nemškim zdravnikom Samuelom Hahneman­ nom. Rojen je bil 10. 4. 1755 v Meissenu v Nemčiji in umrl 2. 7. 1843 v Parizu v Franciji. Študiral je medicino v Leipzigu in na Dunaju in je bil velik poliglot za tiste čase – obvladal in učil je: angleški, italijanski, grški, latinski, kaldejski, arabski, sirski in hebrejski jezik. Leta 1781 je začel s svojo zdravniško prakso. Leta 1790 je bil pri prevajanju zdrav­ nika Williama Cullena - Lekcije na temo Materie Medice v nemščino osupel nad dejstvom, da so simptomi, ki jih kinin (iz skorje perujskega drevesa kininovca) povzroči v zdravem telesu, zelo podobni tistim, ki naj bi jih kinin pozdravil. Tako je dr. Hahnemann začel testirati različne snovi, ki so jih v tistem času uporabljali v ljudski medicini in prišel do pomembnega odkritja, ki je postalo eno osnovnih načel homeopat­ skega zdravljenja, in ga poimenoval »podobno s podobnim« (Similia Similibus Curantur). Princip zdravljenja podobno s podobnim nam ni popolnoma neznan, saj vemo, da je recimo protistrup za kačji ugriz narejen dejansko iz kačjega strupa. Takšni splošno znani ljudski zdra­ vili sta česen in čebula in večina ljudi ve, da sta naravna antibiotika, hkrati pa vsi poznamo nenadne napade solzenja, kihanja in nahoda ob sekljanju čebule. V homeopatiji jakost posameznega homeopatskega pripravka določamo s potencami. Homeopatska zdravila označujemo z imenom in s številko, ki je povezana s črko. Na primer: 6X, 12X, 6C, 12c, 30C, 200C, 1M, 10M, 10MM. Gre za različne lestvice označevanja potence zdravila (X = proces redčenja s faktorjem 10; C je proces redčenja s faktorjem 100; M pa je proces redčenja s faktorjem 1000). Potence 6X, 12X, 6C so nizke potence, potence 1M, 10M ali 50M so visoke potence. Znano je, da se pri homeopatskem zdravljenju stanje na začetku lah­ ko poslabša in nato pride do izboljšanja oziroma do ozdravitve, zato govorimo o smereh ali zakonih zdravljenja, ki jih je odkril dr. Gustav Herring. Sam je s homeopatijo zdravil ali nadzoroval zdravljenje več tisoč ljudi in je prišel do nekaj glavnih opažanj, ki so bila osnovana na njegovih izkušnjah: 1. Simptomi se pomikajo od zgoraj navzdol (od glave proti stopa­ lom). 2. Simptomi se pomikajo od znotraj navzven (iz globljih tkiv na po­ vršje). 3. Simptomi se pomikajo od bolj pomembnih organov k manj pomembnim. 4. Starejši simptomi se pojavijo v obratnem vrstnem redu glede na pojavnost. Predstavljamo pogost primer razvoja bolezni in poteka zdravlje­ nja, s katero se homeopati srečujejo pri otrocih dandanes. Veliko otrok ima danes težave z ekcemi ali osipom na koži, vzroka zanj pa klasična medicina velikokrat ne zna pojasniti. Začnejo zdraviti ekcem in zatem otrok poleti dobi seneni nahod. Tudi tega običajno začnejo zdraviti z antihistaminiki. Pogosto se seneni nahod preobrazi v astmo. Na prvi pogled so te bolezni med sabo nepovezane, a homeopati dobro vedo, kako v skladu z zakoni homeopatskega zdravljenja prihajajo na dan simptomi v obratnem vrstnem redu, ko se začne zdravljenje otrokove astme.

12

iz na ših k r a je v Za uspešno homeopatsko zdravljenje je ključno, da homeopat čim bolj popolno uskladi simptome bolezni pacienta s simptomi, ki jih določena homeopatska substanca pokriva. Da to lahko učinkovi­ to storimo, uporabljamo knjigo simptomov Repertorij, ki je jasno in logično organiziran. Tako pogledamo simptome, ki pokrivajo različne potencialne homeopatske pripravke in nato v Materii Medici podrob­ no proučimo simptome in naredimo izbiro homeopatskih pripravkov. Kentov Repertorij je univerzalno priznan, bil je najbolj dostopen v svo­ jem času in je še danes široko uporabljan. Danes imamo računalniške verzije repertorijev, ki so lahko zelo uporabni, ko homeopat izbira med več kot tisoč možnimi substancami. Sam uporabljam Materio Mediko in Repertorij dr. Williama Boericka, ki je bil prvi profesor Homeopat­ ske Materie Medike in Terapevtike na Univerzi v Kaliforniji. Homeopatija kot način zdravljenja je danes v dokaj različnih položajih po svetu. V nekaterih državah sploh ni prisotna, v nekaterih državah je široko uporabljana in zagovarjana. Po eni izmed raziskav homeopatijo dnevno uporablja okrog 200 milijonov ljudi po svetu in je vključena v nacionalni sistem kot eden izmed načinov zdravljenja. Homeopatija se uporablja v javnem zdravstvu v Braziliji, Indiji, Paki­ stanu, Švici, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Belgiji, Mehiki, Južnoafriški republiki, na Nizozemskem itn. Indija je tukaj na prvem mestu, saj se 100 milijonov prebivalcev zdravi izključno s homeopatijo, v državi je 200 tisoč registriranih homeopatov in vsako leto se jih na novo izšola okrog dvanajst tisoč. Tudi v Evropi se s homeopatijo zdravi približno 100 milijonov ljudi, kar je 29 % vsega prebivalstva, homeopatija pa se prakticira v 40 od 42 držav v Evropi. V Veliki Britaniji so trenutno 4 homeopatske bolnišnice, in sicer v Glasgowu, Londonu, Liverpoolu in Bristolu. Znano je, da je kraljeva družina velika zagovornica upora­ be homeopatije. Angleška kraljica Elizabeta II. je imela v času svojega dosedanjega vladanja štiri osebne zdravnike in vsak od teh je bil tudi izšolan homeopat. Eden najbolj znanih športnih zdravnikov, Nemec dr. med. Wohlfahrt Muller, je pri zdravljenju uporabljal homeopatijo. Dol­ ga leta je bil zdravnik nemške nogometne reprezentance in nemškega nogometnega kluba Bayern München. Tudi zdravnik jamajškega atleta Usaina Bolta je znan po svoji široki uporabi homeopatije pri zdravlje­ nju športnikov. Seveda je veliko držav, kjer homeopatija ni vključena v zdravstveni sistem in je zavarovalnice ne financirajo. V Sloveniji je trenutno stanje takšno, da se morajo zdravniki, če se želijo ukvarjati s homeopatijo, odreči svoji zdravniški licenci in se ukvarjati izključno s homeopati­ jo, kar verjetno negativno vpliva na to, da bi se zdravniki spoznali ali mogoče izšolali v tej smeri in bi homeopatijo vključili v zdravljenje pacientov. Jasno je, da se vedno več ljudi zanima za komplementarne oz. alternativne pristope in čas je, da se tudi v Sloveniji to uredi na primeren način, ki bo dober za bolnika. Nobena medicina ne zna in ne zmore pozdraviti vsega, v sodelovanju pa je moč in skupaj lahko razne metode zdravljenja doprinesejo k boljšemu zdravju prebivalstva po vsem svetu. Za konec bi dodal še nekaj vodil, kako ločiti homeopata od »kvazi­ homeopata«. Začetna homeopatska konzultacija traja vsaj uro, lahko tudi dve ali več. Izjemno redki so primeri, ko lahko homeopat v 10 ali 15 minutah pove, kakšno homeopatsko zdravilo in v kateri potenci je pravo. Ho­ meopatsko zdravljenje praviloma ne poteka več let in tisti homeopat, ki »zdravi« bolnika več let, zelo verjetno ni homeopat. V primeru, če homeopat takoj reče, da se bolezen da pozdraviti, ne da bi vedel več o stanju človeka, je tudi dobro biti previden. Če je nekdo zdravnik ali farmacevt, še ne pomeni, da je dober homeopat in da homeopatijo ra­ zume. Povprašajte ga po homeopatski izobrazbi in po izkušnjah, ki jih ima. Avtomehanik, ki tu in tam zamenja kakšno svečko ali žarnico na avtomobilu, zelo verjetno ne bo zmogel opraviti celotnega servisa več sto tisoč evrov vrednega ferrarija. Tako je tudi s homeopatijo in vsak človek naj v prvi vrsti gleda nase in na svoje zdravje kot na največjo dragocenost, ki jo ima. ・

AQUARIAN TRINITY SOLUTIONS Bohinj - pravo okolje za zdraviliški turizem

Pred meseci so v Bohinj, pa ne samo na obisk, iz Verone priš­ li trije člani ekipe mojstrov znanosti energije, učenci Master Del Peja: Alee, Alice in Andy. S svojimi programi že delujejo v nekate­

rih bohinjskih hotelih, njiho­ va želja pa je sodelovati tudi z bohinjskimi društvi, šolo in drugimi zainteresiranimi ter vzpostaviti center ‘Be in shape’, po vzoru takih cen­ trov drugod po Evropi. AQUARIAN TRINITY SOLU­ TIONS je ekipa mojstrov zna­ nosti energije. Formalno so izučeni pod vodstvom Master Del Peja v njegovem BElife Institute for Higher Consciousness (BIHC) v Houston v Teksasu. Cilj ekipe je širjenje njegovih tehnik in programov človeškega evolucijskega razvoja in učenje ideje o »nebesih na zemlji« - duhovno in materialno. S svojimi programi z različnimi tehnikami, kot so mi povedali, pomagajo pri izboljšanju fizičnega, čustvenega, mentalnega in du­ hovnega dobrega počutja. S svojimi programi in tudi preprostimi teh­ nikami posegajo na številna področja našega življenja. Med cilji, ki jih lahko dosežete z njihovimi programi, pa imajo med drugim zapisano: • Osvoboditev odvisnosti od stresa in utrujenosti ter kako povečati svojo energijo kadarkoli in kjerkoli. • Pomiritev svojih čustev in enostavna sprostitev močnih čustev (bes, jeza) in premagovanje svojih negativnih navad. • Očiščenje uma in osredotočenje, da lahko dokončamo, kar smo začeli. • Prebujanje svoje intuicije in notranje moči, da dobimo večji navdih in vidimo nove rešitve za nadaljevanje življenja. • Povečanje svoje učinkovitosti. • Povečanje svoje energije in obnovo energije za življenje. Doseči ve­ lik uspeh brez prisotnosti stresa. • Z enostavno ter efektivno meditacijo vsakodnevno doseči notranji mir. • Izboljšati svoje zdravje za bolj kvalitetno in polno življenje. • Povečati voljo in fokus ter tako vplivati na maksimiziranje produk­ tivnosti. • Izboljšati kvaliteto spanca in dihanja ter s tem vplivati na podalj­ šanje življenja. • Uravnotežiti in izboljšati metabolizem in s tem vplivati na uravna­ vanje telesne teže. • Doseči “višjo” resnico tako, da poglobimo naše stopnje zavesti. S posebnim programom so v pomoč tudi kadilcem, tako da: • Hitro prenehate kaditi. • Postanete zdrav kadilec. • Premagate in preprečite stranske učinke kajenja ali simptome prenehanja kajenja. • Premagate vzroke in sprožilce, ki vodijo v odvisnost in vrnitev v odvisnost. • Izkusite boljše zdravje in večjo kvaliteto življenja. Svoje delo v Bohinju pa vidijo tudi v predajanju znanja mladim, v sodelovanju z različnimi skupinami ljudi, povezovanju s turizmom in posledično tudi v ustvarjanju novih delovnih mest. Kot pa so priznali, ni naključje, da so prišli ravno v Bohinj. Že pred šestimi leti so bili tu s svojim mentorjem na oddihu in takoj prepoznali okolje kot idealen prostor za svojo dejavnost. Ne samo zaradi miru in lepega okolja, temveč predvsem zaradi energetskih struktur, ki tu ob­ stajajo. Evropa je bolna, pravijo, Bohinj je v tem pogledu še dovolj čist in odprt za nove načine. Dolgo sem odlašala s člankom. Po prijetnem pogovoru smo se nam­ reč dogovorili, da pred tem tudi sama preizkusim, kako deluje. Pa si še nisem vzela časa, zato to prepuščam vam. Preizkusite, ustvarite si last­ no mnenje in jih obiščite. Tu so, željni sodelovati, predajati svoje znanje in pomagati. Kontaktirate jih lahko po elektronski pošti na naslov: aqua­ riantrinitysolutions@gmail.com ali po telefonu: +386(0)70513024.

