Bohinjske novice, marec 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 2. MAREC 2018 ŠTEVILKA 3

Bohinj med desetimi najboljšimi evropskimi destinacijami 2018

4

6

7

15

18

AKTUALNO

BOHINJSKO

INTERVJU

KULTURA

ŠPORT

Ureditev j­ avnih površin pred Kulturnim ­domom Joža Ažmana

Nov razpis za pridobitev ­certifikata ­Bohinjsko

Darko Loncnar: »Če je volja, se da.«

Romantične duše – nova ­premiera ­Gledališča 2B

Katra Komar je m ­ ladinska ­svetovna ­prvakinja

Foto: Boštjan Odar

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Zimski meseci so nas razveselili s snegom, otrokom v času počitnic prinaša radost, naravi pa čas, ko se odpočije in pripravi na pomlad. Kljub temu da gre za zimske mesece, se v tem času že pripravljamo na poletno turis­ tično sezono. V tej luči je v zadnjem času vrsta razprav v zvezi s parkirnim režimom in dvigom cen parkiranja v Bohinju. Mediji pogosto povzemajo le negativne zaključke – »dvignili bodo cene«, ne podajo pa celovite informacije. Dejstvo je, da je območje Bohinja v turis­ tični sezoni prometno zelo obremenjeno, to še najbolj občutimo prav domačini. Ne gre samo za domačine okoli Bohinjskega jezera, temveč tudi tiste, ki se jim dnevno valijo kolone vozil skozi vasi Spodnje in Zgornje Bohinjske doline, tiste, ki se na delo vozijo iz Bohinja itd. V prihajajoči sezoni vsi predlogi novosti stremijo predvsem k razbremenitvi prometa na celotnem območju. To pomeni: goste spodbuditi, da vozilo pustijo kmalu po vstopu v Bohinj in jim omogočiti javne prevoze, na drugi strani pa cene parkiranja za tiste, ki se morajo pripeljati prav do jezera, ustrezno dvigniti. S tem je obiskovalcem dana možnost, da lepote Bohinja doživijo ceneje ali na

27. redna seja ­občinskega sveta ­Občine Bohinj – 15. februar 2018

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. celotne seje z gradivom je na voljo na po­ vezavi na spletni strani Občine Bohinj.

V prvi obravnavi o novih merilih in postopku za sofinanciranje letnega programa športa

Katarina Košnik

Občinski svetniki in svetnice so na 27. red­ni seji občinskega sveta sprejeli Ak­ cijski načrt urejanja prometa, ki predvi­ deva nekaj ukrepov umirjanja prometa, predvsem ob jezerski skledi tudi za pole­ tje 2018. Seznanili so se tudi s poročilom izvajanja pakirnega režima za lani, ki je občini Bohinj, Krajevni skupnosti Stara Fužina – Studor in v manjši meri Turizmu Bohinj lani prinesel malo manj kot 290 tisoč evrov. Seznanili so se tudi z idejnimi rešitvami za ureditev parka ob Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, ki bodo v prihodnje z javno razgrnitvijo tudi predstavljene lokalni skupnosti. Nekaj točk povzemam v nadaljevanju, posnetek

Rok za oddajo prispevkov v marcu

nekaterih parkiriščih celo brezplačno, če so le pripravljeni tudi nam Bohinjcem prispevati k zmanjševanju obremenitve prometa in domačinom ter stacionarnim gostom omogočiti mobilnost tudi v najbolj obremenjeni turistični sezoni. Zavedam se, da vse novosti prinašajo polemike in razprave, zavedam pa se tudi, da moramo Bohinj ohraniti še naprej neokrnjen tako za naše bivanje in za naše zanamce. K temu sodi tudi zmanjševanje prometne obremenitve enodnevnih gostov. Občani bodo lahko še naprej dobili parkirno kartico, prav tako bo za domačine omogočena brezplačna uporaba javnega prevoza, kolesarska steza se podaljšuje, gradi se dodaten most itd. Gre za celo vrsto ukrepov, za katere menim, da bodo pozitivno vplivali na kvaliteto bivanja v prvi vrsti domačinov, posledično pa v zadovoljstvo vseh obiskovalcev Bohinja.

Sprejetje Zakona o športu v letu 2017 je prineslo določene novosti, ki se tičejo predvsem meril za izbiro in sofinanciranje letnega programa športa na lokalni ravni in so določena z zakonom. Prav tako je natančno določen postopek izvedbe javnega razpisa, na podlagi katerega se dodeljujejo sredstva. Spremembe so takšne narave, da je treba v celoti sprejeti nov predpis vključno z delom, ki vsebuje merila in pogoje za vrednotenje programov športa. Priprava predpisa je potekala transparent­ no in v sodelovanju z izvajalci športnih programov, v znatni meri je bila sicer ohranjena dosedanja ureditev, ki je ocenjena kot dobra in hkrati uveljavljena. V prvem delu splošno o postopku za dodeljevanje sredstev društvom preko razpisov. V drugem delu so opredeljeni pogoji in

merila za dodeljevanje sredstev. Sam predlog odloka so pred pripravo usklajevali tudi s predstavniki športnih društev, ki so se na srečanje sicer odzvali v manjšem številu. Komisija za negospodarske dejavnosti je predlagala, naj v prihodnje občina za javno razpravo pripravi tudi razvojno strategijo za šport v občini Bohinj. Do druge obravnave bodo na predlog komisije za gospodarstvo in podjetništvo pri­pravili tudi primerjalno tabelo prejšnjih in pred­laganih novih meril za dodeljevanje sredstev. Podani so bili tudi nekateri predlogi in pobude s strani svetnikov. Izenačitev olimpijskih in paraolimpijskih iger in enaka izenačitev tudi pri svetovnih prvenstvih. Naj odlok tudi s sredstvi preko točkovanj spodbuja sodelovanje društev med sabo. Preko točkovanj vnesti spodbujanje družbene odgovornosti, torej sodelovanja na čistilnih akcijah in drugih tovrstnih dogodkih. Sredstva, ki ostajajo na področju športa, naj se ne bi vrnila v integralni proračun, ampak naj bi ostala na tem področju. Bodisi z drugim razpisom ali z dvema rokoma razpisa. Pav tako je bila dana pobuda, da se pred drugo obravnavo, glede na slabo sodelovanje športnih društev, še enkrat skuša povabiti predstavnike društev, da pred obravnavo podajo svoje predloge in pripombe. Občinski svet je odlok sprejel v prvi obravnavi.

V skrajšanem postopku s­ prejeli spremembe in dopolnitve ­pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva

Spremembe in dopolnitve pravilnika se uvajajo na predlog komisije za gospodarstvo, ki je ocenila, da bi bilo treba preveriti ukrepe oziroma pravilnike drugih občin, ki na podoben način spodbujajo rast in razvoj gospodarstva. Na Občini so pregledali pravilnike občin Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica, Tržič, Naklo, Kranj, Škofja Loka in Jesenice in na podlagi teh dodali 2 nova ukrepa. Prvi je s področja spodbujanja delovanja mladih podjetij, kjer so upravičeni stroški, stroški računovodstva in članstva v strokovnih združenjih, stroški specialističnih svetovanj s področja davkov delovnega in gospodarskega prava, računovodstva in trženja. Drugi ukrep je za področje spodbujanja poslovne dejavnosti, na tem področju dodajajo stroške priprave investicijske in projektne dokumentacije ter svetovanj s področja davkov delovnega in gospodarskega prava, računovodstva in trženja. Pogoje so popravili tudi na drugih področjih, med drugim so pri ukrepih subvencioniranja novih zaposlovanj dodali pogoj, da se zaposlitev ohrani vsaj za dve leti.

Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do petka 23. marca, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. aprila 2018.

3 Na predlog statutarno-pravne komisije so sprejeli amandma, da pri subvencioniranju zaposlitev sredstva omogočijo tudi tistim podjetjem, ki zaradi pomanjkanja ustreznega kadra zaposlijo delavca, ki ni občan Bohinja, ob tem, da imajo prednost tisti, ki zaposlijo občana oziroma občanko Bohinja. Pravilnik bo pred drugim branjem glede ukrepov dodeljevanja državnih pomoči poslan v potrditev Ministrstvu za finance.

Občinski svet se je seznanil z letnim poročilom o izvajanju režima parkiranja na območju Bohinjskega jezera za leto 2017

Na vseh parkiriščih v letu 2017 so bili nameščeni parkirni avtomati, razen na pomožnem parkirišču v Ukancu. Cene se v letu 2017 niso spremenile. In sicer je cena uporabe parkirnih prostorov 1,50 EUR/uro, s tem, da je na parkirišču pred turističnim društvom prve pol ure parkiranja brezplačno. Na podlagi Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera je pobiranjenadomestila za uporabo gozdne ceste Voje–Vogar– planina Blato, parkirnine za parkirišče Na Vorenčkojci in parkirišče Labora izvajala KS Stara Fužina - Studor, ki skrbi tudi za stroške rednega in investicijskega vzdrževanja omenjenih objektov. Pobiranje cestnine za gozdno cesto Voje–Vogar–Blato je izvajala ena za določen čas zaposlena oseba ter študenti. Cena v letu 2017: -- parkirišče Labora 5 EUR/dan, -- gozdna cesta Stara Fužina–Voje–Vogar–planina Blato (osebni avtomobil) 10 EUR/kos, -- gozdna cesta Stara Fužina–Voje–Vogar–planina Blato (kombi) 12 EUR/kos. Nadzor nad izvajanjem odloka so izvajali redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, ki so izvajali tudi servisiranje parkirnih avtomatov, izdelave statistike za vsak avtomat posebej in praznjenje avtomatov (denarja). Pobrana parkirnina pa se prešteje na Občini Bohinj. Pobiranje parkirnine se začne po odloku 1. aprila, konča pa 31. oktobra, izjema je samo parkirišče »pred Turističnim društvom Bohinj« na Ribčevem Lazu, saj se pobiranje izvaja skozi vse leto. Skupni prihodki parkirnin, podaje kartice gost Bohinja in uporabe gozdne ceste so v letu 2017 znašali 403.740,27 evra. Skupni stroški so bili 157.927,24 evra, dobiček je skupno lani znašal 289.973,50 evra. Občina Bohinj je imela ob prihodkih 272.157 evrov in odhodkih malo več kot 77.000 evrov lani 195.156,76 evra prihodkov. Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor je zabeležila 111.738,07 evra prihodkov in 76.596,18 evra odhodkov, ob malo več kot 44.000 evrov, prenešenih sredstev iz preteklega leta, je poslovni rezultat na koncu znašal 79.302,36 evra. Turizem Bohinj, ki upravlja s pomožnim parkiriščem v Ukancu, je imel 19.845,00 evra prihodkov, 4.330,62 evra stroškov in končni dobiček v višini 15.514,38 evra.

Akcijski načrt urejanja prometa v Bohinju

V občini Bohinj število nočitev in turističnega obiska narašča. Po eni strani to prinaša veliko pozitivnih učinkov, po drugi strani pa zaradi vse večjih obremenitev prihaja do težav, ki zahtevajo smiselne rešitve in upravljanje. Med njimi posebej izstopajo težave, povezane s prometom in dostopnostjo. Cilj akcijskega načrta je, na podlagi že izdelanih strategij, določenih usmeritev glede bodočega razvoja občine ter analize stanja, zasnovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe, s katerimi bi prispevali k ureditvi prometa tako, da bo prijazen do narave in ljudi, da bo omogočal kakovostno prebivanje za lokalno prebivalstvo in prispeval k razvoju, trajnostnega turizma. Cilji in ukrepi so zasnovani po ključnih področjih ukrepanja, ki so: trajnostno prometno načrtovanje, hoja, kolesarjenje, javni potniški promet ter motorni promet. Gre za pet strateških stebrov trajnostnega prometnega načrtovanja. Nekateri ukrepi so predvideni tudi v letu 2018:

ak tualno HOJA V letu 2018 so med večjimi investicijami predvidene: rekonstrukcija ceste skozi Staro Fužino z ureditvijo površin za pešce, rekonstrukcija ceste skozi Ribčev Laz z ureditvijo pločnikov ter otokov za umirjanje prometa, rekonstrukcija ceste v Bohinjski Bistrici od krožišča do kampa Danica z ureditvijo manjkajočih pločnikov ter mostu čez Bistrico, pričetek rekonstrukcije ceste skozi Bohinjsko Češnjico z ureditvijo površin za pešce.

KOLESARJENJE V letu 2018 je predvidena izgradnja kolesarskega mostu z navezavo na kolesarsko pot med naseljema Kamnje in Polje. JAVNI POTNIŠKI PROMET V poletni turistični sezoni se načrtuje vzpostavitev »shuttle« prevozov iz Bohinjske Bistrice in parkirišča nasproti hotela Kristal do jezera ter iz Senožet do planine Blato. Podlaga za uvedbo le-teh bo mobilnostni načrt, ki je v pripravi in ga bo občinski svet obravnaval na prihodnji seji.

MOTORIZIRANI PROMET Parkirnih mest neposredno ob jezeru se ne bo povečevalo, nasprot­ no, cilj je, da se jih postopoma zmanjša in nadomesti s parkirnimi mesti v Bohinjski Bistrici ter v Soteski (disperzni sistem parkirišč). S tem namenom se je že in se še bo aktivno pristopilo k pripravi projektne dokumentacije za razširitev parkirišč na območju Bohinjske Bistrice (pred trgovino Spar, pred dvorano Danica, pred KD Joža Ažmana). Na območju železniške postaje v Bohinjski Bistrici se načrtuje ureditev makadamskega parkirišča in vzpostavitev P + R sistema. Potekajo dogovori s predstavniki Slovenskih železnic. Izdelana je bila idejna zasnova ureditve parkirišča (P + R) v Soteski, na območju bivše železniške postaje. Na podlagi že opravljenih razgovorov s predstavniki Slovenskih železnic ter Ministrstva za infrastrukturo je bila na pristojne institucije posredovana pobuda za prenos lastništva zemljišča na Občino Bohinj, z namenom vzpostavitve parkirišča P + R (Park & Ride – Parkiraj in se pelji; Park & Bike – Parkiraj in se pelji s kolesom). V izdelavi je projektna dokumentacija za ureditev parkirišča Pod Voglom ter za vzpostavitev zaprtega sistema parkirišča. V naslednjih letih se bo proučila možnost vzpostavitve manjših javnih parkirišč tudi po drugih vaseh Bohinja. Na območju Športnega centra v Senožetih se bo že v letošnji sezoni uredilo parkirišče in postajališče za avtodome. Za povečanje nadzora nad parkiranjem, kampiranjem in šotorjenjem bo potrebno okrepiti redarsko službo. Krepitev občinske redarske službe predstavlja pomemben korak v smeri učinkovitega upravljanja z mirujočim prometom v občini. Prizadevali si bomo tudi za okrepitev nadzorne službe TNP, v ta namen je že bil posredovan dopis ministrici za okolje in prostor. Na ključnih, najbolj obiskanih mestih bo Turizem Bohinj vzpostavil mobilno turistično pisarno, ki bo servis obiskovalcem. Parkirna politika bo spodbujala nadaljevanje nadzorovanega parkiranja. Parkirne tarife bodo določene tako, da bodo s časovnimi omejitvami in ceno parkirnin ob Bohinjskem jezeru spodbujale kratkotrajno parkiranje ter obratno, spodbujale dolgotrajno parkiranje stran od jezera. Za vzpostavitev trajnostne mobilnosti prometa in povečanje promet­ ne varnosti je predvidena postopna zapora gozdne ceste Voje–Vogar– Blato. Podobna zapora je predvidena tudi za cesto skozi naselje Ukanc, ­nekoliko dolgoročneje pa za cesto Ukanc–Slap Savica. Za obe območji se bo pripravil mobilnostni (logistični) načrt, ki bo podlaga za izvedbo tega ukrepa zapore ceste. Akcijski načrt predvideva tudi številne dolgoročne cilje, ki jih bodo uvajali postopoma, nekatere tudi s posameznimi podrobneje izdelanimi mobilnostnimi načrti, v letošnjem letu za območje jezerske sklede. ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 3. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Ureditev ­javnih ­površin pred ­Kulturnim domom Joža Ažmana Občinska uprava

