Bohinjske novice, november 2019 by Specom d.o.o.

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXII 8. NOVEMBER 2019 ŠTEVILKA 11

Bohinj med najbolj trajnostnimi destinacijami sveta (na 5. strani)

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ZA KONEC

Ob mednarodnem dnevu starejših podelili priznanja prostovoljcem

Kamp Danica med najboljšimi

Aktivni meseci v PGD Koprivnik prinesli uspehe

Intervju: Črtomir Frelih

Sejem rabljene športne opreme

Foto: Saša Erjavec

ak tualno

Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke in Bohinjci Bližamo se koncu leta in prve analize turistične sezone za leto 2019 kažejo zelo dobre rezultate. Dejstvo je, da v letošnjem letu beležimo nekoliko povečano število nočitev napram lanskemu letu, ki pa naj bi bilo rekordno. Povečan je tudi obisk na ladjah ter obisk naravnih znamenitosti. Ob tem pa je treba tudi poudariti, da je bilo letošnje vreme, ki zagotovo vpliva na obisk gostov, na začetku sezone slabše kot lansko leto. To kaže, da Bohinj ni v poletni sezoni le raj za kopalce, ampak se vse več ljudi odloča za dopust v Bohinju zaradi obiska gora, kolesarjenja in ostalih oblik rekreacije. Pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da smo v letošnji sezoni nadaljevali s politiko umirjanja prometa. Ta akcija se je očitno dobro prijela in je dobrodošla med obiskovalci. To kažejo tudi številke, saj smo na vseh relacijah skupaj pripeljali 50 tisoč potnikov. Kljub dejstvu da smo prevoze izvajali preko celega tedna in ne samo za vikende kot lansko leto, je številka pripeljanih velika. Kljub temu da so se mnogi posluževali javnega prevoza, je bila gneča na parkiriščih ob jezeru še vedno velika. Ob tem se poraja vprašanje, kam bi dali vse te avtomobile, če ne bi parkirali tudi izven jezerske sklede. To je tudi podatek, ki nam pokaže, da bo potrebno tako politiko umirjanja prometa nadaljevati in da bo potrebno počasi kašen odsek ceste tudi zapreti za promet. Naj poudarim še dejstvo, da prepoznajo urejenost Bohinja in odnos do turizma tudi tisti, ki Bohinj spremljajo in ga ocenjujejo. Deležni smo pohval glede urejanja, novega načina parkiranja in konec koncev vizije, ki jo ima Bohinj za naprej. Deležni smo bili priznanj tako od svetovnih turističnih organizacij kot Turistične zveze Slovenije. Tu bi pohvalil delo vseh turističnih delavcev, sobodajalcev, hotelirjev, Turističnega društva in Turizma Bohinj. Dejstvo, da sta bila letos odprta dva nova turistična objekta, da se načrtuje obnova hotelov in da je po stečaju stare Koble še vedno upanje na izgradnjo smučišča, nam mora biti spodbuda za prihodnost. S spoštovanjem,

župan Jože Sodja

7. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 24. oktober 2019 Katarina Košnik

Občinski svet se je 24. oktobra popoldan v sejni sobi Občine Bohinj sestal na 7. redni seji Občinskega sveta. Med drugim so svetnice in svetniki soglašali s poravnavo v tožbi zaradi plazu, ki je leta 2008 Bremčevim odnesel hišo. Svetnice in svetniki so bili na seji v okviru meseca požarne varnosti deležni tudi predstavitve postopkov oživljanja, ki so ga pripravili člani Območnega združenja rdečega križa Radovljica.

Predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS) v Občini Bohinj, prva obravnava

Zaradi dejstva, da država še vedno ni uvedla davka na nepremičnine, se le ta še vedno plačuje v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi občinskih odlokov.

Rok za oddajo prispevkov v novembru

Julija 2017 je Ministrstvo za okolje in prostor vse občine, ki so v letu 2016 spreminjale vrednosti točke ali spreminjale odloke za NUSZ, obvestil, da so lahko ti odloki neveljavni, ker za sprejem sprememb odlokov (med katere sodi tudi sklep o vrednosti točke za določitev višine NUSZ) ni ustreznih pravnih podlag. Na osnovi tega dopisa in priporočil glede priprave novih odlokov se je Občina Bohinj odločila, da pripravi nov odlok in se na ta način izogne težavam, ki bi jih lahko imela v primeru vztrajanja na starem odloku za odmero NUSZ (revizija odloka, ustavna presoja odloka). Vrednostna točka se pri zazidanih stavbnih zemljiščih z novim odlokom ne spreminja, je pa v novem odloku predlagana višja vrednost točke pri nezazidanem stavbnem zemljišču, ki se vrača na vrednost pred spremembo v letu 2014. Prav tako so del odloka zgolj oprostitve, ki jih določa zakon. Med pripombami komisij in članov Občinskega sveta so bile podane pripombe v zvezi s finančnim ovrednotenjem posledic in sprememb, ki jih prinaša nov odlok tako za proračun Občine Bohinj kot tudi za plačnike prispevka. Prav tako je bil podan predlog, naj se do drugega branja prouči možnost plačila nadomestila za uporabo zemljišča, na katerih se vrši pridobitna dejavnost (parkiranje) in naj se pripravi prikaz posameznih območij tudi z zemljevidom. Svetnice in svetniki so predlog odloka s podanimi pripombami v prvem branju potrdili.

Petletno podaljšanje koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Bohinjski Bistrici

Občinski svetniki so razpravljali o petletnem podaljšanju koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Bohinjski Bistrici. Razlog za podaljšanje koncesije je predvsem znižanje cene za uporabnike, kar je bila tudi osrednja tema razprave na občinskem svetu. Zahteve s strani komisij, kot tudi posameznih svetnikov so bile predvsem v smeri zagotavljanja nižje cene s strni ponudnika. Po razpravi niso brezpogojno sprejeli podaljšanja koncesije. Namesto tega so sprejeli sklepa, na podlagi predlogov komisije za gospodarstvo: »Občinski svet Občine Bohinj se strinja s petletnim podaljšanjem koncesije za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Bohinjski Bistrici z zavezo koncesionarja Petrol d. d., da zniža fiksni del cene glede na obstoječe stanje za najmanj 12 odstotkov, uskladi variabilni del cene v skladu s soglasjem Agencije za energijo, torej ga poveča za največ 7,5 odstotkov, priključi dodatne uporabnike in v naslednjih petih letih po uskladitvi cen ne povečuje.« »Pred podpisom koncesije župan obvesti Občinski svet, ali so pogoji sprejeti in se takrat sprejme odločitev o podpisu podaljšanja koncesije.«

Občinski svet podal soglasje k poravnavi v tožbi družine Bremec

Na Okrožnem sodišču v Kranju so sklenili poravnavo v več kot deset let trajajočem pravdnem postopku, v katerem je družina Bremec iz Srednje vasi v Bohinju zahtevala štiristo tisoč evrov odškodnine zaradi odgovornosti Občine Bohinj za zemeljski plaz, ki jim je decembra 2008 uničil stanovanjsko hišo z apartmajema. Poravnava je bila sprejeta z odložnim pogojem odobritve sodne poravnave s strani Občinskega sveta Občine Bohinj. Sodna poravnava predvideva, da Občina Bohinj kot tožena stranka tožnikom solidarno plača znesek 60.367,34 EUR v roku 15 dni po izpolnitvi odložnega pogoja, kar predstavlja 15 % glavnice (zamudne obresti so v tem času dosegle že cca 80 % zneska glavnice). Obe pravdni stranki tudi nosita vsak svoje stroške. Glede na dejstvo, da bi v primeru za Občino neugodne rešitve spora strošek skupaj z zamudnimi obrestmi znašal preko 700.000 EUR, so svetnice in svetniki poravnavo potrdili. ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. novembra, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. decembra 2019.

Ob mednarodnem dnevu starejših podelili priznanja prostovoljcem Katarina Košnik

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so 1. oktobra s slovesnostjo in podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim prostovoljcem obeležili mednarodni dan starejših. Prireditev ob mednarodnem dnevu starejših so letos že peto leto zapored skupaj pripravili Občina Bohinj, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, društvo Invalid Bohinj in krajevni urad Rdečega križa Bohinjska Bistrica. Namenili so jo predvsem zahvali in poklonu prostovoljcem, ki delujejo v Bohinju. To leto so prvič s priznanji pozornost posvetili tudi dolgoletnim krvodajalcem. Priznanje za svoje prostovoljno delo so prejeli Anton Kravanja in Alojzija Čelik iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Marija Kožar iz društva Invalid Bohinj.

Obrazložitve

Iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica:

ANTON KRAVANJA Anton Kravanja je naš zvesti član že vse od leta 1996. Kljub svojim častitljivim letom in skromnosti je v tem času članstva zelo veliko pris peval kot samouk pri igranju harmonike. Zato folklorna skupina tako uspešno deluje in pleše pod njegovimi takti . Vedno je v prvih vrstah, ko je potrebna pomoč naj si bo v društvu ali v svojem kraju. Zaradi vsega navedenega se mu želi društvo upokojencev Bohinjska Bistrica javno zahvaliti zato ga predlaga za priznanje ob dnevu starejših. Tončk hvala! ALOJZIJA ČELIK Alojzija Čelik se je vrstam društva priključila leta 2004. Od vsega začetka članstva je bila tudi aktivna članica ožjega odbora društva upokojencev in nepogrešljiva poverjenica v vaseh Polje, Laški Rovt in Žlan. Svoje poslanstvo je opravljala z največjo vnemo in člane v vaseh ažur no obveščala o vseh dogodkih, ki smo jih pripravljali. Še posebno pa njeno delo zaznamuje njena pregrešno dobra potica, naj si bo orehova, rožičeva ali makova. Verjamem, da jo boste danes lahko poskusili. Žal pa od letos naprej ni več poverjenica, ker je bila to njena osebna želja, obljubila pa je, da bo potico še pekla. Za vse to njeno delo in prizadevnost jo predlagamo, da prejme priznanje ob dnevu starejših. Lojzka hvala !

Iz društva Invalid Bohinj:

MARIJA KOŽAR Marija Kožar je že vrsto let članica Društva Invalid Bohinj. Prevzela je delo tajnice, ki ga opravlja z veliko natančnostjo in prizadevnostjo. Delo tajnice društva postaja vedno bolj zahtevno in zapleteno, saj ob osnovnih opravilih zahteva tudi poznavanje uporabe različnih programskih orodij in spletnih aplikacij, predvsem na področju priprave in posredovanja poročil na zvezo Invalid. Ne glede na dejstvno, da je redno zaposlena, je Marija prevzela tudi poverjeništvo za vas Podjelje. V okviru občinskega projekta Mobilni socialni servis je pridobila naziv informator . svetovalec. Aktivna je na področju organizacije in izvedbe različnih prireditev društva, ki jih v zadnjem času tudi vodi. Dela je veliko, volje ji ne zmanjka, zato smo prepričani, da si priznanje zasluži.

ak tualno renskih krvodajalskih akcij. Od tega tri na Bledu in dve v Bohinjski Bistrici. Kri je še vedno nenadomestljiva življenjska tekočina. Vsak krvodajalec, ki se udeleži krvodajalske akcije in daruje kri, tako daruje del sebe neznanemu prejemniku in mu tako pomaga do boljšega zdravja ali mu celo reši življenje. V Bohinju beležimo 177 rednih krvodajalcev. Prav posebno smo veseli prihoda novih, mladih krvodajalcev. Med mlade lahko štejemo vse, ki so darovali kri manj kot 25-krat. Teh je v Bohinju 135. Krvodajalcev, ki so kri darovali do 50-krat je 52. Eden je daroval kri 53-krat, eden 55-krat in eden 58-krat. Priznanja so prejeli zvesti krvodajalci, ki krvi ne morejo več darovati: -- Čuk Mihael, Stara Fužina 53 a, kri je daroval 74-krat -- Gartnar Zorislava, Nomenj 34, kri je darovala 51-krat in -- Gumzej Jože, Srednja vas 97 d, kri je daroval 80-krat. Med najbolj zvestimi krvodajalci so : -- Mikelj Marko, Bohinjska Češnjica 24, kri je daroval 61-krat -- Medja Branko, Bohinjska Češnjica 27, kri je daroval 83-krat in -- Dolinar Franc, Bohinjska Bistrica, Majnova 12, kri je daroval 94-krat. Vsem iskrena hvala! Zbrane je na prireditvi najprej nagovoril župan Občine Bohinj Jože Sodja. V kulturnem programu so nastopile skupine: Miške iz vrtca Bohinj, začetna skupna Sončki iz Plesalnice Bohinj ter folklorna skupina Društva upokojencev Bohinjska Bistrica. Za pogostitev so poskrbele članice društva Invalid Bohinj in Društva upokojencev Bohinjska Bistrica. ・

Nagrajenci s predsedniki sodelujočih društev in županom Bohinja, foto: Katarina Košnik

V spomin žrtvam prve svetovne vojne – slovesnost v Ukancu Katarina Košnik

Priznanja krvodajalcem (Anica Svetina, Območno združenje Rdečega Križa Radovljica)

Krvodajalstvo v Sloveniji ostaja najbolj množična solidarnostna akcija državljanov, saj letno beležimo okoli 100.000 prijavljenih krvodajalcev. To pomeni, da letno zberemo približno 42.000 litrov krvi. Območno združenje Rdečega križa Radovljica organizira pet te-

