Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XXII 1. MAREC 2019 ŠTEVILKA 3
Uskovniški sporazum bohinjskih planinskih društev (na 9. strani)
3
6
10
16
19
AKTUALNO
TURIZEM
IZ NAŠIH KRAJEV
MLADINA
KULTURA
Prvi posredovalci tudi v Bohinju
Turizem Bohinj v letu 2018
90 let Hanssenove skakalnice
Obisk Vrtca Bohinj na Blejskem gradu
Nova premiera Gledališča 2B
Foto: Katarina Košnik
2
ak tualno
Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! 21. februarja smo na seji občinskega sveta spre jeli občinski proračun za leto 2019. Takoj, ko bo odlok o proračunu objavljen v uradnem listu – to je 2. marec, odlok postane veljaven dokument. Zaklju čili bomo obdobje »plačevanja po dvanajstinah«. Ob tej priliki bi se rad zahvalil občinski upravi, posebej še oddelku financ, da smo ne preveč priljubljeno obdobje »dvanajstin« preživeli dokaj uspešno in da smo tudi proračun pripravili v roku, ki smo si ga zadali takoj po volitvah. Zahvalil bi se tudi vsem svetnikom, da so proračun enoglasno potrdili in dokazali, da smo za kompromise in za Bohinj. Posledično s sprejetjem proračuna se lahko – in se bodo, podpisale vse pogodbe za projekte, ki že čakajo na začetek realizacije. To so že večkrat omenjeni projekti rekonstrukcije cest na Ribčevem Lazu, Stari Fužini in izgradnja kanalizacije, vodovoda in rekonstrukcija ceste v Češnjici. Ker se zavedamo, da bo zaradi tega močno moteno življenje v teh vaseh in ker se zavedamo, da je naša dolžnost obveščati ljudi o delih, smo skupaj s krajevno skupnostjo Stara Fužina in Srednja vas organizirali posvete s krajani. V Stari Fužini je bil že 28. 2. ob 19. uri v dvorani Doma krajevne skupnosti, v Češnjici pa bo 5. 3. ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Češnjici. V letošnjem letu praznujemo 40 let izgradnje Kulturnega doma Joža Ažmana. V ta namen je bila sklicana posebna komisija, ki je pri pravila »scenarij« kako bomo počastili ta jubilej. Namen je kar naj lepše počastiti ta jubilej, zato se bo vse do 1. maja zvrstilo kar nekaj prireditev – v Kulturnem domu Joža Ažmana ali izven njega. Eno takih prireditev smo videli v soboto 23. 2. v Kulturnem domu na Bohinjski Bistrici. Predstavili so se plesalci društva KUD Triglav iz Srednje vasi v Bohinju. Organizatorji in plesalci so dokazali, da je lahko tudi folklora združena s filmom zelo zanimiva. Pohvala gre vsem nastopajočim od najmlajših pa vse do veteranov - ustanoviteljev društva KUD Triglav. Dvomim, da je članom ustanoviteljem možno podariti večje darilo, kot je bilo to v soboto - nastop skupaj z več kot 70 člani društva pred nabito polno dvorano. Za konec se na vas obračam s prošnjo. Zadnje čase mi je bilo posla nih nekaj nepodpisanih pisem - anonimk. Prosil bi vse, ki taka pisma pošiljate, da se podpišete, lahko tudi s pripombo, naj se ne oznani vaše ime. Podpisano pismo, kjer so navedeni problemi človeka ali kraja ima večjo težo, lažje se ga rešuje in nanj da tudi odgovore. S spoštovanjem!
župan Jože Sodja
3. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 21. februar 2019 Katarina Košnik
Občinski svet se je 21. februarja popoldan v sejni sobi Občine Bohinj sestal na 3. redni seji Občinskega sveta. Sejo so zaključili s sprejetim proračunom za leto 2019 in zaključeno prvo obravnavo odloka o podelitvi koncesije za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj. V preostalem delu seje so se seznanili s programom dela Razvojne agencije Zgornje go-
Rok za oddajo prispevkov v marcu
renjske (RAGOR), potrdili spremembo pravilnika o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest RAGOR-ja zavoljo uskladitve z zakonodajo ter potrdili imenovanje novega direktorja RAGOR-ja, Marka Toplaka. V Svetu lokalnih skupnosti Gorenjske bo Občino Bohinj zastopala Iva Lapajne, kot predstavnika Občine Bohinj v Svetu zavetišča za zapuščene živali pa so ponovno potrdili mag. Primoža Laha. Del seje povzemam v nadaljevanju, posnetek celotne seje z gradivom je na voljo na povezavi na spletni strani Občine Bohinj.
Občinski svet sprejel proračun za 2019
Občinski svet je v drugi obravnavi sprejel proračun za leto 2019. Občina bo s sprejetim proračunom razpolagala z nekaj več kot 11 mi lijonov 805 evrov prihodkov ter 12 milijonov 905 tisoč evrov odhod kov. Razliko bodo pokrili z zadolževanjem. Proračun je znova močno investicijsko naravnan, predvsem na pod ročjih, ki so jim v okviru načrtov razvojnih programov že v preteklih letih posvečali posebno pozornost. Med večjimi projekti velja omeniti popravilo mostu na Logu, rekonstrukcijo ceste z ureditvijo vaškega jedra v Stari Fužini, pločnik na Ribčevem Lazu, ureditev vodovoda in sistema za čiščenje odpadnih voda ter ceste v Češnjici, energetsko sa nacijo zdravstvenega doma in vrsto drugih investicij, ki so namenjene izboljševanju kakovosti življenja. Večji projekti v Stari Fužini, Češnjici in na Ribčevem Lazu bodo potekali v sodelovanju z državo, po sprejet ju proračuna sledijo še podpisi pogodb in nato takojšnji začetek del na terenu. Proračun predvideva tudi številne druge investicije, ki si jih lahko ogledate tudi v gradivu, objavljenem na spletni strani Občine Bohinj. Na seji so od šestih podanih amandmajev najprej sprejeli amandma, ki ga je podal župan Jože Sodja in v proračun vključili sredstva od prodaje deleža v Gorenjski banki, d. d., in predvidena sredstva v vi šini malo več kot 42 tisoč evrov namenili delno za nakup opreme za nadgraditev dvorane Danica ter za pripravo nove dokumentacije za most na Rju. V nadaljevanju so predlagatelji štiri amandmaje umaknili, šestega, ki je na predlog Mirka Jeršiča predvideval menjavo zemljišč za potrebe Športnega centra Senožeta, pa niso sprejeli. Občina Bohinj bo z uradno objavo 1. marca tako lahko prekinila za časno financiranje in nadaljevala delo po začrtani poti, ki jo predvideva proračun za leto 2019.
2. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju pediatrične dejavnosti za izvajanje otroškega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj, prva obravnava
V občini Bohinj se že dlje časa srečujemo s težavo zagotavljanja ustreznega obsega zdravstvenega varstva na področju pediatrije, na kar so bila podana opozorila tako s strani ZD Bohinj, OZG kot tudi upo rabnikov. Obstoječi program pediatrične dejavnosti za izvajanje otroš kega in šolskega dispanzerja na območju občine Bohinj se sedaj izvaja v skupnem obsegu 0,8 programa. Na podlagi priznanega normativa in področnega dogovora za izvajanje zdravstvene dejavnosti je za ZD Bohinj priznanega 0,84 pediatra. Iz navedenega izhaja, da bi pediater delo lahko opravljal 4 dni v tednu, kar pa je v praksi neizvedljivo zaradi drugih delovnih obveznosti zdravnice (ZD Bled in Bolnica Jesenice). Pri tem je treba poudariti, da težavo predstavlja pomanjkanja kadra na tem področju in ne zdravnica, ki svoje delo dobro opravlja. S tem problemom se srečuje tudi OZG, ki ima že dva meseca odprt razpis za mesto pediatra, pa do današnjega dne še ni prejel nobene prijave. Kljub objavljenim razpisom vodstvo OZG izraža dvom o pridobitvi kadra za izvajanje nadaljnje pediatrične dejavnosti v ZD Bohinj. Na podlagi sestankov OZG in Občine Bohinj je zato OZG dne 18. 1. 2019 podal soglasje k objavi razpisa koncesije za področje pediatrične dejavnosti.
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 29. marca, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 12. aprila 2019.
3 Kot primer dobre prakse so na Občini Bohinj navedli primer na ob močju občin Žiri in Gorenja vas, ko se je podobna situacija uspešno rešila s podelitvijo koncesije (2016). Občina Bohinj je predlog besedila odloka poslala v soglasje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove nije, ki je podal manjše pripombe (že upoštevane v predlogu) in podalo informacijo, da bodo na tako besedilo podali soglasje. Tako usklajeno besedilo predloga odloka je bilo poslano v izdajo soglasja tudi na Mi nistrstvo za zdravje. Predhodno soglasje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrebno, ker bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z izbra nim koncesionarjem po podpisu koncesijske pogodbe sklenil pogodbo o financiranju koncesijske pogodbe, zato navedeno soglasje predstav lja soglasje financerja, da so oziroma bodo zagotovljena finančna sredstva za izvajanje koncesijske dejavnosti koncesionarja, ki bo iz bran na javnem razpisu na podlagi koncesijskega akta. V času do druge obravnave Občina Bohinj pričakuje, da bo tudi že prejela ustrezna soglasja in se bo po sprejemu odloka v drugi obravna vi takoj lahko objavil razpis. Razpis za koncesijo naj bi predstavljal še eno pot, po kateri bo Ob čina Bohinj v sodelovanju z OZG skušala pridobiti pediatra. Kot je bilo povedano tudi v razpravi, pa bo Občina Bohinj kljub temu morala ta koj začeti tudi z iskanjem dodatnih možnosti, ki bi lahko ob neuspehu obeh razpisov privabili pediatra za delo v Zdravstvenem domu Bohinj. Problem je namreč predvsem zaradi splošnega pomanjkanja pediatrov v Sloveniji zelo pereč. Sedanja pediatrinja, ki delo dvakrat tedensko opravlja v Zdravstvenem domu Bohinj, se bo namreč poleti upokojila. ・
Najava razpisov
Občinska uprava Občine Bohinj Občina Bohinj bo naslednji mesec v Bohinjskih novicah in na spletni strani Občine Bohinj objavila Javne razpise. Predmet javnih razpisov bo dodelitev nepovratnih sredstev. Najava javnih razpisov v mesecu aprilu 2019: -- Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2019 -- Na področju kmetijstva bo razpis predvidoma vključeval naslednje ukrepe: -- Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (npr. dosuševanje sena, gospodarska poslopja, obnova in zasaditev sadovnjakov, jagodičevje, rastlinjaki) -- Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih pro izvodov (npr. predelava primarnih kmetijskih proizvodov: mleko, meso, sadje, zelenjava) -- Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (npr. varno delo za traktoriste, varno delo z motorno žago in nacionalna poklic na kvalifikacija iz kmetijstva in gozdarstva, osnovni in obnovitveni tečaj FFS- za kmeta uveljavlja izvajalec izobraževanja) -- Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (kotizacije za sejme, razstave, predstavitveni projekti) -- Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih pro izvodov v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis (npr. kmeč ki turizem, druge dopolnilne dejavnosti) -- Gozdarski ukrepi – de minimis (zaščitna oprema, motorne žage, na domestilo dotrajanih gozdarskih prikolic, cepilci, vitle, krožne žage), -- Podpora delovanja društev s področja kmetijstva in razvoja podeže lja (poudarek na društvih s sedežem v občini Bohinj in izvajanjem dejavnosti na področju občine Bohinj). O navedenih predlogih Občinske uprave bo razpravljala in v končni obliki pred objavo razpisa potrdila še komisija za kmetijstvo in turizem. Namen Občine pa je, da bi v letošnjem letu dali poudarek na povečanju lokalno pri delane hrane od sadja, zelenjave, koruze trdinke do mleka in mesa, ki bi ga kmetijstvo ponudilo turističnemu gospodarstvu in javnim zavodom.
ak tualno -- Javni razpis za sofinanciranje izvedbe mladinskih projektov v Občini Bohinj v letu 2019 -- Javni razpis za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2019 na območju Občine Bohinj -- Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim občanom v Občini Bohinj, za leto 2019
Najava javnih razpisov v mesecu maju 2019: -- Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v občni Bohinj v letu 2019 -- Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2019 -- Javni razpis za sofinanciranje izvedbe programov lovskih družin v Občini Bohinj, za leto 2019 -- Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj -- Javni razpis za zbiranje predlogov programov športa za leto 2019 Napovedujemo tudi (predvidoma maja ali junija): -- Javni razpis za ohranjanje kulturne dediščine – tradicionalno sušenje krme v kozolcih -- Javni razpis za odpravljanje škode po majskem hrošču ・
»Prijatelji, očistimo Bohinj!« Nataša Fujs, občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj in Turistično društvo Bohinj tudi v letošnjem letu or ganiziramo čistilno akcijo »Prijatelji, očistimo Bohinj!«. Leto je naokoli, zato vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri naši vsakoletni čistilni akciji, ki bo potekala predvidoma v soboto, 6. aprila. V prime ru slabega vremena je rezervni termin čistilne akcije sobota, 13. april. Tudi letošnja čistilna akcija bo potekala skupaj z Zelenim vikendom v Bohinju v organizaciji Turizma Bohinj. Zbirna točka za vse udeležence čistilne akcije bo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, kjer bo mogoče od 8. ure dalje prevzeti vreče za smeti, rokavice ter malico za udeležence akcije. Vreče za smeti in rokavice bo mogoče prevzeti ptudi v tednu pred čistilno akcijo na Režijskem obratu Občine Bohinj, vsak dan med 8. in 15. uro. Vse vodje društvenih akcij naprošamo, da približno število udeležencev ter lokacijo čiščenja sporočijo na Občino Bohinj, Nataši Fujs na tel. št. 04 5770 139 ali na elektronski naslov natasa.fujs@ obcina.bohinj.si. Točna navodila in potek čistilne akcije bodo tako kot vedno objavlje ni na spletni strani Občine Bohinj nekaj dni pred čistilno akcijo, prav tako tudi zemljevid z lokacijami, ki jih posamezna društva običajno pokrivajo. ・
Prvi posredovalci tudi v Bohinju Občinska uprava Občine Bohinj
Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči predvideva, da se ob nujnih zdravstvenih stanjih lahko pred prihodom ekipe nujne medicin ske pomoči aktivira prve posredovalce, ki so praviloma zaradi bližine prej na kraju dogodka. Gre za najnujnejša zdravstvena stanja, kjer med življenjem in smrtjo odloča vsaka sekunda: srčni zastoj, huda krvavitev in zadušitev. Kdo so prvi posredovalci? Prvi posredovalci so prostovoljci, ki praviloma niso zdravstveno izobraženi, a se za prvo posredovanje ustrezno usposobijo in se po pridobitvi licence odzovejo na poziv dispečerske službe zdravstva in Regijskega centra za obveščanje (številka 112) ter se čim hitreje odpravijo na kraj dogodka, kjer z izvajanjem ukrepov za ohranitev
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 3. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
4
ak tualno • • • • •
izvajanje ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode, poročila vezana na kakovost oskrbe s pitno vodo, letno obveščanje uporabnikov o načinu obveščanja, izvajanje planiranih vzdrževalnih del, odprava okvar na objektih in napravah vodovodnega omrežja.
Kot upravljavci javnega vodovoda skrbimo za kvaliteto in zdravstve no ustreznost pitne vode v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano na naslednjih vodovodnih sistemih, ki oskrbu jejo v spodnji tabeli našteta naselja.
Foto: arhiv občinske uprave Občine Bohinj
življenja skrbijo za prizadete do prihoda ekipe nujne medicinske po moči. Občina Bohinj je že v preteklem obdobju začela v naseljih po Bo hinju nameščati avtomatske defibrilatorje (AED) ter skupaj z Osnov nim zdravstvom Gorenjske, Gasilsko zvezo Bled - Bohinj ter izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj začela z usposabljanjem prvih posredovalcev, ki zaradi možnosti in utečenosti sistema aktiviranja ter ostalih pogojev v celoti prihajajo iz gasilskih vrst. V decembru 2018 sta pogodbo za izvajanje posredovanja podpisali prvi dve gasilski društvi PGD Savica - Polje in PGD Bohinjska Bistri ca, ki sta za ta namen usposobili predvideno število gasilcev. Skladno s podpisano pogodbo Občina Bohinj zagotovi potrebno medicinsko opremo in sanitetni material. Župan Občine Bohinj Jože Sodja je 19. 2. 2019 predal v uporabo potrebno opremo, ki jo je s strani PGD Savica Polje prevzel poveljnik Jernej Čelik, s strani PGD Bohinjska Bistrica pa predsednik Janez Rozman. Tako sistem gasilcev – prvih posredovalcev na območju obeh druš tev prehaja v izvajanje. Aktiviranje se bo izvedlo glede na oceno ur gentnega zdravnika, predvsem v nočnem času, ko ZD Bohinj ne deluje. V primerih srčnega zastoja, hude krvavitve ali zadušitve bodo pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči z Bleda na kraj napoteni gasilci – prvi posredovalci. Skupno bodo pokrivali območja obeh gasil skih društev: Ravne v Bohinju, Bohinjska Bistrica, Brod, Savica, Kamnje, Žlan, Polje, Laški Rovt, Ribčev Laz in Ukanc. Gasilec – prvi posredovalec mora poleg gasilske usposobljenosti op raviti tudi posebno izobraževanje, ki ga za območje Bohinja izvaja eki pa iz Zdravstvenega doma Bled, ter svoje znanje enkrat letno obnoviti, s čimer se mu podaljša licenca gasilca – prvega posredovalca. V času posredovanja je v povezavi z zdravnikom v reševalnem vozilu, ki do svojega prihoda usmerja ukrepe pomoči. ・
OBVESTILO O NAČINU OBVEŠČANJA UPORABNIKOV PITNE VODE NA VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU OBČINE BOHINJ V PRIMERU NESKLADNOSTI IN OMEJITEV UPORABE PITNE VODE IZ JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA Občina Bohinj – režijski obrat, kot izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v naseljih Bohinjska Bistrica, Bitnje, Lepence, Log v Bohinju, Nomenj, Nemški Rovt, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Laški Rovt, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina, Koprivnik, Gorjuše, skladno s 9., 21., 22., 31. in 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15 in 51/17) obvešča svoje uporabnike v primeru neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode. Obveščanje je obvezno v sledečih primerih motene, prekinjene ali omejene dobave pitne vode: • neskladje, ko je predvidoma vzrok hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje, • omejitve ali prepoved uporabe pitne vode, • neskladnost pitne vode, ugotovljena v okviru notranjega nadzora,
Vodovodi v upravljanju občine Bohinj so naslednji: ID VS
Ime vodovodnega sistema (VS)
Naselja, ki jih vodni sistem napaja
1834
BOHINJSKA BISTRICA
Bohinjska Bistrica, Lepence, Bitnje, Log v Bohinju
1420
NEMŠKI ROVT
Nemški Rovt in zaselek Lome
1422
NOMENJ
Nomenj
1878
VOJE
Stara Fužina, Ribčev Laz, Ukanc, Laški Rovt, Polje, Kamnje, Savica in Brod
1504
GORJUŠE
Gorjuše
1660
KOPRIVNIK
Koprivnik
NAČIN OBVEŠČANJA UPORABNIKOV PITNE VODE
V primeru neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode ste upo rabniki obveščeni preko Radia Triglav, oglasnih tabel in na spletni strani Občine Bohinj https://obcina.bohinj.si/objave/. Posebne sku pine porabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, bodo obveščene s posebnim sporočilom po elek tronski pošti ali telefonu. Uporabnike seznanjamo tudi z Letnim poročilom o spremljanju kakovosti pitne vode, ki je objavljeno na spletni strani Občine Bohinj https://obcina.bohinj.si/objava/111729. V primeru, da želite prejemati obvestila o vseh dogodkih na vo dovodnem sistemu, na katerega ste priključeni, neposredno na elek tronski naslov, nam sporočite naslov elektronske pošte na elektronski naslov komunala@obcina.bohinj.si ali na telefonsko številko 04/ 577 01 50. Podatke bomo uporabljali v namene obveščanja in jih bomo varovali kot poslovno skrivnost. Datum: 22. 2. 2019
Režijski obrat občine Bohinj
ČLEN PRAVILNIKA1
VZROK ZA OBVEŠČANJE
ČAS OBVEŠČANJA
NAČIN OBVEŠČANJA
9.
Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vo dovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje
Od začetka ve ljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh
1. Osebno2 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika/ov hiš nega vodovodnega omrežja 3. Pisno obvestilo po pošti 4. E pošta
21.
Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode
Od začetka veljav nosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica)3
1. Lokalni radio Triglav 2. Spletna stran upravljavca in/ali občine 3. Oglasne table 4. E pošta
Na začetku in ob preklicu veljav nosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa
1. Aplikacija http:// www.npv.si/ (obveš čanje NIJZ, ZIRS, NLZOH)4
5
ak tualno
22.
Obveščanje v prime ru, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti
Od začetka veljav nosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu3
1. Lokalni radio 2. Spletna stran upravljavca in občine 3. Oglasne table
31.
Obveščanje v primeru odstopanja
Na dan pridobitve dovoljenja, a naj kasneje v sedmih dneh3
1. Lokalni radio ali lokalni časopisi, ki izhajajo tedensko 2. Spletna stran upravljavca in/ali občine 3. Oglasne table, E pošta
34.
Letno poročilo o skladnosti pitne vode
Najmanj enkrat letno (najkasneje do 31. marca)
- Spletna stran upravljavca in/ali občine (obveščanje uporabnikov) - Obvestilo v lokalnem časopisu Občine Bohinj
zbirali do 10. 3. 2019 na elektronskem naslovu urska.luks@ragor.si ter telefonski števili 04 581 34 17 (Urška Luks). Vabljeni, da se nam pridružite. Zabavno bo. ・
2. Aplikacija http:// www.npv.si/ (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH)5
Uskladitev podatkov v RKG – GERK-i UE Radovljica
Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obveščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 25. februarja 2019 do 6. maja 2019. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo. Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin, na telefonski številki 04 537 16 12 in 04 537 16 03. Poleg tega bo nosilcem KMG iz območja Bohinja omogočeno, da ure dijo oziroma uskladijo GERK-e tudi na krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici, in sicer: V marcu 2019: -- v sredo, 6., 13., 20., 27. marca 2019 v času od 8. do 17. ure. V aprilu 2019: -- v sredo, 3., 10., 17., 24. aprila 2019 v času od 8. do 17. ure. ・
Tudi letos bomo ustvarjali
Urška Luks, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi vse, ki slikate, oblikujte z glino, izdelujete nakit, pletete, kvačkate ali kako drugače sprošča te svojo umetniško žilico k sodelovanju v projektu USTVARJALNI PODJETNIK. Osnovni namen projekta je pomagati še neuveljavljenim ustvarjalcem na pot podjetništva in hobije spreminjati v poslovne pri ložnosti. Sodelujočim posameznikom bomo pomagali pri ureditvi ustreznega statusa, zanje organizirali različne izobraževalne delavnice, jim omogo čili prodajo v okviru različnih dogodkov, pripravili promocijske zložen ke in vzpostavili povezovanje z drugimi ustvarjalci ter s tem spodbudili izmenjavo izkušenj. Za vsakogar se bo našla kakšna zanimiva, poučna in tudi donosna aktivnost. V letošnjem letu bomo v projekt povezovali ustvarjalce iz Bohinja, Gorij, Kranjske Gore in Jesenic – ustvarjalce občin, ki bodo s sofinanci ranjem v letu 2019 projekt podprle. Uvodne predstavitve projekta, v okviru katerih boste lahko izrazili tudi svoje želje, potrebe in pričakovanja, bodo potekale: • v torek, 5. marca 2019, ob 17. uri na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, • v četrtek, 7. marca 2019, ob 17. uri v sejni sobi KS Dovje - Mojstrana, • torek, 12. marca 2019, ob 17. uri sejni sobi KD Joža Ažmana, Bohinjska Bistrica. Udeležba v projektu je BREZPLAČNA. Prijave za sodelovanje bomo
Iz poslanskih klopi
Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Od zadnjega zapisa v Bohinjskih novicah moram omeniti predvsem dva dogodka: srečanje županov Občin znotraj Triglavskega narodnega parka z ministrom za okolje in prostor, ter srečanje Občine Bled z vodjem Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Že v začetku sem se zavezal, da bom kot poslanec vse sile napel, da se začnejo uresničevati določbe v zakonu o Triglavskem narodnem parku, predvsem 10. in 11. člen zakona, ki govorita o sofinanciranju projektov v parkovnih občinah. Prvi korak je bil gotovo nedavni sesta nek na Ministrstvu za okolje in prostor. Minister Jure Leben je povabil na sestanek vse župane Občin, ki ležijo znotraj Triglavskega narodne ga parka. Na sestanku sem bil prisoten tudi sam. Župani so izpostavili vse probleme, ki izhajajo iz veljavnega Zakona o TNP, predvsem pa je ob tem pomembno tudi dejstvo, da je za področje, ki ga pokriva Minis trstvo za okolje in prostor v proračunu namenjeno precej več denarja, kot v preteklem letu in naj bi minister zagotovil tudi sredstva iz 10. in 11. člena zakona o TNP. Vem, da na ta sredstva močno računamo v Bohinju, verjamem pa, da tudi v ostalih parkovnih občinah. Konec kon cev bi po 10 letih, ko se ta zakon v celoti ne izvaja bil že skrajni čas, da se začnejo uresničevati tudi zakonski členi, ki predvidevajo finančne spodbude, torej 10. in 11. člen Zakona o TNP. Konec koncev so Občine tiste, ki skrbijo za ta prostor in v okolje in infrastrukturo tudi vlagajo. Govorili smo tudi o tem, da bi ta dva člena zakona spremenili, da bi bila bolj operativna. Trenutna dikcija členov je namreč zelo nejasna in ponuja več interpretacij. Pogovarjali smo se predvsem o spremem
ak tualno , turizem in gospodars t vo bi po vzoru ljubljanske občine, kjer so dodatna sredstva iz državnega proračuna namenjena Mestni Občini Ljubljana v okviru povečanega odstotka dohodnine. Upam, da se bodo dodatna sredstva parkovnim Občinam realizirala že v letošnjem rebalansu. Na službi za kohezijsko politiko, ki ga vodi član Stranke Alenke Bra tušek je prišlo do razgovora z Občino Bled glede obvoznice, predvsem glede pridobivanja evropskih sredstev. Dejstvo je, da že intenzivno te čejo vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za južno razbre menilno cesto. Ko bo vsa dokumentacija urejena, naj bi po zagotovilih vodja službe, pridobili tudi sredstva. Na odboru za kmetijstvo smo obravnavali problematiko zdrave hra ne v Sloveniji. V tem primeru sem kot primer dobre prakse predstavil certifikat Bohinjsko / From Bohinj, ki bi ga lahko prenesli tudi na raven države, kar so člani komisije pozitivno sprejeli. ・
Turizem Bohinj v letu 2018 Turizem Bohinj
Na Turizmu Bohinj smo tudi v letu 2018 nadaljevali začrtano delo in aktivnosti v skladu z zahtevami veljavnega Zakona o pospeševanju turizma Slovenije, Strategijo slovenskega turizma 2012–2020 in Stra tegijo razvoja in trženja destinacije Bohinj 2017–2021 z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije 2017–2018, ki je bila sprejeta na Občinskem svetu Občine Bohinj v letu 2017. Številne promocijske aktivnosti izvajamo na podlagi partnerske po godbe, kjer polovico sredstev prispeva Turizem Bohinj, drugo polovico partnerji. Do decembra 2018 je Turizem Bohinj sodeloval s 168 part nerji, v letu 2018 je k partnerstvu na novo pristopilo 29 ponudnikov. Ob tem smo bili uspešni tudi na razpisih Evropske unije, kjer smo pridobili za 500.000 € evropskih sredstev za projekte, ki se jim bomo posvetili v kateri od prihodnjih številk Bohinjskih novic in vas o poteku tudi sproti obveščali. Podrobnejše poročilo je na voljo na Turizmu Bohinj, kjer bomo veseli vsakega obiska, vprašanja in tudi pobude.
Sejemske aktivnosti in promocija
Bohinj je v letu 2018 sodeloval na 28 različnih sejmih in delavni cah v tujini. Udeležil se je 11 sejmov v okviru skupnosti Julijskih Alp (Utrecht, Dunaj, Brno, Bratislava, Praga, München, Bruselj, Izrael, Ber lin in London). Na področju pohodništva in kolesarjenja je bil Bohinj v okviru GIZ Pohodništvo in kolesarjenje prisoten na petih specializiranih sejmih (Stuttgart, London, Utrecht, Lyon in Düsseldorf). Samostojno smo destinacijo Bohinj predstavili še na petih sejmih (Velika Britanija, dvakrat Nemčija in dvakrat Italija), ob tem pa smo sodelovali tudi na osmih delavnicah (Conventa, Zagreb, SIW, Split, Beo grad, Varšava, Bruselj in Amsterdam). Ob tem smo izvedli tudi več promocijskih akcij doma in v tujini. V obeh primerih smo se posluževali aktivnosti in dodatnega oglaševanja na družbenih omrežjih skozi celo leto ter izvedli posamezne promocij ske akcije doma in na tujih tržiščih. Ob tem smo na Turizmu Bohinj v letu 2018 organizirali tudi obiske tujih novinarjev in agentov. V letu 2018 se je zvrstilo 181 novinarjev, blogerjev, instagramovcev, študijskih tur in agentov iz različnih držav.
Slovenia Green
Turistična destinacija Bohinj je v lanskem letu prejela srebrni certi fikat Slovenia Green. SLOVENIA GREEN je znamka kakovosti, s katero označujemo izpolnjevanje zahtev, ki jih za destinacije in ponudnike opredeljuje zelena shema slovenskega turizma. Znamko lahko uporab ljajo samo tiste destinacije in ponudniki, ki so vstopili v to shemo ter izpolnili pogoje za pridobitev znamke.
Promocijski material
Tiskani promocijski materiali Tiskani material je kljub vse večji uporabi različnih elektronskih me dijev še vedno pomemben del informacij oziroma promocije. Center za trženje je skupaj s Centrom za kakovost v letu 2018 (s sodelova njem partnerjev v destinaciji, na regijskem nivoju v sodelovanju z GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, Skupnostjo Julijskih Alp, TNP-jem in na
6 nacionalnem nivoju s Slovensko turistično organizacijo) pripravil raz lične letake, zloženke, knjižice, panoramske karte, plakate, večje pano je, časopise. Nov dvojezični časopis v štirih letnih časih V letu 2018 smo za vsak letni čas izdali poseben dvojezični časopis (pomlad, poletje, jesen, zima) z informacijami in članki za domačine in za goste.
Osvežen produktni katalog 2019/20
V letu 2017 smo izbor paketne ponudbe preko celega leta prvič zbrali v novem produktnem katalogu na 68 straneh, v letu 2018 pa smo produktni katalog nadgradili in osvežili s ponudbo za leti 2019 in 2020. Katalog je namenjen B2B dogodkom in s tem povečanju prodaje. Za potrebe sejemskih aktivnosti smo ponatisnili image katalog. Pred poletno sezono je bil natisnjen ves promocijski material, vezan na kartico mobilnosti Bohinj (informativna grafika, dvojezične brošure in same kartice). Pred začetkom glavne poletne sezone sta bila natis njena tudi nova prospekta za Planšarski muzej in Oplenovo hišo, pa keti Bohinj v štirih jezikovnih različicah in paketne karte, tiskovine za potrebe prometnega režima (parkiranje, prevozi) in promocijske mape. V novembru je bila natisnjena še brošura zimske kartice mobilnosti.
Knjižni program – založništvo
Knjiga Triglav 240 let Ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav, ki smo mu tudi s promo cijskimi aktivnostmi posvetili leto 2018, smo izdali dvojezično knjigo, ki so jo prejeli domačini brezplačno, uporabili smo jo tudi za promo cijska in poslovna darila, za prodajo pa je še vedno na voljo v TIC-ih. Knjiga Zbogom, ti planinca Vsebina knjige so fotografije Franca Steleta, posnete v letih med 1977 in 1982 na območju Fužinarskih planin, ki so v teh letih še kaza le svojo prvobitno arhitekturo in avtentično pastirsko-sirarsko kulturo, značilno za Bohinj. Knjiga je na voljo v TIC-ih. Monografija Koprivnik in Gorjuše v zrcalu stoletij 1793–2018 Monografijo je izdala Župnija Koprivnik ob 225. obletnici imenova nja Valentina Vodnika za prvega stalnega župnika in izgradnje cerkve na Koprivniku. Nekaj izvodov monografije je še na voljo na Turizmu Bohinj. Ski bus V zimski sezoni nadaljujemo s ponudbo prevoza do smučišč s Ski busom. V času od 23. 12. do začetka meseca aprila je avtobus vozil na smučišče Vogel, organizirani pa so bili tudi prevozi na Pokljuko in na Soriško planino, in sicer od konca meseca decembra do začetka meseca marca. Gostom partnerjev Turizma Bohinj smo (zaradi sofinan ciranja preko destinacijskega razdelilnika) nudili brezplačne prevoze.
Turistični produkti
Ob rednih paketih, ki jih redno obnavljamo in posodabljamo, smo v letu 2018 za zimsko sezono v naše pakete vključili tudi posebne pakete z vključeno Soriško planino ter posebne pakete, ki vključujejo muzeje.
Skupnost Julijske Alpe
Regionalno povezovanje v okviru biosfernega območja Julijske Alpe (UNESCO MAB) V letu 2018 smo poleg rednih aktivnosti skupnosti aktivnosti usme rili predvsem na razvoj novega turističnega produkta Pohodniška pot Julijske Alpe. Turizem Bohinj je na podlagi pripravljenih vsebinskih izhodišč razvoja produkta Pohodniška pot Julijske Alpe v prvi polo vici leta koordiniral aktivnosti v zvezi s prijavami projekta na različne evropske razpise, predvsem na razpise za razvoj podeželja. Tako sta bila do jesenih 2017 pripravljena in prijavljena 2 projektna predloga. Zaradi neuspešne prijave enega izmed projektov in skladno s sklepom županov Zgornje Gorenjske novembra 2017 smo pripravili vsebinski in finančni okvir delovanja Skupnosti Julijskih Alp in ga decembra predstavili županom biosfernega območja Julijskih Alp. Župani so predlog sprejeli in tako je bila v letu 2018 podpisana pogodba v vred nosti 205.000,00 EUR (11 občin), ki dejansko pomeni velik korak pri vzpostavitvi močne regionalne turistične organizacije.
7 Operativno Skupnost Julijskih Alp vodi Turizem Bohinj. Gre za po sebno priznanje zavodu, ki si je na ravni ene najpomembnejših regij slovenskega turizma (več kot 25 % delež) ustvaril pomembno zaupanje partnerjev. Celo več, partnerji so sprejeli tudi način in organiziranost dela, kakršnega ima zavod Turizem Bohinj.
Produkti v okviru Skupnosti Julijske Alpe:
Pohodniška pot Julijske Alpe V letu 2018 je Turizem Bohinj vodil aktivnosti v zvezi z novim pro dukom – Pohodniška pot okrog Julijskih Alp (Julian Alps Trail). To bo krožna pot, ki bo potekala v smeri urinega kazalca okrog Julijskih Alp in bo povezovala deset občin na območju Julijskih Alp, in sicer Kranj sko Goro, Jesenice, Žirovnico, Radovljico, Bled, Gorje, Bohinj, Tolmin, Kobarid in Bovec. Skupna dolžina pohodniške poti bo dobrih 300 km, razdeljena pa bo na priporočljive dnevne etape. Te bodo zasnovane tako, da bo v krajih začetka oziroma konca etap možno prenočiti ozi roma bodo tam tudi možnosti za okrepčilo ali nakup hrane in pijače. Namen poti je občudovanje lepote Julijskih Alp iz dolin in razglednikov v njihovem predgorju. Nagovarja predvsem pohodnike, ki jih zanima naravna in kulturna dediščina ter pristen stik z lokalnimi prebivalci. Produkt bo v ponudbi od jeseni 2019 dalje.
Ski pass Julijske Alpe Ski pass Julijske Alpe vključuje 5 slovenskih smučišč: Kranjska Gora, Krvavec, Vogel, Kanin (s Sella Nevea) in Cerkno ter Arnoldstein v Avs triji. Skupna dolžina smučarskih prog je 150 km na nadmorski višini od 569 m do 2293 m in vključuje 61 smučarskih naprav. Ski pass Julijske Alpe je na voljo tudi gostom Bohinja, nakup je možen preko spleta ali na blagajni Žičnic Vogel.
Ostale aktivnosti Turizma Bohinj
Center kakovosti je v letu 2018 izvedel dve ocenjevanji za pridobitev certifikata Bohinjsko/From Bohinj. V mesecu aprilu je bilo izvedeno ocenjevanje pridelkov in kulinaričnih izdelkov, rokodelskih izdelkov in kulinarične ponudbe restavracij in gostiln, v mesecu juniju pa je bilo prvič izvedeno tudi ocenjevanje vodenih doživetij in nastanitvenih
turizem in gospodars t vo objektov. V lanskem letu smo prenovili pot v Zlatorogovi pravljični de želi, na področju urejanja pohodniških poti so bile naročene in izdela ne dodatne usmerjevalne tablice za pohodne poti po Bohinju. Zunanji izvajalci skrbijo za postavitev in vzdrževanje tablic ter za markiranje poti. Nekatere poti, ki so bile poškodovane po decembrskem vetrolo mu, so bile očiščene, na nekaterih se še odvijajo gozdarska dela in so zato neprehodne. Ob tem je bila izdelana tudi karta pohodnih poti po Bohinju z opisi v slovenskem in angleškem jeziku.
Statistični podatki 2018
V obdobju od januarja do decembra smo zabeležili 651.870 nočitev, kar je 16 % več kot v enakem lanskem obdobju (lani 560.999 nočitev). Domači gostje v tem obdobju ustvarili 161.205 nočitev, kar je 4 % manj kot lani, tuji gostje pa so ustvarili 490.665 nočitev, kar je 25 % več kot v enakem lanskem obdobju. Zmanjšanje domačih in povečanje tujih nočitev je enako že drugo leto zapored. Povprečna dolžina biva nja ostaja enaka, to je 2,73 dni, kar je za 2 % več kot v letu 2017. Porast nočitev beležimo prav v vseh mesecih letošnjega leta, največ je pa v mesecu maju (indeks 157) in v mesecu januarju (indeks 139), v septembru (indeks 137) in februarju (indeks 128). Prav tako beležimo porast v vseh tipih nastanitev, še največ v zasebnih sobah in apart majih, kjer pa je najbolj zraslo tudi število ponudnikov oziroma ležišč. Razen nočitev domačih gostov, gostov Avstrije in Rusije beležimo porast nočitev prav z vseh tržišč. Pri nočitvah prvih treh tujih tržišč – Nemčije, Češke in Nizozemske – beležimo več kot 30 % porast noči tev, največji odstotek rasti beležimo pri Srbih, Poljakih, Američanih in Švicarjih. Skupno smo lani zabeležili 651.870 nočitev (v letu 2017 je bilo noči tev 560.999). ・
8
turizem in gospodars t vo
Razpis: Oživitev Knoflovega stanu na Goreljku Turizem Bohinj
Turizem Bohinj spodbuja in podjetništvo in ponuja podjetniški izziv. Tema: oživitev Knoflovega stanu. Knoflov stan je najvzhodnejši stan v nizu sedmih objektov južno ob poljski poti v vzhodnem delu Spodnjega Goreljka. Pastirski stan, grajen iz tesanih brun, je dvoceličen, z bivalnim prostorom in prostorom za shranjevanje mleka. Dvokapna streha na čop je krita z deskami. Oh ranjeno leseno ognjišče in notranja oprema. Nad vhodom je v tram vrezana letnica 1855. Vpisan je v register nepremičnin Kulturne de diščine. Vabimo vse, da podate idejne predloge ali uveljavljene produkte, ki bi dopolnili ali zapolnili vsebino Knoflovega stanu na razpis. Komisija bo s predlagatelji opravila razgovor, najobetavnejše ideje pa bodo s podporo Centra za kakovost Turizma Bohinj finančno pod prte, realizirane in pripravljene za trženje. V okviru razpisa predloge zbiramo do 10. marca. Prijave in dodatne informacije: Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, +386 (0)4 57 47 590, info@bohinj.si. ・
Turizem Bohinj partner v projektu VrH Julijcev Urška Smukavec za Turizem Bohinj
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad, je januarja letos izdala odločitev o finančni podpori za projekt »Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku – VrH Julijcev«. Vodilni partner projekta Javni zavod Triglavski narodni park bo v sodelovanju z osmimi partnerji, med njimi tudi s Turizmom Bo hinj in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Kranj, OE Bohinj, izvajal ukrepe za izboljšanje stanja ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območjih v Triglavskem narodnem parku. S projektnimi aktivnostmi se bo v TNP izboljšalo stanje osmih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (dveh tipov tra višč, visokogorskih jezer in aktivnih visokih barij). Stanje naštetih vrst in habitatnih tipov je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez priča kovanega izboljšanja v prihodnosti. V projektu se bodo na najbolj obremenjenih območjih (Pokljuka, okolica Triglava) uveljavila mirna območja za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja. Na Pokljuki bodo izvedeni ukrepi za zmanjšanje prometne obremenitve. Stanje traviščnih habitatnih tipov, kotorne in alpske možine se bo izboljšalo z odstranitvijo lesne zarasti v okolici Črne prsti. V projektu se bo izboljšalo stanje Dvojnega jezera, in sicer z izlovom rib in optimizacijo delovanja male čistilne naprave Koče pri Triglavskih jezerih. Za velikega pupka in hribskega urha bo obnov ljenih več opuščenih ali zaraščajočih kalov. Na Mrzlem Studencu bo urejena informacijska točka na prostem, hkrati pa bosta preurejeni obstoječi parkovni poti na Pokljuki. Na projektnem območju bodo z namenom ozaveščanja obiskovalcev postavljene številne informacijske table, organizirana bodo izobraževanja.
Na JZ TNP na Bledu je 14. februarja potekalo prvo srečanje partnerjev projekta, foto: arhiv JZ TNP
Turizem Bohinj je ponosen, da je partner v tej pomembni zgodbi, saj se zavedamo pomembnosti ohranjanja življenjskih okolij in vrst za naš kraj. Vrednost projekta znaša 3,7 milijona evrov, pri čemer bo 80 odstot kov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstot kov pa Republika Slovenija. ・
Novice Turističnega društva Bohinj Turistično društvo Bohinj
Potopisna predavanja v gostilni Danica
V gostilni Danica smo v mesecu januarju in februarju izvedli dve zanimivi potopisni predavanji, in sicer predavanje o Islandiji z Mojco Odar ter Potovanje po poti Janeza Blejskega – od Bleda do Brixna z Du šanom Jovičem in Marjano Bajt. V prijetnem ambientu gostilne Danica se je na obeh predavanjih zvrstilo lepo število poslušalcev. S potopisni mi predavanji bomo nadaljevali tudi v mesecu marcu, prvo predavanje bo 9. 3. 2019. Vabljeni!
Turizmijada na Voglu
Turistične delavce Bohinja vabimo na pravi zimski turistični dogo dek – Turizmijado, ki bo 12. 3. 2019 potekala na Voglu. Za tekmo vanja (v smučanju in s pležuhi), ki bodo predvsem družabne narave, bodo pripravljene medalje, tekmovanja pa bodo štela za ekipni pokal – turistični zmagovalec zime 2018/2019. Na voljo bo test smuči Elan ter promocija Fructala, za tiste, ki ne bodo smučali, bo na voljo izpo soja sank, poskrbljeno bo pa tudi za toplo malico v restavraciji Vihar nik na Voglu. Prijave in informacije: Jure Sodja t: 040/ 572 611 ali e: jure.sodja@tdbohinj.si.
Udeležbe na sejmih
V zadnjih dveh mesecih smo se na TD Bohinj aktivno udeleževali sej mov tako doma kot v tujini. Tako smo se v okviru Best Camps of Julian Alps udeležili sejmov: Vakantiebeurs Utrecht, CMT Stuttgart, Caravana Leeuwarden, Vakantiesalon Antwerpen, Camping & Reise v Essnu in sejma F.R.E.E München. Prisotni smo bili tudi na sejmu IMTM v Tel Avivu ter na Alpe Adria Natour v Ljubljani. Občutki po sejmih so dobri in vsekakor upamo, da se nam bodo v bodoče obrestovali.
Zimski B.O. FEjST bo tudi letos bohinjsko pustovanje
Foto: arhiv TD Bohinj
Letošnji zimski B.O. FEjST bo organiziran na drsališču v Bohinjski Bistrici, kjer se bo prava pustna zabava začela že ob 11. uri. Zabavala nas bo pevka in animatorka Andreja Zupančič, ki že komaj čaka, da si nadene kostum nagajive Pike Nogavičke. Preobrazba Andreje v naj močnejšo deklico na svetu ji dovoli biti še bolj razigrana, radovedna, prijazno nagajiva in silno pametna deklica. Tokratno veselo rajanje ob poskočnih ritmih in različnih glasbenih stilih bo torej prava pikasta dogodivščina, ker ... takšna je Pika! In takšni postanejo tudi otroci v njeni družbi! Poleg Pike Nogavičke bodo še ustvarjalne delavnice in poslikava ob razov, maškare pa se bodo lahko sladkale ob pustnih krofih. Ob 12.30 pa se bo razvila prav posebna zgodba, in sicer predsta va Lavorji, kjer bo predstavljena posebnost ganske akrobatske šole. To je virtuozno vrtenje pisanih aluminijastih »lavorjev«, ki so v Gani v vsakdanji rabi za nošenje vode, pomivanje posode ali pranje »žehte«. Ob tem bomo izvedeli, da vodovod ponekod po svetu ni samoumevna stvar. Vabljeni na brezplačno pustno rajanje za otroke! ・
turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v
9
Vabilo v Center TNP Zavod TNP
Vabljeni v sredo, 13. marca, ob 18. uri v Center TNP Bohinjka v Stari Fužini na ODPRTJE RAZSTAVE CONSTRUCTIVE ALPS IN PRE DAVANJE O STAVBNI TIPOLOGIJI BOHINJSKIH IN GORJANSKIH VASI, razstavo mednarodne nagrade za trajnostno prenovo stavb in gradnjo na območju Alpin predavanje arhitektov Odprtega kroga (sodelujoči: Alpska konvencija, Ministrstvo za okolje in prostor, Občina Bohinj, Za vod za varstvo kulturne dediščine) Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 17. ure. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kop rivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・
Uskovniški sporazum bohinjskih planinskih društev Katarina Košnik
spravili na papir in s podpisom potrdili. Obe društvi sta že prej sodelo vali, je pa res, da to sodelovanje zdaj še razširjamo. V roku enega leta bomo imeli že pet skupnih odsekov. To pomeni, da bodo skupaj ljudje delali za isto stvar, ne na dveh koncih. Gre za druženje, za sodelovanje in skupne uspehe in sledenje skupnih ciljev. Več ljudi sodeluje, več je zamisli in idej ter več uspehov, tudi na področju turizma. Na tem pod ročju planinstvo postaja vse bolj pomemben akter.« Tudi predsednica Planinskega društva Bohinjska Bistrica Anka Medja, druga podpisnica memoranduma, ob podpisu ni skrivala za dovoljstva: »Že v preteklosti smo veliko delali na tem, da sodelujemo, vendar to ni bilo nikjer zapisano in se nam je zdelo pomembno, da to tudi zapišemo. Dve leti smo delali na tem in zdaj nam je uspelo. Sem zelo zadovoljna in vesela. Bohinj je eden in vedno se mi je zdelo smeš no, da je več društev za eno dejavnost. Ni pa toliko pomembno, koliko društev je, bolj je pomembno to, da vsi skupaj delamo za Bohinj, vsak po svojih zmožnostih. Talentov je v Bohinju veliko in toliko različnosti Bohinjcev, kot je premore Bohinj povezati, je tudi svojevrsten izziv. Je pa prav ta raznolikost bogastvo Bohinja.« Podpisu sta prisostvovala tudi bohinjski župan Jože Sodja in pod predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar. Slednji je povedal, da v zvezi podpirajo tovrstna sodelovanja: »Obe bohinjski planinski društvi sta močni, vendar skupaj zmoreta še več, zato nas v Planinski zvezi to veseli. Trendi, ki jih beležimo, so ravno obratni, vse več se zaradi parcialnih interesov ustanavljajo nova, mala društva in na tak način slabijo delovanje zveze. Združevanje ak tivnosti, še posebej tako močnih društev, kot sta planinski društvi v Bohinju, zato zelo pozdravljamo. Izkušnje dobrega sodelovanja posa meznih odsekov iz preteklosti pa so tudi prave, tako da: bravo bohinj skima društvoma.« Eden prvih rezultatov memoranduma bo pet novih skupnih služb, ki bodo nastale v tem letu. Izjemen dogodek ob čudoviti kulisi planine Uskovnica, kjer vas celo zimo pričakuje odprta koča, se bo v zgodovino zapisal kot 'Uskovniški sporazum', po besedah zbranih: zgodovinski dogodek za bohinjsko planinstvo. ・
45 0 100 15 80 40 0 0 0 0 0 20 0 0 15 82
Foto: Katarina Košnik
V četrtek, 7. februarja, smo bili prisotni člani bohinjskih planinskih društev in prijatelji planincev pri planinski koči na Uskovnici priča zgodovinskemu dogodku, kot pravijo v planinskih društvih Bohinjska Bistrica in Srednja vas: podpisu sporazuma o sodelovanju, ki je tudi s konkretno zavezo končal 65 let dolg razkol med društvoma, ki sta vse do razhoda leta 1954 delovala pod okriljem enega društva (podružni ce Slovenskega planinskega društva). Obe planinski društvi sicer že leta sodelujeta, tudi konkretno s skup nimi odseki, med njimi skupni alpinistični in mladinski odsek. Da bi še potrdili svoje sodelovanje, združili še več skupnih služb in stopili še ko rak bližje k ponovnemu zbliževanju obeh bohinjskih planinskih druš tev, so s podporo Planinske zveze Slovenije podpisali sporazum, ki se bo v zgodovino zapisal kot 'Uskovniški sporazum' dveh nekdaj sprtih, danes prijateljskih društev, ki s skupnim ciljem, ohranjati naš planinski in gorski svet, uspešno delujeta v Bohinju. Pobuda je prišla s strani dolgoletnega aktivnega planinca, člana planinskega društva Bohinjska Bistrica, Lojza Butkoviča: »Bohinj je v svoji zgodovini že imel enotno društvo, bohinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena leta 1931. Prvotno društvo se je zaradi nekih razprtij po vojni leta 1954 razdelilo v dve društvi. Pobude za združevanje so nato prišle že leta 1977, ko sta se v skupni odsek združili obe alpinis tični sekciji, istega leta je nastal tudi skupni mladinski odsek. Zdaj, po skoraj 40 letih, je prišlo do podpisa tega memoranduma, kar je res izjemno dejanje. Menim, da je treba v Bohinju združiti moči in skupaj ohranjati to bogato planinsko izročilo.« V imenu Planinskega društva Srednja vas je memorandum podpi sal predsednik društva Jakob Zupanc, ki je povedal, da so s podpi som zgolj spravili na papir tisto, kar so že udejanjali v zadnjih letih: »S podpisom memoranduma smo vse, kar dejansko že počnemo, samo
razpisuje prosta mesta za počitniško delo za čas poletne turistične sezone 2019. Razpis velja za naslednja dela: 1. Več receptorjev informatorjev v »Turistbiroju« in kampu Danica 2. Pobiralci pristojbine za urejanje poti pri Slapu Savica 3. Pomoč v strežbi in kuhinji v gostilni Danica Pod točko 1. in 2. bodo imeli prednost komunikativni študenti in dijaki šol turistične usmeritve, ki obvladajo vsaj dva tuja jezika in osnove računalništva. Pod točko 3. bodo imeli prednost komunikativni kandidati z veseljem do dela v gostinstvu.
Študente in dijake vabimo, da do 15. 3. 2019, pošljejo svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom na spodnji kontakt: Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero; e: milena.kosnik@tdbohinj.si V kolikor se kandidati izkažejo s svojo delovno vnemo in znanjem, nudimo tudi možnost zaposlitve. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od roka za oddajo pisnih ponudb na razpis.
10
iz na ših kr a je v
90 let Hanssenove skakalnice Katarina Košnik
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar
Obveščamo vas, da bo občni zbor društva 10. 3. 2019 ob 16. uri v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici in ne 8. 3., kot smo zapisali v zloženki za leto 2019. Vabimo vas, da se prijavite na letovanje v Hotel Delfin v Izolo. Ter min letovanja je od 30. avgusta do 6. septembra 2019. Cena letovanja bo 327,60 EUR. ・
Vabimo vas na krvodajalsko akcijo RKS – Območno združenje Radovljica • V Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici: v petek, 22. marca, od 8. do 13. ure. • V Festivalno dvorano Bled: v ponedeljek, 25. marca, od 7. do 13. ure in v torek, 26. marca, od 7. do 13. ure. Foto: Katarina Košnik
10. februarja 1929 so imeli skakalci na Poljah v Bohinju prvič pri ložnost preizkusiti 50-metrsko skakalnico na tleh nekdanje Jugosla vije. Na ta zgodovinski dogodek so zelo ponosni tudi, lahko bi rekli, nasledniki skakalnega športa v Bohinju, v Smučarsko skakalnem klubu Bohinj, kjer so ta velik mejnik za jugoslovanske smučarske skoke po častili v okviru regijske tekme za pokal Cockta, ki so ga gostili le tri dni po zgodovinskem dogodku, v sredo, 13. februarja, na prizorišču nekdaj veličastne Hanssenove skakalnice. Zgodovino tega pomembnega mejnika v smučarskih skokih je obšir neje raziskal dragoceni raziskovalec in pisec za spletni portal Gore in ljudje Janez Pikon, ki je na portalu zbral tudi spomine na ta veličastni dogodek: »Iz Norveške je pripotoval sam projektant inž. dr. Hanssen, ki je tak rat veljal tudi za odličnega skakalca. Tako za Bohinj, Slovenijo in Jugo slavijo je bil to velik praznik – pomemben dogodek. Na dan tekmovanja se je pod bohinjsko velikanko zbralo par tisoč gledalcev iz vseh krajev naše dežele in tujine. Prvi se je po zaletišču spustil inž. Hanssen. Ob skakalnici je zavladala popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh. Ob doskočišču se je razlegalo kričanje in bilo je tako veselo kot pozneje pod skakalnico na Poljah nikdar in nikoli več. Od Jugoslovanov so si na skakalnico upali trije hrabri fantje, kas neje znani skakalci: Bogo Šramelj, Franc Palme in Albin Jakopič. Bogo Šramelj je postavil nov jugoslovanski rekord, ki je znašal 32 metrov, Norvežan Hanssen pa je skočil 43 metrov in se številnim gledalcem trajno zapisal v spomin.« V Smučarsko skakalnem klub Bohinj vzdržujejo stike in, kot pravi predsednik kluba Marjan Pavliha, tudi prijateljstvo s potomci inženirja Hanssena. Njegova sinova z družinama sta tako že dvakrat obiskala prizorišče nekdanje skakalnice v Bohinju. Danes se mladi bodoči skakalci urijo na štirih manjših skakalnicah, nekdaj veličastna Hanssenova skakalnica pa še ohranja nekaj sledi tudi v naravi, je povedal Pavliha: »Od stare Hanssenove skakalnice je ostal v zgornjem delu nalet in miza v prvotni obliki, v spodnjem delu pa smo jo kasneje poglobili na 70-metrsko skakalnico, ki danes zaradi razvo ja smučarskih skokov ni več uporabna. Smo pa ob njej zgradili novo 50-metrsko skakalnico, 'Hanssenovo sestrico', za katero upamo, da jo bomo do prihodnjega leta dokončali, obložili s plastiko in tudi uradno predali v uporabo.« Spomin na 90-letnico prvega preizkusa Hanssenove skakalnice in potrditev nadaljevanja skakalne tradicije v Bohinju je ob spominskem programu v uvodu v tekmo z odličnim tretjim mestom potrdil tudi do mači skakalec Martin Resman in številčna udeležba najmlajših bohinj skih skakalcev na vzporedni animacijski tekmi. ・
S seboj prinesite veljaven osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete teš či. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak petek od 7.30 do 11. ure celo leto. Krvodajalci na Bledu lahko med 7. in 14. uro brezplačno parkirate na parkiriščih: P01 – Cesta svobode, P03 – Zdraviliški park, P07 – Pod Jelovico. Ne pozabite na sprednjo stran vetrobranskega stekla names titi oznake »krvodajalec«. ・
Kulinarična delavnica z uporabo kulinaričnih izdelkov in pridelkov s certifikatom Bohinjsko Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju
12. februarja je bila v Bohinjki TNP-ja v Stari Fužini zelo dobro obis kana kulinarična delavnica z uporabo kulinaričnih izdelkov in pridel kov s certifikatom Bohinjsko v praksi, ki jo je vodila Katica Mikelj. Pod njenim vodstvom in s praktičnimi in stro kovnimi navodili so udeleženke spoznava le sestavine in recepte posameznih jedi. Spoz navale smo Katičine kulinarične veščine ter njeno lahkotno razlago receptur ter pomembne detajle. Ustvarjene krož nike pripravljene hrane z detajlno postavitvijo smo udeleženke poimenovale kar »bohinjski master chefski krožnik«. Društvo organizira 5. 3. 2019 ob 17. uri v dvorani Krajevne skupnosti Stara Fužina novo delavnico Izdelava or hidej iz barvnih najlonk in nadaljevalno delavnico 12. 3. 2019 ob isti uri, ki ju bo vodila Marija Žvan. Prisrčno vabljeni! ・ Foto: Marija Žvan
VSEBINA
721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev
6. ODLOK o proračunu Občine Bohinj za leto 2019
73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine
6. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05-popr., 138/06 in 108/08), Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 91/00 in 122/00), 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 73., 90. in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 3. redni seji, dne 21. februarja 2019 sprejel
ODLOK o proračunu Občine Bohinj za leto 2019 I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Bohinj za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
11.088.867
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
8.579.567
70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
5.658.244
700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
3.691.263 767.421 1.199.560 0,00 2.921.323 357.710 10.600 153.000 1.977.501 422.512 341.309 0,00
0,00 341.309 3.000 3.000 0,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije
2.164.991 1.932.571
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
0,00 0,00 0,00
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
232.420
12.948.548
40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve
4.386.702 1.060.153 175.742 3.068.808 12.000 70.000
41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino
3.320.887 190.500 1.018.720 283.405 1.828.262 0,00
42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
4.998.306 4.998.306
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)
242.653 168.500 74.153 -1.816.769
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
44.912 2.000 42.912 0,00 0,00 0,00 0,00 44.912
C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)
1.896.678 1.896.678 142.000 142.000 -60.090,81
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 2 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
1.754.678
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
1.816.769
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 31. 12. 2018
136.852,39
-OD TEGA STANJE OBČINA BOHINJ
61.916,18
-OD TEGA STANJE KRAJEVNA SKUPNOST STARA FUŽINA - STUDOR
74.936,21
2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. 3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj. 4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) 1) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj) tudi naslednji prihodki: -- prihodki požarne takse po 60. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 03/07-UPB1, 09/11 in 83/12), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu, -- prihodki od pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, -- prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, -- prihodki iz naslova podeljenih koncesij -- prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, -- prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabljajo za gradnjo komunalne opreme, -- prihodki iz naslova sofinanciranja projektov, -- prispevki soinvestitorjev, -- prihodki od parkirnine po Odloku o prometnem in obalnem režimu, -- prihodki od turistične takse in koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo, -- lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnem načrtu krajevnih skupnosti. 2) Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov proračuna. 3) Med namenska sredstva sodijo tudi sredstva proračunske postavke za odpravo plačnih nesorazmerij po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. 4) Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) 1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. 2) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe in med podprogrami v okviru glavnih programov odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika – župan in sicer župan lahko prerazporeja sredstva med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe največ v višini 20% posameznega glavnega programa programske klasifikacije. Med podprogrami znotraj glavnega programa in znotraj podprogramov med proračunskimi postavkami pa lahko prerazporeja sredstva župan brez omejitev, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena. 3) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevnih skupnosti odloča predsednik krajevne skupnosti v soglasju z županom. 4) V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije ter prerazporeditve povezane z organizacijskimi spremembami proračunskih uporabnikov. 5) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati razen pod pogoji in na način, ki jih določa ta odlok in zakon o javnih financah, upoštevaje strukturo predloga proračuna. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terja-
Bohinj, 1. marec 2019
tev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno. 6) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom, poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. 2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2020 največ 60 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. 3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. 4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalne storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. 5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) 1) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. 2) Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 3) Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi dokumenta identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP), izdelanega v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za izdelavo in obravnavo investicijskih projektov na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). 4) Za projekte z ocenjeno vrednostjo nad 300.000 EUR sprejme DIIP občinski svet. V primeru, da DIIP-a občinskemu svetu ne predlaga župan, mora župan dati mnenje k predlogu. 5) Za projekte z ocenjeno vrednostjo pod 300.000 EUR sprejme DIIP župan. V predlogu za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov, za katerega je DIIP sprejel župan, je potrebno predstaviti bistvene elemente sprejetega DIIP-a. 6) Ostalo investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan. 8. člen (splošna proračunska rezervacija) 1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2019 izloči 0,180 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov oziroma 20.000 EUR. 2) V sredstva proračunske rezerve se izloča del prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku, vendar največ do višine 2% prihodkov proračuna. 3) Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. 4) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. 9. člen (proračunski skladi) 1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2019 izloči 0,315 % prejemkov oziroma 35.000 EUR. 2) V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena v prejšnjem odstavku vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto 3) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. 4) O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine 2.100 EUR odloča na predlog občinske uprave župan in o uporabi sredstev obvesti občinski svet s pisnim poročilom. 5) V primerih, ko financiranje izdatkov za odpravo posledic presega višino, ki je določena v prejšnjem odstavku, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 2
10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do višine 800 EUR na dolžnika. 11. člen 1) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. 2) Posredni uporabniki morajo na zahtevo za finance pristnega organa občine prosta denarna sredstva najprej ponuditi proračunu, če je to potrebno za zagotavljanje likvidnosti oziroma za izvrševanje občinskega proračuna.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2019 lahko dolgoročno zadolži za 1.550.000 EUR pri poslovnih bankah in za 346.678 EUR pri državnem proračunu, in sicer za investicije iz načrta razvojnega programa. 2) Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Bohinj, v letu 2019 ne sme preseči skupne višine glavnic 42.000 EUR. 13. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) 1)Posredni uporabniki občinskega proračuna (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina), ter druge pravne osebe, v katerih ima občina nepos-
Bohinj, 1. marec 2019
redno ali posredno prevladujoč delež, se lahko v letu 2019 zadolžijo do skupne višine 42.000 EUR, in sicer s soglasjem ustanovitelja. 2) O soglasju odloča občinski svet. 14. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine stanja glavnice na dan 31.12.2018.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen (sklepanje pogodb s prejemniki proračunskih sredstev) S posrednimi in neposrednimi proračunskimi porabniki in drugimi prejemniki proračunskih sredstev ni dovoljeno skleniti pogodbe ali nakazati proračunskih sredstev, če imajo neporavnane zapadle obveznosti do proračuna in neposrednih in posrednih proračunskih porabnikov na podlagi veljavnih občinskih predpisov in veljavnih sklenjenih pogodb. 16. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Bohinj v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 17. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Bohinj. Številka: 410-0022/2018/23 Bohinjska Bistrica, 21. februar 2019
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
RAZPISI IN OBVESTILA
Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2019 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/2019) objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v letu 2019 1. Predmet razpisa
Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov, ki so namenjeni: -- reševanju socialnih stisk posameznikov, -- reševanju socialnih stisk invalidov, -- osveščanju javnosti o nediskriminaciji invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, -- izobraževanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, -- ohranjevanju zdravja
4. Višina razpisanih sredstev
Višina razpoložljivih sredstev je 6.400,00 EUR, na proračunski postavki 3351 Sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 50 % vrednosti posameznega programa.
5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: -- predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, transakcijski račun, -- natančno predstavitev programa (termin, lokacija …), finančno konstrukcija programa - prihodki, lastna sredstva, zaprošena sredstva iz razpisa, morebitno že dodeljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd. -- navedbo predvidenega števila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz občine Bohinj, -- dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa.
6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi
---
ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število mladih invalidov, ki se bodo izvajali na območju občine Bohinj.
---
izvajanje programov za uporabnike na območju Občine Bohinj, za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj, program se izvaja na principu samopomoči in samoorganizacije uporabnikov, vključenost prostovoljcev v program, invalidnost posameznika in njen vpliv na socialni položaj njegove družine, katera se kaže v potrebah po posameznih socialnih programih in storitvah.
2. Status prijavitelja programa
-----
Na razpis se lahko prijavijo: organizacije s statusom invalidske organizacije, organizacije s statusom humanitarne organizacije, druge organizacije le v primeru, da izvajajo posebne socialne programe in storitve, ki temeljijo na samopomoči, organizacije, ki delujejo preventivno na področju zdravstva.
3. Pogoji razpisa
-----
----
Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da izvajajo program na območju občine Bohinj, so programi namenjeni določeni ciljni skupini ali posameznikom na območju občine Bohinj, z izraženo funkcionalno, socialno ali zdravstveno problematiko, program mora imeti pregledno in jasno finančno konstrukcijo, ki vključuje vse prihodke in odhodke programa, izjemoma se lahko sredstva dodelijo izvajalcu tudi za program, ki se izvaja izven območja občine Bohinj le v primeru, da je za to izkazan interes uporabnikov iz občine Bohinj, interes uporabnikov iz občine Bohinj mora biti razviden iz poročila o uporabi programa, ki je predmet razpisa in ki se je izvajal v preteklem letu, program mora imeti cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa in izhajajo iz potreb uporabnikov iz Bohinja oziroma so cilji programa v interesu Občine Bohinj, da se programi ne izvajajo v okviru javne službe.
Bohinj, 1. marec 2019
7. Merila za dodelitev sredstev:
----
8. Rok za oddajo
Prvi dan razpisnega roka je 4. 3. 2019. Prijavo pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »prijava na razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij za leto 2019« do vključno 4. 4. 2019 Vse dodatne informacije dobite št. 577 0115 (Lapajne).
9. Obvestilo o izboru
Komisija, ki jo je imenoval župan, bo na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2019. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa. Številka: 41011-1/2019-3 Datum: 22.2.2019
Občina Bohinj, Občinska uprava
14
iz na ših kr a je v
Obraz meseca marca – Matic Cesar Lothar Orel
PO DOMAČE: Sam Cesar POKLIC/IZOBRAZBA: Vrtnar. Ampak znam tudi tišlarit. MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: Aktiven, zabaven, povezan z naravo. KAJ ME FASCINIRA: Vsak dan me nekaj novega fascinira, celo samega sebe kdaj. VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Sam Cesar UMETNIŠKO DELO: bonsaji KRAJ: Bohinj JED: rastlinska prehrana ČLOVEK: Lama Dondrup Dorje – ljudje, ki so raziskovali sebe in zvišali potencial, me zelo zanimajo. Če bi pa izpostavil kakega Bohinjca, bi rekel ... Jure Sodja! Ta res drži energijo. V BOHINJU MI JE VŠEČ: Da se vsi poznamo, da si hitro povsod. Je mi stično, pravljično, naša zgodovina, imamo visokogorje in vode, jame ... V BOHINJU POGREŠAM: Samooskrbo. Da bi Bohinjci najprej za Bohi njce. Zakaj so recimo breze pred Občino, ne pa marelice in orehi, da bi bilo za vse? Matic, uvod v današnji intervju je bil malček drugačen, kot sem jih vajen. Najprej sva kidala sneg, nato sva jedla prebranec, zdaj si me pogostil pa še z domačim čajem. Dajva, začniva s tem. Na steni imaš začimbe in zelišča ... (Se razživi – pa je bil že v štartu živ.) Ja, vidiš, s tem se zdaj ukvarjam! Sem nov v teh vodah, ampak to so stara znanja, znali so pravilno delati z rastlinami. Zdravje prinaša srečo. Jaz ne grem rad k zdravniku. Po membno mi je, kaj vnašamo v telo, saj to vpliva na dobro počutje. Zato bi rad najprej zase, ko bom enkrat samooskrben, pa še za ves Bohinj, vzgajal domače začimbe. Te to že od malih nog zanima? Ja, od nekdaj. Odkar je Luka (Kovačič, op. av.) umrl za rakom, sem začel še bolj razmišljati o tem, kaj jemo. Vsaka rastlina, vsak orešček, vsako živilo ima neko nalogo, podpira en element imunskega sistema. To so včasih vsi kmetje vedeli, z industrijsko revolucijo pa smo od tega odstopili. V OŠ sem omenil, da bom vrtnar, se mi je cel razred smejal, z učiteljem vred, češ: »Joj, ta Matic, kaj je z njim, a on bo pa vrtnar?!« Enih ljudi to sploh ne zanima, ker so zavedeni, kot ovce. Ampak jaz se vračam h koreninam. Kar ješ, to si! Sreča in zdravje, to je eno in isto. Telo je posoda Boga. Če ne neguješ svojega telesa, ne moreš pričakova ti rezultatov. Zato bi rad vsem ponudil domače začimbe, jim omogočil, da bi lahko jedli naravno hrano.
In to, kar živiš, v kar verjameš, izražaš tudi skozi svojo glasbo? Ja, zanimajo me nasprotja. Povsod so: dobro – slabo, jin-jang, skraj nosti. Sam sem na neki točki šel v to slabo, ampak me je zanimalo tudi dobro. Pa sem pogledal, kako smo ljudje čudovita bitja, zmožna dobrega, kako lahko živimo z naravo – in sem naredil preobrat, začel gojiti rastline, spremenil svoj način razmišljanja, preživljanja vsakdana. Recimo, začel sem igrati kitaro, ko sem videl film o Johnnyju Cashu. Osnov sem se hitro naučil, ampak zdaj se čedalje bolj posvečam svoji glasbi, tudi kot kantavtor. Delam glasbo za Slovence in preko nje poskušam predati svoje sporočilo, svoj pogled na življenje. Ogromno takih je že bilo na sceni, ampak jaz sem še eden izmed teh. In kaj je tvoje sporočilo? Nazaj k naravi! Danes se svet vse preveč vrti okoli ekonomije, sistem skrbi, da nismo preveč zadovoljni, da rajši kupujemo, smo gorivo za elite. Pa preveč uporabljamo tehnologijo in premalo možgane. Zdaj ri nemo na Mars, pa še na Zemlji nismo rešili težav s pitno vodo. Če želiš spremeniti svet – in jaz ga želim – moraš začeti pri sebi. Omenil si Johnnyja Casha. Kdo so pa poleg njega še tvoji vzorniki, zaradi katerih danes si, kdor si? Že 21 let mi je Jezus vzor. Sem Jezusov vzornik. Ne, obratno. Nisem jaz Jezus, ampak on mi je vzor. Moj vzornik je Jezus, tako! Poleg tega pa Elvis Presley. Vlado Kreslin in njegova glasba. Moja družina – ja bolko ne pade daleč od drevesa! Ati pa mami, pa moja sestra je zelo pomembna oseba v mojem življenju, zelo duhovne narave in pogosto tudi sodelujeva – ona napiše besedilo, jaz ga uglasbim. Zelo pomembno vlogo je igrala moja srednješolka učiteljica, ki je
videla v meni velik potencial za vrtnarstvo, me podprla in usmerjala. Predvsem pa jaz sam, jaz sem samemu sebi vzor. Sam sem se izoblikoval, ko sem razmišljal sam zase.
O čem pa zdaj največ razmišljaš? Zdaj so take predpomladne teme – o vrtnarstvu. Pa o svo bodi. Da po vseh teh letih še nisem svoboden! Že ko sem bil majhen, nisem hotel v vr tec, potem nisem hotel v šolo, potem sem moral kar na enkrat začeti hoditi na »šiht« ... Nisem še svoboden, ampak se bom osvobodil! Kaj pa zate pomeni svoboda? Da mi ni treba delati z de narjem – da imaš ali ogromno denarja ali da ga nimaš nič.
Foto: osebni arhiv Matica Cesarja
Biti povsem brez in kljub temu dobro živeti? Ja. Tako. Recimo, zelo rad prodajam sir, toda to delam tudi, ker pot rebujem denar. Dober prodajalec sem, uživam v tem, ampak bi bil raje v vrtu, med rastlinami. Sicer pa kamorkoli pridem, sledim svojemu pos lanstvu: širiti zdravilno energijo, dobro voljo. Poskušam biti naraven, kot naj bi ljudje bili, razbliniti to resnost, zaigranost v ljudeh. Sem rojen vodja. Ampak zdaj ne vem, česa. Sebe ali česa drugega? S čim se ukvarjaš poleg zeliščarstva in igranja kitare, prodajanja sira in (po)ustvarjanja glasbe? Vrtnarstvo, to je zelo širok svet, so lesnate rastline, to in ono, enolet nice, dvoletnice, je obrezovanje, okrasni del, cvetje, evo, ob tem sem tudi čebelar ... Vse, kar je povezano z naravo. Sedaj postavljam rastli njak; želim biti samooskrben. Tudi šport mi je pomemben, bil sem 1. na gorskem teku na Vogel, 2. na teku okrog jezera, veslam, hodim na jogo, tai chi, meditiram, pomagam doma v delavnici, v turizmu, sem družaben ... Mislim, da sva to kar zajela. Aha, pa bonsajist sem, tega nisem prej omenil.
O! Povej kaj o bonsajih. Jaz pišem kratke literarne »blekce«, ki jim tudi rečem bonsaji, pa me tudi dejanski bonsaji – drevesca – zanimajo. To je moja strast. »Bon« pomeni skleda, »sai« pa drevo. Med bonsaji najdemo iglavce, listavce, listopadne, zimzelene rastline ... različno. Je nekaj pravil, npr. sorazmerje ‘debelina debla : višina sklede’. Nato pri rezuješ koreninski sistem, drevesca živijo, so del narave, skozi vse letne čase vidiš njihove spremembe. Za konec pa še to – ti imaš marca ... Rojstni dan, ja! 29. marca bom star 22 let, pišem knjigo ...
Si boš kaj podaril za rojstni dan? Sadno drevje, morda tudi detektor kovin in čebeljo družino – kar bo darilo tudi za druge. Vsi smo eno, ne sme nam biti vseeno. Hvala za tale pogovor. ・
Priprave na delavnice, sestanek UO, NO, pustovanje, občni zbor in zimske igre PZDU na Pokljuki so zaznamovali mesec februar Olga P. Gorišek, DU BB
V mesecu februarju so se nadaljevale aktivnosti glede problematike dragega ogrevanja društvenega doma. Zato je naš predsednik na Pe trol in Občino naslovil dopis s prošnjo, da se sestanemo in poskusimo
15 rešiti problem. Kot svetnica občinskega sveta sem na januarski seji zahtevala tudi revizijo postopka glede izvedbe in koncesije daljinskega ogrevanja. Predsednik društva se je dogovoril s Simbiozo in OŠ Bohinjska Bistri ca za izvedbo začetnega tečaja računalništva in pametnih telefonov, ki bo potekal v učilnici osnovne šole od 11. do 15. marca 2019, od 16. do 18. ure. Tečaja se lahko udeleži 10 oseb, do zasedbe vseh mest se lah ko prijavite predsedniku društva S. Gorencu na tel. št.: 041 780 413. Sestal se je tudi UO, NO društva, dogovorili smo se glede izvedbe vo lilnega občnega zbora. Zato vsi povabljeni in dobrodošli na občnem zboru, ki bo v petek, 15. marca 2019, ob 18. uri v KD Joža Ažmana. V torek, 26. februarja 2019, so se naši zagnani športniki udeleži li zimskih iger, ki jih vsako leto organizira Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske. Igre so bile na Pokljuki – na Viševniku. O do sežkih naših tekmovalcev vas bomo obvestili v naslednjih novicah. K rednemu razporedu pa letos dodajamo posebno vabilo: V soboto, 2. marca 2019, ob 17. uri vabimo na PUSTOVANJE v društveni dom –da bo bolj zabavno in veselo, pridite v maskah, lahko pa se tudi samo umijete (haha). Razpored aktivnosti v mesecu marcu 2019: • 5. marec 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • marec 2019: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako sredo v mesecu, v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • 7. in 21. marec 2019: bovling v Hotelu Eco Bohinj, vsak prvi in tretji četrtek v mesecu med 18. in 20. uro, prijave pri Nuši Urh na tel. št.: 031 404 675. Vsako sredo je v Vodnem parku vodna aerobika z začetkom ob 17. uri. URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v gasilskem domu vsak TOREK ob 19. uri. Ugodnosti v Vodnem Parku Bohinj so še vedno aktualne – s član sko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・
Delavnice Zdravstveno vzgojnega centra Bled - Bohinj Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj
V mesecu marcu vas vabimo na: • Priprave na porod in staršev stvo z začetkom 4. marca (ob 19. uri na Bledu), • delavnico Spoprijemanje s tesnobo (tudi za svojce) z začetkom 5. marca dopoldan, • skupinsko delavnico Opuščanje kajenja z začetkom 11. marca popoldan, • predavanje Zdravo živim 20. marca dopoldan in na • delavnico Tehnike sproščanja 21. marca zvečer. Vse delavnice in predavanja so brezplačna. Obvezne so prijave po e-pošti na naslov zvcbohinj@zd-bohinj.si ali po telefonu na 030 708 565. ・
Stopinje preteklosti Maja Balanč, angelski terapevt
Življenje lahko postane nevzdržno in težko, ko nam predraga oseba odide v nebesa. Velikokrat za seboj pustijo pravo razdejanje v naših srcih in čustva postanejo enostavno premočna, da bi jih lahko obvlado vali in seveda normalno živeli dalje. Velikokrat naletimo tudi na gluha
iz na ših kr a je v ušesa okolice, kar naše počutje samo še poslabša. Če se vam zdi, da so čustva po smrti drage osebe premočna in težka, potem ste vabljeni v skupino za žalovanje Stopinje preteklosti. V skupini boste slišani in skupaj bomo predelali vsa čustva, vezana na pokojnika in vaše življenje z njim. Včasih je dobro, da vidimo, da nismo sami. Da lahko povemo na glas vse, kar nas teži, ne da bi s tem koga prizadeli. Namen skupine je, da pokojniku najdemo prostor v našem srcu. Mi pa ponovno zaživimo za tiste, ki jih lahko objamemo. Srečevali se bomo tedensko (12 srečanj), ob sredah, na Laškem Rovtu v Vili Dov. Začnemo 6. marca 2019. Na voljo imate dopoldansko srečanje od 9.00 do 11.30 ali večerno srečanje od 18.00 do 20.30. Za prijavo na srečanja in vsa sprašanja mi pišite na: stopinjepreteklosti@gmail.com. ・
Drsališče in Ski servis Iskra zapira vrata do naslednje zime Brane Iskra
Četrto sezono drsališča v Bohinjski Bistrici ocenjujem zelo atraktiv no, obratovali smo od 8. decembra do 10. marca. Delali smo na odprtem, brez strehe nad glavo, tako je bila turistična ponudba odvisna od lepega vremena. Kadar pa je bil dež ali sneg, smo imeli veliko dela s pripravo ledu, da smo ga pripravili tako, da je bil spet uporaben za drsanje. Težavo nam je povzročalo tudi zelo toplo sonce v drugi polovici februarja, saj se je led hitro topil kljub hladilnemu siste mu. Sama drsalna ploskev je zelo odvisna od vremenskih vplivov, zato apeliram na Občino, da prisluhnejo ter da skupaj razmišljamo o lepi leseni konstrukciji, pokritem drsališču, ki bi lepo sovpadalo v okolje. Med novoletnimi počitnicami je bilo drsališče dobro obiskano, saj druge zimske ponudbe zaradi tople in suhe zime ni bilo. Preko zime smo se potrudili, da smo nudili odlično turistično ponud bo Bohinja in ponujali zimsko radost otrokom in turistom. Letošnja novost je bila, da smo poleg drsališča postavili tudi mini sankališče. Najmlajši so bili zelo veseli snega, saj ga v dolini ni bilo, tako so dobili možnost zimskega veselja na enem mestu, za kar se lepo zahvaljujem Turizmu Bohinj. Drsali so domači in tuji turisti, domačini, šole, veliko otrok pa je naredilo prve drsalne korake in se naučilo drsati s pomočjo rednega tečaja drsanja, ki ga izvaja Drsalni klub Bled. Tečaj je potekal enkrat tedensko, sodelovanje je bilo zelo dobro, tako da se dogovarjamo že za prihodnjo sezono. Organizirali smo kar nekaj dogodkov – redne tečaje drsanja, disco drsanje, team buildinge podjetij, športne dneve šolskih otrok, otroške animacije, B.O. FEjST, pustno rajanje, hokejski turnir, razne treninge, tako da na ledu nikoli ni bilo dolgčas. Ski servis Iskra in Drsališče Bohinj odpira vrata naslednjo sezono 1. decembra. Celotna ekipa Drsališča Bohinj se zahvaljuje Občini in Režijskemu obratu Bohinj za sodelovanje. ・
Iz Planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel
Planinsko društvo je uspešno nadaljevalo delo tudi v preteklem letu. Prizadevamo si za prostorsko ureditev v društvenem domu v Bohinj ski Bistrici, da bi društvo lahko hranilo arhivske in aktualne dokumen te na enem mestu. Uspešno potekajo dogovori z Občino in ostalimi društvi, s katerimi si delimo prostor. Aktivno smo sodelovali ob obeležitvi 240-letnice prvega pristopa na Triglav. Z Občino in Planinskim društvom Srednja vas smo pripravili svečan dogodek. 12 pohodnikom smo podelili priznanja za prehojeno bohinjsko planinsko pot. V letošnjem letu bomo za promocijo bohinjske planinske poti delali še več. Skupaj s TD Bohinj in Turizmom Bohinj bomo le-to skušali še bolj približati planincem. Želimo si, da bi pot še bolj zaživela in bila še bolj obiskana in prehojena. Knjižico oz. dnevnik bomo »prenovili« tako, da bo postala malo bolj praktična.
iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje
Foto: arhiv PD Bohinjska Bistrica
Mladinski odsek z načelnikom Andrejem Rožičem in osnovna šola zelo dobro sodelujeta. Odsek vzpodbuja otroke, da se že zelo zgodaj vključijo v planinsko društvo. Odsek je zelo dejaven, organizira poho de, tabore na Uskovnici in Orožnovi koči. Septembra lani so v sodelo vanju s TNP-jem izvedli tudi tabor na Komni z mednarodno udeležbo, »Mladi na vrhu«, ki ga je finančno podprla bavarska vlada in je bil brezplačen. Tabor je trajal dva dni, udeležilo pa se ga je lepo število otrok. Dve skupini otrok sta z mentorji preživeli tudi po štiri dni na planini Krstenica. Spoznavali so življenje na planini, delo v sirarni, kar so seveda zaokrožili tudi s pohodi na bližnje vrhove. V okviru 240-let nice prvega pristopa na Triglav pa so učenci višjih razredov osvojili tudi Triglav. Tabor na Orožnovi koči je bil letos izpeljan v prečudovitem vremenu v sredini februarja. Pridobili so tudi dva nova planinska vodnika. V tednu mobilnosti je kolesarski odsek društva organiziral dva kole sarsko-pohodna izleta. Majhno število udeležencev, a toliko več dobre volje in dneva sta vsaj nekaterim ostala v lepem spominu. Sicer pa je odsek pred velikim izzivom, nalogo, delom. Načelnik od seka Gregor Šilc se je zelo aktivno vključil v projekt Slovenske tur nokolesarske poti. Turno kolesarstvo je najmlajša dejavnost v okviru PZS oziroma društvena dejavnost. Kljub temu je v Sloveniji vedno bolj razširjeno in kolesarske poti zajemajo že velik del Slovenije. Povečuje se delež turnih kolesarjev, tako domačih kot tujih. Kot dodatno spod budo za razvoj turnega kolesarstva je Komisija za turno kolesarstvo pri PZS pripravila krožno kolesarsko pot po Sloveniji, ki seveda poteka tudi skozi Bohinjsko kotlino, in sicer se z Loškega pogorja preko Soriš ke planine (začetek bohinjskega dela) spusti v Bohinjsko Bistrico, po levem bregu Save Bohinjke vodi k sv. Janezu in spomeniku srčnim mo žem, se vzpne v Zg. dolino na Uskovnico in nadaljuje preko Pokljuke (tu se konča bohinjski del) naprej proti Mojstrani. V letošnjem letu bi želeli pot markirati in opremiti z usmerjevalnimi tablami. Ker so take poti tudi del turistične infrastrukture, pričakujemo, da se bodo vložena sredstva in trud vračala v kraj. Gregor se je udeležil tudi posveta v Innsbrucku, kjer je skupaj s čla ni PZS pridobival ideje in znanja, kako take poti »živijo« v sosednjih deželah. V mesecu oktobru je društvo povabilo na sejo UO predstavnike Tu rizma Bohinj, TD Bohinj in Planinskega društva Srednja vas. Pogovarja li smo se o sodelovanju na področju promocije Orožnove koče, ureditvi planinskih poti, sofinanciranju ter o sodelovanju z obema planinskima društvoma. V društvu smo zelo veseli, saj se je po več letih spet začela alpinis tična šola. Redno jo obiskuje 13 zagnanih tečajnikov, pove načelnik Andraž Nahtigal. Ob petkih potekajo teoretična predavanja, izpeljali so že nekaj tur, tudi vaje v ledu na Vojah in plezanje v Črtovem grabnu so že osvojili. Društvo je na izobraževanje prijavilo tudi tri nove markaciste. Vodniški odsek bo odslej deloval pod vodstvom Martina Šolarja. Na novo je formiran skupni odsek za varstvo gorske narave, ki ga bo vodila Mojca Gorjup. Na Orožnovi koči letošnjo zimo poteka že 5. akcija Prijatelji Orožno ve koče. Koča je tako doslej že toliko zim, takrat na pobudo zdajšnjega
16 oskrbnika in najemnika koče Francija Beguša, odprta celo zimo, od če trtka do nedelje. V koči se letošnjo zimo kar vrstijo različna potopisna predavanja naših članov. Lansko poletje pa sta v koči odmevala tudi dva koncerta klasične glasbe. Gospodar društva, Janko Arh, je v preteklem letu poskrbel, da se v dogovoru z AS Bohinjska Bistrica in AS Kamnje poseka les za nove zunanje klopi in mize. V največje veselje pa nam je seveda podpis Sporazuma o sodelova nju obeh bohinjskih društev. Društvi sta seveda že v preteklosti sode lovali in imeli skupne odseke, vendar je to sodelovanje malce zamrlo in s slavnostnim »Uskovniškim sporazumom«, kot smo ga poimenovali, smo spet obudili sodelovanje, skupne poti in ideje za prihodnje. Posle dično smo tudi dopolnili Pravila planinskega društva. V letošnjem letu se posebej in svečano pripravljamo na obeležitev 125-letnice Orožnove koče. Na pustno soboto popoldne, 2. 3. 2019, vas vabimo na pustovanje na Orožnovo kočo. Vse maškare bodo bogato nagrajene! Občni zbor, na katerega ste lepo povabljeni vsi člani društva, bo 8. 3. 2019 ob 18. uri v Hotelu Tripič. In še vabilo na turna smuka: Rodica bo letos v soboto, 6. 4. 2019, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, 7. 4. 2019. Spremljajte nas na FB-ju in »stenčasu« pri trafiki Cekin. Turni smuk s Črne prsti pa bo tako kot vsako leto tradicionalno na velikonočni ponedeljek, letos 21. 4. 2019. Lep planinski pozdrav! ・
Čestitka ob dnevu žena
KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Bohinjska Bistrica čestita vsem svojim članicam in krajankam Bohinja ob prazniku 8. marca! ・
Obisk Vrtca Bohinj na Blejskem gradu Vrtec Bohinj
Foto: arhiv Vrtca Bohinj
ml adina , izobr a že vanje
17 V mesecu januarju smo v vrtcu obravnavali temo o gradovih in živ ljenju v njih. Pogovarjali smo se tudi o kraljih, kraljicah in vitezih. Ker je bila tema za otroke zelo zanimiva, smo se odločili za obisk blejskega gradu. Ko smo prispeli na grad, nas je tam sprejel župan Bleda, ki je bil preoblečen v graščaka. Skupaj smo si ogledali grad in bili deležni mar sikatere zanimive razlage o njem. Ogledali smo si tudi razstavo v gradu ter grajsko tiskarno, kjer so nam predstavili postopek tiskanja ter nam natisnili darilo. Otroci pa so v zahvalo župana obdarili s svojimi risbi cami. Obisk se je na žalost prehitro končal in polni novih spoznanj smo se vrnili v vrtec. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili tako lepo preživet dopoldan. ・
E–simbioza izboljša in nadgradi digitalna znanja ter spodbuja medgeneracijsko sodelovanje Mija Kikelj, vodja projekta na šoli, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica
Simbioza šola je projekt trajnostnega e-opismenjevanja starejših v lokalnih skupnostih. Medgeneracijsko sodelovanje se je izkazalo kot zelo učinkovito pri vključevanju starejših in smo ga izvedli že na pod ročju športa v delavnicah Simbioza giba. V preteklem šolskem letu je v projektu Simbioza sodelovalo 145 osnovnih in srednjih šol, kar predstavlja 23 % vseh slovenskih šol. Po leg šol sodelujejo tudi knjižnice in izobraževalni centri. Mlade želimo vzgajati v smeri, da mora biti digitalna družba vključu joča družba za vse generacije. Učenci in učitelji OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica si želimo medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva, zato vabimo starejše občane na brezplačni 10-urni tečaj uporabe računalnika in pametnega telefona. Delavnice bodo potekale v računalniški učilnici na naši šoli, izvajali jih bodo učitelji in učenci naše šole. Prijava: Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, tel. št.: 041 406 375. MODUL
DAN, DATUM
Word – ponovitev osnovnega znanja in spoznavanje novih možnosti oblikovanja besedila
ponedeljek, 11. 3. 2019, od 16.00 do 18.00
Elektronska pošta – ponovitev osnovne rabe in uporaba novih znanj
torek, 12. 3. 2019, od 16.00 do 18.00
Družbena omrežja in Facebook
sreda, 13. 3. 2019, od 16.00 do 18.00
Uporaba pametnega telefona in tabličnega računalnika
četrtek, 14. 3. 2019, od 16.00 do 18.00
Fotodelavnica (obdelava slik, prenos slik s prenosnih naprav ...)
petek, 15. 3. 2019, od 16.00 do 18.00
Vabljeni! ・
Projekt Stop obrekovanju Benjamina Cerkovnik, EGSŠ
Na EGSŠ Radovljica smo se ob mednarodnem dnevu strpnosti, ki ga obeležujemo 16. novembra, priključili projektu Stop obrekovanju, ki ga je pripravil Izobraževalni center Eksena. Dejavnosti na šoli so potekale v mesecu novembru in decembru 2018. Cilj projekta je bil pogovor z dijaki na temo strpnosti, ustvarjanje pisnih izdelkov, priprava razstave na šoli in sodelovanje na natečaju. Pri projektu so sodelovali razredniki s svojimi razredi. Na delavnici so dijaki spoznali definicijo obrekovanja. Pri obrekovanju gre za zlonamerno oziroma škodoželjno širjenje laži, neresnic, izkrivljenih, pristranskih, pretiranih, nepopolnih ali negativ nih nepreverjenih informacij o drugem človeku ali skupini ljudi z na
Udeleženci projekta iz Bohinja, foto: arhiv EGSŠ Radovljica
menom, da bi mu/jim škodovali. Obrekovanje ni nekaj nedolžnega, am pak je resna oblika nestrpnosti, ki je žal vse preveč splošno razširjena in nekaj vsakdanjega, hkrati pa je pogosto spregledana. S projektom smo želeli dvigniti raven zavedanja, da je obrekovanje škodljiva obli ka nestrpnosti in socialnega nasilja, ki ima uničevalne posledice, ki so lahko zelo hude tako za posameznike kot za družbo. V sodobnem času interneta in spletnih družbenih omrežij (kot so npr. Facebook, Twitter in Instagram) je obrekovanje čedalje bolj razširjeno ter postaja čedalje večja težava in grožnja medsebojnim odnosom. Seveda je obrekovanje razširjeno tudi v razredu, na vasi, v kolektivih ... Dijakom je bila preb rana zelo zanimiva in vedno aktualna zgodba o Sokratovih treh cedilih: o cedilu RESNICE, cedilu DOBROTE in cedilu KORISTNOSTI poveda nega. S temi cedili je treba »precediti« naše besede, predno jih vržemo v svet. Po pogovoru so dijaki ustvarjali različne pisne izdelke na temo obrekovanja – pesmi, pravljice, basni, lastne izkušnje ... Nastale izdelke smo razstavili na šoli, štirje izbrani pa bodo sodelovali na natečaju. In kaj lahko narediš TI? 1. Ne obrekuj! 2. Ne poslušaj tistega, ki obrekuje! 3. Ustavi sogovornika, ki obrekuje, tako da o osebi, o kateri govori, poveš nekaj lepega! 4. Ustavi sogovornika in ga opozori, da bo vse, kar bo povedal o dru gem, dejansko povedal o sebi! ・
Obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu Ema Lapajne, 3. g, EGSŠ Radovljica
Dijaki EGSŠ Radovljica na obisku v Evropskem parlamentu, foto: arhiv EGSŠ Radovljica
Pot proti Strasbourgu smo začeli 13. 12. 2018 v zgodnjih jutranjih urah. Trije dijaki iz EGSŠ Radovljica smo se skupaj s še štirimi sloven skimi srednjimi šolami odpravili na obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Na dolgi poti proti Franciji smo se ustavili tudi v nem škem mestu Ulm, ki slovi po najvišjem zvoniku, ter v koncentracijskem taborišču Dachau, ki je deloval med 2. svetovno vojno. V Strasbourg smo prispeli v večernih urah. V petek, 14. 12. 2018, je bil čas za obisk parlamenta. Čez cel dan je za srednješolce iz celotne Evrope potekal program. Sodelovali smo v debati v glavni dvorani parlamenta, glaso vali smo proti oz. za sprejem novih ukrepov. Dijakinji ekonomske gim nazije Ema Lapajne (iz Kamenj v Bohinju) in Kaja Prezelj pa sva vsem zbranim v govoru predstavili Slovenijo. Zvečer smo si ogledali mestno središče ter božično tržnico. V soboto nas je čakala pot proti Sloveniji. Obisk Evropskega parlamenta je bila nepozabna izkušnja. ・
ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve
Od ideje do končnega izdelka mentorica podjetniškega krožka Vesna Arh, mag.
V prejšnji številki Bohinjskih novic so članice in člani podjet niškega krožka, ki poteka na OŠ dr. J. Mencingerja pod okriljem RAGOR-ja in s sofinanciranjem Občine Bohinj, poročali, da smo idejo o koledarju za leto 2019 že realizirali, lesena sestavljanka pa je v mesecu januarju prav tako dobila svojo končno podobo. Po risanju na papir, preslikavanju na les, odstranjevanju papirja z mokrimi krpami in končnem lakiranju je sledila še zadnja, najbolj delikatna faza – žaganje delov lesene sestavljanke. Ker smo se bali, da bi z nenatančnim ročnim rezanjem sestavljanke Lesena sestavljanka, foto: Vesna Arh poškodovali, smo se odločili, da bomo les raje razžagali strojno. Na tem mestu bi se radi za pomoč pri žaganju zahvalili Urošu Urhu, Dušanu Čajiču in Francu Sodji. Zelo pomembno vlogo pri končnem izdelku igra tudi zunanji izgled, zato smo se potrudili nekaj izdelkov tudi lično embalirati (priložena slika). Februar pa je bil namenjen predvsem pripravam na Delavnico izdelo vanja nakita, ki je potekala v četrtek, 21. februarja 2019, v OŠ. Članice in člani krožka so pisali vabila, izdelovali plakate, pripravljali pripo močke za delo na delavnici ... Več o delavnici pa vam bodo v naslednji izdaji Bohinjskih novic poročali naši člani.・
VGC Bohinj - dogodki v marcu Katjuša Arh Lapajne
Marca bomo pripravili dve kreativni delavnici, in sicer bomo v pone deljek 11. 3. z akrilom slikali na platno, v ponedeljek 25. 3. pa bomo risali z ogljem. Delavnici bo vodila akademska slikarka Nataša Colja Obiako. Ustvarjali bomo v sejni sobi kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 17. uri. Kot že celo leto bo tudi v marcu vsako sredo od 17.30 dalje v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici potekala vadba na stolih, ki jo prostovoljno vodi Iva Lapajne, mag. soc. del. Delavnica/predstavitev EFT tehnike, 7., 14. in 21. 3. ob 17. uri v sejni sobi kulturnega doma Joža Ažmana. Na predstavitvi boste izvedeli, kaj je EFT metoda in kako nam po maga na različnih področjih našega življenja. Kaj vse lahko olajšamo ali odpravimo, medtem ko tapkamo s prsti po določenih točkah na obrazu in telesu. Naučili se boste uporabljati to čudovito, preprosto in učinkovito metodo samopomoči in tudi sami preizkusili s praktičnimi primeri, kako metoda deluje. Delavnica je primerna tako za popolne začetnike kot za tiste, ki metodo že uporabljajo. Delavnico bo vodila Mojca Stojan. Nadaljevali bomo tudi s tečajem slovenščine za priseljence. Vse, ki bi tečaj radi obiskovali, vabimo, da se nam pridružite 18. marca ob 17. uri v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici. Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 - Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・
Kaj pa spominska soba Štefke Jazbarjeve? Marija Cvetek
Ob 10. obletnici Zavoda sv. Martina v Srednji vasi je izšel zbornik o delu in življenju v tem domu. Tudi o domski kapeli lahko prebere
18
mo prispevek, ki ga je napisal gospod Anton Vidmar, zdaj že pokojni duhovnik in intelektualec z veliko začetnico. Zadnja tri leta svojega življenja je bival v domu, kjer je maševal in tolažil ter opogumljal svoje sostanovalce. V letu njegovega prihoda je bila odprta tudi spominska soba Štefke Jazbarjeve, a »snovalci« zbornika so pozabili na ta biser, ki daje hiši presežno vrednost. Omenili so jo samo med pridobitvami leta 2011. Tovrstna »pozabljivost« žal kaže na to, koliko jim v resnici pomeni ta kulturna pridobitev. Z dr. Pavletom Košorokom, ki je podaril zapuščino svoje botre Štefke, sva 6. februarja 2011 predstavila zbirko in z vseh plati osvetlila žitje in bitje te požrtvovalne učiteljice. S svojim življenjem in delom »za druge« je prešla med najplemenitejše legende bohinjskega kolektivnega spomina. Ob tem dogodku je takratna direk torica Tržiškega muzeja, prof. Melanija Primožič, napisala v Bohinjske novice: Postavitev sobe kot spoštljiv spomin na legendarno učiteljico ima večplasten pomen, saj nam odkriva bivanjsko, socialno in ne nazadnje predvsem kulturološko podstat učiteljice v duhu in kontekstu takratnega časa, ki ga tako nehote primerjamo z danes in jutri v individualnem in tudi širšem narodovem okviru. Ob povabilu na ogled te imenitne sobe spoštljivega spomina na izjemno bogato ljudem posvečeno življenjsko zgodbo je prof. Primožičeva tak rat takole utemeljila naša skupna prizadevanja: Že tako zgleden Zavod sv. Martina v bohinjski Srednji vasi je po zaslugi avtorja ideje dr. Košoroka in avtorice postavitve profesorice Marije Cvetek postal bogatejši za dragulj, ki v prostorskem sozvočju s sosednjo kapelo pomeni kulturološki presežek pri oblikovanju programske zasnove tovrstnih domov. Ker v zborniku ni bilo nobenega prispevka o spominski sobi, smo začeli verjeti govoricam, da jo bodo »izpraznili«, saj jim je odveč in na poti. Župnik mi je zagotovil, da to vendarle ni res. A nekaj je le resnice na tem, da ta soba sameva in da ima marsikdo neprijeten občutek, če prosi, da bi mu jo razkazali. Tudi donator mi je pisal, da je žalosten, ker se s spominom na Štefko dela tako malomarno. In še: Skozi izgnanstvo je ta žena postala ena ključnih oseb v mojem življenju in je pomembno vplivala name. Končno pa nekaj pomeni tudi to, da je vse svoje ubogo imetje vključno z najbolj intimnimi spomini zapustila meni. In to je zdaj njena spominska soba. Dr. Košorok se je namreč rodil v izgnanstvu in Štefka mu je kot botra od takrat vseskozi stala ob strani. Desetletja pa je živela tudi za Bohinjce, ki jim je nesebično pomagala in jih reševala na področjih učenja in v duševnih ter siceršnjih stiskah. Njena spominska zbirka še ni dokončana, čeprav sem vanjo vložila mnogo truda. Treba je popisati še veliko gradiva, shranjenega v kovč kih; precej eksponatov pa je treba tudi inventarizirati in nanje pritrditi inventarne številke. Ko sem nekoč to omenila zdajšnjemu direktorju, je dejal, da je »tako dobro«. Če bi kakšen predmet zmanjkal, bi ga niti ne pogrešili. Morda pa se držijo pregovora, da volk lahko poje tudi preštete ovce. A šalo na stran, ker tu gre za strokovne zadeve in za pie tetni odnos do kulturnega spomenika. Naj povem še, da v spominski sobi ni samo Štefkina zapuščina, ker so se že ob postavitvi izgubili celo nekateri kosi pohištva. Nikjer ni bilo »stelaže«, ki je učiteljici služila za preprosto kuhinjsko omarico. Brž sem naprosila Zdravka Pajntarja iz Srednje vasi, da je naredil novo, Marija Cerkovnik s Kamenj pa je na redila zaveso in poleg te še zaveso za na strešno okno. Njen prispevek k ureditvi sobe je velikega pomena, saj je podarila večino posteljnine iz kontenine in s čipkami, podobne tisti, ki jo je imela pokojna učite ljica. Jaka Zupanc je podaril štokrle, z Alenko Jensterle pa sva doma poiskali še nekaj dodatnih emajliranih »piskrčkov« in »kastrolic«, da sva dopolnili kuhinjsko posodo skromne učiteljice. In še marsikaj smo zaradi časovne stiske »mrzlično« iskali, zraven pa smo se kljub vsemu večkrat tudi od srca nasmejali. Na primer: Jensterlova je za otvoritev posodila novo košaro za drva in trske; župnik Jagodic pa je dejal: »O pa ja, kar dà naj jo!« In pri tem je tudi ostalo. Prav tako je »prikoman dirala« starinski lestenec od Berta iz Češnjice, ki sva ga »provizorično« pritrjevali na strop, a končno je zadevo rešil električar Anton Hribar iz Češnjice. Olga Rijavec je prinesla v dar zares lepo mamino obleko, da smo jo ob odprtju sobe postavili na ogled izven omare. Jazbarjeva je do odhoda v radovljiški dom desetletja živela pri Žvanovih v Stari Fužini. Podarila jim je Marijin kip, ki je bil za Ivo dragocen spomin, a ga je z navdušenjem prinesla kot svoj poklon za v zbirko. Poleg tega so Žvanovi dali peč in še mnogo drugih stvari. Pozneje je Štefkin nečak teto portretiral in sliko podaril za v spominsko sobo. Ne smem pozabiti tudi vseh zaposlenih v domski kuhinji, ki so mi v pomivalnem stroju
19
kultur a in priredit ve Ob odprtju razstave Valentina Hodnika pa smo v Muzeju Tomaža Godca z veseljem poslušali obljube, da bodo v Stari Fužini uredili Hod nikovo galerijo, kar bi bilo zares hvalevredno dejanje. Nekje blizu nje bi bilo pravo in posvečeno mesto tudi za Štefkino spominsko sobo. ・
Linhartov otroški gledališki maraton
Vodja Območne izpostave JSKD Radovljica Tatjana Kržišnik Foto: Marija Cvetek
bleščeče očistili tudi predmete, za katere bi človek komaj verjel, da se dajo očistiti na tak način. »Razdrla« sem celo električno svetilko za na nočno omarico in umazani deli so se iz kuhinje vrnili kot bi bili novi. S takratno direktorico Katico Mikelj sva si prizadevali, da bi zbirko do konca uredili, kot zahteva stroka; potem bi bila lahko vključena na seznam tovrstne kulturne dediščine. Kolegica Tita Porenta, ki skrbi za privatne zbirke, me je že nekajkrat vprašala, kako »kaže« naši postavit vi spominske sobe. S prijateljico Anko Novak, avtorico Planšarskega muzeja, sva »pre čepeli« mnogo ur v sobi ob eksponatih, ki sva jih inventarizirali. Vsak predmet sva posebej zapisali, opisali, napisali opombe o njegovem stanju, ga izmerili itd. Naj predstavim en primer: postelja z mrežas tim vložkom za blazine (»modroce«), v secesijskem stilu s kasetami, z visoko zglavno končnico. Mehak les, smrekovina, temno rjave (oreho ve) barve. Seveda sva posebej izmerili zglavno, vznožno končnico in vzdolžni stranici, ki sta opremljeni s kovinskim nastavkom z zobmi za fiksiranje v zglavno in vznožno stranico. Opisali sva mrežast vložek za posteljo, lesen okvir s štirimi prečnimi letvami, srednji dve sta oprem ljeni z vzmetmi (po štiri na vsaki letvi). Tudi te so iz smrekovega lesa. Zgoraj pa je po celotni površini vložka bakrena mreža. Seveda je treba popisati tudi stanje eksponatov: mreža je na dveh mestih »raztrgana«, lesen okvir pa je črviv. Konservator bi lahko natančneje ugotovil stanje tega okvira. Da ne govorim, koliko je bilo »posla« s pirhi, ki so v omenjeni zbirki! Najstarejši ima letnico 1942; nekaj je pobarvanih s čebulnim »perjem«, drugi so spet najrazličnejših barv, tudi okrašeni so z različnimi tehni kami od praskanja, batik tehnike z voskom do »graviranja« s solno ki slino; nekateri pa imajo nalepke. Natančno sem opisala vse dekoracije raznih rastlinskih motivov; nekateri so po celotni površini razdeljeni v polja in v vsakem polju in na vsakem koncu jajca so drugačni motivi itd. itd. Na nekaterih pirhih so napisani znani darovalci, drugje so spet monogrami in različni napisi. Večinoma gre za kokošja jajca, eno izmed njih je oblečeno celo v svilo. L. 2009 sem v Domu pripravila razstavo pirhov iz te zbirke. Zakaj omenjam vse to?! Zato, da bi izvedeli, koliko bogastva ponu ja ta skromna soba tudi mlademu rodu »v uk in izobrazbo.« Zanimivi in uporabni so, na primer, sedežni redi, kajti Jazbarjeva je pobirala sedežnino za cerkvene »pruke« (klopi); več listov je zlepila skupaj, da je lahko narisala razpredelnico za vse klopi v cerkveni ladji, na koru, pod korom itd. Za vsak sedež je napisala »lastnika«, kajti ti sedeži so se dedovali. V njeni zapuščini je tudi pribor za »necanje« (mreženje), od »nec« igle do posebno oblikovanih lesenih letvic in paličic. Zanimiva sta tudi dva mufa, ki spadata k dodatkom zimskih damskih oblačil in predstavlja ta sestavino meščanskega oblačilnega videza. Shranjena sta v okrogli kartonasti škatli, oba sta krznena in vatirana, eden ima svileno in drugi bombažno podlogo. Tu ni prostora, da bi ju še natančneje opisala. Če bi hoteli, da bi spominska soba zares »zaživela«, bi jo morali prestaviti v drugo okolje. Prvotno so mislili imenovati Dom po Štefki Jazbarjevi; v tem primeru bi imela njena zbirka tu bolj »upravičeno« reprezentativno vlogo. Tako pa bi se morala preseliti med svoje Fuži narje, saj je večino svojega pedagoškega poslanstva preživela kot »ta fəžnarška učitəljca« v fužinarski šoli, ki je gostovala v Zoisovem gradu. Kakšno »prosvetljenjsko naključje«! Ko bi se le našla kakšna evropska »mecenska« sredstva za obnovo tega gradu! Ob 200. obletnici smrti Zoisovega sodelavca Valentina Vodnika smemo vsaj malo sanjati o na ših kulturniških pobožnih željah.
Od 18. do 22. marca bo potekal že 22. Linhar tov otroški gledališki maraton – Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. Večina predstav bo pote kala v Linhartovi dvorani Radovljica, kjer si jih bodo ogledali tudi letošnji selektorji za gledališko dejav nost. S tremi otroškimi predstavami pa bomo gostovali tudi v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, v Gorjanskem domu in Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Organizator dogodka je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radovljica, ki napoveduje 6. aprila v Festivalni dvorani Območno srečanje otroških folklornih skupin občin Bled, Bo hinj, Gorje in Radovljica ob 11. uri in ob 18. uri Območno srečanje odraslih folklornih skupin omenjenih občin. Od 7. do 11. maja pa bo v Linhartovi dvorani potekal 22. Linhartov gledališki maraton za odrasle skupine občin Bled, Bohinj, Gorje in Ra dovljica. ・
Koncert ob dnevu žena – Adi Smolar Za KD Bohinj, Jure Sodja, predsednik
Foto: osebni arhiv Adija Smolarja
Adi Smolar, ki je v svoji glasbeni karieri prejel številne nagrade tako poslušalcev kot strokovne javnosti, ob dnevu žena pripravlja nepoza ben večer. Na svoj kritičen, razmišljujoč, vendar zelo hudomušen način nam bo predstavil svoje skoraj ponarodele pesmi. Adi velja za enega izmed najizvirnejših, najplodnejših in najpopularnejših kantavtorjev pri nas. Svoje poslušalce je razveselil s kar 14 samostojnimi albumi. V eni izmed svojih pesmi pravi: »Se počasi daleč pride, se prav počasi spletejo vezi, dokler mi sonce ne zaide, iskal poti bom do ljudi!« Tako nam preprosto opiše pot, ki jo je prehodil od leta 1981, ko je imel svoj prvi samostojni koncert, pa vse do danes. Bodite del njegove poti tudi vi, zato vljudno vabljeni v Dom Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. Kon cert bo 8. 3. ob 19.30, vstopnice lahko v predprodaji naročite na info@ kdbohinj.si ali kupite na prodajnih mestih Eventima – Petrol, Pošta ... ・
Nova premiera Gledališča 2B Katarina Košnik
V Gledališču Bohinjska Bistrica se pripravljajo na novo premiero. V soboto 2. marca ob 19. 30 vabijo na premiero predstave Kraljična z mrtvim srcem, avtorja Rudolfa Pečjaka v režiji Darka Čudna. Ponovitev bo naslednji dan, v nedeljo, 3. marca, ob 19.30, obakrat v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici.
kultur a in priredit ve , šport
20
Utrinek iz vaj, foto: arhiv Gledališča 2B
Predstava je del meseca bohinjske kulture ob 40-letnici Kulturnega doma Joža Ažmana in Muzeja Tomaža Godca. V pravljični komediji iz leta 1925 Rudolfa Pečjaka, pomembnega slovenskega pedagoga in kulturnika, dobro zmaga nad zlom. Gledališ če 2B bo predstavo izvedlo v maniri teatra absurda kot tragikomičen pogled na vedno aktualne odnose ošabnih oblasti do »podložnikov«. Šele zamenjava vlog in prava, resnična ljubezen prinese streznitev ter vrne veselje in radost življenju. V predstavi se bodo na odru predstavili: Polona Strgar, Sandi Sever, Klemen Langus, Robi Božnar, Urša Urbanc, Barbara Rozman, Mojca Rozman, Stanka Zupan, Nataša Stare, Manca Vida, Dragica Cvetrežnik, Marija Krkoč, Neža Košnik in Mina Pavliha. Svetil bo Zoran Zupan, pod kostume se podpisuje Iztok Šostarec. Ob vabilu na predstavo zaključujem z zapisom Gledališča 2B: »Darko Ču den s predstavo Kraljična z mrtvim srcem nadaljuje sebi lastno poeti ko. V maniri gledališča absurda preprost tekst postavlja v novo luč in ga aktualizira. Gledališče 2B tako ponovno raziskuje in odkriva skriv nosti gledališkega ustvarjanja. Iskanje gledališkega izraza, velikokrat v nasprotju s klasičnim pogledom na lik, ki ga igra, predstavlja za igral ce velik izziv. Uprizoritev tako jasno dopolnjuje programsko ponudbo Gledališča 2B. Cirkuško pisana kostumografija Iztoka Šostarca ob tem na stilizirani sceni, ki spominja na cirkuško areno, igralcem pomaga ustvariti režisersko začrtane klovnovske like.« Vabljeni! ・
Barbi šov – 50 odtenkov ženske Za KD Bohinj, Jure Sodja, predsednik
Ženske so slabše voznice, neprestano govorijo in so popolnoma ne razumne, ko pride »tisti čas« v mesecu. Obožujejo čokolado, rdeče vino in petje pod tušem. Ko se pokvari pralni stroj, takoj pokličejo strokov njaka, za zamenjavo žarnice pa prosijo soseda ali svojega dragega. So vedno urejene in v zadnjem stilu z modo, na zalogi pa imajo nešteto parov čevljev. Najraje na svetu cele dneve pospravljajo in kuhajo ter v mislih načrtujejo svojo sanjsko poroko. JA, PA KAJ ŠE!?!? Vse to in še več si oglejte v komediji, ki vas bo navdušila. Komedija bo 22. 3. 2019 v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 19. uri. Vstopnice lahko v predprodaji naročite na info@kdbohinj.si ali kupite na prodaj nih mestih Eventima – Petrol, Pošta ... ・
Odlična sezona za tekmovalce Smučarskega društva Bohinj Smučarsko društvo Bohinj
Naši tekmovalci so v tej sezoni nanizali že lepo število uspehov, si pridobili nove izkušnje in tako več kot upravičili naša pričakovanja. Tekači so se udeležili sedmih tekaških tekem. V smučarskih tekih redno tekmuje šest naših članov. Kaja Marič je postala državna prva kinja v ski krosu. Skupaj s Kajo Zorč pa sta tudi državni podprvakinji v sprintu štafet v klasični tehniki. Kaja Marič je tudi na Vojskem do segla zlato medaljo. Tevž Marič se je trikrat povzpel na stopničke kot drugouvrščeni, dvakrat sam in enkrat skupaj s Tomažem Pekovcem v štafetni preizkušnji. Osvojili smo tudi tri tretja mesta. Enkrat Tevž Ma
Foto: arhiv Smučarskega društva Bohinj
rič v tekmovanju ski kros in dvakrat Boštjan Korošec. Naše društvo so na tekaških preizkušnjah zastopali tudi Gašper Pekovec, Tjaž in Nastja Zorč, ki so prav tako osvojili odlične uvrstitve. Udeležili smo se tudi tekaških tekmovanj za NoBorder Cup v Sappadi in Planici. Fantje so se povsod uvrstili med prvih 32, med prvih deset pa smo bili trikrat. V panogi biatlon tekmuje trinajst tekmovalcev. Udeležili smo se šes tih biatlonskih tekem za pokal Alpina, od teh so štiri štele tudi za držav no prvenstvo. Smo trikratni nosilci naslova državnih prvakov. Enega je osvojil Gašper Pekovec, dva pa Lena Repinc. Lena Repinc je prav tako dobitnica dveh srebrnih in dveh bronastih odličij. Trenutno je v skupnem seštevku pokala na prvem mestu. Sledi ji Kaja Zorč, ki se je dvakrat povzpela na stopničke kot zmagovalka in dvakrat zasedla tret je mesto. Na stopničke se je povzpela tudi Ajda Arh, enkrat kot državna podprvakinja in enkrat s tretjim mestom. Za mlajše mladinke tekmuje tudi Kaja Marič, ki je v skupnem seštevku na 4. mestu. Pri mlajših mladincih tekmujeta tudi Anže Markelj in Boštjan Korošec. Anže se je uvrstil na tretje mesto v pokalu Alpina. Največ tekmovalcev imamo v kategoriji mlajših dečkov. Poleg Gašperja tekmujejo tudi Tjaž Zorč (enkrat tretje mesto), Tevž Marič, Martin Jensko, Tomaž Pekovec in Nastja Zorč. Blaž Debeljak pri mladincih skupno zaseda šesto mesto, Rok Arh pa pri mlajših mladincih 15. mesto. Naši biatlonci se udeležujejo tudi mednarodnih tekem za alpski po kal. Prvo tekmovanje je potekalo v Obertilliachu v Avstriji. Naša de kleta so na tekmah pristreljala odlične rezultate. Lena Repinc 9. in 3. mesto, Kaja Marič 13. in 6. mesto ter Kaja Zorč 14. in 10. mesto. Nato se je prizorišče selilo v Ridnau, kjer je tekmovalo kar šest naših članov. Blaž Debeljak se je pomeril v svoji konkurenci na 15 km in si pritekel 45. mesto. Anže Markelj je na 12,5 km dolgi progi v konkurenci 92 tekmovalcev dosegel 76. mesto. Ajda Arh je tekla na 10 km dolgi progi in se izmed 54 tekmovalk uvrstila na 38. mesto. Prav tako so na 10 km dolgi progi tekle mlajše mladinke. Lena Repinc je s tremi zgrešenimi streli pritekla na 8. mesto, Kaja Zorč pa s tretjim tekaškim časom in petimi zgrešenimi streli na 9. mesto. 23. mesto pa je s šestimi zgre šenimi streli pripadlo Kaji Marič. Dekleta so tekmovala skupaj z 98 tekmovalkami iz enajstih držav. Konec januarja je na Slovaškem potekalo mladinsko svetovno prvenstvo. Pravico na tekmovanju sta si prislužili dve dekleti, Lena Re pinc in Kaja Zorč, ki sta tekmovali v konkurenci s štiri leta starejšimi, ter mladinec Blaž Debeljak. Na tekmi je dekleti od še boljših mest ločilo bolj natančno streljanje, na tekaškem delu pa sta bili povsem konku renčni najboljšim. Lena Repinc je dosegla naslednje rezultate: 37. mes to, 21. mesto in 30. mesto. Kaja Zorč je dosegla 25. mesto, 45. mesto in 53. mesto. Dekleti pa sta dosegli odličen rezultat v sprintu štafet, kjer sta skupaj z Živo Klemenčič osvojili peto mesto in za las zgrešili stopničke. Vsa tri dekleta so na strelišču pustila po dve nepokriti tarči. Dober tek jih je na koncu uvrstil na peto mesto, s 15 sekundami zaos tanka za tretjeuvrščenimi. Blaž Debeljak je v kategoriji junior osvojil 89. mesto na sprint tekmi. V štafetni preizkušnji so se pomerili juniorji v postavi Luka Naglič, Tilen Gregorka, Blaž Debeljak in Matic Repnik in osvojili 18. mesto. Na najdaljši biatlonski preizkušnji se je Blaž Debe ljak uvrstil na 80. mesto. Februarja je v Sarajevu potekala zimska olimpijada mladih. Tja sta odpotovala Ajda Arh (biatlon) in Boštjan Korošec (smučarski teki). Na
21
šport
uvodni tekaški tekmi v klasični tehniki je Boštjan Korošec pritekel na 48. mesto. Enako uvrstitev je Boštjan dosegel na 7,5 km v prostem slogu ter na zadnji tekmi v sprintu. Ajda Arh je prvo tekmo končala na 58. mestu s petimi zgrešenimi streli, na posamični preizkušnji pa je bila na 32. mestu. Ajda je skupaj z Živo Klemenčič, Maticem Repni kom in Lovrom Plankom v biatlonski tekmi v mešanih štafetah osvojila 9. mesto. ・
Stopničke na tekmi ob jubilejni 90-letnici Hanssenove skakalnice Brane Iskra, trener A-pro, SSK Bohinj
Foto: arhiv SSK Bohinj
V mesecu februarju smo bili skakalci zelo dejavni, saj smo imeli tudi po več tekmovanj v enem tednu. Sprva smo naredili kar nekaj dobrih uvrstitev na pokalnih tekmah v Kisovcu, Kranju in Planici ter na do mači tekmi na Poljah v Bohinju, ko smo obenem proslavili jubilejno 90-letnico Hanssenove skakalnice. Tekmovali smo v prav vseh katego rijah od cicibanov pa do članske kategorije.
V bistriški šoli pa smo v sklopu akcije Skoči z nami s skupnimi moč mi z vodstvom šole in Smučarsko zvezo Slovenije organizirali treninge za najmlajše z alpskimi smučmi na Poljah. Najmlajši skakalci z alpskimi smučmi so se nato še uradno pomerili na regijskem šolskem tekmovanju v Tržiču. Na improvizirani mali ska kalnici jih je skočilo skoraj 200. Zala Iskra je postala regijska prvakinja, Neža Habjan podprvakinja, Tevž Sodja in Irenej Zalokar pa sta bila bro nasta. Kar devet bohinjskih tekmovalcev se je uvrstilo tudi na državno šolsko prvenstvo, ki bo v začetku marca v Planici.
Sedaj pa še nekaj besed o rezultatih starejših
S kar lepimi rezultati je začela Katra Komar na svetovnem pokalu, uvršča se konstantno v točke v Hinzenbachu, na Ljubnem in Oberstdor fu. Njen najboljši rezultat je trenutno 21. mesto na Ljubnem. Tudi Tinkara Komar se je uvrstila na mednarodno tekmo v Švici, kjer je nastopala na OPA igrah, osvojila je 11. mesto. Z lepimi rezultati smo nadaljevali tudi na državnih prvenstvih, Tin kara je osvojila bronasto medaljo, Martin je je bil 11., Mitja Arh 14., Žan Žnidar 20., na tretje mesto je skočila Tinkara tudi na tekmi v Kra nju. Naj omenimo še, da smo organizirali tekmo za pokal Cockta na domačih skakalnicah, obenem smo naredili tudi manjšo proslavo ob 90-letnici Hanssenove skakalnice, Martin pa je skočil na stopničke pred domačimi navijači. Da pa bomo lahko še bolje skakali in spisali še kakšno tako pravljico, so v Mercatorju ponovno poskrbeli, da nas podprejo z nagradno igro. Zbiramo stare tolarske bankovce, ki nam jih bodo zamenjali za evre, tako se vam iskreno zahvaljujemo za vašo pomoč. Treninge Skoči z nami bomo izvajali še do konca marca oziroma dokler nam bo služila snežna podlaga, poleg manjših skokov izvajamo tudi smučanje na Senožetih ter drsanje na drsališču Bohinj. Zainteresi rani se nam še vedno lahko pridružite vsak torek in četrtek na Poljah od 17.30 do 19.00. Vadba je brezplačna, vabljeni. ・
OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi
Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63
Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1
OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo
www.optika-mesec.com
12/02/15 08:04
ogl a si 040/202 384
kamnoseštvo
VURNIK • spomeniki, klesanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica
GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 www.kamnosestvo-vurnik.si
22
23
ogl a si 040/202 384
GSM: 040 38 00 86 TEL: 08 205 37 67 www.avtonota.si
Cesta Borisa Kidriča 1a
JESENICE
RABLJENA VOZILA
9.400 EUR
6.500 EUR
6.500 EUR
3.000 EUR
6.500 EUR
Citroen C4 Picasso 1.6 e-HDi Intensive, 1 LETO JAMSTVA, L. 2014, 160.000 km 85 kW / 116 KM
Citroen C5 Tourer 2.0 HDi FAP Exclusive, 1 LETO JAMSTVA, L. 2009, 145.000 km 103 kW / 140 KM
Fiat Bravo 1.6 Multijet Easy, 1 LETO JAMSTVA L. 2014, 166.000 km 88 kW / 120 KM
Ford C-Max 1.6 Fresh , 1 LETO JAMSTVA L. 2006, 185.000 km 74 kW / 101 KM
Kia Soul 1.6 CVVT LX 1. LASTNIK SLO, 1 LETO JAMSTVA, L. 2009, 90.000 km 93 kW / 127 KM
3.500 EUR
14.000 EUR
14.000 EUR
7.990 EUR
7.990 EUR
Škoda Fabia 1.6 TDI CR Monte Carlo, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 109.000 km 77 kW / 105 KM
Škoda Fabia Combi 1.4 TDI Ambition, 1 LETO JAMSTVA, L. 2016, 165.000 km, 66 kW / 90 KM
4
4
4x Nissan Note 1.4 16V Acenta, 1 LETO JAMSTVA, L. 2009, 165.000 km, 65 kW / 89 KM
Subaru Forester 2.0D Comfort, 1 LETO JAMSTVA, L. 2013, 140.000 km 108 kW / 147 KM
8.999 EUR
9.980 EUR
4
4x
Volkswagen Golf 4motion Comfortline 2.0 TDI, 1 LETO JAMSTVA, L. 2010, 141.000 km, 103 kW / 140 KM
4x
Subaru Outback 2.0D VC Trend 4WD EXCLUSIVE, 1 LETO JAMSTVA, L. 2012, 102.000 km, 110 kW / 150 KM
•
• Volkswagen Golf Sportsvan 1.6 TDI BMT Comfortline, 1 LETO JAMSTVA, L. 2015, 176.000 km, 81 kW / 110 KM
ODKUP RABLJENIH OSEBNIH VOZIL ZA GOTOVINO - TUDI LEASING VOZILA MOŽEN NAKUP VOZILA BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA DO 15.000 EUR
ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805
•
1 LETO JAMSTVA NA VOZILA
•
GARANCIJA NA PREVOŽENE KILOMETRE
•
MOŽNOST PLAČILA ZAVAROVANJA DO 12 OBROKOV TER GOTOVINSKI POPUSTI
www.avtomony.si
24
z adnja s tr an
proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o. MALOSERIJSKA PROIZVODNJA KOVINSKE KONSTRUKCIJE
INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE TRANSPORTNI SISTEMI
STROJEGRADNJA SERVIS / REMONT
Podjetje Venturia je mlado rastoče podjetje, ki temelji na znanjih, pridobljenimi z mnogo izkušnjami in ima bogato zgodovino na področju industrijske ltracije zraka, prezračevanja in kovinskih konstrukcij. Zaradi širitve inženirskih in razvojnih kapacitet iščemo novega sodelavca za naslednje delovno mesto:
INŽENIR STROJNIŠTVA Naloge in odgovornosti: ● Sodelovanje z razvojno inženirsko ekipo in iskanje novih tehničnih rešitev na področju industrijske ltracije zraka ● Samostojno konstruiranje in 3-D tehnično risanje, izdelava načrtov in pomoč pri dizajniranju novih sistemov ● Priprava tehnične dokumentacije, pomoč pri vzpostavitvi internih baz podatkov, certiciranju izdelkov, vodenje projektov z informacijskih sistemom in priprava tehničnih poročil, ● Sodelovanje s tehnološko ekipo podjetja in določevanje ter optimizacija tehnoloških postopkov v kooperaciji z inženirsko ekipo ● Vodenje in pomoč pri vodenju projektov ● Pomoč pri pripravi ponudb in tehničnih kalkulacijah ● Delo v pisarni, občasno na terenu
Kaj pričakujemo? ● Vsaj VI. stopnja izobrazbe smer strojništvo oziroma drugih tehničnih ved ● 2 leti delovnih izkušenj ● Aktivno govorjenje angleškega jezika ● Znanje računalništva (MS Ofce, Word, Excel itd.) ● Znanje CAD in 3-D modeliranja je zaželjeno ● Pozitivnost, ciljno naravnanost, motiviranost, proaktivnost in smisel za reševanje problemov ● Pripravljenost na timsko delo in sodelovanje Kaj nudimo? ● Zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev ● Eno-izmensko delo po dogovorjenem časovnem režimu ● Delo v dobrem kolektivu in stimulacijo za uspešnost ● Delo na lokaciji podjetja v Bohinjski Bistrici ali v Ajdovščini
Prošnje za delo v našem podjetju lahko oddate po pošti na naslov: Venturia d.o.o., Ajdovska cesta 2, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si