Občina Bohinj je v letu 2017 pristopila k pripravi projektne dokumentacije za ureditev in prenovo osrednje javne parkovne površine ob Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, z namenom ustvariti prijetne zelene površine in odprte prostore, ki bodo spodbujali druženje, srečevanje in druge aktivnosti različnih starostnih in uporabniških skupin. Prve rešitve za ureditev tega prostora so bile nakazane že v arhitekturno urbanistični delavnici Bohinjska Bistrica leta 2015. Izhajajoč iz teh rešitev ter pobud in izhodišč investi-

torja, skozi celovito prostorsko analizo, so se izoblikovale tri variantne rešitve. Ena rešitev minimalno spreminja obstoječe stanje in ohranja v park umeščene elemente na sedanjih pozicijah, ostala dva predloga pa današnjo ureditev bolj temeljito spreminjata in nadgrajujeta. Rešitve so objavljene na spletni strani Občine Bohinj na naslovu www.obcina.bohinj.si. Gre za skupen javni prostor, ki je stvar vseh občanov. Prav zaradi tega je sodelovanje javnosti ter pridobitev konsenza širše zainteresirane javnosti toliko bolj pomembna. Vabimo vas, da nam posredujete svoje predloge, pripombe, stališča glede izdela­ nih variantnih rešitev. Predloge, pripombe in stališča lahko posredujete do 26. 3. 2018 po elektronski pošti na naslov obcina@bohinj.si ali po klasični pošti na naslov Občine. ・

Uskladitev podatkov v RKG-GERK-i UE Radovljica

Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obveščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 26. februarja 2018 do 6. maja 2018. Zbirno vlogo brez znižanj izplačil je mogoče oddati še v ponedeljek, 7. maja 2018. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo. Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin na telefonski številki 04 537 16 12. Poleg tega bo nosilcem KMG iz območja Bohinja omogočeno, da uredijo oziroma uskladijo GERK-e tudi na Krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici, in sicer: v marcu 2018: -- v sredo, 7., 14., 21., 28. marca 2018 v času od 8. do 17. ure; v aprilu 2018: -- v sredo, 4., 11., 18., 25. aprila 2018 v času od 8. do 17. ure. ・

Svetovni dan ledvic

Nika Teran in Tina Vovk, Zdravstveno vzgojni center Bled - Bohinj

ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA IZ GOSPODINJSTEV Občina Bohinj je pristopila k projektu Zbiranje odpadnega olja iz gospodinjstev, v katerem sodelujejo občine Zgornje Gorenjske. Gre za projekt, katerega cilj je ekološko ozaveščanje učencev, preko njih pa tudi njihovih staršev in širšega lokalnega okolja, posledično pa zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje zaradi neprimernega načina odlaganja odpadnega jedilnega olja. Projekt bo v letošnjem šolskem letu izveden v obliki tekmovanja v zbiranju odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev v vseh oddelkih 4. razredov osnovnih šol v občini. V marcu 2018 bodo potekale predstavitve po šolah, nato se bo zbiralo odpadno jedilno olje na zbirnem centru, v juniju 2018 pa bo slavnostna razglasitev rezultatov tekmovanja v posameznih občinah in kot zaključek projekta izlet v Piran z ogledom akvarija za zmagovalni oddelek, ki bo zbral največ odpadnega jedilnega olja na prebivalca. Zakaj ločevati odpadno jedilno olje? Kaj storiti z oljem, ki nam ostane po cvrtju ali peki jedi? Nikakor ne v straniščno školjko, greznico ali odtočni sistem, saj s tem pa lahko ustvarimo veliko škodo v odtočno-kanalizacijskem sistemu, saj se lahko zamašimo odtočne cevi ali celo čistilne naprave. Kaj pridobimo iz odpadnega jedilnega olja? Reciklirano olje je mogoče predelati v bio-dizel, torej ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja. Glicerin, ostanek pri predelavi, pa se uporablja v farmacevtski industriji. Katera olja so primerna za oddajo?  rastlinska olja (npr. olivno olje in olja iz različnih semen)  rastlinske in živalske maščobe (npr. margarina ali maslo, ki ostanejo po cvrtju).  avtomobilska olja niso primerna za tovrstna zbiranja NASVET ZA ZBIRANJE: Za zbiranje lahko uporabite plastenke od olja, pijač, kozarce za vlaganje,… ki so predhodno očiščene od prejšnje vsebine.

8. marca 2018 obeležujemo SVETOVNI DAN LEDVIC. Kronična ledvična bolezen predstavlja velik svetovni javnozdravstveni problem, saj zaradi nje vsako leto umre kar 600.000 žensk. V Zdravst­ venem domu Bohinj bomo na ta dan organizirali informativno točko, kjer bomo izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka ter ugotavljali prisotnost beljakovin v urinu. ・

Krvodajalska akcija

RKS – Območno združenje Radovljica Vabimo vas na krvodajalsko akcijo: v Kulturni dom Joža Ažma­ na v Bohinjski ­Bistrici: • v petek, 23. marca, od 8. do 13. ure; v Festivalno dvorano Bled:

• v ponedeljek, 26. marca, od 7. do 14. ure in • v torek, 27. marca, od 7. do 13. ure.

S seboj prinesite veljaven osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete ­tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak torek od 7.30 do 11. ure celo leto. ・

ak tualno , turizem in gospodars t vo

5

Obvestilo o načinu ­obveščanja uporabnikov pitne vode na ­vodovodnih sistemih v ­upravljanju občine Bohinj v ­primeru neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja Občina Bohinj – režijski obrat, kot izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v naseljih Bohinjska Bistrica, Bitnje, Lepence, Log v Bohinju, Nomenj, Nemški Rovt, Brod, Savica, Kamnje, Polje, Laški Rovt, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina, Koprivnik, Gorjuše, skladno s 9., 21., 22., 31. in 34. členom Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09 in 74/15) obvešča svoje uporabnike v primeru neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode. Obveščanje je obvezno v sledečih primerih motene, prekinjene ali omejene dobave pitne vode: • neskladje, ko je predvidoma vzrok hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje, • omejitve ali prepoved uporabe pitne vode, • neskladnost pitne vode, ugotovljena v okviru notranjega nadzora, • izvajanje ukrepov za odpravo neskladnosti pitne vode, • poročila vezana na kakovost oskrbe s pitno vodo, • letno obveščanje uporabnikov o načinu obveščanja, • izvajanje planiranih vzdrževalnih del, • odprava okvar na objektih in napravah vodovodnega omrežja. Kot upravljavci javnega vodovoda skrbimo za kvaliteto in zdravstveno ustreznost pitne vode v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano na naslednjih vodovodnih sistemih, ki oskrbujejo v spodnji tabeli našteta naselja. Vodovodi v ­upravljanju občine Bohinj so ­naslednji: ID VS

Ime vodovodnega ­sistema (VS)

Naselja, ki jih vodni sistem napaja

1834

BOHINJSKA BISTRICA

Bohinjska Bistrica, Lepence, Bitnje, Log v Bohinju

1420

NEMŠKI ROVT

Nemški Rovt in zaselek Lome

1422

NOMENJ

Nomenj

1878

VOJE

Stara Fužina, Ribčev Laz, Ukanc, Laški Rovt, Polje, Kamnje, Savica in Brod

1504

GORJUŠE

Gorjuše

1660

KOPRIVNIK

Koprivnik

Način obveščanja uporabnikov pitne vode

V primeru neskladnosti in omejitev uporabe pitne vode ste uporabniki obveščeni preko Radia Triglav, oglasnih tabel in na spletni stra­ ni Občine Bohinj https://obcina.bohinj.si/objava/112638. Posebne skupine porabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, bodo obveščene s posebnim sporočilom po elektronski pošti ali telefonu. Uporabnike seznanjamo tudi z Letnim poročilom o spremljanju kakovosti pitne vode, ki je objavljeno na spletni strani Občine Bohinj https://obcina.bohinj.si/objava/111729. V primeru, da želite prejemati obvestila o vseh dogodkih na vodovodnem sistemu, na katerega ste priključeni, neposredno na elek­tronski naslov, nam sporočite naslov elektronske pošte na elek­ tronski naslov komunala@obcina.bohinj.si ali na telefonsko številko 04/ 577 01 50. Podatke bomo uporabljali v namene obveščanja in jih bomo varovali kot poslovno skrivnost. Datum: 22. 2. 2018

Režijski obrat občine Bohinj

ČLEN PRAVILNIKA 1

VZROK ZA ­OBVEŠČANJE

ČAS OBVEŠČANJA

NAČIN ­OBVEŠČANJA

9.

Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje

Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh

1. Osebno² 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika/ov hišnega vodovodnega omrežja 3. Pisno obvestilo po pošti 4. E pošta

21.

Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode

Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica)³

1. Lokalni radio Triglav 2. Spletna stran uprav­ ljavca in/ali občine 3. Oglasne table 4. E pošta

Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa

1. Aplikacija http:// www.npv.si/ (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH)4

22.

Obveščanje v primeru, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti

Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu³

1. Lokalni radio 2. Spletna stran uprav­ ljavca in občine 3. Oglasne table

31.

Obveščanje v primeru odstopanja

Na dan pridobitve dovoljenja, a naj­ kasneje v sedmih dneh³

1. Lokalni radio ali lokalni časopisi, ki izhajajo tedensko 2. Spletna stran uprav­ ljavca in/ali občine 3. Oglasne table, E pošta

34.

Letno poročilo o skladnosti pitne vode

Najmanj enkrat letno (najkasneje do 31. marca)

Spletna stran upravljavca in/ali občine (obveščanje uporabnikov) 2. Aplikacija http://www.npv.si/ (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH)5

Bohinj med desetimi najboljšimi evropskimi destinacijami 2018 – European Best Destination 2018 8. februarja se je zaključilo tritedensko vse­ evropsko glasovanje za najboljšo destinacijo Evrope 2018 – European Best Destination 2018. Bohinj, ki je kot edina slovenska destinacija na predlog Združenja evropskih destinacij odličnos­ ti sodeloval v glasovanju s še 19 destinacijami, je z več kot 12 tisoč glasovi zasedel 10. mesto. Do 8. februarja je v treh tednih glasovalo in izbralo najboljše destinacije Evrope več kot 320 tisoč popotnikov iz 162 držav. Veseli pa tudi podatek, da je 76 odstotkov glasov prišlo iz tujine. Prvo mesto med dvajsetimi si je prislužil Vroclav, potem so sledili: Bilbao, Colmar, otok Hvar, Riga, Milano, Atene, Budimpešta, Lizbona in na desetem mestu Bohinj. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Absolutno si tega nismo niti mislili. Že sama nominacija je bila za nas presenečenje. Nominacija je posledica našega udejstvovanja v zadnjih letih v okviru Evropskih destinacij odličnosti. To združenje nas je kandidiralo v skupino dvajsetih destinacij za ta prestižni naslov: Najboljša evropska destinacija 2018. Tekmovanje je potekalo samo s

turizem in gospodars t vo spletnim glasovanjem. Bohinj ima 5000 prebivalcev in nekaj je zagotovo tistih, ki imajo Bohinj radi. Mi smo se te promocije lotili, tako kot najbolje znamo in zmoremo glede na finančna sredstva, zato je deseto mesto res izjemno presenečenje. Že to je presenetljivo, da je za Bohinj glasovalo več kot 12 tisoč ljudi, še bolj pomemben in zanimiv pa je podatek, da je več kot 76 odstotkov glasov prišlo iz tujine. Bohinj je torej podporo dobil v širšem evropskem prostoru.« Uvrstitev Bohinja med deset najboljših evropskih destinacij v letu 2018 bo imela poleg promocijskih učinkov na evropski ravni svoje pos­ ledice tudi v Bohinju. Klemen Langus: »Rezultat bo seveda prinesel svojevrstne posledice, lahko rečemo pozitivne. Bohinj je letos resnično v ospredju različnih promocijskih aktivnos­ ti. Kot vemo, je Bohinj tudi del Julijskih Alp in te je Lonely Planet letos umestil med najboljše destinacije za obisk in tudi tam že potekajo številne aktivnosti. Poleg tega pa ta rezultat prinaša tudi velik izziv. Že lani smo bili soočeni s povečanim številom gostov, posebej v poletnem času, in to pomeni, da je ta nagrada po eni strani lepa vzpodbuda, po drugi strani pa upam, da bo vplivala na naše jasne odločitve, na kakšen način razvijati turizem in upravljati destinacijo. Mi smo sicer v okviru novelirane strategije razvoja in trženja destinacije že tako ali tako naše številne letošnje aktivnosti v veliki meri posvetili upravljanju destinacije, tako v odnosu s partnerji Turizma Bohinj, z domačini in lokalno skupnostjo. Med temi naj izpostavim predvsem številne aktivnosti na področju prometa. Občina Bohinj zelo aktivno pristopa k akcijskemu načrtu za umirjanje prometa. Za nas pa je zelo pomembno tudi, kakšen profil gostov si želimo. Zdaj imamo priložnost, da ustvarimo profil gosta, ki ga želimo in ga privabimo v Bohinj. To pomeni seveda tudi sprejemanje številnih ukrepov, pravil igre. Vse to pa vpliva tudi na to, kakšna doživetja bomo kreirali, da Bohinj ne bo postal zgolj prizorišče množičnega turizma za poletna dva tedna, ko je toplo jezero in se ljudje pridejo kopat.« Glede promocije, ki poteka preko organizacije European Best Destination 2018, pa še nekaj podatkov: • Samo v času glasovanja so bile nominirane destinacije, vključno z Bohinjem, omenjene v 446 člankih v 20 destinacijah. • Spletna stran je bila v času glasovanja deljena na socialnih omrežjih preko 30.000-krat. Pretekle nagrajene destinacije so po prejemu naziva doživele povprečno 15-odstotno rast v prihodih turistov. • 15 najboljših destinacij, torej tudi Bohinj, pa bo v prihodnjem letu deležnih posebne promocije, ki v povprečju doseže več kot 5,5 milijona ljudi po svetu. Združenje Najboljše evropske destinacije (European Best Destinations) preko svojega spletnega portala (najbolj obiskan portal na področju turizma v Evropi) že skoraj 10 let izpostavlja in ponuja popotnikom izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupovanja, pohode in druge aktivnosti. ・

Bohinj ponovno med top 10 – za obisk ga priporoča Pocket Guide Katarina Košnik

Založba potovalnih vodnikov Pocket Guide je na svojem blogu ob­ javila seznam desetih destinacij, ki jih priporočajo za obisk v letu 2018, destinacij, ki naj bi po njihovem mnenju najbolj presenetile popotnike po Evropi. Med njimi je tudi Bohinj. Bohinj se je v tokratnem izboru znašel na seznamu skupaj s Talinom v Estoniji, Kaliningradom v Rusiji, Šibenikom na Hrvaškem, Gdanskom na Poljskem, Zürichu v Švici, Bukarešto v Romuniji, Rigo v Latviji, Sofijo v Bolgariji in Skopjem v Makedoniji. Celoten članek si lahko preberete na spletnem naslovu: http://blog.inyourpocket.com/blog/2017/12/27/10-destinations-you-must-visit-in-2018/. In your pocket je založba vodnikov po evropskih mestih, ki je izdala že več kot 75 brezplačnih vodnikov po evropskih mestih, še več informacij nudijo preko speta, tudi na svojem blogu, kjer so Bohinj uvrstili med deset destinacij, ki bodo po njihovem mnenju popotnike v letu 2018 najbolj presenetile in so top destinacije, ki jih priporočajo za obisk. Po svojih referencah pa se njihovi vodniki uvrščajo ob bok večjim in bolj priznanim založbam, kot so Lonely Planet, Let's Go Travel Guides ali Rough Guides. ・

6

Razpis za študentsko delo: ­ prijave do 25. marca 2018 Turizem Bohinj vabi k sodelovanju študente, ki bi želeli opravljati š­ tudentsko delo na sledečih delovnih mestih: • Pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice • Vodniki na turistični ladji • Mobilna info točka • Pomoč pri upravljanju plovbnega režima • Delo oskrbnika v Planšarskem muzeju, muzeju Tomaža Godca in ­Oplenovi hiši • Skrb za čistočo obale jezera • Parkirnina • Pomoč na prireditvah Željeno je znanje vsaj dveh tujih jezikov. Za delo na turistični ladji, v koritih Mostnice, mobilni INFO točko in v muzejih, je obvezno znanje angleškega in nemškega jezika. Kandidate bomo izbrani na podlagi prijav in CV-a, ki mora biti priložen k prijavi. Po izteku roka za prijavo, ki je 15. marec 2018, bomo prijavljene kandidate povabili na razgovor. Kandidate bomo izbrali na podlagi razgovora in zagotavljanju zahtevanih pogojev, ki so zahtevani za opravljanje določenega dela. Prijave pošljite na Turizmu Bohinj, na elektronski naslov: info@bohinj.si ali po pošti, Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko Jezero, najkasneje do 25. marca 2018. Za vse dodatne informacije nas lahko kontaktirate tudi po telefonu, na številko: 04 574 75 90.

Turizem Bohinj

7

Pester marec v centru TNP Bohinj Majda Odar

Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Dogodki v marcu:

Sobota, 3. marec, ob 9.00: Ob mednarodnem dnevu prostoži­ večih živali – Sledenje živalim v Triglavskem narodnem parku. Projekt LIFE WOLFALPS, za odrasle in otroke nad 12 let v spremstvu odraslega, brezplačna udeležba, obvezne prijave vsaj do 2. marca do 12. ure ali do zapolnitve mest na info.trb@tnp.gov.si ali 04 5780 205 (zborni mesti Center TNP Bohinj in Infocenter Triglavska roža Bled). Sobota, 3. marec, ob 10.00: Ob mednarodnem dnevu prostoži­ večih živali – Katere živali živijo v bližini mojega doma in katere višje v gorah? Delavnica z naravovarstvenim nadzornikom TNP. Projekt LIFE NATURAVIVA, za otroke do 12. leta starosti, brezplačna udeležba, obvezne prijave vsaj do 2. marca do 12. ure ali do zapolnitve mest na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. Sreda, 15. marec, ob 17.00: Delavnica o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije – v sodelovanju z Lokalno energetsko agencijo Gorenjske in Občino Bohinj. Sobota, 17. marec, ob 19.00: 240-letnica prvega pristopa na Triglav: okrogla miza in odprtje razstave fotografskega natečaja »Triglav 240«. Sogovorniki bodo dr. Irena Mrak, inž. Ivan Veber, Janez Bizjak in dr. Peter Mikša. VOGEL – sobota, 17. marec, ob 20.00: Opazovanje nočnega neba – Zgodba sonca: Koliko časa še? Cena 16 EUR odrasli, 10 EUR otroci in seniorji (povratna vožnja z nihalko vključena v ceno), obvezne prijave vsaj do 16. marca do 12. ure ali do zapolnitve mest na info. bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. Petek, 30. marec, ob 19.00: S kolesom okrog Annapurn – potopis­ no predavanje Mojce Odar. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delavnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Dediščina Bohinja ArheoAlpe

Ali poznamo bogato dediščino Bohinja? Dediščina, ki ima korenine daleč v preteklosti in se je prenašala iz roda v rod vse do danes. Od kdaj je Bohinj poseljen o železarstvu in prvih obiskovalcih bohinjskih planin. Najstarejši zgodovini Bohinja je namenjen sklop mesečnih predavanj, ki jih pripravlja zavod Arheoalpe v sklopu projekta Kulturna dediščina Alp – izziv v interpretaciji. Prvo januarsko predavanje je bilo o starodavnem Bohinju, ki je bil kot alpska kotlina obljuden že v bronasti dobi, stalna poselitev pa je dokazana od starejše železne dobe. Na predavanju v februarju smo predstavili visokogorska arheološka najdišča na Zadnjem Voglu: Kal in Poljanica. Predavanji je pripravila Marija Ogrin, arheologinja in muzejska svetovalka v sodelovanju z Knjižnico Antona Tomaža Linharta Enota Bohinjske Bistrica. Serijo predavanj nadaljujemo z predstavljanjem visokogorske postojanke Dolga Planja na Voglu in vabimo, da se ga udeležite 12. marca ob 17. uri v knjižnici v Foto: arhiv ArheoAlpe Bohinjski Bistrici. ・

turizem in gospodars t vo , intervju INTERVJU

Darko Loncnar: »Če je volja, se da.« Katarina Košnik

Darko Loncnar je svojo poklicno pot usmeril v zdravstveno nego. Po zaključeni srednji zdravstveni šoli na Jesenicah je na Vi­ soki šoli za zdravstvo v Ljubljani pridobil naziv diplomirani zdrav­ stvenik. Leta 2016 je zaključil magistrski študij managementa v zdravstvu in socialnem varstvu, leto kasneje je vpisal še doktorski študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer Manage­ ment kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Že vse od časa štu­ dija dela v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, kjer od leta 2013 vodi moški oddelek pod posebnim nadzorom kot strokovni vod­ ja zdravstvene nege na oddelku, je namestnik koordinatorice za kad­re v zdravstveni negi in od februarja lani opravlja tudi naloge namestnika pomočnika direktorja za zdravstveno nego in oskrbo. Je tudi predavatelj za področje zdravstvene nege in duševnega zdravja na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. V letu 2017 je bil izvoljen kot predsednik Sekcije medicinskih sester in zdrav­ stvenih tehnikov v psihiatriji Slovenije in hkrati imenovan kot predstavnik Slovenije v evropskem združenju medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, imenovanem Horatio. Lani je bil prejemnik priznanja srebrni znak Društva medicin­ skih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske ter rektor­ jeve nagrade, najvišjega priznanja univerze. Darko Loncnar je tudi aktiven član in predsednik PGD Polje Savica in v nadaljevanju moj sogovornik. Zakaj odločitev za šolanje v smeri zdravstvene nege? Tako je, ko vidim človeka nemočnega, v stiski, sem razmišljal, kako bi mu lahko pomagal in to je najboljša pot. Človek je eno celostno bitje in če ima nekje deficit, da si ne more pomagati sam, je naša vloga zelo dobrodošla in tukaj sem se našel. Moram priznati, da ko sem začel delati srednjo zdravstveno šolo, še nisem vede, kam se bom usmeril, bo to v interni medicini, kirurgiji ali kaj drugega. Potem je odločil splet naključij, ko sem preko študentskega servisa dobil delo kot vratar v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah in takrat sem videl, da je to to. Osebe z deficitom na duševnem področju, z duševnimi motnjami mi nekako ležijo, sem se znašel z njimi in to delo me dopolnjuje in izpopolnjuje kot človeka.

Ko vidite človeka v stiski, kje ga vidi mlad človek, kje vi? Po eni strani vsi gledamo reševalce. Kot mlad človek z zanimanjem spremljaš to akcijo in adrenalin pri reševanju, vidiš defibrilator, rešilce ... Ko seveda stvari realno bolje spoznaš, vidiš, da je to samo majhen del vsega, da je k človeku treba celostno pristopiti. Na primer, če bi šel v zdravstvo zgolj zato, da bi vozil rešilca, je to povsem zgrešeno, ker je to le majhen procent procesa v zdravstvu, ker je stvar bolj celovita in postavlja vprašanje, kako pristopiti do človeka, kako mu pomagati, da bo zanj najbolje. Verjetno ni naključje, da te najdemo tudi v gasilskih vrstah? Ne, pri gasilcih sem bil tudi že prej. Jaz sem človek adrenalina. Najslabše mi gre, ko je potrebno nekaj načrtovati na dolgi rok. Sem bolj adrenalinski tip človeka, ko se je treba hitro, tukaj in zdaj odločati in ukrepati.

V vašem življenjepisu vidimo, da ste bili že v času študija dva­krat na dekanovi listi najboljših študentov. Je šlo tako dobro prav zato, ker se je mudilo doštudirati, da se bo lahko začelo konkretno delo? To je neke vrste nagrada za uspeh. Sem pa v tem času že bil zaposlen in sem študiral dodatno ob delu. To pa predvsem zato, ker sem se v bolnišnici, kjer delam, začel ukvarjati s kadri, nadomeščam pomočnika direktorja za zdravstveno nego in koordinatorico za kadre in tega dela v splošni izobrazbi v zdravstveni negi nisem dobil. Recimo, kako operirati z ljudmi, kako razporejati kadre, kako z njimi ustrezno komunicirati, kaj pomenijo stroški dela. Zato sem se na področju managementa dodatno izobrazil in zaključil magistrski študij s področja managementa v zdravstvu in socialnem varstvu. Tako da je bil glavni povod za študij pridobivanje teh znanj. Niste pa se še ustavili. Še študirate. Ja, tako je potem s tem. Vidiš, da ti še manjka znanje, da so možnosti

intervju , iz na ših kr a je v

8

Foto: osebni arhiv Darka Loncnarja Foto: osebni arhiv Darka Loncnarja

za naprej in odločil sem se, da na isti fakulteti še nadaljujem. Tako sem vpisal še doktorski študij kadrovski in izobraževalni sistemi. Veliko je torej študija, drugih nalog. Koliko vam še ostane tistega dela, kjer ohranjate stik s pacienti? V samem delu v psihiatrični bolnišnici sem neposredno vpet v delo s pacienti. Vodim oddelek pod posebnim nadzorom, kjer sem strokovni vodja, kar pomeni, da se vsak dan klinično srečujem s pacienti, delam na oddelku. Vse ostale aktivnosti, ki jih imam, so v bistvu poleg rednega dela. In kakšno je delo s pacienti? Z eno besedo lahko rečem, da je pestro. Ne tako naporno, da bi zjutraj težko šel v službo. Grem z veseljem in rad to delam.

Tudi psihično ni naporno? Psihično naporno je. Za ta del si moraš najti kakšen ventil, da se malo sprostiš. Jaz sem ga našel na športnem področju, tako da hodim na fitnes in tam malo te negativne stvari dam iz sebe in je veliko lažje.

V zadnjem letu je bilo tudi kar nekaj potrditev vašega dobrega dela, najprej srebni znak društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske? Na predlog kolegija medicinskih sester in pomočnika direktorja za zdravstveno nego in oskrbo v Psihiatrični bolnišnici Begunje sem bil predlagan za to priznanje, ki je najvišje priznanje, ki ga podeljuje druš­ tvo na strokovnem področju. Kriteriji so kar zahtevni, poleg staža in drugih zahtev moraš biti tudi prepoznan v strokovni javnosti. Društvo letno podeli štiri take znake za celotno Gorenjsko. Vodite sekcijo medicinskih sestre in zdravstvenih tehnikov v psi­ hiatriji Slovenije, ki zastopa vse psihiatrične medicinske sestre in zdravstvene tehnike na področju Slovenije. Kako ste na področju psihiatrije zadovoljni z delovnimi pogoji? Je podobno kot v sploš­ nem zdravstvu? Načeloma je kar podobno. Obremenitve so na psihiatričnem in na somatskem področju, vendar bi težko rekel, da nam, razen kadra, kaj manjka. V naši bolnišnici smo vpeti v prečudovito okolje v Begunjah, v gradu, kjer je lep ambient, tudi pogoji dela so glede na ostale psihiatrije na nivoju, za kar gre zahvala vodstvu. Če nas vprašate glede kadra, je vedno tako, da kakšen manjka, ampak generalno gledano se težko pritožujemo.

Kako pa človek prejme rektorjevo nagrado, vi ste jo prejeli lani? Moram reči, da sem bil tudi sam presenečen. Moj mentor pri magis­ trski nalogi mi je v novembru 2016, proti koncu magistrskega študija, poslal v vednost priporočilno pismo v senat, kjer so se pogovarjali o tem, da bi me predlagali za rektorjevo nagrado. Potem je minilo skoraj celo leto, preden je mlin vse skupaj zmlel in sem jo prejel. Zame je to ena potrditev, da sem na pravi poti, da so bili neki cilji, ki sem jih začrtal tudi z magistrsko nalogo, ustrezni in bodo mogoče tudi operativno uporabni. Naprej pa doktorat? Ja, zdaj je treba zaključiti doktorat, ob tem pa vse ostale stvari, ki vzporedno tečejo. Zdaj sem na primer tretji mandat kandidiral za predsednika Gasilskega društva Savica -Polje, tako da dela ne zmanjka.

Kot gasilci imate tudi vse več dela? Ja, v zadnjem letu že v začetku leta požar v hotelu Jezero, kjer smo

– tako kot cel Bohinj – tudi mi sodelovali in mislim, da smo se dobro izkazali. Potem še decembrsko neurje, ki nas je kar prizadelo. Kot član operativne enote sodelujem tudi na terenu. Ampak mislim, da če je volja, se da. Glede na spremembe v ozračju bo tovrstnega dela še več, to lahko pričakujemo.