Aquarian Trinity Solutions it really works

BEINSHAPE CENTER

Specialized in DABSEM: Depression, Anxiety, Burnout, Sleep Issues Energy Management Crises Management and Conflict Resolution BEclean: Vices elimination ・

VSEBINA 22. ODLOK o predkupni pravici Občine Bohinj 23. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj 24. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 25. POPRAVEK SKLEPA o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj

in 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 – Odl. US, 57/08, 36/11 in 14/15 - ZUUJFO), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) ter v skladu s 7. in 16. členom Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), je Občinski svet Občine Bohinj na 15. redni seji dne 27. oktobra 2016 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj

22. Na podlagi 85. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 15. redni seji dne 27. oktobra 2016 sprejel

ODLOK

o predkupni pravici Občine Bohinj 11. člen (namen odloka) S tem odlokom se določi območje predkupne pravice Občine Bohinj (v nadaljevanju občina) na nepremičninah.

---

2. člen (področje uporabe) Občina ima predkupno pravico: na območju poselitve v občini, na območjih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij v občini.

3. člen (območje veljavnosti odloka) Območje predkupne pravice iz 2. člena tega odlok je opredeljeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu občine in je na vpogled pri pristojni službi Občine Bohinj. 4. člen (prenehanje veljavnosti predpisov) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predkupni pravici Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1/04). 5. člen (veljavnost odloka) Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 35001-1/2016 Bohinjska Bistrica, 27. oktober 2016

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

23. Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US

1. člen V Odloku o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07), se spremeni 2. člen tako, da se v 1. odstavku besede »predmete in storitve« nadomestijo z »namenske in posebne rabe javnih površin«. 4. točka 1. odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: »druge oblike uporabe javne površine (kot je npr. postavitev gradbenih odrov, kontejnerjev, ureditev gradbišč, postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic, uporabo javne površine pred poslovnimi prostori, za opravljanje gostinske, trgovske in turistične dejavnosti, izvedba snemanja ...) in« 2. člen V 1. točki prvega odstavka 2. člena in v posebnem delu pod poglavjem Tarifa št. 1, se beseda »zabavne«. 3. člen V 4. členu se prvemu odstavku odpravi pika in na koncu stavka doda »in ga posta­ viti v skladu z smernicami, ki so podane v soglasju.« Doda se nov, 2. odstavek: »Vloga za pridobitev rabe javne površine mora biti vložena vsaj 15 dni pred pričetkom posebne rabe in mora vsebovati opis iz katerega je razvi­ den obseg dejavnosti, ki se bo izvajala, njen namen, naziv, podatki o izvajalcu, čas trajanja, opredelitev lokacije, vrsta opreme, kdo je ciljna populacija in njen pričakovan obseg.« Odstavka se ustrezno oštevilčita. 4. člen Za 5. členom se doda nov, 5.a člen, ki se glasi: »Taksni zavezanec mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje. Zavezanec mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške.« 5. člen V 14. členu se besede »občinska redarska služba« nadomestijo s »pristojni občinski inšpekcijski organ«. 6. člen 4. odstavek 16. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Z globo 250 EUR se kaznuje odgovorno osebo pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.« 7. člen V posebnem delu se v poglavju Tarifa št. 2 pri opombah pod točko e) spremeni besedilo »1 mesec na leto« v »14 dni na leto z možnostjo podaljšanja. Vloga se vloži vsaj teden dni pred predvidenim datumom postavitve«. 8. člen V posebnem delu se v poglavju Tarifa št. 4 črta poglavje 4.2.4. V posebnem delu se v poglavju Tarifa št. 4, na koncu doda naslednja zaporedna številka poglavja: »4.2.7. za snemanje: - – 6000 točk na snemalni dan«.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 9

Bohinj, 4. november 2016

9. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 426-2/2015-3 Bohinjska Bistrica, 27. oktober 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

25. Na podlagi 46. in 53a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 08/07) je župan Občine Bohinj dne 25.10.2016 sprejel

POPRAVEK SKLEPA

o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj

24. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11 Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 15. redni seji dne 27. oktobra 2016 sprejel naslednji

1. člen V drugem odstavku 2. člena Sklepa o začetku priprave drugih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/16) se besedilo »76. členu« nadomesti z besedilom »67. členu«.

SKLEP

2. člen V prvem odstavku 3. člena se besedilo »76. člen« nadomesti z besedilom »67. člen«.

1. člen. S tem sklepom se zemljišču s parc. št. 1461/7 k.o. 2200 - Bohinjska Bistrica, ukine status javnega dobra.

3. člen Popravek sklepa se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in v svetovnem spletu na naslovu: http://obcina.bohinj.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Občina Bohinj sklep pošlje tudi Ministrstvu za okolje in prostor ter sosednjim občinam.

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

2. člen. Zemljišče iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Bohinj.

Bohinjska Bistrica, dne 25. oktober 2016 Št.: 350-125/2016/2 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-115/2016 Bohinjska Bistrica, 27. oktober 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r. RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 4. november 2016

Na podlagi 53a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP 43/11-ZKZUradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07), župan Občine Bohinj izdaja

Bohinj (www.obcina.bohinj.si), dostopen pa je tudi na sedežu Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica. Občina Bohinj bo proučila pripombe in predloge podane v okviru javne razgrnitve in do njih zavzela stališča ter po končani javni razgrnitvi z njimi seznanila javnost preko spletnih strani Občine Bohinj.

JAVNO NAZNANILO

IV. Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine (www.obcina.bohinj.si), v občinskem časopisu Bohinjske novice, ter na oglasni deski Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica.

o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj I. Javno se razgrnejo spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16) (v nadaljevanju: OPN Bohinj), ki se nanašajo izključno na 67. člen OPN Bohinj (stopnja izkoriščenosti gradbene parcele). II. Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev OPN Bohinj bo potekala od ponedeljka, 7. novembra 2016, do vključno torka, 22. novembra 2016. Gradivo bo javno razgrnjeno na spletni strani občine Bohinj www.obcina.bohinj.si, ter na oglasni deski Občine Bohinj v prvem nadstropju. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgr­ njeno gradivo. Pripombe in predloge je možno podati do vključno 22. novembra 2016 in sicer v: -- pisni obliki, na predpisanem obrazcu, ki se ga pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z oznako »Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev OPN Bohinj ‒ pripombe« ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si. Pisne pripombe se bodo upoštevale le z datumom: -- po pošti na uradnem poštnem žigu z datumom do vključno 22. novembra 2016, -- po elektronski pošti z datumom pošiljanja največ 22. november 2016. Nečitljivih in nepodpisanih pripomb ne bomo mogli obravnavati. Obrazec za podajo pripomb je priloga razgrnjenega gradiva na spletni strani Občine

Številka: Št.: 350-125/2016/3 Bohinjska Bistrica, 25. 10. 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

OBČINA BOHINJ objavlja JAVNI RAZPIS

za izbiro ponudnika gostinskih storitev in rediteljstva v okviru javnih prireditev, ki jih organizira v času novoletnih praznikov od 28. 12. 2016 do 31. 12. 2016 1. Podatki o naročniku Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica 2. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je;

RAZPISI IN OBVESTILA ----

priprava, organizacija in izvedba gostinske ponudbe in rediteljstva na parkirišču ob prireditvah, ki jih organizira Občina Bohinj v obdobju od 28. 12. 2016 do 31. 12. 2016 v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici ureditev in čiščenje dvorane po končani prireditvi, da je le-ta pripravljena za naslednjo prireditev zagotovitev očiščene dvorane po zadnji prireditvi in vzpostavitev dvorane za športne namene (pomoč pri podiranju odra po zadnji prireditvi).

3. Splošna določila Na razpis se lahko prijavijo kulturna, športna in druga društva z območja Občine Bohinj, ki v skladu z internimi pravili društva lahko opravljajo gostinsko dejavnost in lahko pridobijo ustrezno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v okviru javne prireditve. Prednost pri izbiri bodo imela društva, ki imajo organizirano sistematično delo z otroci na področju športne, kulturne vzgoje ali izobraževanja in ki s svojim delovanjem spodbujajo razvoj kulture, zdravega načina življenja in odgovornost do okolja. Naročnik bo izbranim ponudnikom gostinskih storitev omogočil najem vseh točilnih pultov za posamičen večer prireditve. 4. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v sprejemni pisarni Občine Bohinj in na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si - Razpisi. Vloga mora vsebovati:

15

Projekt »Sleep for Peace« ali »Prespimo za mir« v Hostlu pod Voglom Nada Odar

Hosteling International, ki ima zelo veliko mrežo hostlov po celem svetu in v katero spada tudi Hostel pod Voglom, je v okviru mednarod­ nega dneva miru, ki ga obeležujemo 21. 9., pripravil projekt »Sleep for Peace«, v katerega se je vključil tudi Hostel pod Voglom. »Leta 1981 je Generalna skupščina ZN razglasila, da bo prvi dan septembrskega rednega zasedanja uradno mednarodni dan miru, posvečen spominu na ideale miru in njihovi krepitvi tako v okvi­ ru narodov kot tudi med njimi. 7. septembra 2001 se je Generalna skupščina odločila, da se bo od leta 2002 mednarodni dan miru vsako leto praznoval 21. septembra, ko naj bi ljudje slavili mir. Skupščina je razglasila, da se bo v prihodnje mednarodni dan miru praznoval kot dan svetovnega premirja in nenasilja, ter povabila narode in ljudi, naj na ta dan spoštujejo prekinitev sovražnosti.« (vir: spletna stran Minis­ trstva za obrambo). Mednarodni projekt »Sleep for Peace« je potekal med 21. in 27. sep­ tembrom. Hostli širom sveta so bili povabljeni, da izobesijo staro rjuho, na katero gostje napišejo svoje misli, ideje in predloge za mir oz. več miru na svetu. V Hostlu pod Voglom smo s projektom popestrili že tako pestro dogajanje v sončnih jesenskih dneh, saj so imeli učenci Gimnazije Kranj, ki so ravno v tem času bivali pri nas, že pester in poln program. Pomagali so z izdelavo belih papirnatih ptic, ki so spremljale projekt in predstavljajo simbol miru. Gimnazijcem in tudi ostalim našim gostom, obiskovalcem in mimo­ idočim smo namenili veliko tablo pri vhodu in manjšo tablo na recep­ ciji in papirnate izrezke v obliki ptice miru. Vsi so se voljno odzvali na idejo projekta, saj se je tabla zunaj in tista pri recepciji kar polnila in polnila z izvirnimi predlogi in idejami in predlogi za več miru. V Hostlu pod Voglom smo bili veseli odziva, saj je udeležene pozval k ustvarjalnemu razmišljanju o rešitvah. V času, ko je medijski svet preplavljen s temami, ki prej pozivanju k malodušju in umiku, je takšna pobuda zelo dobrodošla. Opaziti je, da je energije za pozitivno ravnanje dovolj, le usmeriti in povabiti jo je treba. Mimoidočim se je ob prebi­ ranju predlogov narisal nasmeh na obraz in vzeli so svinčnik v roke in napisali svojo misel za mirnejši jutri. Nekaj misli in predlogov udeležencev projekta: govoril bi s tujci, po­ toval bi, ne bi sodil, pojdi ven, bodi prijazen, verjemi v čarobnost, ne imej predsodkov, spoštuje druge, verjemi, da so ljudje prijazni, imel bi se zelo rad, bil bi prijazen in nasmejan, ostani resničen ... naj vzpod­ budijo tudi vas! ・

---

Bohinj, 4. november 2016

v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, vse zahtevane priloge.

