Bohinjske novice, marec 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 3. MAREC 2017 ŠTEVILKA 3

Bron, srebro in zlato za Katro Komar

4

10

19

21

23

AKTUALNO

BOHINJSKO

MLADINA

KULTURA

ŠPORT

Nova oprema na parkiriščih

Nov razpis za znamko ­Bohinjsko

Multisenzorna soba v osnovni šoli

Folklorni večer KUD Triglav

­Tekmovalni februar za ­Smučarsko ­ ruštvo Bohinj d

FOTO: Katarina Košnik

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Smo v drugi polovici letošnje zimske se­ zone, ki jo je zaznamovalo pomanj­kanje snega in posledično tudi slab turistični obisk zimskih mesecev. Nedvoumno se je zopet pokazalo, da je Bohinj poletni turis­ tični center, zimski pa od propada Koble ne more konkurirati smučarskim centrom po Sloveniji. Človek bi pričakoval, da bodo last­ niki Koble in njihov direktor naredili vse, da bi zagnali smučišče, pa so razprodali snežne topove in teptalce, tako da je prihodnost Koble pod okriljem Koble ŽTG končano in obstoječe naprave ni možno več usposo­ biti. Edina rešitev, ki se ponuja in je realna, je izgradnja novega smučišča pod okriljem Boštjana Čokla, ki pa mora na novo pridobiti gradbeno dovoljenje, saj so prejšnjega zaradi pritožbe odpravili. Glede na dejstvo, da so pri tej investiciji ključni lastniki zemljišč, smo or­ ganizirali sestanek z njimi, na katerem je bilo lastnikom in nekaterim turističnim delavcem razloženo o položaju, v katerem se trenutno nahaja investicija. Treba je povedati, da je tehnična dokumentacija, ki ni bila poceni, pripravljena, treba je pridobiti le soglasja nekaterih lastnikov, ki žal trdo vztrajajo in ne podpišejo pogodb. Zaradi novega Zakona o agrarnih skupnostih je prav tako treba na novo pridobiti soglasje, kar zahteva pose­ ben postopek, ki pa ga bo agrarna skupnost - upam - realizirala na svoji skupščini, tako da bo zadoščeno zakonu. Ob tem pa vseeno ne morem mimo tistih, ki trmasto in brez razloga »nagajajo« projektu in ne nosijo pri tem nobene odgovornosti. V kolikor bodo za­ ostrili svoje zahteve, bom njihova imena tudi javno objavil, da bodo nosili odgovornost do nas, še bolj pa do naših otrok, za katere

18. redna seja ­Občinskega sveta 16. 2. 2017 Katarina Košnik

Na prvi letošnji redni seji so svetnice in svetniki med drugim po skrajšanem pos­topku sprejeli spremembe in dopol­ nitve Odloka o prometnem režimu, ki med drugim odpravlja parkirne nalepke za do­ mačine in namesto teh uvaja kartice. Po razpravi so za zdaj še opustili možnost po­ biranja parkirnine v zimskem času. Zdrav­

Rok za oddajo prispevkov v marcu

bi izgradnja omenjenega smučišča pome­ nila razvojni potencial Bohinja, prinesla bi možnosti za obstoječe turistične objekte, tr­ govine in gostilne. Pri tem je treba poudariti tudi to, da je sama izgradnja širšega pomena, podprle so jo vse gorenjske občine in ima ob pogoju, da bo izdano gradbeno dovoljenje, realne možnosti, da pride do izgradnje. Zato se mi zdi pomembno poudariti, da moramo vsi stopiti skupaj in podpirati projekt in se prenehamo spraševati, kdo »stoji zadaj« z denarjem, saj to ni problem občine Bohinj in njenih občank in občanov, ampak bo sred­ stva zagotovil investitor, same naprave po izgradnji pa bodo ostale v Bohinju. Ob koncu pa želim sporočiti, da je občina Bohinj med tremi finalisti akcije Zlati kamen, ki predstavlja občine, ki so izkazale največji razvojni preboj v zadnjih štirih letih. Nagrada je odmevna, saj je glavni poudarek pri letoš­ nji nagradi turizem. Osredotočen je na uspeh na razvoju več dobrih in izvirnih praks. Priznanja bodo podelili 14. marca v Ljub­ ljani, kjer bodo tudi razglasili zmagovalce. Izkoriščam pa županov kotiček, da vsem Bohinjkam in Bohinjcem čestitam ob našem občinskem kulturnem prazniku 26. marca in Vas vabim na svečanost. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. ka Cesarja so potrdili za novega člana komisije za negospodarske dejavnosti. V nadaljevanju na kratko povzemam ne­ kaj točk seje. Posnetek seje pa si je preko spleta (ATM TV ali youtube) še vedno moč tudi v celoti ogledati.

Po skrajšanem postopku ­sprejeli Odlok o spremembah in ­dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera

Razlogi za spremembe in dopolnitve od­ loka so spremembe v tehnologiji delovanja parkirišč ter uskladitev odloka na nekaterih

področjih, ki glede na izkušnje v praksi izka­ zujejo potrebo po posodobitvi ureditve. Z odlokom se območje parkiranja širi tudi na vstopni mesti za soteskanje na Jerečici in Grmečici. V dogovoru z izvajalci soteskanja se ureditev dostopa do kanjonov namesto s plovb­nim režimom uredi prek parkirnega režima. Občinski svet bo s sklepom določil tudi čas parkiranja, parkirišča, kjer je omogočeno parkiranje, zavezance za plačilo ipd. Dovolilnic v obliki nalepk razen za last­ nike zemljišč na Vojah itd. odslej ne bo več, nadomestile jih bodo kartice. Imetniki kartic bodo navodila za uporabo prejeli hkrati s kar­ tico. V izogib administrativnim postopkom občanov na konec koledarskega leta je ob­ dobje veljavnosti kartice zamaknjeno tako, da traja od 1. aprila tekočega leta do 30. marca prihod­njega leta. Odpravljene so nejasnosti v primerih prenosa dovolilnic na ožje družinske člane. Zavezanci za plačilo pavšalne turistične takse, ki so do sedaj izbirali med nakupom kartice Gost Bohinja ali letne parkirne dovo­ lilnice, bodo odslej lahko kupili samo slednjo. Med predvidenimi točkami odloka pa je bila tudi uvedba parkirnine tudi v zimskem času, ki bi bila cenovno prilagojena manjšemu pov­ praševanju, zbrana sredstva od parkirnine pa bi se med drugim namenila za kritje stroškov pluženja parkirišč in okoliških poti, čiščenja okolice, odvoz smeti ipd. Predvsem zato, ker infrastruktura še ni dokončno urejena in za potrebe smučišča Vogel so v razpravi to točko umaknili in parkiranje v zimskem času ostaja še namrej brezplačno. Kot je po seji povedal župan Franc Kramar, so se z amandmajem odrekli pobiranju parkir­ nine pozimi kar je pametno. „Če bi uvedli zim­ sko parkirnino, bi vsi, ki prihajajo smučati na Vogel morali plačati 59 centov parkirnine na uro, kar pa se mi zdi neodgovorno.“

V prvi obravnavi so s­ prejeli ­Odlok o spremembah in d ­ opolnitvah ­občinskega p ­ rostorskega načrta Občine Bohinj

Občinski prostorski načrt Občine Bohinj je stopil v veljavo 21. maja 2016. Ob upora­ bi OPN Bohinj so bile v praksi ugotovljene določene nejasnosti ter neskladja v okviru določil posameznih prostorskih izvedbenih pogojev ter v okviru podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za posamezne enote urejanja prostora. Zaradi neskladij in nejasnosti je onemogočena realizacija neka­ terih projektov ter oteženo pridobivanje up­ ravnih dovoljenj. Z namenom uskladitve OPN Bohinj z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, odprave nejasnosti in neskladij med določbami

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. marca, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PRO­ SIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. aprila 2017.

3 posameznih prostorskih izvedbenih pogojev so potrebni popravki v tekstualnem delu OPN Bohinj, predvsem v okviru izvedbenega dela. Z njimi se bo predvsem omogočilo ustrezno izvajanje upravnih pos­ topkov ter izvajanje v veljavnem OPN že predvidenih oz. dopustnih dejavnosti.

Občina Bohinj bo pripravila Spremembe odloka NUSZ, na seji so določili izhodišča za pripravo

Občinska uprava Občine Bohinj bo, po sklepu občinskega sveta pripravila nov predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bohinj, pri tem pa bo upoštevala sledeča izhodišča: -- Poslovne objekte, v katerih se ne opravlja dejavnost, se obremeni z dodatnim številom točk. Namen te podražitve pa je predvsem spodbuditi dejavnost v poslovnih objektih, bodisi z obuditvijo lastne dejavnosti ali oddajo prostora v najem. Poleg tega so na občinski upravi pri pripravi tega izhodišča imeli v mislih tudi obremenitev lastnika propadajočih hotelov ob Bohinjskem jezeru -- Opuščenih stanovanjskih objektov se ne obremeni z dodatnim šte­ vilom točk. Razlog za to pa je predvsem v tem, da so zadaj lahko socialni problemi, po drugi strani pa so evidence nepopolne in je težko določiti, kateri objekti so opuščeni, kateri ne. Ne bodo pa, kljub prvotno predlagani možnosti, dodatno obremenili lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč.

Občinski svet se je seznanil s Programom dela javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2017

Program dela Turizma Bohinj poteka v okvirih, ki so mu določene z zakonskimi in podzakonskimi podlagami, temelji na izvajanju sprejete Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 - 2016 z vključe­ nim modelom razvoja in trženja destinacije obravnavanem obdobju. Poleg rednega dela bodo na področju promocije in trženja nadalje­ vali delo na vzpostavitvi centralne prodajne službe Bohinja. Na področju razvoja turističnih produktov bodo delovali na nadgrad­ nji in povečanju dodane vrednosti s pomočjo znamke Bohinjsko. Pred­ vsem bodo usmerjeni na višanje kvalitete in s tem tudi cene izdelkov. Festivali bodo doživeli vsebinsko nadgradnjo kartica Gost Bohinja pa tehnično nadgradnjo (digitalizacija). N področju infrastrukture jih letos čaka prenova in izboljšanje označevanja v Bohinju (urbana oprema). Na to temo so že naredili ana­ lizo, na podlagi katere bodo že letos nekatere točke na novo opremili z informacijskimi in usmerjevalnimi tablami. Med večjimi projekti imajo v načrtu ureditev poti na Ajdovski gradec in poti ob koritih Mostnice. Na področju pridobivanja evropskih sredstev pa so že zdaj z drugimi partnerji vključeni v več projektov, nekaj prijav jih čaka tudi še v tem letu. V luči uresničevanja ukrepov Strategije razvoja in trženje destinacije Bohinj (predvsem ukrepi prve prioritete: Partnerstvo in soorganizira­ nost) bodo v letu 2017 več aktivnosti namenili tudi združevanju or­ ganiziranosti različnih prireditev v Bohinju. Na ta način želijo: združiti kadrovske in finančne vire potrebne za posamezne prireditev, izboljšati organizacijo posameznih prireditev z boljšo medsebojno komunikaci­ jo, povečano prepoznavnostjo, da so prireditve naš skupen produkt, razdelitvijo nalog, nadgradnjo idej, povezati prireditve s turističnim gospodarstvom ter izboljšati promocijo in trženje. V tem letu pa jih čaka tudi selitev v center TNP v Staro Fužino in prevzem upravljanja bohinjskih muzejev.

Sprejeli so Letni program športa v Občini Bohinj za leto 2017

ak t ualno gotavlja določen obseg proračunskih sredstev za povečanje kvalitete športne infrastrukture v občini Bohinj. Športni programi se sofinancirajo na podlagi usmeritev nacionalne­ ga programa športa in skladno s Pravilnikom za vrednotenje progra­ mov športa v občini Bohinj, katerega sestavni del so merila za vred­ notenje posameznih programov. Iz proračuna Občine Bohinj se za proračunsko leto 2017 za športne programe zagotovi sredstva v višini 206.795,00 EUR, in sicer: 127.000,00 EUR za športno infrastrukturo in 79.795,00 EUR za pro­ gramske in razvojne naloge.

Informacija glede možnosti umestitve LIP pohištva

Občinski svet Občine Bohinj je na svoji 5. izredni seji dne 7. 12. 2016 sprejel sklep, da mora Občinska uprava preveriti možne prostor­ ske rešitve za LIP pohištvo in s tem seznaniti Občinski svet. Predelovalne, proizvodne in storitvene dejavnosti se razvijajo v Bohinjski Bistrici v gospodarski coni LIP Bled, ob severnem vstopu v Bohinjsko Bistrico (območje betonarne), ter na območju Filba. Gospodarski coni sta prisotni tudi v Bohinjski Češnjici (na območju žage) ter v Srednji vasi (območje sirarne). Z Občinskim prostorskim načrtom občine Bohinj (v nadaljevanju: OPN) so se dodatne površine za gospodarske dejavnosti zagotovile z manjšo širitvijo obstoječe gospodarske cone LIP Bled na jug (EUP BB37), vendar se območje namenja predvsem poslovnim in proizvodnim dejavnostim s čisto tehnologijo, ki ne bo moteča za sosednja stanovanj­ ska območja. Na območju zgoraj omenjene gospodarske cone na jugu je cca 9.600 m² nezazidanih zemljišč. Na območju obstoječe gospodarske cone LIP Bled je še nekaj pros­ tih površin na severnem delu cone (cca 5.000 m²). Problematičen je dos­top do tega dela ter sam teren, na katerem bi bilo potrebno pred posegi izvesti geološke raziskave. Možnost pozidave tega območja pa je odvisna tudi od načrtov pod­ jetja LIP Bohinj, d. o. o., ki Občini niso poznani. Za proizvodno dejavnost (betonarna) ob severnem vstopu v Bohinj­ sko Bistrico je dolgoročno predvideno, da se opusti, območje pa se nameni poslovnim in proizvodnim dejavnostim s čistimi tehnologijami, ki ne bodo obremenjevale okolja. Območje gospodarske cone meri približno 13.000 m². Problem tega območja predstavlja poplavna ogroženost. Poleg tega je to območje, kot je pokazalo poročilu v ločeni točki dnevnega reda, močno obremenjeno s hipotekami. Med najbolj ugodnimi možnostmi se je pokazala lokacija za tovarno Filbo, na mestu zdaj načrtovane ob­ voznice. Je pa to rešitev, ki bo zahtevala dodatno preverjanje in tudi spremembo Občinskega prostorskega načrta. To pa za podjetje Lip Pohištvo, ki ima pogodbo za najem prostorov v Lipu Bohinj le še do konca leta, ne bo dovolj zgodaj.

Občinski svet se je seznanil s Programom dela javnega zavoda Turizem Bohinj za leto 2017

V obdobju od januarja do decembra 2016 (decembrski podatki so še nepopolni) bohinjski turizem skupaj beleži rekordnih 476.100 nočitev, kar je 15 % več kot v letu 2015. Število domačih nočitev se je povečalo za 7 %, število tujih pa kar za 20 %. Število prihodov domačih gostov se je povečalo za 3,5 %, tujih pa za 20 %. Porast beležijo prav v vseh mesecih, razen v mesecu juniju, največji porast nočitev pa beležijo v mesecu marcu, septembru in oktobru. Za nadaljevanje rasti si bodo prizadevali tudi v tem letu. ・

Letni program športa (v nadaljevanju: LPŠ) v občini Bohinj za leto 2017 zagotavlja, da bo Občina Bohinj v skladu z Odlokom o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 izvajalcem športnih programov namenila določen obseg finančnih sredstev za izvajanje programov športa, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev. Občina Bohinj z LPŠ omogoča in soustvarja razvoj športa. LPŠ 2017 prav tako za­

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 3. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Sodelovanje javnosti pri ­obravnavi predpisov Nace Arh, Občina Bohinj Spoštovani, v pripravi so spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bohinj, Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj ter Odloka o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi zavoda (opomba: Javnega zavoda Turizem Bohinj), ki jih bo občinski svet obravnaval predvidoma na pri­ hodni seji. Predlogi s povzetkom so objavljeni na spletni strani občine. Vabljeni ste k oddaji svojih pripomb ter predlogov po navadni pošti ali e-pošti na obcina@bohinj.si. Hkrati vas obveščamo, da bomo v skladu z načelom transparent­ nosti delovanja občinskih organov ter načelom sodelovanja javnosti pri upravljanju javnih zadev v nadalje na spletni strani občine objav­ ljali vse predpise, ki jih bo obravnaval občinski svet, ter tako zago­ tovili pravočasno informiranje javnosti ter pridobili potrebne pov­ ratne informacije glede priprave predpisov. Vabimo vas, da prek naše spletne ­strani spremljate dejavnosti občinskih organov in sodelujete pri pripravi predpisov. ・

Najava javnega razpisa - Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2017 Občina Bohinj

Občina Bohinj bo naslednji mesec v Bohinjskih novicah in na splet­ ni strani Občine Bohinj objavila Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2017. Predmet javnega razpisa bo dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2017 v občini Bohinj za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih ­gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter na­ ložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

Državna kolesarska povezava, odsek Bled - Bača, je del regijske­ ga, državnega in tudi mednarodnega kolesarskega omrežja. Namen in cilji izgradnje kolesarske poti so zagotavljanje prometne varnosti kolesarjev, razvoj kolesarskega turizma, spodbujanje trajnostne mobil­ nosti, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, spodbujanje izvedbe športno-rekreativnih dogodkov, izboljšanje kvalitete življenja lokalne­ ga prebivalstva ter spodbujanje zdravega načina življenja. Na predstavitvi bo predstavljen projekt kot celota, s poudarkom na odseku kolesarske poti, ki poteka v občini Bohinj med Sotesko in Bohinjsko Bistrico, obenem pa bodo predstavljene tudi nadaljnje ak­ tivnosti v okviru projekta. Prisotni bodo tudi predstavniki Direkcije Republike Slovenije za in­ frastrukturo in podjetje DRI upravljanje investicij, d. o. o. Vljudno vabljeni! ・

Nova oprema na parkiriščih v ­neposredni okolici Bohinjskega jezera Darinka Maraž Kikelj, Občina Bohinj

Konec januarja 2017 se je zaključil projekt Parkiraj & doživi naravo, katerega partner je bila tudi Občina Bohinj. Namen projekta je bil, da se preko povečanja možnosti in pri­ vlačnosti obiskovanja naravnih vrednot oz. TNP-ja z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo zmanjša obremenjenost tu­ kajšnje narave z avtomobilskim obiskom. Tako se bo zagotovila ohranjenost narave ter povečala njena dostopnost in doživljajska privlačnost za vse skupine obiskovalcev in domačine. Kot partner v projektu je Občina Bohinj sodelovala pri vseh ak­ tivnostih projekta, predvsem pa v infrastrukturnem delu. V okviru projekta sta bili v Bohinju vzpostavljeni dve novi točki za izposojo koles z infrastrukturo/opremo za izposojo in vračilo koles (14 treking koles, čelade, 2 otroška stolčka). Kolesa so locirana v centru Bohinjske Bistrice (agencija Hike & Bike, Triglavska cesta 37b) in v Stari Fužini (Center TNP Bohinj). Prednost in posebnost obeh izposojevalnic je, da lahko ob predhodni najavi kolo vzamete v eni in ga pustite v drugi izposojevalnici. Rezervacijski obrazec je dostopen na naslednji povezavi: http://www.bohinj.si/si/ poletje/aktivno_poletje/kolesarjenje/najem-treking-koles. Nadgrajenih pa je bilo tudi 6 parkirišč v okolici Bohinjskega jeze­ ra. Na petih parkiriščih so bili postavljeni novi parkomati, na enem parkirišču pa je bil vzpostavljen t. i. zaprti sistem parkirišča z avtomat­ skima blagajnama in novima zapornicama.

UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev - de minimis UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju - de minimis UKREP 13: Gozdarski ukrepi - de minimis UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja

Vabilo na predstavitev idejnega projekta regionalne kolesarske povezave Občina Bohinj

Občina Bohinj skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo vabi zainteresirano javnost ter lastnike zem­ ljišč na predstavitev idejnega projekta regionalne kolesar­ ske povezave RKP R2, Bled - Bača, odsek Soteska - Bohinj­ ska Bistrica, ki bo v torek, 14. marca 2017, ob 17.00 v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

Foto: Mitja Sodja

Nova oprema, ki je bila vzpostavljena z namenom zmanjšanja obremenjenosti naravne vrednote Bohinjsko jezero z motoriziranim obiskom ter povečanja dostopnosti in kvalitete interpretacije in doživ­ ljanja, inovativno kombinira več funkcij z namenom omejevanja mo­ tornega prometa, spodbujanja uporabe mehkih oblik mobilnosti ter informiranja/interpretacije naravne dediščine ter informiranja o nad­ grajenih programih doživljanja narave .

