Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XXIII 4. JUNIJ 2020 ŠTEVILKA 6
Štiri zlate medicinske sestre so odšle v penzijo (na 13. strani)
3
8
14
15
16
AKTUALNO
TURIZEM
IZ NAŠIH KRAJEV
KULTURA
ZA KONEC
Hospic – vabilo prostovoljcem
Kulturno društvo Bohinj – Triglavske rož'ce
Majska črna kronika
Državni zbor Skupaj potrdil Novelo prehodimo novo zakona o daljinsko Triglavskem pohodniško pot narodnem parku Juliana Trail
Foto: Barbara Sušel
2
ak tualno
13. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 21. maj 2020
Županov uvodnik
Katarina Košnik
Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Naj začnem današnji uvodnik z veselo novico, na katero smo čakali celih 11 let. Končno smo dočakali, da nam država izpolni tisto, kar nam je obljubila. Poslancu g. Francu Kramarju je uspelo z zakonom spremeniti dosedanji Zakon o Triglavskem narodnem parku, in to v delu, ki se tiče financiranja občin. Zakon o Triglavskem narodnem parku v 10. členu določa način dodeljevanja spodbud in financiranja projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti na območju Triglavskega narodnega parka. Navedeni člen zelo jasno opredeljuje način in višino sredstev, ki pripada parkovni lokalni skupnosti (80 % vrednosti projektov). Žal pa kljub našim pričakovanjem te določbe niso bile nikoli realizirane. 10. in 11. člen sta bila samo črke na papirju brez vsake vrednosti. Prvi uspeh in upanje, da se bo vendarle začelo drugačno obdobje na področju financiranja, smo župani parkovnih občin dosegli pri takratnemu ministru Juretu Lebnu in pozneje pri ministru Simonu Zajcu. V veliko in ključno pomoč so nam bili poslanci g. Kramar, g. Krivec in g. Nemec. Skupaj z njimi smo tudi župani parkovnih občin dokazali, da je v slogi moč in si izborili 1 milijon EUR za vseh osem občin. Župani so sprejeli pred lagani razdelilni ključ Občine Bohinj, po katerem se bodo sredstva razdelila med občine. Marsikdo mi je takrat dejal, tudi na državni ravni, da nam to ne bo nikoli uspelo, vendar nam je – s pomočjo pogajanj in dogovorov. Vsi se boste strinjali z menoj, da so najtežja pogajanja tista, ko gre za finance. Tudi tukaj je bilo tako. Ključi so odvisni od števila prebivalcev, površine, dolžine cest in kmetijskih površin, ki ležijo v parku. Tako občine dobijo: Bohinj 31,62 %, Bovec 24,13 %, Kranjska Gora 12,70 %, Tolmin 12,77 %, Gorje 11,63 %, Kobarid 5,29 %, Bled 1,32 % in Jesenice 0,54 % sredstev. Ker novi zakon začne veljati s proračunskim letom 2021, naj bi Občina Bohinj letos dobila sredstva še po lanskoletnem dogovoru, to je 320.000,00 EUR. Ta sredstva so namenjena za projekte, ki jih bomo gradili letos. Za projekte v prihodnjih letih pa nastopi zakon, ki ga je predlagal poslanec g. Franc Kramar in, bi lahko dejali, vso zadevo dobesedno »obrnil na glavo« – v dobrem pomenu besede. Zakon je bil v mesecu maju sprejet z veliko večino (79 za), tako da osmim parkovnim občinam od novega proračunskega leta 2021 pripada 0,2 % od vse pobrane dohodnine v državi. Ker zakon uporablja za razdelitev že prej dogovorjene ključe, Občini Bohinj pripada nekaj več kot 1.200.000,00 EUR denarja za projekte v parku in projekte, ki se naj vežejo, kot to določa 10. člen Zakona o TNP. Po 11 letih prigovarjanj in truda je to lep uspeh, ki bi mu lahko rekli kar zmaga. Na tem mestu bi rad kot župan izkoristil priliko in se v imenu vseh Bohinjk in Bohinjcev ter v svojem imenu zahvalil g. poslancu Francu Kramarju za njegov predlog in trud, da je zakon sprejet. Le malo nas je verjelo, da mu bo to res uspelo. Tu se moram zahvaliti tudi vsem poslanskim skupinam, ki so enoglasno podprle vloženi zakon. Zahvaliti se moram tudi vsem, ki so kakor koli imeli opravka s pripravo ključev in samega zakona, tu pri nas na občinski upravi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala za ves trud in vloženo delo. S spoštovanjem,
Rok za oddajo prispevkov v juniju
župan Jože Sodja
Občinski svet se je 21. maja v Kulturnem domu Joža Ažmana sestal na 13. redni seji Občinskega sveta. V prvi točki so najprej razpravljali o zaključnem računu Občine Bohinj za leto 2020, v nadaljevanju so v skrajšanem postopku sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v Občini Bohinj ter v prvi obravnavi sprejeli predlog Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu EUP RL-12 Ob Jezernici ter med drugim prisluhnili tudi predstavitvi predlaganih ukrepov za zmanjšanje posledic epidemije koronavirusa. Celotno gradivo, ki vsebuje tudi obravnavane programe dela Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Javnega zavoda Turizem Bohinj in Nadzornega odbora Občine Bohinj za leto 2020, je s povezavo do videoposnetka seje na voljo na spletni strani Občine Bohinj.
Zaključni račun Občine Bohinj za leto 2019
Občinski svet je v prvi točki potrdil Zaključni račun Občine Bohinj za leto 2019, ki izkazuje skupaj 9.810.662,93 evrov prihodkov in skupaj 10.991.510,31 evrov odhodkov. Lansko leto se je, kot izkazuje tudi Zaključni račun, zaradi volitev v letu 2018 in konstitucije Občinskega sveta Občine Bohinj začel z začasnim financiranjem do sprejetja proračuna za leto 2019, ki ga je Občinski svet sprejel na februarski seji. Na 5. redni seji konec maja je Občinski svet sprejel Rebalans I. Glavni razlog na odhodkovni strani je bila dobra dinamika izvedbe projektov, ki so že v letu 2019 za izvedbo potrebovali več sredstev, kar posledično pomeni, da so se sredstva iz prihodnjih let premaknila v leto 2019 in je tako prišlo do hitrejše izvedbe predvidenih del. Na drugi strani pa je pri projektih Obnova infrastrukture v Srednji vasi in Kolesarska povezava med Zgornjo in Spodnjo dolino prišlo do prestavitve sredstev, predvidenih v letu 2019, v prihodnja leta. Na področju prihodkov največje odstopanje od načrta predstavljajo nerealizirana sredstva iz naslova Zakona o Triglavskem narodnem parku in kapitalski prihodki, saj prodaja nepremičnin ni bila v celoti izvedena. Na področju izdatkov so odstopanja pri realizaciji nekaterih projektov, ki so bili predvideni v letu 2019. Kljub temu razlogi za neizvedbo ne izvirajo iz finančnega ali likvidnostnega stanja občine, temveč so praviloma posledica drugih vplivov, npr. pridobivanja dokumentacije. Zadolževanje je bilo izvedeno v okviru planiranega v proračunu in na tem segmentu ni bilo odstopanj.
Spremembe in dopolnitve Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v Občini Bohinj
Občinski svet je v prvi obravnavi razpravljal o pravilniku za dodeljevanje sredstev za sofinanciranje programa športa, ki bodo dodana samemu odloku. Glavni razlog za spremembe meril je uskladitev z Zakonom o športu, ki se je leta 2018 spremenil. Poleg tega so pripravljavci na Občinski upravi skupaj s Komisijo za šport in uporabniki merila in pogoje v skladu z Zakonom o športu, Nacionalnim programom športa, Pogoji, merili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije in s pogoji in merili za sofinanciranje letnega programa športa na državni ravni poenostavili in sistemsko v celoti uredili. Prvotno načrtovani skrajšani postopek so svetnice in svetniki obravnavali v prvi obravnavi. Do druge obravnave pa se obeta še ena širša obravnava, še ena možnost, da bodo športna društva lahko izrazila svoje mnenje o merilih in pogojih razpisa.
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 26. junij, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. julija 2020.
3 Predstavitev predlaganih ukrepov za zmanjšanje posledic epidemije korona virusa
Na seji so se svetniki seznanili s predlaganimi ukrepi, ki jih je prejšnji mesec imenovana komisija pripravila za sejo in jim bo na naslednji seji sledil še odlok, ki bo izvajanje ukrepov omogočal. Med predlaganimi ukrepi so pomoč pri financiranju zaščitne ukrepe in znižanje najemnin za gospodarske subjekte. V ta namen bodo ustrezno pripravili razpis za gospodarstvo. Nekateri ukrepi so vezani na javni promet, kar se je delno rešilo s sproščanjem ukrepov, delno tudi z urejanjem prometa v času poletne sezone, kjer se načrtuje letos kar sedem linij brezplačnega prevoza. Načrtuje se tudi možnost širitve teras lokalov, kjer je to fizično mogoče. Za potrebe ukrepov in priprave koronaodloka se bo v okviru rebalansa zagotovilo tudi dodatna sredstva. Kot je pojasnil direktor Občinske uprave Miro Sodja, ki je na seji predstavil ukrepe, se bodo v najboljši možni meri nadaljevali tudi v začetku leta načrtovani investicijski ukrepi. Med predlogi so tudi znižanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za čas veljave ukrepov, ne bodo se zmanjševala sredstva za akcijski načrt Zima, ki predvideva ukrepe za zagon zimske turistične sezone. Na komisiji je bilo izpostavljenih še več drugih problemov, do katerih se bodo še opredelili in jih primerno vključili v odlok. ・
Najava Javnega razpisa za spodbujanje gospodarstva za leto 2020 Občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj obvešča vse potencialne prijavitelje, da bo Javni razpis za spodbujanje gospodarstva objavljen v julijskih Bohinjski novicah. Predvideni razpisani ukrepi v letu 2020: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 4: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 10: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 12: Subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Ukrep 13: Spodbujanje začetnih investicij ter obratovanja zimskih centrov Ukrep 14: Ohranjanje obstoječih zaposlitev v trgovinski dejavnos ti in dejavnosti javnih storitev na podeželju Splošna določila za posamezen ukrep so navedena v Pravilniku o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15, 1/18 in 4/20), natančneje pa bodo opredeljena v Javnem razpisu. Po objavi razpisa bo organizirana tudi delavnica za vse potencialne prijavitelje. Na delavnici boste imeli priložnost dobiti informacije, kako pripraviti pravilno vlogo. Delavnico bo organizirala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, izvedla pa jo bo Eldina Čosatović, mag. posl. ved. Datum delavnice bo objavljen naknadno. Za vse dodatne informacije in vprašanja se lahko obrnete na Eldino Čosatović – 04/581-34-19, dina@ragor.si in Moniko Mencinger – 04/577-01-28, monika.mencinger@obcina.bohinj.si. ・
Občinski podrobni prostorski načrt za hotel Zlatorog v Ukancu Občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj je februarja 2020 začela z vodenjem postopka za začetek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nada-
ak tualno ljevanju: OPPN) za EUP UK-3 – hotel in vila Zlatorog v Ukancu. Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora je bil pri pravljen predlog izhodišč za pripravo OPPN, ki je bil v času od 2. 3. do vključno 17. 3. javno razgrnjen, v tem času pa je bila tudi organizirana javna obravnava. Na predlog izhodišč so zainteresirana javnost, nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci urejanja prostora v času objave gradiva podali pripombe in predloge, ki so prispevali h končnemu oblikovanju izhodišč. Stališča do podanih predlogov ter pripomb ter stališča do podanih smernic urejanja prostora ter končna izhodišča za pripravo OPPN so objavljena na spletni strani Občine Bohinj na naslovu: https://obcina.bohinj.si/vsebina/obcinski-podrobni-prostorski-nacrt-za-eup-uk-3---hotel-in-vila-zlatorog. Z objavo sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za hotel Zlatorog v Ukancu se končna izhodišča potrdijo in se začenja priprava OPPN, skladno z določili Zakona o urejanju prostora. ・
Poziv zainteresiranim subjektom Občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, želi zaradi odločitve glede upravljanja premoženja in izbire najustreznejše vsebine in dejavnosti pridobiti podatke o interesu za najem ter oprav ljanje dejavnosti, zato objavlja naslednji POZIV zainteresiranim sub jektom: Občina Bohinj je lastnica zemljišč katastrska občina 2195 Gorjuše, parcele 1154/4, 1154/2, 931/2, ki v naravi predstavljajo stavbo bivše šole na Gorjušah (Gorjuše 36) ter njeno okolico. Objekt na naslovu Gorjuše 36 trenutno ni v celoti koriščen. Objekt ima 4 etaže – kletne prostore, pritličje, nadstropje ter podstrešje. Občina želi pristopiti k celostni obnovi ter ureditvi objekta, in v fazi pred načrtovanjem želi zbrati predloge in ponudbe zainteresiranih subjektov, ki bi želeli izvajati dejavnost v tem objektu. Objekt se nahaja na območju centralnih dejavnosti, zato je namen v objektu vzpostaviti predvsem storitve in prostore v javni rabi, izvajanje izobraževalne, kmetijske, gostinske dejavnosti in podobno. Občina Bohinj poziva vse interesente, ki bi imeli idejo ali namen opravljati dejavnost v objektu Gorjuše 36, da nam do 22. 6. 2020 posredujejo svoje nezavezujoče ponudbe po pošti, osebno v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali po elektronski pošti na naslov natasa.fujs@obcina.bohinj.si. Občina Bohinj bo na podlagi izkazanega interesa lahko sprejela odločitev o najustreznejši vsebini stavbe ter o nadaljnji uporabi ter izvajanju dejavnosti. Občina Bohinj z objavo tega poziva ni zavezana k sklenitvi kakršnega koli razmerja glede premoženja, navedenega v pozivu, s katerim od pošiljateljev ponudb. Za več informacij o objektu ter načrtih se lahko obrnete na e-naslov natasa.fujs@obcina.bohinj.si ali na tel. št. (04)5 77-01-39. ・
Državni zbor potrdil Novelo zakona o Triglavskem narodnem parku Franc Kramar, poslanec v državnem zboru
Spoštovane Bohinjke in Bohinjci. Eno od mojih pomembnih vodil pri delu v državnem zboru je bila prav sprememba Zakona o Triglavskem narodnem parku v delu, ki se nanaša na financiranje parkovnih občin. Veseli me, da nam je uspelo in da so predlog poslanci soglasno sprejeli.