5. Rok za prijavo in datum odpiranja vlog Rok za oddajo vlog je do vključno 11. 11. 2016. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z nazivom in naslovom društva na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »Ne odpiraj – Javni razpis – NOVOLETNE PRIREDITVE 2016«. Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Datum odpiranja vlog je predvidoma 16. 11. 2016. Na odpiranju imenovana komisija ugotavlja popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oz. vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagate­ lje pozvala, da vlogo dopolnijo v roku 8 dni. Številka: 215-30/2016/4 Datum: 4. 11. 2016

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

iz na ših k r a je v, v spomin

Albin Polajnar, glasnik Bohinja v sliki OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Ob razstavi v osnovni šoli leta 2012, foto: arhiv OŠ

V času najlepših barv je odšel od nas Albin Polajnar, ki je pustil mnogotere sledi tako v smislu bogatega vzgojno-izobraževalnega delovanja kot v svoji vrhunski umetniški zbirki likovnih del. Albin je imel že kot otrok veliko veselje do ustvarjanja. Želel je posta­ ti slikar, vendar mu starši šolanja zaradi težkih razmer niso mogli omo­ gočiti. Na njihovo željo se je izučil soboslikarske in pleskarske obrti. Po vojni se je zaposlil kot dekorativni slikar v Narodnem gledališču v Ljubljani, nato pa se vpisal na šolo za umetno obrt in se izobraževal v dekorativni in likovni umetniški smeri. Udejstvoval se je na različnih kulturnih področjih, saj je bil mnenja, da je dolžnost vseh, ki jim je za­ upano umetniško poslanstvo, da skrbijo za kulturni in umetnostni dvig vseh ljudi, predvsem pa mladine. 1958. leta je diplomiral na Beograjski akademiji za primerjalno umetnost in uresničil otroške sanje, da pos­ tane akademski slikar. Istega leta se je zaposlil na bohinjski osnovni šoli kot profesor likovnega pouka. Svoje bogato znanje je požrtvovalno posredoval učencem. V njih je vzbudil ljubezen do predmeta, veselje do ustvarjanja in zdrav čut za naravne lepote ter v marsikom zanetil strast do umetniškega ustvarjanja. Ves svoj prosti čas je posvečal slikanju. Leta 1980 je nadaljeval svojo umetniško pot kot svobodni umetnik. Njegova dela so bila razstavljena po vsej Sloveniji in v tujini ob raz­ ličnih priložnostih; mnoga od njih bogatijo domove, poslovne stavbe in galerije. Ena od zadnjih razstav je bila postavljena prav v prostorih šole pred štirimi leti. Bila je posebna priložnost ob stoletnici smrti dr. Janeza Mencingerja. Prav Albin Polajnar je avtor umetniške upodo­ bitve v sliki in kipu pisatelja, čigar ime nosi naša šola. Tako kot je dr. Janez Mencinger glasnik Bohinja v besedi, je Albin Polajnar glasnik Bohinja v sliki.

v spomin , jubile ji , ml adina , izobr a že vanje

16

Šolski otroški parlament Martina Mašić Sabalić, mentorica

Delo Albina Polajnarja

Albin je bil poseben in edinstven. Komaj kje bi našli slikarja, ki je svoji rojstni pokrajini, obdarjeni z lepoto narave, prastarimi izročili in drugimi zakladi, namenil toliko pozornosti, znanja in ustvarjalnosti kot prav on. Likovni kritik dr. Cene Avguštin je ob eni od razstav zapisal: Bohinj je dežela svetlobe in barv; svetlobe, ki se na vsakem koraku spreminja, tudi takrat, ko se pod večer v tem gorskem svetu luč sonca naenkrat sprevrže v mrak. Dežela barv. Kdo bi preštel vse njihove odtenke v jas­ nem poletnem dnevu, v prikriti luči jesenskega sonca ali njihovo ostri­ no nad belo odejo zime. Barve so se znova in znova razraščale v slikar­ jevih očeh, presegle modrino neba, belino zimske pokrajine, otoplile gole stene in še bolj obelile gmote oblakov, podelile mavrični lesk jeze­ ru, ki mu je slikar, njegovi barvni in svetlobni, nemalokrat dramatično obarvani spremenljivosti odmeril posebno mesto na razstavi. In še so rasle barve in prekrile slikarjeva platna s svojim divjim metežem. Kot pedagog je v nekaterih od nas znal prepoznati likovni talent in ga nevsiljivo negovati. Tudi v tistih, ki tega daru nimajo, je znal vzbujati ljubezen do risanja, likovnega ustvarjanja in drugih zvrsti umetnosti. Znal je privzgojiti tisti občutek, ki v človeku prebudi občudovanje ob doživljanju lepega. Tudi to je njegov neprecenljiv dar - dar, ki nam ga je posredoval z vsem svojim delovanjem in je lahko svetel vzgled in navdih marsikomu od nas. ・

90 let Marije Krivic družina Marije Krivic

V začetku oktobra je svoj 90. rojstni dan praznovala Marija Krivic, rojena Mencinger. Ob njenem prazniku so jo obiskali številni sorodniki, ji čestitali in z njo praznovali. Oglasila sta se tudi župan in podžu­ pan občine Bohinj, Franc Kramar in Jože Sodja, ter ji z velikim šopkom rož iskreno čestitala. Marija se kljub 90 letom in manjši bolezni kar dobro počuti in še vedno postori kaj manjšega zase, po domu in na vrtu. Vsem, ki so ji ob njenem jubileju voščili in jo obiskali, pa se prav lepo zahvaljuje. ・

Delo Albina Polajnarja

V šolskem parlamentu predstavniki razrednih skupnosti razprav­ ljajo o določeni temi, ki je enaka vsem učencem. Predstavijo svoje po­ glede, iščejo rešitve ter dajejo pobude skupaj s sošolci, učitelji, občin­ skimi delavci in s sovrstniki bližnjih občin. V lanskem šolskem letu so učenci debatirali o pasteh mladostništva in predlagali delavnice za 9. razrede, ki so se v sodelovanju z občino tudi izvedle. Pod mentor­ stvom kulinarične izvedenke Nikice Zorč in poznavalke frizur in ličenja Klavdije Rauter so se preizkusila dekleta in fantje. Obe mentorici sta otroke osveščali o pomembnosti zdravega prehranjevanja, eksotične kuhinje in nege telesa. Podobne delavnice bodo lahko preizkusili tudi letošnji devetošolci. V tem šolskem letu so v tednu otroka predstavniki otroškega parla­ menta od 1. do 9. razreda pričeli z obiskom bohinjskega župana Fran­ ca Kramarja. Z županom so razpravljali o boljšem življenju v občini Bohinj in podali precej zelo konkretnih predlogov in pobud, kako lahko Bohinj p/ostane svet, v katerem želimo živeti in ustvariti svojo prihodnost. Glede realizacije otroških pobud bodo pristojni na občini iskali rešitve, župan pa je takoj rešil problem s sladoledom in vsi pri­ sotni smo si lahko privoščili sladoledno kepico v bližnji slaščičarni. Z zadovoljstvom in obljubo po ponovnem srečanju smo se poslovili. Ob tem se najlepše zahvaljujemo županu in koordinatorki Ivi Lapajne, da sta dala otrokom besedo in z nami tudi resno razpravljala. Zahvala gre seveda tudi vsem drugim, ki so nam pripravili sladko in prijetno srečanje v prostorih občine Bohinj. ・

Bohinjska osnovna šola med ­prejemniki naziva Kulturna šola 2016 Marija Helena Logar in Urška Repinc, OŠ dr. Janeza ­Mencingerja Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv občine Bohinj

90 let Ivane Beznik Občina Bohinj

Foto: Marija Helena Logar

12. oktobra je 90. rojstni dan praznovala Ivana Beznik. Župan Franc Kramar ji je s svojim obiskom zaželel vse najboljše. ・ Foto: arhiv občine Bohinj

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) s podeljevanjem naziva Kulturna šola krepi kulturno vzgojo na osnovnih šolah ter ustvarjal­ nost mladih na različnih umetnostnih področjih. Hkrati motivira šole, da bi postale žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z name­ nom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. Strokovna komisija je laskavi naziv Kulturna šola 2016 podelila osnovnim šolam, ki glede številčnosti in kakovosti izkazujejo nad­

17

ml adina , izobr a že vanje , kult ur a

povprečno aktivno kulturno udejstvovanje učencev in njihovih staršev, starih staršev ter mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. Med prejemnicami naziva za obdobje pet let je tudi OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Priznanje in posebno zastavo smo prejeli na svečani prireditvi na Osnovni šoli Petrovče konec septembra. Našo šolo sta zastopala tudi predstavnika učencev, in sicer devetošolca Neža Sušel in Luka Kalita. ・

Tečaj nemščine NSD Bohinj

Nordijsko smučarsko društvo Bohinj v mesecu novembru organizira dva tečaja nemščine. Začetni tečaj je namenjen slušateljem, ki se prvič spoznavajo z nemškim jezikom. Primeren je za učence 8. in 9. razre­ da OŠ ter za dijake začetnih letnikov srednje šole. Znanje, ki ga bodo slušatelji usvojili v petnajstih urah intenzivnega dela, bo ustrezal ev­ ropskemu jezikovnemu nivoju A1. Nadaljevalni tečaj, ki bo temeljil na bralnem in slušnem razumevanju ter pisni komunikaciji, pa je namenjen slušateljem, ki bi radi usvojili nivo A2/B1. Oba tečaja bo vodila Vesna Arh, mag. Prijave zbiramo na e-pošti: nsd.bohinj@gmail.com. Vabljeni! ・

Sklad Vrtca Bohinj se pripravlja na adventni sejem Za sklad Mojca Šiljar

V novembru se člani sklada Vrtca Bohinj pripravljamo na advent­ ni sejem. Člani sklada vrtca ob tej priložnosti vabimo vse starše k izdelovanju adventne dekoracije. Delavnica bo organizirana v vrtcu 22. 11. 2016 med 16. in 18. uro. O delavnici bodo starši dodatno obveščeni preko obvestil v Vrtcu Bohinj. Tako kot vsako leto bomo tudi letos zbrane adventne venčke in piškote prodajali na svoji stoj­ nici na tržnici v Bohinjski Bistrici 27. 11. 2016 od 9. do 12. ure. Vabljeni k udeležbi! ・

Slavnostna govornica, ga. Damjana Pečnik, foto: Veronika Pflaum

kulturne dediščine. Praznični program z naslovom Bilo je nekoč so prispevali učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz podružnice v Srednji vasi pod vodstvom učiteljice Nataše Korošec. Na skednju so pripravili razstavo likovnih izdelkov na temo kulturne dediščine do­ mačega kraja. Srčno in spretno so zaigrali kratke skeče, zapeli znane in s čustvi napolnjene ljudske pesmi, ki so bile del šolskega pouka tudi pred desetletji. Zbrane starše in obiskovalce sta nagovorila mag. Mar­ jana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju, in Miloš Ekar, vodja Območne enote Kranj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Mag. Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetnica za etnologijo Gorenjskega muzeja v Kranju, se je spominjala, kako so hišo priprav­ ljali za odprtje leta 1992. Izrazila je zadovoljstvo, ker hiša živi in pri­ poveduje, kako so včasih v njej živeli. Tudi osrednja govornica, Damja­ na Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, je na začetku svoje poklicne poti pomagala urejati Oplenovo hišo za odprtje. Kultur­ na dediščina je vse okrog nas, saj jo ves čas ustvarjamo.