5 Nova oprema na parkiriščih omogoča uporabo sistema inteligent­ nega prometa (Intelligent Transport Systems – ITS) ter informiranje in promocijo obiskovanja/doživljanja naravne vrednote z mehko mo­ bilnostjo. Parkomati omogočajo posredovanje podatkov o zasedenosti parkirišč na interaktivno spletno stran trajnostne mobilnosti v Julij­ skih Alpah (https://mobility.julian-alps.eu/sl/odgovorno/parkiranje), ki uporabniku ponuja informacijo o trenutni zasedenosti in prostih parkiriščih na tem območju ter kombinirane možnosti rabe mehke mobilnosti. Za informiranje o trenutnem stanju zasedenosti parkirišč pa je bilo postavljenih tudi 6 usmerjeval­ nih tabel. Parkirni avtomati omogočajo tudi uporabo kartic, kot sta kartici Gost Bohinja in parkirna kartica za domačine, ki je novost, ki jo uva­ jamo v sklopu tega projekta in bo nadomestila letne dovolilnice - na­ lepke za parkiranje. Nakup parkirne kartice bo tako kot do sedaj mogoč na občinski Foto: arhiv Občine Bohinj upravi občine Bohinj. Ob nakupu boste prejeli tudi točna navodila za uporabo kartice, ki bodo objavljena tudi na spletni strani Občine Bohinj. Parkirne kartice se bodo izdale za čas od 1. aprila tekočega leta do 31. oktobra tekočega leta, veljale pa bodo za parkiranje v obstoječem parkirnem režimu. Veljavnost kartice se bo podaljševala vsako leto. Kartice ne bodo prenosljive. Na karticah bo zapisana registrska šte­ vilka imetnika kartice, ki se bo izpisala tudi na parkirnem listku, ki ga bo izdal parkomat in ga bo treba namestiti na prednje vetrobransko steklo vozila. Parkirna kartica bo veljala tudi za upo­rabo gozdne ceste Stara Fužina-Voje, Vogar-planina Blato. Lastniki kmetij­skih zemljišč in gozdov, ki uporabljajo gozd­ no cesto za dostop do svojih kmetij­skih zemljišč in gozdov, pa bodo za uporabo gozdne ceste še vedno morali pridobiti nalepko. Parkirna oprema je dobila tudi novo grafično podobo, ki je v skladu s celost­ no grafično podobo turistične destinaci­ je Bohinj. Investicija je bila zaključena konec meseca novembra in že dana v uporabo. V proračunu Občine Bohinj za leto Foto: arhiv Občine Bohinj 2017 pa smo tudi zagotovili sredstva, da tudi na ostalih parkiriščih nadgradi­ mo oziroma zamenjamo obstoječo opremo in vsa parkirišča povežemo v ta sistem, s čimer se bo povečala dostopnost do naravnih vrednot, predvsem pa omogočil pristnejši stik in doživljanje narave. ・

Občina Bohinj finalistka Zlatega kamna 2017 Katarina Košnik

Znane so finalistke letošnjega izbora za nagrado Zlati kamen, ki bo letos v znamenju dobrih praks na področju turizma, med njimi tudi občina Bohinj. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave. Meri na tisto, čemur so lokalne skupnosti name­ njene: zagotavljanju pogojev za dobro življenje. Zlati kamen je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbi­ ri razvojno najbolj prodorne občine sodelujejo s strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokov­ njaki s treh slovenskih univerz in iz prakse.

ak t ualno Vključuje tri med seboj povezana področja aktivnosti: ISSO - Informacijski sistem slovenskih občin - vključuje bazo podat­ kov z vsemi ključnimi razvojnimi kazalniki za slovenske občine in jo nadgrajuje z vrsto analitičnih orodij. Medijski splet Zlati kamen je namenjen prenosu dobrih praks in glavnih informacij, pomembnih za razvoj na lokalni ravni. Vključuje konferenco, spletni portal, revijo in elektronski bilten. Nagrada zlati kamen je glavno orodje za spodbujanje dobrega razvo­ ja. Enkrat letno jo podelijo razvojno najbolj prodorni občini. Podelitev poteka na konferenci Zlati kamen. V okviru slovenske ISSO raziskave projekta Zlati kamen, ki že šesto leto identificira razvojno najbolj prodorne občine, je znanih enajst fi­ nalistk iz štirih regij. To so: -- Bohinj, Cerkno in Kranjska Gora v regiji Zahodna Slovenije, -- Grosuplje, Kamnik in Novo mesto v regiji Osrednja in jugovzhodna Slovenija, -- Laško, Podčetrtek in Slovenj Gradec v regiji Od Koroške do Posavja ter -- Lendava in Ljutomer v regiji Vzhodna Slovenija. Razglasitev bo potekala na konferenci Zlati kamen, tradicionalnem srečanju občin in srečanju županov, 14. marca 2017 v Festivalni dvo­ rani v Ljubljani. V slovensko ISSO raziskavo je vključenih več kot petdeset ključnih indikatorjev razvojne uspešnosti, ki se jih primerja skozi zadnja štiri leta. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, zato po­ datki predstavljajo dober pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave. »Vsako leto pregledamo razvojne dokumente vseh slo­ venskih občin, kar znese skupaj med 1000 in 2000 enotami gradiva. Za pripravo analize ISSO, ki vsebuje kompleksne in »pametne« kazal­ nike, premeljemo letno okrog 160.000 podatkov. Bržkone s tem ni primerljiva nobena nagrada ali lestvica v Sloveniji. Letos smo poleg običajne kvantitativne analize ISSO za izbor pripravili tudi posebno analizo turizma, ki jo bomo objavili v obliki bele knjige,« je ob tem sporočil mag. Robert Mulej, urednik projekta in vodja raziskave. Slo­ venski indeks ISSO lahko tudi sicer primerjamo s podobnimi analizami po svetu, ki primerjajo kraje na svetovni ravni. Rdeča nit izbora in konference letos turizem Letos so se pri izboru še močneje kot ostala leta naslonili na rdečo nit: glavni poudarek pri letošnji nagradi zlati kamen je namreč turizem. »Skoraj vse slovenske občine uvrščajo to področje med svoje glavne razvojne prioritete. Ne preseneča, da so slovenske občine prav na po­ dročju turizma razvile morda več dobrih in izvirnih praks kot kjerkoli drugje. Toda obenem pogled na turistični razvoj razkrije zelo velike razlike tako med kraji kot med regijami. Tretja zanimiva ugotovitev: najboljših praks ne najdemo le med najbolj uveljavljenimi turističnimi kraji - nekaj krajev s hitro rastočim obiskom bi lahko označili kot skrite potencialne uspešnice slovenskega turizma prihodnosti,« je še povedal mag. Robert Mulej. Na konferenci bodo tako sodelovali strokovnjaki, med njimi dr. An­ drej Pompe, Brand Business School, avtor knjige Znamka mesta, in predstavniki Slovenske turistične organizacije, Ministrstva za gospo­ darski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za javno upravo in nekaterih izpostavljenih občin. Kot primer tuje prakse bo predstavljeno repozi­ cioniranje hrvaške Istre. Nagrado zlati kamen podeljujejo od leta 2012. Dosedanje zmagoval­ ke so bile: Idrija (2012), Postojna (2013), Škofja Loka (2014), Šentru­ pert (2015) in Ljubljana (2016). ・

»Prijatelji, očistimo Bohinj!« Nataša Fujs, Občina Bohinj

Leto je naokoli, zato vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri naši vsakoletni čistilni akciji »Prijatelji, očistimo Bohinj!«, ki bo poteka­ la predvidoma v soboto, 8. aprila. Če bomo v predvidenem datumu še vedno obdani s snežno odejo ali pa nam vreme ne bo služilo za prijetno druženje in izvedbo čistilne akcije, se ta prestavi na rezervni termin, tj. soboto, 22. aprila. Zbirna točka za vse udeležence bo v kampu Danica v Bohinjski Bistri­ ci, kjer bo mogoče od 8. ure dalje prevzeti vreče za smeti, rokavice ter malico za udeležence akcije.

6

ak tualno Vreče za smeti in rokavice bo mogoče prevzeti tudi v tednu pred čistilno akcijo na Režijskem obratu Občine Bohinj, vsak dan med 8. in 15. uro. Vse vodje društvenih akcij naprošamo, da približno število udeležencev ter lokacijo čiščenja sporočijo na Občino Bohinj, Na­ taši Fujs na tel. št. 04 5770 119 ali na elektronski naslov natasa. fujs@obcina.bohinj.si. Točna navodila in potek čistilne akcije bodo tako kot vedno objav­ ljeni na spletni strani Občine Bohinj ob koncu marca ali začetku aprila, prav tako tudi zemljevid z lokacijami, ki jih posamezna društva običaj­ no pokrivajo. Vljudno vabljeni v čim večjem številu. ・

Sterilizacija in kastracija ­prostoživečih brezdomnih mačk Tanja Mencinger, Občina Bohinj

Občina Bohinj bo z namenom preprečitve nekontroliranega raz­ množevanja brezdomnih mačk in širjenja morebitnih bolezni od 20. marca do 1. aprila 2017 s pomočjo Zavetišča Perun, Branko Pirc, s. p., in Veterinarske klinike Lesce, d. o. o., izvajala akcijo sterilizacije oz. kastracije brezdomnih, prostoživečih mačk na območju občine Bohinj. Občane prosimo, da če vedo za lokacije na območju občine Bohinj, kjer se zadržujejo brezdomne mačke, naj to sporočijo na Občino Bohinj na telefonsko številko 04/577 01 28 ali e-poštni naslov: tanja.mencinger@obcina.bohinj.si (Tanja Mencinger) ali obvestijo Za­ vetišče Perun, telefonska številka 041 666 187 (Branko Pirc). Infor­ macije zbiramo do vključno 20. marca 2017. Živali bodo po posegu označene in vrnjene v okolje. Problematika brezdomnih mačk pa se vsekakor rešuje oziroma preprečuje predvsem z odgovornim lastništvom, zato vas prosimo, da pravočasno sterilizirate in kastrirate svoje živali ter se tako izognete rojstvu nezaželenih mladičev. Zavedajte se, da je lastništvo živali odgovornost in skrb, ki pa vam bo povrnjena z ljubeznijo in toplino. ・ Se ukvarjate z umetnostjo – slikate, oblikujete izdelke iz gline ali lesa, izdelujete nakit, pletete, kvačkate ali kako drugače sproščate svojo umetniško žilico?

Potem je čas, da se nam pridružite pri projektu

Za sodelujoče v okviru projekta organiziramo:  izobraževalne delavnice z različnih področij  pomoč pri ureditvi ustreznega statusa za prodajo del  predstavitveno brošuro vseh sodelujočih v projektu  skupno prodajno razstavo

Rok za prijavo je 20. 3. 2017 Udeležba v projektu je brezplačna. Za več informacij in prijave smo dosegljivi na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice; tel. št. 04 581 34 18 – Jasmina Bagar ali na elektronskem naslovu jasmina.bagar@ragor.si. Projekt »Ustvarjalni podjetnik« sofinancira Občina Bohinj.

Uskladitev podatkov v RKG-GERK-i UE Radovljica

Vlagatelje zbirnih vlog za kmetijske subvencije obveščamo, da bo letos obdobje vlaganja zbirnih vlog potekalo od 27. februarja 2017 do 6. maja 2017. Vlagatelji morajo urediti GERK-e na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo vloge za kmetijsko subvencijo. Za ureditev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin na telefonskih številkah 04 537-16-12 ali 04 537-16-03 . Poleg tega bo nosilcem KMG z območja Bohinja omogočeno, da uredijo oziroma uskladijo GERK-e tudi na krajevnem uradu v Bohinjski Bistrici, in sicer: V marcu 2017: - v sredo, 1., 8., 15., 22. in 29. marca 2017 v času od 8. do 17. ure V aprilu 2017: - v sredo, 5., 12., 19., in 26. aprila 2017 v času od 8. do 17. ure V maju 2017: - v sredo, 3. maja 2017, v času od 8. do 17. ure ・

Vabilo na podjetniške delavnice in podjetniško kavico Hermina Biščević, RAGOR

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas v sklopu projekta Podjetniška kavica vljudno vabi, da se udeležite marčevskega sklopa delavnic z naslednjimi podjetniškimi temami:

»Kako voditi svoje enostavno knjigovodstvo« Ob ustanovitvi podjetja je pomembno znižati stroške poslovanja. Eden izmed načinov je vodenje svojega knjigovodstva. Te veščine se lahko hitro in enostavno naučite na delavnici Kako voditi svoje eno­ stavno knjigovodstvo? Na vsa vprašanja bomo odgo­ vorili s pomočjo praktičnih, vsakodnevnih in konkretnih primerov. Na delavnici boste dejansko vpisovali v knjige in tako dodobra spoznali enostavno knjigovodstvo. Namen delavnice je pridobiti osnovne infor­ macije o vodenju poslovnih knjig za podjetnike, ki so se odločili sami voditi enostavno knjigovodstvo. Seznanili vas bomo tudi z aktualnimi zakoni, predpisi, navodili in predpisanimi sankcijami v primeru krše­ nja zakonodaje. Predstavili vam bomo načine vodenja poslovnih knjig, sestavo knjigovodskih listin in gotovinsko in negotovinsko poslovanje. Delavnica bo organizirana v sredo, dne 15. 3. 2017, od 10. ure do 13.30 v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spod­ nji plavž 24e, 4270 Jesenice. Delavnico bo izvajala Sabina Dimnik iz računovodskega servisa Data, d. o. o.

»Zaključna bilanca za leto 2016 (priprava letnih poročil - bilance stanja in izkaza uspeha ter davčnega obračuna)« Svoje knjigovodstvo vodite sami? Ste v dvomih, kako pripraviti bi­ lanco stanja in izkaz uspeha? Da bi vam pomagali rešiti dileme, smo pripravili delavnico na temo priprave letnih poročil - bilance stanja in izkaza uspeha ter davčnega obračuna. Delavnica zajema sestavo, obračun in izdelavo zaključnih poročil za zunanje inštitucije (FURS, AJPES), ki jih morajo najkasneje do 31. 3. 2017 za preteklo leto oddati vsi samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in vodijo poslovne knjige (ne glede na sistem vodenja, enostavno ali dvostavno knjigovodstvo). Delavnica bo obsegala teoretični in prak­ tični del. V praktičnem delu delavnice bomo udeležencem predstavili, kako se izdela zaključna poročila za institucije, ki jih zahtevajo - za Finančno upravo RS in AJPES. Podrobno bomo razložili, kako so za­ ključna poročila sestavljena in kako se izdela davčni obračun. Delavni­ ca bo organizirana v sredo, dne 22. 3. 2017, od 10. ure do 13.30 v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spodnji plavž 24e, 4270 Jesenice. Delavnico bo izvajala Sabina Dimnik iz računo­ vodskega servisa Data, d. o. o. V času izvajanja navedenih delavnic boste lahko pridobili informa­

7

ak t ualno , t urizem in gospodar s t vo

cije o postopku registracije s. p.-ja ali d. o. o.-ja ter o splošnih aktivnos­ tih VEM točke Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Udeležba je brezplačna, saj delavnice financirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica, Radovljica in Bohinj. Vašo prijavo potrdite na telefonski številki 04/581-34-13 ali po elektronski poš­ ti: hermina.biscevic@ragor.si. V prijavi navedite ime, priimek, občino prebivališča in telefonsko številko. Vljudno vabljeni! ・

Novosti Zakona o trošarinah na področju malih proizvajalcev žganja Ana Beden, KGZ Kranj, enota Lesce

Predpise s področja trošarin ureja Zakon o trošarinah. V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o trošarinah ZTro-1, ki ureja predpise na področju malih proizvajalcev žganja, in nov Pravilnik o izva­ janju Zakona o trošarinah. Zakon je začel veljati 16. julija 2016. Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta, proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola. Za razliko od prejšnje ureditve žganje ni več obdavčeno pavšalno, glede na lastništvo opreme (kotla), temveč glede na dejansko proizvedeno količino žganja. Mali proizva­ jalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska veljavne trošarine za etilni alkohol (6,6 evra za 100 vol. % alkohola za en liter etilnega alko­ hola). Tako se po novem ukinja obveznost prijave lastništva kotla ter prijave v evidenco trošarinskih zavezancev. Davčni organ ob prejemu obračuna malega proizvajalca žganja evidentira v evidenco po uradni dolžnosti. Obračun se predlaga le v primeru, ko je obveznost nastala. Če mali proizvajalec žganja ni kuhal, tudi obračuna z ničelno trošarino ne vlaga. Prav tako ni obveznosti in plačila trošarine za alkoholne pi­ jače, ki jih uvrščamo med vmesne pijače in jih proizvajalec proizvede iz lastnega žganja (borovničevec, medeni liker, zeliščni liker). Za vse obstoječe male proizvajalce žganj, ki so prijavljeni v skladu z Zakonom o trošarinah, velja, da še plačajo pavšalni znesek trošarine za leto 2016. Prejmejo odločbo za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016, in sicer do 30. 4. 2017. V primeru, da bodo v letu 2017 proiz­ vajali žganje do količine 150 l 100 vol. % alkohola, bodo za obdobje od 1. 1. 2017 do 30. 4. 2017 vložili prvi obračun trošarine. Prvi obračun po novem bodo vložili do 31. 5. 2017. Organ jih bo prijavil v register malih proizvajalcev žganja po uradni dolžnosti s prvim obračunom. Mali proizvajalec žganja obračuna trošarino in predloži obračun do 31. maja tekočega leta za preteklo davčno obdobje na obrazcu TROALK 2, plača pa jo najpozneje do 30. junija tekočega leta. Obračun trošarine ni več možen v fizični obliki. Po novem se izvaja samo preko elektronskega poslovanja. Finančna uprava RS je zato raz­ vila računalniško podporo trošarinam, ki se imenuje E-TROD. Tako je treba imeti za oddajo obračuna trošarine digitalni podpis. V primeru, da ga nimate sami, morate pooblastiti osebo, ki omenjeni podpis ima. Pooblastilo mora biti podpisano s strani upravičene osebe in poslano na naslov GFU, Šmartinska cesta 35, 1000 Ljubljana. Nov zakon o trošarini določa tudi obvezno evidenco, ki jo mora vodi­ ti mali proizvajalec žganja, in sicer: o vrsti in količini porabljenih su­ rovin, o vrsti, količini in vsebnosti alkohola v proizvedenem žganju po datumu proizvodnje. Navedeni morajo biti tudi podatki o recepturi za izdelavo posamezne vrste žganja in drugih alkoholnih pijač, vrsti in ko­ ličini prodanega žganja in drugih alkoholnih pijač po datumu prodaje ter kupcu, o stanju zalog žganja in drugih alkoholnih pijač. Povzeto po Zakonu o trošarinah (ZTro-1) in po predstavitvi novosti na področju trošarine, Melite Grilc, FURS. ・

Vogel z izjemnimi rezultati Boštjan Mencinger

Po prvih podatkih je bilo poslovanje Vogla v lanskem letu rekordno v vseh pogledih. Prepeljali smo skoraj 219 tisoč potnikov, kar je dobrih

17 odstotkov več kot leto poprej. Ustvarili smo več kot 4,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, dobiček pa smo skoraj potrojili. Prihodke smo povečali še šesto leto zapored, dobiček pa še peto leto zapored. Pred zimsko sezono smo pripravili kar nekaj novosti. Zame­njali smo jeklenico na Šiji, zamenjali vlečno jeklenico na nihalki, uspešno opravi­ li pregled tekalnih vozičkov in menjavo glavnih osi, posodobili ku­ hinjo, fasade in terase, povečali smo tudi kapaciteto, predvidena pa je še dodatna širitev. Kupili smo kočo Merjasec, nov velik kamion za dostavo materiala na Vogel, dva snežna topova in montažni zbiralnik za vodo, odkupili del zemljišč in izvedli še cel kup manjših investicij in vzdrževalnih del. V lanskem letu smo tako investirali okrog milijon evrov. Pripravljamo več projektov, ki bodo omogočili razvoj Vogla v pri­ hodnosti. Po zadnjih treh zimah je jasno, da bo treba urediti zasneževa­ nje, vsaj v delu smučišča. Treba bo posodobiti namestitve in gostinske objekte, urediti odpadne vode, zamenjati zastarele žičniške naprave, urediti dodatna parkirišča, pripravljen imamo projekt za razgledno ploščad (skywalk) ... Dela na Voglu je še ogromno, novi lastnik bo mo­ ral izvesti tudi večje investicije. Ob tem se mi je konec februarja iztekel 5-letni mandat predsednika uprave Vogla. Novega mandata nisem sprejel zaradi osebnih razlogov in različnih pogledov na vodenje podjetja z novim lastnikom. Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem, ki so omogočili, da smo zadnjih pet let hitro rasli in dosegali izjemne rezultate kljub neugodnim vremenskim raz­ meram. Zadnja 3 leta smo bili izbrani za najboljše slovensko smučišče, prejeli smo številne pohvale za naše delo. Za vedno si bom zapomnil, kako smo z lopatami na proge metali sneg, da bi ja omogočili smuko po tem, ko nam je veter odpihnil sneg oziroma ga je zapadlo prema­ lo. Upam, da se zavedate, da so bile vse moje zahteve in »teženje« v dobro podjetju in ne nazadnje tudi vam, zaposlenim, ki ste odvisni od dobrega delovanja podjetja in ste bili za to tudi nagrajeni. Verjamem, da smo ustvarili dobre temelje za nadaljnjo rast in da boste nadaljevali z dobrim delom. Tudi v prihodnje bom še z veseljem pomagal Voglu, a v nekoliko drugačni vlogi, ki bo bolj posvečena razvoju in projektom. Srečno in hvala vsem, ki se radi vračate na Vogel. ・