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 4. 6. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
4
ak tualno Novelo Zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), našem edinem nacionalnem parku, je podprlo kar 79 poslancev državnega zbora! Predlog zakona smo v poslanski skupini SAB vložili konec januarja, zdaj pa so vloženi napori in dolgoletni trud končno poplačani. Nekdanji župan občine Bohinj in prvopodpisani pod novelo Franc Kramar pravi, da je bil »Zakon o TNP iz leta 2010 eden največjih problemov Zgornje Gorenjske in Primorske, saj s strogimi pravili omejuje razvoj lokalnih prebivalcev.« Zakon vsebuje 78 prepovedi za parkovne skupnosti, a prebivalci so to delno sprejeli, saj jim je bilo obljubljeno, da bo država sofinancirala razvojne projekte v osmih občinah na območju parka. Toda država, čeprav ji to nalaga zakon o TNP, vse od leta 2010 dodatnih proračunskih sredstev za parkovne občine ni zagotovila. Spremenili smo 11. člen predmetnega zakona, ki ureja omenjeno sofinanciranje s strani države. Doslej je veljalo, da razvojni projekti in investicije prejmejo dodatna proračunska sredstva v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti projekta in prav ta določba se v praksi nikoli ni izvajala! S potrditvijo vstopa v veljavo nov način dodeljevanja proračunskih sredstev za občine v parku: zdaj bodo lokalne skupnosti za investicije vsako leto prejele okrog 4 milijone evrov, kar predstavlja 0,2 odstotka dohodnine. Ta sredstva si bo 8 parkovnih občin (Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Bled, Tolmin, Kobarid, Gorje in Jesenice) med seboj razdelilo po deležih, ki so jih sporazumno določili župani. Občina Bohinj bo tako iz zakona lahko računala na nekaj več kot milijon evrov že v prihodnjem letu. Prav je, da so ljudje, ki živijo v parku, in same parkovne občine zaradi vseh omejitev, ki jih zakon prinaša, deležni tudi finančne spodbude, ki jim bo omogočala razvoj. Poleg tega gre za kontinuirano financiranje, na katerega lahko občine računajo in skladno s tem uresničujejo svoje razvojne projekte. Verjamem, da bodo sredstva občinam prišla prav, da jih bodo znale izkoristiti in da bo Triglavski narodni park namesto cokla v razvoju končno postal prednost. Predlog sicer sledi ureditvi v Zakonu o glavnem mestu RS, po katerem Mestni občini Ljubljana za posamezno proračunsko leto pripada med 0,6 in 0,8 odstotka dohodnine za izvajanje nalog iz pristojnosti državnih organov in organov mestne občine. In tako kot ima Ljubljana kot prestolnica poseben pomen za državo, ga ima tudi edinstven TNP. Vesel sem, da mi je na tem področju uspelo, pred mano pa so že drugi cilji, predvsem južna razbremenila cesta na Bledu in železnica na Gorenjskem. Novemu ministru za infrastrukturo sem v zvezi s tem že postavil poslansko vprašanje, predvsem v kateri fazi sta projekta. Odgovor pa tak, kot že vseskozi, da je najprej treba rešiti lastništvo, potem se lahko projekt začne. Glede na odgovor sem podal pobudo, da se država posluži razlastitve in da se projekt obvoznice končno premakne s te mrtve točke. Tudi v tem primeru ne bom obupal in bom še naprej po domače povedano 'siten', da se tudi tukaj začne premikati. ・
Prometne novosti v poletni sezoni Občinska uprava Občine Bohinj
Umirjanje prometa – promocijski dan umirjanja prometa – 11. 7. 2020 V Bohinju tudi v tem letu nadaljujemo projekt odmikanja prometa od jezerske sklede, predvsem s ponudbo brezplačnih organiziranih prevozov, ki jih z vsakim letom še razširjamo. To poletje bodo od 20. junija do 27. septembra obiskovalci in domačini lahko koristili brezplačne prevoze na kar sedmih linijah po Bohinju. Ob tem bo za prevoz na Voje na voljo prevoz na klic. Za boljšo informiranost obiskovalcev in domačinov je Občina Bohinj lani vzpostavila novo spletno stran, ki jo namenja prometnim informacijam. Povezava na spletno stran z informacijami o prevozih v Bohinju: https://promet.bohinj.si/. Na spletni strani bodo pred začetkom polet nih organiziranih prevozov na voljo tudi vozni redi vseh sedmih linij, vključno z voznim redom hop-on hop-off avtobusa na Pokljuko, ki bo predvidoma začel voziti 11. junija. Del strategije umirjanja prometa v jezerski skledi je tudi postopno ukinjanje parkirnih mest tik ob jezeru, katerim ob bok postavljamo alternativne možnosti, kot so ugodna parkirna mesta v Bohinjski Bistrici ter brezplačni organizirani prevoz. To leto bo prav zato na voljo le polovica parkirnih mest na začasnem parkirišču Labora, v Bohinjski Bis trici pa se dodatna parkirna mesta vzpostavljajo na parkirišču Kobla.
Rudno polje
Mrzli studenec
goreljek
Vogar–Blato križišče /crossroad
Voje
Koprivnik
P 8 Vorenčkojca
Srednja vas
Studor
Stara Fužina 1
6
5
Slap Savica Waterfall Bohinjsko jezero Lake
4 Vogel križišče /crossroad
Pod Voglom
Jereka BLED LJUBLJANA
2
Stara Fužina 2
Ukanc
Gorjuše
8 Bohinjska Češnjica
P 13
3
Danica
P 14 Senožeta
P 10
Kristal
ŽP (železniška postaja) TS (Train station)
Bohinjska Bistrica
1 Bohinjsko Ribčev Laz Jezero / Lake
Laški Rovt
Polje
Kamnje
P 23 Kobla
Savica Bohinjska Bistrica
vas / village
7
Soriška planina
Nemški Rovt
Lani smo v sodelovanju s Turizmom Bohinj in Javnim zavodom TNP izvedli promocijski dan umirjanja prometa v Ukancu, v tem letu načrtujemo ponovitev akcije v razširjeni obliki. V soboto 11. julija bomo v Bohinju ponovno izvedli promocijski dan umirjanja prometa. V primeru lepega vremena bo ta dan od 9. do 18. ure zapora prometa na Ribčevem Lazu na cesti do Ukanca takoj za mostom. Vstop bo dovoljen le lastnikom nepremičnin, gostom nastanitvenih kapacitet, za potrebe dostave, gasilcem, reševalcem ter vsem linijam rednega in organiziranega javnega prevoza. Vse obiskovalce bomo usmerjali predvsem k parkiranju v Bohinjski Bistrici (parkirišči Kobla in Danica) ter na parkirišče na sproti Kristala. Vsa parkirna mesta bodo povezana z brezplačnim organiziranim prevozom. Na ključnih mestih bodo na voljo informacijske točke, najbolj pestro pa bo na tržnici na Ribčevem lazu, kjer bo domačo ponudbo na stojnicah pospremila živa glasba ter kuhinja na prostem. Podrobneje boste o programu promocijskega dne obveščeni na spletni strani promet.bohinj.si in v informacijskem biltenu, ki bo izdan pred dogodkom.
Posodobljeni parkomati
Občina Bohinj prva v Sloveniji ponuja obiskovalcem plačilo parkirnine prek orodij za klepet. Od konca maja je obiskovalcem Bohinja na voljo inovativna storitev Parkmewise za plačilo parkirnine z uporabo orodij za klepet znotraj platform Viber, Whatsapp, Facebook messenger in Apple business chat. Nov način plačevanja, ki jo je razvilo slovensko podjetje 2Mobile v sodelovanju s tehnološkim partnerjem, ameriško platformo LivePerson, predstavlja inovacijo v svetovnem merilu. Ob tem smo parkomate nadgradili tudi z novim čitalcem bankovcev, ki omogoča enostavno vstavljanje bankovca, ne glede na smer. Prav tako je na vseh parkirnih avtomatih, razen na parkirišču Naklove glave, možno plačevati parkirnino s plačilnimi karticami. ・
Strategija razvoja kmetijstva 2021–2030 v občini Bohinj – javna obravnava Občinska uprava Občine Bohinj
V preteklih Bohinjskih novicah smo že pisali, da se pripravlja Strategija razvoja kmetijstva 2021–2030 v občini Bohinj. Najprej je bil narejen pregled stanja kmetijstva ter primerjava s preteklimi leti. Ta pregled je pokazal, da se je v občini Bohinj zmanjšalo število kmetij pa tudi površina kmetijskih zemljišč v uporabi. Zmanjšal se je tudi stalež goveda, kar je z vidika velikega deleža travinja v občini ter ohranjanja planinske paše lahko velika težava. Pridelava mleka se je ohranila na enakem nivoju, vendar več kot polovica odkupljenega mleka zapusti občino kot surovina. V občini je tudi obrat za predelavo mesnin, ki pa ne bazira na lokalni surovini. Na področju občine Bohinj ima vsaj eno dopolnilno dejavnosti regis trirano kar 63 kmetijskih gospodarstev. Skupno imajo ta gospodarstva registriranih kar 347 dopolnilnih dejavnosti, kar pomeni, da imajo v povprečju registriranih kar 5,5 dopolnilnih dejavnosti na eno kmetijsko gospodarstvo, kar je daleč nad slovenskim povprečjem. Največ dopolnilnih dejavnosti je s področja storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, s področja gozdarstva in predelave lesa ter s področja turističnih dejavnosti. V letu 2019 je bila za namene Strategije izvedena anketa med kmeti o stanju na njihovih kmetijah. Anketo je vrnilo nekaj čez 50 kmetij. Med drugimi so odgovorili tudi na vprašanja o tem, kaj jih ovira pri boljšem kmetovanju, o naslednikih, o možnostih za registracijo (dodat
5 nih) dopolnilnih dejavnosti ter o možnem načinu pomoči Občine pri razvoju njihovih kmetij. Odgovori iz anket so bili iztočnica za razpravo na štirih uvodnih delavnicah s predstavniki kmetij, ki smo jih v februarju 2020 izvedli na Gorjušah, v Bohinjski Bistrici, v Stari Fužini in Bohinjski Češnjici. Na delavnicah so udeleženci razpravljali o prednostih in slabostih bohinjskega kmetijstva ter o priložnostih in nevarnostih zanj. V razpravi je sodelovalo 44 predstavnikov kmetij iz Bohinja. Podane so bile naslednje prednosti kmetijstva v Bohinju: • Ohranjanje narave biotske raznovrstnosti, kulturne dediščine in alpske krajine z oživljanjem planin, avtohtonih živalskih pasem in rastlin ter ljubezen do domače zemlje, poseljenost vasi in skrb za čisto okolje in naravo ter zagotovljena kakovost bivanja v TNP. • Sonaravno kmetijstvo in planinska paša v poletni sezoni ohranjata krajinsko podobo in zagotavljata odlično kvaliteto mesa, mleka, zelišč, sadja in zelenjave, še predvsem ekološke pri- in predelave. • Kmetovanje kot zdrav način življenja za vse generacije (delovna terapija za otroke in starejše, fizioterapija za aktivne) ter tradicija sirarstva v Bohinju. Vzgoja in prenos delovnih navad in načina opravljanja aktivnosti na otroke in mlajše generacije. • Pridelava in predelava za samooskrbnost družin na kmetijah, viški gredo v prodajo na dvorišču – trženje brez posrednika z zgodbo alpskega prostora in kmečke družine. • Dopolnilne dejavnosti (predelava mleka, mesa, lesa in turizem na kmetiji) – dodatni zaslužek kmetom. • Veliko zanimanje za lokalno pridelano ponudbo v turistični sezoni, zaledni trg pripravljen na odkup. • Kolektivna blagovna znamka Bohinjsko/From Bohinj – spodbujanje podjetništva, povezovanje pridelovalcev in predelovalcev na trgu, celostna oprema izdelkov, možnost doseganja višjih cen, spodbujanje reje avtohtonih živalskih pasem (krava cika) in rastlinskih vrst (koruza trdinka) ter oskrbne verige »od vil do vilic« ter povezanih poglobljenih doživetij, celovita promocija kakovostne ponudbe. • Delo v domačem okolju (ni ogljičnega odtisa) in prilagodljivost delovnega časa za delo na kmetiji. • Možnosti prijav na razpise ter razpoložljiva sredstva za mlade prevzemnike – nove poslovne priložnosti v domačem kraju. • Predelovalna obrata v Bohinju (mesarija in mlekarna). Zaznane so bile naslednje slabosti: • Opuščanje kmetijstva zaradi razdrobljenosti in razpršenosti zem ljišč, težkih pogojev kmetijske pridelave in predelave, zaraščanja kmetijskih površin, kratke vegetacijske dobe in vremenskih razmer, slabo rodovitne zemlje, omejitev kmetovanja v TNP, visoke starosti kmetov idr. • Majhne kmetije – ni možnosti za zaposlitev na kmetiji, brez redne zaposlitve pa težko skrbiš za kmetijo, majhna pridelava in ponudba, šibka konkurenčnost večjim kmetijam v ravninskih območjih (višji stroški pridelave) in nizke subvencije za kmetovanje na omejenih območjih. • Šibko povezovanje kmetov in nemoč posameznika za preboj na trg in doseganje primerne cene. Slabo poslovanje obstoječe zadruge, Bohinjska sirarna odkupi le od partnerjev in ni drugega povezovalca, zato so kmetije prešle na krave dojilje, veliko kmetij je propadlo. Odkupne cene organiziranega odkupa so nizke, tudi ekološko pridelana živila ne dosegajo višje cene. • Prezasedenost v poletnih mesecih omejuje gibanje domačinov in kmetov, turisti neodgovorni (zastoji, smeti, kampiranje izven označenih območij, pasji iztrebki – bolezni pašnih živali). • Kmetje slabše plačani za svoje delo kot brezposelni, brez pokojnin za vseživljenjsko delo na kmetiji, ni socialne podpore za kmečke gospodinje. • Mladi prevzemniki težko pritegnejo gospodinjo na kmetijo. • Intenzivna prireja in predelava ne bosta na dolgi rok ničesar prinesli domačinom, Loške mesnine brez mesa živali iz Bohinja so slaba promocija za Bohinj, premalo se poudarja kakovost živil. • V programih vrtcev in šol je premalo spoštovanja do krajine, živali in ljudi. • Dolgi in zapleteni postopki pridobivanja dokumentacije za gradnjo. • Vasi se praznijo, visoke cene kmetijskih zemljišč po GURS-u, prodaja kmetij tujcem, ki niso navezani na zemljo, prihajajo sosedje z negativnimi pogledom na kmetijstvo.