Vse življenje se gibamo

Marija Kikelj, OŠ Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica V dneh, ki so za nami, so učenci bohinjske osnovne šole preživeli ne­ kaj časa skupaj s svojimi dedki in babicami v sklopu projekta Simbioza giba. Ta poteka na več kot 300 lokacijah po vsej Sloveniji; sodelujejo vrtci, osnovne in srednje šole, različna društva in klubi, ki povezujejo različne generacije. Simbioza giba letos poteka pod sloganom »Vse živ­ ljenje se gibamo!« Stari starši so se pridružili raznim oblikam druženja z vnuki ob gibal­ nih aktivnostih, ki so jih pripravile učiteljice naše šole. S to akcijo želimo sporočiti, kaj pomeni zdrav način življenja, ter krepiti zavest o pomenu vsakodnevnega gibanja za zdravje vseh ljudi. Za otroke in mladino je gibanje pomembno z vidika gibalnih navad, tisti v zrelih letih pa potrebujejo več gibanja, ki ga morajo izvajati na pravilen način. Pri aktivnostih, ki vse to omogočajo, so jih spremljali njihovi vnuki. Hvala vsem, ki ste se v tem šolskem letu udeležili Simbioze giba. Želim vam, da se gibanje za zdravje v preteklem oktobru za vas ne bi zaključilo, ampak naj se nadaljuje skozi celo leto. ・

25 let Oplenove hiše pod Studorom mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej

Muzej bivalne kulture Oplenova hiša, Studor 16, sprejema obis­ kovalce že 25 let. Prihaja veliko skupin in posameznikov iz vse Sloveni­ je in tujine, domačini pa se udeležujejo prireditev, kot so jesensko ma­ jenje turšce (ličkanje koruze), prednovoletno otepanje ali šivanje po starem za Poletno muzejsko noč v juniju. Obletnico smo praznovali 3. oktobra v okviru Dnevov evropske kul­ turne dediščine, ki so letos poudarjali vlogo skupnosti pri varovanju

Kulturni program so pripravili otroci iz podružnične osnovne šole v Srednji vasi, foto: Veronika Pflaum

Tako kot se v družinah odločamo, da bomo ohranjali spomin na svoje starše, je tudi na nivoju občine ali vasi pomembno prepoznavati vrednosti, ki jih bomo ohranjali in zapustili zanamcem. Najmanj smo pozorni na vsakdanje, na videz nepomembne lastnosti svojega pros­ tora in življenja - lesene ograje, stare sorte sadja in zelenjave, običaje, znanje obdelovanja lesa ... Bomo to, kar nam veliko pomeni, predali naprej otrokom? Nastopajoči otroci so nam odgovorili pritrdilno. ・

Odprtje razstave Izbrane podobe Bohinja Katarina Košnik

Gorenjski muzej je v sodelovanju z Občino Bohinj v petek, 21. oktobra, v muzeju Tomaža Godca pripravilo odprtje drugega dela nove stalne razstave Izbrane podobe Bohinja. Bohinjci so se nekdaj preživljali s poljedelstvom, živinorejo, kopa­ njem železove rude, oglarstvom in z lesnimi obrtmi, med katerimi so najbolj zasloveli fajfarji z Gorjuš. V srednjem veku je v Zgornji dolini veliko posesti pripadalo kosezom, svobodnim plemičem. Pred 200 leti je bilo v 24 bohinjskih naseljih okrog 650 hiš, od tega 560 kmetij. Sicer pa je življenje teklo v okviru župnij Srednja vas, Bis­ trica in Koprivnik. Železnica s predorom na Primorsko je leta 1906 Bohinj odprla svetu. Jan Strgar je prodajal čebele v daljne kraje. Začelo se je obdobje turizma, penzionov in hotelov, reklamirali so se z razglednicami.

18

kultur a

Če vas tematika zanima, ste lepo vabljeni, da se do 20. decembra javite v tajništvo Gorenjskega muzeja, na telefonsko številko 04 201 39 50 ali na e-mail naslov info@gorenjski-muzej.si. Pustite nam svoje podatke, da vas bomo obvestili o terminih srečanj. Udeležba na delav­ nici je brezplačna. ・

Sto dvajset let Valentina Hodnika Ivan Veber, Muzejsko društvo Žiga Zois

Foto: Katarina Košnik

­ omembni so postali planinstvo in zimski športi, tudi slikarstvo in poli­ P tika. Prav vpogled v življenje Bohinjk in Bohinjcev ponuja razstava, ki je že na ogled v muzeju. Med temami, ki jih predstavlja razstava, so ljudska likovna umetnost in ljudski običaji, čebelarstvo in fajfarstvo, gradnja bohinjskega predo­ ra, planinstvo ter razvoj turizma z zanimivo razstavo starih bohinjskih razglednic. Posebno mesto na razstavi imajo tudi starejši bohinjski li­ kovni umetniki, kot so Valentin Hodnik, fotograf Janko Ravnik, Ernst Stöhr, Albin Polajnar in Črtomir Frelih. Med znanimi Bohinjci pa razsta­ va predstavlja Janeza Mencingerja, Toneta Maleja, Valentina Vodnika in Franceta Bučarja. Razstavo so postavili sodelavci gorenjskega muzeja, kot pa nam je povedala direktorica muzeja, mag. Marjana Žibert, to ni zaključena razstava, v prihodnje se ji obetajo še nove dopolnitve, najprej bodo k razstavi priključili arheologijo Bohinja. Na odprtju razstave je goste nagovoril bohinjski župan Franc Kra­ mar, ki je spomnil na to, da je Občina celovito prenovila Muzej Tomaža Godca, takrat na podlagi razpisa Ministrstva za kulturo. O razstavi pa je med drugim povedal: »Kot prikazuje razstava, ima Bohinj zelo bo­ gato kulturno dediščino. Nekatera obdobja so bila težja, druga lažja. Bohinjski človek pa je nekaj posebnega v slovenskem okolju. Neverjet­ no je, kaj lahko ljudje, ki živijo v tako lepem kraju, kot je Bohinj, s svojo pestrostjo življenja ponudijo drugim.« V kulturnem programu so nastopile Triglavske rožce. ・

Konservatorska delavnica za ­ljubitelje kulturne dediščine

Pred dvajsetimi leti smo počastili stoletnico bohinjskega slikarja Valentina Hodnika s samostojno razstavo. Rojen v Stari Fužini 18. feb­ ruarja 1896 je že v osnovni šoli pokazal talent za risanje. Trinajstleten je začel pridobivati slikarsko in kiparsko znanje v ljubljanski obrtni šoli. Sledila je prva svetovna vojna, ki je Bohinj še posebno prizade­ la. Po njej se je Valentin podal v Zagreb na akademijo. V Ljubljani je še ni bilo. Pomanjkanje mu ni dovolilo dokončati študija. Nadaljeval je v družbi Skalašev, predhodnikov slovenskih alpinistov, ki so ime­ li fotosek­cijo, Valentin pa je že bil tudi fotograf. In zaljubljen v gore. Kot slikar je razvil poseben realističen stil slikanja gorske pokrajine. V svojem času je veljal za našega prvega slikarja alpske krajine, zlasti bohinjske. Ni slučaj, da je kranjsko planinsko društvo za svoj jubilej leta 1974 organiziralo njegovo samostojno slikarsko razstavo. Hodnik danes žal ni umeščen v izbor naših najboljših slikarjev, ker še niso zbrana in ovrednotena njegova pomembna dela. Naj uporabim besede nam domačega umetnostnega kritika Jožeta Hudečka : »... Če so torej bohinjski zagnanci pričakovali, da bodo z delom doslej neo­ cenjenega in v slovensko umetnostno podobo neumeščenega avtorja dosegli pravičnejši odnos umetnostne kritiške stroke, so se njihova pričakovanja izpolnila le na pol: na Hodnika so opozorili vse tiste, ki za umetnost v že posvečenem okolju premalo store, da bi končno nek­ do zbral najboljše, kar je naredil, to reprezentiral strokovni javnosti in dosegel, da bi bila zgodovina o mojstru manj mutasta, da bi bila vsaj pravična ...« (Lucas 1992) Letošnji jubilej naj bi počastili prav s Hudečkovim predlogom. S pomočjo Kranjskega muzeja bomo skušali zbrati, kar je še ostalo pri slikarjevi sestri Angeli Hodnik, danes najstarejši Bohinjki, in si vsaj od ljubiteljev izposoditi slikarjeva kvalitetna dela in jih posredovati v umetniško oceno. Pri tej nameri računamo tudi na pomoč domače občine. ・

Anja Poštrak, Muzeji v Bohinju

Zbistrimo um

Ljubitelje kulturne dediščine in starih predmetov vabimo, da se nam v letu 2017 pridružite na sklopu štirih srečanj v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. V okviru naših druženj se bomo pogovarjali predvsem o preventivni konservaciji, o negi predmetov, vzrokih propadanja in vzdrževanju različnih materialov od lesa, tkanine, usnja, papirja ... Spoznali bomo nekaj o osnovnih konservatorskih tehnikah in postopkih in jih v prak­ si preizkusili na starih predmetih, ki jih hranite doma. Učili se bomo ustreznega rokovanja s predmeti in se spoznali z navodili za pravilno hrambo. Tečaj bo vodila Sandra Dimitrijevič, restavratorka v Gorenj­ skem muzeju.

Od novembra dalje v enotah knjižnice Antona Tomaža Linharta pripravljamo miselne vaje za krepitev uma, namenjene starejšim. Miselne vaje bodo sestavljene iz iskalnic, aritmetičnih ugank, dopol­ njevank, rebusov, zavitih skrivalnic, številčno-črkovnih zank, sudoku­ jev, križank in še ogromno drugih. Ohranjevanje in utrjevanje spomina je pomembno, da lahko uprav­ ljamo s časom, primerjamo preteklost s sedanjostjo ter da s pomočjo shranjenih informacij predvidevamo in načrtujemo prihodnost. Brez spominskih sposobnosti bi se na vsako situacijo odzvali tako, kot da jo doživljamo prvič. Slab spomin je posledica najrazličnejših dejavnikov in življenjskih navad. Na možgansko ostrino vplivajo najrazličnejše bolezni in tudi dedni dejavniki, še bolj kot vse ostalo pa na nerazgibanost naših mož­ ganov vpliva lenoba, ki je posledica današnjega načina življenja. Vaj za krepitev uma je neskončno. Tisti, ki želite svoj um trenirati po­ gosteje, vam naša knjižnica nudi zakladnico vaj v knjigah in priročnikih. GRADIVO: DELFT, Peter van – MISELNE IGRE VSEGA SVETA – Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1992 COSSU, Menotti – MISELNE IGRE – Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992

Dominik Mlakar, knjižnica ATL Radovljica

Foto: Katarina Košnik

19 ČUDOVITI možgani: kako ohraniti zdrav um in dober spomin – Ljublja­ na: Mladinska knjiga, 2016 STO en – 101 način za izboljšanje spomina – Ljubljana: Mladinska knji­ ga, 2011 Vabljeni k reševanju miselnih vaj v naši knjižnici. ・

kult ur a

Delovanje Ženskega pevskega zbora KD Bohinj v letu 2016 Alenka Ivanuš, ŽPZ KD Bohinj

7. folklorni večer KUD-a TRIGLAV Srednja vas - PONOVITEV BLIŽA SE ŽELEZNA CESTA Člani KUD Triglav Srednja vas

Člani KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju prirejamo ponovitev 7. folklornega večera, ki je posvečen 110. obletnici odprtja Bohinjske proge. Naše potovanje bomo začeli na Dunaju, od koder se bomo z Južno železnico odpravili preko Gradca, Maribora in Celja do Ljubljane. V Ljubljani bomo presedli na gorenjsko progo, ki nas bo vodila do Jese­ nic. Tam bomo še zadnjič presedli, in sicer na vlak, ki nas bo popeljal po Bohinjski progi preko Bohinjske Bistrice, kjer se bomo spomnili tudi moškega pevskega zbora KUD TRIGLAV, in Sežane v Trst. Vlak ponovno odpelje v soboto, 19. novembra 2016, ob 19:30 iz kulturne dvorane doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Vse, ki se boste prvič ali drugič podali na to nepozabno potovanje, prosimo, BODITE TOČNI, ker vlak ne sme imeti zamude. Med potovanjem vam bodo krajšali čas folklorna skupina KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohi­ nju, folklorna skupina SAVA Kranj, Godalni ansambel glasbene šole Radovljica ter skupini Plattfuß in Glas ljudstva. Cena karte je vaša odločitev. Vljudno vabljeni. ・

November v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enota Bohinjska Bistrica Povzela Katarina Košnik

V ponedeljek, 7. novembra, ob 17.00: Beremo s tačkami R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00. R.E.A.D. V sredo, 9. novembra, ob 17.00: Pozdravljen, moj škratek Pravljična ura z delavnico za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo vodila Mojca Košir.