Kako je pa z mladino v dolini, se še vključujejo v gasilske vrste? Ja, v zadnjih dveh letih smo bolj intenzivno začeli delati tudi z mladino. Zavedamo se, da so mladi pomemben steber društva, torej temelj generacij, ki prihajajo. Kar me skrbi, je razmišljanje te generacije, ta usmerjenost k dobičku, k zaslužku. Da je vse, kar se naredi, nekako treba plačati. Da solidarnost, čut za sočloveka zamira. Ne govorim o tem, da bi moralo biti kar vse zastonj, vendar v težkih časih, da se vse gleda skozi denar, to me malo skrbi. Mislim pa vseeno, da Bohinj je povezan in da stopimo skupaj, ko je treba, to dokazujemo tudi ob takih nesrečah, kot je bila zadnja ujma. Mislim, da bo ta povezava, če jo bomo kolikor toliko v Bohinju negovali še vnaprej, ostala. Hvala. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, DIB

11. 2. 2018 smo si ogledali skrivnosti presihajočega Cerkniškega jezera in pustni karneval v Cerknici. V pisarni društva sprejemamo prijave za letovanje. Prijavite se v pisarni društva do prvega v mesecu za termin v naslednjem mesecu. Za letovanje v maju se je treba prijaviti do 1. aprila. Na voljo so naslednje kapacitete: - Terme Banovci, kjer je na voljo en dvoposteljni apartma, - v Termah Lendava sta na voljo dva apartmaja s štirimi posteljami, - v Termah Olimia v Podčetrtku pa en dvoposteljni apartma in en apartma s štirimi posteljami. V navedenih apartmajih lahko preživite dopust v času od 1. maja do 30. septembra 2018. V letu 2018 smo rezervirali termin v Hotelu Delfin v Izoli, in sicer od 29. 8. do 5. 9. 2018. Cena polpenziona je 315 evrov, člani invalidi takse ne plačajo. Prijave na letovanje sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Letovanje je možno odplačevati tudi po obrokih, zadnji obrok mora biti plačan v mesecu juliju. Kdor bi želel v tem času v Izolo, naj se čim prej prijavi, saj imamo rezervirano določeno število sob, v kolikor ne bo prijav, bomo sobe odpovedali in kasnejše prijave ne bodo možne. 9. 3. 2018 bomo imeli občni zbor v Kulturnem domu Joža Ažmana. Vljudno vabljeni! ・

9

iz na ših kr a je v

Turnir v bovlingu Društvo Invalid Bohinj

Vabimo vas na turnir v bovlingu, ki ga bo naše društvo organiziralo v Bohinj Eco Hotelu, dne 17. marca 2018 ob 15. uri. Trenirati je možno pred tekmovanjem, ob 14. uri. Vsako društvo lahko prijavi tri ekipe (moško, žensko ali mešano). Ekipo sestavljajo štirje tekmovalci. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v eni ekipi. Rok za prijavo je 9. marec. Prijavite se lahko na e-pošto: drustvo. invalid.bohinj@gmail.com ali na telefon 031 364 971. Po zaključku tekmovanja bo pogostitev in družabno srečanje. Vabimo vas, da se turnirja udeležite v čim večjem številu. Startnina je 5 evrov na osebo. ・

Neverjeten februar v DU ­Bohinjska Bistrica – poln ­snega, pustnega ­veselja – ­Euro­sanka in športnega duha – zimske igre ­gorenjskih ­upokojencev v ­Senožetih.

lep zgled, kako smo uredili naše zgodovinske spore med Bohinjci in Gorjani. Ob veliki podpori s severa EU smo se ponudili za mediatorja pri implementaciji arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Pripravili smo dva čolna: Gorjani čoln Slovenske policije, Bohinjci pa čoln s hrvaškimi ribiči in dokument z mediacijskimi pogoji, ki sta ga podpisala predsednik Pahor in bivša predsednica Hrvaške, Kosorjeva. Vso zgodbo z mediacijskimi pogoji in slikami bomo v celoti objavili na naši spletni strani. Z veseljem lahko povem, da smo zasedli DRUGO mesto in dobili praktično nagrado. Vsega tega pa ne bi izvedli brez pomoči. Pri izdelavi ladje nam je pomagal Vojko Matuc, Avtovleka Kuhar je prevažala našo ladjo, pri Mesninah Bohinja so poskrbeli za pogostitev – zaseko in klobase, Alpe, d. o. o., – Andrej Pikon nam je posodil sanke za predsednico Kosorjevo, Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica pa kombi in šoferja Jožeta Boriška, da smo lahko našo pustno opremo in udeležence sploh prevažali. Jože Borišek je bil tudi naš fotograf. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujemo vsem! Našega nedeljskega pustnega rajanja še ni bilo konec, na povabilo podžupana občine Bled Tonija Mežana smo ga nadaljevali na pustni povorki na Bledu. Slike povedo vse ...

Olga P. Gorišek, DU BB

Februar je bil res neverjeten, najprej nam jo je zagodel sneg, da smo si komaj očistili poti in se prebili do društvenega doma, z njim pa so prišle razne zamisli in aktivnosti. Najprej: Eurosank Pokljuka 2018. Odzvali smo se povabilu Gorjanov, g. Farčnika s Pokljuke in Nedeljskega dnevnika, Toneta Fornezzija - Tofa, da se jim pridružimo na pustni povorki na Pokljuki, na Eurosanku. Naj povem, da smo z Gorjani že nekaj preteklih let sodelovali na Eurosanku, le da so se ga udeleževali zaposleni Občine Bohinj. Ker slednji tokrat za sodelovanje niso bili zainteresirani, se je zbrala družba okoli našega predsednika DU BB Gorenca (upokojenci, prijatelji, sorod­ niki). Imeli smo sestanek z Gorjani in se dogovorili o temi tokratnega medsebojnega sodelovanja. No, in zelo hitro smo prišli do tega, da smo

Foto: Občina Bled

Foto: Občina Bled

Foto: Jože Borišek

Nato: zimske igre upokojencev Gorenjske na smučišču Senožeta na valentinovo. Komaj smo si opomogli od pustnega rajanja, že smo zbrali vse moči in se odpravili na smučišče Senožeta na tekme gorenjskih upokojencev.

Foto: Jože Borišek

Foto: Stanislav Ažman

10

iz na ših kr a je v Dosegli smo lepe rezultate, pri ženskah v kategoriji B1 je zmagala Tatjana Verbič, takoj za njo je bila Vida Ažman, pri moški ekipi pa je tretje mesto zasedel Andrej Stare. Tudi ostali so zasedli solidna mesta, nekaj pa nas je priborilo le minimalno število točk. Vse to je zadostovalo, da smo v veleslalomu (skupaj ženske in moški) dosegli skupno 3. mesto. Skupinski zmagovalci so bili Škofjeločani, drugi pa upokojenci iz Žirov. Razpored aktivnosti v mesecu marcu 2018:

• 6. marca 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • 10. marca 2018: izlet v Pordenone, z natančnim programom vas bodo seznanili poverjeniki, cena izleta je 43 EUR, • 16. marca 2018: ob 18. uri občni zbor društva v KD Joža Ažma­ na v Bohinjski Bistrici, • 20. marca 2018: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sre­ do v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

URNIK TELOVADBE (tokrat spremenjen zaradi prilagajanja trenerjem): • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak TOREK ob 18. uri, • na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ČETR­ TEK ob 18.30. POSEBNO VABILO vsem tistim, ki se ukvarjajo s fotografijo, da se nam pridružijo na foto krožku, ki bo vsak ponedeljek ob 18. uri v društvenem domu pod vodstvom Jožeta Boriška. Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj še veljata, s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Izkoristite ju! Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše urad­ ne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Zeliščarske delavnice tudi v ­Bohinju

Urška Luks, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Zdravilna zelišča in njihovi pripravki veljajo za eno najstarejših oblik zdravljenja. Modrosti in znanja so se prenašala in nadgrajevala skozi stoletja. Gotovo se spomnite, kako so nam babice z arniko čistile rane, nam pri vnetju žrela postregle z žajbljevim čajem in prebavne motnje lajšale s kamilicami. Z namenom, da takšne stare modrosti ne bi utonile v pozabo, na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske v sodelovanju z različnimi občinami izvajamo projekt UPORABNA ZELIŠČA. Udeležencem vseh starosti omogočamo pridobitev številnih teoretičnih kot tudi praktičnih znanj s področja prepoznavanja zdravilnih zelišč, njihovih zdravilnih lastnosti in tudi možnosti za uporabo. Vsako leto se odpravimo tudi na obisk ene od znanih zeliščarskih kmetij. Prvo srečanje v občini Bohinj bo potekalo v četrtek, 22. marca 2018. Ob 16.30 bomo v prostorih Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici gostili znano zeliščarko Jožico Bajc Pivec. V sklopu predavanja MOJ ČAJ IZ MOJIH ROK – KAKO ZAČETI se bomo spoznali z osnovami zeliščarstva, kje in kako zelišča nabirati, sušiti, shranjevati in ne nazadnje tudi uporabljati. Vse zainteresirane vabimo tudi na predavanje z naslovom DO LEPOTE Z ZELIŠČI, ki bo potekalo v četrtek, 8. marca 2018, ob 16.30 v dvorani Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Projekt Uporabna zelišča sofinancira občina Bohinj ter je namenjen njenim občanom. Udeležba v projektu je brezplačna; prijave za sodelovanje bomo zbirali do 20. 3. 2018. Za več informacij in prijave smo dosegljivi na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice; na tel. št. 04 581 34 17 – Urška Luks ali na elektronskem naslovu urska.luks@ragor.si. Poskrbimo, da modrosti in znanja naših babic ne bodo šla v pozabo. ・

Delavnica izdelovanja pletarskih izdelkov (košare, cajne, koši ...) Društvo kmečkih žena in deklet, predsednica: Monika Ravnik, l. r.

Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju vabi člane in nečlane društva na delavnico izdelovanja pletarskih izdelkov, ki bo potekala pod vodstvom gospoda Janeza Krišlja, mojstra izdelovanja pletarskih izdelkov. Na praktični delavnici boste izvedeli vse o pletenju košar, o materia­ lih, ki se uporabljajo za pletenje, kdaj jih nabiramo, kako jih pripravimo. V sklopu delavnice se boste naučili izdelati pleten izdelek, ki ga boste ob koncu odnesli domov. Delavnica bo potekala pet dni, in sicer 12. 3. (uvodna delavnica, predstavitev), 15. 3., 19. 3., 22. 3., 26. 3., vsakokrat z začetkom ob 15. uri, v dvorani kulturnega doma na Stari Fužini. Na delavnico prinesite oster nož z dolžino rezila 15 centimetrov, svinčnik in beležko. Cena 15-urnega tečaja znaša 50 €/osebo. Glede na število udeležencev bo del stroškov članom društva krilo Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju. Zaradi lažje organizacije so potrebne predhodne prijave na telefonsko številko 051 762 547 do četrtka, 8. marca 2018. Povabljeni tako člani kot nečlani društva. ・

Čestitke in vzgled Branko Brgant

Člani LD Nomenj - Gorjuše smo z veseljem poslušali in seveda tudi z zadovoljstvom spremljali akcijo radijskega programa VAL 202, ki je kandidiral za ime tedna in na koncu meseca januarja tudi za ime meseca našega člana lovske družine, lovskega tovariša Igorja Zupana. Igor

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

11 je s svojim pristopom tako na svoji profesionalni poti kakor tudi pri delu v LD dokazal, da človek lahko doseže marsikaj. Je odličen tovariš, vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Vedno najde čas za sočloveka. Ponosni smo nanj. Nikoli ne zataji, od kod prihaja. Vedno pove, da je Bohinjec. In prav tu v domačih krajih najde svoj mir in čas za nabiranje novih moči. Predano opravlja dela v LD in je vedno v stiku z naravo. V veliko čast nam je, da je naš član, Bohinjec in seveda eden največjih srčnih kirurgov v Sloveniji postal ime tedna in ime meseca januarja 2018. Čestitamo! Člani LD Nomenj - Gorjuše ・

Vabilo na občni zbor Planinskega društva Bohinjska Bistrica Predsednica PD Bohinjska Bistrica Anka Medja

Redna letna skupščina ZB za ­vrednote NOB krajevne ­organizacije Polje - Bohinj Martin Gorišek, tajnik KO Polje - Bohinj

Slika: arhiv PD Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv KO Polje - Bohinj

Dnevi bežijo, da jim komaj sledimo in se niti ne zavemo, kdaj so minili. Tako se je končalo leto 2017 in začelo novo, s tem pa tudi kup dela in obveznosti. To so letna poročila, evidence, statistike, ki jih obravnavamo na rednem letnem občnem zboru. Vse to pa moramo narediti do konca meseca marca, ko je potrebno prikazati delovanje organizacije s tega in onega področja dela. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, se tudi v naši organizaciji, predvsem v vodstvu dogajajo spremembe, tako da smo morali izvesti nadomestne volitve. Tako smo tudi v naši organizaciji v petek, 9. 2. 2018, v prostorih gasilskega društva Savica - Polje izvedli takšno skupščino, katere se je udeležilo veliko število naših članov ter 9 gostov iz sosednjih KO, vodstvo Združenja Radovljica, vodstvo Društva izgnancev Bohinja, z obiskom pa nas je počastil tudi župan občine Bohinj. Glede na izvedbo nadomestnih volitev je bil obsežen tudi dnevni red. Najbolj pomembni točki sta bili razrešitev dosedanjega podpredsednika KO in izvolitev novega, za kar je bila imenovana tričlanska kandidacijska komisija. Nič manj niso bile pomembne tudi ostale točke, ki se nanašajo na poročila posameznih nosilcev funkcij, predstavitve finančnega in delovnega plana, vzdrževanje in obnovo spomenikov in obeležij, skrb za starejše občane in konstruktivne razprave na podana poročila. Na temo vzdrževanja in obnove spomenikov je podžupan občine Bohinj natančno pojasnil potek del, ki jih Občina Bohinj v sodelovanju z ZVKD Kranj trenutno izvaja, da bi se čim prej pripravile podlage, ki so povezane z razglasitvijo objektov za spomenik lokalnega pomena, s tem pa se bo nadaljevalo delo na potrebnem odloku v Občini. Po dveurni razpravi, ki je potekala brez problemov, smo sejo zaključili z ugotovitvami, da je dosedanje vodstvo NO in UO delovalo zelo dobro. Predsednik kandidacijske komisije je imenoval predlaganega kandidata za podpredsednika. Predlagani kandidat se je z imenovanjem strinjal, navzoči člani KO pa so ga soglasno izvolili. Upravni in nadzorni odbor je ostal nespremenjen. Pred zaključkom skupščine so v nekaj besedah svoja opažanja in mnenja na naše delovanje povedali tudi prisotni gostje. Pohvalili so naše delo in nam zaželeli, da s tako obliko dela nadaljujemo tudi v naslednjem letu. Po tako napornem delu in dolgem govorjenju je treba izgubljeno energijo nadoknaditi. Poskrbeli smo za skromno pogostitev, ki pa je bila obenem tudi priložnost za druženje, izmenjavo strokovnih mnenj in navezovanje osebnih stikov. Na tem mestu se zahvaljujemo donatorju za izvrstno pripravljeno in postreženo hrano. ・

Vabimo vas na občni zbor Planinskega društva Bohinjska Bistrica v PETEK, 9. 3. 2018 OB 18. uri v Hotelu Tripič v Bohinjski Bistrici DNEVNI RED 1. Otvoritev občnega zbora in pozdrav gostom 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Potrditev dnevnega reda in morebitne pri­ pombe na dnevni red 4.Poročila organov in komisij 5.Razprava na poročila 6.Potrditev zaključnega računa in poročil za leto 2017 7.Predlog delovnega in finančnega načrta za leto 2018 8.Potrditev delovnega in finančnega načrta za leto 2018 9.Beseda gostom 10.Razno VEČERJA Občni zbor je sklepčen, ko je navzočih vsaj polovica članov. Dolžnost članov je tudi aktivna udeležba na občnem zboru. Na občnem zboru boste lahko prevzeli znamkice. Vabljeni! ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v marcu Katjuša Arh Lapajne

Marca bomo pripravili dve kreativni delavnici, in sicer bomo v ponedeljek, 12. 3., izdelovali prstane in broške v različnih tehnikah, v ponedeljek, 26. 3., pa velikonočno in pomladno dekoracijo iz filca. Ustvarjali bomo v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 16.30. V torek, 20. 3. 2018, ob 18. uri vas vabimo v sejno sobo Občine Bohinj na zanimivo predavanje VISOKO INTENZIVNI OTROCI. Na žalost je v naši družbi visoka občutljivost otrok pogosto interpretirana napačno. Po navadi vidimo samo njen negativen aspekt: sramežljivost, zadržanost, plašnost, sitnost in čustveno preobčutljivost. A če zmoremo resnično pogledati v notranjost, odkrijemo dragocen zaklad. Zaradi izjemne sposobnosti opazovanja in pozornosti na okolico so namreč ti otroci po navadi zelo inteligentni, modri in ustvarjalni. Že zelo zgodaj lahko opazimo njihovo veliko sposobnost empatije in resnično sočutje. Če želimo, da te lastnosti in sposobnosti zacvetijo, moramo takega otroka nujno vzgajati na podlagi razumevanja in spoštovanja njegove drugačnosti. V nasprotnem primeru bodo kot odrasli zelo verjetno podvrženi občutkom sramežljivosti, tesnobe in depresije. V petek, 23. 3. 2018, ob 16. uri vas vabimo v sejno doma upokojencev v Bohinjski Bistrici na poučno predavanje BACHOVE KAPLJI­ CE ZA MIR V DUŠI. Irena Roglič Kononenko, psihologinja in Bachova cvetna pomočnica, bo predstavila Bachovo cvetno terapijo. Bachove kapljice so naravna in učinkovita pomoč v čustvenih stiskah in so brez

ml adina , izobr a že vanje

12

s­ transkih učinkov. Pomagajo nam v stresu, pri preobremenjenosti, nespečnosti in psihičnih težavah, ki spremljajo telesne bolezni. Blažijo občutke strahu, panike, nemotiviranosti, jeze in žalosti. Mir in radost, ki ju prinašajo, nam pomagata, da smo bolj zdravi. Irena in Igor Kononenko sta pripravila Bachove kapljice iz slovenskih rastlin, pretežno iz rastlin iz okolice Bohinja. Irena jih uporablja pri pomoči ljudem že 20 let. Na ogled bodo knjige o Bachovi cvetni terapiji; preizkusili boste lahko Bachove kapljice ter kreme, hidrolate in parfume z Bachovimi kapljicami. V marcu bomo začeli s tečajem slovenščine za priseljence. Če bi tečaj radi obiskovali, vas prosim, da mi pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

GFP- jevci na zimskem taboru na Voglu Vesna Arh, mag.

Foto: arhiv GFP

Dijaki 1. in 2. letnika Gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja dobršen del obveznih in prostih izbirnih vsebin preživijo v Bohinju, ki s svojo lepo in neokrnjeno naravo ne omogoča samo številnih aktivnosti, ampak tudi razvijanje kompetenc o zdravem in aktivnem načinu preživljanja pros­tega časa, ki ga pri mladih tako pogosto pogrešamo. Konec letošnjega januarja so se dijaki 1. in 2. letnikov Gimnazije Franceta Prešerna udeležili zimskega tabora na Voglu. Navdušeni nad smučanjem in deskanjem so uživali v čudovitem vremenu. V dneh druženja v zimski idili in medsebojnega sodelovanja in spoznavanja zunajšolskega okolja so dodali kamenček v mozaik izoblikovanja navad in potreb po aktivnem gibanju v naravi. Pridobili so tudi informacije o zdravem in kulturnem načinu preživljanja prostega časa ter odnosu do narave in okolja. Svojim dijakom na GFP tako poskušamo na nevsiljiv način približati in uzavestiti pomen zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa. In Bohinj nam s svojim edinstvenim okoljem še kako pomaga. Za prvošolce je to že drugo druženje v letošnjem šolskem letu v Bohinju, saj dijaki 1. letnikov že septembra na spoznavnem taboru v Bohinju navežejo prve stike s sošolci in razredniki, s čimer sem vas seznanila že v novembrski številki Bohinjskih novic. Gimnazija Franceta Prešerna je v gorenjskem, pa tudi širšem slovenskem prostoru poznana kot športna šola. Na mladinskem svetovnem prvenstvu so naše dijakinje Jerneja Brecl, 2. cš, Katra Komar, 2. cš in Nika Križnar, 3. cš skupaj z Emo Klinec v švicarskem Kanderstegu premagale konkurenco in postale ekipne mladinske svetovne prvakinje. Teden dni po mladinskem svetovnem prvenstvu so se začele zimske olimpijske igre v Pjongčangu, kjer je zelo uspešno sodelovalo kar 11 nekdanjih in sedanjih dijakov GFP. ・

Zimska šola v naravi

Učiteljice in učenci 2. razreda, Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Konec januarja smo za učence drugega razreda organizirali že osmo zimsko šolo v naravi. Kot vsa leta, smo bili tudi letos nastanjeni v vo-

Foto: arhiv osnovne šole

jašnici na Rudnem polju. Zaradi številčne generacije otrok smo šolo v naravi izvedli v dveh skupinah. Učencem želimo ponuditi čim več zanimivih vsebin, zato k sodelovanju povabimo tudi zunanje izvajalce. Pri izvedbi teka na smučeh sta nam na pomoč priskočila člana športnega društva Bohinj Blaž Repinc in Gaber Arh. Zanimive vsebine življenja živali pozimi pa je učencem predstavila učiteljica Nina Kožar Mencinger. Učenci so se seznanili tudi z delom GRS, za kar so na zelo zanimiv način predstavitve poskrbeli člani GRS Bohinj. Vsi izvajalci so delo opravili prostovoljno. Za to se jim še posebej lepo zahvaljujemo. Zahvala pa gre tudi vodstvu in vsem zaposlenim v vojašnici na Rud­ nem polju. Zaradi obilnega sneženja in neugodnih razmer na cesti se z učenci 2. c razreda v petek nismo mogli vrniti v dolino. V vojašnici so nam brezplačno nudili večerjo, prenočišče in zajtrk. Za prijaznost in gostoljubje iskrena hvala. Ko so se učenci vrnili v šolo, so zapisali nekaj vtisov. Zjutraj smo zajtrkovali. Šli smo na smučišče. Vsak dan smo tudi tekli na smučeh. Zvečer smo plesali. (Žanej Ogrin, 2. a) Prvi dan smo za malico jedli sendvič. Spali smo v vojašnici. Vsak dan smo smučali in tekačili. Šli smo na nočni sprehod. Prišli tudi gorski reševalci in nam povedali, kaj moramo narediti, če nas zasuje plaz. (Matevž Tancar, 2. a) Tam sem se imela zelo lepo. Zjutraj smo se oblekli in šli na zajtrk. Imeli smo tudi likovni pouk in se učili. Spali smo na pogradih. Zadnji dan nas je obiskala gorska reševalna služba. (Laura Kuhar, 2. a) Všeč mi je bilo, ko sem se smučala. Prvi večer smo šli na nočni pohod. Pri teku na smučeh smo tekmovali z učiteljem. Delali smo palčke in reševali naloge v dnevniku. (Alja Čuden, 2. a) Smučali smo, tekli na smučeh in šli na nočni pohod. Delali smo palčke. Imeli smo tekmo pri tekačenju. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo tekli na smučeh. (Anže Medja, 2. b) Z učiteljico smo smučali. Pa ustvarjali. In tekačili. Tam mi je bilo všeč. Prišli so tudi gorski reševalci. (Lana Stojanović Žnidar, 2. b) Tekli smo na smučeh. Smučali smo na Viševniku. Izdelovali smo palčke in palčki so imeli kape. Šli smo na nočni pohod. Zelo mi je bilo všeč, ko smo tekačili. (Manca Ravnik, 2. b) Tekli smo na smučeh in tudi smučali. Delali smo palčke. Kuharji so kuhali zelo dobro. Tekačili smo okrog stožcev. Šli smo na nočni pohod. Počutil sem se zelo zelo lepo. (Tito Škulj, 2. b) Tekačili smo na smučeh in smučali. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo smučali. Zelo sem se zabavala. Vedno, ko smo šli spat, so učiteljice prebrale pravljico. (Kiara Đorem Kuhar, 2. b) V šoli v naravi smo tekačili in smučali, pisali smo dnevnike, delali palčke. Ponoči smo šli na pohod. Šli smo se igre. Delali smo igluje in se kepali. Imeli smo se lepo. Prišli so reševalci, pokazali so opremo in stvari. Iskali smo stvari z žolno. Zvečer smo brali Piko Nogavičko. Spoznali smo, kako sneži. (Žan Mencinger, 2. c) Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Vse dni razen srede je snežilo. Prespali smo v vojašnici Pokljuka. Zvečer nas je učiteljica Nina učila o gozdnih živalih. Spoznali smo GRS. (Matevž Pekovec, 2. c) Zelo dobro smo se smučali. Zvečer smo šli na nočni pohod z vojaki. Zvečer nam je učiteljica Jožica prebrala Piko Nogavičko. Popoldan smo pisali dnevnike. Spoznali smo GRS in aki. (Veronika Urh, 2. c) V šoli v naravi smo jedli frutabele. V jedilnici smo imeli zajtrk, kosilo in večerjo. Vojaki so naredili iglu. Spoznal sem GRS. (Klemen Korošec, 2. c)

13 V šoli v naravi mi je bilo zelo všeč. Ko smo tekačili, sem se naučila tekačiti. Delali smo palčke. Prišli so GRS Bohinj. Naredili smo predstavo. Pisala sem dnevnik. (Nika Rink, 2. c) V šoli v naravi sem se imela lepo. Tekli smo na smučeh, smučali in se tudi učili. Zapadlo je en meter snega. Všeč mi je bilo, ko smo tekli po celem snegu. Zapadlo je veliko snega, a smo se kljub temu imeli lepo. Prišla je tudi učiteljica Nina, ki nas je poučila o živalih. (Daša Gumzej, 2. c) Vreme nam je šolo v naravi podaljšalo za en dan, saj se zaradi obilnega sneženja in neprevoznih cest v petek nismo mogli vrniti v dolino. Pri slovenščini smo se ravno pogovarjali o tem, kaj je to novica. Tisti, ki so želeli, so lahko za trenutek postali novinarji in za domačo nalogo skupaj s starši napisali novico z naslovom »Otroci imeli podaljšano šolo v naravi zaradi obilnega sneženja«. Učenci 2. c razreda, ki obiskujejo podružnično šolo v Srednji vasi, so imeli šolo v naravi na Pokljuki. V četrtek zvečer in ponoči je zapadlo veliko snega, zato so morali ostati tam še en dan. Otroci so bili zelo veseli, saj so lahko še cel petek uživali na snegu. Po snegu so tekačili in si ogledali čisto pravi iglu. V soboto po zajtrku so se z avtobusom srečno odpeljali domov. (Hana Debelak, 2. c) Učenci drugega razreda so imeli od srede do sobote šolo v naravi na Pokljuki. Razlog za podaljšanje šole v naravi za en dan je bilo močno sneženje v četrtek in petek, ko je zapadlo več kot en meter snega. Vse ceste so bile neprevozne. Očistili so jih šele v soboto, ko je sneženje ponehalo. Otroci so kljub temu, da so morali ostati na Pokljuki en dan več, uživali. (Nace Hodnik, 2. c) Otroci iz 2. c razreda so odšli v šolo v naravi na Pokljuko. Tam so tekačili, smučali in se kepali. Močno je pričelo snežiti. Zapadlo je veliko snega. Zato cesta ni bila prevozna in avtobus jih ni mogel pripeljati domov. Še za en dan so šolo v naravi podaljšali. (Mirjam Sodja, 2. c) V petek bi se moral 2. c razred s Pokljuke, kjer so imeli šolo v naravi, vrniti domov. Vendar sneg kar ni nehal padati. Zapadlo ga je en meter. Ceste niso bile prevozne, zato so morali ostati še eno noč na Pokljuki. Staršem je učiteljica Mojca sporočila, da se imajo super in da je z otroki vse v redu. V soboto dopoldan so se vrnili domov. (Lovro Ceklin, 2. c) ・

Nastop učencev matične in podružnične šole dr. Janeza ­Mencingerja Mojca Medja

Ob občinskem kulturnem prazniku z učenci in učenkami 3., 4., 5. razreda matične šole ter v sodelovanju z Glasbeno šolo Radovljica tako kot že tradicionalno pripravljamo prireditev z naslovom: Triglav, moj dom! Prireditev bo potekala v Kulturnem domu Joža Ažmana 23. 3. 2018 ob 17.uri. Učenci in učenke podružnične šole pa ob materinskem dnevu pri­ pravljajo prireditev v Češnjici z naslovom: V kraljestvu zlatoroga, ki bo v torek, 27. 3. 2018, ob 18.uri. Rdeča nit obeh dramskih predstav bo povezana s Triglavom ter 240. obletnico prvega vzpona, ki je za občino Bohinj izrednega pomena. Vljudno vabljeni! ・

Winter Days of Metal tudi drugič navdušil Organizatorji in TD Bohinj

Že drugo leto zapored se je v Bohinju, v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici odvil zimski festival Winter Days of Metal. Druga edicija festivala je postregla s številnimi znanimi nastopajočimi glasbenimi skupinami, ki si jih je prišlo ogledat več kot 700 obiskovalcev. Naj omenimo le nekatere: Gaahl’s Wyrd, Endezzma, Asphyx, Dropkick Murphys, Arkona in mnogi drugi. Seveda pa festival Winter Days of Metal ni le glasbeni festival, so pravzaprav prave zimske počitnice. Organizatorji festivala so namreč v sodelovanju s Turističnim društvom Bohinj zopet pripravili pakete z nastanitvijo, smučanjem na smučišču Vogel in kopanjem v Aquaparku Bohinj; v petek pa je vzdušje nadgradila še

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

Foto: arhiv organizatorjev

obilna snežna pošiljka, ki je poskrbela za pravo zimsko idilo. Vse, kar lahko rečemo, je, da se že veselimo tretje edicije festivala. Se vidimo v Bohinju! ・

Zimski B. O. FEjST tokrat v dvorani Danica TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Letos smo tudi zimsko izvedbo našega otroškega dogodka pripravili v dvorani Danica. Razlogov je bilo več, predvsem ni bilo možnosti za šotor. Kljub temu ugotavljamo, da je bilo večini staršev zaradi praktičnosti to še bolj všeč, saj so otroke lahko slekli in že so bile lepe maš­ kare. Na dogodku je bila najbolj popularna poslikava obrazov. Uživali smo v dveh predstavah z veliko plesne animacije in v zanimivi delavnici. Vsi smo se sladkali z dobrimi krofi. Se vidimo na pomladnem B. O. FEjSTu. ・

Pred vrati 33. Alpski večer TD Bohinj

Uspešno se pripravljamo na 33. Alpski večer. Obveščamo vas, da so vstopnice že na voljo v TD Bohinj. Menimo, da lahko Bohinjci povabimo svoje prijatelje na ta dogodek in seveda s tem podpremo to lepo prireditev in jo ohranimo v Bohinju tudi v prihodnje. Nastopali bodo ansambli: Osttirol, Slovenski muzikanti, Ansambel Roka Žlindre, Trio Denisa Novata, Kraški kvintet z Bracotom in Anko, Alpska pihalna godba in na zadnjem koncertu izredno popularni avstrijski ansambel Lechner Buam. Za gostinsko ponudbo bo poskrbela Gostilna Danica. Več informacij na info@bohinj-info.com. Vabljeni na 33. Alpski večer, ki bo 12. maja ob 20. uri! ・

KD Bohinj za dan žena organizira koncert Tanje Žagar – Moja zgodba Kulturno društvo Bohinj

»Moja zgodba« Tanje Žagar bo v nedeljo, 11. 3. 2018, ob 18. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. Na oder doma Joža Ažmana Bohinjska Bistrica se po dolgem času

priredit ve , kultur a

14

Foto: Milan Škof

Foto: arhiv Tanje Žagar

vrača Tanja Žagar z odličnim programom. V lanskem letu je izdala že svoj 5. album z naslovom Carica. Na koncertu nam bo Tanja s svojo spremljevalno skupino Avantura predstavila nove pesmi in svoje velike uspešnice. Tanja vas bo tako kot vedno očarala s svojim temperamentom, čut­ nostjo in energičnostjo. KONCERTNI MENI: dve uri super komadov, smeha, dobre volje in energičnega vzdušja. VSTOPNICE so na voljo v predprodaji po ceni 15 EUR v Turističnem društvu Bohinj do 8. 3. 2018, redna cena bo 18 EUR. Več informacij in rezervacije so na voljo tudi pri KD Bohinj – 040 572 611. Vabimo vas, da si popestrite vikend okoli 8. marca, dneva žena. Se vidimo! ・

Koncert ansambla Kerlci z ­glasbeno igro Mamina zgodba v organizaciji KD Bohinj Kulturno društvo Bohinj

V marcu pripravljamo še en zanimiv glasbeni dogodek, ki vas bo 24. 3. 2018 ob 19. uri privabil v Kulturni dom Joža Ažmana. Gre za glasbeno igro v režiji ansambla Kerlci. Glavni del zgodbe je ljubezenski, saj gre za ljubezen med podeželskim fantom in mestnim dekletom, v igro pa je vpleten tudi ansambel s svojimi glasbenimi vložki. Vstopnine ne bo, zato vljudno vabljeni vsi!!! Se vidimo v Kulturnem domu Joža Ažmana. ・

Segli smo po zvezdah

mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Smo zato na predvečer slovenskega kulturnega praznika se zbrali na že tradicionalnem koncertu Ženskega pevskega zbora KD Bohinj v Kulturnem domu Joža Ažmana, ker dobro v srcu mislimo. Navdihnjene in opogumljene z veličino našega največjega pesnika smo se z zborovodkinjo Cilko Novoselec na čelu odločile, da na koncertu, obogatenem s kulturnim programom, skupaj z obiskovalci in s poezijami dr. Franceta Prešerna na ustih in v srcih, s pogledom, usmerjenim v prihodnost, sežemo do zvezd. Prešerna je navdihovala in k pesniškemu ustvarjanju vodila tudi ljubezen do naroda in domovine, ki bi je ne mogel bolj svobodomiselno in preroško zapisati v Zdravljici, ki že skoraj četrt stoletja tudi kot slovenska himna greje naša srca in orosi marsikatero oko ter v srcih up budi. Zato smo koncert tudi otvorile z Zdravljico, družno zapeto s Triglavskimi rož'cami, pevkami naše sestrske sekcije KD Bohinj pod vodstvom Urške Zupančič. Tokrat smo jih prvič povabile v goste. Že na generalki v ponedeljek smo uživale, ko smo prvič skupaj zapele in je slovenska himna mogočno zadonela iz več kot 35 grl. V našem zboru iz ljubezni do petja, ljubezni do domovine in naše čudovite dežele pojemo slovenske narodne in umetne pesmi, tudi tiste iz zamejstva. Naši programski usmeritvi so se tokrat prilagodile tudi

naše gostje in za nastop pripravile izbor slovenskih oziroma poslovenjenih pesmi. Tako so obiskovalci v programu, ki je trajal uro in četrt, lahko prisluhnili kar petnajstim zapetim pesmim. Devet smo jih zapele gostiteljice, štiri naše gostje, dve pa sta zadoneli iz združenih grl vseh nastopajočih. Iz Prešernovih srčnih bolečin, iz neuslišanih ljubezni, iz solz trpljenja, izgub in nesrečnega življenja so se rodili biseri pesništva, kulture in vrhunskih dosežkov človeškega duha. Iz njegovega notranjega ustvarjalnega ognja je vzplapolala bogata in neprecenljiva pesniška in kulturna zapuščina, ki nas je že pred več kot 180 leti postavila ob bok evropskim narodom in še danes greje naša srca. In bo grela srca naših potomcev, dokler bo živa slovenska beseda. V poklon pesniku so naše pevke v kulturnem programu, ki se je prepletal skozi celoten koncert in sem ga pripravila ter tudi povezovala, recitirale Prešernove poezije. Tako se je živa in navdihujoča slovenska beseda vila skozi celoten večer, izmenjaje skozi zapete pesmi, recitacije in vezno besedo, ki nas je popeljala iz pesnikove bolečine, iz neuslišane in nesrečne ljubezni, do tiste ljubezni, ki srce ogreje in vanj prinaša veselje. Tako, kot je vzpodbujen z ljubeznijo pesnik zmogel iz višav svojega duha prizemljevati veličastne stvaritve, tako zmoremo vsi mi prepoznati svoje lastne, neprecenljive in edinstvene darove ter jih tudi uresničiti. Del njih pevke uresničujemo skozi petje, del pa smo jih razodele tudi skozi pripravo in izvedbo spremljajočega kulturnega programa. Kar devet recitatork se je zvrstilo na odru – Cilka Novoselec, Alenka Ivanuš, Milena Jeklar, Damjana Medja, Malka Čufer in Barbara Hočevar. Za Marto Jeklar, Polono Klemen in Simono Kejžar pa je bil to hkrati tudi ognjeni krst oziroma prvi samostojni javni nastop, zato za premagani strah in tremo zaslužijo še posebno pohvalo. Za svoj nastop so se vse recitatorke predano pripravljale in nas smelo popeljale skozi pesnikove stihe. To je bil večer, v katerem smo se skozi čudovito izkušnjo dvignili iznad svojih omejitev, ponosni na našo deželo, na to, da smo Bohinjke in Bohinjci, da smo Slovenci. Vzpodbujeni z veznim tekstom, z lepo in občuteno zapetimi pesmimi obeh zborov in Prešernovo poezijo smo dvignili pogled s tal v nebo, z upanjem pogledali v zvezde ter v srcu smelo segli po njih ... Po lepoti, ki nam zanjo srce gori ... Po ljubezni, o kateri smo za zaključek večera z našimi gostjami skupaj zapele v Dnevu ljubezni. Ob koncu koncerta je Jure Sodja, predsednik našega društva, v zahvalo za res čudovit večer ob odlični izvedbi razdelil rdeče nageljne obema zborovodkinjama, vsem recitatorkam in voditeljici programa. Obiskovalce pa smo za zaključek povabile še na čaj in kuhano vino v avlo, da smo se malo pogreli, saj je bilo v dvorani res neprijetno mrzlo, sploh za vse nastopajoče v lahkih svečanih oblačilih. Ko smo se zavedle, kakšen navdihujoč večer smo pripravile in kaj vse zmoremo, so se iz navdušenja, ki so ga z nami začutili in delili tudi obiskovalci, saj so pohvalne besede prihajale od vsepovsod, celo začele porajati ideje o tem, da bi s tem programom v prihodnje lahko nastopile še kje drugje. Da bi zbrale pogum tudi za kakšno gostovanje izven Bohinja. Poleg kuhanega vina, ki je še stopnjevalo naše veselje in nas povezovalo še dolgo v večer, pa nas je v srcih predvsem grelo zavedanje, da smo organizirale in skupaj z gostjami izpeljale res bogat kulturni večer, vreden našega velikega pesnika. Večer smo tako, kot smo ga začele, tudi zaključile – z zdravljico. Zdravljico pesnikovemu spominu v čast, sebi in vsem vam, prijatelji, ki spremljate naše nastope in nas tako ali drugače spodbujate pri našem udejstvovanju. ・

15

kultur a

Romantične duše Gledališče 2B

Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja Vas Gledališče 2B vabi na celo na profesionalnih odrih redko, na bistriškem odru pa sploh prvič uprizorjeni pisateljev prvenec Romantične duše. V njem vrhunski slovenski dramatik začrtava zanj vseprisotni motiv hrepenenja in volje do moči. Premiera bo v soboto, 3. marca, ob 19.30 v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, ponovitvi bosta v nedeljo, 4. marca, in v soboto, 10. marca ob isti uri. Zelo vabljeni. ・

Razstava Kranjcev prvi poet – 260 let od rojstva Valentina Vodnika Anja Poštrak, Muzeji v Bohinju, Gorenjski muzej

Razstava v čast Valentinu Vodniku, foto: Barbara Kalan

3. februarja je minilo 260 let od rojstva Valentina Vodnika. Včasih so njegov rojstni dan slavili več dni v okviru »vodnikovanj«, v Gorenjskem muzeju pa smo ga letos počastili z občasno razstavo. Obiskovalci se lahko seznanite z Vodnikovim življenjem in delom, njegovim obdobjem na Koprivniku, prijateljevanjem in sodelovanjem z baronom Žigom Zoisom, njegovo zapuščino in spominskimi obeležji, ki so jih postavili njemu v čast. V tem okviru se spominjamo tudi Vodnikovega leta 1993 in slavnosti na Koprivniku. Na ogled so nekateri časopisni viri, gradivo iz arhivov, pisma in starejše fotografije so prikazani na panojih. Med predmeti izstopa Vodnikova tobačnica, ki jo sicer hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, in Vodnikov portret, ki naj bi ga naslikal slikar Matevž Langus. Razstava bo v Muzeju Tomaža Godca na ogled do konca aprila vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Lepo vabljeni, da nas obiščete. ・

Pravljični večer za odrasle

Maja Šmitek, Knjižnica Antona Tomaža Linharta ­Radovljica Pravljice niso namenjene samo našim najmlajšim. Na posebnih prav­ ljičnih večerih v svet čudes lahko odpotujejo tudi odrasli. Mariborska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami že deveto leto zapored po številnih knjižnicah organizira pripovedovalske večere, na katerih najboljši pravljičarji-knjižničarji raznolikim zgodbam vdahnejo življenje. »Z mariborskimi kolegi z velikim veseljem sodelujemo. Dvakrat so nas že obiskali v Radovljici, tokrat pa smo jih v goste povabili v Bohinj. V sredo, 7. marca, ob 19. uri bo tako 6 knjižničarjev pravljice pripovedovalo v knjižnici v Bohinjski Bistrici,« pove Božena Kolman Finž­ gar, direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. S svojo interpretacijo in edinstvenim načinom pripovedovanja vas bodo začarali Barbara Kaiser, Monika Čermelj, Tone Obadič, Aleksandra Papež, Agica Kovše in Darja Plavčak. Njihove pripovedi pa bodo obiskovalce – mlade in predvsem tiste, mlade po srcu – za en večer popeljale nazaj v otroške dni. Poseben pravljični večer bodo z glasbenim nastopom popestrili tudi učenci Glasbene šole Radovljica. Tovrstni pravljični večeri, ki jih mariborska knjižnica širom po Sloveniji vsako leto izvaja od oktobra do konca marca, so iz leta v leta v leto bolj obiskani. »Prepričana sem, da imajo pravljice tudi na odrasle lahko prav poseben vpliv. Sprostitev, svojevrstna zabava, druženje, predah, odklop od skrbi, obujanje spominov na otroštvo – na tovrstnih pripovedovanjih vsak obiskovalec lahko najde nekaj zase, nekaj, kar mu za tisti dan ogreje srce. Prav vsi domov odidejo nasmejani in bogatejši za novo in nepozabno izkušnjo,« še zaključi Kolman Finžgarjeva, ki vse krajane in ljubitelje pravljic od blizu in daleč prav lepo vabi na ta edinst­ven in brezplačen pravljični večer. ・

kultur a

Velikonočne šege in navade v Zgornji Bohinjski dolini Marija Cvetek

Na Slovenskem se od cvetne pa tja do bele nedelje zvrsti toliko lepih in prijaznih šeg, da bi jih človek komaj naštel, kaj šele dostojno predstavil. V spremstvu mojih spominov iz otroštva mi prihajajo na­ proti velikonočne šege in navade rodnega Bohinja. Če ne bi bilo teh, bi mi tudi druge manj segle do srca. Cvetna nedelja je pravzaprav uvertura v veliko noč in tako rekoč zaposlitev za dušo in roke, za staro in mlado. Središče dogajanja je izdelovanje butare, ki sicer izvira iz predkrščanskega praznovanja pomladi, kristjane pa spominja na palmove veje, ki so jih navdušene množice metale Kristusu v pozdrav, ko je na oslu jezdil v Jeruzalem.

Kakšna mora biti cvetnonedeljska butarica

V času pred cvetno nedeljo me vsako leto kdo sprašuje, kakšna mora biti prava butarica. Ker je letos mednarodno leto nesnovne kulturne dediščine, se moramo še posebej potruditi, da prave šege naših prednikov ne bi šle v pozabo. Ljudje brez pravega čuta za našo bogato kulturno dediščino radi razvijajo tudi svoje kičaste »dizajne«, ki so daleč od tega, kar bi bilo vredno ohranjati. Mnogi prirejajo celo delavnice v »stilu« butalskega kovača, ki sam ni znal kovati, je pa zato učil druge. Prav gotovo se na svetu vse spreminja in pomanjkanje časa in okusa tudi terja svoj davek. Sploh ni napačno, če kdo naredi tudi kaj izvirnega in »sodobnejšega«, saj je to še težje, kot če izdelujemo samo replike »starega«, kar nam Slovencem gre bolje od rok kot pa, da bi na teh osnovah nadgrajevali in razvijali nove izdelke. A danes bomo govorili o bohinjski butarici, kakršne so nekoč nosili k cvetnonedeljskemu blagoslovu. V današnjem času podobne nosi le še malo otrok. V Zg. Bohinjski dolini rečemo butarici hbánca (Srednja vas, Češnjica, Jereka, Podjelje, Gorjuše, Koprivnik), kar pomeni tudi sadiko. V Stari Fužini in pod Studorom pa rečejo hvánca, kar prav tako pomeni sadiko in to predvsem sadiko zelja. Če kdo reče, da gre sadit hbánce (hvánce ali fánce), pomeni kar, da gre sadit zelje v zelnik. Na Bohinjski Bistrici pa na splošno rečejo sadikam flance, tako tudi v mnogih drugih slovenskih narečjih in tudi v pogovorni slovenščini, prihaja pa iz nem. Pflanze, kar pač pomeni sadika, rastlina. Bistričani velikonočni butarici rečejo begánca ali bútarca. Morda kdo pozna še kakšen drug izraz, kajti ljudje, ki se priseljujejo od drugod, s seboj prinašajo tudi svoje izrazje za določene predmete in jih uveljavljajo predvsem v krogu svojih domačih. Tudi na ta način se pravzaprav povečuje bogastvo jezika. V naši hbanci je moralo biti sedem vrst zelenja, čeprav se dandanes večina izdelovalcev več ne drži tega »števila«. Moja hbanca iz otroštva je bila spletena iz vrbovega protja, posebno ročaj je oče umetelno spletel iz raznobarvnega protja, da je bil lepo pisan. V ročaj je zatikal vejice tise, mácje (mačice), leskove šibe, v trebuh ali vamp ‒ kot je dejal ‒ pa je spravil jábka (jabolka) in pomaránke (pomaranče). Na vrhu hbance pa se je košatil púšəljc ali čop, kamor smo zataknili še oljko, lovor, pušpan in brin (vóljka, vórber, púšpen, krámper). Naš oče je tudi skavte učil izdelovati pravo butarico. In kadar jo je izdeloval, je rad pripovedoval, kako je to »potekalo« pri njih doma: »Nekateri dajejo tudi bršljan; mi ga nismo dajali. Pa kakšno leskovo šibo smo dali zraven za krave, da bolj prav gredo, kadar jih ženeš, pa da je več sreče pri živini. Nekaj smo jih dodali: dve do tri, posebno če je bilo več živine pri hiši.« Tudi bohinjski pisatelj Franc Sodja se spominja v svoji knjigi Pisma mrtvemu bratu, kakšno »obredje« so imeli, ko so že sredi noči gnali krave na Vogel: Najprej smo vzeli zelenje iz posušene butare cvetne nedelje, naložili kadila in pokadili ves hlev. Iz butare smo potegnili dolgo palico s tremi popki na koncu. Z njo smo rahlo udarili vsako kravo, vsakega telička. In ko smo butaro pripravljali, smo gledali, da so bile tri palice s tremi popki v butari. Potem smo vse pokropili z blagoslovljeno vodo. Pa še naprej prisluhnimo pripovedi našega očeta: »Protje pa smo uporabljali ta rumeno ‒ enega sem še ogulil, da je bil bel ‒ potem pa sem dodal ta rdečega in ta zelenega. Spodaj pri roču je bilo lepo videti, če je bilo protje večbarvno, saj je bilo bolj pisano. Roč mora biti spleten tako kot pri kórbci (košari), da se hbanca skupaj drži. Skupaj ga drži tudi obroček, ki ga moraš splesti iz protja in ga na koncu natakniti na

16 ročaj. Moraš ga še zagozditi, da ne zdrkne z roča. Najprej moraš seveda en obroč pritrditi na vrhu zloženega protja, do kamor bo segal roč. Spodaj moraš protje še precepiti pa malo nalomiti, da se ukrivi; tako se lepo plete in se ne zlomi. Potem pa začneš plesti malo močnejši roč ali pa višje še enega. Da lahko vanj vsajaš vejice. Na sredo v trebuh ali vamp daš jabolka in pomaranke. Zgoraj pa spet lahko narediš roč, tako lahko na vrhu narediš lepši pušəljc. Nekateri imajo pa zunaj obešena jabolka ali pomaranke. Takim so otroci še kaj odtrgali, tako da so se včasih še stepli. Tiso smo pa vpletli po celi hbanci, oljka je bila pa le za na vrh, za v pušəljc, da je ven gledala; lepo je bilo videti, če je bila ravna. Mi smo imeli v pušəljcu Naš oče s svojo imenitno hbanco ok. l. 2000, še kramper pa pušpen, pa še foto: Rado Kravanja kakšen vorber smo dali vmes. Imeli smo zelen in rdeč pánkəlj (trak), da so ata z njim hbanco obezali (obvezali). Včasih pa so jo obezali z ruto od narodne noše; je bilo tudi lepo in še bolj trdno, saj je bilo precej jabolk v vampu. Ata so imeli trakove spravljene zmeraj na istem mestu na dnu skrinje, da so jih le prijeli, kadar so jih potrebovali. Pa v škatli so bili lepo zloženi, da se niso naprašili. Dokler smo bili še otroci, so nam ata izdelovali hbance; bile so precej velike, ker nas je bilo veliko, vsak je eno jabolko moral imeti. Včasih ni šel nihče na Plesmo s hbanco; smo bili vsi otroci pred oltarjem. Če ga je pa kdo kaj sviral, je takoj mežnar prišel in mu navil uro, pa je bil hitro pameten. Tudi včasih so bili dolgotrajni obredi v cerkvi. Kot šolar sem najprej jaz nosil hbanco, potem so jo pa še: Janez, pa Martin in Matevž. Tudi včasih niso imeli vsi hbanc, marsikdo je imel le nekaj oljčnih vejic pa jabolka v žepu. Jabolka smo potem doma olupili pa pokusili; dve jabolki pa so ata ponavadi pustili, da sta šli še k enemu žegnu za veliko noč. Ata so rekli, da sta topelt (dvojno) žegnana. To je bilo ta pravo!Vsak si je olupil svoje jabolko, olupke pa je dal živini. Pa še malo zelenja od hbance, da je tudi živina dobila svoj žegen. Kar ni bilo užitno, smo dali na ogenj, kajti žegnanih stvari se ne sme kar tako zavreči. Oljko smo imeli tudi za hudo uro. Če je padala toča, smo jo brž dali na ogenj, pa angelsko češčenje in očenaš smo molili. Malo oljke smo vrgli tudi ven in poškropili z žegnano vodo. Pa zraven smo takole molili: Kdor hoče čez naše polje teč, / more (mora) trikret reč: / Jezus, Marija, Jožef. /... / (Franc Cvetek, 1998). S takim »zarotitvenim« obrazcem je tudi babica pri nas doma na vso moč odganjala hudo uro, ostali pa smo ponavljali za njo. Prav tako smo pokadili z oljko med vhodnimi vrati in seveda tudi štrofili z žegnano vodo. Naš oče Franc v svoji pripovedi omenja Plesmo pod Studorom, kjer stoji kapelica in kjer se na cvetno nedeljo zbiramo župljani k blagoslovu cvetnonedeljskega zelenja in nato v procesiji odidemo v župnijsko cerkev v Srednjo vas. To navado je vpeljal šele pokojni župnik Pavel Uršič in se v lepem vremenu z izjemami ohranja še danes. Če so se otroci tepli z hbancami, ni bilo dobro znamenje, kajti ljudje so nekoč verjeli, da se bo zaradi tega bolj bodla živina na paši. V butaricah so bile namreč, kot že rečeno, leskove palice, s katerimi so gnali živino na pašo. Ta vraža je temeljila na podlagi »podobnosti«. Ena izmed palic je služila tudi kot vzgojni pripomoček in tako leskovo mast ali mažo so zataknili za ogledalo ali na kakšno drugo vidnejše in višje mesto kot »celoletno« svarilo. Nekoč so dečki nosili butarice k blagoslovu, zdaj pa jih nosijo vsi otroci in tudi odrasli. Kar se tiče hbance, pa se spominjam, da me je vedno skrbelo, če bo pravočasno narejena, ker jo je oče do zadnjega lepšal in glihal (ravnal). Ni je dal iz rok, dokler se mu ni zdela dovolj lepo oblikovana. Le eno napako so imele te moje butare, da so bile vsaj prva leta prevelike zame.

kultur a , šport

17 Hbanca me je žulila, ko sem jo opirala na ramo, tako da sem kljub veselju mislila, da Jezusu pomagam nesti težki križ. Ker je bila mama huda, zakaj oče dela tako velike hbance, mi jo je nekajkrat pomagal nesti do vrha klanca. Tudi naš oče jo je včasih obvezal z lepo vijoličasto ruto od narodne noše; to je bila hkrati tudi svojevrstna imobilizacija, da ni iz nje padel kakšen sadež. Takih starinskih tekstilnih trakov, kakršne so za povezovanje butarice in za pentlje imeli pri starem očetu, pa mi nismo imeli, ker nam jih je uničil požar. Ko smo se vrnili s »tovorom« od blagoslova, smo pobožno odvezali hbanco: pri nas je oče za vse olupil jabolka in krhlje včasih kar na noževi konici delil celi družini; prav tako je storil s pomarančami. Vse ostalo se je odvijalo podobno kot v očetovi pripovedi, le da pri nas doma nismo dajali živini zelenja iz hbance. Nekaj olupkov smo zakopali tudi na njivo. Oljčno vejico smo zataknili v kot za razpelo, ostalo pa smo spravili v čumnato za mnoge potrebe celega leta. Od hbance smo lomili posušeno zelenje, kadar smo kadili po hiši in okoli nje za vse tri svete večere: na sveti večer pred božičem, na silvestrovo in na večer pred svetimi tremi kralji. Seveda smo zraven škropili tudi z blagoslovljeno vodo. Podobno smo preganjali tudi šen in druge bolezni ter uroke; žegnali smo živino, če je prišla k hiši, še bolj pa, če smo jo prodali, da kpəc (kupec) ne bi imel nesreče z njo. Z oljko smo pokadili tudi krsto, v katero smo položili babico, in pokrov, preden so jo zabili v trúgo. Ob letu pa smo preostanek hbance vrgli v peč, ko je oče kuril za velikonočno peko. Pri nas doma še vedno sami izdelamo vsaj eno hbanco in se z njo poklonimo pokojnemu očetu tako, da jo na cvetno nedeljo pustimo na grobu in jo šele po beli nedelji prinesemo domov. Tudi v Bohinju so že dolgo v navadi kupljene butarice; te so lepo pisane in narejene iz pobarvanih smrekovih oblancev. To so tako imenovane ljubljanske butarice, ki so jih že po prvi svetovni vojni začeli izdelovati v ljubljanski okolici. Najprej so jih prodajali na ljubljanski tržnici, zdaj pa jih dobimo že vsepovsod. Zares so umetelno narejene in zelo dekorativne; še posebno so velika paša za otroške oči, a v njih je vedno manj zelenja. Zato niso preveč primerne za obredno kajenje in kropljenje. ・

Fantje maširajo

Matija Markič. KUD Triglav Srednja vas

Foto: arhiv KUD Triglav Srednja vas

V soboto, 24. 2. 2018 se je v domu Joža Ažmana odvijal že deveti folklorni večer KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju, z naslovom: Fantje maširajo. Rdeča nit večera je bila prva svetovna vojna, saj se v letošnjem letu spominjamo konca le-te. Najprej so fantje, v imitaciji uniform tistega časa, uprizorili menjavo straže pred dvorano, nato pa skupaj 'primaširali' na oder in s pesmijo Fantje maširajo s Kranjske dežele, začeli uradni del večera s plesom in petjem. Odrasla folklorna skupina je v svojih postavitvah prikazala slovo fantov od deklet, ko so le ti odhajali v vojno, ples fantov na fronti, preden so odšli v boj in ples deklet doma, ko so čakale, da se fantje vrnejo. Na koncu pa so se fantje le vrnili in vsi skupaj so zopet zaplesali, zapeli in se veselili ponovnega snidenja. Med posameznimi točkami odrasle folklorne skupine pa so nastopili tudi Žgančki, Otroš­ ka folklorna skupina in Mladinci. Po plesnem in pevskem delu, pa je sledil še neuradni del, kjer so se obiskovalci lahko še malo podružili in strnili vtise ob 'šmornu', pa tudi proti žeji se je kaj našlo.

Vsem, ki bi se jim moral zahvaliti za pomoč pri uspešno izvedenem večeru je preveč, da bi jih lahko naštel v tem članku, zato mi dovolite da naštejem le najpomembnejše. Fantovske uniforme je sešila Iva Legat, folklorne kostume za ostale nastopajoče ureja Mirjam Markič, peti nas uči Manca Mikelj, plesne korake, poleg moje malenkosti, učijo še Ana Matuc, ki je izdelala tudi zahvalne šopke, Klara Hribar in Polona O. Golobič. Povezovalno besedilo je zbrala Helena Zupanc, uredil in pre­ bral ga je Gregor Budal, za okusen cesarski praženec, t.i. 'šmorn', pa je poskrbela Katica Mikelj. Lepa hvala vsem. Hvala pa tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli pomagali, da je večer uspel tako kot je, od plesalcev, plesalk in godcev do ekipe, ki je stregla ob koncu, staršem in Občini ter seveda tudi vam, spoštovani gledalci, ki z vašimi prispevki omogočate lažje delovanje Kulturno umetniškega društva Triglav iz Srednja vasi. Hvala še enkrat. ・

Zima v Kajak kanu klubu Bohinj trener KKK Bohinj, Andraž Nahtigal

Foto: Andraž Nahtigal

V zimskem času se v KKK Bohinj pridno pripravljamo na novo sezono. Zdaj je čas, da naredimo dobro bazično pripravo, opravimo kakšen dodaten specifični trening, lažje pa se ukvarjamo tudi z individualnim pristopom v procesu treninga. Za aerobne treninge nam je letošnja zima naklonjena in debela snežna odeja je kot nalašč za nabiranje kondicije v naravi. Veliko tečemo na smučeh, hodimo v hribe, smučamo in uganjamo različne vragolije na snegu. V telovadnici v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici vadimo ob torkih in četrtkih, poudarek je na razvijanju motoričnih sposobnosti skozi igro, veliko je vaj za izboljševanje koordinacije gibanja. Bolj ko se bliža pomlad, pa izvajamo tudi vaje eksplozivnosti in hitrosti. Ker mora biti vsak kajakaš najprej odličen plavalec, smo dva meseca obiskovali olimpijski bazen v Radovljici, kjer plavalni trener poskrbi tako za učenje pravilne tehnike plavanja kot tudi za kvalitetne treninge v smislu zimske priprave in občutkov v vodi. Najljubša lokacija za trening je naša klubska brunarica Pod skalco, kjer imamo odlične pogoje za vadbo različnih oblik moči, imamo kajakaši ergometer, precej pa se posvečamo tudi gibljivosti. Tekmovalno smo v zimskem času dejavni malo manj, vseeno pa se v tem času odvija zimski pokal. Nastopili smo na duatlonu v Žusterni, kjer smo se preizkusili v Cooperjevem testu in plavanju na sto metrov. V začetku marca nas čaka še zelo priljubljena preizkušnja v zaprekatlonu. Že konec januarja pa smo v sklopu tridnevnega tekaškega tabora, ki ga je na Pokljuki organizirala Kajakaška zveza, tekmovali v teku na smučeh, kjer smo dosegli veliko lepih uvrstitev. Dobro smo izkoristili tudi zimske počitnice. Medtem ko je pet članov in mladincev s trenerjem Miho Kordežem odpotovalo na dvotedenske kajakaške priprave v Sabavdio, smo mlajši trenirali v Bohinju. Nekateri tudi po dvakrat na dan, tako da smo opravili veliko količino treninga. Za najmlajšo skupino smo izvedli tek na smučeh, nočni pohod in alpsko smučanje. Tri dni smo gostili tudi kajakaške prijatelje iz Mosta na Soči, ki so spali pri naših tekmovalcih, čez dan pa smo opravljali skupne treninge. Prisotnost rivalov in prijateljev sosednjega kluba se je pokazala kot posebna motivacija za kvalitetno izvedbo treningov, obenem pa dobra popestritev in druženje v prostem času. Zahvalil bi se staršem za gostoljubje otrok sosednjega kluba, OŠ dr. J. Mencingerja, ki nam je posodila nekaj tekaške opreme, podjetju ALPE, d. o. o, ki nas vsakodnevno rešuje pri izposoji zimske opreme, ratrakistom za lepo urejene tekaške proge po celem Bohinju in vsem ostalim, ki tako ali drugače pomagajo pri aktivnostih kluba. ・

18

šport

Zimski dogodki 'u Flahaw II.' TD Bohinj in ŠD Srednja vas

potrebno tehnično opremo. Prijavite se lahko preko elektronske pošte na plezalna.sola@gmail.com. Rok prijave je sreda, 14. marec. Na koncu bi se radi zahvalili Občini Bohinj in Fundaciji za šport, ki sta omogočili financiranje in postavitev prve visoke plezalne stene v Bohinju. ・

Katra Komar je mladinska ­svetovna prvakinja Brane Iskra, Trener A-pro, SSK Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Preživeli smo lep 6. Juretov memorial, ki je minil v krasnem vzdušju večjega števila udeležencev. Skupaj smo se spomnili dragega Jureta, ki je bil tudi tokrat z nami. Hvala vsem udeležencem, staršem za pogostitev, ŠD Srednja vas za izpeljavo. Prihaja pa še pokal Senožet, ki bo 2. 3. ob 19. uri, s prijavami od 18. ure dalje. Vabimo vas, da se še enkrat to zimo potegujete za čim boljše uvrstitve. ・

Nova plezalna stena v Bohinju Robert Franjić, Plezalna šola Bohinj

Konec januarja smo v Plezalni šoli končno lahko prvič preizkusili novo pridobitev v Bohinju – visoko plezalno steno, ki se nahaja v dvorani Danica. Stena ima približno 260 kvadratnih metrov, njena najvišja točka je oddaljena od tal nekaj manj kot 11 metrov. Na steni imamo 60 plezalnih smeri, ki so označene po barvah. Njihova težavnost je v razponu od 4 do 7c. Otroci so bili ob prvem stiku s steno navdušeni. Nekateri so sprva imeli kar velike oči, ko so po­ gledali visoko pod strop dvorane, vendar se že opazi, da se z vsakim novim obiskom s steno bolj spoprijateljijo. Poleg tega je na novi plezalni steni možna rekreacija za vsakogar. Termini za plezanje za vse obiskovalce so ob četrtkih od 19.30 do 21.00 in ob Foto: Plezalna šola Bohinj nedeljah od 18.00 do 20.00. V teh terminih klub nudi tudi izposojo opreme. Več informacij dobite na naši Facebook strani. Za vse, ki se hočejo bolje seznaniti s športnim plezanjem, bomo v mesecu marcu organiziral 10-urni tridnevni tečaj športnega plezanja. Izvedli ga bomo v petek, 16. 3. popoldne v telovadnici v Srednji vasi nad gasilnim domom in v soboto, 17. 3. dopoldne v dvorani Danica. Tretji dan tečaja bomo izvedli v mesecu aprilu, ko bomo plezali na naravni skali na enem od plezališč v Bohinju. Po uspešno zaključenem tečaju boste dobili naziv in diplomo Pripravnik športnega plezanja. Naučili vas bomo pravilnega ravnanja z vrvjo, vozle in tehnike varovanja. Tečaj bo vodil inštruktor športnega plezanja. Strošek je 30 EUR in vključuje vso potrebno opremo – plezalno vrv in pas, plezalke ter

Foto: arhiv SSK Bohinj

V mesecu februarju smo bili skakalci zelo dejavni, saj smo imeli tudi po več tekmovanj v enem tednu. Sprva smo naredili kar nekaj dobrih uvrstitev na pokalnih tekmah v Tržiču, Žireh, v Mengšu, Kranju in Planici. Tekmovali smo v prav vseh kategorijah od cicibanov pa do članske kategorije. V bistriški šoli pa smo v sklopu akcije Skoči z nami, s skupnimi močmi z vodstvom šole in Smučarsko zvezo Slovenije, organizirali treninge za najmlajše z alpskimi smučmi na Poljah. Najmlajši skakalci z alpskimi smučmi so se nato še uradno pomerili na regisjkem šolskem tekmovanju v Žireh. Na improvizirani mali skakalnici jih je skočilo preko 200. Neža Habjan je postala regijska prvakinja, Eva Habjan podprvakinja, Tevž Sodja je bil bronast. Štirje bohinjski tekmovalci so se uvrstili tudi na državno šolsko prvenstvo, ki bo v začetku marca v Kranju. Sedaj pa še nekaj besed o rezultatih, ki se berejo kot kakšna dobra pravljica. Po odličnem nastopu v svetovnem pokalu na Ljubnem je punce, tudi Katro Komar čakal še vrhunec tekmovanj v Švici. Na mladinsko svetovno prvenstvo so se podale odločno, da po lanskem srebru stopijo na najvišjo stopničko. Odlično je skakala že na treningih saj so bili rezulati kar za najboljšo deseterico. V klubu smo ažurno spremljali rezultate in ves čas po tihem navijali zanjo. Na posamični tekmi je nastopila kot najmljaša tekmovalka, tekmo končala na 18.mestu. Sledilo je še ekipno tekmovanje in z njim presenečenje, ki so ga skupaj z njo pripravile še Ema Klinec, Nika Križnar in Jerneja Brecel, osvojile so namreč ZLATO medaljo. Ta medalja je za naš klub druga medalja s svetovnih prvenstev, je največjega leska, na kar smo zelo ponosni. Za svoje dosežke je Katra prejela čes­ titke tudi z državnega zbora Slovenije. Vrhunec sezone smo imeli tudi v Planici - FIS OPA igre za mlajše kategorije. Iz našega kluba so nastopile tri dekleta, Mila Gaja Kranjc in sestri Komar – Tinakra in Katra. Za mlajši dve je bilo to prvo mednarodno tekmovanje in sta bolj spoznavale in se spo­ gledovale z mednarodno konkurenco. Starejša Katra pa je pokazala zelo dobre skoke in Foto: arhiv SSK Bohinj na posamični tekmi osvojila

šport, z a konec

19 2. mesto, ekipno pa so slovenke osvojila 1. mesto pred Nemkami in Avstrijkami. Da pa bomo lahko še bolje skakali in spisali še kakšno tako pravljico so v Mercatorju ponovno poskrbeli, da nas podprejo z nagradno igro. Kupci tudi letos lahko svojemu najljubšemu klubu namenijo zbrane kupone. Vaš glas lahko oddate preko interneta ali na Mercatorjevih blagajnah po Bohinju. Zelo bomo veseli v kolikor boste glasovali za naš klub. Zima pa nam je nasula kar veliko naravnega snega, tako da smo na Poljah pripravili prav vse skakalnice, preizkusili smo tudi našo novo pridobitev K50 m skakalnico. Za konec zimskega tekmovalnega obdobja pa bomo na Poljah na Hansenovi skakalnici organizirali še sklep­ no tekmovanje »Planica pred Planico«. Treninge »skoči z nami« bomo izvajali še do konca marca oziroma dokler nam bo služila snežna podlaga. Zainteresirani se nam še vedno lahko pridružite vsak torek in četrtek na Poljah od 17.30-19.00 - Vabljeni. In še enkrat, bravo Katra, tvoji rezultati so nam v navdih in spodbudo za v naprej, naj bodo tudi vam. ・

Zahvala ob izgubi Janka ­Korošca Žalujoči domači

Ob boleči izgubi našega dragega očeta Janka Korošca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam stali ob strani ob njegovem slovesu. Najlepša hvala dr. Saši Langus in dr. Martini Vičič Ravnik, patronažni sestri Zalki in medicinskim sestram ZD Bohinj. Hvala gospe Alenki Zorč iz Doma sv. Martina v Srednji vasi. Hvala negovalkam Sabini, Marjeti, Barbari in Zdenki za vso pomoč in tolažilne besede. Hvala Mileni, Andreji in Tanji za pomoč pri postrežbi. Hvala župniku Marjanu in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala Alešu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam bili v pomoč in oporo, ko smo našega očeta Janka pospremili k zadnjemu počitku. ・

Zahvala Zofka Žnidar

Ob hudi nesreči, ki me je prizadela v decembru, se lepo zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali. Posebna zahvala gre sosedom, družini Soklič, sodelavkam, gasilcem, Karitasu, Rdečemu križu, Ivi Lapajne, županu Francu Kramarju, podžupanu Jožu Sodju, ... Najlepša hvala vsem. ・

Med je več kot le sladilo Čebelarska zveza Slovenije

Foto: arhiv TD Bohinj

V zadnjem času se veliko piše in govori o medu v primerjavi z belim sladkorjem. Eden najbolj poklicanih, da pojasni razliko med obema, je prim. Peter Kapš, dr. med. Kapš je upokojeni zdravnik, specialist, ki je služboval v Zdravstvenem domu v Novem mestu, Splošni bolnišnici Novo mesto, Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, dodatno se je izobraževal tudi na Inštitutu za pljučne bolezni na Golniku, na kar-

diološki kliniki v Zagrebu in Nemčiji. Napisal je več kot sto strokovnih člankov, večkrat je sodeloval kot soavtor knjig, napisal je 20 samostojnih knjig, med njimi Med in zdravje, Bolezni dihal in čebelji pridelki, Zdravljenje s čebeljimi pridelki (apiterapija), Čokolada kot hrana in zdravilo, Hrana in rak, Mleko za zdravje, Vino in zdravje itd. V nadaljevanju vam posredujemo njegov članek z naslovom:

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem ­(kristalnem, trsnem) sladkorju pa je le saharoza prim. Peter Kapš, dr. med.

Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izloč­ kov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja. Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očit­ na. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano. Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez. Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz me­ dnega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le-ta je slajša od glukoze. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov pa lahko včasih z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju. Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave ...) z belim (kristalnim) sladkorjem dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi. ・

z a konec

20

Na prizorišču zimske Olimpijade prof. Janko Ravnik, Slovenec, 1. 2. 1931

Leta 1931 se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz krajev po Kranjskem in tujine. Prvi se je spustil po naletu inž. Hanssen. Zavlada popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh, ob doskočišču je bilo tako veselo, kot pozneje pod skakalnico ob vasi Polje nikdar več. Zimski šport v Bohinju, smučarski teki in smučarski skoki so veljali za glavno razvedrilo mladih, zato ni nič čudnega, da se je skoraj vsa bohinjska mladina navdušila za smučanje. Takoj po ustanovitvi se je klub imenoval Smuški klub Bohinj, dne 26. decembra 1930 je klub organiziral odmevno Smuško akademijo v dvorani Prosvetnega doma (danes ŠPAR). Dne 20. do 24. februarja 1931 so pod najvišjim pokroviteljstvom Kralja Aleksandra potekale 1. mednarodne zimsko športne tekme (Zimska olimpijada v Bohinju). Častna pokrovitelja sta bila župan Mavrič in kapetan Maksimovič. S tekmovališča je v eter prenašal ljubljanski radio. Tako je sedaj Bohinj pozorišče velikih mednarodnih borb na zimsko športnem polju. Velike zimsko športne prireditve, ki so bile lansko leto odpovedane, oziroma preložene na letos, se pravkar vršijo v Bohinju. Da se te tekme vobče vrše pri nas, je zasluga našega »Jugoslovenskega zimsko-športnega saveza«, ki se je že dolgo vrsto let prizadeval, da se izmerijo tozadevne mednarodne moči enkrat na naših tleh. In za to je bil določen naš slikoviti Bohinj, iz katerega prinašamo več fotografičnih posnetkov, zlasti one terene, po katerih bo tekla tekmovalna proga. Pri izbiri kraja je JZSS zelo preudarno razmotrival, ko je za to določil Bohinj. Kajti obseg takih prireditev zahteva najobsežnejše in najprimernejše terene, ako se hoče na primer tekmovalno progo tako po tehnični, kakor tudi »estetični« strani kolikor mogoče vzorno in zadovoljivo izvesti. Pa kakor že rečeno: Na prizorišču zimske olimpijade v Bohinju je

to lahka stvar. Obširne brezdrevesne poljane, dobrave in senožeti, v pravem razmerju menjajoči se terenski vzponi, ravnice in padci, slikovita alpska pokrajina - vsega tega nudi Bohinj v izobilju. Pri ugodnih snežnih razmerah težko tekmuje z njim še kak drug kraj. Pa tudi po drugi strani se je Bohinj na te prireditve pripravil. Omeniti je treba veliko Hanssenovo skakalnico, najboljšo v naši državi, ki so jo podjetni Bohinjci zgradili. Na njej so omogočeni skoki nad 50 m v daljavo. Ravno danes se to tekmovanje vrši. Z navedenimi prireditvami, ki imajo izrazit mednarodni značaj, je pa v sploš­nem storjen velik korak navzgor. Da je to za našo domovino velike koristi, je jasno, kakor je jasno, da leži velik del našega narod­ nega gospodarskega napredka, v pospe­ ševanju tujskega prometa. Udeleženci najrazličnejših narodov in držav imajo pa tudi priliko na lastne oči prepričati se, da prebiva tod kultura in po napredku stremeč narod. Le-ta danes navdušeno pozdravlja svoje odlične goste! ・

21

ogl a si 040/202 384

Tradicionalne domače mesnine Čadež so soljene z morsko soljo, aromo jim dajejo prave naravne začimbe (poper, česen, lovor, brin), prekajene so z bukovim dimom.

Mesnine Čadež so brez glutena, laktoze, jajc, soje, GSO in drugih alergenov ter brez umetnih barvil in brez umetnih arom.

MESNICE ČADEŽ: Jesenice, C. Cirila Tavčarja 6; Škofja Loka, Kapucinski trg 4 (v pritličju NAME); Kranj, Koroška cesta 26 | www.mesarstvo-cadez.si

RAZPIS ZA POČITNIŠKO DELO T ­ URISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ Razpisna prosta mesta za čas poletne t­uristične sezone 2018: 1. Več receptorjev in informatorjev v »TIC Ribčev Laz« in v kampu Danica 2. Pobiralci pristojbine za urejanje poti pri Slapu S ­ avica 3. Pomoč v strežbi in kuhinji v gostilni Danica Pod točko 1. in 2. bodo imeli prednost komunikativni študenti in dijaki šol turistične usmeritve, ki obvladajo vsaj dva tuja jezika in osnove računalništva. Pod točko 3. bodo imeli prednost komunikativni ­kandidati z veseljem do dela v gostinstvu. Študente in dijake vabimo, da pošljejo do 30. 3. 2018 pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ­ ­ dosedanjih delovnih izkušnjah ter kratkim ­življenjepisom na naslov: Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 ­Bohinjsko jezero oz. e-pošti: milena.kosnik@bohinj-info.com. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni od roka za oddajo pisnih ponudb na razpis. Predsednik Turističnega Društva Bohinj Janez Pristavec

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

22

ogl a si 040/202 384

PRILOŽNOST JE PRAVA.

00 EUR 5 K E N A R PRIH 00 EUR 8 A Z O IV R GO

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0-5,7 l/100km in 106-131 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0558 g/km, trdi delci: 0,00024-0,00129 g/km, število delcev: 0,098-3,160 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Akcija velja od 1.1.2018 do 31.3.2018. Priporočene akcijske maloprodajne cene veljajo za nova vozila, za katera bo v obdobju akcije izstavljen račun. Do prejema Magna kartice v znesku 800 EUR so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.

ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

23

ogl a si 040/202 384

OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34 www.optika-berce.si

Progresivna očala vseh cenovnih razredov

ogl a si 040/202 384

24