ak tualno • Kmetije iz hleva naredijo apartmaje, ker v poletnih mesecih dobro zaslužijo s turističnimi nastanitvami, redko pa ponudijo kaj več – ni lokalno dodane vrednosti. Zaznane so bile naslednje priložnosti: • Lokacija Bohinja v TNP-ju je izjemna; pridelki in izdelki si zaradi kakovostne krme in neokrnjenega okolja zaslužijo višjo ceno, TNP pa je lahko velika priložnost pri promociji ponudbe in izvedbi poglobljenih doživetij, predvsem za mednarodne goste. • Večji poudarek kmetijstvu pred turizmom (njiva naj ostane njiva in hlev naj bo hlev), spodbuditi turistične in izletniške kmetije k ponujanju doživljajskih programov za turiste, programov za izobraževanja na kmetiji in volonterskega turizma, konjereje za turizem, apiturizem idr. • Planinska paša in ohranitev avtohtonosti območij na vseh nivojih, specializirati povezano ponudbo posameznih območij (npr. Gorjuše, manjša mešana zadruga – sirarna, klavnica, sušilnica, žganjekuha, trgovina, prostor za usposabljanja in delavnice ipd.) ter spodbuditi dopolnilne dejavnosti na kmetiji za predelavo v kakovostne živilske izdelke in doživljajske storitve na kmetijah. • Vzpostaviti zaupanje in povezovanje kmetij v novo mešano zadrugo – aktivno sodelovanje in povezovanje ter zavedanje, da je treba vztrajati – rezultati čez nekaj let – enakovredno povezovanje, odkup in predelava mleka in mesa ter rokodelci – za dobrobit vseh članov in doseganje prepoznavnosti kakovostne ponudbe in primerne cene na trgu. • Omejiti dostop v soteski in uvesti mehko mobilnost z javnim prevozom v Bohinju. • Več stacionarnih gostov z večjo potrošnjo – razvoj butične turis tične ponudbe z lokalno dodano vrednostjo in lokalno verigo ponudnikov za poglobljena doživetja gostov »od vil do vilic«, ki so pripravljeni več plačati in kupiti lokalno ponudbo tudi za polnjenje lastne shrambe. • Organizirana prodaja lokalnih visokokakovostnih pridelkov in izdelkov v vaških trgovinicah z enotno KBZ Bohinjsko, da se bodo kmetje lahko ukvarjali s pri- in predelavo ter poglobljenimi doživetji (pokušnje, delavnice, vodeni ogledi kmetij). • Ohraniti kmetije – dediči bi se morali zavezati h kmetovanju, da se zagotovi količina in kakovost ponudbe – vrednota Bohinja mora bit obdelana zemlja in urejena alpska krajina. • Zložba kmetijskih zemljišč, ki bi omogočila lažje obdelovanje zemlje kmetom. • Spodbujen interes gostincev za nakup lokalnih pridelkov in izdelkov – višji nivo gastronomije v Bohinju. • Promocija mohanta kot posebneža med siri. • Oblikovati shemo subvencioniranja kmetijstva iz turističnih fiskalnih idr. prihodkov. • Mladi prevzemniki kmetij in mlade gospodinje na kmetijah ter gradnja družinskih vezi med generacijami za ohranjanje močnih kmetij z jasno vizijo razvoja. • Povezovanje kmetij in sodelovanje med njimi, sodelovanje kmetij s predelovalci in kupci – povezovanje in sodelovanje istomislečih na vasi, med vasmi, volonterska pomoč pri opravilih na kmetijah, medsosedska pomoč (možnost dopusta za kmečke družine). • Skrb za starejše v okviru kmetij – socialna komponenta, vrtec na kmetiji, večgeneracijske bivalne skupnosti na kmetiji ipd. • Upad kmetijske dejavnosti in opuščanje planin, zaraščanje krajine ter izgubljanje funkcij kmetijskih objektov (kozolci, seniki) zaradi birokratskih ovir, zakonodajnih omejitev TNP-ja, vremenskih neprilik in sprememb podnebja (naravne ujme, veter, suše, deževja – vprašljiva kakovost krme) ter nadaljnje delitve kmetij – razpršenost parcel. • Zveri na planinah in vprašljiv odstrel. • Zapletena zakonodaja na področjih ohranjanja narave, TNP in kmetijstva ter davčni predpisi in preveč regulirani birokratski postopki in direktive, ki so pogosto neživljenjske in nerazumljive ter počasne spremembe prostorskih aktov. • Manj sredstev iz EU skladov. • Nezaupanje kmetov v zadružno poslovanje in miselnost. • Manko mladih prevzemnikov in deklet, ki bi se želele poročiti na kmetijo. • Gensko spremenjeni pridelki – koruza intenzivnih kmetij ter izguba
6
ak tualno avtohtonih sort z zasajanjem tujerodnih vrst rastlin. • Nizke cene lokalnih izdelkov zaradi intenzivnih kmetij na rodovitnih območjih. • Izguba vrednot urejenih kmetijskih površin in kulturne krajine zaradi preusmeritve kmetij v osnovne oblike turistične dejavnosti – apartmaji in zasebne sobe brez dodane vrednosti lokalnega okolja. • Prodaja zemljišč, pozidane površine – spremenjena krajina in priseljevanje urbanih prebivalcev na vasi, ki ne razumejo ritma življenja, dela vaščanov na kmetijah ter pomena ohranjanja kulturne krajine. • Masovni nizkocenovni turizem in s tem težek dostop do zemljišč okrog jezera idr. • Slab zgled staršev kmetovalcev lastnim otrokom – kmetijstvo se ne splača. • Beg možganov in mladih ter priseljevanje tujcev z drugačnimi vrednotami in načinom življenja. • Nižanje cen živil zaradi nižjega povpraševanja – recesija. Na podlagi izvedenih dejavnosti je bil oblikovan osnutek Vizija kmetijstva v Bohinju za obdobje 2021–2030: Vzpostaviti učinkovito, strokovno in tržno naravnano organizacijo (zadrugo), ki bo povezala male inovativne družinske kmetije in druge deležnike v Bohinju in promovirala ter tržila avtohtone pridelke, izdelke in storitve, torej zgodbe Bohinja z veliko lokalne dodane vrednosti za izbrane ciljne skupine gostov, ki jih zanimajo poglobljena gastronomska doživetja v neokrnjenem alpskem ruralnem prostoru in so zanje pripravljeni plačati višjo ceno, kmečkim družinam pa bo omogočila kakovostno življenje in bivalno ter delovno okolje. V pripravi so ukrepi, ki bi sledili temu osnutku vizije. Pri pripravi ukrepov lahko sodelujete tudi vi, in sicer tako, da posredujete svoj predlog ukrepa in predlagate nosilca v občini Bohinj, ki bo skrbel za njegovo uresničitev. Svoje predloge lahko pošljete do 30. 6. 2020 na Občino Bohinj ali po elektronski pošti monika.ravnik@obcina. bohinj.si. ・
Uspešno izpeljana čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj« ter zahvala vsem udeležencem
Nataša Fujs, občinska uprava Občine Bohinj (v imenu organizatorjev – Občine Bohinj in Turističnega društva Bohinj) V soboto, 16. maja, je na območju Bohinja potekala vsakoletna čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj«. Čistilna akcija je potekala nekoliko kasneje, kot smo vajeni, zato je bila trava po travnikih in pašnikih že visoka, rastje je polno pognalo in smeti ob poteh so bile težje vidne. Vendar smo veseli, da smo kljub trenutnih razmeram izpeljali čistilno akcijo ter se je udeležili v tolikšnem številu. Akcije se je udeležilo več kot 500 udeležencev, ki so čistili v manjših skupinah po različnih delih Bohinja. Na čistilni akciji so poleg drugih
prostovoljcev sodelovali člani približno štiridesetih športnih, kulturnih, gasilskih, lovskih, moto, ribiških, planinskih in drugih društev, klubov, skupnosti in organiziranih skupin, nekateri ponudniki športnih in rekreativnih storitev. Veseli smo, da se je akcije udeležilo kar nekaj podjetij oziroma izvajalcev športnih ter nastanitvenih aktivnosti ter posamezniki, občani in družine. Očistili smo več kot 95 km sprehajalnih poti, cest in kolesarskih stez, več zelenic, lovišč, plezališč, bregove Save Bohinjke in Mostnice, obalo jezera, več športnih centrov, parke in naselja. Pokazali smo, da nam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo, in da nas je mnogo takih, ki želimo naše okolje ohranjati čisto in zdravo. V današnjih dneh je stopnja ozaveščanja ter informiranja o odlaganju ter ločevanju odpadkov precej višja kot v preteklosti. Veliko se nas zaveda pomena varovanja našega okolja, kamor sodi tudi preprečevanje onesnaženja tal, vode in zraka z ustreznim odlaganjem ter ločevanjem odpadkov. Vsi vemo, da ovitek ali papirček ne sodi na tla, ampak v koš. Kljub ozaveščenosti tako mladih kot starejših prebivalcev vsako leto še vedno opažamo kar nekaj odpadne embalaže, smeti, tudi cigaretnih ogorkov ob poteh, cestah in podobno. Zato apeliramo na vse prebivalce ter obiskovalce, da smeti odlagajo v temu namenjene koše oz. jih v primeru sprehodov po naravi odnesejo s seboj v dolino. Vsako onesnaževanje, pa naj bo to neustrezno odlaganje odpadkov ali pa druge oblike onesnaževanja, ima lahko posledice tako za lokalno okolje kot tudi na globalni ravni. Če želimo ohraniti zemljo, zrak in vodo čisto in neonesnaženo, lahko vsak posameznik s svojim ravnanjem in dejanji prispeva k doseganju cilja zdravega in varnega okolja. Udeležba na čistilni akciji je vsako leto zelo dobra, kar nam pokaže, da se Bohinjci zavedamo pomena čistega in zdravega okolja in nam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo. Čistilne akcije, ki jih že več let zapored izvajamo v Bohinju, pomembno prispevajo k razmišljanju in zavedanju ljudi o pomenu ustreznega ravnanja z odpadki. Ob uspešno izpeljani čistilni akciji se v imenu organizatorjev (Občina Bohinj in Turistično društvo Bohinj) vsem udeležencem čistilne akcije in tudi delavcem Režijskega obrata, ki so na dan akcije in tudi v naslednjih dneh odvažali zbrane odpadke, iskreno zahvaljujemo. ・
Odvoz odpadkov v poletni sezoni Režijski obrat Občine Bohinj Odvoz bioloških odpadkov:
Odvoz ostalih odpadkov:
maj in september
od 6. ure
julij in avgust
od 6. ure
junij, julij in avgust
od 5. ure
ostali meseci
od 7. ure
ostali meseci
od 7. ure
Zabojniki naj bodo pravočasno pripravljeni za odvoz.
Od 20. junija do 10. septembra bo odvoz mešanih komunalnih odpadkov potekal vsak teden v naseljih: Bohinjska Bistrica, Ribčev Laz, Ukanc, Stara Fužina, Srednja vas. V juliju in avgustu odvoza kosovnih odpadkov ne bomo izvajali zaradi povečane frekvence odvozov ostalih odpadkov. Kosovne odpadke lahko sami pripeljete na zbirni center v Bohinjski Bistrici.