V sredo, 16. novembra, ob 17.00: Nagajivi škrat Delavnica za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo vodil Dominik Mlakar.

V sredo, 16. novembra, ob 19.00: Dobre knjige za vse generacije so redke. Za mlade tudi. Vabljeni na klepet in branje, na prijetno uro z našim čudežnim preva­ jalcem iz norveščine, danščine, nemščine, ferščine ... Darkom Čudnom. Pri klepetu bomo sodelovali knjižničarji in mala ekipa Založbe Zala.

V sredo, 23. novembra, ob 17.00: Iščemo zaklade Zelo zanimivo arheološko delavnico za otroke, stare vsaj 3 leta, bo izvedla arheologinja Mija Ogrin. V sredo, 30. novembra, ob 17.00: Kdo bo potresel hruško? Gospod čaka in čaka, prede čas, opazuje zrele hruške na drevesu in cedi sline. Kdo bo potresel hruško, da bi hruške padle dol? Pravljično uro z delavnico za otroke, stare vsaj 3 leta, bosta pripravili Katarina Perger in Silva Kos.

Razstava: Šoli v naravi Razstava likovnih izdelkov učencev razredov 9. a, 9. b in 6. a, 6. b OŠ Bohinjska Bistrica pod mentorstvom učiteljic Neže Košnik, Maje Velički in Monike Zupanc. ・

Foto: Gabrijela Odar

Letošnja koncertna sezona je bila za naš pevski zbor uspešna. Sodelovale smo na vseh prireditvah matičnega društva. V februarju smo imele letni koncert, posvečen kulturnemu prazni­ ku in pesniku dr. Francetu Prešernu. V goste smo povabile kvintet Ti­ voli, ki je z ubranim petjem popestril pevski večer. V marcu smo se udeležile revije JSKD odraslih pevskih zborov v Radovljici in prejele odlično oceno. V maju smo zapele nekaj pesmi na proslavi ob 70-letnici ustanovitve lovskih družin Bohinja. Samostojni koncert smo pripravile ob zaključku Festivala alpskega cvetja. Zapele smo pesmi, posvečene cvetju in ljubezni. Z veseljem smo zapele na dobrodelnem koncertu za Luka Kovačiča. Koncert je pripravilo naše društvo v mesecu juniju. V začetku julija smo zapele nekaj pesmi na prireditvi ob 52-letnici žičnice Vogel. Prav tako smo sodelovale na tradicionalnem večeru Pod lipo v Srednji vasi. S pevskimi vajami smo začele v mesecu oktobru in z veseljem vadi­ mo nove pesmi. K sodelovanju vabimo nove članice, da se nam pri­ družite na vajah vsak ponedeljek ob 19.30 v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. ・

Nova sekcija Kulturnega društva Bohinj Za Kulturno društvo Bohinj, Nataša Colja Obiako

V mesecu oktobru se v Kulturnem društvu Bohinj pričenjajo Likovne ustvarjalnice. Namenjene so učencem osnovne šole, ki jim je likovno ustvar­ janje blizu. Ustvarjalnice se bodo od­ vijale vsak torek med 17. in 18. uro. Ker želimo omogočiti dostopnost uric prav vsem otrokom, je sama dejavnost brezplačna, plača se le letna članari­ na Kulturnemu društvu Bohinj. Če se vam doma nabira ali ostaja kakšen mate­rial, ki ga ne potrebujete več, ga lahko prinesete na vaje ali pa nas kon­ taktirate na info@kdbohinj.si. Zbiramo: časopisni papir, barvne liste, navaden papir, lepenko, karton, risalne liste, flo­ mastre, tuš, slamice, štampiljke, nalep­ Foto: Iris Režek ke, vodene barve, voščenke, svinčnike, tempera barve, vodene barve, lepilo, kose blaga, gumbe, volno in še kaj ... že rabljeno. Mi bomo vse z veseljem uporabili za to, da bomo kaj oblikovali, kaj narisali in naslikali. Pri tem ne bomo samo reciklirali material, krepili našega občutka za lepo, naše domišljije in kreativnos­ ti, temveč igrivo spoznavali svet umetnosti in kakovostno preživeli skupni čas. Morda vas naslednjič povabimo k še kaki dejavnosti? ・

20

kultur a

Miklavžev dobrodelni koncert

Vabilo na predstavo JAZ, BATMAN

Kulturno društvo Bohinj tudi letos pripravlja Miklavžev dobrodelni koncert, ki je lani prinesel toliko veselja, da nam še danes srce za­ igra ob misli na neponovljiv večer. V želji, da ob praznikih tudi letos naredimo nekaj dobrega, vas vabimo, da se pridružite 3. 12. 2016 ob 19.30, ko bomo pripravili pester program, ki ga ponudimo v nasled­ nji številki Bohinjskih novic. V kolikor bi radi tudi sami nastopili ali pa nam »ponudili« kakega nadobudnega in solidarnega nastopajoče­ ga, vas prosimo, da nas kontaktirate na info@kdbohinj.si. ・

NSD Bohinj v sodelovanju z Občino Bohinj organizira predstavo Jaz, Batman, ki bo potekala v petek, 25. 11. 2016, ob 20.00 v Kulturnem domu Joža Ažmana. Odmevna predstava je namenjena tako otrokom, mladostnikom kot tudi odraslim, ki imajo opravka z otroki. Humor­ no bo spregovorila o problemu, s katerim se srečujejo tako rekoč vsi starši. Nasilje med mladostniki danes ni osamljen pojav, nasprotno, z njim se srečujejo tako rekoč v vseh vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer ugotavljajo, da dobiva vedno nove oblike in razsežnosti. Besedilo pa opozarja tudi na nemoč celotnega družbenega sistema, ki v nori dir­ ki za uspehom in denarjem ne vidi več svojih najdražjih, svojih odrašča­ jočih potomcev in njihovih težav - ki jih otroci kljub tehnološkemu na­ predku in precejšnjemu blagostanju ne znajo reševati sami. Vstopnice si lahko v predprodaji zagotovite v LD Turizmu ali pa eno uro pred predstavo. Vstopnice za zadnjo triado osnovnošolskih otrok bo financirala Občina Bohinj. ・

Za Kulturno društvo Bohinj Jure Sodja, predsednik

S KD v veseli december

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Tudi letos vas Kulturno društvo Bohinj vabi na tradicionalni večer Kulturnega društva Bohinj, ki bo 25. 11. 2016 ob 19.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na prireditvi bodo nastopale vse naše sek­ cije. Naše pevske sekcije bodo ponudile vokalna doživetja, odrasla fol­ klorna skupina pa bo zaplesala. Vsekakor vas vabimo na veseli večer, kjer vstopnine ne bo, na koncu vas bomo povabili na kuhano vino in čaj, ob katerem se bomo poveselili in si zaželeli vesele praznike. ・

PRIZNAM - Predstava, ki te ­nasmeje do solz, a hkrati resnično da misliti Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Aleksandra Balmazovič

Maja Martina Merljak

Tina Gorenjak

Marijana Brecelj

Zvezdana Mlakar

Kulturno društvo Bohinj se že več let trudi, da nas vse popelje v december čim bolj zabavno in sproščeno. Zato smo letos na bivši dan republike povabili v goste KD Daiga, ki se bo predstavilo s fantastično predstavo Priznam. Predstava bo na sporedu 29. 11. ob 19.30 v Kul­ turnem domu J. Ažmana na Bohinjski Bistrici. Predstava je zelo ostra kritika realnosti in zelo subtilen vpogled na čase, ki bi jih ljudje radi skrili oz. pozabili. Te spomni in opomni. Pet deklet, pet različnih generacij in pet različnih dojemanj življenja, slovenske zgodovine in sedanjosti, ki na hudomušen način prikazu­ jejo situacije v petih različnih življenjskih obdobjih. Grenko-sladki spopad je doživel premiero konec novembra lani v Ljubljani, sedaj pa od januarja naprej gostuje po slovenskih kulturnih domovih. Igralke skupaj z gledalci znova podoživljajo pretekli čas, preko komunizma in Jugoslavije, jugoslovanske krize, vojne za Slovenijo, tranzicije, prvih korakov samostojne Slovenije, Evrope in kapitalizma, razmišljajo o sedanjosti in so odločene od doživetega in spoznanega zreti v svetlo prihodnost. Govorijo o času, ki jih je označil in spremenil. Igralke v različnih časovnih odlomkih projicirajo lastne ter hkrati obče strahove, želje, nestrinjanja, nemoči, uspehe, izgube ... Vse to na način, ki ga ra­ zume prav vsak posameznik in se v njem tudi prepozna. Pet rund, pet ključnih dogodkov, ki so se zgodili v 25 letih življenja v Sloveniji. Vse to v pravem ringu Dejana Zavca. Razprodane predstave niso naključje, saj je to avtorska predstava in hkrati osebna izpoved igralk Marjane Brecelj, Zvezdane Mlakar, Tine Gorenjak, Aleksandre Balmazović, Maje Martine Merljak in celotne ekipe, ki stoji zadaj. Verjamemo, da vas bo predstava navdušila. Vstopnice so v prodaji na eventimovih prodajnih mestih (Petrol, pošta, internet). Lahko pa vstopnice dobite pri nas: info@kdbohinj.si ali na 040 572 611 - Jure. Pridite, sprostite se, nasmejte se! ・

NSD Bohinj in Občina Bohinj

Skozi tisočletja oblikovana alpska krajina - izziv v interpretaciji Marija Ogrin

Človek je s svojo prisotnostjo v Alpah posegal v prostor že v pra­ zgodovini in tako sooblikoval kulturno krajino. Materialne ostaline so se kot človekove sledi skozi tisočletja ohranile v zemeljskih plasteh in so odraz takratnega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Območje Bohinja je bilo zaradi naravnih danosti obljudeno vsaj že v bronasti dobi, sredi 3. tisočletja pr. Kr., kot kažejo najnovejše arhe­ ološke raziskave visokogorskega sveta. Bronastodobne postojanke so bile odkrite na Komni in Voglu. Stalna poselitev je bila znana šele v času starejše železne dobe, v 7. stoletju pr. Kr., ko so nastale prve nasel­ bine na dobro varovanih in za bivanje ugodnih legah. Najbolj poznane so Ajdovski gradec, Dunaj pri Jereki, Lepence in v njihovi bližini njim pripadajoča pokopališča. Preko gorskih prelazov Škrbina, Globoko in Suha so potekale trgovske poti in vzpostavljali so se kulturni stiki s Posočjem in severnoitalskim prostorom. Železarska dejavnost je bila pogojena z rudišči železove rude, ki so znana tudi v visokogorskem svetu Julijskih Alp. V bližini takih rudnih nahajališč so bile rimske pos­ tojanke na Kleku, Pečani in Voglu. Hkrati z rudarjenjem so na naravnih travnatih območjih, ki jih ni bilo treba izsekavati, pasli živino. V tem času je bil prostor ob jezeru na območju cerkve sv. Janeza Krstnika že sveti kraj. S propadom rimskega imperija so prišli nemirni časi. Stare naselbine v dolini so opuščali, medtem ko so bile zgodnjerimske pos­ tojanke v visokogorju Julijskih Alp še naprej obljudene, hkrati pa so nastajale še nove: Krstenica, Ovčarija in na Komni. V tem času so bile zakopane tudi zakladne najdbe orodja v Ajdovski luknji in novcev v Ajdovski jami. Zgodnji Slovani, ki so se postopno priseljevali v 7. sto­ letju, si svojih bivališč niso uredili na opuščenih naselbinah, temveč drugod, kar verjetno že predstavlja zametke današnjih vasi Srednja vas in Studor. Drugače je na starih antičnih planinah, kot sta Klek in Peča­ na, kjer se tradicija obljudenosti neprekinjeno nadaljuje. Prekopano površ­ je z rudnimi jamami na Pokljuki, Jelovici, Triglavskem pogor­ ju in Voglu so sledi rudarjenja. Domišljij­ ska risba predstavlja površinsko kopanje železove rude in je slikovno gradivo tab­ le na arheološkem najdišču Vogel - Dol­ ga Planja. Ajdovski grade­c je bil vir navdiha Francetu Prešernu pri pesnitvi Krst pri Savici. Z dokončanjem projekta Arheološki park Ajdovski gra­ dec bo Bohinj dobil prostor, kjer bo predstavljena zgodovina Bohinja, obenem pa bo služil kot stičišče kulturnih dogodkov.