Foto: Roman Pekovec

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 8. 11. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno Občina Bohinj je v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska v soboto, 19. oktobra, pripravila komemoracijo v spomin žrtvam prve svetovne vojne na grobiščih žrtev prve svetovne vojne na Rebru in v Ukancu. Osrednja slovesnost je bila to leto v Ukancu. »Tu je zadnji dom številnim, ki so umrli v eni najbolj tragičnih vojn v zgodovini človeštva. O osebnih stiskah, doživetjih, trpljenju in smrti vojakov lahko prebiramo v pismih , ki so jih pošiljali domov in zapisih tistih, ki so vojno morijo preživeli. Prva svetovna vojna je bila ena v nizu velikih katastrof, ki jih je povzročil človek, Soška fronta pa ena najbolj brezupnih in najbolj nesmiselnih med vsemi njenimi frontami. Ocenjuje se, da je bilo na tej fronti v spopadih med italijansko in avstro-ogrsko vojsko ubitih okrog milijon vojakov. Vojakov, ki se niso prostovoljno odločili za udeležbo v tej moriji. Milijoni osebnih tragedij so prizadeli milijone evropskih družin. Z uničenjem, ki ga je prinesla prva svetovna vojna, je Evropa ekonomsko in moralno zelo nazadovala,« je v svojem govoru uvodoma povedal slavnostni govornik Jože Sodja, župan Občine Bohinj. V svojem govoru je nekaj besed namenil tudi moriji v drugi svetovni vojni: »Po koncu vojne je nepregledna množica mrtvih in ranjenih nemo zahtevala trajen mir. Toda žal se je zgodilo prav nasprotno. Komaj dvajset let kasneje, ko so bili spomini in rane iz prve vojne še sveži in so bile preživele priče gorja še žive, se je pričela druga svetovna vojna, ki je s svojo krutostjo in grozo zasenčila celo strašljiv pogled na tragično zapuščino prve vojne.« Pokopališče v Ukancu je blagoslovil župnik župnije v Srednji vasi Martin Golob, v kulturnem programu so nastopile Triglavske rož'ce Kulturnega društva Bohinj, Lovski rogisti ter Janez Cerkovnik na harmoniki iz Glasbene šole Radovljica. S prapori so v protokolu sodelovali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska ter častna straža Slovenske vojske. Poleg domačinov so se komemoracije udeležili ambasador Romunije Anton Niculescu, namestnik veleposlanice republike Slovaške, prvi sekretar Ukrajine, predstavnika veleposlaništev Madžarske ter Rusije ter predstavniki fundacije Krajzcarosz, ki so tudi položili žalne vence. V sredo 31. oktobra so se v Bohinju mrtvim poklonili tudi s komemoracijo pri osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinju pri Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan Občine Bohinj Jože Sodja, slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB KO Polje Bohinj Boris Rožič. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Kulturnega društva Bohinj in Voranc Markič na klarinetu iz Glasbene šole Radovljica. ・

Foto: Roman Pekovec

Pepel med odpadki Režijski obrat Občine Bohinj

Letošnja kurilna sezona se je pričela nekoliko prej kot običajno. V zabojnikih se že pojavljajo večje količine pepela. Ohlajen pepel v manjših količinah sodi med mešane komunalne odpadke, vendar le, če je odložen v vrečki, saj med praznjenjem posod izhaja v okolico. Vdihavanje pepela je zdravju škodljivo, posebno če ta nastane pri izgorevanju kartona, barvanega lesa ali pa lesa obdelanega s kemikalijami.

Pepel, ki nastane pri gorenju drv, lahko odlagate na kompost ali pa ga uporabite kot mineralno gnojilo. Večje količine pepela lahko pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici, ki je odprt po sledečem urniku: LETNI ČAS: 16. 3.–14. 11.

ZIMSKI ČAS: 15. 11.–15. 3.

ponedeljek

od 7. do 18. ure

ponedeljek

od 7. do 16. ure

sreda

od 7. do 18. ure

sreda

od 7. do 16. ure

sobota

od 7. do 12. ure

sobota

od 8. do 12. ure

ZABOJNIKOV, V KATERIH BO PEPEL ODLOŽEN BREZ VREČKE, NE BOMO PRAZNILI. ・

Meritve hitrosti Povzela Katarina Košnik

V mesecu novembru bo Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki petkrat izvajal meritve hitrosti. Prvič so izvajali meritve v sredo 6. novembra, podrobnosti ostalih štirih meritev so predstavljene v spodnji tabeli: DATUM MERITEV

ČAS MERITEV

LOKACIJE MERITEV

ponedeljek, 6. 11. 2019

12.00–16.00

Bohinjska B. – Savska cesta OŠ, Polje – avtobusna postaja, Boh. Bistrica – Jelovška cesta 22, Kamnje – gasilski dom, Bohinjska Češnjica – žaga, Ribčev Laz – hotel Jezero, območje omejene hitrosti, Stara Fužina – avtobusna postaja pri hotelu Triglav

nedelja, 17. 11. 2019

13.00–16.00

nedelja, 24. 11. 2019

12.00–16.00

četrtek, 28. 11. 2019

8.00–12.00

Iz poslanskih klopi

Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovani Bohinjke in Bohinjci. V tem času je ena pomembnejših tem v državnem zboru gotovo priprava proračuna za leto 2020, kjer se predvsem borim za čim več denarja za projekte na Zgornjem Gorenjskem. Žal zaradi omejenih sredstev vsi željeni projekti ne bodo deležni finančne podpore v proračunu, zagotovo pa se bom trudil do konca.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

5 Tudi v primeru, da denar ne bo zagotovljen v državnem proračunu, ostaja možnost kasnejših prerazporeditev sredstev. V zadnjih dneh smo razpravljali o predlogu novele zakona o poslancih, ki sem ji sam nasprotoval od začetka. Nasprotujem temu, da si poslanci sami sebi pripisujemo privilegije ob tem, da ima toliko ljudi minimalne plače ali minimalne pokojnine. V končni fazi novela tudi ni bila sprejeta. V prvem branju je državni zbor obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe pokojninskega zakona vključujejo zvišanje odmerne stopnje za moške in ženske na 63,5 odstotka, poleg tega poa se spremembe dotikajo tudi t. i. dvojnega statusa oziroma zagotavljanja sočasnega prejemanja dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev. Upravičenec, ki bi kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev ostal v delovnem razmerju, bo poleg plače prva tri leta prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot je v veljavi že zdaj. Poleg tega smo obravnavali tudi zakon o prevozih, ki bo od prvega junija naslednje leto omogočal invalidom in upokojencem brezplačno koriščenje javnega prevoza. ・

Bohinj med najbolj trajnostnimi destinacijami sveta Katarina Košnik

Letošnja konferenca Global Green Destina tions Days (GGDD) je potekala med 8. in 12. oktobrom v Zagrebu in na Malem Lošinju. Na seznamu 2019 Sustainable Destinations Top 100 se v letošnjem letu nahaja kar 31 slovenskih destinacij nosilk znaka Slovenia Green, med njimi tudi Bohinj. Letošnja konferenca Global Green Destina tions Days (GGDD) je slovenskim destinacijam Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) ponovno prinesla potrditev, da je slovenski turizem s postavitvijo trajnostnega turizma v samo jedro razvoja in z razvojem nacionalne certifikacijske sheme ZSST kot orodja uresničevanja tega cilja, primer globalne dobre prakse in vzor številnim drugim destinacijam, ki pri razvoju turizma stavijo na trajnost. V sklopu konference GGDD je 10. oktobra v večernih urah na Malem Lošinju potekalo razkritje letošnjega seznama Top 100 trajnostnih destinacij sveta (2019 Sustainable Destinations Top 100). Na seznam se je iz Slovenije uvrstilo kar 31 destinacij Zelene sheme slovenskega turizma in sicer vse zlate in srebrne destinacije prejemnice znaka Slovenia Green Destination: Ljubljana, Bled, Komen, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Bela krajina, Bohinj, Brda, Brežice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Kam nik, Koper, Kranjska Gora, Laško, Lenart, Maribor, Miren- Kostanjevica, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Šentjur, Sevnica, Škofja Loka, Slovenj Gradec, Šmarješke Toplice, Solčava, Sveta Ana, Vipavska dolina. Slavnostna podelitev priznanj je potekala v edinstvenem Muzeju Apoksiomena na Malem Lošinju. Seznam Top 100 trajnostnih destinacij sveta izpostavlja tiste destinacije (države in regije), ki si najbolj zavzeto prizadevajo za trajnosten

in odgovoren turizem. V tem oziru je Slovenija izjemno uspešna, saj se na letošnjem seznamu nahaja kar 31 slovenskih destinacij. Nominiranci so bili ocenjeni s strani ekipe Sustainable Top 100, članov mednarod ne žirije Top 100 in drugih strokovnjakov v koordinaciji organizacije Green Destinations. Ocenjevalci so ob objavi seznama izpostavili, da nobena destinacija ni v celoti oz. 100 % trajnostna, saj da je v vseh primerih še veliko prostora za izboljšave. Izpostavili so tudi, da je ena od bolj perečih problematik merjenje ogljičnega odtisa, ki prav zaradi pomanjkanja podatkov trenutno ni umeščena med ocenjevana področja.

Več o Zeleni shemi slovenskega turizma

STO razvila posebno orodje za uvajanje poslovnih modelov trajnostnega razvoja v prakso, to je nacionalni program Zelena shema slovenskega turizma (SLOVENIA GREEN), ki temelji na več kot 100 mednarodno primerljivih kriterijih. Gre za certifikacijsko shemo za destinacije in ponudnike. Danes je v Zeleno shemo slovenskega turizma vključenih že 92 nosilcev znaka Slovenia Green, od tega je 48 destinacij, 38 nastanitev, 4 naravni parki in dve turistični agenciji.

Mednarodna konferenca GGDD 2019

Konferenca GGDD letno poteka v izvedbi mednarodne organizacije Green Destinations in partnerjev. Gre za enega najpomembnejših globalnih dogodkov trajnostnega turizma. Tematika tokratnega GGDD se je dotikala aktualne problematike prekomernega turizma in usmerjanja turističnih tokov. V sodelovanju z izbranimi strokovnjaki in uglednimi mednarodnimi govorci so tako v Zagrebu in Malem Lošinju poskušali podati odgovor na omenjena izziva globalnega turizmu v luči zelenih rešitev razpršitve turističnih tokov, ustrezne promocije trajnostnih destinacij, oblikovanja trajnostnih turističnih produktov oz. ponudbe, t.im. 'de-karbonizacije' in prilagajanja podnebnim spremembam. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, ki je v imenu destinacije prejel tudi nagrado, je udeležencem prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja turizma in same destinacije predstavil skozi Mednarodni festival Alpskega cvetja. ・

Skupščina Alpskih biserov na Južnem Tirolskem Katarina Košnik

Od 12. do 14. oktobra je v Moosu v dolini Val Passiria na Južnem Tirolskem v Italiji potekalo letno zasedanje skupščine članov združenja Alpskih biserov (Alpine Pearls). Zasedanja sta se kot predstavnika Bohinja, člana Alpskih biserov, udeležila podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Konferenco je prvi del sestavljal izobraževalni program s predstavitvami zanimivih primerov in dobrih praks na področju trajnostne mobilnosti in trajnostnega razvoja v alpskem svetu na splošno. Izobraževalnem delu je sledila skupščina s sprejemom poročila za lansko leto in spremembo statuta. Uvedli so tudi novo kategorijo kandidata Alpskih biserov. Izkazalo se je namreč, da je več občin, ki si prizadevajo za članstvo, pa še nimajo izpolnjenih vseh strogih kriterijev. Te občine bodo po novem lahko postale članice kandidatke za obdobje treh let, v tem času bodo lahko delovale v smeri izpolnitve vseh pogojev za polno članstvo. Na skupščini so sprejeli tudi program za prihodnje leto, kjer so ponovno sklenili, da glavna tema ostane trajnostna mobilnost v povezavi s celostnim trajnostnim razvojem turizma in samih destinacij na splošno. ・

Poletna turistična sezona v številkah Katarina Košnik

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Pošteno smo že v jesenskem času in misli so že usmerjene v zimo in v načrte za prihodnje leto. Kljub temu se s člankom oziramo še v preteklo poletno sezono, s katero so po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa lahko zadovoljni.

turizem in gospodars t vo »Seveda, lahko smo zelo zadovoljni z letošnjo poletno sezono. Tako kot lani se v Bohinju rast v turizmu nadaljuje tudi letos, tako smo letos do konca avgusta zabeležili devet odstotkov več nočitev in enajst odstotkov več gostov. To sicer ni najbolj spodbuden podatek, ker se nam posledično krajša doba bivanja v Bohinju, zato bomo malo več pozornosti morali nameniti prav podaljšanju dobe bivanja v Bohinju. Verjamem, da to lahko naredimo predvsem v luči sodelovanja znotraj skupnosti Julijskih Alp. Za primerjavo: avgusta smo letos zabeležili 186.000 nočitev, kar je približno 20.000 nočitev več kot lani.« Načrtovanja za naprej pa, kot poudarja Klemen Langus, niso usmerjena v zgolj povečevanje števila gostov, temveč predvsem v upravljanje destinacije in usmerjanje obiska: »Včasih se moramo vprašati, kje sploh je še prostor v Bohinju ob tej 'gužvi', ampak ugotavljamo, da ta prostor obstaja. Po drugi strani pa moramo narediti še več na področju umirjanja prometa in usmerjanja obiska, predvsem pa resno določiti strategijo, kako upravljati destinacijo v primerjavi z dnevnim in stacionarnim turizmom. Rezultati so tako spodbudni, po drugi strani pa je zdaj tudi čas, da ne gledamo samo na rast in na številke, ta se nedvomno tudi umirja, ampak na kvaliteto ponudbe in zadovoljstvo gostov, ki pridejo k nam. Tukaj ni popolnega zadovoljstva. Predvsem v juliju in avgustu je sicer število gostov veliko, tudi število enodnevnih obiskovalcev. Posledično, kot opažamo prihaja tudi do nezadovoljstva, bodisi med lokalnim prebivalstvom, bodisi pri gostih, ki smo jim v promocijskih aktivnostih obljubljali tisto, kar Bohinj predstavlja, torej mir, kvalitetno ponudbo in tako naprej. Skratka gre za eno pomembno vprašanje razmerja med obljubo in realnostjo in to upam, da bomo lahko ob koncu sezone analizirali.« Med gosti, kot kažejo statistični podatki, prednjačijo Slovenci. Njihov delež ostaja približno enak kot lani, torej 23 odstotkov, na drugem mestu so Nemci (16 odstotkov). Nemški trg postaja za Bohinj zelo pomemben in je absolutno na prvem mestu med tujimi gosti. Sledijo gostje iz Češke, Velike Britanije, Nizozemske, Belgije in Madžarske, ki zaključujejo skupino tistih gostov, ki predstavljajo delež pet odstotkov ali več. Pomemben dejavnik, predvsem zaradi zadovoljstva domačinov in obiskovalcev Bohinja, je prometna ureditev. Občina Bohinj se je v sodelovanju s Turizmom Bohinj že lani lotila umirjanja prometa, predvsem v jezerski skledi z novimi parkirišči in organiziranjem brezplačnih javnih prevozov. Številke so izjemne, pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »S kolegi na občini Bohinj opažamo stalno rast uporabe javnih prevoznih sredstev, česar smo lahko samo veseli. Mene tudi veseli dejstvo, da smo to leto, sicer samo ob koncih tedna, uvedli tudi javni prevoz na Soriško planino in je število za prvo leto več kot zadovoljivo. V 15 dneh smo prepeljali več kot 250 gostov. Torej, ljudje to prepoznavajo, gre pa tu res za spreminjanje navad in zavedanja, da si v Bohinju mobilen tudi brez avtomobila. V primeru ladje, tako prenovljene kot tudi druge, ki ju štejemo tudi kot del javnega prevoza, se uporaba s kartico Julijske Alpe: Bohinj povečuje. Kot vemo, kartica v Bohinju ponuja brezplačne prevoze, med drugim tudi z obema ladjama. In uporabniki te kartice so naši stacionarni gostje, ki to kartico koristijo kot del svoje mobilnosti. Verjamem, da ti gostje gredo v eno smer peš in nazaj z ladjo oziroma ob kakšnem slabšem vremenu izkoristijo kartico zgolj za izlet z ladjo. In to je tisto, kar smo s to krtico želeli doseči in verjamem, da bomo v prihodnjih treh letih prišli tudi do neke skupne kartice za celotno območje Julijskih Alp, kar tudi potrebujemo. Tudi opažamo, da se uporaba kartice povečuje tudi na vlaku in pri obiskih znamenitosti v drugih destinacijah v Julijskih Alpah, kar pomeni, da smo na pravi poti.« ・

Novice Turističnega društva Bohinj TD Bohinj

Kamp Danica med najboljšimi

Spletni portal Avtokampi.si vsako leto pripravi glasovanje Naj kamp Adria za najboljše kampe, mobilne hišice, glamping resorte in postajališča za avtodome v Sloveniji in na Hrvaškem. Tako glasovanje je potekalo tudi letos in Kamp Danica je ob tem zasedel odlično drugo mesto med slovenskimi kampi. Pred naš kamp se je uvrstil samo Kamp Šobec.

Izbor Naj kamp Adria poteka pod pokroviteljstvom podjetja Adria Dom, ki je največji proizvajalec mobilnih hišic in glamping šotorov v regiji. Obiskovalci spletne strani Avtokampi.si so lahko čez celo sezono glasovali za najboljše kampe, v septembru pa dodatne glasove oddali za šest finalistov iz vsake kategorije. Predsednik TD Bohinj Boštjan Mencinger je ob tem povedal, da ga veseli napredek, ki ga kamp dosega v zadnjih letih in ki ga očitno prepoznavajo tudi obiskovalci in v naslednjih letih obljublja še opaznejši razvoj kampa, ki ga bo omogočil sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je v izdelavi.

Foto: Avtokampi.si

Društveni izlet Rogaška Slatina, stolp zdravja in veselja

V soboto, 12. 10. 2019, smo se člani TD Bohinj odpravili na vsakoletni društveni izlet v Rogaško Slatino in v Podčetrtek. Odpravili smo se z dvema avtobusoma in prva točka na izletu je bila dobra malica v Gostišču Krpan v Šmarju pri Jelšah. Tam se nam je pridružil direktor Turizma Podčetrtek, Boštjan Misja, ki je bil naš gostitelj v teh lepih krajih. Prva znamenitost, ki smo si jo ogledali na našem izletu, je bila znamenita Steklarna Rogaška, katera tradicija sega nazaj v leto 1665. Pripovedovali so nam o bogati zgodovini in nas popeljali skozi proizvod njo, ob kateri smo spoznali razlike med kristalnim in kristalinskim steklom. Vsi pa smo se navdušeno zagledali v del proizvodnje, kjer se steklo še vedno prideluje ročno. Ogenj, dim, vročina in parni hlapi so tisti elementi, ki najbolj označujejo ta proizvodnji del steklarne. Pihalci z lesenimi oblikovalci stekla na pipah namreč preoblikujejo žarečo stekleno talino in ji s pihanjem v ročno izdelanih lesenih modelih dobesedno vdihnejo dokončno obliko. Enakomerno izpihana dovršena oblika je še vedno temelj prave »glažarije«. Od tam smo se razdružili v dve skupini, prva si je šla ogledat Kozmetiko Afrodito, druga pa je odšla na ogled mesta. Kozmetika Afrodita je navdušila mnoge, še posebej nas je navdušilo testiranje izdelkov, kratek film o 50-letni zgodovini in pa prijetna trgovina z visokimi popusti. Marsikdo od nas si je napolnil vrečke s poznanimi ali na novo odkritimi artikli. Po tej kozmetični izkušnji je bil sprehod po Rogaški Slatini izredno zanimiv, saj smo se resnično lahko prestavili v čas Avstro-Ogrske monarhije, ob katerem so nas prevevali občutki, da manjkajo samo še gos pe z dežnički in gospodje s cilindri. Rogaška Slatina nas je navdušila s svojo urejenostjo, parkom, lepimi, v aristokratskem pridihu urejenimi fasadami na hišah in seveda s svojo vodo. Le-te pa žal na izletu nismo poskusili (morda jo je kdo imel za zajtrk), saj imajo točilnico preko dneva zaprto. Zadovoljni smo se odpravili še v občino Podčetrtek, kjer smo si te prečudovite kraje ogledali skozi okna avtobusov, dosegli pa smo cilj in sicer na novo odprti Stolp zdravja in veselja, ki stoji na Rudnici. Pristop k temu stolpu je izredno strm in zato si ob tem lahko resnično vesel, če prideš do vrha. Če pa zaključiš še na vrhu stolpa, pa to ne more pomeniti drugega, kot da si zelo zdrav, saj je po hudem klancu še 13 nadstropij stolpa, ki so ga odprli letos in je občino Podčetrtek stal približno 300.000 EUR, vanj pa so vgradili kar 100m³ betona, 4000 kg armature in 38.600 kg jekla. Vsekakor iznajdljiva poteza turističnih kolegov. Naša zadnja postaja je bil Jelenov greben, kjer nas je sprejel lastnik Borut Ježovnik in nas najprej predstavil njegovim Pikotom, potem nas je povabil v trgovino, da smo lahko nakupili jelenove salame, sire, vložene šampinjone ter lokalne krhlje in tepke.

turizem in gospodars t vo , tnp, iz na ših kr a je v

Po dobri večerji smo se zadovoljni in polni vtisov odpravili proti domu. Verjamemo, da se bo v ta lepi del Slovenije, še marsikdo rad odpravil na izlet. Mi pa že načrtujemo naslednjega, ki bo v naslednjem letu, prav tako v mesecu oktobru. ・

Foto: arhiv JZ TNP

Foto: arhiv TD Bohinj

Forum Triglavskega narodnega parka Javni zavod TNP

Foto: arhiv TD Bohinj

Javni zavod Triglavski narodni park organizira forum za vse, ki si želijo aktivno in konstruktivno prispevati k oblikovanju predlogov razvoja edinega narodnega parka v Sloveniji. Forum bo potekal v četrtek, 14. novembra 2019, s pričetkom ob 16. uri, v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu. Zaradi organizacije srečanja so potrebne predhodne prijave na elektronski naslov forum@tnp.gov.si ali na telefonsko številko 04 578 02 00 do ponedeljka, 11. novembra 2019. Javni zavod Triglavski narodni park bo predstavil izvedene aktivnosti od zadnjega foruma, sledila pa bo moderirana razprava o treh osrednjih tematikah, in sicer o razvoju, turizmu in sobivanju z velikimi zvermi v Triglavskem narodnem parku. Sodelujoči bodo v skupinah in tudi posamično lahko predlagali rešitve in predstavili svoj pogled na najbolj aktualne teme. Forum se bo zaključil ob 18.30. ・

Risova pot Javni zavod TNP

V petek, 29. 11., ob 19. uri vabljeni v Center TNP Bohinj Stara Fužina na predavanje in projekcijo filma Risova pot. Dogodek pripravljamo sodelavci pri projektu LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Biotehniš ke fakultete in Lovske zveze Slovenije v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom. Več o filmu: Risova pot dokumentarni film o naselitvi risov leta 1973 v severne Dinaride. Ris je bil v preteklosti prisoten na celem območju Slovenije, nato pa je v začetku 20. stoletja zaradi pretiranega lova, izgube živ ljenjskega prostora in pomanjkanja plena izumrl. Leta 1973 so lovci v Slovenijo pripeljali in naselili šest risov s Slovaške. Za tedanje razmere

je bila naselitev velik podvig, ki je zahteval veliko mero osebne predanosti in prostovoljnega dela delovnih ljudi z jasno vizijo vrniti naravi nekaj, kar je nekoč iz nje izginilo. Naselitev se je izkazala za eno najus pešnejših v Evropi in risi so se kmalu iz Slovenije razširili v sosednje države (v Bosno in Hercegovino, Italijo in Avstrijo). Dokumentarni film Risova pot je poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so s svojim entuziazmom omogočili, da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih.

Projekt LIFE Lynx

Projekt se je začel sredi leta 2017, trajal bo do leta 2024. V projektu sodeluje 11 institucij oz. organizacij iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. Vodilni partner je Zavod za gozdove Slovenije, iz Slovenije pa v projektu kot enakovredni partnerji sodelujejo tudi Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Zavod RS za varstvo narave. Projekt v večinskem deležu financira Evropska unija, pomemben sofinancer pa je tudi slovensko Ministrstvo za okolje in prostor. Osrednji cilj tega obsežnega projekta je preprečiti izumrtje Dinarsko-JV alpske populacije risa z vključitvijo 14 risov iz Slovaške in Romunije v risjo populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Uspešnost doselit ve bodo strokovnjaki skupaj z lovci spremljali s pomočjo GPS-ovratnic na izpuščenih živalih in njihovih potomcih, z zimskimi sledenji v snegu, zbiranjem genetskih vzorcev ter avtomatskimi kamerami na terenu. Poleg terenskih aktivnosti bodo opravljene tudi raziskave (npr. genetske in ekološke analize) in pripravljeni strateški dokumenti, ki bodo pripomogli k dolgoročni ohranitvi populacije risa. S preprečitvijo izumrtja te karizmatične vrste bomo izpolnili odgovornost do narave in prihodnjih rodov, kakor tudi slovenske javnosti, ki v veliki večini podpira ohranitev te največje evropske mačke v naših gozdovih. To odgovornost so prepoznale in si za njeno izpolnitev aktivno prizadevajo vse ključne organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom prostoživečih živali. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Tedenske aktivnosti: ponedeljek - pisarna društva je odprta od 16.00 do 17.00 ure torek - od 17.00 do 18.00 telovadba v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja sreda - od 17.30 do 18.30 vodna aerobika v Vodnem parku Bohinj četrtek - bovling od 18.00 do 20.00 ure petek - delavnice ustvarjalnosti od 17.00 do 19.00 ure Čestitamo našim članicam, ki so se oktobra udeležile tekmovanja v pikadu in osvojile tretje mesto. Novoletno srečanje članov društva bo letos 15. decembra v Bohinj ECO Hotelu ob 14.00 uri. ・

Novice Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju Katica Mikelj

Članice društva smo se letos odločile, da za letošnjo strokovno ekskurzijo obiščemo Kras.

iz na ših kr a je v

Foto: arhiv Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

Odprti oder, foto: J. Pikon

V vasi Škofije smo obiskali kmetijo in mlekarno Beka, kjer se ukvarjajo s predelavo kozjega mleka. Izdelki mlekarne so sveži, mlečni, drugačni in narejeni z ljubeznijo, brez stresa od travnika do stekleničke. V vasi Mali dol na Komnu smo se ustavili na ekološki kmetiji Brinjevka, ki ima status socialnega podjetja. Občutili smo, kako narava, delo na polju in sprejetost drugačnega, pozitivno vpliva na vsakega, ki pride k njim na obisk. Gospodarjenje na naravi prijazen način, lastna vzgoja sadik za zelenjavo, zeliščni vrt, tople grede, kjer še vedno zorijo paradižniki in pričakovanje naslednjega tedna, ko bo pobiral sladki krompir. Tako gospodarijo v Brinjevki, kjer veliko dela pod nadzorom mentorjev opravijo zaposleni ljudje z motnjami v duševnem zdravju. Po dobrem kraškem kosilu v gostišču Grča smo se sprehodili še po srednjeveški vasici Štanjel, ki velja za eno najstarejših naselij na Krasu in je biser kraške arhitekture in kulture. Oktobrska nedelja je hitro minila in na avtobusu smo že sestavljali program, kam se bomo podale naslednje leto.

Na proslavi so bila podeljena priznanja najbolj zaslužnim članom društev Bohinja, ki včlanjujejo starejše. Priznanje sta dobila dva naša člana, in sicer: Anton Kravanja in Alojzija Čelik. 18. oktobra se je poln avtobus naših zvestih članov odpravil na izlet v neznano. Predsednik Gorenc jih je odpeljal v svoje rodne kraje oz. v Rako, kjer so jih pričakali člani pobratenega društva upokojencev Raka. Sledila je pogostitev v cvičkovem hramu. Nato so se odpravili na krajši pohod po vaseh od Rake do Smednika, tam pa jih je čakalo kosilo in nato še kostanjev piknik, druženje se je odvijalo ob živi glasbi. Za konec pa so se odpravili še ne ogled Kostanjevice in Kostanjeviške jame. Vzdušje je bilo prečudovito, zato je bil povratek v trdi temi.