NOV DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA
V ponedeljek, 8. junija 2020, bo začel veljati nov delovni čas zbirnega centra. Vstop ne bo več omejen za naselja po določenih dnevih. Nov delovni čas bo veljal do nadaljnjega. TOREK–PETEK 9.00–17.00
(odmor za malico od 11.00 do 11.30) Foto: arhiv Turističnega društva Bohinj
SOBOTA – vsaka 1. in 3. v mesecu 8.00–12.00
7 VSTOP V ZBIRNI CENTER:
• Na območju oddaje odpadkov so lahko največ tri (3) vozila hkrati. • Upoštevajte medosebno razdaljo (minimalna razdalja 2 m). • Pripeljani odpadki naj bodo ustrezno pripravljeni in razvrščeni, saj se jih tako lažje in hitreje razporedi v ustrezne zabojnike. • Na območju zbirnega centra upoštevajte navodila zaposlenih!
V zbirnem centru imate uporabniki možnost oddati različne odpadke: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
kosovne odpadke (pohištvo, vzmetnice, luči, igrače ...), kovine in barvne kovine, les (pohištvo) in odpadno leseno embalažo, belo tehniko (štedilniki, pečice, hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji), toplotne črpalke, klimatske naprave, električno in elektronsko opremo (radijski in TV-sprejemniki, računalniki, tiskalniki in druga elektronska oprema), zeleni vrtni odpad, oblačila in druge vrste tekstila, izrabljene avtomobilske gume, papir in karton, papirnato in kartonsko embalažo vseh vrst in velikosti, steklo in stekleno embalažo, ravno steklo (okensko, avtomobilsko), baterije in akumulatorje, jedilno olje in maščobe ter z njimi zamazano embalažo, nevarne odpadke (topila, kisline, baze, fotokemikalije, barvila, laki, črnila, lepila, smole, detergenti, pesticidi, biocidi, motorno olje ...), embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi, kozmetiko, dezodorante, sijalke, fluorescentne cevi in druge odpadke, ki vsebujejo živo srebro, folijo od silažnih bal (očiščeno, brez mrežice), azbestne odpadke, gradbeni material, zemljo in kamenje.
Prepuščanje ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru je za občane, ki so vključeni v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačno. Omejitev količine velja le za prevzem gradbenih in azbestnih odpadkov. Oddajo gradbenega materiala in oddajo azbestnih odpadkov je treba plačati skladno z veljavnim cenikom.
ZBIRANJE LOČENIH ODPADKOV NA EKO OTOKIH Eko otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. V posamezne zabojnike spadajo naslednji odpadki:
ZABOJNIKI ZA PAPIR IN PAPIRNO EMBALAŽO – MODRE BARVE
ODLAGAMO: časopise, revije, prospekte, šolske zvezke, knjige, pisalni papir, kuverte, ovojni papir, papirne vrečke, kartonske škatle in embalažo za prehrambne izdelke, kartonsko embalažo pralnih praškov ... NE ODLAGAMO: plastificirane embalaže – tetrapakov, oslojene embalaže, onesnažene embalaže z nevarnimi odpadki, tapet, higienskega papirja, celofana ...
ZABOJNIKI ZA STEKLENO EMBALAŽO – ZELENE BARVE
ODLAGAMO: vse vrste praznih in čistih steklenic, kozarce za vlaganje (brez kovinskih pokrovčkov), kozarčke in stekleničke otroške hrane, razbite kozarce in steklenice, drugo stekleno embalažo ... NE ODLAGAMO: ogledal, okenskega stekla, keramike, kristala, porcelana, žarnic, armiranega stekla, glinastih izdelkov ...
ZBIRANJE ODPADKOV V ZABOJNIKIH PRI UPORABNIKIH ZABOJNIKI ZA MEŠANO EMBALAŽO Z RUMENIM POKROVOM
ODLAGAMO: plastenke, plastično embalažo, tetrapak, plastične folije, pločevinke vseh vrst, konzerve, kovinske pokrovčke, aluminijasto folijo ... NE ODLAGAMO: plastičnih predmetov, plastične embalaže z vse-
ak tualno bino, papirne embalaže, umazanih folij, lepilnih trakov, pločevink z vsebino, embalaže nevarnih odpadkov, kovinskih odpadkov, kovinskih doz razpršilcev (sprejev) ...
ZABOJNIKI ZA BIORAZGRADLJIVE KUHINJSKE ODPADKE – RJAVE BARVE
ODLAGAMO: zelenjavne in sadne odpadke vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, čajne in kavne filter vrečke, kuhane netekoče ostanke hrane, pokvarjene prehrambne izdelke, star kruh in pecivo, papirnate robčke, papirnate brisače in papirnate vrečke ... NE ODLAGAMO: zelenega vrtnega odpada (trava, listje, vejevje, rože, žive meje), olja in maščobe, tekočih ostankov hrane, cigaretnih ogorkov, pepela, plenic in higienskih vložkov, tekstila, usnja, plute, klavničnih odpadkov, poginulih živali, iztrebkov malih živali ...
ZABOJNIKI ZA MEŠANE KOMUNALNE ODPADKE – ZELENE BARVE
V ta zabojnik spadajo vsi odpadki, ki jih ne moremo oddati kot ločeno frakcijo. ODLAGAMO: plastificiran papir, celofan, onesnaženo embalažo, ki se je ne da očistiti, umazano papirnato in plastično embalažo, higienski papir, sanitetni material, plenice, higienske vložke, vatirane palčke, tkanine, gobice in krpe za pomivanje, usnje, izrabljena obuvala, šiviljske odpadke, vrečke iz sesalcev, lepilne trakove, kemične svinčnike, mačji pesek (v vrečki), kasete, filme, fotografije, gumijaste izdelke, pluto, porcelan, cigaretne ogorke, pometene smeti, manjše plastične in kovinske izdelke, manjše količine pepela v zaprti vrečki. NE ODLAGAMO: papirja, embalaže, stekla, nevarnih in kosovnih odpadkov, zelenega vrtnega odpada, vej, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov, gradbenih odpadkov, kamenja, odpadkov v tekočem stanju, poginulih živali in živalskih kož.
Prehranska neodvisnost in projekt Semenjalnica Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
V preteklih tednih je pojem prehranske neodvisnosti postal ena izmed ključnih tem v parlamentu in mnogokaterem gospodinjstvu. Ključni, primarni steber lokalne samooskrbe in prehranske neodvisnosti je zagotovo semenarstvo, saj strokovnjaki opozarjajo, da je domača semenska pridelava nujna za prehransko varnost. V sklopu CLLD-projekta Semenjalnica nam je uspelo urediti prostor za hrambo semen, vzpostaviti manjši laboratorij, organizirati nekaj izobraževanj za vključene kmete ter jim na pridelovalnih površinah zagotoviti strokovno pomoč tudi v kriznih trenutkih, ko so nam ponagajale prevelike količine padavin in toča. Predvsem smo ponosni, da nam je uspelo združiti 10 ekoloških kmetov, ki za Semenjalnico pridelujejo semena graha in fižola. Na pobudo direktorice Inštituta za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena, gospe Irene Moro, smo organizirali okroglo mizo na temo Razvoj ekološkega semenarstva v Sloveniji, kjer je poleg drugih pomembnih akterjev v semenarstvu sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec. V zadnjem delovnem sklopu pa bomo vzpostavili sodelovanje z gos tinskimi obrati, kjer bo potekala pilotna vpeljava menijev iz ekološkega fižola. Tudi v letošnjem letu Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni raz voj Ekosemena vabi vse vrtičkarje, da v trgovini Medeni darovi v Čebelarskem centru v Lescah v mesecu maju prevzamejo darilne vrečke z ekološkimi semeni graha in fižola. S projektom Semenjalnica skrbimo za ohranjanje semenske in genetske dediščine in s tem za oskrbo s kakovostnimi semeni tudi za prihodnje rodove. Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili izvedbo projekta, projektnim partnerjem: Inštitutu za ekološke raziskave in trajnostni razvoj Ekosemena ter 7 občinam Zgornje Gorenjske, zunanjim strokovnim izvajalkam dr. Maji Kolar in dr. Mariji Gregori za strokovno podporo in uspešno sodelovanje. Posebna zahvala pa gre ekološkim kmetom za častno delo, ki ga opravljajo, in sicer: Francu Staretu (Koprivnik v Bohinju), Ekološki kmetiji Darja, Darji Kürner (Mošnje), Danici Pavlič (Mošnje), Ekološki kmetiji Porta, Marjanu in Mimi Fister
ak tualno , turizem in gospodars t vo
8
(Ovsiše), Ekološki kmetiji Pr Lešnk, Urški Šranc (Belca), Jelki Lušini Ažman (Brda pri Radovljici), Ekološki kmetiji Pr Lenčk, Petru Razingerju (Javorniški Rovt), Ekološki in biodinamični kmetiji Brinšek, Moniki Brinšek, (Vrbnje), Ekološki kmetiji Vegerila, Tilnu Praprotniku (Lesce) in Gregorju Pintarju (Bled). CLLD-projekt Semenjalnica, ki poteka v okviru LAS Gorenjska košarica, delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD – izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020. ・
Skupaj prehodimo novo daljinsko pohodniško pot Juliana Trail Skupnost Julijske Alpe
V čudnih časih, v katere nas je pahnila širitev koronavirusa in smo dneve večinoma preživljali doma v zavetju svojih domov, zdaj vendarle počasi in previdno postajajo naše poti ponovno vse bolj pogumne. Želja, da zapustimo naša dvorišča in vrtove, pa za marsikoga že skoraj potreba. Prav ti čudni časi kar kličejo po iskanju miru in varnih izletov za nas in naše družine. Juliana Trail ni samo poklon naši naravni in kulturni dediščini, učna pot spoštljivega vstopa v občutljivo okolje Julijskih Alp ter možnost aktivnega družinskega doživetja. Ponuja tudi oddih v zavetju gozdov, travnikov, skal, voda in majhnih naselij, kjer bomo lahko za trenutek odmislili skrb za varne razdalje, pozabili na maske in razkužila in se preprosto prepustili ponovni svobodi globokih vdihov svežine naravnega okolja. Vabimo vas, da se nam pridružite na poti na eni, več ali kar vseh etapah.
Shema poti Juliana Trail
Termini: 13. 6. – 1. etapa – Kranjska Gora 13. 6. – 9. etapa – TNP v Baški grapi 14. 6. – 2. etapa – Jesenice 14. 6. – 10. etapa – Dolina Soče 20. 6. – 3. etapa – Žirovnica 20. 6. – 11. etapa – Dolina Soče 21. 6. – 4. etapa – Radovljica 21. 6. – 12. etapa – Dolina Soče 27. 6. – 5. etapa – TNP: Pokljuka–Gorje 27. 6. – 13. etapa – Dolina Soče 28. 6. – 6. etapa – TNP: Goreljek–Stara Fužina 28. 6. – 14. etapa – TNP: Log pod Mangartom–Bovec 4. 7. – 7. etapa – Bohinj 4. 7. – 15. etapa – Dolina Soče (Log pod Mangartom do Predela) 5. 7. – 8. etapa – Bohinj 5. 7. – 16. etapa – Kranjska Gora (od državne meje do Kranjske Gore) Tehnični podatki: Skupna dolžina: 270 km Skupna višinska razlika: 7163 m vzponov in 7173 m spustov Skupno število etap: 16 Povprečna dolžina etape: 17,5 km (4–5 ur) Potrebne so prijave. Več informacija na www.bohinj.si.
Dolina Soče, foto: Janko Humar
Razpis za delo: prijave do 20. junija 2020 Turizem Bohinj
Turizem Bohinj ponovno vabi k sodelovanju študente, ki bi želeli opravljati delo na sledečih delovnih mestih:
Študenti:
• pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice, • informator na turistični ladji, • informator v info centru Stara Fužina in TNP - Bohinjka • pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice, • pomoč pri upravljanju plovbnega režima, • skrb za čistočo obale jezera, • pomoč na prireditvah .Zaželeno je znanje vsaj dveh tujih jezikov. Za delo na turistični ladji je obvezno znanje angleškega in nemškega jezika. Za manj zahtevna dela je minimalna starost 15 let. Do 18. leta starosti morajo starši podati pisno izjavo, da materialno odgovarjajo za svojega otroka. Kandidate bomo izbrali na podlagi pisnih prijav. Po izteku roka za prijavo, ki je 20. junij 2020, bomo prijavljene kandidate povabili na razgovor. Kandidate bomo izbrali na podlagi razgovora in izpolnjevanja pogojev, ki so zahtevani za opravljanje določenega dela. Izbrane kandidate bomo po potrebi razporejali na vsa zgoraj omenjena delovna mesta, če bo kandidat ustrezal zahtevnosti delovnega mesta. Prijave pošljite na Turizmu Bohinj, na elektronski naslov: info@bohinj.si ali po pošti, Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko Jezero, najkasneje do 20. junija 2020. Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na številko: 04 574 75 90. ・
kamnoseštvo
VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:
www.kamnosestvo-vurnik.si
LETO XXIII
Bohinj, 4. junij 2020
VSEBINA
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
11. ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2019 12. SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3
11. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in na podlagi 119. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je občinski svet na 13 redni seji, dne 21. maja 2020 sprejel
OPIS
Realizacija 2019
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
9.810.662,93
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
8.332.172,36
70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
5.773.652,59
700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine
3.804.572,85 998.213,01 165.601,56 2.596.586,62 2.545,16 41.626,50
41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino
3.117.634,36 176.472,36 937.566,41 263.791,59 1.739.804,00 0,00
42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
3.850.603,92 3.850.603,92
III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.)