kult ur a , šport

21 V sklopu projek­ ta Železna pot smo s Triglavskim na­ rodnim parkom zas­ novali pet krožnih poti, ki so speljane po najpomembnejših območjih starega ru­ darstva, železarstva in pašništva. Cilj pro­ jekta je bil tudi spod­ bujanje razvoja kakovostnejšega turizma in preudarnega ravnanja s prostorom. V zadnjih desetletjih so bile izvedene arheološke raziskave na Ajdovskem gradcu, Komni, Kalu in Dolgi Planji na planini Vogel, Kleku in Pečani. Najstarejša zgodovina Bohinja in najnovejša arheološka od­ kritja so bila predstavljena - in se še vedno predstavljajo - na občasnih razstavah, predavanjih, mednarodnih konferencah, v različnih objavah. Pri interpretaciji arheološke dediščine je treba stremeti k celoviti predstavitvi premične in nepremične dediščine. Zato smo občasne razstave zasnovali tako, da so temeljile na predstavljanju arheoloških predmetov v povezavi z najdiščem, kjer so bili ti odkriti, oz. s kulturno krajino. Cilj interpretacije arheološke dediščine Bohinja je, da se aktivno vključuje v turistično ponudbo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. V ta namen smo v sklopu mednarodnega projekta Železna pot postavili prvo visokogorsko kulturno pohodniško pot, ki obsega table in spremljajoči vodnik. Pot smo v letu 2016 nadgradili z arheološko potjo na Voglu in s strokovnimi vodstvi. Rezultati vseh arheoloških preučevanj so že strokovne podlage za nadaljnji izziv predstavitve bogate zgodovine Bohinja, ki mora temeljiti na nastanku in razvoju skozi tisočletja oblikovane alpske krajine. Kal na Zadnjem Voglu je bil obljuden že v bronasti dobi, pred več kot 3500 leti. Odkrit kamnit tloris stavbe je bil v uporabi od 4. do 9. stoletja in je bil osnova za rekonstrukcijo stavbe in življenja na planini.

Pri Žičnicah Vogel, d. o. o., so svojo poletno turistično ponudbo obo­ gatili z informativnimi tablami na najdišču Dolga Planja, kjer so bili od­ kriti arheološki ostanki visokogorske postojanke rudarjev in pastirjev, občasno obljudene med 5. stoletjem pr. Kr. in 9. stoletjem. Arhitekturne arheološke ostaline so najstarejše sledi avtohtone stavbne dediščine v Alpah. Na Dolgi Planji so se ohranile kot kamniti temelji koče, ki je bila postavljena verjetno v 5. stoletju. Interpretacija koče je mogoča s pomočjo domišljijske risbe na informativni tabli pred ohranjenim tlorisom. Strokovna vodstva po kul­ turno-pohodniških poteh Bohinja so del turistične ponudbe kraja in so aktivno vključena v Dneve pohod­ ništva v Bohinju. Ostanke naselbine na Ajdovskem gradcu, v travnati ruši skrite temelje koč na planinah ali ostanke rudnih jam ob poti od Vogla na Komno je mogo­ če prepoznati le s strokovno vodenim ogledom. Interpretacija z vodenimi ogledi je osebna in pri­ lagojena obiskovalcu. Čeprav vodstva še niso utečena, se kažejo kot uspešna oblika interpretacije, ker po prehojenih poteh udeleženci spoznajo alpsko kulturno krajino in vidijo tisto, česar prej niso niti opazili. Slikovno gradivo: Marija Ogrin, France Stele, Turizem Bohinj, Žičnice Vogel, d. o. o. ・

Jesen Športnega društva Bohinj Športno društvo Bohinj

Z mesecem oktob­ rom smo ponovno začeli z izvajanjem programa BrainGym. Odziv na skupinsko senzomotorično tera­ pijo je bil izjemen, saj je bilo udeležencev toliko, da smo morali oblikovati dodatno skupino. Z BrainGy­ mom se ­usmerja posameznika k spre­ jemanju sebe in dru­ foto: arhiv ŠD Bohinj gih. Ves program po­ teka skozi igro, gibanje, glasbo in konkretne naloge. V okviru društva potekajo tudi treningi badmintona, ki se bodo v letošnjem šolskem letu pričeli z mesecem novembrom. Treningi so us­ merjeni k razvijanju gibalnih sposobnosti pri otrocih ter k vajam za osvajanje osnovnih udarcev in osnovnih elementov gibanja pri bad­ mintonski igri. Izvajajo se dvakrat tedensko (ponedeljki in sobote) v dvorani Danica. Mesta še niso zapolnjena, zato se nam še vedno lahko pridružite. Po poletnih počitnicah je z vadbo pričela tudi naša najmlajša skupi­ na, t. i. trening skupina. Pri njej je poudarek predvsem na osvojitvi prvin smučarskega teka (skozi igro) in gibanje na svežem zraku. Vaje so usmerjene v motorične sposobnosti posameznika, koordinacijo ter splošno kondicijo. Treningi so zelo raznoliki, prilagajajo se vremen­ skim razmeram in dolžini dneva: krosi, pohodi, štafetne igre, plavanje v Vodnem parku, rolanje, rolkanje in ne nazadnje spoznavanje tudi z zračno puško. Otroci pa že nestrpno pričakujejo sneg in z njim tre­ ninge na tekaških smučkah. Starejši otroci tekmovalne skupine so pridno trenirali skozi celotno poletje. Poleg rednih treningov so se udeleževali tudi biatlonskih in tekaških taborov. Ob koncu avgusta se je pričel poletni pokal Geoplin na tekaških rolkah, ki je trajal vse do drugega vikenda v oktobru. ŠD Bohinj je skupno osvojil 398 točk z desetimi tekmovalci, ki so po končni razvrstitvi dosegli naslednja mesta: pri članih je Gaber Arh dosegel 18. mesto, mlajše mladinke sta zastopali Ajda Arh, ki je bila skupno na 2. mestu, in Maša Kozomara na končnem 5. mestu. Za društvo sta pri mlajših mladincih tekla Anže Markelj z osvojenim 6. mestom in Boštjan Korošec, ki si je pritekel 13. mesto. Pri starejših deklicah so si dekleta razdelila mesta sledeče: Kaja Marič je postala absolutna zmagovalka ter zbrala najvišje število možnih točk, Kaja Zorč je zasedla 7. mesto, sledi Iza Jensko na 12. mestu, Lena Repinc je zasedla 16. mesto, Špela Pekovec pa je dosegla 24. mesto. Tekmovalci so se udeležili tudi tekmovanja v poletnem biatlonu za Pokal Slovenije, kjer sta pri starejših deklicah nastopili Kaja Marič (2. mesto) in Kaja Zorč (4. mesto). Istočasno je na Pokljuki potekalo tudi državno prvenstvo za starejše kategorije v poletnem biatlonu, kjer so naši tekmovalci osvojili naslednje rezultate: Ajda Arh 2. in 10. mesto ter Maša Kozomara 8. mesto pri mladinkah, Anže Markelj 7. in 8. mes­ to ter Boštjan Korošec 9. in 10. mesto pri mlajših mladincih in Blaž Debeljak dvakrat 6. mesto pri mladincih absolutno. Tekmovalno obdobje pred začetkom zimske sezone pa se je zaključi­ lo z državnim prvenstvom v poletnem biatlonu za mlajše kategorije, ki je potekalo v Ložu. Pri starejših deklicah je odlično 6. mesto osvojila Lena Repinc, sledijo ji Kaja Zorč na 9. mestu, Iza Jensko na 10. mestu in Špela Pekovec na 13. mestu. Odlično so se uvrstili tudi Gašper Pe­ kovec na 15. mestu pri mlajših dečkih ter Tajda Bremec na 12. mestu in Julija Kusterle na 18. mestu pri mlajših deklicah. Vsi trije so se prvič pomerili na biatlonski tekmi. Tekmovalci so se tudi že srečali s snegom, saj so izvedli treninge v Nordijskem centru v Planici, kjer imajo na voljo 750 metrov dolgo progo. Vsi si želimo prave zime, ki bi omogočala treninge v dolini, saj je tekaška proga po Dobravi ena najlepših in najbolj razgibanih. ・

22

šport

Državna prvenstva in priprave na zimsko sezono NSD Bohinj

Oktobra so se začela državna prvenstva v smučarskih skokih. V soboto, 1. 10. 2016, se je na držav­ nem prvenstvu v kategoriji dečkov do 14 let najprej pomeril Rok Arh in si z odličnimi skoki priskakal 5. mesto. Tekmovanja se je udeležilo kar 44 njegovih vrstnikov. Mitja Arh je na DP-ju mladincev do 16 let zasedel 28., Patrik Stare pa v kategoriji D 10 petnajsto mesto. Z državnimi prvenstvi se je tako za­ ključil poletni del skakalne sezone. Priprave na zimsko sezono smo začeli v Cerknem, kjer so imeli tek­ movalci odlične pogoje za kondicij­ ske treninge. Dokler skakalnic Foto: Vesna Arh ne bo pobelil sneg, bodo treningi skokov še vedno potekali na plastiki. Ob tej priložnosti bi se radi za­ hvalili trenerjema za odlično delo z našimi skakalci. ・

Skakalci zadovoljni s poletno ­sezono Brane Iskra, SSK Bohinj

V prihajajočem mesecu pa vas bomo z našim klubskim koledarjem že tradicionalno obiskali na domu, za vaše donacije in podporo smo zelo hvaležni. ・

Plesalnica Bohinj Maruša in Katjuša

V Plesalnici Bohinj smo s treningi že začeli, vseeno pa z veseljem še koga sprejmemo v svoje vrste. PLES ZA ODRASLE je letošnja novost, vadba poteka vsak petek od 19. do 20. ure v prostorih Plesalnice. Najprej se ogrejemo, učimo se osnovne jazz korake, malo se pretegnemo in predvsem zelo sprostimo. Plešemo v skupini, zato lahko pridete brez soplesalcev, in sicer pop ples. JOGA se odvija v sredo zvečer, od 20. do 21. ure v prostorih Ple­ salnice. Joga je prijetna vadba, kjer se razmigamo in sprostimo ter poiščemo energijo za zaključek tedna. Primerna je za vsakogar, saj lah­ ko vsako vajo izvajamo različno intenzivno. BALET vadimo vsako soboto dopoldne, od 9. do 10. ure, pred veliki­ mi ogledali v prostorih Plesalnice v Bohinjski Bistrici. Vse deklice, ki so občasno rade princese in balerine, vabljene, da se nam pridružijo pri učenju osnov klasičnega baleta. ČLANICE treniramo v telovadnici v Osnovni šoli v Bohinjski Bistrici vsako sredo in petek od 17.30 do 19.00 in ob sobotah od 9.00 do 11.00. Pripravljamo se na tekmovanja in pomembnejše nastope. Vse naše ostale dejavnosti in dodatne informacije lahko najdete na www.plesalnica.si, na FB Plesalnica Bohinj ali pa nas pokličete na 041315-883 (Maja). ・