Izlet v neznano, foto: Nuša Urh Foto: arhiv Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju

KUHAJMO PO BOHINJSKO

V oktobru smo uspešno »zakuhali« našo prvo delavnico. V novembru nam bo svoje bogato slaščičarsko znanje predstavila mojstrica Judita Vovk. Za prvi termin. 6. 11. 2019 so vsa mesta že zasedena. Razpisujemo še drugi termin, in sicer petek, 8. 11. 2019, od 15.00 do 19.00 v Bohinjki v Stari Fužini. Za člane društva je prispevek 5 EUR, za vse ostale 10 EUR. Za prijavo pokličite Tončko na telefon 051 762 547. Vabljeni! ・

Oktobrske aktivnosti smo pričeli s praznovanjem Dneva starejših Olga P. Gorišek, DU BB

Oktobrska dogajanja smo začeli s praznovanji, 1. oktobra dopoldne so se naši folkloristi udeležili Festivala za tretje življenjsko obdobje, kjer so obiskovalce razveseljevali s svojim nastopom. Za nagrado jih je predsednik odpeljal na ogled muzeja v Bistro in na kosilo. Zvečer so se nam pridružili na proslavi v KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, ki jo vsako leto organiziramo skupaj z Občino Bohinj in ostalimi društvi.

Razpored aktivnosti v mesecu novembru 2019:

5. november 2019: Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 20. november 2019: Turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu v Bohinjski Bistrici. 8. november 2019: Martinovanje s TA Rozman, o točnem programu in odhodu vas bodo obvestili poverjeniki URNIK TELOVADBE: v Bohinjski Bistrici v telovadnici Osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri

Še vedno vse tiste, ki se radi zavrtite ob dobri glasbi, vabimo, da se pridružite naši folklorni skupini, pokličite našo vodjo Vikija Mencingerja, na telefonsko številko 031 609 742. DOBRODOŠLI! O tem, kako je bilo na praznovanju 80- in 90-letnikov in kako so se imeli pohodniki na Kobli, pa vam bomo napisali v decembrskih novicah. Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj, s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu bovling steze. Izkoristite jih! Vabljeni v društveni dom v Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan. Uradne ure naše pisarne, vsako sredo, med 16. in 17. uro. ・

LETO XXII

Bohinj, 8. november 2019

VSEBINA 22. ODREDBA o razporeditvi poslovnega časa in uradnih ur ter delovnega časa v občinski upravi Občine Bohinj

----

Številka 8

7. člen Poslovni čas v občinski upravi Občine Bohinj traja: v ponedeljek, torek, in četrtek od 08. do 15. ure, v sredo od 08. do 17. ure, v petek od 08. do 13. ure.

V tem času lahko zaposleni koristijo 30-minutni odmor za malico v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 11. in 12. uro ter v sredo med 12. in 13. uro.

22. Na podlagi 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) izdajam

ODREDBA o razporeditvi poslovnega časa in uradnih ur ter delovnega časa v občinski upravi Občine Bohinj Splošni določbi 1. člen S to odredbo se določi začetek in konec trajanja ter razporeditev delovnega časa, poslovni čas in razporeditev uradnih ur v občinski upravi Občine Bohinj. 2. člen Delovni čas je čas, v katerem delavec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v občinski upravi Občine Bohinj. Poslovni čas je čas poslovanja občinske uprave z državnimi organi, upravami samoupravnih lokalnih skupnosti in drugimi nosilci javnih pooblastil. Uradne ure je čas poslovanja občinske uprave s strankami. V odredbi so uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Delovni čas 3. člen V okviru razpona delovnega časa, določenega za prihod na delo oziroma iz dela, morajo delavci, upoštevajoč značaj delovnih nalog in način njihovega izvajanja, opraviti 40-urno delovno obveznost. Evidentiranje prihodov in odhodov, razporejanja dela v okviru premakljivega delovnega časa in druga s tem povezana vprašanja, uredi direktor občinske uprave z navodilom. 4. člen Delovni čas v občinski upravi se razporedi tako, da zajema čas obvezne prisotnosti na delovnih mestih: -- v ponedeljek, torek in četrtek od 08. do 15. ure, -- v sredo od 08. do 17. ure, -- v petek od 08. do 13. ure.

Uradne ure

----

8. člen Uradne ure v občinski upravi Občine Bohinj so: v ponedeljek od 08. do 11. ure, v sredo od 08. do 11. ure in od 14. do 17. ure, v petek od 08 do 11. ure

----

9. člen V sprejemni pisarni občinske uprave so uradne ure: v ponedeljek, torek, četrtek od 08. do 15. ure, v sredo od 08. do 17. ure, v petek od 08. do 13. ure.

V tem času lahko zaposleni med 11. in 12. uro koristi 30-minutni odmor za malico v ponedeljek, torek, četrtek in petek ter med 12. in 13. uro v sredo.

---

10. člen Župan Občine Bohinj sprejema občane in druge stranke: ponedeljek med 09. in 11. uro, v sredo med 09. in 12. uro in med 14. in 16. uro

Podžupan Občine Bohinj sprejema občane in druge stranke: ponedeljek, sredo in petek med 09. in 11. uro.

Obisk pri županu in podžupanu je potrebno predhodno najaviti v tajništvu občinske uprave. 11. člen V primerih, ko to narekuje značaj nalog občinske uprave in način njihovega izvajanja, lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave določi večji obseg uradnih ur, kot je to določeno v 8. in 9. členu te odredbe. Če so na dneva 24. in 31. december pri organu uradne ure, se poslovni čas in uradne ure začnejo ob 8.00 in končajo ob 13.00. Delavcem, ki se jim s tem delovni čas skrajša, direktor občinske uprave delo prerazporedi tako, da dosežejo polni delovni čas v istem tednu. Občinska uprava o razporeditvi uradnih ur iz navedenega odstavka tega člena pravočasno in na krajevno običajen način obvesti stranke. 12. člen Razporeditev delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi Občine Bohinj mora biti označena na vidnem mestu v poslovnih prostorih občinske uprave.

Končne določbe

5. člen. Premakljiv delovni čas za prihod delavcev na delo je med 07. in 08. uro, za odhod iz dela pa v ponedeljek, torek in četrtek med 15. in 16. uro, v sredo med 17. in 18. uro ter v petek med 13. in 14. uro.

13. člen S to odredbo preneha veljati Odredba o razporeditvi poslovnega, delovnega časa in uradnih ur v občinski upravi Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/03).

Poslovni čas

14. člen Ta odredba prične veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

6. člen Poslovni čas v občinski upravi Občine Bohinj se razporedi na pet delovnih dni v tednu in sicer: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek. V primerih, ko je to potrebno zaradi značaja nalog občinske uprave ali način njihovega dela, lahko župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave, za posamezno delovno mesto ali skupino zaposlenih, razporedi delovni čas tudi na soboto ali nedeljo, oziroma drugače kot je to določeno v 4. in 5. členu te odredbe.

Št.: 007-6/2019 Datum: 25. 10. 2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja

RAZPISI IN OBVESTILA

OBČINA BOHINJ objavlja

JAVNI RAZPIS za izbiro ponudnika gostinskih storitev in rediteljstva v okviru javnih prireditev, ki jih organizira v času novoletnih praznikov 28. 12. 2019, 29. 12. 2019 ter 31. 12. 2019 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA --

---

Predmet javnega razpisa je; priprava, organizacija in izvedba gostinske ponudbe ter rediteljstva na parkirišču ob prireditvah, ki jih organizira Občina Bohinj v obdobju 28. 12. 2019, 29. 12. 2019 ter 31. 12. 2019 v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici ureditev in čiščenje dvorane po končani prireditvi, da je le-ta pripravljena za nasled njo prireditev zagotovitev očiščene dvorane po zadnji prireditvi in vzpostavitev dvorane za športne namene (pomoč pri podiranju odra po zadnji prireditvi).

2. SPLOŠNA DOLOČILA ---

Na razpis se lahko prijavijo kulturna, športna in druga društva, ki: imajo sedež v občini Bohinj in delujejo na območju občine Bohinj, v skladu z internimi pravili društva lahko opravljajo gostinsko dejavnost in lahko pridobijo ustrezno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v okviru javne prireditve, imajo vsaj 10 članov.

Prednost pri izbiri bodo imela društva, ki imajo organizirano sistematično delo z otroci na področju športne, kulturne vzgoje ali izobraževanja in ki s svojim delovanjem spodbujajo razvoj kulture, zdravega načina življenja in odgovornost do okolja. Naročnik bo izbranim ponudnikom gostinskih storitev omogočil najem vseh točilnih pultov za posamičen večer prireditve.

3. DOKAZILA ---

---

Prijavitelji morajo vlogi priložiti naslednja dokazila: potrdilo, da je društvo registrirano v občini Bohinj, kopijo statuta društva (prva stran in stran, kjer je zapisano, da društvo lahko oprav lja gostinsko dejavnost na prireditvi, vse strani podpisane s strani predsednika društva), seznam rediteljev (priimek, ime, naslov, letnica rojstva) za delo na parkiriščih in vodja rediteljev (priimek, ime, naslov, letnica rojstva), podpisana izjava.

4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA

---

Vloga mora vsebovati; v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, vse zahtevane priloge.

5. ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG Prijavitelji oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je do vključno 20. 11. 2019. Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane v tajništvu Občine Bohinj do 15. ure ali poslane po pošti s priporočeno pošiljko. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – NOVOLETNE PRIREDITVE 2019«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene.

6. OBRAVNAVA VLOG Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka Javnega razpisa za izbiro ponudnika gostinskih storitev in rediteljstva v okviru javnih prireditev, ki jih organizira Občina Bohinj v času novoletnih praznikov od 28. 12. 2019, 29. 12. 2019 ter 31. 12. 2019 (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje župan. Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Predviden datum odpiranja vlog je 22. 11. 2019. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (t.j. oddane po zadnjemu dnevi roka za oddajo iz 5.točke tega javnega razpisa), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene.

7. OBVESTILO O IZBORU Komisija bo na podlagi prispelih vlog pripravila predlog o izbiri društev in določila okvirne datume za prevzem gostinske ponudbe ter rediteljstva. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 8 dni od izbire in povab ljeni na sestanek, na katerem se bomo dogovorili o dokončnih datumih za prevzem gostinske ponudbe in rediteljstva. V kolikor dogovor med izbranimi društvi ne bo mogoč, bo upoštevan predlog komisije. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Monika Mencinger, telefon; 04/577 01 28; monika.mencinger@obcina.bohinj.si

Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v sprejemni pisarni Občine Bohinj in na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si – Razpisi.

župan Jože Sodja, l.r.

iz na ših kr a je v

Krvodajalska akcija

RKS – Območno združenje Radovljica Vabimo vas na krvodajalsko akcijo. V Kulturni dom Joža Ažmana Bohinjska Bistrica: -- 18. novembra, od 8. do 13. ure. V Festivalno dvorano Bled: -- 19. novembra, od 7. do 13. ure in -- 20. novembra, od 7. do 14. ure. S seboj prinesite veljavni osebni dokument . Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak petek, od 7.30 do 11. ure, tekom celega leta. Krvodajalci na Bledu v času krvodajalske akcije med 7. in 14. uro lahko brezplačno parkirate na parkiriščih: P01-Cesta svobode, P03-Zdraviliški park, P07-Pod Jelovico. Ne pozabite na sprednjo stran vetrobranskega stekla namestiti dobro vidno oznako »krvodajalec«. ・

Cecilija Sorč dopolnila 100 let Katarina Košnik

22. oktobra je Cecilija Sorč iz Bohinjske Bistrice dopolnila 100 let. Gospa, ki še vedno med tednom sama živi v hiši v Bohinjski Bistrici, je na svoj rojstni dan sprejela tudi župana Občine Bohinj Joža Sodja, ki ji je čestital in jo obdaril v imenu Občine Bohinj. ・

Foto: Roman Pekovec

iz na ših kr a je v

Obraz meseca novembra – Ranko Hadžić Lothar Orel

PO DOMAČE: Ranči POKLIC/IZOBRAZBA: Metalurški tehnik. Pa še kaj. Nihče v Bohinju nima več šole od mene. MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Bedak. A sem kaj »faliu«? Tako je. In sem gospod. Nisem materialist, ampak tudi če nimam – sem gospod. Sedim na tem stolu in življenje hodi k meni. Tega, kar jaz vem, ne ve noben internet. KAJ ME FASCINIRA: To je par variant. Kaj najbolj izstopa ... mamila. Saj potem mamila naprej delajo, pa je koj vse fascinantno. (smeh) (Pobalin v meni se gromoglasno krohota domiselnosti odgovora, a že čutim, kako ga zastira zaskrbljeni pedagog, ki pripominja, da: »Že, že, ampak najboljša droga je kljub temu občutek zadovoljstva in smisla ob zasledovanju dolgoročnega cilja in triumf ob njegovi izpolnitvi,« op. av.) VSI BI MORALI POZNATI ... Zakaj pa vsi? Saj je dovolj, če eden. No, pa dajva kljub temu: PESEM/GLASBENIK: Jim Morrison, Doors. Zoran Predin. Parni Valjak. Bijelo Dugme. UMETNIŠKO DELO: Črtomir Frelih, slikar. KRAJ: Soteska. Tebi se še sanja ne, kje je to. (A ta, ko greš iz Bleda v Bohinj? – Ja glih ta. Saj nekaj pa le veš.) No, tam sem jaz odrasel. Zato imam pa toliko v glavi. JED: Kaj je s tabo? Kaj pa jaz jem? Veš kaj – pasulj. Pasulj jem, pa ja. Pri Tripiču ni več pasulja, tja gor sem hodil. Na pasulj, a veš. Takrat, ko je bila una v kuhinji. Zdaj je pa ni več, pa ni več pasulja. Ne more Krsto narediti pasulja, ker nima pojma. Ni on kuhar, on je šef. ČLOVEK: Saj on to ve: Claptona. Tako. Erica Claptona. Njega bi morali vsi poznati. Kdor pozna Claptona, je zmagal. Če razumeš. To boš morebiti potem dojel. A veš kdo je on? Kitarist. Pa ne samo kitarist – vokalist! Laylo je on naredil, pa ne samo to. Koliko glasbenikov se je šlepalo na njegovi ustvarjalnosti! V BOHINJU MI JE VŠEČ: Nič. V BOHINJU POGREŠAM: (smeh) Kaj pa imaš v Bohinju? Kaj je s tabo? Kakšna bedasta vprašanja imaš ti. Napiši: “Česa ne?” Dober dan. Zadnjič sva se menila, naj se enkrat oglasim, da bova dol sedla za Bohinjske novice; a imate zdaj uradne ure? Ja (pogleda na uro), ne, urad zaprt. Ampak lahko kljub temu prideš. Samo povedal ti ne bom pa nič.

Jaz bi res rad spisal ta portret za naslednjo številko. Predlagam takole – moram še na cesarjevo pešpot, pa lačen sem – kupim si živeža, pa se vrnem čez 20 minut. A še vam kaj prinesem, bova skupaj pojedla? Nisem lačen. Pa tudi ne jem mesa. Imam rad živali. Imel sem psa, bokserja – nič mu nisem rekel, vse sva se z očmi zmenila! A veš, žival ima možgane v glavi, to ni poleno, ki ga nekam vržeš. (za hip pomisli) – No, pa še poleno ima mogoče pamet.

Seveda jo ima. (Moj sogovornik kar zasveti): Ja! Vidiš, seveda jo ima, zato pa gori! Da je nam potem toplo. No, pa če greš že v trgovino ... Lačen nisem, ampak lahko mi prineseš en Grozd (pokaže na prozoren vsebnik iz umetne mase, na pol poln fermentirane grozdne pijače). Pa jaz nisem alkoholik. A veš, zakaj pijem? Da lažje prenesem to primitivnost okrog sebe. No, se potem lahko tako dogovoriva? Pridem čez 20 minut na avdienco? (S pritrdilnim odgovorom krenem za svojim ciljem in se vrnem sit in napojen k nabrušenemu sogovorniku, ki od mene pričakuje primerljivo ostrino uma. Ko začnem brati uvodna vprašanja, jih nemudoma dobim po smrčku): Kaj “ime in priimek?” Kaj me to sprašuješ? Mar ne veš, kako mi je ime? Jah, to je standardni uvod. Jaz vem, kar vem, a pustim, da mi sogovornik sam pove svojo zgodbo. Jaz sem edini musliman na tem planetu, ki ima čisto srbsko ime. Oče mi ga je dal. Je imel enega prijatelja Rankota. Zato sem pa jaz Ranko.

Foto: Lothar Orel

Saj je prav. Ti, a veš, da tu sploh nihče ne ve, kako je meni ime? Jaz pa vem vse. “To je Roman, od Majde sin.” Ampak tako ime imam. Ranko sem. Ne morem reči, da ne, če sem to. Ja, mene ni sram to, kaj mene briga. Un je pa Branko. Ima eno črko pred mano. Jaz sem pa brez B. Imam manj dela. Poznam jaz veliko Brankotov, ampak tisti B je brezveze. Bolje bi bilo, da bi bili vsi brez B. Veš kaj bi bilo Rankotov – vsak drugi Slovenec! Ja res. A veš, koliko je Brankov? Da je kdo Andrej, ga moraš z baterijo iskati. Če se otrok rodi, je koj Branko. Pa teli krsti. Islam tega nima. Krstijo pač ... krščani. (na licu mesta se uspem z nadčloveškim naporom zabrzdati, ob pisanju pa se nekaj dni se borim s seboj, a na koncu kapituliram in vendarle konstatiram, da je pravilni termin ‘kristjani’. op. av.) (P.S. ‘Krščani’ so prebivalci Krškega.) Zato se reče “krščanstvo”. Pri muslimanih je cela ceremonija, preden se otrok rodi, saj to se ve. To imajo drugače. Rojstvo otroka je ... svetinja. Ne pa da otroka, če ni zaželen, ga vržejo v kanto. Ja. Mama ga je vrgla, pa ga je sosed našel. Seveda, ker se je drl. Zakaj bi jaz koga ubil? Noben človek ni rojen zato, da ga ti ubiješ. Če se sam ubiješ, to razumem, bolj ali manj, pa še to ni prav. Ampak ne pa, da te jaz ubijem! Gremo, gremo, to pa ne! Ne rečem jaz, če nekdo pokrade uno, v trgovini, boli me ... Še premalo je pokradel. Če rabi. To zastopim. Ampak to je pa črno-belo. Ali pa uni Američani, to so čist sfuzlani. To imajo pištole doma kakor Slovenci šibice. Taka mentaliteta. To se sosedje kar skozi okna streljajo, drug drugega. Torej – Ranko; če lahko malo navižam po svoje: med uvodnimi pogajanji sem izluščil, da ste prej delali kot trgovec z zelenjavo. Kako metalurški tehnik pristane v tem poklicu? Ja, kombi sem kupil, ane. Veš, kje? Dol pri Ljubljani. Pa sem vozil. Trgovina je bila. Pa še štant sem imel, kjer sem prodajal. Tak paradajz sem imel, da bi lahko balinal z njim! Dobesedno. Ja res. Trd. Tak, kot mora biti. To je takoj pošlo. Zmanjkalo. Pa tudi tako se je naredilo, da sem ga spravil spodaj, pa ljudem rekel, da ni več. A veš, zakaj? Ker sem delavcem z LIP-a obljubil, da bodo lahko po šihtu kupili. In sem potem dežural tam, do dveh, pa nič prodal. Ampak če nekaj obljubiš! Pa peteršilj. Vse je bilo frišno. Ne moreš ti starega paradajza prodajat. Pa z ljudmi, veš, z ljudmi je najtežje delati. Čeprav kar se hrane tiče, tam so vsi prijazni. Če ti meso prodajaš ali pa zelenjavo, ali pa ... karkoli, je drug odnos. A veš? Kar se hrane tiče, to ti hočem povedati. Torej imate izpit za ... Kaj je s tabo, stari moj?! Če je moj brat – ima avtošolo! Pol Bohinja je pri njem naredilo izpit. Kaj pa misliš! Rasim je letnik 57, nikoli ni pil, nikoli ni kadil. Ampak bi pa ubil zame. Tako, metaforično. Tako se reče. V resnici ni nasilen. Je dobričina ... Toliko ljudem, kot je on pomagal – ga ni! Pa ga ne hvalim, ker je moj brat. Jaz gledam rezultate. Efekt. Je pomoč soljudem za vas vrednota? Point je tem, da se dobro počutiš. Ljudje pridejo sem in me vprašajo, če kaj potrebujem. Pa rečem: »Daj mi mir.« Jaz sedim na tem stolu – ta stol ima posebno energijo. Pa imam šole ohoho. Šel sem na jeseniško gimnazijo. Tista šola k... (uredniška cenzura) meni ni bila nikoli problem. Sem rekel prfoksu za kemijo: “Ti si prebutast, da mene učiš.” In veš, kaj je odvrnil? “Res je.” Pa še res je bilo! Tisto knjigo, veš, jaz sem

iz na ših kr a je v, ml adina

vse znal na pamet. Ampak sem res znal – če ne bi znal, bi bil tiho. Pa slovenščino sem obvladal: Prešerna, Minattija, Aškerca ... A veš, koliko imamo mi pesnikov! Pa takih, ki so knjige pisali! Janez Jalen. On je Bobre napisal! Njega sem začutil. Recimo, če ti pišeš nekaj na blef ... Jaz lahko napišem ne vem kaj – če ni podlage, kdo bo to bral? Bolje, da pišeš o otroštvu – kar se spomniš. To je pa resnica. Poglej Angleže, kako oni pišejo! Ti, imaš kaj glasbe na tem računalniku? Imam. Daj Pink Floyde. Če ne, te zabašem – a veš, kam?

Ustaljena fraza, kot mi je znano iz moje bogate lingvistične ekspertize, je: “Te bom u rt zabasou”. Seveda. Če pa falim, pa v koleno. No daj: ‘Shine on, you crazy dia mond’. Pa udebljaj! Kaj zdaj copraš? (“Scopram” Pink Floyde in ob glasbi nadaljujeva z razgovorom.) Torej ste veliko brali v življenju? Seveda. Tretjino življenja sem bral. Zagotovo. In to redke knjige, dragocene. Na podstrešjih, ko sem strehe menjal, sem našel take knjige, nikoli ne bom pozabil. Ene sem nesel celo v muzej Tomaža Godca. Kup knjig, zelo dragocenih. Najprej sem jih prebral, potem sem jih pa tja dal. Takrat so pisali drugače. Pa tudi angleško in nemško berem, pa govorim tudi. Pa saj sem veliko v šolo hodil. Imam faks, fiziko. A ti moram vse povedati? Vseeno, če si tiho. Nihče v Bohinju nima več šole od mene, pa sem tu na tem stolu – pa se ful dobro počutim. Mene ne zanima, kdo je kaj, zdravnik, župan, kaj me briga. Mene zanima, kako je kdo kot človek. Eni ljudje pa vidijo nekega pomembneža, pa buljijo vanj, kot da je Woodstock. Fajn dečko si, veš? Zdaj pa ne bom več veliko govoril. Ker besede so bedne. Filing je pomemben. No, nekaj moraš pa tudi reči, ane. Človek je tako narejen. Ima jezik, pa možgane ima tudi. Kaj pa tista srna, ki jo ustrelijo? Ima tudi možgane. Nikomur nič ne naredi – pa jo ubijejo. Enkrat sem to videl, pa sem rekel lovcu: »Svojo ženo ustreli, če se ti strelja.« Je rekel: »Ne smem.« »Seveda ne smeš,« sem rekel. »A uno srno, ki je prišla nekaj pojesti, si pa ustrelil! Jager, če si ti jager, ti moraš čuvati to divjad, ne da jo ubijaš.« Nečesa se moraš zavedati: Life is life. Tako je. Ko se rodiš, se moraš zavedati – seveda boš umrl. Druge ni. Ampak moraš pa razmišljati drugače – da se pač živi! Smrt je moja frendica. Ves čas je s tabo. A misliš, da boš ušel? Nihče ni ušel. Zato je pa treba živeti! Vse stvari, ki jih kompliciraš, so nepravilne. Simpl! Veš, kaj si ljudje lahko damo? Ne materialno. Človek lahko zdrži 30 dni brez hrane, preden je ad acta. Kar potrebujemo, je pozornost. Povezanost. Dotik. To meni nekaj pomeni. Premolk, v katerem poslušava glasbo, nakar Ranko povzame besedo. Da bi bil član takega benda. To se štekajo – to so kot eden. Jaz sem igral kitaro. Poznam vse akorde, vse vse vse. Lahko zašpilam vse, kar si lahko zamisliš. Vse sem preštudiral, zato vem, kaj je glasba. Ta glasba, to ni samo glasba. London, recimo. Pink Floydi. A veš, kakšno je to bilo? Ljudje so hodili drug po drugem. Če tam padeš, si adijo. Masa te pohodi. Zmendrajo te. Ja! Zdaj, kdo? To policija nima nič s tem – kdo je koga ubil v tem primeru, tega ne more nihče dokazati. Če jih je milijon. To ni namerno, sila množice te rine sem in tja. Saj ne hodiš po svoje. Ampak življenje je zame sveto. Jaz ... če bom nekaj organiziral – to ne bo nihče nikogar pohodil! Shine on, you crazy diamond! ・

Aktivni meseci v PGD Koprivnik prinesli uspehe

Foto: arhiv PGD Koprivnik

Na tem tekmovanju smo vse tri ekipe, člani A, člani B in članice A, osvojili 1. mesto v Bohinju, skupno pa naslednje uvrstitve: člani so v konkurenci 18 ekip osvojili 3. in 4. mesto, članice pa 3. mesto med 6 ekipami. Teden dni po tekmovanju smo pričeli s pripravami na tekmovanje GZ Bled Bohinj, ki je potekalo 28. 9. 2019 v Radovljici. Tudi tega tekmovanja smo se udeležili s tremi ekipami. Vse tri ekipe so v svojih kategorijah osvojile 1. mesto, s čimer so se uvrstile na regijsko tekmovanje. Med pripravami za regijsko tekmovanje smo organizirali celodnevno strokovno ekskurzijo, katere se je udeležilo 26 članov. V soboto 5. 10. 2019 smo se z avtobusom odpeljali v Belo krajino, v mesto Metlika. Ker v letošnjem letu obeležujemo 150-letnico ustanovitve prvega prostovoljnega gasilskega društva Metlika, smo si ogledali Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča. Pot smo nadaljevali na degustaciji vin v vinarstvu Pečarič. V šoli Brihtna glava smo spoznali strogost tovarišice (učiteljice) in se kljub temu odlično počutili. Šolska ura je prehitro minila, spoznali smo značilnosti Bele krajine in peli pesem o Lepi Anki. Ob koncu pa vsi prejeli izpričevalo (spričevalo). Dan smo zaključili z večerjo v bližnji restavraciji. Teden dni po tem nas je čakalo regijsko tekmovanje v Šenčurju. Članice A in člani B smo tekmovanje uspešno opravili, vendar se nismo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Naši člani A (Gregor Benedik, Štefan Benedik, Jaka Beznik, Klemen Grmek, Aleš Mikelj, Borut Pritekelj, Gašper Ravnik, Anže Sodja in Matej

Člani PGD Koprivnik

Člani PGD Koprivnik smo v mesecu avgustu aktivno pričeli z vajami na motorni brizgalni. Vaj smo se udeleževali vsakodnevno in se po vajah družili ob prijetnem klepetu. Na vajah in tekmovanjih nas zvesto spremljajo naši najmlajši gasilci. Upamo, da bodo tudi oni zakorakali po sledeh staršev ter uspešno nadaljevali naše delo. Prvega tekmovanja smo se udeležili 1. 9. 2019. Tekmovali smo na Pokalu Bohinja, ki je potekal na površinah tovarne Lip Bohinj v Bohinjski Bistrici.

Foto: arhiv PGD Koprivnik

iz na ših kr a je v, ml adina , kultur a in priredit ve

Stare) pa so z vajo, štafeto in razvrščanjem opravili z odliko in zasedli odlično 2. mesto med 27. ekipami in se uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v mesecu maju prihodnje leto. Vsem članom ekipe, še enkrat čestitamo za vrhunski dosežek. V mesecu oktobru smo izvedli gasilske vaje in organizirali dan Odprtih vrat, insicer 27. 10. 2019 pri gasilskem domu na Koprivniku. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« ・

Erasmus dnevi 2019

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv Gimnazije Franceta Prešerna

Med 10. in 12. oktobrom 2019 so po Evropi potekali t. i. Erasmus dnevi. Njihov namen je obvestiti ljudi o programu Erasmus+, širiti pozitivne učinke programa, ozavestiti pomen mednarodne mobilnosti, mednarodnega sodelovanja in širjenja znanja, s čimer izboljšujemo kakovost izobraževanja. Naša šola je v tem šolskem letu vključena v dva nova dvoletna projekta; s projektom Enhancing Book Reading (Spodbujanje branja knjig), ki se je pričel v prejšnjem šolskem letu, tudi letos nadaljujemo. Tema enega od novo pridobljenih projektov je branje, naslov v angleščini se glasi Reading with Ease and Fun. Na šoli že sicer poteka veliko aktivnosti povezanih z branjem. Prek mednarodnega projekta jim bomo poskušali dati še večji pomen, jih dodatno osmisliti in se od partnerjev učiti to, kar nam lahko ponudijo. Težave učencev pri branju so zelo različne. V projektu si bomo izmenjevali strokovne izkušnje, kako postati še bolj kompetenten pri usmerjanju in poučevanju učencev glede branja in pisanja. Projekt se od ostalih dveh razlikuje po tem, da sodelujoči partnerji niso samo šole, pač pa tudi druge ustrezne organizacije (enote ministrstva, fakultete, društva ...). Koordinatorica je Bolgarija. Poleg nas sodelujejo še Latvija, Portugalska, Litva, Romunija, Grčija in Turčija. Projekt o folklori pa želi učencem omogočiti različne dejavnosti, ki jih bodo peljale v svet odkrivanja informacij s področja etnografije, etnologije, folkloristike tako z geografskega kot zgodovinskega vidika. Pri delu bomo uporabljali tudi eTwinning portal, ki nam je delno že poznan. Poleg naše šole bodo v projektu še šole s partnerskih dežel: Italije (kot glavna koordinatorica), Portugalske, Romunije in Turčije. Učenci so različnih starosti, saj je eden od poudarkov projekta tudi medgeneracijsko sodelovanje. Na šolah se bomo dela lotevali različno v skladu s siceršnjim načinom delovanja. Pomembna vsebina dogajanja bo folklorni ples. V našem kraju, v Bohinju, folklorne skupine bogato delujejo, med mentoricami otroških skupin so tudi učiteljice naše šole. Prepričani smo, da bo sodelovanje v sklopu te teme prispevalo k ohranjanju naše dragocene dediščine, k njenemu promoviranju ter da bomo hkrati spoznali marsikaj novega. ・

Nemško jezikovno diplomo prve stopnje na GFP prejeli tudi trije Bohinjci Vesna Arh, Gimnazija Franceta Prešerna

Na Gimnaziji Franceta Prešerna izvajamo program Nemška jezikovna diploma (Deutsches Sprachdiplom) že petnajst let. Smo edina gorenjska šola, na kateri dijaki lahko program opravljajo tako na nivoju DSD 2 kot tudi na nivoju DSD 1. DSD 2 ustreza evropskemu referenčnemu okviru B2-C1. DSD 1 je na nivoju A2-B1 in je kot tak dostopen večjemu številu dijakov. Nemško ministrstvo za kulturo in izobraževanje, ki organizira DSD po vsem svetu, ima pri izbiri šol zelo stroge kriterije. Gre za izpit, ki pod nadzorom nemškega ministrstva za kulturo in izobraževanje poteka po vsem svetu v enaki obliki. Izpit mednarodne veljave dokazuje aktivno

znanje nemškega jezika in je kot tak pomemben tudi pri iskanju zapos litve. Z DSD 2 diplomo dijaki lahko odidejo neposredno na nemško fakulteto, z izpitom DSD 1 pa se lahko vključijo v t. i. Studienkolleg, kjer se pol leta pripravljajo na kasnejši redni študij. Slavnostna podelitev DSD diplom je potekala v torek, 1. 10. 2019. Kar 36 dijakov GFP je v lanskem šolskem letu opravljalo DSD izpit 1. stopnje in dva dijaka izpit 2. stopnje. Diplome so podelili Jens Wagner, prvi sekretar oddelka za kulturo, tisk in odnose z javnostjo na nemškem veleposlaništvu, Birgit Bader, strokovna svetovalka za nemški jezik Zavoda za šolstvo in Mirjam Bizjak, ravnateljica GFP. Med prejem niki DSD 1 diplome so tudi trije Bohinjci: Alja Arh, Nina Pekovec in Mitja Arh. Čestitamo! ・

Večgeneracijski center Gorenjske: Dogajanje v novembru Katjuša Arh Lapajne

KREATIVNE DELAVNICE bodo v sejni sobi KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici od 17. ure. 4. in 18. 11. bomo filcali, svoje bogato znanje bo z nami delila Tatyana Tishonkova. Kaj vse lahko olajšamo ali odpravimo, medtem ko tapkamo s prsti po določenih točkah na obrazu in telesu. Delavnica je primerna tako za popolne začetnike kot za tiste, ki metodo že uporabljajo. Pridite v udobnih oblačilih, s sabo prinesite steklenico vode. Delavnica/predstavitev EFT tehnike – TAPKANJE bo v sejni sobi KD Joža Ažmana, in sicer 11. in 28. novembra ob 17. uri. Delavnico bo vodila Mojca Stojan. VADBA NA STOLIH za gibalno ovirane je primerna za tiste, ki se ne morejo udeležiti drugih oblik vadbe, saj je kombinacija različnih aktivnosti: dihalne vaje, vaje za spomin, vaje za ravnotežje ... Vadba poteka v sejni sobi KD Joža Ažmana, vsako sredo ob 17.30, vodi jo prostovoljka Iva Lapajne. SLOVENŠČINA ZA PRISELJENCE bo v sejni sobi KD Joža Ažmana ob četrtkih ob 17. uri (7., 14. in 21. 11.). Vabljeni začetniki in vsi tisti, ki osnove slovenščine že poznate, a bi želeli nadgraditi svoje znanje. Tečaj bom vodila Katjuša Arh Lapajne, univ. dipl. prim. sl. jez. Vse dejavnosti Večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije me lahko pokličete na 068 125 238 ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Predstava Gledališča 2B na 58. Linhartovem srečanju Tatjana Kržišnik, vodja Območne izpostave JSKD Radovljica

V soboto, 28. septembra, se je v Postojni končalo 58. Linhartovo srečanje, ki je postreglo z najboljšimi ljubiteljskimi predstavami gledališke sezone 2018/2019. Za prestižne nagrade, najpomembnejše na področ ju ljubiteljskega gledališča v Sloveniji, so se potegovale predstave, za katere je selektorica Ana Rutar dejala, da jih odlikuje predvsem dvoje:

kultur a in priredit ve veliko število sijajnih igralskih kreacij in izčiščena in estetska vizualna podoba predstav, prav vse pa delujejo izjemno celovito. Med sedem najboljših v državi se je uvrstilo tudi Gledališče 2B Bohinjska Bistrica s predstavo Samuela Becketta Čakajoč Godota v režiji Nika Kranjca. 58. Linhartovo srečanje, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je znova pokazalo vrhunskost našega ljubiteljskega gledališča, saj je sedem predstav, kolikor se jih je izmed 111 prijavljenih uvrstilo na zaključno srečanje, strokovni žiriji povzročilo obilico sladkih skrbi in dvomov, koga nagraditi s festivalskimi nagradami matiček. Strokovno žirijo so sestavljali dramaturginja Ana Perne, gledališki režiser Jure Novak in igralec Janez Škof. Da odločitev ne bo enostavna, je dala vedeti že državna selektorica Ana Rutar, ki je izmed dvajsetih predstav, ki so prišle skozi sito regijskih srečanj, izbrala sedem tekmovalnih. Tako se je Gledališče 2B Bohinjska Bistrica znašlo v dobri družbi s Teatrom JJ, KD Janez Jalen, Notranje Gorice, KUD Franc Kotar Trzin, Gledališko šolo ONinMe, Ljutomer, Šentjakobskim gledališčem Ljubljana, Studiem A, KD Slovenj Gradec in Hišo kulture Celje. Strokovna žirija je iz šopka imenitnih in celovitih predstav kot najboljšo prepoznala Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea v izvedbi Šent jakobskega gledališča Ljubljana, ki si je s tem prislužilo matička za najboljšo predstavo v celoti. Isti predstavi gre tudi matiček za moško vlogo, ki si jo je priigral Bojan Vester. Žirija je podelila še dva matička: za odrsko norost ali blaznost igre ga je prisodila predstavi Blaznost igre v izvedbi KUD Franc Kotar Trzin, Anže Zupanc pa je dobil posebnega matička za vlogo v prav tej predstavi. Podeljeni sta bili še dve posebni priznanji, za moško vlogo ga je prejel Klemen Langus za upodobitev Vladimirja v predstavi Čakajoč Godota, Gledališča 2B Bohinjska Bistrica, posebno priznanje za žensko vlogo pa je prejela Anka Eržen za vlogo Marthe Brewster v predstavi Arzenik in stare čipke, ki jo je uprizorila skupina Teater JJ, KD Janez Jalen Notranje Gorice. Naj zaključim z obrazložitvijo strokovne žirije za POSEBNO PRIZNANJE ŽIRIJE ZA MOŠKO VLOGO V SEZONI 2018/2019: »Klemen Langus za vlogo Vladimirja v predstavi ČAKAJOČ GODOTA, Gledališča 2B, Bohinjska Bistrica. Težke naloge interpretacije enega najbolj prepoznavnih likov svetovne dramatike se Klemen Langus loteva nadvse študiozno in natančno. Pri njegovem Vladimirju se zdi, da Beckettov lik govori skozenj, da ga kot igralec zgolj prepušča in mu suvereno odmerja ritem, čas in prostor, hkrati pa je dober igralski partner.« Čestitke Gledališču 2B, Bohinjska Bistrica in Klemenu Langusu! ・

Vrhunska glasbenika, ljudska godca 21. stoletja, vas bosta ob 15. obletnici glasbenega soustvarjanja popeljala na izjemno zvočno popotovanje, s svojo virtuoznostjo in hudomušnostjo predstavila slovensko ljudsko glasbo v sodobnih in živih priredbah, na turneji pa premierno zaigrala tudi kopico svežih avtorskih kompozicij. Harmonikar, skladatelj in fizik Janez Dovč ter multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač sta prepoznavni imeni v svetu sodobne slovenske glasbe. Gre za nekdanja in sedanja člana številnih glasbenih zasedb (Sounds of Slovenia, Jararaja, Katalena, Terrafolk, Caminoigra, Rudi Bučar & Istraband, Bast itd.). Oba delujeta tudi kot avtorja, aranžerja in producenta glasbenih del zase in za druge glasbenike, v zadnjih nekaj sezonah pa sta se uveljavila predvsem kot vrhunska studijska glasbenika in solista, ne le na področju, ki ga v glasbenem smislu najbolje obvladujeta (etno glasba, »world music«), pač pa tudi v kontekstu klasične glasbe (solistični nastopi z Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV, The Fool Cool Orchestra, Carmina Slovenica, Simbolični orkester). Glasbenika sta razvila poseben občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora, ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost, ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Vse to in še več, v Dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana, v petek, 8. 11. 2019. Vstopnice po ceni 12 EUR v predprodaji lahko kupite v TD Bohinj Ribčev laz ter na LD Turizem Bohinjska Bistrica ali pa jih rezervirate na info@kdbohinj.si ali na 040 572 611. ・

S Kulturnim društvom Bohinj v veseli december Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: Matej Maček, JSKD

Veliki koncert slovenske turneje Dovč & Gombač v Bohinju Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Kulturno društvo Bohinj vas vabi na veliki koncert v sklopu slovenske turneje Dovč & Gombač, ki bo na našem odru 8. 11. 2019 ob 20. uri.

Tudi letos bomo člani Kulturnega društva Bohinj priredili naš skupni večer, kjer se srečamo vsi člani društva in za vas priredimo prireditev, ki združuje likovno ustvarjalnico, ročna dela, ženski pevski zbor, Triglavske rož'ce in seveda naše folklorne skupine. Vse skupaj je pravi uvod v veseli december, ki prinaša še mnogo kulturnih prireditev, med drugim tudi Miklavžev dobrodelni koncert in božične koncerte. Vabimo vas v Kulturni dom Joža Ažmana, da skupaj odpremo decembrsko rajanje in si ob kuhanem vinu ali čaju po prireditvi zaželimo prve dobre želje za 2020. Prireditev bo brezplačna, in sicer v Domu Joža Ažmana, Boh. Bistrica, 1. 12. 2019 s pričetkom ob 17. uri. ・

Prižig lučk na lipi 2019 Kaja Zupanc

Bliža se najlepši čas v letu, zato smo se mladi zopet odločili organizirati zdaj že tradicionalen prižig lučk na lipi v Srednji vasi. Vse lepo vabimo, da se nam pridružite na prižigu v soboto, 30. novembra, ob 19. uri. Za popestritev bo igral vaški ansambel, pogreli pa se boste lahko tudi s čajem in kuhanim vinom. Tudi letos bomo namenili izkupiček denarja v dobrodelne namene. ・

kultur a in priredit ve

O črno-belem, lisicah in netenju radovednosti pri študentih Mojca Polajnar Peternelj

Slikar, grafik in pedagog Črtomir Frelih je letošnji osrednji nagrajenec Mednarodnega kranjskega likovnega festivala. Nagrado ZDSLU je prejel za življenjsko delo na področju črno-belega. Kot mi je zaupal v pogovoru pred podelitvijo nagrade, je priznanje zanimivo predvsem zato, ker ga podeljujejo stanovski kolegi, »tisti, ki vedo, kako se stvari streže.« Črtomir Frelih je redni profesor za grafiko na Oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ob risbi, grafiki in slikarstvu objavlja tekste s področja likovne didaktike in likovne teorije. Na področju globokega tiska je razvil inovativne tehnične postopke izdelave matric z možnostjo neposrednega likovnega zapisa. Njegova risarska in grafična dela so uvrščena v domače in tuje zbirke umetnin.

Kaj se vam zdi pri vašem ustvarjanju najpomembneje? »Likovna umetnost je tako kot vsaka druga zelo kompleksno delo in je ne moremo reducirati ne na tehniko, ne na pripoved, ne na samo družbeni angažma, ampak je vse skupaj, pa po možnosti še več. Vedno je človek v situaciji, da premalo ve in pri tem gre stalno za neko dopolnjevanje znanja s področja zgodovine, estetike, filozofije, tehnologije, vsega, kar pač je potrebno da si dobro opremljen, da boš kaj uspešnega napravil.« »Kaj me ta hip najbolj zanima? Ta hip me najbolj zanima sproščanje v smislu odklopa od resnih tem, ker imam občutek, da sem se celo življenje pravzaprav zelo vezal na te eksistencialna, globinska, usodna vprašanja. Tako da zdaj v zadnjem času, zadnja tri leta tako praktično kot teoretično študiram humor.« Tu potem nastopijo vaše znamenite lisice? Zelo popularne v različnih medijih, tudi na facebooku zabavajo že zelo velik krog ljudi. »Lisice so nekaj specifičnega. Najprej so nastale kot resna grafična tema. Preučeval sem, kako je ta lisica prisotna v vseh kulturah, še posebej pri Slovencih in me je začelo to posebej zanimati. Lisjak ima ne samo pozitivne moralne lastnosti, ampak tudi kakšne druge, ki so bile očitno za naš narod na križišču narodov pomembne za preživetje. Se pravi, ne samo herojske lastnosti, ampak tudi kakšne malo manj opevane in želene, ki pa pomagajo pri preživetju. Ta dvoumnost lisičjega govora mi velikokrat pomaga, kadar hočem izrazit kakšno kritično misel, pa nočem biti preveč pedagoški, pa nočem biti zaprt prehitro (smeh).«

Je to, da ste iz Bohinja, kjer vas obkroža naravno okolje, kaj vplivalo, da ste se začeli ukvarjati z likovno umetnostjo? »V osnovni šoli sem se ukvarjal z glasbo. Likovna umetnost je prišla na vrsto v srednji šoli. Vsekakor pa mislim, da ima to zgodnje bivanje v Bohinju precejšenj vpliv, saj se takrat naberejo te podzavestne slike, ki potem nastopajo kot filter celo življenje. Skozi take oči si otrok svet naloži, skoz take oči ga po moje gleda stalno.« Letošnji likovni festival v Kranju nosi naslov Črno in belo. Milček Komelj je ob vašem priznanju zapisal, da vi še posebej sodite zraven praktično z vsem svojim ustvarjanjem, ker ves čas iščete ločnico med svetlobo in temo. Na ta način ste ustvarjali do pred tremi leti kot pravite, ko ste se bolj načrtno lotili humorja. »Moram povedati, da so te lisice B program, ki tečejo vzporedno z vsem ostalim. Študij humorja me pa pač zabava. Črno-belo se je pri meni vzpostavilo samo po sebi. To ni kakšno globje estetsko prepričanje. Po naravi sem risar in po specializaciji grafik in to oboje ima več opraviti s svetlo-temnim kot pa s kolorizmom. Poleg tega so teme, ki sem si jih izbiral za svoje delo bolj racionalno podložene kot pa koloristično emocionalne. Kaže da je moj osebnostni profil tak, da mu ta način svetlo-temnega izražanja, ki po neki Freudovi analogiji pripada razumu, bolj ustreza kot barva, ki naj bi bila bolj področje emocij.«

V srednji šoli ste se začeli ukvarjati z likovno umetnostjo. Kdaj pa ste začutili, da bi radi tudi prenašali to svoje znanje, poučevali? »Že od osnovne šole naprej sem občudoval ljudi, ki znajo druge kaj naučiti, ki znajo kaj tako povedati, da drugi razumejo, da jaz razumem. V spominu mi je ostala serija črno-belih oddaj, v katerih je Bernstein,

Črtomir Frelih, foto: Mojca Polajnar Peternelj

dirigent newyorške filharmonije razlagal glasbo mladim poslušalcem. To je bila oddaja pedagoških viškov še za današnje normative. Prav tako pa smo na pedagoški gimnaziji, kjer je potekal pouk likovne in glasbene vzgoje vsa štiri leta imeli tudi pedagoške predmete in izvrstne učitelje, ki so nas dobro usmerjali, kar je bila dobra predhodnica akademiji.«

Za svoje pedagoško delo ste dobili tako strokovno nagrado kot nagrado za najboljšega profesorja, ki so vam jo podelili študentje. Zakaj mislite, da so vas izbrali? »Kaj pa vem. Že nisem zadosti zahteven (smeh). Trudim se, da bi bila predavanja zanimiva, da bi bila strokovno vsebinska. Res pa je, da včasih zabelim kakšne »zatežene« vsebine tudi s kakšno humorno platjo. Mogoče je pa razlog tudi drugje. Gre za spoštovanje do ljudi, s katerimi imaš opravka. Jaz študente jemljem zelo resno, iskreno zelo resno, ne zganjam nad njimi kakšnega profesorskega terorja, ampak razumem, da so na težkih življenjskih prelomnicah. Danes situacija za študente ni enostavna, mnogi morajo delati zato, da se lahko izobražujejo. To oni dobro občutijo.«

Kaj želite posebej prenesti nanje? Kaj je tisto kar morajo imeti pedagogi, ne samo likovni, da lahko uspešno učijo druge? »Ne samo pedagogi, mislim, da je danes vprašanje časa, kako srečati sebe. Naš čas je nastrojen k temu, da bi pozabil sebe, da bi pozabil druge, da bi pozabili okolico, da bi čim hitreje in čim lažje prišli do nekega ugodja, seveda v kombinaciji s pozabo. V mladem človeku moraš zato »zakuriti« radovednost. Da motivacija ni zunanja, ni prisila, ni pogojevanja z nagrado, ampak je tista izvirna notranja »firbčnost«. In če ta notranja motivacija nastopi, potem je s študentom zelo malo dela, potrebno ga je samo še pametno krmiliti in mu svetovati, glavne stvari pa naredi sam. In to se mi zdi pomembno, če prepozna tak način delovanja tudi v svojem poklicnem delovanju potem se mi zdi, da je šola za učence precej manj moreča zadeva.« Omenili ste vračanje k sebi. Je vaše ustvarjanje tudi v tem smislu? »Mislim, da ja. Ne bi rad tega posploševal. Ne vem, če je to naloga umetnosti nasploh. Vsake toliko časa se izkaže, da sem živel drugje, kakor se mi je do sedaj zdelo oz. da se mi prostor, v katerem živim pokaže v novi luči. Likovna umetnost ni samo proizvajanje predmetov za gledanje. Prepričan sem, da se z njeno pomočjo stvari tudi bolje vidijo. Likovno ustvarjanje ne razumem samo tako, da bom jaz drugim nekaj kazal, ampak da tudi meni slika pokaže nazaj nekaj, kar doslej še nisem videl.« Kako se počutite, ko ustvarite neko sliko, grafiko, pa ste z njo zadovoljni? »To se pa ne zgodi tako pogosto, ker sem razvil eno zadostno mero skepse do lastne dejavnosti. Če pa kaj uspe, potem je pa to... prav na glas veselit se ne znam, nastopi pa ena faza enega čudenja, kako je to mogoče. Potem vidim da je to mogoče tako, da je to ena akumulacija energij. Ne samo mojih, tu je čas, prostor, študij, branje, gledanja drugih, ki so že pred mano napravili na tisoče čudovitih in pametnih

kultur a in priredit ve , šport podob. Če se človek lahko približa takemu občutku je to lahko že kar velika nagrada.«

Ste zaščitniški do svojih del? Npr. do skulpture na krožišču v Bohinjski Bistrici? »Voda, ki se zliva prek dežnika, pod katerim sedi figura, mora teči ravno v pravem curku, da se ustvarjajo meglice, ki so značilne za Bohinj. Po mojem posredovanju je bilo v letošnjem poletju tako kot mora biti, za kar sem zelo hvaležen in se pristojnim zahvaljujem.« Ob koncu najinega pogovora v radovljiški knjižnici mi pokaže zadnjo izmed skicirk, v katerih se množijo lisice. Vsaka nastaja tri do trideset minut, doslej jih je narisal že 2000. V enem letu naj bi izšle v posebni knjigi, ob tem pa bo nastala tudi razstava.

In kako nastajajo te simpatične zvitorepke, ki na humoren način komentirajo naš vsakdanjik? »Vsak večer si ogledam TV Dnevnik na TV SLO 1. V prvih treh minutah dobim sedem idej (smeh). Odkar poročila spremljam na sobnem kolesu pa morda nekaj manj (smeh).« ・

Koncert glasbene šole Radovljica Glasbena šola Radovljica

Glasbena šola Radovljica bo 18. 11. 2019 ob 18.30 uri na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica pod vodstvom učiteljice Eve Dolžan pripravila nastop učencev iz Bohinja. Vljudno vabljeni! ・

Sekcija ročnih del spet v pogonu Za KD Bohinj, Sekcijo Ročna dela: Klara Medved

Foto: arhiv Kulturnega društva Bohinj

Sezona za ročna dela in jogo za možgane se spet pričenja in naše druženje z njim. V začetku leta smo si zastavili cilje, kaj bomo letos ustvarjali in uspeli smo kar nekaj od tega že uresničiti. April je bil najbolj ploden, kar se tiče dogodkov, saj smo pričeli z izletom v Sirogojno, ki smo ga že predstavili v pomladanskem članku, nadaljevali pa smo z razstavami. Prva razstava je bila v knjižnici, kjer je bil poleg tedenske razstave v aprilu tudi dan odprtih vrat. Na razstavi smo imele kvačkane izdelke, pletenine in čipke, ki jih nekatere članice umetniško izdelajo. Razstavo del, ki smo jih čez zimo ustvarjale, smo imele tudi v kulturnem domu Joža Ažmana prav tako v aprilu. Konec meseca aprila smo imele predstavitev rokodelke Bojane Ažman o naravnem barvanju volne in svile. Predstavila nam je postopke barvanja z naravnimi materiali (kopriva, oreh, gerbera, avokadova pečka ...). Poleg tega nam je predstavila tudi predenje volne. Z aprilom se naše druženje za prvo polovico leta izteče, zato smo ga zaključile s pohodom v planino Poljana, kjer je bil v polnem cvetju encijan, ki smo ga vzele za svojega in ga bomo upodobile v vezenju, ki ga imamo na programu v zimskem času. Ker se je sezona hladnih dni pričela, jo tudi mi pričenjamo s tečajem kvačkanja od 7. 11. dalje. Tako kot lani, nas bo izpopolnjevala v znanju mojstrica kvačkanja Jana Šuligoj. Nekatere od začetka, nekatere pa z nadgradnjo že osvojenega znanja. Družimo se vsak četrtek v domu Joža Ažmana od 17.30 do 19.30. ・

Festival Winter Days of Metal 2019 se vrača v Bohinj! Organizacijska ekipa WDOM

Festival Winter Days of Metal 2019 bo potekal letos med 28. in 30. 11. v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici z odličnim naborom glasbe, s paketi z nastanitvijo in s smučanjem ali oddihom v Vodnem parku v Bohinju in še mnogo več. Vse informacije so na voljo na spletni strani festivala www.winterdaysofmetal.com in na FB strani festivala in dogodka. Izgovorov, da nas ne obiščete, ni več. Nastopajoči na festivalu: Blaze of Perdition, Bölzer, Copia, Dødheim sgard, Dyscarnate, Exciter, Fleshgod Apocalypse, Insomnium, Kampfar, Kataklysm, Matterhorn, MOD, Morywa, Okilly Dokilly, Stam1na, The Black Dahlia Murder in Whitechapel. Ne preostane vam nič drugega, kot da se vidimo na Winter Days of Metal! ・

Novice Smučarskega društva Bohinj Smučarsko društvo Bohinj Zaključili s tekmovanji

S tekmovanji smo do zime zaključili. S starejšimi in mlajšimi dečki smo nastopili na treh rolkarskih tekmovanjih. Prizorišče prvega tekmovanja je bilo v Dolu pri Ljubljani. Na zelo slabem in ozkem cestišču so se fantje dobro odrezali. Gašper in Tjaž sta v cilj pritekla skupaj in dosegla 7. in 8. mesto. Mlajše dečke sta zastopala Tomaž (14. mesto) in Nastja (17. mesto). Konec septembra smo se v deževnem Ihanu borili za nove uvrstitve. Kljub spolzki stezi, se fantje niso dali. Tevž si je pritekel stopničke (3. mesto). Tomaž pa se je uvrstil na odlično 7. mesto. Starejše dečke sta zopet zastopala Gašper (6. mesto) in Tjaž (7. mesto). Zadnje tekmovanje, ki smo se ga udeležili, je potekalo v Ložu. Tokrat se nam je na tekmovanju pridružila tudi Kaja Z. (mlajša mladinka) ter pometla s konkurenco. Po prvem teku je imela prednost več kot minuto. V drugem teku pa si je pred drugouvrščeno pridobila za dve minuti in 28 sekund prednosti. S svojim časom je bila v ženski kategoriji absolut no prva. Do uvrstitve je pritekel tudi Tevž in se povzpel na stopničke, kot drugouvrščeni. V Ložu je prvič doživel svoj krst Aljaž Bremec in si pritekel odlično 10. mesto. Tekmovali so tudi Martin (8. mesto), Tjaž (9. mesto), Tomaž (11. mesto) in Nastja (15. mesto). Treniramo, se zabavamo in nestrpno odštevamo do takrat, ko bo naše tekaške proge pobelil sneg.

Začeli s treningi mlajše biatlonsko-tekaške sekcije

V začetku oktobra smo začeli s treningi mlajše biatlonsko-tekaške sekcije. V njej trenirajo otroci stari od 8 do 10 let. Treningi potekajo dvakrat tedensko. Trener Franci Debeljak pripravlja zanimive in barvite treninge po celem Bohinju. Skupinica se je do konca oktobra kar lepo povečala. Najmlajši pa nestrpno čakajo, da prvič izkusijo tudi trening na tekaških smučeh. Imamo se noro dobro!

Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Vodna aerobika oz. vadba v vodi

Ob finančni pomoči Občine Bohinj in v sodelovanju z Vodnim parkom Bohinj smo ponovno, pod vodstvom Katarine Đurđević, pričeli

šport

izvajati vodno aerobiko. Namenjena je vsem, ki bi radi nekaj naredili za svoje zdravje (in se težje udeležujejo drugih vadb). Vodna aerobika poteka ob sredah v času od 18. do 19. ure. Za člane našega društva je vadba brezplačna. Vsi ostali plačajo za en obisk bazena 3 EUR. Vabljeni! ・

Foto: uradne fotografije organizatorja Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj

Za skakalce konec poletnih tekmovanj SSK Bohinj, Brane Iskra, trener A-pro

Pretekle mesece je zelo napredovala in to tudi pokazala na tekmovanju v Izraelu, kjer je bila letos glavna tema 'prihodnost'. S svojim nastopom v Tel Avivu je pustila sodnike in tekmovalce brez besed. Z najvišjim rezultatom je zmagala v ELITE kategoriji. To pa ni vse, kot edina v zgodovini tekmovanja Pole Theme Izrael je dosegla vse možne točke in pridobila naslov Overall zmagovalka celotnega tekmovanja vseh kategorij. ・

Aerobna vadba

Športno društvo Avgust Gašperin Stara Fužina – Bohinj

Foto: arhiv SSK Bohinj

Za zaključek poletne sezone smo izpeljali tekmo na domačem terenu, v Nordijskem centru na Poljah. V popoldanskem času smo organizirali pokalno tekmovanje, zbralo se je nekaj čez 80 tekmovalcev. Naš najboljši predstavnik je bil Martin Resman, ki je zasedel 6. mesto med mlajšimi dečki, ki so skakali na 30-metrski skakalnici. Zahvala grem vsem staršem in članom kluba, za odlično organizacijo tekmovanja. V poletno-jesenskem delu tekmovanj prav nobena tekma ni odpadla, saj so nam bile vremenske razmere pisane na kožo. Tekmovali smo po celi Sloveniji, v Kranju, Planici, Velenju, Žireh in Ljubljani. Tinkara Komar je na državnem nivoju osvojila bronasto kolajno pri dekletih do 15 let. V skupnem seštevku je osvojila 3. mesto. Katra je bila na državnem prvenstvu članic v Kranju na 4. mestu, na tekmah svetovnega pokala pa je Katra dosegla odlične rezultate. V skupnem seštevku je osvojila 23. mesto. Kot članica A-reprezentance pripravlja na zimsko sezono in na uvodne tekme svetovnega pokala, ki se pričnejo v začetku decembra na Norveškem v Lillehammerju. Skakalci bomo skakali na skaklanicah še do sredine novembra, kondicijo pa bomo nabirali še v šolski telovadnici. Novi nadobudni skakalci vabljeni na vpis, vsako sredo in ponedeljek ob 17.30 v šolski telovadnici. V prihajajočem mesecu vas bomo z našim klubskim koledarjem že tradicionalno obiskali na domu, za vaše donacije in podporo smo zelo hvaležni. ・

Tjaša Dobravec − Elite in Overall Zmagovalka Pole Theme Israel 2019 Povzela Katarina Košnik

Spoznajte izbrane vaje različnih športnih zvrsti. Združene so na podlagi strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj iz prakse. Z njimi vplivamo na vse segmente splošne kondicijske pripravljenosti. Z obiski aerobne vadbe boste bolje kondicijsko pripravljeni. Vadba vsebuje elemente funkcionalne vadbe, metaboličnega treninga, atletike, pilatesa, gimnastike... V eni uri vadbe, gibanje izpeljemo tako, da celostno vplivamo na naše telo. Potrudimo se, da dosežemo

SEJEM RABLJENE ŠPORTNE OPREME 22. in 23. november 2019 Avla OŠ dr. Janeza Mencingerja petek od 16.00 do 19.00 ure (prevzem opreme) sobota od 12.00 do 19.00 ure

Možnost priprave tekaških smuči. Organizator: Smučarsko društvo Bohinj

Po zmagi Pole Art Croatia v SEMIPRO leta 2018 je Tjaša Dobravec 19. oktobra sodelovala na svojem prvem tekmovanju v kategoriji ELITE. Na tekmovanju Izrael Pole Theme se je Tjaša pomerila z najboljšimi plesalci iz Rusije, Ukrajine in Izraela.

Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 /58 33 3 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 /53 53 4

šport, z a konec

čim boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, moč in vzdržljivost. Aerobna vadba je namenjena za ženske vseh starosti. Naredite nekaj za svoje telo. Pridružite se nam v torek, 12. 11. 2019 ob 19.00, v kulturnem domu v Stari Fužini. Za informacije lahko pokličete na številko: 041 341 364. ・

Minka Korošec (12. 6. 1928 – 21. 10. 2019) Katarina Geržina

dolin. Pravijo, da skoraj ni hiše v Bohinju, ki je ne bi krasila tvoja slika, ki si jih tudi rada podarjala. Pred desetletji si razvijala fotografsko umetnost in Bistričani so se tega veliko krat posluževali, zdaj pa ti v tem sledi zvesto sin Pavel. S posebno ljubeznijo si se posvečala zeliščarstvu in tako mnogim dajala dragocene in koristne zdravstvene nasvete in s svojim širokim znanjem pomagala pri lajšanju tegob in bolezni. Verjetno vsi mi poznamo t.im. Minkino žavbo in čaje, ki so zasloveli tudi izven domovine, in jih danes po tvojih receptih uspešno dela hči Polonca. Čeprav v svojem okolju si, draga Minka, sledila širšim družbenim dogajanjem in se po svojih močeh trudila za boljši svet in bila tako mnogim zgled vere in ljubezni do Boga in do bližnjega.

Novi Renault TWINGO LIFE SCE 75 + PAKET COOL

Marsikdaj ti v življenju ni bilo lahko, vendar si imela neizmerno zaupanje v božjo ljubezen in v moč molitve. Ko so prihajale tegobe in zdravstvene težave, si jih vdano sprejamala in spreminjala, kolikor so ti moči dopuščale, v darovanje sočloveku. Zadnja štiri leta si ob Polonci in njeni družini v Planini pri Rakeku našla vso ljubečo podporo in zavetje. Slovo s tega sveta ti ni bilo lahko in zdi se kot, da ti je zet Silvo ponudil svojo roko. Pred mnogimi leti so te zaznamovale besede evangelija: »Ne bojte se, jaz sem svet premagal.« Z njimi si dozorela za večnost in verujemo, da ti bo Bog v obilni meri poplačal za vse, kar si Zanj storila v teku svojih 91 let. V Njem se odpočij in bodi naša priprošnjica! Kličemo ti: hvala, Minka, in nasvidenje! ・

Novi Renault KADJAR

Renault CAPTU

LIFE TCe 140 FAP

ZEN TCe 90

Nova lahka gospodarska vozila Renault

– Klimatska naprava – Klimatska naprava – Radio R&GO + Bluetooth – Električna parkirna zavora USB AUX z upravljalnikom ob volanu Rešitve po meri za vse–vaše izzive.luči C-shape LED dnevne – Pomoč pri speljevanju v klanec – Vgrajen 18 cm (7”) TFT barvni zaslon med – LED dnevne luči merilniki – Pomoč pri speljevnaju v klanec – Radio Arkamys (brez DAB in Shark antene)

– Klimatska naprava

– Multimedijski sistem Medi z 18 cm (7”) zaslonom na Bluetooth, USB, DAB – Kartica Renault

– Platišča iz lahke litine 41 c – Meglenki spredaj – LED dnevne luči C-shape – Android Auto

Že za

8.590 €*

16.990 €* +

Že za

12.520 €* +

Odlog plačila DDV za pravne osebe Renault TRAFIC Renault MASTER Paket PRO+ za 1 € Že za Že za * Poraba pri mešanem ciklu 4,1−6,8 l/1004 km. CO2 109−154 meritev WLTP. O leta Emisije vzdrževanja za samo 300 €g/km. Vrednosti meritev *porabe in emisij ustrezajo novem standardu najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kak *Podane cene (MPC = maloprodajna cena) so neobvezujoče priporočene cene, so brez DDV in DMV in že vključujejo redni popust ter dodatni bonus v vrednosti do 1.230 €. Višina bonusa se razlikuje glede na model. Ponudba Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PMustrezne PM2,5 ter sosezizvede vključenim 10 inbonitete velja ob nakupu preko Renault Financiranja. **Ob nakupu preko Renault Financiranja se v primeru pravni osebidušikovih omogoči odlog plačilaoksidov. DDV-ja za 90 dni.Vse Skupaj s cene plačilom DDV-ja tudi plačilo stroš- rednim popus kov financiranja odloga plačila DDV-ja. ***Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev Paketa PRO+ za 1 €. Paket PRO+ vključuje leseni pod, parkirne senzorje, radio bluetooth® mp3, tempomat, meglenki in senzorje za dež novo in poletnim bonusom za vozila na zalogi. razen pri modelu Renault Kangoo, ki ne vključuje senzorjev za dež in pri Modelu Novi Master Furgon, ki ne vključuje parkirnih senzorjev in senzorjev za dež. ****Cena vzdrževanja velja ob nakupu preko Renault Financiranja in **

***

****

15.938 €

17.065 €

velja za 4 leta ali 150.000 km, karkoli se zgodi prej. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

* Cene so z vključenimi popusti in so neobvezujoče priporočene cene, ki vključujejo 22 % DDV. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si renault.si Renault priporoča

Foto: Pavel Korošec

Zbrali smo se ob tebi, draga Minka, da se ti zahvalimo za tvoje izredno bogato življenje, ki se je dotaknilo mnogih med nami. Tvoj svetel pogled in topel smehljaj bosta kot ogledalo tvoje duše ostala za vedno v naših srcih. Kot otrok si zelo zgodaj zgubila mamo, tako da si se z bratom in sestrami morala kmalu spoprijeti z življenjskimi izzivi. V mladosti, na videz krhka, si zrasla v močno ženo in ko sta z možem Lojzetom osnovala družino, si ji posvetila vse svoje srce in dušo. V 70-ih letih si se srečala z duhovnostjo porajajočega se Marijinega dela, ki te je vpeljalo v bogastvo živetega evangelija. Znala si se vživeti v sočloveka, ljubezen do vsakega bližnjega ti je pri bližala trpeče, bolne in osamljene in dostikrat ni poznala meja, tako da se nisi ustavljala ob tem, kaj mislijo drugi. Vrata tvojega doma so bila odprta in mnogim si postala mama in delila z njimi, kar si imela v danem trenutku. Bog te je obdaril z mnogimi talenti, ki si jih razvijala in nesebično delila z drugimi. Kot samouk si se posvečala slikarstvu, bila si tenkočutna opazovalka narave in prenašala si na slikarsko platno lepoto bohinjskih gora in

Vaš trgovec v Ljubljani Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 /58 33 AVTOHIŠA IN NJENO URADNO IME Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 /53 53 Naslov trgovca v eni vrstici

330 450

ogl a si 040/202 384

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 6,1-7,7 l/100 km in 139-174 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0319 g/km, trdi delci: 0,00019-0,00065 g/km, število delcev: 0,55-3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Akcija velja do 31.12.2019. Do zgoraj navedenih akcijski ugodnosti so upravičeni tisti kupci novih vozil Vitara, ki jim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano. * Podaljšano jamstvo 3 + 2 leti je vključeno v Suzuki Financiranje. Več na www.suzuki.si.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE

Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze

041/620 143

Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, servis@autom.si

Nakup in menjava zimskih pnevmatik za varno vožnjo v zimskih razmerah

VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA

POGODBENI SERVISER V S E H Z AVA R O VA L N I C

ogl a si 040/202 384

Prisrčno vabljeni na 8. tradicionalni krst Bohinca in Martinovo večerjo v soboto 9. 11. 2019 ob 19.00 uri Cena večerje: 16,20 eur/osebi Priporočamo rezervacijo. •

Obveščamo, da bo Hotel Tripič z restavracijo od 11. 11. do 26. 11. in od 2. 12. do 13. 12. 2019 zaprt zaradi kolektivnih dopustov.

•

Že sprejemamo rezervacije za decembrska prednovoletna druženja.

Hotel – Restavracija Tripič Triglavska cesta 13 4264 Bohinjska Bistrica 04 828 0120 info@hotel-tripic.si

Tračne in verižne žage www.logosol.si

Prochrom-comp d.o.o., Šobčeva cesta 12b, 4248 Lesce, tel: 04 53 78 210, E-mail: info@logosol.si

BATNI IN VIJAČNI KOMPRESORJI prodaja in servis