1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2019, poročilo o porabi rezervnega sklada obvezne proračunske rezerve in poročilo o porabi stanovanjskega rezervnega sklada. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Bohinj so bili v letu 2019 realizirani v naslednjih zneskih:
3.691.263,00 801.812,58 1.280.577,01 0,00 2.558.519,77 325.550,19 10.708,58 198.642,01 1.827.582,77 196.036,22 263.906,63 93,84 0,00 263.812,79 2.750,00 2.750,00 0,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije
1.211.833,94 1.006.155,16
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij
0,00 0,00 0,00
205.678,78
10.991.510,31
40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2019
KONTO
Številka 5
218.699,18 142.169,73 76.529,45 -1.180.847,38
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
42.914,99 2,99 42.912,00 0,00 0,00 0,00 0,00 42.914,99
C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)
1.905.372,00 1.905.372,00 117.178,88 117.178,88 -650.260,73
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
1.788.193,12
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
1.180.847,38
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
154.107,13
2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2019 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bohinj za leto 2019. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov.
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 5
3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2019 v višini 62.204,50 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2020. 4. člen Saldo sredstev stanovanjskega rezervnega sklada na dan 31.12.2019 v višini 30.224,21€ se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2020. 5.člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2019 se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 4103-0001/2020/8 Bohinjska Bistrica, 21. maj 2020
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
12. Na podlagi 110., 118. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 08/17 – uradno prečiščeno besedilo) je župan Občine Bohinj dne 29. 5. 2020 sprejel
SKLEP o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za hotel Zlatorog v Ukancu, za del enote urejanja prostora UK-3 1. člen Predmet sklepa S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za hotel Zlatorog v Ukancu (v nadaljnjem besedilu: OPPN) v delu enote urejanja prostora UK-3. 2. člen Potrditev izhodišč za pripravo OPPN S tem sklepom se potrdi Izhodišča za pripravo OPPN, ki jih je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec s.p., Hacquetova 16, 1000 Ljubljana, pod številko projekta UP 20-004-IZH, februar 2020, dopolnitve maj 2020. 3. člen Območje OPPN in predmet načrtovanja Območje OPPN zajema del enote urejanja prostora EUP UK-3 Hotel in Vila Zlatorog v Ukancu in je namenjena površinam za turizem ter spremljajočim parkovnim, prometnim in rekreacijskim površinam. Območje načrtovanega OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 1775/2, 1775/3, 1777, 1778/3, 1778/10, 1821/119 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1784/3, 1784/2, 1775/4, 1784/6, 1875/1, 1775/5, 1775/6, 1875/14, 1776/1, 1778/2, vse v katastrski občini (2198) Studor. Območje OPPN se v času priprave OPPN lahko spremeni. Površina območja znaša 18.354,00 m². Z OPPN se načrtuje nov center dobrega počutja, holistično povezan z naravo in vpet v lokalno skupnost. Načrtovani so trije objekti; hotel, depandansa in vila, s spremljajočim programom ter ureditev zunanjih manipulativnih, parkirnih in zelenih površin. 4. člen Način pridobitve strokovne rešitve Podlaga za pripravo OPPN je strokovna rešitev, izbrana med večimi variantnimi rešitvami in dopolnjena na podlagi usmeritev ključnih nosilcev urejanja prostora, Občine Bohinj ter investicijskih namer lastnika. 5. člen Vrsta postopka OPPN se skladno s 119. členom ZUreP-2 pripravi in sprejme ob smiselni uporabi določb, ki veljajo za postopek priprave in sprejetja občinskega prostorskega načrta.
Bohinj, 4. junij 2020 6. člen Roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz
Rok za sprejem OPPN je predviden 8 mesecev od objave tega sklepa. Upoštevani so minimalni okvirni roki. V primeru, da bo v postopku treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se postopek podaljša za najmanj en mesec v vsaki fazi. Terminski plan je informativne narave in se lahko glede na vodenje postopka izdelave OPPN spremeni. Okvirni roki posameznih faz priprave in sprejem OPPN: Faza
Rok
1. izdelava osnutka OPPN
30 dni po objavi sklepa
2. pridobivanje prvih mnenj in usklajevanje z nosilci urejanja prostora
45 dni po pripravi osnutka
3. izdelava dopolnjenega osnutka OPPN
15 dni po uskladitvi mnenj
4. javna razgrnitev, javna obravnava in obravnava dopolnjenega osnutka OPPN na Občinskem svetu Občine Bohinj v prvem branju
30 dni
5. Priprava in sprejem stališč do predlogov in pripomb z javne obravnave in javne razgrnitve
15 dni po zaključku javne razgrnitve
6. Izdelava predloga OPPN
15 dni po objavi stališč
7. pridobivanje in usklajevanje mnenj k predlogu OPPN
60 dni po pripravi predloga OPPN
8. Sprejem OPPN in objava
30 dni
7. člen Nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj, in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi OPPN Državni nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, 2. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, 3. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, 4. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, 5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, 6. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, 7. Zavod za gozdove, OE Bled, 8. Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, 9. Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, 10. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo - za področje energetike, 11. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo - za področje rudarstva, 12. Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko 13. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja. 1. 2. 3. 4.
Lokalni nosilci urejanja prostora: Občina Bohinj (kanalizacija, vodovod, ceste), Elektro Gorenjska d.d., Telekom Slovenije d.d., Telemach d.o.o..
Drugi udeleženci: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, 3. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, 4. Javni zavod Triglavski narodni park. V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 8.člen Načrt vključevanja javnosti V času od 2.3. do 17.3. 2020 je potekala javna razgrnitev predloga izhodišč za OPPN, v sklopu katere je bila dne 11.3.2020 organizirana tudi javna obravnava. Na podlagi prejetih predlogov in pripomb zainteresirane javnosti ter na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora, so bila izdelana izhodišča za pripravo OPPN iz 2. točke tega sklepa. Javnost se seznani s pričetkom postopka priprave OPPN z objavo tega sklepa na spletni strani Občine Bohinj ter v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Občina Bohinj v postopku priprave pripravi javno razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotovi njegovo javno obravnavo. Javnost se seznani s krajem in časom javne razgrnitve in javne obravnave, s spletnim naslovom, kjer je dopolnjen osnutek OPPN objavljen, z načinom dajanja pripomb in rokom za njihovo posredovanje.
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 5
Občina Bohinj prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališče. Stališča, skupaj s predlogom OPPN, objavi na svoji spletni strani. OPPN Občinski svet Občine Bohinj sprejme z odlokom, ki se po sprejemu javno objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. 9. člen Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja Za pripravo OPPN mora investitor zagotoviti pripravo naslednjih podatkov in strokovnih podlag: -- geodetski načrt, prikaz stanja prostora, -- elaborat lastništva zemljišč, -- utemeljitev skladnosti načrtovanih posegov s splošnimi smernicami nosilcev urejanja prostora, utemeljitev skladnosti načrtovanih posegov s strateškim in izvedbenim delom občinskega prostorskega načrta, -- mobilnostni načrt, elaborat ekonomike, -- okoljsko poročilo, če bo ugotovljeno, daje v postopku OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, -- druge študije glede na zahteve nosilcev urejanja prostora in -- druge podatke in strokovne podlage, če bo v postopku OPPN ugotovljeno, da jih je treba pripraviti.
Bohinj, 4. junij 2020 10. člen Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN
Pripravo OPPN financira investitor, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem, ki izpolnjuje zakonite pogoje za prostorsko načrtovanje. Obveznosti investitorja so določene s pogodbo o medsebojnih obveznostih med Občino Bohinj in investitorjem. 11. člen Objava in uveljavitev Ta sklep se objavi na spletni strani Občine Bohinj ter v Uradnem vestniku Občine Bohinj in začne veljati naslednji dan po objavi. Izhodišča iz 2. točke tega sklepa se objavijo na spletni strani Občine Bohinj. Št.: 350-007/2020/24 Bohinjska Bistrica, dne 29. 5. 2020
RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1/20) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15 in 3/19) objavlja
JAVNI RAZPIS za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2020 1. Predmet javnega razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih. Za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih so v proračunu Občine Bohinj za leto 2020 predvidena sredstva v višini 12.500,00 EUR.
2. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti -------
Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki: so vpisana v register kmetijskih gospodarstev – RKG, imajo sedež v občini Bohinj in kmetujejo na območju občine Bohinj, opravljajo dejavnost na kmetiji sami (nosilci kmetije) ali skupno z ostalimi družinskimi člani, imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti po tem Pravilniku (dokazilo z obrazcem B živina), delujejo na področju kmetijstva več kot eno leto, od dneva registracije in pridobitve KMG-MID številke nimajo živine, vendar bodo kozolce napolnili s senom za namen ohranjanja kulturne dediščine sušenja sena v kozolcih.
Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih: -- voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah -- voditi evidenco kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena -- do 30. septembra 2020 na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, posredovati končno poročilo za sušilno sezono 2020, -- 5 let po zadnji odobritvi sredstev hraniti evidenco v zvezi z razpisom. Na podlagi prijave na tem razpisu in posredovanih končnih poročil, bodo ob koncu sušilne sezone razdeljena proračunska sredstva. Sredstva bodo izplačana upravičencem najkasneje do 31. decembra 2020.
3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev: ---
Šteje celotna (“obdevana”) brana posušenega sena ali otave – financiranje do 15,00 EUR/brano. Za polnjenje brane v namene ohranjanja kulturne dediščine – financiranje do 10,00 EUR/brano (kmetijska gospodarstva, ki nimajo živine). Brane se napolnijo v začetku junija in se izpraznijo v začetku oktobra.
----
Župan Občine Bohinj: Jože Sodja
Bohinj, 4. junij 2020
Velikost brane najmanj 3,5 m x 3,5 m. Število »obdevanih« bran v eni letni sušilni sezoni (za kmetijska gospodarstva, ki imajo živino). Kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (»obdevana«) za sušenje v eni sušilni sezoni (za kmetijska gospodarstva, ki imajo živino).
4. Razpisna dokumentacija Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, prijavni obrazec in obrazec za končno poročilo za sušilno sezono, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ter na spletni strani Občine Bohinj: www.obcina. bohinj.si. V primeru, da »obdvujete« tuj kozolec ali branice je potrebno prijavi priložiti pisen dogovor med lastnikom in uporabnikom.
5. Rok in način oddaje vlog Vlagatelji naj oddajo svoje vloge s predpisano dokumentacijo v sprejemno pisarno Občine Bohinj ali pošljejo priporočeno po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov ter e-pošto pošiljatelja. Rok za oddajo vlog je do vključno 15. 6. 2020 (osebno v sprejemno pisarno Občine Bohinj do 14.30 ure ali priporočeno po pošti do 00.00 ure). Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH 2020«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Za pravilno oddajo prijave je v pomoč vlagateljem priložena že izdelana naslovnica, ki jo lahko vlagatelji prilepijo na kuverto za oddajo vloge na javni razpis. Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice, bodo s sklepom zavržene.
6. Obravnava vlog Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine Bohinj v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene. Na podlagi podatkov, ki bodo navedeni v prijavni vlogi, bo komisija opravila ogled stanja na terenu.
RAZPISI IN OBVESTILA Po prejemu vse končnih poročil bo komisija pregledala prispela končna poročila in pripravila predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev z odločbo, ki jo posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper odločbo o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 15 (petnajst) dni od dneva vročitve odločbe o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.
Bohinj, 4. junij 2020
Po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi sredstev se upravičencem nakaže dodeljena sredstva.
7. Dodatne informacije Vlagatelji lahko dobijo vse informacije v zvezi z javnim razpisom na Občini Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, pri Moniki Mencinger, e-pošta: monika. mencinger@obcina.bohinj.si, tel.: 04/577 01 28. Datum: 15. 5. 2020 Številka: 331-2/2020/2
ŽUPAN Jože Sodja
12
turizem in gospodars t vo
Novice Turističnega društva Bohinj
Gostilna Danica
Turistično društvo Bohinj Slap Savica in prodajalna spominkov
Ponovno odprtje slapa Savica je bila med prvimi dejavnostmi, ki smo jo v TD Bohinj po razglašeni epidemiji odprli za obiskovalce. Tako smo prve obiskovalce sprejeli že 2. 5. 2020, vendar smo zaradi varnosti obisk slapu ustrezno omejili. Za letošnjo sezono smo se zaradi nastalih razmer malo drugače pripravili. Ob tem cenjene obiskovalce prosimo, da si preberejo in seveda tudi dosledno upoštevajo priporočena navodila, ki so objavljena tudi na https://tdbohinj.si/slap-savica/. Odprta je tudi prodajalna spominkov pri vstopni točki.
Krožnik, foto: Mitja Sodja
Gostilna Danica vabi na svojo prostorno teraso s prečudovitim razgledom na južne bohinjske gore, v času Festivala alpskega cvetja v Bohinju pa tudi na razvajanje s cvetlično kulinariko ob cvetličnem meniju. Bliža se čas obhajil in svetih birm, zato smo pripravili menije tudi za te priložnosti. Gostilna Danica se priporoča za obisk, več informacij o gostilni ter ponudbo menijev najdete tudi na spletnem naslovu www.tdbohinj.si/gostilna-danica.
Info center Bohinj in prodajalna spominkov
Prodajalna spominkov, foto: Mojca Odar
Slap Savica, foto: Gregor Skoberne
Info center Bohinj na Ribčevem Lazu je ponovno odprt že od 5. 5. 2020 in smo sprva redkim obiskovalcem po razglašeni epidemiji zagotavljali vse potrebne informacije za čim prijetnejši obisk Bohinja. Z vsakim dnem bliže mesecu juniju pa prihaja vse več obiskovalcev. Poleg posredovanja informacij gostom v Info centru Bohinj ponujamo še širok izbor zasebnih nastanitev, rezervacije nastanitev, informacije o planinskih kočah, Kartico mobilnosti Julijske Alpe: Bohinj, ribiške dovolilnice, organiziramo turistično vodenje, vstopnice za znamenitosti, prireditve in še več. Prodajalna spominkov v sklopu Info centra Bohinj je dobro založena; med izdelki vas pričakuje pestra paleta avtentičnih bohinjskih in slovenskih izdelkov, lokalnih izdelkov s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj, raznolika izbira slovenskih čokolad, uporabnih tekstilnih, keramičnih in steklenih izdelkov. V prodajalni lahko kupite različne zem ljevide in pohodniške vodnike, knjige slovenskih avtorjev, slovenske
turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v
13
in tuje časopise. Ob nakupu vam z veseljem svetujemo, izbrana darila ali spominke po želji tudi aranžiramo. Ob obisku Info centra Bohinj in prodajalne spominkov cenjene stranke naprošamo, da se držijo priporočil NIJZ.
Kamp Danica **** in novosti v kampu
članom, da so pokončno in brez večjih zapletov prestali to nenavadno težko izkušnjo. Za vse dodatne informacije, tudi za naročilnice za kurilno olje, lahko pokličete našega predsednika DU BB Staneta Gorenca na tel. št. 041 406 375, vsak dan med 10. in 12. uro. ・
Štiri zlate medicinske sestre so odšle v penzijo Barbara Sušel, Zdravstveni dom Bohinj
Pastirjeva dežela, foto: arhiv TD Bohinj
Kamp Danica je po razglašeni epidemiji prvič sprejel svoje goste v sredini maja, natančneje 18. 5. 2020. Tudi v letošnjem letu smo v TD Bohinj – kljub razmeram – poskrbeli, da bomo goste presenetili z nekaterimi novostmi. V kampu Danica globoko spoštujemo tradicijo Bohinja, zato smo predstavitve tradicije in avtohtonost Bohinja vključili v našo ponudbo. V želji, da bi s tradicijo Bohinja seznanili goste kampa, smo pred kratkim postavili Pastirjevo deželo. Ideja o Pastirjevi deželi se je rodila v Turističnem društvu Bohinj, lesene skulpture pa je iz slovenskega hrastovega lesa naredil Marko Grašič. Parcelirali smo še dodaten del kampa in ga poimenovali v cono C. Uredili smo tudi breg ob naravnem botaničnem vrtu, kjer smo iz popolnoma naravnih materialov naredili terase, na katerih bodo svoj prostor z razgledom našli predvsem gosti s šotori. ・
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar
V mesecu juniju bomo organizirali kopalni izlet v Izolo, če bodo pogoji primerni. O datumu izleta in vsem ostalem vas bodo obvestili poverjeniki. Sprejemamo tudi že prijave za letovanje v Hotelu Delfin v Izoli. ・
Previdno se vračamo v stare tirnice življenja Olga P. Gorišek, DU BB
Končno smo dočakali preklic epidemije. V Bohinju smo imeli še to srečo, da tudi okuženih ni bilo in da smo karanteno preživeli brez večjih težav. K temu dobremu izidu so prispevale tudi naše članice, ki so se pridružile šivanju mask. Zato se jim predsednik Stane Gorenc še enkrat najlepše zahvaljuje. Glede na to, da smo upokojenci rizična skupina, vam svetujemo, da se v stare tirnice življenja vključite previdno. Po navodilih ZDUS-a in PZDU-ja so odpovedana vsa tekmovanja, ki jih organizirata omenjeni zvezi. Zato bo tudi delovanje našega društva postopoma oživelo. Športne aktivnosti bodo potekale samo znotraj našega društva. Z veseljem najavljamo Fujsov memorial v mesecu juniju, tokrat bo tekmovanje samo med ekipami domačega društva. Telovadba in folklorne vaje se ponovno začnejo jeseni. Prav tako tudi pohodi in izleti – če bo vmes kakšna sprememba, vas obvestimo. Prvo sredo v juniju, tj. 3. junija, bodo spet odprta vrata naše pisarne v društvenem domu v Bohinjski Bistrici, uradne ure so od 16. do 17. ure. Poverjenike lepo prosimo, da so pozorni na svoje sovaščane in obvestijo predsednika, če kdo rabi kakršno koli pomoč. Na koncu se predsednik društva zahvaljuje prav vsem članicam in
Foto: arhiv Barbare Sušel
V samo nekaj mesecih so v ZD Bohinj upokojile kar štiri naše sodelavke. Marinka, Marija, Martina in Stana. Uff, za vsako posebej je nastala neka praznina. Na vsakem delovnem mestu nekaj manjka ... A leta teko in tako je tudi pri nas. Z ogromno lepih spominov, srečnih trenutkov, dobrih in slabih časov se bomo spominjale vsega, kar smo kot ekipa skupaj preživljale zadnjih skoraj 18 let. Vsaka posebej je pustila med nami izjemen pečat. Predvsem pečat razumevanja, podpore in dobrega sodelovanja. Med nami so se spletla mnoga čustva, ki smo jih kot majhen kolektiv zlahka gojili, vzdrževali in tudi izjemno cenili. Marinka se je od nas poslovila že lani septembra. Svojo službeno kariero je začela v Bolnišnici Golnik, katere se je neizmerno rada spominjala. V ZD Bohinj je vse do upokojitve delala še polnih 28 let. Ob veliki meri dobre volje, smisla za humor in smeha je bilo lepo biti njena sodelavka. Marinki nikoli ni bilo težko stopiti na katerokoli delovno mesto. Danes tu, jutri tam, a prav vsako delo je vzela resno in odgovorno. Humoren, kakor se je za Marinko spodobilo, je bil njen zadnji dan in vsi se ga bomo še dolgo spominjali. Marija, Marinkina sošolka iz osnovnošolskih klopi, je v ZD Bohinj prišla leta 1987. Pred tem je delala v bolnišnici na Jesenicah. Vestna, mirna, vedno pripravljena stopiti nasproti in z izrednim občutkom za sočloveka. Sestra z veliko začetnico in sodelavka, ki jo imaš neizmerno rad. Januarja letos si je še zadnjič nadela obleko medicinske sestre in po rdeči preprogi smo jo pospremili v penzion. Naenkrat se je približal 1. marec. Dan, ko je zadnjič v patronažno pando sedla naša Martina in se odpeljala na svoj ljubi teren. »Patronažka« s srcem, svojo duhovitostjo, neizmerno srčnostjo in z veliko mero socialnega čuta za ljudi, je prag ZD Bohinj prestopila leta 1990. Pred tem si je dragocene izkušnje nabirala kot instrumentarka v operacijskih sobah bolnišnice na Jesenicah. Sodelavka, ob kateri so nam nemalokrat tekle solze smeha. Skupnih malic ne bomo nikoli pozabili. Verjetno se nas je marsikdaj slišalo preveč, a sproščujoči trenutki z njeno energijo so ostali globoko v srcih. Tako spontano nam je vsem dala mnoge dragocene življenjske nasvete. Od nje si se učil življenja, modrosti in strokovnosti. Martinino čudovito poslanstvo pomoči ljudem na domu pa bo nedvomno ostalo zapisano tudi v marsikateri hiši. In potem je prišel nek neljubi čas, ki smo ga tudi v našem zdravstvenem domu preživljali na drugačen, poseben način. Situacija, ki tudi nam ni bila poznana. Srečevanje z mnogo novimi navodili in težavami. Strah in neudobje sta bila tudi za nas težka. Delovati pa je bilo treba strokovno in ljudem dajati varen občutek. Izteklo se je dobro in veseli smo tega.
14
iz na ših kr a je v V tem nesigurnem času pa se je naglo približal še datum Staninega odhoda. Naša dolgoletna glavna sestra skoraj polnih 30 let. Sestra, ki ni bila samo to, bila je mnogo več. Leta 1981 je prišla v to hišo, kot ji je sama rada rekla in ki je postala njen drugi dom, verjetno nehote. V njeni skromnosti in pridnosti je bilo njeno neizmerno predano delo premalokrat opaženo. V hitrosti vsakdana so tekla leta, a prav vsako leto je bilo zaznamovano, da je bilo po njeni zaslugi v našem ZD kaj novega. Zdravstveni dom v marsikaterem pogledu ne bi bil tak, kot je. Bila so tudi leta, ki so bila zaradi pomanjkanja zdravnikov izjemno težka. Organizirati službo v tem pomanjkanju je bil izjemen zalogaj. A po njeni zaslugi nismo bili brez zdravnika niti en dan. Delo, ki ga je opravljala, je zahtevalo več kot le njo samo. Le tisti, ki smo skupaj z njo v službi bivali pod isto streho, smo vedeli, da je bila nemalokrat ena njena roka v kurilnici, druga pri računalniku, ob ušesu telefon, v glavi pa še mnoge, mnoge skrbi, ki jih je nosila na svojih ramenih. Sicer pa je svoje delo kot sestra opravljala na pediatriji, kjer je bila neizmerno rada. Sama se je rada spominjala, da ji je ambulanta počasi lezla pod kožo že kot majhni deklici, ko je s svojo mamo hodila čistit zdravstveni dom. In tu se je začel rojevati njen občutek za vsako najmanjšo podrobnost, da je delo teklo strokovno in organizirano. Sodelavci smo Stani neizmerno hvaležni za njeno delo. Za mnoge trenutke, ko nam je dajala oporo, za vse, kar je za nas naredila dobrega. Včasih nam ni bilo lahko, a z veliko mero potrpljenja in razumevanja smo zvozili še tako težke situacije. Ko se ozremo na vsa pretekla leta, se dobro in nemalokrat zavemo, da smo iz tega obdobja potegnili mnogo dobrega. Z radostjo se bomo spominjali te ekipe! Drage sodelavke, ljubite še naprej svoje življenje in naj vas »n'kar n'ben« preveč ne mot'! ・
Donacija mask Mojca Černe
Manjše družinsko podjetje ZRKV Assistance, s sedežem v Ljubljani, se je v četrtek, 9. aprila, odločilo Zavodu svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju darovati 1000 zaščitnih mask ter s tem vsaj malo prispevati k zajezitvi covida-19. Ustanovitelja podjetja, Andrej Černe v vlogi prokurista in Katarina Černe Petruša, direktorica podjetja, sta ob predaji poudarila, da je to samo skromna zahvala, ker zaposleni v domu tako dobro skrbijo za starostnike, med katerimi je tudi njihova mama in babica. Maske je v imenu zavoda prevzel direktor Jože Cerkovnik, predaji pa je prisostvoval tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki se je za donacijo zahvalil v imenu občine. ・
Hospic – vabilo prostovoljcem Slovensko društvo hospic
Predaja mask pred Zavodom sv. Martina. Od leve proti desni: Jože Cerkovnik, Jože Sodja, Andrej Černe in Katarina Černe Petruša. Foto: arhiv podjetja ZRKV Assistance
Če želite pomagati ljudem v stiski zaradi bolezni ali žalovanja, vas vabimo, da se priključite Slovenskemu društvu hospic. Šolanje za nove prostovoljce bo v Radovljici od 8. junija do 16. julija, to je 6 ponedeljkov in 6 četrtkov od 17. do 20. ure. Pokličite na tel. št. 051 614 621. ・
Planinsko društvo Bohinjska Bistrica Barbara Sušel, tajnica
V času, ki je za nami, so si za trenutek odpočile tudi naše planine in gore. A ker Slovenci postajamo vse bolj pohodniški narod in ker se letos obetajo bolj umirjeni dopusti, stran od vrveža in natrpanih plaž, se v planinskem društvu zavedamo, da bodo naše planine in gore letos verjetno bolj obiskane. Zato si v obeh društvih, Srednja vas in Bohinjska Bistrica, prizadevamo, da čim bolj uredimo planinske poti. Tako smo nedavno na novo uredili pot na Rudnico iz Senožet. Poti, ki vodijo na Rudnico z različnih izhodišč, vam predstavim z ledinskimi imeni: -- srenska smer: iz vasi proti Snažetam; točneje preko Za krajem, skozi Postnek, na Bundroc, proti vrhu Kajzance (po sredsko) in nato na vrh Rudnico. -- brojanska smer: iz vasi proti Snažetom in od tu do pod Čemeč in preko Brsc, mimo izvira studenca Kazance ((po bukovsko) – od Čemeč do Kazance ves čas desno od gozdne meje) na vrh Kazance in naprej proti vrhu Rudnice. -- češnska smer: iz vasi proti Snažetom in na najvišji točki desno proti Kozarčnici, Bundrovcu in nato na vrh Kajzance in dalje na Rudnico. -- bistrška smer: iz vasi do savskega mostu in desno na kolesarsko pot in pri nekdanjem mostu čez Savo desno skozi bitensko gmajno preko Pejc na Snažeta in nato priključitev na česensko smer. Na novo so postavljene označevalne table iz Rebra nad Bohinjsko Bistrico, mimo vojaškega pokopališča proti Orožnovi koči. Nove tablice so tudi v vaseh Polje in Žlan, prav tako proti Orožnovi koči. Ta pot je trenutno, v času pisanja tega članka, zaprta zaradi sečnje na zgornji cesti, ki popolnoma onemogoča varen prehod na pot proti Orožnovi koči. Zaradi nenehnih sprememb ob sečnji v gozdovih naprošam vse pohodnike, predvsem člane društva, da javijo morebitne spremembe, težave, opažanja in jih javijo tajnici ali predsednici društva. Seveda bomo deležni v prihajajočem poletnem času mnogih vprašanj turistov in težko bomo spremljali in nadzirali vse spremembe, zato vse informacije res dobrodošle. Lahko tudi objavite na FB, priložite fotografije, da nam bo vse skupaj še lažje. Delo v gozdu moramo spoštovati in upoštevati, z našimi zavedanji pa gorniku omogočiti varen pristop do cilja. V zadnjem času je izredno obiskan in interesanten postal vrh zahodno od Črne prsti, Lisc ali Lisec (1653 m). Čudovit vrh, ki nam ponuja prečudovit razgled. Opazno neopazen zelenko, kot ga je pred nekaj dnevi poimenovala v članku v Gorenjskem glasu Jelena Justin. Nanj vodi brezpotje, ki do sedaj še ni ustrez no označeno. Kakšno uro hoda od Orožnove. Planinska brezpotja v gorah se označujejo s t. i. možici. Ker jih na tej poti še ni, bomo v društvu hvaležni za vsak kamenček, ki bo pripomogel, da možici »zrastejo« in gorniku, ki se poda na to pot, pokažejo pravo smer. Na Orožnovi koči je ponovno začela delovati spletna kamera. Oskrbnik Franci je čas, ko je bila koča zaprta, izkoristil za nemalo dela ob koči in v njej. Tako je s planiranjem terena ob koči pridobil prostor za nove klopi. »Prilagajanje koroni,« je zapisal gospodar Orožnove koče Janko Arh na FB-strani društva. Foto: Stane Košnik Povečali število klopi, poskrbeli
iz na ših kr a je v, kultur a
15
Foto: Janko Arh
za samooskrbni kotiček in zaslišali naravno glasbo iz kala ... Smo jo prvič? Ja, morda je bilo treba res nekaj miru in tišine ... Mojstri Fortunčov Joža, Anžlinov Grega, Pintarjov Borut, Franci in Janko so minuli vikend udarniško naredili nove klopi. Hvala, fantje. Koča bo od 15. 6. dalje predvidoma stalno odprta. Seveda ob upoš tevanju navodil PZS. Pa naj povzamem še gospodarjev zapis s FB-ja: »Še nekaj nam Črno prst tako prikuplja: okras njene čudovite cvetane. Pravi alpski botanični vrt je.« (Kugy – Iz življenja gornika). Ja, in prav kmalu se bo botanična pot od Orožnove proti Črni prsti, tako kot vsako leto, opremila s tablicami. Lepa je, nekaj posebnega. Vse, ki do sedaj še niste prejeli znamkic za plačano članarino, vas naprošam, da to storite čim prej. Lani se je pogosto dogajalo, da je zadnji dan, preden ste jo nekam mahnili, nastala panika, ko ste ugotovili, da nimate znamkice. Letošnja prva dva društvena pohoda sta žal odpadla. Naslednji planiran pohod je od 13. do 14. junija na Raduho in Olševo, vzhodne Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. Srednje zahteven, dvodnevni izlet. Seveda bomo upoštevali takratna navodila in vas o tem še obvestili. Želim vam, da tudi naprej ostanete zdravi in da košček miru in zdravja najdete tudi v planinah. ・
Kulturno društvo Bohinj – Triglavske rož'ce
Pa dajmo drugače, posnemimo video še me. Zapojmo od doma. Zakaj pa ne? Kot strela z jasnega se mi je utrnila pesem Tam, kjer sem doma. Ja, od tam, kjer sem doma ... V originalu jo prepeva Edvin Fliser. Stara, a prelepa slovenska popevka. Mnogi med nami se že itak zavedamo, da smo doma na najlepšem koščku sveta. Ni nam treba dodajati veliko vrednosti, ker je Bohinj vreden sam po sebi. In če mu še zapojemo, smo naredili nekaj lepega. »Rož´ce, dajmo. Naučimo se pesem. Besedilo, glasba, vse je bilo na dlani. Mateja, posnemi se, oddirigiraj nam posnetek, posnemi nam glasove,« je bila naša želja. In tako so stekle vaje. Ure in ure vaj, vsake od nas, doma za računalnikom, s slušalkami v ušesih in poslušanjem pes mi. Saj gre, saj ni tako težko. O, kako bo lepo, nam bo uspelo? Kako se ujeti, kako pravilno zaključiti, vse se mora ujemati, usta, ton ...? Spremljava ... Naj bo iz naših vrst – »Nejc, nas boš spremljal?« In najtežje, kdo bo to spravil skupaj? »To je moja želja že od nekdaj, narediti video,« reče Ivan. In »projekt« je dobival podobo. Postajal je stvaren. Prihajali so posnetki, Rož'cam je uspevalo. Ni bilo lahko. Pesem ni tako lahka, kot se na prvo uho sliši. Zato je bilo potrebno že skoraj mojstrsko delo režiserja Ivana. Krajšanje, daljšanje, pospeševanje in usklajevanje vseh posnetkov je zahtevalo ure in ure dela. Dela z željo, da nam uspe. Dve »skp«, pa tri »skp«, pa štiri, pet, šest, sedem ... in ja, gre, »Dobro se sliši« ... Slike, zdaj pa potrebujemo še lepe fotke. »Mojca, halo, tvoje nas iz dneva v dan navdušujejo. Nam jih odstopiš?« »Ekskluzivno za Rož'ce? Seveda, z velikim veseljem.« Še uvodni posnetek: »Jure, boš?« – »Seveda« ... In posnete smo imeli vse »kadre«. Še nekaj dni in noči in naš video bo ugledal luč sveta. Zapisal se je 27. april, ko smo ga z velikim veseljem objavili na FB. Ponosni na njega in ponosni na naše delo. Z ljubeznijo do kraja in ljubeznijo do petja smo v času te »tihe in glavne korone« potegnili nekaj dobrega. Na koncu gre iskrena hvala Ivanu Rozmanu za mojstrsko delo, Mojci Odar za prečudovite fotografije, Nejcu Pircu za spremljavo, Juretu Sodju za podporo, naši novopečeni mamici Mateji Urh, vodji zbora, za vso energijo in seveda vsem pevkam Triglavskih rož'c. Video si lahko ogledate na FB-strani Triglavskih rož'c ali pa na YouTubu: Triglavske Rož'ce, Tam, kjer sem doma. ・
Poletni tabor za otroke – planina Uskovnica
Barbara Sušel, predsednica sekcije
Športno društvo Bohinj
Foto: Ivan Rozman
Ah, ta korona, skoraj vsak dan v mislih, v naših glavah, na vsakem koraku in ob skoraj vsaki debati izrečena beseda ... Že nekaj mesecev se debatira samo o »njej«. Kako pomembna je postala, zastrašujoča in »ta glavna« ... Njej na ljubo, njej na čast in v njeni tišini, ko smo ljudje vendarle za trenutek ustavili korak in hitrost življenja, se je rojevala ideja. Ideja v vrstah Triglavskih rož'c. Socialna omrežja so kar naenkrat preplavili videi raznih skupin, zborov in godbenih zasedb. Ljubitelji glasbe in petja že tako nagla življenja sproščamo in iščemo dobro voljo in tudi zdravje v teh zvrsteh, ki nam ponujajo mnogo dela na eni strani in udobja na drugi. In ker se je življenje tudi tu ustavilo, kar nismo mogli sprejeti dejstva, da trenutno ne moremo te radosti trenutno deliti med seboj.
Foto: arhiv Športnega društva Bohinj
KJE: PLANINA USKOVNICA – BOHINJ KDAJ: od ponedeljka do petka 1. termin: 29. 6.–3. 7. 2020 2. termin: 6. 7.–10. 7. 2020 Začetek: ponedeljek med 10. in 11. uro – Biatlonski center Pokljuka (sprehod do planine Uskovnica in nastanitev v koči. (Starši bi spremljali otroke do koče, da bi poznali pot za petek.) Zaključek: petek od 13. do 16. ure, Koča na Uskovnici.
šport, z a konec
16
ZA KOGA: Za vse osnovnošolske otroke, ki si želijo veliko zabave, iger, športa, druženja, ustvarjanja, veselja, spoznavanja narave – skratka, nepozabnih doživetij. AKTIVNOSTI: dnevno prilagajanje glede na vreme: -- jutranja telovadba (za energijo celega dne), -- pohodništvo (obisk planin Praprotnica, Zajamniki, Konjščica – lahke sprehajalne poti, primerne za vsakogar), -- spoznavanje zdravilnih in užitnih rastlin, gozdarstva, planšarstva ..., -- sirarstvo v Bohinju (obisk sirarne na planini Uskovnica, življenje sodobnih sirarjev na planini, postopek izdelovanja mlečnih izdelkov ...), -- lokostrelstvo, -- izdelava ognjev in ognjišč (večer ob tabornem ognju), -- obisk vodnega parka, -- jahanje na Ranču Mrcina, -- plezanje Pod Skalco. Spremljevalne aktivnosti: družabni večeri, športne aktivnosti v naravi (animacijske igre), nogomet, odbojka, spoznavanje osnov golfa, hoja po vrvi ... Prijave do 21. 6. 2020. Športno društvo Bohinj, info: sdbohinj@gmail.com, gsm: 040 468 376. ・
Funkcionalna vodena vadba v Stari Fužini Športno društvo Avgust Gašperin Stara Fužina
no izvedbo vaj, s čimer zmanjšamo tveganje za poškodbo in povečamo izkoristek vsake mišične skupine. Vadba poteka pod nadzorom izkušenega vaditelja pod mentorstvom izšolanega kineziologa, ki bo poskrbel ne le za pravilno izvedbo in dinamičnost vadbe, temveč tudi za prijetno in sproščeno vzdušje, v katerem boste lažje prišli do želenih rezultatov. Z veseljem bomo prisluhnili tudi vašim željam, za določen tip vadbe in v primeru zadostnega povpraševanja organizirali dodatne termine, ki bodo namenjeni zgolj tej obliki treninga – booty pump, ab crusher, vaje za jedro in podobno. Za priključitev na vadbo potrebujete le minimalno športno opremo, notranjo motivacijo in dobro voljo. Vadba je primerna za vse starosti od 15. do 60. leta. V primeru večjega zanimanja se naknadno lahko formirajo dodatne skupine, ki iz omenjenih starostnih skupin izpadejo. Vabljeni vsi, člani društva pa so upravičeni do popusta pri mesečni vadnini. Prijave in dodatna vprašanja na elektronski naslov: tinkara.velicki@ gmail.com ter Facebook: @Alphateral ・
Majska črna kronika Povzeto po Spinu
Delovne in rudniške nesreče
• V sredo, 22. 4 .2020, ob 13.13 se je na Pršivcu, občina Bohinj, pri delu v gozdu poškodoval delavec. Posredovali so reševalci GRS Bohinj, ki so osebo oskrbeli ter jo z pomočjo helikopterja SV ter dežurno ekipo GRS na Brniku prepeljali v SB Jesenice. • V četrtek, 30. 4. 2020, ob 14.01 se je v Srednji vasi v Bohinju, na planini Uskovnica, pri padcu z lestve poškodovala oseba. Aktivirani so bili reševalci NMP Bohinj, GRS Bohinj in dežurna ekipa HNMP s helikoptersko posadko Slovenske vojske. Oseba je zaradi hudih poškodb umrla na kraju nesreče. • V nedeljo, 10. 5. 2020, ob 10.19 je na Trgu svobode v Bohinjski
Foto: arhiv ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina
Športno društvo Avgust Gašperin Stara Fužina v sodelovanju z Alphateralom vas vabi vsak ponedeljek, sredo in petek, da se pridružite funkcionalni vodeni vadbi na igrišču v Stari Fužini. Vadba je primerna za moške in ženske, ki bi radi izboljšali svojo fizično pripravljenost, učvrstili telo in posledično lažje premagovali vsakodnevne napore. Trenutno najbolj zanimiva oblika je krožna vadba, kjer v 60 min ciljamo vse večje mišične skupine našega telesa. Trudimo se, da s pomočjo različnih pripomočkov in rekvizitov poskrbimo, da se vaje ne ponavljajo in da jih iz tedna v teden nadgrajujemo. Klasičen primer vadbe izgleda tako, da po približno desetminutnem skupinskem ogrevanju vsak posameznik zasede določeno mesto oz. vajo, ki jo izvaja v določenem časovnem intervalu ali na določeno število ponovitev. Nekaj primerov vaj, ki so stalnica na naših vajah, so: mrtvi dvig z olimpijsko palico, »farmer's walk« z izpadnimi koraki s pomočjo trenutno popularnih uteži kettlebell, počepi s sandbagom, vaje za ravnotežje na polžogi, koordinacijske vaje ter vaje z vrvjo battle rope. Veliko vaj temelji tudi na uporabi lastne telesne teže. Ne glede na vajo in pripomočke, ki jo zanjo uporabljamo, se pri naših skupinskih vadbah osredotočamo na pravil-
Klikni, izberi in takoj odpelji! Zdaj s prihrankom do 7.000 EUR* in dodatnimi 300 EUR** popusta za takojšnji prevzem! Pohitite in izberite svojega na www.volkswagen.si. Emisije CO2: 204−0 g/km. Kombinirana poraba goriva: 9−0 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Prihranek vključuje popust na vozilo, ki se razlikuje glede na model vozila in BONUS v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1.000 EUR z DDV, do katerega je leasingojemalec upravičen v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu / operativnem leasingu / kreditu pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko zavarovalnega zastopnika družbe Porsche Zavarovalno Zastopništvo (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.) pod pogoji akcije VWBONPOM_2020. Akcija velja do odprodaje zalog oz. do 30.6.2020. Več na www.porscheleasing.si **V primeru prevzema vozila do 31.5.2020. Ne velja za pravne osebe.
INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice
Prihranek do
7.000 EUR* Dodatni popust
300 EUR**
Cesta maršala Tita 67, 4270 Jesenice Telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373, www.integral-avto.si
17 Bistrici, občina Bohinj, padel delavec z lestve. Poškodovanca so na kraju oskrbeli reševalci NMP Bledi in Bohinj. V UKC Ljubljana pa ga je nato s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja SV skupaj z dežurno ekipo HNMP na Brniku.
Močan veter
• V ponedeljek, 25. 5. 2020, ob 14.04 so gasilci PGD Stara Fužina na strehi kulturnega doma v Stari Fužini, občina Bohinj, odstranili dva strešnika, ki sta ogrožala mimoidoče.
Nesreče v cestnem prometu
• V petek,15. 5. 2020, ob 20.05 je na cesti Bohinjska Bistrica–Brod, občina Bohinj, vozilo zapeljalo z vozišča. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled so prometno in požarno zavarovali kraj nesreče, na vozilu odklopili akumulator in vozilo postavili nazaj na vozišče. • V nedeljo, 17. 5. 2020, ob 0.59 je v Sotes ki, občina Bohinj, osebno vozilo zapeljalo v reko Savo. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in PGD Bled so prometno in požarno zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator na vozilu in vozilo s pomočjo avto dvigala dvignili na cesto. • V nedeljo, 17. 5. 2020, ob 2.29 je na kolesarski stezi med Studorjem in Staro Fužino, občina Bohinj, osebno vozilo zapeljalo v potok Ribnica. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in PGD Bled so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator in vozilo s pomočjo avto dvigala dvignili na cesto. • V ponedeljek, 25. 5. 2020, ob 7.44 je v Srednji vasi, občina Bohinj, kombinirano vozilo zletelo po brežini proti potoku Ribnica in obstalo v bivalnem objektu. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in PGD Bled so odklopili akumulator na kombiniranemu vozilu, nevtralizirali gorivo, ki je izteklo iz vozila, vozilo s tehničnim posegom poteg nili nazaj na cesto, prekrili poškodovano streho na bivalnemu objektu. Kombinirano vozilo je uničeno, na bivalnem objektu je nastala materialna škoda. Poškodovan bivalni objekti sta si ogledala župan občine Bohinj in poveljnik OŠCZ Bohinj.
Nesreče v gorah
• V nedeljo, 10. 5. 2020, ob 17.23 se je na Planini Jezero, občina Bohinj, poškodovala planinka. Gorski reševalci GRS Bohinj, posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z združeno ekipo GRS – HNMP na Brniku so poškodovanko na kraju oskrbeli in s helikopterjem prepeljali v SB Jesenice. • V nedeljo, 17. 5. 2020, ob 12.47 je na poti proti Planini za Liscem, občina Bohinj, pet pohodnikov zašlo na brezpotje in niso upali nadaljevati poti. Reševalci GRS Bohinj so pet nepoškodovanih odraslih planincev s pomočjo vrvne tehnike spustili 180 metrov nižje na lažji teren ter pospremili v dolino.
Požari v komunalnih in drugih
• V nedeljo, 24. 5. 2020, ob 21.28 je na Trgu Svobode, občina Bohinj, gorel kontejner za papirno embalažo pod nadstreškom trgovskega centra. Gasilci PGD Bohinjska
z a konec Bistrica so požar pogasili, prekopali požarišče in okolico pogledali s termo kamero.
Požari v naravi oziroma na prostem
• V soboto, 25. 4. 2020, ob 18.54 je v gozdu v bližini naselja Nomenj, občina Bohinj, zagorelo na gozdni poseki. Posredovali so gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Nomenj, ki so požar omejili in pogasili. Pojavljala so se še posamezna žarišča, ki so jih preko noči spremljali gasilci PGD Nomenj.
Reševanja obolelih oseb
• V soboto, 4. 4. 2020, ob 14.31 so na Vodnikovi cesti v Bohinjski Bistrici gasilci PGD Bohinjska Bistrica pomagali pri prenosu obolele osebe iz stanovanja in nato pri
prenosu do helikopterja. Posadka s helikopterjem SV z dežurno ekipo HNMP na krovu je osebo odpeljala v SB Jesenice. • V torek, 21. 4. 2020, ob 10.00 je posadka s helikopterjem Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP na Brniku prepeljala obolelo osebo iz ZD Bohinj v UKC Ljubljana.
Tehnična in druga pomoč
• V četrtek, 28. 5. 2020, ob 14.10 je v bližini Gorjuš v občini Bohinj padla telica v prepad. Reševalci postaje GRS Bohinj kljub pomoči helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo na Brniku zaradi močnega vetra živali niso uspeli rešiti. ・
18
preds tavl jamo
»Sonce je neomejen vir energije!« na naš planet, dokazano bi z njo lahko pokrili vse energetske potrebe človeštva. Sončna elektrarna je trenutna najboljša rešitev, da del te energijo pretvorimo v elektriko in jo porabimo v gospodinjstvu ali v gospodarstvu. Lastna sončna elektrarna za samooskrbo pa je tista, ki jo lahko postavite na streho, prejmete subvencijo in prihranite pri stroških elektrike. Več informacij nam je posredoval Gašper Ravnak, vodja službe razvoja energetskih rešitev pri podjetju ECE. Komu je namenjena samooskrbna sončna elektrarna? Samooskrbna sončna elektrarna je primerna za vse, ki imajo večje potrebe po električni energiji in razpolagajo z zadostno površino strehe za postavitev solarnih panelov. Za tiste, ki želijo biti bolj ekološki, z energijo iz okolju prijaznejšega vira, hkrati pa, seveda, želijo tudi prihraniti. V praksi se večinoma srečujemo s primeri, kjer za ogrevanje in pripravo tople vode v hiši skrbi toplotna črpalka (ali je načrtovana), se napaja električno vozilo ali pa sta poraba in življenjski stil takšna, da zahtevata več električne energije. ECE je dobavitelj energentov, prepoznani ste predvsem po dobavi elektrike. Delujete kot del skupine Elektra Gorenjske in Elektra Celje. Kje vidite ključno prednost vaše ponudbe sončnih elektrarn? Verjamemo da je to t.i. »storitev na ključ«, ki jo spremlja strokovno svetovanje. Projekt postavitve sončne elektrarne je povezan z mnogimi aktivnostmi, ki so za končnega kupca lahko vsebinsko in časovno zelo obremenjujoče. Priprava projektne dokumentacije, pridobivanje soglasij, priprave vloge za subvencijo, vse to za kupca uredimo v ECE. Prav tako pomemben vidik pa je celostna obravnava energetskih potreb vašega doma; svetujemo ali je smiselno razmisliti o drugem viru ogrevanja, pripravimo izračun za vgradnjo toplotne črpalke in poskrbimo za nakup in montažo. Omenili ste subvencijo. Kolikšna je in kdo jo dodeljuje? Subvencijo za postavitev samooskrbne sončne elektrarne in tudi možnost ugod nega kreditiranja zagotavlja EKO sklad Republike Slovenije in trenutno znaša 180 eur za vsak instaliran kilovat moči elektrarne.
Kaj to v številkah pomeni pri sončni elektrarni za hišo povprečne velikosti? Vzemimo za primer hišo z gospodinjskim odjemom, ki za ogrevanje uporablja toplotno črpalko, ima letno porabo okoli 11.500 kWh in odjemno moč 14 kW. Moč sončne elektrarne lahko zakonsko dosega maksimalno 80 % priključne moči in tako pri 20 A varovalkah znaša 11,2 kW. Višina subvencije pri taki elektrarni bi znašala 2.016 EUR, če to upoštevamo pri končnem znesku, bi se ta gibal med 10.000 in 11.000 eur. Za takšno elektrarno bi bilo okvirno potrebnih 70 m² strešne površine oziroma 6m² za 1 instaliran kW moči. Življenjska doba take elektrarne je vsaj 30 let, tudi garancija na pravilno delovanje je zelo dolga. Glede na omenjeno preteklo porabo bi letni prihranek znašal okoli 1.500 EUR. Po izvedeni montaži bi namreč lastnik sončne elektrarne mesečno plačeval le akontacijo v višini okoli 15 EUR. Samooskrba pa je namenjena tudi večjim porabnikom z močjo do 43 kW. Kako pa poteka celoten proces? Od povpraševanja do prvih kilovatnih ur z lastne strehe? Celoten proces želimo za kupca narediti kar najmanj obremenjujoč. Za začetek na naši spletni strani ece.si izpolnite kratek obrazec in to je dovolj, da prejmete brezplačno informativno ponudbo, z okvirnimi informacijami o predvideni moči elektrarne, strošku in višini subvencije. Drugi korak je ogled na lokaciji, ki ga opravimo skupaj z monterjem in nam omogoča pripravo končne ponudbe. Sledijo podpis pogodbe, priprava dokumentacije, montaža, priklop in zagon. V tem času se s kupcem sestanemo vsaj štirikrat, povprečno trije meseci pa so doba od prvega stika do zagona elektrarne. Montaža sama je navadno zaključena že v enem dnevu. Vabim vaše bralce, da si na naši spletni strani ece.si ogledajo video prikaz montaže, ki smo ga posneli ob postavitvi sončne elektrarne na stanovanjski hiši. Kaj vse pa vpliva na optimalen izkoris tek sončne elektrarne? Veliko dejavnikov je pomembnih. V prvi vrsti usmerjenost strehe, najboljša je južna lega, sledijo naklon strehe, optimalen je okoli 30 stopinj, sprejemljiv pa med 10 in 45 stopinjami. Pri ravnih strehah se namesti ustrezna podkonstrukcija, ki zagotovi naklon. Tudi morebitne senčne ovire kot so drevesa ali druge zgradbe vplivajo na izkoristek.
Gašper Ravnak, vodja službe razvoja energetskih rešitev pri podjetju ECE
Koliko elektrike pa proizvede v povprečju sončna elektrarna? Izračuni za Slovenijo kažejo, da imamo relativno enakomerno osončenost, in da 1 instaliran kW sončne elektrarne proizvede tudi do 1.200 kWh letno, tako 11,2 kW sončna elektrarna, ki smo jo navedli kot primer, proizvede do 13.500 kWh letno. Omeniti je potrebno tudi solarne module, ki jih vgrajujemo. Od prvih pa vse do danes je razvoj modulov zelo napredoval, kar pomeni, da so pri enaki velikosti zmožni proizvesti več energije, s tem pa je sedaj potrebno manj strešne površine za isto moč elektrarne kot pred nekaj leti. Tudi za odvoz in reciklažo sončnih panelov po izteku življenjske dobe sončne elektrarne je poskrbljeno, brez dodatnih stroškov za kupca. Kaj pa, ko ni sonca? Takrat se objekt napaja iz omrežja. Sistem delovanja samooskrbnih sončnih elektrarn deluje po principu neto meritev v obdobju enega leta. Uporabnik plača razliko med količino, ki jo je v tem času prevzel iz omrežja in količino pro izvedene elektrike, ki jo je oddal v omrežje. Z optimalnim načrtovanjem velikosti sončne elektrarne, glede na potrebe gos podinjstva, se približamo popolni samooskrbnosti, kar pomeni, da je proizvodnja večja ali enaka porabi. Kje lahko naši bralci najdejo več informacij? Veliko informacij, vključno z obrazcem za brezplačno informativno ponudbo, smo pripravili na spletni strani www.ece. si, dosegljivi pa smo tudi na brezplačno telefonsko številko 080 22 04. ・
plačana objava
rez dvoma ste že pomislili kako dobro bi bilo izkoristiti vso to B energijo, ki jo sonce dnevno pošilja
19
ogl a si 040/202 384
20
ogl a si 040/202 384
vpis v šolsko leto 2020/21 PETJE
klasika, pop, jazz, muzikal, narodno-zabavna
KITARA
klasična, električna in bas kitara
HARMONIKA
klavirska in diatonična
KLAVIR
MUZIČARNA
GLASBENA ŠOLA KLEMENA TORKARJA
www.muzicarna.com klemen.torkar@gmail.com 041 607 451
OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi
Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63
Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1
OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo
www.optika-mesec.com
12/02/15 08:04