Športno-rekreativna vadba Športno društvo Bohinj

Z novembrom zopet pričenjamo s športno vadbo za vsakogar. Vadba bo prirejena glede na posameznikove zmožnosti. Vabljeni vsi, ki bi radi naredili nekaj za svoje zdravje. Dobivali se bomo enkrat ali dvakrat tedensko (po dogovoru): na Gorjušah - TK Ročnjek, ob torkih ob 20. uri in v KD Stara Fužina, ob torkih ob 9. uri. Informacije in prijave na tel.: 030-401-691 Tadej, 040-468-376 Saša. E-pošta: sdbohinj@gmail.com ・ Foto: Brane Iskra

Fantastičen zaključek poletne sezone smo izpeljali pri nas na do­ mačem terenu na Poljah v Bohinju. Preko 200 nastopajočih otrok, ki so se korajžno spustili po smučini ter prikazali odlične skoke. Na do­ mači tekmi smo nastopili z 9 tekmovalci in kar tri zlate kolajne so ostale doma, vsak v svoji kategoriji so jih osvojili Žan Žnidar, Tinkara Komar, Miha Mencinger. V najmlajši kategoriji sta stopničke priskaka­ la še Ben Žvan (2. mesto) in France Dan Kranjc (3. mesto). Mila Gaja Kranjc je pristala na sedmem mestu, Žiga Leban desetem in Matija Jeršič na dvanajstem mestu. Tekmo sta popestrila Primož Peterka in Dare Prevc (oče odličnih skakalcev družine Prevc), ki sta poletela na naši edinstveni simulaciji za smučarske skoke. Za odlično organizacijo gre zahvala tudi staršem in članom ter osta­ lim simpatizerjem našega kluba. Pred finalno tekmo pa smo skakali še po celi Sloveniji, najbolj od­ meven rezultat je priskakala Tinkara Komar, ki je osvojila bronasto kolajno na državnem prvenstvu v Ljubljani. Tik pod stopničkami sta pristala vsak v svoji kategoriji še Žan Žnidar in Katra Komar, ki sta osvojila 4. mesto na državnem prvenstvu. Žan in Tinkara sta osvojila tudi skupno 3. mesto v skupnem seštevku pokala Cockta. Skakalci bomo skakali na skakalnicah še do sredine novembra, kondicijo pa bomo nabirali še v šolski telovadnici. Poleg skokov smo bili aktivni tudi na papirni akciji, zbrali smo poln zabojnik papirja, za kar gre zahvala vam Bohinjkam in Bohinjcem.

Sejem rabljene športne opreme ŠD Bohinj

Smučarsko društvo Bohinj bo tudi letos organiziralo sejem rab­ ljene športne opreme. Sejem bo potekal od petka, 2. 12., do nedelje, 4. 12. 2016, v avli OŠ Bohinjska Bistrica. Več informacij na oglasnih deskah v tednu pred sejmom. Vabljeni! ・

Aktivni v vseh življenjskih ­obdobjih Maja Velički, mag.

Teorije govorijo, da se začnemo starati z rojstvom. Gibanje in naša telesna aktivnost sta tako pomembna od rojstva do smrti. Kako in ko­ liko časa smo aktivni, je odvisno od naše starosti in zmogljivosti. Kako pomembno je gibanje za naše zdravje in naše počutje, ni treba posebej poudarjati, ker nas to spremlja v življenju preko oglasov, člankov in medijev vsak dan. V jesenskem in zimskem času preživimo več časa v zaprtem prostoru in nastopi čas, ko moramo dati večji poudarek na našo telesno aktivnost in redno vadbo. Aktivnost, ki vključuje sestav­ ljeno in strukturirano športno-gibalno dejavnost, je vodilo za ohra­ njanje in izboljšanje zdravstvenega stanja, splošnega počutja, boljših

šport, od drugod , od na ših br alce v

23 motoričnih sposobnosti in višje telesne pripravljenosti. Aktivnost je pogoj za stabilnejšo psihofizično stanje posameznika, zato bi morale gibalne aktivnosti postati naš vsakdan. Na nas je, da se zavedamo, kako pomembno je vzdrževati aktivno življenje v vseh starostnih ob­ dobjih. K vadbi se nam lahko priključite tudi v OŠ dr. Janeza Men­ cingerja, in sicer vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure v mali spodnji telovadnici. Vabljeni. ・

Europe Direct Gorenjska vas ­informira o portalu Tvoja Evropa nasveti Eldina Čosatović, mag. posl. Ved, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Ste se pri vašem delu, selitvi, potovanju, upokojitvi ali študiju v dru­ gi državi EU srečali s težavami oz. vprašanji, za katere bi potrebovali brezplačni pravni nasvet? Obrnite se na službo Tvoja Evropa – nasveti. Služba Tvoja Evropa - nasveti je delo skupine neodvisnih pravnih strokovnjakov, ki vam: • ponuja osebne nasvete o vaših pravicah EU • pojasni predpise EU, ki veljajo v vašem primeru • pojasni, kako lahko uveljavite svoje pravice EU • vas usmeri na organ, ki vam lahko po potrebi dodatno pomaga • odgovori v enem tednu Na službo Tvoja Evropa - nasveti lahko svoja vprašanja naslovijo posamezniki, ki so državljani Evropske unije, Norveške, Islandije ali Lih­tenštajna; državljani drugih držav - če so družinski člani držav­ljanov EU; podjetja s sedežem v EU. Vprašanja morajo zadevati: resnično (in ne hipotetične) situacijo, pa čeprav gre le za nameravano selitev v drugo državo EU; vaše pravice v eni ali več državah EU in v zvezi z zakonodajo EU. Služba Tvoja Evropa – nasveti pa ne morejo svetovati o zadevah, ki so izključno v domeni nacionalne zakonodaje; ponuditi poglobljenega pravnega nasveta, analize dokumentov ali osebnega pogovora; nado­ mestiti pravnega nasveta odvetnika in vas zastopati v postopkih; začeti postopka v vašem imenu ali uveljavljati vaših pravic pri podjetjih oziro­ ma državnih organih. Svoje vprašanje lahko postavite preko spletnega obrazca: http:// ec.europa.eu/eu-rights/enquiry-complaint-form/home?language­ Code=sl in odgovor boste prejeli v enem tednu. Pomembno je, da v vprašanju navedete čimbolj resnične podatke in institucije, ki so po­ vezane z vašim vprašanjem. Primer pravilno postavljenega vprašanja: Sem slovenski državljan na delu v Avstriji. Ali sem v Avstriji up­ ravičen do družinskih prejemkov, tudi če moja žena in otroci živijo v Sloveniji? Projekt je sofinanciran s strani Evropske komisije in na lokalnem nivoju s strani Občine ・

Že drugo leto zapored nagradni izlet Manca Rupnik, 3. g

Dijaki 3. g Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica smo že drugič prejeli nagradni izlet za najbolj uspešen razred na šoli. Tokrat v Sarajevo. V petek, 7. 10., smo se malo čez polnoč odpravili proti

Dijaki 3. g pri izviru reke Bosne

čudovitemu Sarajevu. Po dolgi vožnji z avtobusom smo se v jutranjih urah prebudili s pogledom na mesto. Najprej smo se odpravili na Ilidžo in si ogledali tunel, ki je bil v času vojne v devetdesetih letih edini varen izhod iz mesta. Nato smo se podali na staro Baščaršijo, stičišče mnogih kultur, kjer smo si ogledali mogočne džamije, katoliško katedralo in pravoslavno cerkev. Po prenočitvi v hotelu smo se odpravili do izvira reke Bosne ter do najvišje stavbe v Sarajevu. Od tod smo se napotili v mesto Travnik s številnimi zgodovinskimi spomeniki. Ustavili smo se tudi v mestu Jajce ter nato nadaljevali vožnjo v Banjo Luko, drugo največje mesto Bosne in Hercegovine. Tu smo si ogledali pravoslavno cerkev. Po krajšem postanku smo se odpeljali domov, kamor smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. ・

Na EGSŠ se vse vrti Benjamina Cerkovnik

Dijaki EGSŠ in avstrijski sovrstniki pred Lectarjem, foto: arhiv EGSŠ

Začetek novega šolskega leta je zaznamovalo pestro dogajanje na šoli. Konec septembra so se prijavljeni dijaki iz vseh treh programov podali na ekskurzijo v Bruselj. Ogledali so si Evropski parlament in se srečali na razgovoru s slovensko evropsko poslanko Patricijo Šulin. Sledil je ogled mesta Bruselj in Atomiuma. Dijaki so obiskali nemški Tübingen, kjer je deloval Primož Trubar. V bližnjem Derendingenu so obiskali Trubarjev grob ter si ogledali slikoviti grad Hohenzoller. V začetku oktobra se je odvijal skupni projekt dijakov 4. letnika gim­ nazije in osnovnošolcev iz okoliških osnovnih šol. Na konkretnem pri­ meru kmetije Pr’ Jernejc so osnovnošolcem dijaki predstavili trženje in strategijo trženja ter podali nekaj novih poslovnih idej za kmetijo. Med 16. in 20. oktobrom smo izvedli že tradicionalno mednarodno izmenja­ vo s šolo HIB-Liebenau iz Gradca v Avstriji. Med njihovim obiskom smo pripravili recital v več jezikih, posvečen evropskemu dnevu jezikov. V četrtek, 20. oktobra, je šola organizirala Vrtiljak poklicev. Na tem dogodku se vsako leto srednje šole Gorenjske na zanimiv in inova­ tiven način predstavijo osnovnošolcem z namenom, da bi le-ti dobili boljši vpogled v različna zaposlitvena področja in bi jim tako olajšali poklicno odločitev. Predstavilo se je 7 srednjih šol s 24 delavnicami. Dogodka se je udeležilo okrog 1160 osnovnošolcev. Kako so naši dija­ ki skupaj s profesorji mentorji v enem vikendu preoblikovali notranjo podobo šole, si lahko ogledate na spletni strani šole in na FB strani. ・

Bohinjski trikotnik. Bo kdaj ­Bohinjski? Boris Žagar

Sprašujem se, ali bo Bohinjski trikotnik kdaj postal bohinjski. Ga bodo Bohinjci vzeli za svojega, ga tako rekoč posvojili in z njim tudi kaj zaslužili? Priložnost se že dolgo ponuja kar sama. Verjetno v nesreči drugih ni ravno lepo iskati priložnosti zase, a tako je pač življenje. Odkar v Bohinju izginjajo tujci, je tujina v Bohinju odkrila skrivnostnost oko­ liščin, v katerih tu izginjajo ljudje, in to skrivnostnost poimenovala kar po vzoru Bermudskega trikotnika - Bohinjski trikotnik. Uganka teh izginotij naj bi se kosala z uganko izginotij letal in ladij v Bermud­ skem trikotniku. Mar ni to imenitno? V svetu, ki hlasta po vsem, kar