Bohinj kot primer dobre prakse na sejmu za aktivni, trajnostno ­usmerjeni turizem v Ljubljani Katarina Košnik

V začetku februarja (od 1. do 4. februarja) je na Gospodarskem razstavišču potekal mednarodni sejem za aktivni, trajnostno usmerjeni turizem, Natour Alpe-Adria. Na sejmu se je, na povabilo organizatorjev, Bohinj dvakrat predstavil kot primer dobre prakse. Sejem z borzo je v imenu častnega pokrovitelja prireditve, Ministr­ stva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, uradno odprl minister Zdravko Počivalšek. V štirih dneh borze so se zvrstile številne prireditve, predavanja in strokovna srečanja. V okviru borze je že prvi dan potekala strokovna delavnica, na kate­ ri so se udeležencem borze predstavile domače in tuja dobra prak­ sa. Predstavljeni so bili modeli nadgrajevanja turistične ponudbe z razvojem projekta mobilnosti v Bohinju, razvoj novega produkta na

turizem in gospodar s t vo področju kolesarskih prireditev - tudi v Julijskih Alpah; nova krožna turno kolesarska pot po celotni Sloveniji, telefonska aplikacija Slovenia Trails, kjer so opisi poti, nastanitev, zanimivosti in po kateri je možno navigirati. Predstavljen je bil tudi primer, kako upravljati s podatki določene poti in jih zapakirati kot samostojen turistični produkt. S podjetja MTS iz Avstrije pa so predstavili kolesarske standarde za des­ tinacije in hotele v Avstriji in ostalih nemško govorečih deželah v Ev­ ropi. Razvoj projekta mobilnosti v Bohinju je udeležencem predstavil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Dan kasneje je Zavod tovarna trajnostnega turizma Ljubljana or­ ganiziral strokovno konferenco z naslovom Kje so meje Slovenskega turizma? Slovenski turizem je v letu 2016 spet zabeležil rekordno rast obiska. Podatek, ki ga turistični delavci z veseljem pozdravljajo, saj tu­ rizem predstavlja pomembno gospodarsko panogo z vrsto pozitivnih ekonomskih učinkov. Pa drugi strani pa podatek sproži vrsto vprašanj o vplivu, ki ga turizem pušča v okolju in naravi, in narekuje potre­ bo po ustreznem načrtovanja obiska, ki enakovredno upošteva tako ekonomske kot tudi okoljske vidike. V panelu o okoljski zmogljivostih slovenskega turizma so se pogovarjali z načrtovalci turističnega raz­ voja, predstavniki destinacij, zavarovanih območij in ponudniki, ki so se in se srečujejo z odgovornostjo poznavanja okoljskih zmogljivosti in ustreznega načrtovanja obiska. Triglavski Narodni park in Julijske Alpe sta predstavila Klemen Langus (Turizem Bohinj) in Majda Odar (Triglavski narodni park). Zavarovana območja v veliki meri temelji­ jo prav na spoštovanju nosilnih zmogljivosti, kar zahteva še posebej skrbno načrtovanje in merjenje obiska. Kje so meje Julijskih Alp, kje so največji izzivi in kako Julijske Alpe naslavljajo upravljanje s turis­ tičnim obiskom? Prav o tem sta spregovorila na uvodnem predavanju konference. ・

Seznanitev z doseženim ob ­obeleževanju 110 let Bohinjske proge povzela Katarina Košnik

Ob obeleževanju 110 letnice Bohinjske proge je bila osnovana Opera­tivna iniciativa, ki je na podlagi Memoranduma o Bohinjski progi skrbela za povezave z odgovornimi nosilci za uresničitev posameznih zastavljenih ciljev. V splošnem gre za boljše pozicioniranje železniške povezave v slovenskem in mednarodnem kontekstu ob hkratni moder­ nizaciji infrastrukture in storitev. Nabor ukrepov je obsegal kratko­ ročne in dolgoročne usmeritve. Kljub kar obsežnem seznamu oprav­ ljenega je še kar precej stvari, ki jih bo potrebno urejati v prihodnjih letih v partnerstvu z nosilci (SŽ, MZI, DRSI). Poročilo, ki ga povzemam v nadaljevanju je direktor Turizma Bohinj v začetku februarja pred­ stavil tudi na seji sveta regije Severne primorske in seji sveta Gorenjske regije.

Analiza rezultatov dela Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge

(po Memorandumu o Bohinjski progi, sprejetem 21. 10. 2015 v Tol­ minu) 1. Trajna rešitev problematike prevoza koles v poletni sezoni ✓ Z odstranitvijo polovice sedežev v enem od potniških oddelkov je bila zagotovljena kapaciteta prevoza do 30 koles. ✓ Pripravljene so bile garniture za povečan prevoz koles. ✓ Ob koncih tedna v juliju in avgustu sta bila uvedena dva nova vlaka. ✓ Prostor za prevoz koles je označen z nalepkami s piktogramom kolesa. × Format označevalnih nalepk je občutno premajhen. × Vsaj dve garnituri bi morali biti za povečan prevoz koles oprem­ ljeni že v času prvomajskih praznikov. × Ni rezervne garniture v primeru izpada, še vedno prihaja do zame­ njav z garniturami z drugih prog. × Na višku sezone se kljub trenutni ureditvi še vedno pojavljajo težave zaradi velikega števila koles; vlaka 4208 in 601 bi morala v dvojni sestavi voziti vsak dan; vsaj ena garnitura bi morala ime­ ti odstranjene vse sedeže v kratkem potniškem oddelku (kot po prvotnem predlogu). Z namestitvijo ustreznega sistema (kljuk ipd.)

8 za namestitev koles bi se kapaciteta povečala, močno bi se poenos­ tavilo razvrščanje koles glede na namembno postajo. × Premalo promocijske/trženjske akcije za spodbujanje prevoza koles na vlakih. × Ni jasnih navodil/opozoril glede prevoza kolesa in odgovornosti lastnika (predlagan je bil drobni tisk na vozovnico oz. prevoznico za kolo).

2. Izboljšanje obveščanja potnikov ✓ Izdelane so bile info nalepke s shemo proge in turističnimi zname­ nitostmi, nameščene v potniške oddelke in nad vrati DMG (zasno­ va: OI 110 BP, financiranje: Turizem Bohinj, nameščanje nalepk: OI (Sorč, Marušič, Munih). × Obveščanje s strani osebja SŽ na vlakih in postajah se še vedno ne izvaja dosledno. × Ni voznih redov in ostalih informacij v tujih jezikih. × Na nekaterih postajah oz. postajališčih vozni red sploh ni razobešen. × Ni konkretnih časovnih rokov glede uvedbe elektronskega ob­ veščanja potnikov. × V brošuri SŽ »Grem z vlakom - 2016« ni Bohinjska proga nikjer omenjena; ni podatkov o Avtovlaku, muzejskem vlaku, prevozu koles ... 3. Prilagoditev strukture in voznega reda avtovlaka ✓ Uvedba komercialnega jutranjega odhoda iz Nove Gorice in večernega povratka v Novo Gorico (vključno z ureditvijo na­ kladalne rampe v Novi Gorici). ✓ Uvedba postanka vlaka 861 za potnike v Podbrdu. ✓ (Začasna) zamenjava starih potniških vagonov Baat z vagonom ABl (z oddelkom za kolesa). ✓ Izdelava novih info plakatov v 4 jezikih (SLO, ANG, NEM, ITA; za­ snova OI 110 BP, financiranje Turizem Bohinj). ✓ Novo asfaltirane in označene razvrstilne linije na postaji Bohinjska Bistrica (financirala Občina Bohinj). ✓ Info brošura Avtovlaka: vsebinska zasnova OI 110 Bohinjske proge, oblikovanje in tisk so prevzele SŽ. × Ni urejena tirna situacija na postaji Most na Soči za enostavnejši premik avtovlaka. × Cenik avtovlaka je nedodelan, cene so na splošno previsoke, zato je AV izven poletne sezone zelo slabo zaseden. Obračunavanje vozovnic sopotnikom je edinstveno v Evropi in bistveno poveču­ je cene prevoza. Ni sezonske diferenciacije cen, ni ugodnosti za domačine. Glede tega je bil poslan dopis s predlogom cenika in podpisi županov občin Bohinj, Tolmin in Nova Gorica - brez urad­ nega odziva. × Pomanjkanje operativnega kadra (vodje vlaka), zaradi česar je večkrat prišlo do odpovedi Avtovlaka. × Zaradi zapor proge na odseku Podbrdo - Most na Soči (gradnja GSM-R) prihaja na tej relaciji do odpovedi Avtovlakov, uporabniki pa so o tem nezadostno obveščeni (posebno tuji turisti v času po­ letne sezone!).

4. Ponovna uvedba direktnega in sodobnega vlaka »Soča« na re­ lacija Nova Gorica - Ljubljana × OI 110 BP je sicer pripravila okvirne predloge voznega reda vlaka IREX Soča Nova Gorica - Jesenice - Ljubljana, vendar Slovenske železnice pred nabavo novih potniških garnitur (najprej leta 2018) uvedbe tega vlaka ne predvidevajo.

5. Preveritev možnosti za uvedbo čezmejnih povezav z Italijo in Avstrijo ✓ OI 110 BP je preverila voznoredne možnosti uvedbe povezav z Italijo (Nova Gorica - Gorica/Gorizia C.le in Sežana - Opčine/Villa Opicina) ter z Avstrijo (Jesenice - Beljak).. Na nivoju uprave SŽ in Ministrstva za infrastrukturo ni bilo do sedaj nikakršnih aktivnosti v smeri uvedbe čezmejnih povezav. Za uvedbo potniških vlakov med obema Goricama je edina tehnična ovira nezmožnost odjave vlaka na cepišču Šempeter pri Gorici, kar onemogoča vožnjo dveh zaporednih vlakov iz Nove Gorice (enega proti Sežani in drugega proti Gorici/Gorizia C.le). 6. Infrastruktura ✓ Solkan: novo potniško postajališče. ✓ Bohinjska Bistrica: tlakovanje postajnega platoja, obnova sanitarij, ureditev parkirišča za avtodome, asfaltacija dovoznih površin za

9 AV, nove talne razvrstilne oznake za AV, plinsko ogrevanje kretnic. ✓ Most na Soči: gumiran prehod čez tire za dostop na perone, razsvetljava postajnega platoja. ✓ Bled jezero: zamenjava stavbnega pohištva na postajnem poslopju, plinsko ogrevanje kretnic. ✓ Bohinjska Bela: razširjen in izravnan peron. ✓ plaz Grahovo (km 44): sanacija v teku.

7. Bohinjski progi naj se prizna status regionalne železnice. × V »Končnem poročilu Delovne komisije za infrastrukturo na Bohinj­ ski progi« (MzI - DRSI, št. 37500-27/2015-41, 29.04.2016) je bil ta predlog kategorično zavrnjen, ker je »proga del JŽI, zato predlog s stališča zakonodaje ni izvedljiv«.

8. Določitev stalnega koordinatorja na SŽ za Bohinjsko progo in ustanovitev delovne skupine, ki bo sestavljena iz predstavnikov lokalnega in nacionalnega nivoja. ✓ Za koordinatorja na upravi SŽ je neformalno določen Uroš Kokošar, pomočnik generalnega sekretarja SŽ. ✓ Na Ministrstvu za infrastrukturo sta bili ustanovljeni delovni skupini za infrastrukturo in za potniški promet, sestavljeni iz predstavnikov MzI, DRSI in SŽ ter predstavnikov, ki sta jih imeno­ vali občini Tolmin in Bohinj (zaposleni v občinah in predstavniki OI 110 BP). Vsaka skupina se je sestala po enkrat v Ljubljani na sedežu MzI, 18. marca 2016 pa je bil organiziran skupni terenski sestanek z ogledom proge od postaje Bled jezero do postaje Nova Gorica. ✓ DRSI je v imenu delovne skupine za infrastrukturo izdala Končno poročilo Delovne komisije za infrastrukturo na Bohinjski progi (št. 37500-27/2015-41, 29. 04. 2016) z evidentiranimi potre­ bami, predvidenimi ukrepi in opredeljenimi časovnimi roki za njihovo izvedbo. × DRSI je z izdajo zgoraj navedenega poročila enostransko zaključila delo skupine. × SŽ-Potniški promet se ni formalno nikoli opredelil do predlogov, ki so jih v delovni skupini za potniški promet podali predstavniki občin oz. OI 110 BP, pač pa se zadeve rešujejo sproti. 9. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministr­ stvo za infrastrukturo naj ustrezno podpreta pobude in potrebe območja in gospodarstva. ✓ Ministrstvo za infrastrukturo je s sestankom z ministrom in ustano­ vitvijo delovnih skupin ter s koordinacijo njihovega delovanja (Igor Prinčič) podprlo aktivnosti za izboljšave na Bohinjski progi × Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se na pobude ni odzvalo. ・

Letos predvidoma začetek ­spreminjanja zakona o TNP po STA povzela Katarina Košnik

Potem ko so občine vrsto let pozivale državo k spremembi zakona o Triglavskem narodnem parku, se letos vendarle obeta odprtje zako­ na. Najprej bodo s skrajšanim postopkom v zakon vnesli izjemo, ki bo omogočila legalizacijo vodne akumulacije pokljuškega biatlonskega centra. Za konec leta pa je predviden še začetek rednega postopka spremembe zakona. Ministrstvo za okolje in prostor se bo tako najprej lotilo problema­ tike akumulacijskega bazena za zasneževanje, ki sedaj velja za črno gradnjo in brez katerega na Pokljuki ni mogoče izvesti velikih tek­ movanj. »Navedena akumulacija je bila predmet financiranja evropske kohezijske politike, za kar je treba zagotoviti trajnost,« poudarjajo na ministrstvu. Kot pojasnjujejo, ne bodo določili izjeme gradnje vodnih zbiralnikov v Triglavskem narodnem parku (TNP) na splošno, ampak bodo določili izjemo izključno zaradi izvedbe sanacije obstoječe vodne akumulacije na Rudnem polju. »Sprememba predpisa se bo nanašala izključno na ureditev sanacije in bomo predlagali obravnavo po skrajšanem postop­ ku,« so medijem pojasnili na ministrstvu. Bohinjski župan Franc Kramar, ki že leta opozarja na nujne spre­ membe zakona o TNP za izboljšanje življenja in gospodarjenja v parku, takšni parcialni spremembi zakona ne nasprotuje, saj je zbiralnik na

t urizem in gospodar s t vo , t np Rudnem polju nujno potreben za organizacijo velikih tekmovanj. »Vendar če bodo parcialno spreminjali zakon glede Rudnega polja, potem predlagamo, naj se člen zakona spremeni tako, da se bo omo­ gočilo gradnjo vodnega zbiralnika za zasneževanje tudi na Voglu,« je izpostavil Kramar. Kako nujno je za smučišče na Voglu umetno zas­ neževanje že dolgo opozarja tudi predsednik uprave Žičnic Vogel Bošt­ jan Mencinger. Z vodo, ki je na Voglu, lahko zasnežijo le majhen del smučišča in so skoraj v celoti odvisni od naravnega snega. Tako so se na Voglu v letošnji, prav tako kot tudi v lanski sezoni, spopadali s precejšnjim izpadom prihodkov decembra in januarja. Občine pa si želijo še drugih sprememb v zakonu o TNP, za katerega Kramar že dolgo opozarja, da predpisuje neživljenjske omejitve. Zato so se pojavile tudi pobude o izločitvi naselij iz območja parka. Občina Bohinj, ki ima največ prebivalcev znotraj parka, je skupaj z ostalimi parkovnimi občinami okoljsko ministrico Ireno Majcen pozvala, naj se pripravi sistemska sprememba zakona v več členih in določbah, tudi v tistih, ki določajo meje parka. Kot so pojasnili na ministrstvu, bodo pobude o spremembi zakona o TNP obravnavali v okviru rednega postopka spremembe zakona, ki ga bodo predvidoma pričeli konec letošnjega leta. ・

Svetniki TNP zahtevajo več ­sredstev za razvoj parka Katarina Košnik

Svet javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) je na seji 22. februarja zavrnil predlog programa dela zavoda za leto 2017. Kot opozarjajo svetniki, zagotovljena finančna sredstva zadostujejo le za delovanje zavoda in znova ne omogočajo razvoja in spodbud za lokalne skupnosti parka. Zato od države zahtevajo več sredstev. Iz državnega proračuna je za TNP letos namenjenih 1,57 milijona evrov, in sicer predvsem za stroške dela, blaga in storitev, bistveno pre­ malo sredstev pa ostane za investicije, je povedal v. d. direktorja TNP Bogomil Breznik. »Res bi potrebovali več denarja, vendar kolikor sem seznanjen s stališči resornega ministrstva, nam več denarja, kolikor nam ga je bilo namenjenega v finančnih izhodiščih za letošnje leto, ne bo namenjeno. Tako da kaže, da kljub opozorilom, da nekatere naloge ne bodo izvedene, ne bomo dobili več sredstev,« je dejal. Svetniki so na seji vseeno sklenili, da od zavoda zahtevajo, da si za delovanje pridobi dodatna sredstva po 10. in 11. členu zakona o TNP. Ob tem so tudi zavrnili predlog programa dela javnega zavoda. “Državi pošiljamo apele in prošnje, ampak zaenkrat imam občutek, da se država od parka obnaša mačehovsko, saj dobivamo bistveno pre­ malo denarja za delovanje,” pa je poudaril Beznik in dodal, da so morali zelo omejiti projekte, saj nimajo sredstev za delež lastnega financiran­ ja. Prav tako ni sredstev za prepotrebne investicije v vzdrževanje ob­ jektov. Prebivalce parka medtem moti predvsem to, da znova ni zagotov­ ljenih sredstev za spodbude lokalnim skupnostim, ki bi jim pripadale po zakonu o TNP, sprejetem leta 2010. »Denarja je samo za plače zaposlenih, spodbud lokalnim skupnostim pa spet ni nikjer. Niti za investicije ni. To je brez veze,« je izpostavil svetnik iz Bohinja Pavel Zalokar in znova opozoril, da program ne upošteva želja tistih, ki živijo v parku. »Spomnim se, ko smo sprejemali načrt za lansko leto in so nam rekli, da bomo eno leto pa že še stisnili. Sedaj je tudi to leto naokoli. Pravi­ jo, da krize v državi ni več, napredovanja javnih uslužbencev so, za uresničitev teh zakonskih zavez do lokalnih skupnosti pa še vedno ni denarja,« je bil kritičen Zalokar. Sredstev za TNP je sicer letos več kot lani, vendar kot pravi Breznik gredo za kritje povečanega stroška dela zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov, nadomeščali bodo tudi odhode nekateri zaposlenih. Tako naj bi bilo na koncu leta v zavodu 55 zaposlenih, vendar to stroškov ne bo povišalo. Kot je pojasnil, se bodo letos še osredotočali na finančno sanacijo zavoda, ki ima še za 203.000 evrov dolga iz preteklosti. To bi lah­ ko pokrili z lanskim presežkom v višini 93.000 evrov in prodajo stanovanja na Bledu. »Ko bo zavod finančno saniran, bo več sredstev ­namenjenih razvoju in za projekte,« je zagotovil Breznik.

tnp, bohinjsko Z zaključkom sanacije se mu mudi predvsem zato, da bi se lahko znova s polno paro prijavljali na projekte, saj so sedaj zaradi nez­ možnosti financiranja lastnega deleža prijavijo le na nekatere projekte, ki jih skrb­no izbirajo glede na dodano vrednost. Ko bo končana sanaci­ ja, pa se bo zavod lahko tudi zadolžil. Lani je zavod že dosegel finančno stabilizacijo. »To nam daje upa­ nje, da bo lahko vstopil v nove projekte in bo lahko z lastno udelež­ bo sodeloval z drugimi ministrstvi in se spet polnovredno vključil v priložnosti, ki jih ponujajo evropski programi in domača razvojna sred­ stva,« je izpostavil predsednik sveta zavoda Bojan Dejak, ki meni, da perspektiva vendarle ni tako zelo negativna. Še vedno pa lokalne skup­ nosti v parku ne bodo dočakale spodbud, ki jim jih obljublja zakon, je dodal Dejak: »Ko smo oktobra lani obravnavali rebalans proračuna, je svet izrazil željo, da bi program za leto 2017 sestavljen tako, da bi bilo prikazano, kaj se z denarjem, ki je za delovanje zavoda predviden, da in kaj ne da narediti. Tako bi bile tudi bolj jasno izražene zadeve, ki so problematične. To so predvsem razvojne naloge. Kot vemo zakon o Triglavskem narodnem parku obljublja lokalnim skupnostim v parku kar precej sredstev in ukrepov s tega vidika in ta del tudi v letu 2017 še ni zagotovljen.« Ministrstvo za okolje in prostor je medtem spet začelo iskati novega direktorja TNP, saj se Brezniku 20. julija izteče že drugi mandat vršilca dolžnosti. Nor razpis je bil objavljen v ponedeljek 20. februarja, rok za prijavo kandidatov pa se izteče 6. marca. ・

Kriminalni roman ­Jezero in ­arheološka razstava s ­Tolminskega Majda Odar, TNP

Februarsko dogajanje v Centru TNP Bohinj je bilo v znamenju znanstvenih predstavitev, umetniško-ustvarjalnih dogodkov in šolskih počitnic. Govorili smo o plazovih in o Triglavskem ledeni­ ku. Poslušali tenorista Klemena Torkarja in pianistko Mojco Prus. Skupaj z domačini in sodelavci Triglavskega narodnega parka smo tekom počitnic animirali vedoželjne šolarje z vseh koncev Slovenije, ki so se udeležili različnih delavnic. V marcu pa pripravljamo dva dogodka, ki sta namenjena lite­ rarnim in arheološkim slado­ kuscem. Na pobudo lokalne skupnos­ti bomo v sodelova­ nju z založbo Goga predstavili knjiž­no novost, kriminalni roman Jezero. Alpinist, novinar in pisatelj Tadej Golob je avtor zelo pozi­ tivno ocenjenega dela, katerega osrednje dogajanje je postavljeno v Bohinj. Napeta kriminalka, ki zaradi avtorjevega upoštevanja nasvetov strokovnjakov - foren­ zika, patologa, mikrobiologa stoji na trdnih temeljih, vas bo posrkala vase - mogoče še toliko bolj zaradi dejstva, da govori o znanih krajih. Ker je ta žanrska zvrst med bralci izredno priljub­ ljena, bo v sodelovanju s knjižnico Bohinjska Bistrica v marcu v knjiž­ nici in v Centru TNP Bohinj objavljen in predstavljen seznam najbolj priljubljenih kriminalnih romanov po izboru naših knjižničark. Drugi dogodek se nanaša na primorsko stran Triglavskega na­ rodnega parka, na planine nad Tolminom. V sodelovanju s Tolmin­ skim muzejem bomo odprli arheološko razstavo Prapoti skozi praproti. Z drobnimi arheološkimi najdbami razstava poskuša prikazati življen­ je v strmih bregovih dveh ozkih alpskih dolin pred tisočletji, življenje ob starih gorskih poteh - prapoteh, ki so Tolminsko povezovale z Bo­ hinjem in ostalimi območji. Najstarejši mezolitski najdišči na Pretovču in v Čadrgu sta danes skriti pod praprotjo, zato Prapoti skozi praproti. Vabljeni na marčevska dogodka!

10 Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od ponedelj­ ka do petka odprt vsak dan med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Dogodki v marcu: petek, 10. marec, ob 19.00: Jezero - predstavitev kriminalnega romana in pogovor z avtorjem Tadejem Golobom, v sodelovanju z založbo Goga. Možen bo tudi nakup knjige. petek 17. marec, ob 19.00: Prapoti skozi praproti - odprtje in predstavitev arheološke razstave Tolminskega muzeja. Razsta­ va drobnih arheoloških predmetov, najdenih na območju Tolmin­ skega, bo na ogled do sredine aprila. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200.

Pa smo jo le dočakali! Odlično slovensko kriminalko v maniri skandi­ navskih trilerjev, le da brez pretirano mučnih prizorov, prelivanja krvi in različnih psihičnih izkrivljenosti. Tadej Golob, alpinist, pisatelj in novinar, ki je poleg kolumn in intervjujev vešč tudi biografskega pisa­ nja, pa romanov za mladino in odrasle, je za svoj odštekani prvenec Svinjske nogice leta 2010 dobil nagrado kresnik za najboljši roman; z drugim, ki nosi naslov Ali boma ye!, je prav tako prišel med deset kresnikovih nominirancev. Zelo različna dela povezuje ena stalnica - skrbno dodelan, polnokrven jezik, ki do podrobnosti ustreza duhu romana in ni prisiljen, tudi kadar se poigrava s pogovornostjo in slen­ gom ali s posrečenimi primerami za najobičajnejše in domače stvari ter kraje - Katarina Mahnič o romanu Jezero, Oddaja S knjižnega trga, 3. program Radia Slovenija (Ars). ・

Rok za oddajo prijav

bohinjsko , iz na ših k r a je v

11

Bohinjsko/from Bohinj odlična odskočna deska za podjetnišvo Jana Vilman, Turizem Bohinj

Certifikat Bohinjsko/from Bohinj je ključni korak pri spodbujanju inovativnosti in podjetništva. Na videz gre le za nalepko na izdelkih, v ozadju pa se pred in po pridobitvi certifikata Bohinjsko/from Bohinj odvije veliko več. V centru za kakovost, ki deluje pod okriljem Turizma Bohinj sodelujemo s bodočimi in imetniki certifikata. Izdelke opremimo z obešankami, embalažo, zgodbami, ter poskrbimo za promocijo in vklju­čitev na prodajna mesta. Pred pridobitvijo cetifikata nudimo konzultacije in skupaj z izdeloval­ cem izboljšujemo izdelke in razvijamo nove. V sodelovanju z RAGORjem (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske) in ob sofinanciranju Občine Bohinj pripravljamo več brezplačnih delavnic in individualna svetovanja, ki jih bo izvedla Eldina Čosatović (RAGOR). Individualna svetovanja so namenjena vsem, ki želite začeti s svo­ jo podjetniško potjo (ustanovitev s.p, d.o.o., dopolnilne dejavnosti) in podjetnikom pri marketinškem načrtu, internacionalizaciji in pove­ zovanju s podjetji in partneji v tujini). Prvi dve strokovni predavanji bosta 10. 4. 2017 (Socialni mediji) in 24. 4. (Prodaja prek spletnega portal ETSY) ob 16.00, v TNP Bohinjka v Stari Fužini. Tudi za vaše izdelke lahko pridobite certifikat Bohinjsko/from Bohinj. Razpis je odprt do 17. marca 2017. ・

Redna letna volilna skupščina ZB za vrednote NOB krajevne ­organizacije Polje Bohinj Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj

za starejše občane in konstruktivne razprave na podana poročila. Po dveinpolurni razpravi, ki je potekala brez problemov, smo sejo zaključili z ugotovitvami, da je dosedanje vodstvo NO in UO delovalo zelo dobro. Predsednik kandidacijske komisije je imenoval predlagane kandidate za sestavo vodstva in člane upravnega in nadzornega od­ bora s pripombo, da se upravni odbor razširi za tri člane. Predlagani kandidati so se z imenovanjem strinjali, s strani navzočih članov KO pa so bili soglasno izvoljeni. Upravni in nadzorni odbor je ostal nespre­ menjen. Na letni skupščini so bile podeljene tudi pisne zahvale zaslužnim članom, ki skrbijo za vzdrževanje spominskih obeležij, predvsem v Bareči dolini in na steni gasilskega doma na Kamnjah. Zahvala pa je bila podeljena tudi članu naše KO, ki vestno skrbi za slikovni mate­ rial na proslavah in prireditvah na območju Bohinja kakor tudi izven domačega kraja ter z njim seznanja naše člane in širšo javnost preko družbenih omrežij. V času letne skupščine smo organizirali tudi predavanje »Ukrepi za ohranjanje zdravja starejših v občini Bohinj v obdobju od 2017 do 2021«, ki ga je izvedla Iva Lapajne, višja svetovalka za družbene de­ javnosti Občine Bohinj. Po predavanju so sledila vprašanja in odgovori. Vsem prisotnim je bil razdeljen pisni material, ki se nanaša na podano tematiko. Pred zaključkom skupščine so v nekaj besedah svoja opažanja in mnenja na naše delovanje povedali tudi prisotni gostje. Pohvalili so naše delo in nam zaželeli, da s tako obliko dela nadaljujemo tudi v naslednjem letu. Po tako napornem delu in dolgem govorjenju je treba izgubljeno ener­gijo nadoknaditi. Poskrbeli smo za skromno pogostitev, ki pa je bila obenem tudi priložnost za druženje, izmenjavo strokovnih mnenj in navezovanje osebnih stikov. Na tem mestu se zahvaljujemo donator­ ju za izvrstno pripravljeno in postreženo hrano. ・

Sezona na drsališču gre proti ­koncu Brane Iskra

Foto: arhiv KO Polje Bohinj

Dnevi bežijo, da jim komaj sledimo in se niti ne zavemo, kdaj so minili. Tako se je končalo leto 2016 in pričelo novo, s tem pa tudi kup dela in obveznosti. To so letna poročila, evidence, statistike, ki jih obravnavamo na rednem letnem občnem zboru. Vse to pa moramo narediti do konca meseca marca, ko je treba prikazati delovanje orga­ nizacije s tega in onega področja dela. Da pa je zadeva še bolj zanimiva, se tudi štiriletno obdobje obrne, kot bi mignil, in že je tu letna volilna skupščina. Tako smo tudi v naši organizacije dne 10. 2. 2017 v prostorih gasil­ skega društva Savica Polje izvedli takšno skupščino, ki se je je udeležilo veliko naših članov ter 6 gostov iz sosednjih KO, vodstva Združenja Radovljica, vodstva Društva izgnancev Bohinj, z obiskom pa nas je počastil tudi župan občine Bohinj. Glede na volilno leto je bil obsežen tudi dnevni red. Najbolj pomembni točki sta bili razrešitev dosedanje­ ga vodstva KO in izvolitev novega, za kar je bila imenovana tričlanska kandidacijska komisija. Nič manj niso bile pomembne tudi ostale točke, ki se nanašajo na poročila posameznih nosilcev funkcij, predstavitve finančnega in delovnega plana, vzdrževanje in obnovo spomenikov in obeležij, skrb

Foto: Brane Iskra

Tudi letos smo bili decembra v dolini prikrajšani za sneg in ponovno se je izkazalo, da je drsališče poglavitna zimska ponudba v takih raz­ merah. Dotrajane stole za učenje drsanja smo letos zamenjali za tri simpatične pingvine. Letošnja novost je tudi disko drsanje vsak vikend ter tečaj drsanja vsak petek. Za izvedbo tečaja se lepo zahvaljujemo Drsalnemu klubu Bled. Na ledu nam tako tudi to sezono ni bilo dolgčas. Led smo dvakrat rezervirali za hokejska turnirja z rekordno udeležbo ekip. Poleg domačih in tujih gostov med počitnicami pa so tudi letos drsališče med tednom obiskale številne šole na športnih dnevih. Drsa­ lišče bo predvidoma obratovalo še do drugega vikenda v marcu, nato pa zaprlo svoja vrata do naslednje drsalne sezone. Ski sevis Iskra pa bo odprt še vse do konca meseca. Za dobro sodelovanje bi se zahvalili Občini in Režijskemu obratu Bohinj. ・

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 3. marec 2017

VSEBINA 1. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 2. SKLEP o določitvi največjega števila dovoljenj in višini letne takse za avto-taksi prevoze v občini Bohinj 3. SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega ­načrta za območje »BJ-4«

1. Na podlagi 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo in 68/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US in 32/16) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), je Občinski svet Občine Bohinj, na 18. redni seji, dne 16. februar 2017 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 1. člen 2. člen Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/08, 1/09, 3/10, 3/11, 2/12) se spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok velja za območje Bohinjske jezerske kotline, od slapa Savice in na vzhodu do meje, ki poteka po južnem in vzhodnem robu naselja Stara Fužina in Ribčev Laz - potok Suha, za gozdno cesto Stara Fužina - Voje, Vogar - planina Blato vključno s parkirišči ter za vstopna mesta sotesk Grmečica in Jerečica.«

Številka 1

5. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Višino parkirnin, cen, letnih dovolilnic in nadomestil iz 4., 6., 7. in 12. člena tega odloka določi Občinski svet s sklepom.« 6. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Vsakdo, ki na območju občine Bohinj prespi vsaj dvakrat, je prijavljen in plača turistično takso, se po tem odloku šteje kot gost Bohinja. (2) Kartica Gost Bohinja lahko gostom Bohinja omogoča cenovno ugodnejše parkiranje, ki ga na podlagi dogovora z upravljavcem sofinancira Občina Bohinj. (3) Upravljavec kartice je Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma.« 6a. člen Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pobiranje nadomestil iz 7. člena ter za parkirišči Labora in Vorenčkojca je lahko v izvajanju in upravljanju Krajevne skupnosti Stara Fužina - Studor. Slednja prevzame stroške rednega vzdrževanja parkirišč in gozdne ceste, pri čemer se za slednjo s posebno pogodbo določi namenskost sredstev iz nadomestil za vzdrževanje.« 7. člen Prvi, drugi, tretji, četrti in osmi odstavek 12. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Letne dovolilnice za parkiranje se izdajo za čas od 1. aprila do 31. oktobra tekočega leta. (2) Občani Občine Bohinj lahko za svoje vozilo pridobijo letno dovolilnico po ugodnejši ceni. Izda se na podlagi potrdila o lastništvu ali uporabi vozila ali z overjenim pooblastilom za uporabo avta, ki je pisan na osebo, ki nima stalnega prebivališča v občini Bohinj, pri čemer je prenos omejen na ožje družinske člane do drugega kolena. (3) Osebe, ki so lastniki počitniškega objekta na območju občine in so plačali pavšalno turistično takso, lahko kupijo letno dovolilnico za svoje vozilo po ugodnejši ceni. Za postopek uveljavljanja se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega odstavka. (4) Letna dovolilnica velja tudi za uporabo gozdne ceste Stara Fužina-Voje, Vogar - planina Blato. (8) Ceno letnih dovolilnic iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena določi občinski svet s sklepom iz 8. člena tega odloka.«

2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Na območju občine Bohinj je dovoljeno parkiranje samo na urejenih parkirnih površinah, ki so označene s predpisano prometno signalizacijo. (2) Javne parkirne površine, dovoljeni čas parkiranja, zavezance za plačilo in višino parkirnine določi Občinski svet s sklepom. (3) Za potrebe organizacije večjih in tradicionalnih prireditev (kmečka ohcet, Kresna noč, Kravji bal idr.) ali ob izrednem povečanju prometa se lahko po predhodnem soglasju župana za parkiranje vozil nameni tudi zemljišča: -- na območju Ukanca, -- travnik Labora in -- travnik nasproti hotela Kristal.«

8. člen Prvi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Upravičenci iz 12. člena tega odloka kupijo oziroma prejmejo letne dovolilnice pri izvajalcu režima parkiranja.« Drugi odstavek se črta, dosedanji tretji odstavek postane drugi.

3. člen Šesti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Parkirnina iz prvega odstavka tega člena se plačuje vsak dan v tednu od 6. do 20. ure. Parkirnina se pobira samo za obdobje od 1. aprila do 31. oktobra.«

11. člen (1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. (2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati IV. poglavje Odloka o plovbnem režimu na območju občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj št. 2/16 in 5/16) in Sklep o višini nadomestil za uporabo javnih parkirnih prostorov (cene parkiranja), nadomestil za uporabo gozdne ceste Stara Fužina - Voje in Vogar - planina Blato, ceni, režimu in uporabi letnih in ostalih dovolilnic oziroma nalepk (Ur. vestnik Občine Bohinj št. 1/15). (3) Določbe od četrtega do enajstega odstavka tega člena veljajo do uveljavitve sklepa iz 5. člena tega odloka. (4) V času od 1. aprila do 31. oktobra znaša višina parkirnine na začeto uro parkiranja za osebna vozila 1,50 EUR, za avtobuse pa 5,00 EUR za prvo uro, za vsako nadaljnjo pa 2,00 EUR. V primeru izgube parkirnega listka se zaračuna znesek v višini 20 EUR. Vse cene vključujejo DDV. (5) Javne parkirne površine, kjer se plačuje parkirnina, čas v katerem se plačuje ter dovoljeni čas trajanja parkiranja, so:

4. člen 7. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Uporabniki gozdne ceste Stara Fužina - Voje, Vogar - planina Blato (v nadalj­ njem besedilu: gozdna cesta), razen lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki cesto uporabljajo za dostop do teh nepremičnin, morajo za uporabo ceste plačati nadomestilo. Ne glede na lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov morajo lastniki planinskih koč in gostinskih objektov za opravljanje dejavnosti za uporabo gozdne ceste plačati nadomestilo. (2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se plačuje vse dni v letu ko je zaradi vremenskih razmer omogočena prevoznost ceste.«

9. člen 14. člen ter 2. in 4. točka prvega odstavka 20. člena se črtajo. 10. člen V tretji točki 21. člena se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »13. člen«.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 Javna parkirna površina

Čas plačevanja

Dovoljeni čas parkiranja

Križišče Ukanc

celo leto

neomejeno

Naklova glava

celo leto

neomejeno

Pod Skalco

celo leto

neomejeno

Za hotelom Jezero

celo leto

neomejeno

Pred pošto Ribčev Laz

celo leto, prve pol ure brezplačno

največ 2 uri

cerkev sv. Janeza

brezplačno

največ 2 uri

Vegelj

celo leto

neomejeno

pred kulturnim domom Stara Fužina

brezplačno

največ 2 uri

cerkev sv. Pavla

brezplačno

največ 2 uri

Vorančkojca

celo leto

neomejeno

(6) Celodnevno parkiranje na parkirišču Vorančkojca stane 10 EUR. (7) Parkiranje v primerih uvedbe rezervnih parkirnih površin v Labori stane 5 EUR na dan, nasproti hotela Kristal pa 3 EUR na dan. (8) Cene letnih dovolilnic za parkiranje in uporabo ceste Stara Fužina – Voje in Vogar - Blato: Oblika nadomestila

Višina nadomestila

Parkirna kartica

150 EUR

Parkirna kartica - lastniki počitniških hiš in stanovanj

30 EUR

Parkirna kartica - občani

10 EUR

Cesta na dan - osebno vozilo / ­kombinirano vozilo

10 EUR / 12 EUR

Cesta letna

500 EUR

Cesta - izvajalci javnega prevoza

po dogovoru med Občino Bohinj in morebitnim izvajalcem

(9) Stroški izdelave kartice bremenijo uporabnika. (10) Javne parkirne površine - vstopno izstopna mesta, kjer se plačuje parkirnina, čas v katerem se plačuje ter dovoljeni čas trajanja parkiranja, so: Javna parkirna površina

Višina plačila

Letna dovolilnica

Jerečica, Grmečica

10 EUR / dan

800 EUR

(11) Kot potrdilo o plačilu parkirnine za ta mesta velja tudi kupljena ribiška dovolilnica. Številka: 224-1/2009-27 Bohinjska Bistrica, 16. februar 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Bohinj, 3. marec 2017 III.

Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 032-1/2017 Bohinjska Bistrica, 16. februar 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

3. Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) v nadaljevanju ZPNačrt) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07) je župan Občine Bohinj dne 22.2.2017 sprejel

SKLEP

o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje »BJ-4« 1. člen Predmet sklepa S tem sklepom se prične postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora BJ-4 Pod skalco. 2. člen Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu OPPN) za območje BJ-4 Pod skalco Na območju priprave OPPN velja Ureditveni načrt T9/1 Ribčev Laz- Pod skalco (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 3/03), ki ga je Občinski prostorski načrt Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16, 11/16) (v nadaljevanju: OPN Bohinj) ohranil v veljavi. Posegi, ki so se do sedaj izvajali na območju ureditvenega načrta Pod skalco, so parcialni, stihijski in niso v skladu z rešitvami prostorskega akta. Prav tako rešitve v veljav­nem prostorskem aktu ne odgovarjajo potrebam sedanjih uporabnikov tega območja, lastniku zemljišč in Občini. Namen OPPN je pripraviti celovit prostorski akt, ki bo omogočal razvoj območja za sedanje dejavnosti in umestitev novih, ki bo zagotovil kakovostno oblikovane in funk­cionalno ustrezne objekte, z ureditvami dvignil raven turističnih uslug ter omogočal zago­tavljanje turistične ponudbe celo leto. Po OPN Bohinj gre za območje s prevladujočo namensko rabo ZP- površine parkov (54,7 % območja) ter BT- površine za turizem (23,5 % območja). Preostale površine predstavljajo PC- površine cest (9,6 %), PO-ostale prometne površine (7,2 %), G- gozdna zemljišča (3,6 %) ter K2- ostala kmetijska zemljišča (1,4 %). 3. člen Območje OPPN

2. Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in 4. člena Odloka o avto-taksi prevozih (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/01) je Občinski svet Občine Bohinj na 18. redni seji, dne 16. februarja 2017 sprejel

SKLEP

o določitvi največjega števila dovoljenj in višini letne takse za avto-taksi prevoze v občini Bohinj I. V občini Bohinj lahko največ petnajst izvajalcev opravlja avto-taksi prevoze. II. Letna taksa za uporabo postajališč in izvajanje dejavnosti avto-taksi prevozov znaša 121,44 EUR.

Območje OPPN se nahaja v naselju Ribčev Laz, na območju Pod skalco, na vzhodni strani Bohinjskega jezera. Območje obdelave sovpada z mejo enote urejanja prostora BJ-4 iz OPN Bohinj. Odstopanja meja območja OPPN od meje EUP iz OPN Bohinj so možna skladno z določbo tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) ter skladno s 164. členom OPN Bohinj. Obravnavano območje obsega zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami: 1150/14, 1150/15, 1150/17, 1150/21, 1150/23, 1150/24, 1150/25, 1150/28, 1150/29, 1150/30, 1150/31, 1150/32, 1150/33, 1150/34, 1150/35, 1150/36, 1150/37, 1150/38, 1150/39, 1150/40, 1150/41, 1150/42, 1150/43, 1150/44, 1150/45, 1150/46, 1150/47, 1150/48, 1150/49 , 1150/50, 1150/51, 1150/52, 1150/53, 1150/54, 1150/55, 1150/56, 1257/7-del, vsa k.o. Savica. Celotno območje predvidenega OPPN meri približno 4,17 ha. 4. člen Način pridobitve strokovnih rešitev Podlaga za pripravo OPPN bo rešitev, ki bo pripravljena v dogovoru z Občino

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 3. marec 2017

Bohinj, lastnikom zemljišč ter sedanjih uporabnikov prostora na podlagi izdelane projekt­ne naloge, strokovnih podlag, OPN Bohinj ter variantnih rešitev z arhitekturno urbanistične delavnice Ribčev Laz 2015.

6. člen (seznam nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev)

5. člen Roki za pripravo OPPN

1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, 4. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, 5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana, 6. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana, 7. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, 9. DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje, 10. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, 11. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, 12. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, 13. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 14. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana, 15. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za inva­ lide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, 16. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, 17. Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, 18. Režijski obrat Občine Bohinj, Rožna ulica 18, Bohinjska Bistrica, 19. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 20. Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj 21. Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana 22. Telemach d.o.o., Cesta ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana 23. Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana-Šmartno, 24. Eles d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana, 25. Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana.

Na podlagi strokovnih podlag se pripravi osnutek prostorskega akta, ki se ga posreduje nosilcem urejanja prostora za pripravo smernic in odločbe o celoviti presoji vplivov na okolje. Osnutek prostorskega akta se s smernicami dopolni, dopolnjen osnutek se posreduje v javno razgrnitev in obravnavo. Po javni razgrnitvi se na podlagi sprejetih stališč do pripomb, podanih na javni razgrnitvi in javni obravnavi, oblikuje predlog prostorskega akta, ki se ga posreduje pristojnim nosilcem urejanja prostora v pridobitev mnenj o skladnosti prostorskega akta s podanimi smernicami. Predlog se uskladi z mnenji nosilcev urejanja prostora in se posreduje v sprejem Občinskemu svetu. #

AKTIVNOST

ROK IZDELAVE (okvirno)

1

Priprava osnutka prostorskega akta

30 dni

2

Priprava gradiva in pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora ter odločitve ministrstva o izdelavi CPVO

45 dni po potrditvi osnutka s strani občinske uprave

3

Izdelava dopolnjenega osnutka prostorskega akta na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora

30 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora

4*

Priprava okoljskega poročila (v primeru postopka CPVO)

45 dni po prejemu smernic nosilcev urejanja prostora

5*

Potrditev ustreznosti okoljskega poročila s strani MOP

60 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora

6

Sprejem dopolnjenega osnutka ­prostorskega akta

v skladu s proceduro, ki jo vodi občinska uprava

7*

Javna razgrnitev prostorskega akta in okolj­ skega poročila v primeru postopka CPVO)

30 dni oziroma v skladu s sklepom občinskega sveta

8

Priprava stališč do pripomb iz javne ­razgrnitve in javne obravnave

15 dni po zaključeni javni obravnavi

9

Izdelava predloga prostorskega akta

30 dni po sprejemu stališč do pripomb

10*

Izdelava predloga okoljskega poročila (v primeru postopka CPVO)

30 dni po sprejemu stališč do pripomb

11

Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora k predlogu prostorskega akta

45 dni po pripravi predloga prostorskega akta

12*

Pridobitev sklepa o sprejemljivosti vplivov prostorskega akta (v primeru postopka CPVO)

60 dni po pripravi predloga prostorskega akta

13

Izdelava programa komunalnega ­opremljanja

45 dni po pripravi predloga prostorskega akta

14

Izdelava usklajenega predloga prostor­ skega akta

15 dni po pridobitvi mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora

V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave dokumenta izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (začetek veljavnosti sklepa) Sklep se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in na svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi. Bohinjska Bistrica, dne 22. februar 2017 Št.: 350-127/2016/2 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

* Velja v primeru, če MOP ugotovi potrebo po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje.

Bohinj, 3. marec 2017

RAZPISI IN OBVESTILA

za sofinanciranje obnove fasad na objektih v Občini Bohinj za leto 2017

2. Upravičenci do razpisanih sredstev Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki na območju občine Bohinj načrtujejo obnovo fasad na objektih in izpolnjujejo razpisne pogoje. V primeru, da se obnavlja stavba v solastnini, solastnik - investitor lahko poda vlogo kot pooblaščenec soinvestitorjev v njihovem imenu in za njihov račun. V primeru obnove fasade s strani najemnika objekta, poda vlogo najemnik s pisno notarsko overjenim soglasjem lastnika.

1. Namen javnega razpisa

3. Splošni in posebni pogoji:

Namen javnega razpisa je sofinanciranje obnove fasad v občini Bohinj v letu 2017 za dosego ciljev v skladu z Odlokom o zunanjem izgledu objektov in okolice (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 2/16). Občina Bohinj bo sofinancirala obnove fasad izvedenih v času od objave tega razpisa do 31. oktobra 2017.

Dela morajo biti izvedena v skladu s prostorskimi akti Občine Bohinj. Barva fasade mora biti usklajena, tradicionalna za to okolje (odtenki bele in svetli odtenki zemeljskih barv). V primeru, da je objekt oz. območje varovano kot kulturna dediščina, morajo biti dela izvedena skladno s pogoji in smernicami kulturnovarstvene službe (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine).

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 11/16) objavlja Občina Bohinj

JAVNI RAZPIS

Bohinj, 3. marec 2017

RAZPISI IN OBVESTILA Na območju varovanja narave (Natura 2000, ekološka pomembna območja, narav­ na vrednota in TNP) je potrebno pridobiti soglasje službe za varovanje okolja (Agencije RS za okolje). Prijavitelji ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do Občine Bohinj. Predmet sofinanciranja so lahko le zakonito zgrajeni objekti in novogradnje, ki so starejše od 5 let. Če je prijavitelj ob oddaji vloge zamolčal resnična dejstva ali navajal neresnične podatke, ki vplivajo na dodelitev subvencije, ali bo sredstva porabil nenamensko ali v nasprotju s predpisi, vlogo in razpisom, mora sredstva v celoti vrniti, skupaj z zamudni obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila sredstev.

8. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo je za ta namen imenoval župan. Vse pravočasne in popolne vloge bo komisija ocenjevala na podlagi meril, navedenih pod točko 4 tega razpisa. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki so zahtevane po razpisu. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Nepravilno označene, prepozne vloge ali nepravočasno dopolnjene vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.

4. Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev Posamezne vloge bodo ovrednotene na podlagi podanih meril (opomba: točke se pri točkah b) in f) ne seštevajo): a.) Kategorija spomenika iz vidika kulturne dediščine: □ objekt je zavarovan kot dediščina ........................………………………..……………...3 b.) Dotrajanost objekta: □ močno odpadanje ometa ……………………………………………………………………6 □ delno odpadanje ometa ali luščenje zaključnega sloja na posameznih mestih….…...4 □ vidne poškodbe zaključnega sloja na stavbi oz. močna onesnaženost stavbe.......….2 c.) Objekti z neustreznimi arhitekturnimi rešitvami: □ neustrezna barva fasade ……………………………………………………………………1 □ moteča elementi na fasadi objekta (napeljava, žlebovi, reklame ipd.) ..…………..…..1 d.) Delno obnovljeni ali nedokončani objekti: □ objekt je delno obnovljen ali nedokončan …....................…………………………..…..1 (fasada, stavbno pohištvo, balkoni) e.) Lega objekta v prostoru: □ v bližini državne ceste………………………………………………….…........………...…2 □ v neposredni bližini naravne ali kulturne znamenitosti ………...........................….…..2 □ objekt leži v vaškem jedru………………………………………………………..…...........2 f.) Lega objekta v predelu, ki je že obnovljen: □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb ……………………………………..……...............2 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 30 m) □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb …………………………….……………................1 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 60 m)

9. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki sredstev obveščeni o izidu ­javnega razpisa Na podlagi predloga strokovne komisije odloča o dodelitvi sredstev direktor Občinske uprave Občine Bohinj s sklepom v roku 5 dni od zadnje prejete popolne vloge. O pritožbi zoper sklep odloča župan občine. S prejemniki sredstev bo Občina Bohinj sklenila pogodbe o subvencioniranju obnove fasad za leto 2017, v katerih se bodo določile medsebojne pravice in obveznosti. 10. Nakazilo dodeljenih sredstev prejemnikom Prejemnik sredstev je dolžan najkasneje do 10. novembra 2017 Občini Bohinj predložiti zahtevek za izplačilo sredstev v obliki e-računa prek Uprave za javna plačila. Zahtevku je potrebno priložiti fotokopije računov in poročilo o izvedenih delih. Pogodbeni znesek bo Občina Bohinj nakazala na transakcijski račun prejemnika sredstev trideseti (30) dan po ogledu zaključenih del na terenu. Ogled opravi strokovna komisija. 11. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka v času uradnih ur v pisarni št. 22 Občine Bohinj. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani občine. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu Občine Bohinj, pri Nacetu Arhu, na telefonski številki 04 577 01 39 ali prek e-pošte: nace.arh@obcina.bohinj.si.

Številka: 41010-0003/2017-3 Datum: 1. marec 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Občina Bohinj bo prejemnikom sredstev na podlagi zbranih točk sofinancirala do največ 50% vrednosti opravljenih del oziroma ne več kot 12,00 EUR/m2 obnovljene fasade na stavbi. Maksimalni znesek subvencije je 2.000,00 EUR/stavbo, minimalni pa 1.000 EUR. Prednost bodo imeli kandidati z doseženim večjim številom točk. 5. Vsebina vloge a) b) c) d) e) f) g) h)

Vloga mora vsebovati: izpolnjen obrazec vloge, predračune za materiale in storitve, podpisan vzorec pogodbe, overjeno (notar, upravna enota) izjavo ustreznega števila solastnikov/etažnih lastnikov stavbe, da soglašajo z obnovitvenimi deli, dokazilo o legalnosti objekta (gradbeno ali uporabno dovoljenje), fotografije stavbe ali pomnilniški medij z digitalnimi fotografskimi posnetki, kulturnovarstvene smernice in pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (če je objekt kulturna dediščina ali v območju kulturne dediščine), naravovarstveno pogoje in soglasje Agencije RS za okolje (če je objekt v območju varovanja narave). 6. Način predložitve vlog

---

Vloge morajo biti dostavljene: po pošti priporočeno na: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 7. maja 2017) ali osebno v tajništvu Občine Bohinj (najkasneje do 8. maja 2017 do 12. ure).

Vloge morajo biti v zapečateni ovojnici pod oznako: »Ne odpiraj - vloga« z navedbo »javni razpis za sofinanciranje obnove fasad 2017« na prednji strani ter s polnim naslovom vlagatelja na zadnji strani. 7. Roki za odpiranje vlog Odpiranje vlog se bo izvedlo 8. maja 2017 ob 13.00 v sejni sobi Občine Bohinj. V primeru, da v okviru postavljenih rokov sredstva ne bodo v celoti izkoriščena, bo občina prejemala popolne vloge tudi po tem roku in jih obravnavala po vrstnem redu prejema, vendar najpozneje do 9. oktobra 2017.

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 110/02 in 15/03) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj (Uradni vestnik, št. 3/11, 2/14 in 2/16) objavlja

JAVNI RAZPIS

za zbiranje predlogov programov športa za leto 2017 1. Podatki o naročniku Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica 2. Predmet razpisa Sredstva so v proračunu zagotovljena na podlagi sprejetega Letnega programa športa v Občini Bohinj za leto 2017.

a) b) c) d) e)

---

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtec in osnovna šola, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, so splošno koristne in neprofitne, in izpolnjujejo naslednje pogoje: so registrirani v skladu z zakonskimi predpisi za opravljanje športne dejavnosti in izvajajo programe športa na območju občine Bohinj, programe športa izvajajo za občane Bohinja,

Bohinj, 3. marec 2017

RAZPISI IN OBVESTILA -----

imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, so registrirani in delujejo najmanj 1 leto od dneva registracije dejavnosti, društva imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.

4. Kriteriji in merila Vrednotenje športnih programov bo izvedeno v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj. Dodatni kriteriji se določijo za občinska priznanja športnikom. Upravičenci do nagrad so športniki, prijavljeni v tekmovalnih sistemih po dopolnjenem 13. letu starosti. Upo­števajo se dosežki na tekmovanjih, pridobljeni v letu 2016. Nagrade v obliki finančnih sredstev se podelijo prvim trem najboljšim glede na konkurenčnost v posameznih disciplinah. O vrednotenju dosežkov bo komisija odločala na podlagi Pravilnika za vredno­ tenje letnega programa športa v Občini Bohinj. 5. Okvirna višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja Višina razpoložljivih sredstev: Področje, vsebina, program, namen -- Delovanje društev 14.690,00 € -- Izobraževanje 920,00 € -- Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 1.000,00 € -- Športne prireditve 6.360,00 € -- Vrhunski šport 4.735,00 € -- Športna rekreacija 1.900,00 € -- Organizirani tečaji, v okviru predšolskega izobraževanja 1.300,00 € -- Občinska priznanja športnikom 1.000,00 € -- Informacijski sistem 100,00 € -- Organizirani tečaji, v okviru šolskega izobraževanja 4.000,00 € -- Šport otrok in mladine 28.000,00 € -- Nakup opreme 15.450,00 € -- Priznanja za izvajanje programov Mali Sonček, Krpan, Zlati Sonček 340,00 € Letni programi se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa oziroma v skladu s sprejetim Letnim programom športa za leto 2017. Tekom leta je možno prerazporejanje na razpisu pridobljenih sredstev, in sicer v višini 20 % v skladu s pravili Odloka o proračunu za leto 2017. Pri prijaviteljih tečajev se pri oblikovanju velikosti skupin upošteva prisotnost posameznega otroka, ki mora biti vsaj 50-%, odvisno od trajanja posameznega tečaja. Za organizirane tečaje se sofinanciranje izvede za vzgojno-izobraževalne zavode in društva. Izjemoma se lahko vrednoti tečaje drugih izvajalcev, če gre za športno panogo, ki jo ne izvajajo društva in vzgojno-izobraževalni zavodi. Sofinancira se nakup opreme, ki jo za svojo redno dejavnost potrebujejo športna društva, vzgojno izobraževalni zavodi ter drugi izvajalci športnih programov. 6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, -- vse zahtevane priloge. 7. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo Informacije prejmete na občinski upravi pri Aniti Zorč ali po telefonu št. 577 01 23 ter prek e-pošte: anita.zorc@obcina.bohinj.si 8. Rok za prijavo in datum odpiranja vlog Vlogo pošljite do vključno 3. 4. 2017 po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Prijava na razpis za sofinanciranje programov športa za leto 2017« in preko elektronske pošte na naslov anita.zorc@obcina.bohinj.si. Datum odpiranja vlog je predvidoma 4. 4. 2017. Na odpiranju imenovana komisija ugotavlja popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oz. vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagate­ lje pozvala, da vlogo dopolnijo v roku 8 dni. 9. Obvestilo o izboru Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov športa v občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 45 dneh po zaključenem roku razpisa. 10. Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva za programe izvedene v letu 2017 morajo biti porabljena v letu 2017.

Številka: 41011-2/2017 Bohinjska Bistrica, 23. februar 2017

Občina Bohinj, občinska uprava

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/2016) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe programov lovskih družin v Občini Bohinj za leto 2017 1. Predmet razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinancira­ nje programov lovskih organizacij. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 1.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 70 % vrednosti posameznega programa. 2. Pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih lovskim družinam in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za lovske družine izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke. • • • • •

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 7.4.2017 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinanciranje programov lovskih družin”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite v tajništvu in na spletni strani Občine Bohinj. 5. Obvestilo o izboru Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov lovskih družin za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa. • •

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi ki bodo izvajali izobraževalne programe za mlade, ki bodo osveščali javnost o varovanju živali in varovanju naravnega okolja. 7. Obdobje izvajanja aktivnosti Programi morajo biti v celoti izvedeni v letu 2017.

Številka: 41011-0003/2017 Datum: 24. februar 2017 Občina Bohinj, občinska uprava

V skladu s projektom KREATIVNI ODZIV NA ŽIVLJENJE V BOHINJU, Občina Bohinj objavlja

JAVNI POZIV

za prispevke literarnih in likovnih vsebin CILJI: - medgeneracijsko sodelovanje, - promocija kulture, - izvajanje Lokalnega programa za kulturo v Občini Bohinj, - večer poezije, - razstava likovnih del. 1. Predmet poziva Občina Bohinj objavlja javni poziv za zbiranje prispevkov literarnih vsebin iz področja poezije ter vizualno umetnostnih vsebin s področja slikanja in risanja. Občina bo prejete vsebine zbrala, uredila in objavila. Osnovne besede poziva so: Bohinj, ljubezen, cvetje, dom, živali, narava, čebela.

RAZPISI IN OBVESTILA 2. Pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, ki so avtorji literarnega oziroma likovnega dela in imajo stalno bivališče v občini Bohinj. Starostne omejitve ni! 3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija Razpisno dokumentacijo, ki vključuje podrobnejša navodila lahko dobite v tajništvu in na spletni strani Občine Bohinj. 4. Rok za oddajo vsebin Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 10. 5. 2017 na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali na elektronski naslov: ­tajnistvo@obcina.bohinj.si, s pripisom »Kreativni odziv na življenje v Bohinju«. Vse dodatne informacije dobite pri koordinatorki natečaja Ivi Lapajne, tel. št. 577 0115.

Bohinj, 3. marec 2017

5. Obvestilo avtorjem Občina Bohinj prispelih likovnih in literarnih prispevkov ne vrača. Izvirnike prispelih likovnih in literarnih prispevkov lahko občina ob upoštevanju moralnih avtorskih pravic avtorja uporabi za morebitne razstave ter kasnejše objave v medijih.

Številka: 620-0001/2017 Datum: 24. februar 2017 Občina Bohinj, Občinska uprava

17

iz na ših k r a je v

DU Bohinjska Bistrica, ­organizator ­Zimskih športnih iger ­upokojencev Gorenjske Olga P. Gorišek, DU BB

Poleg rednih aktivnosti, ki jih organiziramo v našem društvu, smo 10. februarja uspešno izvedli Zimske športne igre upokojencev Gorenj­ ske. Igre smo izvedli na smučišču Senožeta skupaj s ŠD Srednja vas. Tekmovali smo v veleslalomu in smučarskih tekih. Sodelovali so člani 22 društev, vseh tekmovalcev je bilo 180, od tega 42 žensk. Tekmoval­ ci so bili razvrščeni v štiri starostne skupine; do 65, od 66 do 70, od 71 do 74 in nad 75 let. Najboljše društvo je bilo škofjeloško, drugi so bili Tržičani in tretji Kranjčani, domačini smo dosegli zlato sredino, deveto mesto. Posebne nagrade sta bila deležna tudi najstarejša tekmovalca; 93-letni član društva iz Kamnika in 79-letna članica iz društva Dovje - Mojstrana. Za hitro in točno obdelavo rezultatov je poskrbel Robi Jensterle, hvala vsem, ki ste nam pomagali.

ulici, kjer so trgovine in hoteli. Doživetje pa bo sprehod ob morju po znameniti sprehajalni poti »lungomare«, ki vodi do Lovrana. Po vseh teh ogledih bo krajši počitek za kavico. Nato vrnitev proti Sloveniji, tokrat po drugi poti, po poti ob reki Reki. Postanek za pozno kosilo in vrnitev proti domu. Prijavili se boste poverjenikom, ki vas bodo in­ formirali tudi o točnem odhodu. Vabljeni! Ne pozabite na veljavni osebni dokument! Urnik telovadbe: v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 19. uri, na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 18.30, na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 20. uri. Prisrčno vabljeni v društveni dom v Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Tudi pozimi sodelujemo, ­čeprav gobe ne rastejo, rastejo pa ­prijateljski odnosi Branko Brgant

Zimske športne igre upokojencev Gorenjske, foto: Stane Gorenc

Razpored aktivnosti v mesecu marcu 2017:

7. marec 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 15. marca 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu v Bohinjski Bistrici

17. marca 2017 Občni zbor našega društva - DU Bohinjska Bistrica, v KD Joža Ažmana, začetek ob 18. uri, vabljeni v čim večjem številu. Občni zbor bomo popestrili s kulturnim programom in predavan­ jem na temo Strategija ohranjanja zdravja starejših v občini Bohinj.

23. marca 2017 Izlet na Trsat. Avtobus bo pobiral po bohinjskih vaseh, odhod avtobusa iz Bohinj­ske Bistrice ob 7. uri. Cena izleta je 39 EUR. Peljali se bomo proti Ljubljani po primorski avtocesti do Ilirske Bis­ trice in nato do gostišča, kjer bo malica. Po opravljeni mejni formalnosti vožnja do Trsata nad Reko, ki je romarsko središče z Marijino cerkvijo. Od tam je tudi lep razgled na Kvarnerski zaliv, goro Učko in naš nasled­ nji cilj, Reko. Ogled Reke in njenih znamenitosti. Nato se bomo peljali do Opatije, ki ima več kot 150-letno tradicijo turizma, sprehod po glavni

Foto: arhiv gobarskega društva Jurček

26. januarja je Gobarsko društvo Jurček Bohinj gostilo sekcijo Planinskega društva Pošte in Telekoma Ljubljana. Omenjeni društvi sta se že predčasno dogovorili o sodelovanju. Gostje iz Ljubljane so se podali peš iz Jereke preko Vodnikovega razglednika do Koprivnika. Pot je bila prijetna, toda potrebna pazljivosti, saj je bila na več delih ledena. Na Koprivniku jih je sprejel predsednik gobarskega društva Jur­ček in jim v farni cerkvi predstavil zgodovino Koprivnika in pre­ bivalcev vasi, vlogo Valentina Vodnika kot prvega župnika, tudi pomen Žige Zoisa, predstavil jim je tudi hišo enega od srčnih štirih, Luke Korošca, zgodovino mlina na veter in pa seveda v sami cerkvi poka­ zal prelepe jaslice, ki so delo domačinov in v kontekstu Kristusovega roj­stva povezujejo makete dela in življenja na Koprivniku in okoliških gozdovih. Obiskovalci so bili nad njimi navdušeni in ni jih bilo malo, ki so rekli, da lepših in tako življenjskih še niso videli. Po predstavitvi

iz na ših k r a je v, ml adina , izobr a že vanje so se odpravili še po vasi do makete mlina na veter, žiga Slovenske planinske poti Luke Korošca. Na koncu jih je pričakala okusna enolončnica in domači zavitek v prostorih društva. Ob tem se je razvila prijetna debata in dogovor za naslednje skupno druženje v jeseni in ogled Gorjuš z znamenitostmi, pohodom na Galetovec in nazaj na Koprivnik na malico. Gobarsko društvo Jurček je s tem srečanjem začelo novo leto, dogovorjenih pa imamo še kar nekaj takih izmenjav z raznimi društvi in skupinami ter seveda tudi ekskurzij. Poleg tega pa društvo vabi tudi ostale pohodnike, kolesarje in izletnike na Koprivnik v prostore društ­ va, kjer se bodo lahko tudi odžejali ali podkrepili z dobrimi enolončni­ cami, domačimi narezki in zavitki. Vabljeni. ・

Martin Urh potnega lista še ne da

»Jaz bom kar umrl, saj ne bom ta prv« nam poje že dolga leta, pred kratkim pa je praznoval častitljivih 90 let. Martin Urh je korenina, ki ne pozebe. Viharnik, ki ga je življenje obrusilo z vseh strani. Kot najmlajši otrok z velike Miklavove kmetije v Stari Fužini, kjer dela nikoli ni zmanjkalo, se je konec leta 1944 pridružil partizanom. Sodeloval je na partizanski zimski olimpijadi v Cerknem. Kmalu zatem je padel v zasedo belogardistom, kjer je bil ranjen. Zdravil se je v bol­ nici Franja. Zaradi varnostnih razlogov so tedaj vse ranjence iz Franje prepeljali v bolnico Podlonk. Med premeščanjem je utrpel dodatne poškodbe, zato je komaj 18-leten izgubil nogo, kar ga je zaznamovalo za celo življenje. Po vojni je študiral v Ljubljani in se posvetil številkam, ki jih je kot računovodja spretno vrtel v Bohinjski zadrugi in v Turističnem društ­ vu. Ob posebnih priložnostih nas je zabaval s harmoniko, ki jo je igral po posluhu. Lani sta z ženo Julko praznovala 60. obletnico poroke, pohvalita pa se lahko s 3 hčerami, 6 vnuki in 3 pravnuki. Še veliko zdravja so mu ob rojstnem dnevu zaželeli domači, društvo upokojencev Stara Fužina Studor, društvo invalidov Bohinj, mnogi pri­ jatelji in sosedje ter župan Franc Kramar. Vsem skupaj pa hudomušno odgovarja, tako kot že vrsto let: ”»pasuša« (potnega lista) mi pa že ne bodo vzeli”. Dragemu atu vsi domači še naprej želimo čimveč zdravja in lepih trenutkov. ・

Marija Pukmajster, 90 let Martina Erčulj

Rodila se je 11. februarja 1927 v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju kot drugi otrok v številni družini. V tistih časih otrokom življenje ni bilo z rožicami postlano. Ni bilo razkošja, pač pa življenje z mnogo obveznostmi, skrb za mlajše brate in sestre, sosedove otroke, delo pri hiši in na polju. Čut za otroški svet ji je krojil celo življenje. V najlepših letih odraščanja je prišla druga svetovna vojna. Nihče ji ni ubežal, nihče ni bil neudeležen v njej. Strah, trpljenje in pomanjka­ nje. Težko življenje takoj po vojni, a tudi mladost, ideali in vera v boljše življenje. Z mladostjo ljubezen, poroka in rojstvo hčerke Martine. A kruta usoda je po dveh letih zakona posegla vmes. Mož Martin je ne­ ozdravljivo zbolel in umrl star 29 let. Mici pa je ostala pri 26 letih vdova z enajstmesečno hčerko. Boriti se je bilo treba naprej, živeti za

18 hčerko, za preživetje obeh. To niso bili lepi in prijazni časi. Čas pa teče dalje, hči je odraščala, končala srednjo šolo in študij v Ljubljani. Tam je spoznala moža in nastala je nova družina in z njo sta prišli vnukinji Jerneja in Valentina. Družina se je preselila v Bohinjsko Bistrico. Tu je mama Mici skrbela za obe vnukinji, da jima ni bilo treba v vrtec. Ko sta prišli domov iz šole, ju je vedno čakalo kosilo, topla beseda, po­ hajanje po Dobravi, šola za živ­ ljenje v naravi. V varstvo je spre­ jela še Anžeta in Polono. Vse je imela enako rada, se z njimi ig­ rala, jim brala pravljice. Skupaj Ob obisku župana pri Mariji, foto: arhiv so doživljali svet zgodbic, prav­ Občine Bohinj ljic in izkušenj iz živ­ljenja. Vnukinji sta odraščali in prinesli novo veselje, pravnuka Aljaža in pravnukinji Nežo in Karolino. Za vnuka Aljaža je skrbela, odkar je bil dojenček, ni maral v vrtec. Kdo ve, zakaj ne? Doma mu je bilo z mamo prelepo. Zdaj ji hči, zet, vnukinji in pravnuki stojijo ob strani in jo vsako­ dnevno razveseljujejo. V zadnjih letih ima več prostega časa zase. Živi z družino in pravi, da ji nič ne manjka in da ji je sedaj najlepše v življenju. Bere knjige, spremlja dnevne novice, redno prebira dnevni časopis ob jutranji kavi. Večkrat na leto obišče rodno Štajersko, kjer ima nečake, pa tudi sprehodi ob morju ji dajejo novo energijo. 90. rojstni dan je praznovala v krogu vseh, ki jih ima rada. S svojo iskrivostjo, optimizmom in smislom za humor je razveseljevala družbo. Še na mnoga zdrava leta ji je zapela vsa zbrana družba. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: Kreativni delavnici in predstavitev somatskih gibov v marcu Katjuša Lapajne

V februarju smo izvedli dve kreativni delav­ nici, na katerih smo izdelovali predmete iz gline in slikali z akrilnimi barvami, ter predavanje o varni rabi interneta, ki je bilo namenjeno pred­ vsem staršem, saj je bilo največ govora o tem, kako otrokom na varen način predstaviti inter­ net. Z uporabniki smo se dogovorili o terminih, v katerih bo potekal tečaj slovenščine za tujce. Marca bomo pripravili kreativni delavnici, in sicer bomo v ponedeljek, 13. 3., ob 17. uri izdelovali velikonočno dekoracijo (pod vodstvom Zvezde Malej), v ponedeljek, 27. 3., ob 17. uri pa okrasne predmete iz filca (vodi Nataša Colja Obiako). Obe delavnici bosta potekali v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. V četrtek, 16. 3., vas ob 17. uri vabimo na predavanje in pred­ stavitveno delavnico AEQ somatskih gibov, ki bo prav tako v sejni sobi v kulturnem domu. Število mest je omejeno, zato vas prosimo, da se zainteresirani prijavite na spodnji kontakt. Na delavnico pridite v udobnih oblačilih, s seboj pa prinesite tudi talno podlogo. Predavanje in delavnico bo vodila Irena Jugovic, certificirana učiteljica somatskih gibov po AEQ metodi (www.somatika-gibanje.com). Dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne, o njih vas bomo obveščali s plakati in v Bohinjskih novicah. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 - Katjuša ali pa pišete na katjusa@ bohinj-sport.com.

Predstavitev AEQ somatskih gibov

Mišice se zaradi stresa, travmatičnih stanj, poškodb ... zakrčijo in stisnejo. To je varovalni mehanizem našega telesa. Kadar se negativni

ml adina , izobr a že vanje

19

Foto: arhiv Irene Jugovic

dogodki v življenju večkrat ponovijo, lahko naše mišice postanejo kronično zakrčene, kar vodi v bolečine v vratu, hrbtu ali drugih delih telesa, postajamo vedno manj gibčni, zagrenjeni, težje dihamo, slabše spimo, težko stojimo ... Zakrčeni smo fizično, psihično in čustveno. Na delavnici bomo spoznali osnove somatskega gibanja in kako lahko z izvajanjem, učenjem somatskih gibov sprostimo svoje telo, izboljšamo gibanje in delovanje. Somatski gibi so popolnoma lahkot­ ni, nežni, neboleči. Pomagajo izboljšati gibljivost in nadzor. Sprostijo prenapete in preobremenjene mišice, olajšajo kronične bolečine in pritisk na hrbtenico. Zmanjšajo omejitve in napetost v telesu, izbolj­ šajo gibljivost, udobnost ter odpravijo trd, napet in boleč hrbet. Na delavnici bomo spoznali, kako poravnati in uravnotežiti medenico in hrbtenico. Rezultat bo zmanjšana bolečina v hrbtu in kolkih, bolj te­ koča hoja in splošno zmanjšanje bolečin po telesu. Redno izvajanje somatskih gibov, ki se jih bomo naučili, omogoča vzdrževati močno in sproščeno telo. Gibe lahko izvajamo tudi na delov­ nem mestu oziroma povsod, kjer si lahko vzamemo nekaj minut zase. Z lahkotnimi in enostavnimi somatskimi gibi telo sprostimo in zmehča­ mo ter se osvobodimo bolečin v hrbtu, ramenih, prsih in kolkih. Za učenje somatskih gibov ni starostnih omejitev. To ni vadba, tre­ ning, temveč učenje sproščenega učinkovitega gibanja in delovanja. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Multisenzorna soba - soba za sproščanje

Mojca Rozman, ravnateljica OŠ Dr. Janeza Mencingerja

različnimi reflektorji in drugimi lučmi, z vodnima stolpoma z barvnimi mehurčki, fibriooptičnimi vlakni, aromatičnimi vonjavami, s ploščami z različnimi materiali, ki spodbujajo taktilne zaznave, s sproščujočo glasbo ter zvočnimi posnetki narave. Na voljo je mnogo didaktičnega materiala, ki še posebej pripomore k razvijanju določenih veščin. Multisenzorna soba je delo naših strokovnih delavk, ki nudijo dodat­ no strokovno pomoč učencem s primanjkljaji na različnih področjih. Vodja projekta je pedagoginja Barbara Glavič, ki je idejno zasnovala sobo in skupaj z ostalimi strokovnimi delavkami Bojano Polajnar, Mijo Kikelj, Karmen Zupan in Mino Pavliha poskrbela, da je soba zažive­ la v vsej svoji čarobnosti. Za tehnično izvedbo sta bila nepogrešljiva hišnika Drago Zupanc in Bojan Pintar. Prav z njihovo ustvarjalnostjo, iznajdljivostjo in požrtvovalnostjo je uspelo prostor opremiti z znatno manjšimi finančnimi sredstvi, kot so sicer potrebna za take projekte. Sredstva sta prispevala Šolski sklad in Občina Bohinj. Učenci, ki so sobo že obiskali, so nad njo navdušeni. Vsi ostali bodo za to imeli še mnogo priložnosti. Aktivnosti v njej bodo učitelji vklju­ čevali v pouk. Kar nekaj didaktičnih pripomočkov, ki se bodo v tem prostoru uporabljali, so učenci že izdelali, mnogo jih še bodo, saj želi­ mo, da dajo svoj prispevek in na ta način prostor še bolj začutijo. Tre­ nutno na šoli poteka tudi natečaj za izbor najbolj domiselnega imena za sobo. Zaenkrat smo jo poimenovali kar soba za sproščanje. Če vas je zamikalo, da si jo ogledate, ste seveda dobrodošli. Vabljeni v četrtek, 23. marca, ko bomo imeli od 16.00 do 18.00 odprta vrata z vodenim ogledom. ・

Poezija v otroških očeh Monika Štros

Minil je letošnji kulturni praznik, 8. februar, a izmišljena pesem učenca 6. razreda ostaja. To je pesem domačega kraja, ki ga je z besedami opisala otroška glava. Bohinj je res lep ... Hej Bistrica ti zlata, čez tebe lepih ptic leti jata. Ti´s najlepša vas na svetu, zgleduješ se po tulipanovem cvetu. Lepa cerkev tam rumena, kot bi bila od Boga rojena. Naj taka še ostane in naj ji lepe usode bodo dane. Čudovite gore tam stoje, vsaka od njih ima svoje ime. Od tam lep razgled se vid´ v dolino, vse do tam, kjer delajo vino. Tale Bistrica leži v Bohinjski kotlini, pod poraščeno Rudnico v spodnji dolini. Ne na Štajerskem, ne v Dolenjski, temveč v visoki, gorati Gorenjski.

Jan Štros ・

Foto: Mojca Odar

Poučevanje v sodobni šoli ni več usmerjeno samo v učenca oz. od­ delek učencev. Naloga šole je ustvarjati spodbudno okolje, v katerem lahko učenci z različnimi pristopi, ustvarjanjem in povezovanjem usva­ jajo znanja in veščine. Da bi imeli učenci veliko priložnosti za razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti, moramo v šolah nameniti veliko skrb oblikovanju inovativnih učnih okolij. Za nov učni prostor smo bogatejši tudi na naši šoli. 4. februarja smo uradno odprli vrata multisenzorne sobe, ki je nastajala dve leti. V manj­ šem podstrešnem prostoru je nastal prostor, kjer se bodo učenci lahko sproščali in razvijali svoje čute. Prostor vsebuje pripomočke za spod­ bujanje in razvijanje senzornih poti - sluh, vid, tip, vonj. Opremljen je z

Simbioza šola - delavnice ­računalništva za starejše

Marija Kikelj, koordinatorica projekta Simbioza šola na OŠ dr. Janeza Mencingerja V mesecu februarju smo v sklopu projekta Simbioza šola na naši šoli pripravili brezplačne delavnice računalništva za starejše občane, za naše babice in dedke. V petih srečanjih se je dvanajst udeležencev seznanilo z urejanjem besedila, iskali so informacije po spletu, uporabljali elektronsko pošto in se seznanili s prenosom slik z elektronskih naprav. Pri tem so jim pomagali učenci 7., 8. in 9. razreda ter učitelji naše šole. Zakaj smo se pridružili projektu Simbioza šola? S tem želimo

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

20

Foto: Mitja Sodja Foto: Mojca Odar

­ odpirati medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, vzajemno p spoštovanje in dobrodelnost. Zavedamo se pomembnosti vseživljenj­ skega učenja in povezovanja z lokalnim okoljem. Prepričani smo, da bo pridobljeno znanje udeležencem v pomoč pri vsakdanjem življenju. Hvala učencem, učiteljem, društvu upokojencev za pomoč pri orga­ nizaciji in še posebej vsem udeležencem delavnic! ・

Vogel in zima

Mojca Šiljar, Žičnice Vogel Na Voglu nas je v začetku februarja kočno prekrila debelejša snežna odeja in potrudili smo se, da smo pričeli z obratovanjem naših žičnic v večjem in kasneje v polnem obsegu. Glede na takojšen povečan obisk, smo opazili, da je bila tudi s strani obiskovalcev ta snežna pošiljka težko pričakovana. Poleg skrbno urejenih prog, smo na Voglu poskr­ beli tudi za raznorazna dogajanja z večjim poudarkom na animaciji za otroke. Tako smo vse lepe sobote ob nizkovrvni vlečnici priprav­ ljali Snežkove igre, ob slabšem vremenu pa smo otroke povabili na animacijo v bar Čuk. Na pustno soboto smo izdelovali pustne maske, se zabavali in družili, najlepše maske pa nagradili. Z zanimivimi doga­ janji v letošnji zimi pa bomo nadaljevali tudi v marcu, ko vas vabimo na nočna opazovanja neba (3. 3. 2017), pohode ob polni luni (10. in 11. 3. 2017) ter ostala dogajanja, ki jih pripravljamo skupaj z našimi partnerji.

poskrbljeno z medaljami in nagradami. Vidimo se 4. 3. na Voglu. Začetek veleslaloma je ob 10. uri.

ŽENSKI DAN Tudi letos bomo na Voglu s predstavnicami nežnejšega spola. Tek­ movanje v veleslalomu, nagrade za vse sodelujoče, zabava. Vse to in še več bo zopet dober razlog za druženje in za pobeg iz dnevne rutine. Tekmovanje bo ob 10. uri, prijave zbiramo pri Kavki. Dobimo se na materinski dan - 25. 3. 2017. SREČANJE LJUBITELJEV SMUČANJA PO STAREM Že nekaj let zapored je Bohinj, točneje Vogel, center slovenskih ljubi­ teljev smučanja po starem. Tudi letos bo tako, in sicer v nedeljo, 2. apri­ la 2017. Dobimo se na Voglu, kjer bomo predstavili vse udeležence, ki se bodo potem zapeljali po otroški progi in se s tem predstavili vsem, ki jih boste prišli pogledat. Po tekmovanju sledi podelitev priznanj naj­ lepšim in najbolj atraktivnim ter glasbena zabava. Vabljeni na Vogel 2. 4. 2017. ・

Skočite z nami v Planico Brane Iskra, SSK Bohinj

Višek sezone s koncertom Mance Špik V soboto, 11. 3. 2017, vabljeni na višek sezone, s koncertom Mance Špik. Pevka Manca Špik s prek 1.200 nastopi v preteklih 10-ih letih sodi med najbolj izkušene in priznane pop pevke pri nas. Koncert je vključen v ceno povratne karte oziroma smučarske vozovnice.

KulinarSKI dan V soboto, 18. 3. 2017, pripravljamo že drugi KulinarSKI dan. Ku­ harska Mojstra, priznana Šefa Igor Jagodic in Uroš Štefelin vas sku­ paj s svetovno znanim barmanom Edom Halačevićem in gostinskimi delavci Vogla vabimo na kulinarično doživetje na pravljični Vogel. Za ta dan smo za vse obiskovalce pripravili kulinarično smučarski dan, kjer bomo čez dan uživali ob enolončnicah, tekmovali v tekmi za pokal v paralelnem veleslalomu, zvečer, ob večerji, pa uživali ob lokalnih spe­ cialitetah, pripravljenih po njunem izboru. Informacije o dogodkih, rezervacije: mojca.siljar@vogel.si, tel: 045 729 720. ・

V prihodnjih tednih na izbiro pestra paleta prireditev na snegu Ekipi TD Bohinj in Žičnic Vogel, d. d.

POKAL VOGLA Tudi letos vas vabimo na super tekmovalni dan na Voglu. Pokal Vogla bo zopet navdušil marsikoga, ki se rad zapodi med vratca in se pomeri s sosedi, družino in prijatelji za najboljši čas dneva. Tek­ movanje je razdeljeno v več kategorij, tako da bo za vse generacije

Skožite z nami v Planico, foto: Brane Iskra

Skupaj z nami si v živo oglejte najboljše skakalce na največji skakal­ nici na svetu. Smučarsko skakalni klub Bohinj vabi vse Bohinjke in Bohinjce, da se nam pridružite pri ogledu in navijanju na največjem slovenskem skakalnem prazniku v Planici. Za ogled uradnega treninga in kvali­ fikacij v poletih v četrtek, 23. 3. 2017, organiziramo avtobusni pre­ voz, odhod ob 6.30 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana (Bohinjska Bistrica) - prihod ob 14. uri. Cena vstopnic in prevoza: otroci 12 €, odrasli 20 €. V nedeljo, 26. 3. 2017, pa si bomo ogledali finalno tekmo pole­ tov. Organiziramo avtobusni prevoz, odhod ob 6.00 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana (Bohinjska Bistrica) - prihod cca po 15. uri. Cena vstopnic in prevoza: otroci 9 €, odrasli 33 €. Za več informacij smo na voljo na spodaj zapisanih podatkih. Prijave zbiramo do 4. 3. 2017, po tem datumu bodo cene vstopnic dražje. Priskrbite si svoj sedež na e-mail: ssk.bohinj@gmail.com ali na mobi: 040 600 442 - Tjaša; 041 981 234 - Brane. ・

kult ur a , šport

21

8. Folklorni večer KUD Triglav Srednja vas: OHCET

RAZSTAVE

Na domove smo prejeli vabilo »Enkrat lani smo sklenili, da bomo ohcet priredili. Lenko in Franceta porocili ter vas v svate povabili«. Pa naj bo, smo si mislili in kmalu dočakali petek zvečer ter se z vese­ ljem pridružili ostalim svatom. Dvorano smo napolnili do zadnjih vrst in nestrpno čakali na poročno slavje. Začelo se je v večernih urah, ko so pogumni mladeniči lojtre na ganke prislanjali in vasovali svojim izbrankam. Med njimi pa je bil naj­ bolj pogumen France, ki je na oknce trkal najdlje in od ljube Lenke dobil »ta najlevš naglčk«. Tako smo skupaj z glavnimi svati pospremili Franceta do Len­kine hiše. Bodočo nevesto je moral pošteno zaslužiti, zato smo ga naj­ prej preizkusili z lažno, ta črno nevesto ter nadaljevali z zapletenimi vprašanji. Ženin se ni udal in čez domači prag je na dvorišče kmalu stopila prava nevesta. Starša sta maldoporočenca blagoslovila in na­ menili so se na obred v cerkev. Po obredu smo se znašli pred ženi­ novem domu, v katerem se je začelo slavje. Mize, obogatene s cvetjem, okusnimi dobrotami in kupicami rujnega, so ustvarile pravo poročno vzdusje, ki ga je dokončno izpopolnilo še nazdravljanje, prepevanje ter raznoliki plesi ob spremljavi vaških godcev - ples z majolko in jerba­ som in povijanje mladoporočencev. Dogajanje so popestrili tudi razi­ grani otroci, nasmejali smo se špegutancu ter nergavi Urši in čevljarju Gašperju. Ohcet so glavni svatje s pesmijo »Mi bomo pa slovo jemali« pripeljali do konca in se od nas poslovili. Ali bo ujet poročni šopek služil svojemu namenu in kam bosta mla­ doporočenca s pomočjo vaših darov odpotovala, ostaja skrivnost. Za nepozabno uprizoritev bohinjske kmečke poroke pa se svatje iz dvorane lahko zahvalimo plesalcem folklorne skupine KUD Triglav ter njihovim mentorjem. Prijetno je bilo plesati in prepevati z vami in vašim mladostnim navdihom. ・

V enoti v Srednji vasi: Pomlad se prebuja Razstava likovnih izdelkov učencev 4. c razreda PŠ Srednja vas z učiteljico Natašo Korošec.

Bernarda Mikelj

Marec v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik

V knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, enoti Bohinjska Bis­ trica, so tudi za marec pripravili pester program.

V sredo, 8. 3., ob 17. uri v KD Joža Ažmana: Mala baletka Igrano predstavo za otroke, stare vsaj 4 leta, bodo uprizorili člani Dramskega krožka PŠ Ribno. Prireditev v sodelovanju z 20. otroškim Linhartovim maratonom JSKD. V ponedeljek, 13. 3., ob 17. uri: Beremo s tačkami R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00.

V sredo, 15. 3., ob 17. uri: Goljata čakam Medved poseda na postaji in čaka na svojega najboljšega prijate­ lja. Kdo sploh je? Kod hodi tako dolgo in se bo sploh prikazal? Odgo­ vor se skriva v slikanici nemške pisateljice in arhitektke Antje Damm. Delavnico v slogu njenih barvitih kolažev podarja Založba Zala.

Barve so med nami Razstava likovnih izdelkov učencev 5. a in 5. b razreda OŠ dr. Ja­ neza Mencingerja Bohinjska Bistrica z učiteljicama Mojco Medja in Marinko Soklič.

OSTALI PROJEKTI:

Pesnica meseca: V knjižnici vas vljudno vabijo, da v mesecu marcu vsak dan odprete katero izmed pesniških zbirk in preberete pesem tedna pesnice Marije Mencinger.

Superknjiga: Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD ... in poglejte, kaj predlagajo drugi! Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje.

Ta veseli knjižni svet: Potrebujete bralni nasvet? Vstopite v »Ta veseli knjižni svet« in že sedmo leto zapored s seznama odličnih literarnih del izberite, preberite in ocenite šest proznih del in eno pesniško zbirko.

Vesolje zakladov: Sedemkrat pridi v knjižnico in si izposodi vsaj eno knjigo. S tem pa vsakič dobiš žig in ko prispeš do konca, te čaka sladko presenečenje in še ... ・

Vabilo na »Latino show« Plesna šola Salsa Rica

Plesna šola Salsa Rica v sodelovanju z društvom mladih Bohinj vabi na zaključno produkcijo »Latino show«, ki bo v soboto, 25. marca 2017 ob 18. uri v KD Joža Ažmana. Osnovnošolci in ostali člani plesne šole vam bodo predstavili različne zvrsti plesa, ki so jih v letošnjem letu usvojili. Vstop na prireditev je prost. ・

Zgodovinski dosežek Katre Komar Brane Iskra, trener A-pro, SSK Bohinj

V mesecu februarju smo bili skakalci zelo dejavni, saj smo imeli tudi po več tekmovanj v enem tednu. Sprva smo naredili kar nekaj dobrih uvrstitev na pokalnih tekmah na Ljubnem ob Savinji, v Logatcu, Ljub­ ljani in Kranju.

V sredo, 22. 3., ob 17. uri: Izdelava okrasnega dežnička Na muhasto aprilsko vreme se bomo dobro pripravili. Izdelova­ li bomo male pisane dežničke. Delavnica se navezuje na razstavo »Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem«, ki si jo lahko ogledate v Muze­ ju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Delavnica je primerna za otroke od 5. leta dalje, za mlajše pa v spremstvu staršev ali starih staršev. Delavnico bosta vodili Anja Poštrak in Magda Zore iz Gorenjskega muzeja Kranj. V sredo, 29. 3., ob 17. uri: Gremo na vrt Pravljično uro z delavnico za otroke, stare vsaj 3 leta, bosta pripravili Silva Kos in Katarina Perger.

Trening na jezeru, foto: arhiv SSK Bohinj

22

šport Mrzlo vreme je po nekaj letih ponovno v celoti zamrznilo Bohinjsko jezero. Kar smo znali skakalci dobro izkoristiti za odličen trening. Jeze­ ro smo nekateri prvič predrsali po celotni dolžini. Ker je sledilo toplo in deževno vreme, smo treninge nadgradili z re­ generacijo v bazenih Vodnega parka Bohinj, za kar se lepo zahvalju­ jemo vodstvu. V bistriški šoli pa smo v sklopu akcije Skoči z nami s skupnimi močmi z vodstvom šole in Smučarsko zvezo Slovenije ponovno izpeljali Mini Planico, učenci in učenke od 1. do 3. razreda so se lahko pomerili na majhni skakalnici, ki je montirana na kombiju in potuje po celi Sloveni­ ji. Za lepo izpeljani dogodek se zahvaljujemo šoli.

Najmlajši skakalci z alpskimi smučmi so se nato še uradno pome­ rili na regijskem šolskem tekmovanju v Žireh. Na improvizirani mali skakalnici jih je skočilo preko 200. Miha Mencinger je postal regijski prvak, Vasja Zupanc in Neža Habjan pa podprvaka. Kar deset bohinj­ skih tekmovalcev akcije »Skoči z nami« se je uvrstilo tudi na državno šolsko prvenstvo, ki bo v začetku marca v Planici. Treninge »skoči z nami« bomo izvajali še do konca marca oziroma dokler nam bo služila snežna podlaga. Zainteresirani se nam še ved­ no lahko pridružite vsak torek in četrtek na Poljah 17.30-19.00 in na smučanju v Senožetih ob sobotah 18.00-20.00. Vabljeni! In še enkrat: bravo, Katra, tvoji rezultati so nam v navdih in spodbu­ do za naprej, naj bodo tudi vam. ・

POGOVOR S KATRO KOMAR

»Odločila sem se, da bom ­prikazala svoje najboljše skoke« Katarina Košnik

Prva tekma za najmlajše, foto: Brane Iskra

Sedaj pa še nekaj besed o rezultatih, ki se berejo kot kakšna dobra pravljica. Pričelo se je s potovanjem naše mladinske reprezentantske skakalke Katre Komar na mladinsko svetovno prvenstvo v ameriški Salt Lake City. Odlično je skakala že na treningih, saj so bili rezultati kar za najboljšo deseterico. V klubu smo ažurno spremljali rezultate in ves čas potihem navijali zanjo. Na posamični tekmi je nastopila kot najmlajša tekmovalka, z nekaj smole v drugi seriji je tekmo končala na 26. mestu. Katri ni ostalo veliko časa za slabo voljo, saj je sledilo še ekipno tekmovanje in z njim presenečenje, ki so ga skupaj z njo pripravile še Ema Klinec, Nika Križnar in Jerneja Brecel, osvojile so namreč srebrno medaljo. Ta medalja je za naš klub prva medalja s svetovnih prvenstev, na kar smo zelo ponosni. Naše oziroma Katrine pravljice pa še ni konec. Po nekaj dneh počitka doma je Katro čakala še olimpijada mladih v Turčiji. V klubu smo ponovno držali pesti in potihem upali ... Na posamični tekmi je Katra pokazala svoje najboljše skoke in osvojila bro­ nasto medaljo. Doma smo od veselja skakali do stropa. S tem odličnim rezultatom si je zagotovila tudi mesto na ekipni tekmi. In ponovno smo bili na trnih, stiskali pesti in nestrpno čakali rezultate. Slovenska mla­ dinska mešana ekipa dveh fantov (Zajc, Jovan) in dveh deklet (Komar, Križnar) je na tej tekmi osvojila ZLATO. Težko je z besedami opisati, kako ponosni smo na našo Katro. Ti dve medalji z olimpijade mladih sta obenem prvi kolajni tega ranga za bohinjski šport. Ob prihodu domov pa smo naši mladinski olimpijki z dvema kolajnama pripravili sprejem, kot se spodobi. Za nepozabni dogodek se zahvaljujemo članom kluba, Katrinim sosedom in ostalim domačinom ter županu. Za svoje dosežke je Katra prejela čestitke tudi iz Državnega zbora Slovenije. Da pa bomo lahko še bolje skakali in spisali še kakšno tako pravljico, so v Mercatorju ponovno poskrbeli, da nas podprejo z nagradno igro. Kupci tudi letos lahko svojemu najljubšemu klubu namenijo zbrane kupone. Vaš glas lahko oddate preko interneta ali na Mercatorjevih blagajnah po Bohinju. Zelo bomo veseli, če boste glasovali za naš klub. Za konec zimskega tekmovalnega obdobja pa smo na Poljah na Hansenovi skakalnici organizirali še zadnje regijske tekme za pokal Cockta za najmlajše kategorije. Zaradi veliko prijavljenih tekmovalcev smo morali tekme izpeljati v dveh dneh. V sredo, 15. 2., smo tako imeli popoldansko tekmo za dečke in deklice do 12 in do 13 let. Naš najboljši domači skakalec je bil Žan Žnidar na 3. mestu. Na nedeljski tekmi 19. 2. pa so nastopili najmlajši, v kategorijah od cicibanov in cicibank, dečkov do 10 let ter dečkov in deklic do 11 let, na štartni listi je bilo preko 150 otrok. Na svoji prvi tekmi so nastopili tudi orliči akcije »Skoči z nami«, ki so imeli kar svoje tekmovanje z alpskimi smučmi, kar 33 se jih je prijavilo. Za dobro izpeljane tekme se zahvaljujemo vsem, ki ste nam priskočili na pomoč.

Ena zlata, ena srebrna in ena bronasta medalja. To je bera mlade, šestnajstletne skakalke Katre Komar iz Smučarsko skakalnega kluba Bohinj, iz Mladinskega svetovnega prvenstva v Združenih državah Amerike in olimpijade mladih v Turčiji pretekli mesec. Kako so njene uspehe spremljali v domačem klubu je v članku zapisal njen prvi trener Brane Iskra, mi pa smo jo ob prihodu domov zaslišali tudi za naše Bohinjske novice. Koliko časa že treniraš? Začela sem leta 2010, zdaj treniram približno 6 let in pol.

V tem letu je bilo največ sprememb, Začela si hoditi v srednjo šolo, kjer je urnik tudi s treningi verjetno kar natrpan? Je. med tednom sem v Kranju in večinoma imamo vsak dan trening, včasih tudi po dva. Enega dopoldan in enega popoldan. Tako da je kar naporno.

Tudi v šoli potem verjetno veliko manjkaš. Bo kaj ostalo od polet­ nih počitnic? Ja, bo nekaj počitnic. Po zimskih počitnicah odpišem teste, potem še tekme in po koncu tekem bo več časa tudi za šolo.

Ta mesec je bil pa še posebej poln vtisov, po Mladinskem svetov­ nem prvenstvu potem še olimpijada mladih. Si se kar odločila, da domov takoj prineseš cel komplet medalj? Jaz sem se odločila, da bom prikazala svoje najboljše skoke. Potem mi je v Ameriki drugo serijo malo spodletelo, pa nam je potem ekipno uspelo. V Erzrumu pa mi je uspelo prikazati dva boljša skoka.

Si občutila pritisk velikih tekmovanj? Je velika razlika od tistih, ki si jih bila vajena do zdaj? Ja je malo pritiska. Hočeš se čim bolje izkazati na takih večjih tek­ movanjih. Zato, da bi se čim bolje uveljavil in da bi te tudi drugi spozna­ li. Tudi bolj strogo je vse skupaj. Tukaj si recimo dres lahko tudi do ko­ len dol potegnil, tam pa te zgoraj natančno pregledajo, spodaj stehtajo in moraš imeti vse ‘u nulo’ po pravilih. kako se razumete v ekipi? Ja, zelo dobro se razumemo. Zdaj že pol leta skupaj trenira­ mo in smo se tudi že dobro po­ vezali. Si tudi veliko bolj odsotna od doma. Domače pogrešaš? Ja, jih kar malo pogrešam. Ne moreš biti doma, dobro jesti. Po navadi je bolj tako slaba hrana. Sveta vidiš kaj, ali ni časa za to? Je bolj relacija letališče skakalnica. In pot od hotela do skakalnice. Bolj malo je bilo časa, da bi šli kaj po mestu. Pa v Turčiji nas tudi niso pustili zara­ di varnostnih razlogov.

Foto: Silvo Odar

23

šport

Organizacija tekem je bila do­ bra? Ja, tekmovanja so bila zelo dobro organizirana. V Turčiji je bila skakalnica res čisto ‘u nulo’ pripravljena. Zelo so se potrudili tudi pri ostalih stvareh. Kaj te zdaj še čaka do konca zimske sezone? Do konca sezone imam zdaj še tri tekme. Najprej državno prvenstvo, potem OPA igre v Hinterzartnu, na zadnjo tek­ mo pa v Francijo na Alpencup. Potem pa bo že čas za poletno skakanje, da bomo malo rekorde podirali.

Foto: arhiv SD Bohinj

Foto: arhiv slovenske mladinske reprezentance

Katera medalja je najbolj žlahtna. Najbolj posamična, ker sem si jo zaslužila, sem se zanjo sama po­ trudila. Pa tudi tista zlata ekipna, ker smo kot ekipa vsi pripomogli k temu, da smo zmagali. Slovenska himna je zaigrala? Je.

Kakšen je bil občutek? Ja zelo lepo je. Se tudi šele takrat zavedaš, da si res nekaj velikega dosegel in si ne moreš pomagati, da ne bi kar zapel zraven. Tako da smo tudi vsi peli zraven.

Ko si se vrnila, so te tudi doma lepo sprejeli, sosedje in člani domačega kluba z bohinjsko godbo, hrano in pijačo. Si to priča­ kovala? Ne nisem. Že na letališču so nas pričakali starši vseh udeleženih tek­ movalcev in navijači. Še tam me je vse presenetilo, ko pa sem prišla domov, me je pa še bolj šokiralo.

In zdaj, še kaj prihajajo za tabo vsi vtisi, ali je pogled že usmerjen naprej? Poskusila bom ostati osredotočena naprej, pa še te tekme zdelati do konca. Medalje že imajo mesto v hiši? To pa še ne vem, kam jih bomo dali. Bo mami za to poskrbela. Hvala. ・

Smučarsko društvo Bohinj SD Bohinj

Zadnja tekma v januarju je potekala v meglenih Medvodah v tekaški preizkušnji SKIkros (grbine, skakalnica in slalom) za slovenski pokal. Člani našega društva so se odlično odrezali in pretekli malce neobičaj­ no progo. Pri mlajših mladincih se je Anže Markelj povzpel na 3. mes­ to, Ajda Arh se je uvrstila na 4., Špela Pekovec pa na 13. mesto pri mlajših mladinkah. Pri starejših deklicah je Kaja Marič zmagala, Kaja Zorč pa je bila četrta. Dobro so se borili tudi mlajši dečki in mlajša deklica, ki so se uvrstili na 8. mesto Gašper Pekovec, 13. mesto Tjaž Zorč in 20. mesto Julija Kusterle. Prvi vikend v februarju je bil za naše tekmovalce izredno pester. V soboto je na Pokljuki potekala biatlonska tekma na malokalibrski puški za slovenski pokal, na kateri sta v kategoriji mlajših mladincev dosegla Boštjan Korošec 6. mesto in Anže Markelj 7. mesto. Isti dan je v popoldanskem času potekala tekma za državno prvenstvo v teku na smučeh za otroške kategorije, ravno tako na Pokljuki. Tekma je po­ tekala v klasični tehniki, kjer je Kaja Marič osvojila naslov državne pr­ vakinje v kategoriji starejših deklic. Kaja Zorč se je uvrstila na 4. mesto, Lena Repinc je bila sedma in Iza Jensko deveta. Pri mlajših dečkih se je Tevž Marič uvrstil na 13. mesto, Julija Kusterle pa pri mlajših deklicah na 25. mesto. Drugi dan državnega prvenstva je bila štafetna tekma v prosti tehni­ ki, na kateri so starejše deklice v postavi Kaja Marič, Kaja Zorč in Lena Repinc postale državne prvakinje z ogromno prednostjo pred drugo­

uvrščeno štafeto. Odlično so nastopili tudi mlajši dečki v postavi Tevž Marič, Tjaž Zorč in Gašper Pekovec, saj so zasedli 4. mesto in le za sekundo in pol zgrešili stopničke. Šesta tekma za pokal Slovenije v biatlonu je potekala pod okriljem organizacije Smučarskega društva Bohinj. Ajda Arh pri mlajših mla­ dinkah in Lena Repinc pri starejših deklicah sta dosegli drugo mesto. Na stopničke se je kot tretjeuvrščena pri starejših deklicah povzpela Kaja Zorč. Za starejše deklice sta tekmovali tudi Iza Jensko (7. mesto) in Špela Pekovec (14. mesto). Pri mlajših mladincih se je Anže Markelj uvrstil na 4. mesto, Boštjan Korošec pa na 5. mesto. Odlično sta strelja­ la tudi Gašper Pekovec (13. mesto) in Julija Kusterle (19. mesto). Naslednje tekaško tekmovanje za pokal Slovenije se je odvijalo v Planici. Tekmovanje je potekalo v disciplini šprint. Na štartu je bilo 10 naših tekmovalcev. Osvojili so tri tretja mesta. Medalje so prejeli Lena Repinc, Ajda Arh in Anže Markelj. Tomaž Pekovec se je pri cicibanih uvrstil na 10. mesto. Mlajše dečke sta zastopala Gašper Pekovec (9. mesto) in Tevž Marič (11. mesto). Za starejše deklice je tekla tudi Kaja Zorč in pristala na 6. mestu. Prav tako je 6. mesto pritekel Boštjan Korošec pri mlajših mladincih. Smučarsko društvo Bohinj je imelo svojega predstavnika tudi na Evropskem olimpijskem festivalu mladih v Turčiji. Blaž Debeljak se je uvrstil na 25. mesto na šprintu v biatlonu s štirimi zgrešenimi streli. Na zasledovalni tekmi je napredoval do 20. mesta. V tekmi mešanih štafet pa se je uvrstil na 6. mesto, kjer je ustrelil ničlo in bil eden ključnih členov za odličen rezultat. 19. 2. 2017 je potekala tekma No Borders Cup v teku na smučeh s skupinskim štartom v prosti tehniki v Sappadi v Italiji. Tekmovalo je čez 600 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Smučarsko društvo Bohinj je v Sappado odpeljalo 10 tekmovalcev. V skupini cicibanov se je Tomaž Pekovec uvrstil na 31. mesto od skupno 43 tekmovalcev. Pri mlajših dečkih je Gašper Pekovec pritekel 16. mesto od skupno 59 tekmovalcev. Starejše deklice so pometle s konkurenco in se med 52 tekmovalkami uvrstile na naslednja mesta: Lena Repinc 2. mesto, Kaja Marič 3. mesto, Kaja Zorč 4. mesto in Iza Jensko 6. mesto. Prve tri tek­ movalke so imele razliko v parih stotinkah. Pri mlajših mladinkah se je Ajda Arh uvrstila na 7. mesto in Špela Pekovec na 22. mesto. Fanta pa sta pritekla odlično 6. mesto Boštjan Korošec in 10. mesto Anže Markelj med 41 tekmovalci. ・

30-dnevni program: Pomlajevanje telesa za starejše Davorin Zalokar, Gibalno umetniško društvo Artes

Program POMLAJEVANJE TELESA je namenjen starejšim ljudem, ki si želijo ter imajo voljo izboljšati telesno formo in dvigniti raven kvali­ tete svojega življenja. S programom bomo nadgradili gibanje, izboljšali delovanja mišic, telesnih tekočin, notranjih organov, živčevja, skeleta, sprostili napetosti in vzpostavili nove nevronske povezave za gibanje. S pomočjo določenih vaj dihanja, raztezanja, obremenitev, popušča­ nja, osredotočanja, valovanja in samomasaže bomo dosegli večjo moč posameznih sklopov oz. celega telesa. Tovrstne gibalne vaje so se­ stavljene iz različnih prvin gibanja in so plod dolgoletnih izkušenj ter preučevanja človeškega bitja. Vaje si bo lahko vsak prilagodil glede na svoje trenutne zmožnosti in postopno ob rednem izvajanju dodajal

šport, z a konec obremenitev ter njihovo težavnost. Poleg telesnega gibanja bomo v 30-dnevnem programu, poskrbeli tudi za bolj uravnotežen vnos hrane in tekočin. Program POMLAJEVANJE TELESA bo razdeljen na tri sklope. Prvi del bo namenjen učenju zaporedij, drugi del odpravljanju napak pri gibanju, tretji del pa dodajanju zahtevnosti. Po zaključenem programu bo imel vsak udeleženec lep nabor vaj, ki jih bo lahko še naprej izvajal sam, predvsem pa si bo pridobil gibalno spretnost, ki mu bo olajšala in izboljšala življenje. Cena 30-dnevnega programa POMLAJEVANJE TELESA znaša 130 €, kar je 4,6 € na vadbo. Vadba bo potekala v dopoldanskem času, 6 dni v tednu po 1 uro (nedelja bo prosta). Program POMLAJEVANJA TELESA se bo pričel v sredo, 15. 3. 2017, in zaključil v soboto, 15. 4. 2017. Maksimalno število udeležencev je 12. Program bom vodil Davorin Zalokar. Od leta 1996 se izobražujem, poučujem in raziskujem različne tehnike gibanja in delovanja človeka. Več o meni si lahko preberete na www.artes-spiritus.si. Vse zainteresirane vabim na predstavitveni program - sestanek, ki bo v soboto, 11. 3. 2017, ob 19.00 v novo zgrajenem prostoru Kajak kanu kluba Bohinj Pod Skalco, Ribčev Laz 58a. Predstavitev je brezplačna. Komur bo program všeč, se bo lahko vpisal, nato pa bomo izbrali loka­ cijo za vadbe (Stara Fužina, Ribčev Laz, Bistrica). Za ostale informacije me lahko pokličete na tel. št. 041 608 661 Davorin Zalokar ali pa pišete na e-naslov davorin.zalokar@gmail.com. Vstop v pomladansko obdobje je idealna priložnost za spremembo in delo na sebi. Pogumno, nikoli ni prepozno! Zaupajte, skupaj bomo naredili korak naprej. Vabljeni! ・

Pokal Senožet

Ekipi TD Bohinj in ŠD Srednja vas Kot vsako leto se pripravlja veleslalomska tekma za pokal Senožet, ki bo v petek, 4. 3., ob 19. uri. Prijave bomo zbirali od 17.45 dalje. Vabimo vas, da se tekme udeležite v čim večjem številu. ・

Moderne spletne prevare ­phishing Vito Arh (vito@arh.si)

Phishing je izraz, ki v računalništvu predstavlja nezakonit način zavajanja uporabnikov z namenom pridobitve občutljivih podatkov drugih. To pomeni, da gre za pridobivanje raznih uporabniških imen in pripadajočih gesel, številk kreditnih kartic ali drugih osebnih podat­ kov. Pogosta pot pridobivanja občutljivih podatkov je, da se oseba, ki izvaja phishing, predstavi kot uradna oseba nekega podjetja (recimo banke) in pod pretvezo tehničnih težav žrtev zaprosi za njene podat­ ke. Če žrtev »zagrabi« za vabo (od tod phishing, ki se izgovori enako kot »fishing«, kar pomeni ribarjenje), podatki niso poslani banki ali do­ tičnemu podjetju, temveč izvajalcem phishing napada. Zelo pogosti so napadi na različne spletne storitve (PayPal - priljub­ ljena platforma za plačevanje preko spleta, Gmail, Facebook). Pred kratkim smo nekateri uporabniki PayPala prejeli elektronsko sporoči­ lo, v katerem je pisalo, da je bilo izvedeno plačilo v vrednosti 450 USD preko AliExpressa za plačilo telefona iPhone. V nadaljevanju je bilo zapisano, da če uporabnik ni izvedel nakupa omenjenega telefona, naj v prid rešitve težave sledi povezavi. Povezava pa privede do ponare­ jene spletne strani, ki je po videzu na las podobna originalni. Novoodkrit način splet­ nih prevar pretenta celo najbolj osveščene in teh­ nološko ozaveščene upo­ rabnike spletne pošte Gmail, ki hekerjem nevede posredujejo svoje uporab­ niško ime in geslo. Kako tak napad zgleda? Na­ Pri vpisovanju občutljivih informacij je treba biti padalec vam pošlje e-mail pozoren na varnostne mehanizme. v vaš Googlov poštni nabi­

24 ralnik (Gmail). Tak e-mail vam lahko pošlje tudi vaš prijatelj, ki je že bil tarča napada in je napadu podlegel. E-mail lahko vsebuje nekaj, kar je videti kot slikovna priponka. Če kliknete na sliko in pričakujete, da vam bo Gmail ponudil pregled priponke, vas namesto tega preusmeri na ponarejeno spletno stran, kjer vas pozove k ponovnemu vpisu v Gmail. V trenutku, ko ponovno vnesete vaše uporabniško ime in geslo, napadalci te podatke pridobijo in njihov cilj je dosežen. Zakaj ima ta napad velik odstotek uspešnih realizacij? Zato, ker je videti, kot da bi vam e-mail poslal vaš prijatelj. Slikovna priponka je običajno vzeta iz arhiva elektronske pošte, kar daje sporočilu še večjo kredibilnost in napadeni težje posumi, da gre za potegavščino. Pona­ rejena spletna stran pa je tako dovršena, da daje občutek pristnosti. Nekaj nasvetov: -- Do spletnih strani bank, PayPala, Gmaila in drugih, ki zahtevajo vaše geslo, dostopajte tako, da naslov spletne strani vsakič vpišete ročno in ne odpirate strani na osnovi drugih spletnih povezav (iz elektron­ ske pošte ...). Lahko pa naredite zaznamke v vašem brskalniku in preko teh zaznamkov dostopate do spletnih strani. -- Za vsako spletno storitev uporabljajte drugo geslo. V primeru, da vam nekdo vdre v Facebook, na ta način še vedno ne bo imel dosto­ pa do e-maila in ostalih storitev. -- Bodite pozorni na ključavnico in napis https v naslovni vrstici (glej slike spodaj). Kadar naslovna vrstica ne vsebuje ključavnice in napisa https, ne vpisujte osebnih podatkov. Taka stran morda ni avtentična. -- Spletne banke, PayPal, Facebook in drugi vas nikoli ne prosijo, da jim javite občutljive podatke preko elektronske pošte. Če vas kdo sprašuje po takih informacijah, gre v večini primerov za potegavšči­ no. -- Kaj storiti, če postanete žrtev phishing napada? -- Takoj zamenjajte gesla na napadenih straneh (elektronske pošte, Facebook ...). -- Če gre za napad na spletno banko, le-to obvestite in bančni uslužben­ ci vam bodo pomagali. Hkrati lahko obvestite še policijo. Tako izgleda naslovna vrstica v brskalniku pri enem izmed phishing napadov na uporabnike Gmaila. Tako izgleda naslovna vrstica prave strani Gmaila.

Moj cilj še zdaleč ni prestrašiti uporabnike računalnika oz. interneta, rad pa bi, da ste pri uporabi previdni. ・

Ti, a se na EGSŠ kej dogaja? O, to pa. Benjamina Cerkovnik

V okviru projekta Pozor(!)ni za okolje smo tudi letos izvedli do­ brodelno akcijo zbiranja rabljenih oblačil, igrač in šolskih potrebščin. Akcija je potekala do konca januarja. S pomočjo Rdečega križa Radov­ ljica smo stvari razdelili med tiste, ki jih zares potrebujejo. Državno tekmovanje iz Ekokviza je potekalo v sredo, 1. 2. 2017, na SESGŠ ŠC Kranj. Tekmovanja so se udeležile najboljše posameznice s šolskega tekmovanja: Petra Luskovec iz 4. b (v programu srednje­ ga strokovnega izobraževanja), Maja Đorđeski, Karmen Ličef in Tanja Železnik, vse iz 3. g (v programu strokovne gimnazije). Karmen Ličef in Tanja Železnik sta prejeli srebrno priznanje. V četrtek, 7. 2. 2017, smo na EGSŠ z gledališko igro počastili spomin na Franceta Prešerna in se tako pridružili obeležitvam slovenskega kulturnega praznika širom po Sloveniji. Gledališka skupina EGSŠ Ra­ dovljica je premierno predstavila avtorsko predstavo Jaz, Rok in ostali, v kateri so igrali Philip Sodja, Kaja Rozman, Manca Golja, Nina Sodja in Nik Kern pod mentorstvom Nike Brgant. Za glasbo je poskrbel Irenej Hvasti. V predstavi Jaz, Rok in ostali so dijaki uprizorili pogled najstniških razmišljanj, spopadanj z resnico in spregovorili o skrivanju lastnih problemov. Sošolcem gledalcem so podali izvrstno iztočnico za raz­

25

z a konec

Apel za pravilno uporabo FFS Vlado Auguštin, Čebelarska zveza Slovenije

Na odru: Manca Golja, Philip Sodja, Nik Kern, Kaja Rozman in Nina Sodja, foto: arhiv EGSŠ

mišljanje o lastni identiteti, svojem mestu med vrstniki in odnosih, ki so vse prej kot enostavni. Dva naša dijaka, alpski smučar Tadej Paščinski (3. e) in biatlonec Blaž Debeljak (3. g), se udeležujeta zimskega olimpijskega festivala v Turčiji. Kati Ambrožič iz 2. a si je na letošnjem državnem prvenstvu v judu s sestro Nušo delila tretje mesto. Od četrtka, 26. 1., do nedelje, 29. 1. 2017, je potekalo državno prvenstvo v plavanju, kjer so nastopili tri­ je naši dijaki. Gal Mladenović iz 3. a je osvojil osem medalj, Rok Pečar iz 1. a pa tri medalje. Val Wolte Sula iz 1. a je zasedel 6. mesto v prostem slogu v kategoriji kadeti na 50 metrov. V sodelovanju s knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica smo v februarju izpeljali projekt Rastem s knjigo. Vsi dijaki prvih letnikov so spoznali splošnoizobraževalno knjižnico in prejeli v dar knjigo Marjane Moškrič Sanje o belem štrpedu. Sredi februarja so bili dijaki povabljeni, da se priključijo projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, kjer se bodo naučili več o Evropski uniji, spoznali možnosti, ki nam jih ponuja EU, vzpostavili in­ formacijsko točko o Evropskem parlamentu, pripravili različne dogod­ ke, se naučili postati odgovorni državljani Slovenije in EU in pridobili naziv ambasador Evropskega parlamenta. ・

Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom, medom, si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še os­ tale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanja sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v ­kmetijstvu upo­rabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisani v Zakonu o fitofarmacevt­ skih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel. Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabni­ ke FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi: -- pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena na­ vodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je ­sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insek­ ticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Posebno bodite po­ zorni na znak čebele v rdečem okvirju, -- priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih ­odmerkih, -- uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke, -- pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu, -- škropite v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih. Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, sloven­ ski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. ・

Pomen sajenja medovitih rastlin Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj, ČZS

V okviru razstave Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem, Vas vljudno vabimo na predavanje Nobelove nagrajenke, klimatologinje

dr. LUČKE KAJFEŽ BOGATAJ ŽIVIMO NA PLANETU, KI NE RASTE!

Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi nara­ va se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet, in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska ... To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih

v petek, 3. marca 2017, ob 18. uri v Muzej Tomaža Godca, Zoisova 15, Bohinjska Bistrica. Želja vse več ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene naravne vire. Živimo na planetu, ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje v zadnjem stoletju ogrožamo stabilnost lastnega planeta. Kot domine se podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let. Podnebne spremembe so le eden izmed problemov, ki smo jih zakrivili ljudje. Tesno pa so povezane z ostalimi okoljskimi težavami, na primer z kakovostjo zraka, ekstremnim vremenom, pomanjkanjem vode, rodovitnih tal in upadanjem biotske raznovrstnosti. Nujno je, da si pridobimo dovolj znanja in prenehamo zanikati posledice gospodarske rasti v okolju ter začnemo upoštevati omejitve naravnih sistemov. Na planetu, ki ne raste, lahko namreč rastemo še drugače – v znanju, spretnosti, umetnosti, kulturi, športu, kakovostnih medsebojnih odnosih in ne le v materialnem smislu.

VLJUDNO VABLJENI

Foto: arhiv ČZS

z a konec , od na ših br alce v kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z name­ nom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasa­ di, parki, javne površine ... Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomemb­ nejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskr­ bele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je to, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helle­ borus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solida­ go species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vul­ gare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spadajo navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa pau­ lovnijo (Paulownia tomentosa), trnato gledičevko (Gleditsia triacant­ hos L.), cigararja ali katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasto amorfo (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koel­ reuteria paniculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.) in evodijo (Tetradium daniellii), pa še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je možno kupiti v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebe­ larski zvezi Slovenije v okolici. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, klesanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 info@kamnosestvo-vurnik.si www.kamnosestvo-vurnik.si

26

Foto: arhiv ČZS

težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre debelo živo prstjo. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavi­ mo, kamor sadiko lahko privežemo; če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu ved­ no obilno zalijemo z okoli desetimi litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite kore­ nine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da ne posadimo prebli­ zu ene zraven druge. Na koncu vedno obilno zalijemo. V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo, od teh je za čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vlada brezpašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. ・

Opravičilo Mariji Žvan Barbara Hočevar

Spoštovani, v prispevku Ročna dela v Bohinjki, ki je bil objavljen v februarski številki, sem iz nevednosti izpustila Marijo Žvan, ki je za srečanje v Bohinjki spekla kruh. Ker ga pri joti nisem jedla, tudi nisem vedela, da je bil spečen doma. Zato se Mariji Žvan in njenim sorodnikom, ki so bili zaradi tega prizadeti, iz srca opravičujem. Kruh je bil gotovo dober, saj je domača peka cenjena, kruh pa okusnejši. ・

27

ogl a si 040/202 384

T: 040 830 245 - Anja E:info@pridne-tacke.si www.pridne-tacke.si • Delavnica Tellington TTouch Poteka 11.3. in 12.3.2017, več si

• Šola za PUBERTETNIKE • Šola za ODRASLE

preberite na: www.pridne-tacke.si • Tečaj FCI OBEDIENCE • Šola za MLADIČE

• ZABAVNI tečaj

Vpis že poteka za mesec MAREC, APRIL Individualni pristop Šolanje poteka v malih skupinah

Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju razpisuje več delovnih mest za delo v planinskih kočah za poletno sezono 2017, predvidoma za čas od junija do oktobra - za Kočo pod Bogatinom iščemo oskrbnika/oskrbnico in k­ uharja/kuharico - za Kočo na Uskovnici iščemo kuharja/kuharico in delavca/ delavko za različna dela v koči - za Vodnikov dom na Velem polju iščemo oskrbnika/­ oskrbnico in kuharja/kuharico ter več delavcev/delavk za različna dela v koči Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki: - imajo veselje in potrebna znanja za delo v planinski koči - pogovorno obvladajo vsaj dva tuja jezika (obvezno angleško) - so se sposobni prilagajati ekipnemu delu - imajo osnovna računalniška znanja (delo z blagajno in i­ nternetom) - imajo delovne izkušnje Nudimo delo za redno zaposlitev za določen čas, stimulativno plačilo in podporo vodstva društva. Rok za prijavo je 31. 3. 2017 na naslov: Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju, Srednja vas 79, 4267 Srednja vas ali na elektronski naslov: pd-srvas@siol.net Dodatne informacije: 031 341 821

28

z adnja s t r an

Trobentice Semenski krompir Semena zelenjave Bio semena zelenjave

in cvetlic

ZADRUGA GOZD BLED

Sadike sadnega drevja

z.o.o.

DOBROTE DOMACE

Domači mlečni izdelki, mesnine, domača moka, sokovi, žganje, med, čaji za vsako priložnost, mazila, tinkture, ...

Prve sadike zelenjave Cvetlična korita Orodje za vrtna

opravila Gnojila za vrt

Predavanje »Cvetje za poletje« Marije Hrovat 7. 4. ob 17.00 v predavalnici zadruge

Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19. Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04