24

od na ših br alce v je ­nenavadno, senzacionalno, se zdaj gleda tam iz tujine na Bohinj kot na kraj, kjer je (tudi) možno podoživeti veliko skrivnost. In to zagotovo vleče. Tisti, ki se v Bohinju ukvarjajo z razvojem turizma, bi morali (znati) to priložnost zagrabiti. Je mar važno, kaj je res in kaj ni? Važno je, da deluje. Tako nastajajo miti in legende, iz njih pa se napaja tista žlahtna posebnost obvladovanja nekega prostora, od katere se da iz­ vleči nekaj koristnega zase. Izkoristiti tudi tisto, kar je mogoče komaj verjetno in se o tistem mogoče le bolj ugiba, kot priložnost in prednost pred drugimi, ki česa takega nimajo. Zgodovina Bohinja je zelo poseb­ na in posebni so tudi Bohinjci. Pri njih je rado vse malo drugače. Ne reče se zastonj, da se drugje ljudje lahko lotijo na zelo posebne načine, Bohinj se jih pa loti tako, kot se jih ne bi nihče drug: s svedrom! Bolj kot so posebni ljudje, več je tega, kar se da predstaviti zunanjemu svetu kot žlahtno vrednoto. Znati pripovedovati o tem ljudem iz zunanjega sveta pomeni predstaviti se jim na način, pred katerim se bodo pri­ klonili in radi plačali tudi malo višjo ceno kakšnega spominka, vodenje v posebne kraje, kjer kakšne take posebnosti bivajo, se potem utru­ jeni vračali na izhodišča in tam zadovoljstvo z doživetim kronali za ra­ dodarno obloženo mizo ter nagradili svojo raziskovalno podjetnost še z dobro domačo hrano in pijačo. Zapravili torej več, kot bi sicer. Močne emocije sprožajo močen apetit! Vsak bo rekel polnih ust: res se splača! Še drugim bomo povedali in tudi sam bom še prišel! Ko pridrvi televizija snemat v Bohinj prispevek o izginulih tujcih, sprašujejo novinarji: pa kaj je s tem Bohinjskim trikotnikom? Kaj veste vi, domači ljudje, povedati o njem? In naletijo na ljudi, ki so na ta vprašanja nepripravljeni in zato v zadregi. Neljubega vprašanja se poskušajo otresti tako, da dajo vsiljivim spraševalcem vedeti, kako oni »v to« (še skrivnostnost ne upajo reči) ne verjamejo in da je vse skupaj en sam larifari. Neprevidni ljudje pač padejo v kakšno jamo in amen čez kamen! Pa bi se lahko bistveno bolje odrezali, saj imajo pri roki domačo kulturno dediščino, na katero bi se lahko oprli, se ob takih vprašanjih malo nasmehnili in povedali, da recimo v Bohinju živi vera v t. i. kvatre. Da naj bi bil to zlovešč čas, v katerem je nespametno izzivati nesrečo in recimo ravno takrat hoditi v hribe. Izzivati usodo. Včasih se je verjelo, da te tam lahko pričaka in vzame s sabo kvaternik ali polsnak, mistično bitje gozda. Izpraševalci bi to pograbili. Vsaj nekaj bi dobili za svojo radovednost! Navsezadnje je tak »kvatrni« čas pomlad, ko je v Sloveniji največ samomorov. Se ve čisto natančno, zakaj prav spomladi? Kaj je takrat »v zraku«? No, jeseni je v Bohinju nekaj podobno pogubnega »v zraku«! Reci temu kakor hočeš. Vsaj malo zagrabiš za rep, če pokažeš na možnega demona. Kvatre so krive, reci brez zadrege in se posmej, če že ne verjameš! Bodo dobili radovedneži vsaj kost za glodanje. Se mogoče želeli bolje spoznati z ljudskim vraževerjem. Običaji ipd. Ker »kosti« ne dobijo od domačinov (razen nekaj malega od M. Cve­ tek), pridejo do mene, ki sem o Bohinjskem trikotniku pisal že pred desetimi leti, in tudi opisal, zakaj je Bohinj res mističen kraj. Kako se ta skrivnostnost nekomu, ki živi tu v gozdu (v katerega je potopljen ves Bohinj), razkrije, če se le zmeni zanjo. Ji pride nasproti. A zakaj jaz, saj potem zgleda, da se mora ravno neki »preklet Ljubljančan« vsiljevati kot tisti, ki je edini posvečen v njihove zadeve. Bohinjska občina ima v svojem planu odlomek, ki se bere kot žlahtna literatura. Avtor teh stavkov je Janez Bizjak, bivši direktor TNP. Plan naj bi bil zaveza za tisto, kar se zapiše. In tam piše, da je Bohinj kraj za tihe ljudi, ki hočejo v njegovo izjemno lepoto tako rekoč poromati. Se spoštljivo približati skritim kotičkom, kjer biva tisto neizrekljivo lepo. Kjer bivajo misteriji. Mišljeni so ljudje, ki ne hodijo na kravji bal in druge hrupne prireditve, na katerih ni mogoče doživeti nič novega. Nič zares posebnega. Jaz živim v gozdu nad Vojami, kjer lahko preizkusim, kolikšno je zanimanje turistov za mistično posebnost Bohinja. Sem neke vrste prostovoljni turistični animator. Nič koliko ljudem sem pripovedoval svoje zgodbe o pogrešanih ljudeh, ki sem jih tu v Bohinju našel. Vsi me zavzeto poslušajo in potem prevzeto kar nekako odtavajo naprej po svoji poti. Ponudil sem, da naj tisti, ki vodijo skupine, stopijo v stik z menoj, pa bi lahko svoje vodenje oplemenitili s postanki pri meni, namesto da me ignorirajo, pa se jim ponudba ni zdela vredna piškave­ ga oreha. Nekoč sem poslušal nekega vodiča na Bledu, kako je tujcem razlagal legendo o tem, zakaj in od kdaj »smejo« ženske tam okoli go­ voriti »na moškega«, ker dokler jim moški tega privilegija niso priznali, so govorile kot vse druge ženske. Po žensko. Legenda je iz trte zvita,

prav nič duhovita in pravzaprav neumna, a videl sem tujce, da požirajo vsako besedo. Vse so vzeli za dobro. Tudi v Bohinju »govorejo« ženske na moškega. Ali kdo ve zakaj? Je to vsaj toliko zanimivo kot na Bledu? Ampak to je turizem! Turizem smo ljudje! In ta slogan še vedno velja. Koliko možnosti ponuja Bohinj turistom, da se od njegovih posebnosti vrnejo domov naravnost opiti od močnih vtisov, če bi jih znali bolje prodajati! Kakšne zgodbe raubšicev so tu nastale! Je slučajno, da je bil lovec v ekipi prvopristopnikov na sveto goro Slovencev? Koliko je takih skalnih polic in skritih jas, kjer se je raubšicalo! In kako so znali to svo­ je početje raubšici skriti! Voditi na take kraje in na kraju samem pove­ dati kakšno tako zgodbo meščanom, ki nimajo pojma o tem, kako trdo je bilo življenje Bohinjcev in kako težki so bili pogoji preživetja, da so morali raubšicati! Itd. Itd. Možnosti za to, da se turistom ponudi vode­ nje v skrivnosti Bohinjskega trikotnika na nepozabno zanimiv način, je nič koliko. Le vodič naj ne bo tisti, od katerega se zahteva samo to, da bo ljudi, ki jih prevzame, varno pripeljal nazaj. Utrujene, pa resnici na ljubo mogoče celo malo zdolgočasene. Ker jim nihče ni povedal in po­ kazal česa zares zanimivega. Še huje od tega so vodiči v obliki map oz. kart, ki imajo včrtane poti, ki vodijo naravnost v Bohinjski trikotnik. Na Pop TV smo videli v prispevku, kje so narisane take poti in planinko, ki je karti zaupala, pa zašla na tak teren, od koder se je rešila le po zaslugi izkušenih in prisebnih reševalcev. Je že bila z eno nogo tam, prekvat! Se je na tako karto mogoče zanesel David Fox, škotski duhovnik, ki mu niti bog ne bo pomagal iz Bohinjskega trikotnika? Zanimivo, da so se tega, da se da Bohinjski trikotnik turistom »prodajati«, zavedli na tukajšnji osnovni šoli, kjer so si otroci pod men­ torstvom Urške Repinc zadali projekt Bohinjski trikotnik - kot atrakcije bohinjskega turizma. Obvestili so me, da so si ta »okvir trikotnika« iz­ posodili pri meni, ki sem o trikotniku napisal roman. Hvala za pozor­ nost. Ob takih dejanjih pomisliš, da upanje le obstaja, saj na mladih svet stoji. ・

Ta zapis smo od gospe Zore Sušnik prejeli na uredništvo po tem, ko je vreme odplaknilo letošnjo izvedbo Kravjega bala, kjer bi to pripoved lahko slišali v živo iz njenih ust. Ker smo Bohinjci in znamo po domače razumeti in ker bi zapis izgubil svoj čar v procesu lekture vam ga ponujamo v branje točno takega, kot smo ga prejeli:

»Kok je bvo včasih na planin, kok bo še naprej se ne ve ...« Zora Sušnik

Da se vam predstavim, sem Majarca Mici na planini Dedno polje. Že veliko let majarim in razumem govorico živali, zato me sedaj poslušaj­ te. En dan, ko nism mogva spat, sem pa šva gledat, kako je z mojo žvino. Pa sem narajmala dve kravi k sta se zgovarjale. Ena je bva že mav v letih, druga pa še mlada in tastara je razlagova mlajši, kako so včasih lepo žvel, posebno na planinah. Če se je ktera pojava si je zbrava primernega bika in vsaj takrat uživala. Zdaj se pa pripelje une na štirih kolesih in nas obreji in kva mamo mi od tega, same težave, v mukah moramo striti težko tele in to je sodobno oplojevanje. A veš kva ti še povem. Zadnč so se po planinah vozil cariniki. Kaj, kdo se je vozu, a carji? Ne, cariniki sm rekva. Ja, zakva so se vozil? No zdej t bom pa povedova zakva. Gledat so pršli kam b nam obesli davčne blagajne. Kaj, o bog nam pomagaj. Koj so mislil, da b jih ubesl na šape in so ugotovl, da b vse ble usrane. Potlej so pa pogruntal, da b nam jih ubesl kar na vrat namest zvoncev. Posluš, a ne delajo te škatle na štrom? Le kakšn štrom, kje pa maš štrom na pvanin. Poglej sonce, sonce, to je štrom. A veš te škatle bodo vse zabeležle kolk boš ti pojedla rož. Najbolj bo, če poješ malo trave, malo rož. Povedava t bom, da če boš jedva samo rože, boš pvačava več davka. Tud to bo važno kulk boš potem imeva mleka in kolk bo iz tega izdelkov, kulk sira, skute, masla, smetane, sirotke in kulk bo majerca dava mleka turistom in planincem. A veš kva ti povem, to je dobro da bodo mene u jesen zaklal in da se bom rešiva tega, ti pa boš to vse skusla in vedno bolj gruntam, da ti nič ne zavidam in kva te bo še vse doletel. A več kva pa te prosim. Bog ne daj, da bo to prišlo kakšnemu birokratu na ušesa, zato moraš bit tiho in ne okol pravt kva sva se menile. ・

25

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

Zaposlimo AVTOMEHANIKA z izkušnjami info@avtomony.si Alpska 43, 4248 Lesce T: 0469 5366 53 805, 041 44 www.avtomony.si

ogl a si 040/202 384

26

27

ogl a si 040/202 384

2-LETNO FINANCIRANJE EOM = 0 % + GRATIS KASKO* GORIVO V VREDNOSTI 1.000 € ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH

www.suzuki.si

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,1-5,9 l/100km in 106-135 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0065-0,0525 g/km, trdi delci: 0,00012-0,00138 g/km, število delcev: 0,02-9,70 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. * Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.700 • lastna udeležba (polog): € 5.567 • znesek financiranja: € 11.133 • število obrokov: 2 • letni obrok: € 5.567 • stroški odobritve: € 0 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 11.133 • letna obrestna mera: 0% • efektivna obrestna mera: 0% na dan 14.09.2016. Kasko po tej akciji obsega osnovna zavarovalna kritja, brez dodatnih oziroma delnih kombinacij, pri čemer je pogoj za koriščenje ugodnosti gratis kaska veljavno sklenjena leasing pogodba s Summit Leasing Slovenija d.o.o. in za ves čas trajanja pogodbe sklenjeno obvezno in kasko zavarovanje vozila preko zastopnika Summit Leasing Slovenija d.o.o. Akcija velja do 31. 12. 2016.

ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Alpska 43, 4248 Lesce, T: 04 53 53 805

www.avtomony.si

z adnja s t r an

28

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE

Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 UR ZA ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 E www.optika-berce.si

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite