Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 3. FEBRUAR 2017 ŠTEVILKA 2

Zagorelo v hotelu Jezero

AKTUALNO

BOHINJSKO

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Župan po p ožaru vabi v Bohinj predsednika vlade

Iščejo nove bohinjske spominke

102 leti Angele Hodnik

V knjižnici o protestantizmu

Katra Komar na m ladinsko svetovno prvenstvo

FOTO: Katarina Košnik

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! V začetku meseca januarja je izbruhnil požar na objektu hotela Jezero ob Bohinj skem jezeru. Razmere za gašenje so bile zelo težke in v takih razmerah so se vrhunsko izkazali bohinjski gasilci, reševalci, policisti in vsi ostali ki so se trudili zajeziti požar. Ob tem je treba poudariti tudi optimizem, ki je bil prisoten pri lastnikih hotela in zaveza, da bodo hotel usposobili v najkrajšem možnem času. Zato veseli, da so se dela obnove hotela že pričela in zaenkrat ni od zaposlenih nihče ostal brez podpore in službe. Ob tem tragičnem dogodku, ki je prizadel poleg hostla Pod Voglom edini delujoči hotel na področju Bohinjskega jezera in je tako še dodatno »okrnil« hotelsko ponudbo v Bohi nju, sem poslal pismo predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju s prošnjo, da obišče Bohinj skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in ministrico za okolje in prostor, saj je položaj hotelskega turizma v Bohinju v nezavidljivem položaju, hkrati pa sem želel poudariti tudi zaveze, ki jih ima država Slovenija do Bohinja na področju varovanja narave. Do danes, ko pišem ta kotiček, nisem prejel še nobenega odziva pristojnih in moje upanje po obisku je minimalno. Vse to pomeni, da smo v prostoru države Slovenije nepomembni in da trenutna centralizacija še bolj pritiska na podeželje. Konec koncev Bohinj ni katerikoli kraj, je pa res, da nas nespametna državna politika ved no znova pritiska in poriva na rob. Ob tem imam občutek, da smo v Sloveniji razdeljeni

Požar v hotelu Jezero Katarina Košnik

Temperature krepko pod lediščem. Ledeni sunki vetra. Prsti zmrzujejo. Iz čelad visijo ledene sveče. Obleke so zamrznjene. Vsepovsod prši ledena voda. Tla ledena in spolzka. Vali se dim. Si predstavljate? V četrtek 5. januarja po 15. uri so na številko 112 prejeli klic, da je zagorelo ostrešje hotela Jezero na Ribčevem Lazu. Tako se je začelo. Najprej evakuacija zaposlenih in več kot 100 gostov in nato 7-urno gašenje v skoraj nemogočih razmerah. Kot je naslednji da orisal razmere vod ja intervencije Silvo Režek, poveljnik v PGD Bohinjska Bistrica, so gašenje oteževali hud mraz, ki je zamrzoval obleke gasilcev in vodo v nekaterih ceveh in močan veter, ki je znova in znova netil požar na že pogašenih delih.

Rok za oddajo prispevkov v februarju

na prvorazredne in drugorazredne držav ljane, med katere nas poriva država. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da ima Bohinj ve lik potencial in da s takšno politiko, na kate ro nimamo vpliva, namerno dušijo razvojne možnosti. Prav zaradi navedenih dejstev želim vse to predstaviti najvišjim organom odločanja v Sloveniji, pa nas žal ignorirajo in se niso pripravljeni soočiti z nami. Glede na neodzivnost državne politike do naših problemov sem se odločil, da orga niziramo problemsko konferenco v marcu, na katero bomo povabili vse občanke in občane, predstavnike gospodarskih družb v Bohinju in pa vse državne organe od pred sednika RS, predsednika Vlade RS, predsedni ka Državnega zbora, predsednika Državnega sveta, poslanske skupine v DZ in ministrst va, pristojna za problematiko. Upam, da se bodo problemske konference udeležili in pri sluhnili našim problemom, tistim, na katere lahko vpliva le država. Bil bi skrajni čas, da dorečemo nekatera odprta vprašanja in do bimo Bohinjke in Bohinjci nanje odgovore. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Pri intervenciji so sodelovala vsa bohinjska prostovoljna gasilska društva, na pomoč pa so priskočili tudi iz sosednjih občin, z lestvama iz Kranja in Jesenic. Gasilo je več kot 200 gasil cev, aktiviran je bil tudi štab civilne zaščite. Poškodovan ni bil nihče. »Ob prihodu na kraj je bil požar viden že od zunaj in vse naše aktivnosti so bile najprej usmerjene v to, da se čim prej dokončno iz vede evakuacija. Z izdatnejšo količino vode smo v tem času zadrževali požar. Pri gaše nju je sodelovalo več kot 200 gasilcev iz 24 prostovoljnih enot in dveh poklicnih. Po sami evakuaciji smo spremenili taktiko gašenja. Težišče dela se je prestavilo v notranjost ob jekta. Ena skupina je glede na dane možnosti sistematično pregledala vse prostore, dru ga skupina je gasila v notranjosti. Na zuna nji strani smo gasili s pomočjo obeh lestev. Kljub vetru nam je uspelo povsem obvarovati drugi trakt hotela, ki je ostal nepoškodovan.

Na drugi strani je veliko težavo predstavljal mraz. Nekatere gasilske cevi so zamrzovale, prav tako tudi obleka gasilcev, ki je oteževala gibanje. Tudi pohodnost je bila na nekaterih mestih, kjer je voda zamrzovala, brez dodat nih ukrepov nemogoča. Ne glede na navede no sem zelo vesel, da ni bilo poškodovanih. Pohvalil pa bi rad tudi nujno medicinsko pomoč, ki je bila ves čas gašenja prisotna na kraju, tako za morebitno pomoč gostom, kot tudi gasilcem. Če orišem časovni okvir, je po prejetem pozivu skoraj sedem ur potekalo intenzivno gašenje. Požar je bil pogašen okoli 22. ure. V nadaljevanju je preko noči in tudi nasled nji dan bila postavljena gasilska straža, ki je spremljala dogajanje in gasila posamezna žarišča, ki jih je preko noči še odkrival močan veter.« Glede na obseg požara je bil formiran tudi štab civilne zaščite. V štabu so sodelovali gasilci, policija, rdeči križ, nujna medicinska pomoč ter vzdržavalci državnih in občinskih cest. Kot je po intervenciji povedal Predsednik štaba Dušan Fajfar so v sodelovanju s turis tičnimi ponudniki vse goste hotela namestili na nadomestne lokacije. Ob tem se je zahval il vsem okoliškim gostincem in ponudnikom namestitvenih kapacitet, ki so poskrbeli za tople prostore, tople napitke, prehrano in prenočišče gostov hotela. Prav tako se je za hvalil osebju hotela, ki je pripomoglo, da tra gedija ni bila še hujša. Po požaru je policija takoj začela s preiska vo vzrokov požara. Gorenjski kriminalisti so s strokovnjaki nacionalnega forenzičnega labo ratorija v Bohinju opravili ogled kraja požara v hotelu Jezero in v preiskovalnih aktivnostih zavarovali stvari za nadaljnje delo. Ugotovili so, da je zagorelo v mansardi objekta, kjer je bila nameščena večja klimatsko-prezračeval

Foto: Andraž Sodja

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 17. februarja, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. marca 2017.

ak t ualno ob predsedniku vlade nanaša tudi na ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Počivalška in ministrico za okolje in prostor gospo Ireno Majcen. ・

IZ GORENJSKEGA GLASA, 14. 1. 2017

Kdo se boji Bohinjcev? Andraž Sodja, Gorenjski glas

Obnova se je takoj začela, foto: Katarina Košnik

na naprava. Od tam se je ogenj v požaru razširil še na druge prostore, ostrešje in stvari v stavbi. Trenutne okoliščine ne kažejo, da je bil požar posledica kaznivega dejanja, nastala pa je velika materialna škoda na objektu in stvareh. Sosednje stavbe v požaru niso bile poškodovane, prav tako v požaru ni bil nihče poškodovan, so sporočili s policijske uprave Kranj. V času požara pa so, kot je povedal komandir Policijske postaje Bled Robert Mencin predvsem nudili pomoč pri evakuaciji gos tov hotela skupaj z gasilci in osebjem hotela. Po evakuaciji pa so imeli še kar nekaj dela z lokaliziranjem vseh gostov hotela. Po prvotnem evidentiranju so od 103 gostov v začetku pogrešali več deset gostov, v poznih večernih urah le še šest. Štiri tuje goste so naslednji dan našli v bližnjih apartmajih, dva slovenska gosta sta odšla domov. Tud Mencin je poudaril, da je šlo za izredno zahtevno akcijo. Že takoj so pomoč ponudili tudi na občini Bohinj, kjer je bila prva skrb predvsem usmerjena v zaposlene hotela, ki pa kljub požaru osta jajo na svojih delovnih mestih in so se takoj po požaru tudi že vključili v delo, predvsem v čiščenje prostorov in takojšno vzpostavitvijo re cepcije. Lastniki hotela so takoj začeli z načrtovanjem sanacije. Že v prvih dneh najprej črpanje vode, čiščenje in ureditev ogrevanja prostorov, ki bi preprečili nadaljnje uničevanje. Po prvih ocenah delno odprtje hotela načrtujejo še pred počitnicami, sanacijo pa naj bi dokončali do poletja. »Nam ne preostane drugega, kot da hotel prenovimo. Vanj smo dolga leta vlagali in bomo vlagali še naprej. Hotelske dejavnosti ne bomo opustili,« je za STA povedal lastnik hotela Jezero Iztok Noč. ・

Po požaru v hotelu Jezero bohinjski župan v Bohinj vabi predsednika vlade Katarina Košnik

Kaplja čez rob je bil požar ostrešja hotela Jezero, edinega še delujo čega hotela ob Bohinjskem jezeru pravi bohinjski župan Franc Kramar, ki se je z javnim vabilom na pomoč obrnil na predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja. »Dejstvo, da je naše prepričanje, da že 25 let država sistemsko uni čuje bohinjski turizem, nas je pripeljalo do točke, s katere brez vaše pomoči ne moremo iti naprej. Dve tretjini Bohinja namreč upravlja država, ki je s svojim zakonom o Triglavskem narodnem parku pripo mogla, da turistična destinacija Bohinj stagnira kljub dejstvu, da smo v zadnjih letih imeli največjo rast nočitev v Sloveniji (15 %), ostali 11 %. Prav tako je leta 2002 država prodala vse bohinjske hotele z izjemo hotela jezero špekulantu Zmagu Pačniku, ki uspešno uničuje hotel za hotelom in temu propadanju ni videti konca,« je v javnem vabilu pred sedniku vlade zapisal bohinjski župan Franc Kramar, ki meni, da se je nabralo veliko odprtih vprašanj, ki terjajo obisk v Bohinju. Vabilo se

Bohinjci so skozi stoletja navajeni trdega dela in težkega življenja in iznajdljivosti. Tak je tudi bohinjski turizem, ki je pravzaprav pravi čudež, saj je v zadnjih letih vsem oviram navkljub zabeležil kar 15-od stotno rast nočitev in se povsem preusmerili v trajnostni turizem. Kljub temu pa na najvišjih nivojih ni volje in želje, da bi odstranili največ je cokle njegovega razvoja. Povsem nepredstavljivo je, da država ne najde rešitve za naklepno uničevanje turistične infrastrukture v obliki propadajočih hotelov. Kljub dolgoletnim prizadevanjem občine, števil nim javnim pismom, poskusom občinskega sveta je nekdaj priznani Zlatorog samo še vlažna lupina, hotel s pedigrejem Agathe Christie, Bellevue, pa bo počasi šel po isti poti. Ti hoteli bi letno bohinjskemu turizmu prinesli najmanj sedemdeset tisoč nočitev, kar bi po izračunu turistične takse, po polovični tarifi za otroke, prineslo dodatnih skoraj 46 tisoč evrov, da o potrošnji teh turistov sploh ne govorimo. Je lastnina tako nedotakljiva? Nekaterim so rubili stanovanja za nekaj evrov dolga, tukaj pa gre za nepopravljivo gospodarsko škodo. Morda se razlog skriva drugje? Morda v strahu pred bohinjskim us pehom? Ob nedavnem požaru v hotelu Jezero so Bohinjci znova poka zali pregovorno enotnost in neuklonljivost. Pregovor o bohinjski trmi pravi, vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom. A prav s to miselnostjo jim je uspelo izvrtati bohinjski predor in skrčiti planine pod Triglavom, bili so pionirji smučarskih skokov, smučarskega teka, sankanja, sonaravnega turizma, ekološke pridelave, preporoda skozi turizem ... Konec koncev jim je uspelo iz alpskega cvetja ustvariti mednarodno prepoznaven festival. Postali so zgled povezovanja, umirjanja prome ta, zelenega turizma. Bohinj ne bo nikoli množična destinacija, temveč destinacija za sladokusce, za tiste, ki želijo doživetja, okuse, občutenja, mir, čisto naravo. Takih turistov pa je v stresnem življenju 21. stoletja vse več. Tako lahko vidimo, zakaj je država velik del Bohinja vključila v ožja območja Triglavskega narodnega parka. Ne le zaradi naravnih lepot, ampak tudi zato, ker birokratski avtorji zakonov o parku Bohinjce same jemljejo kot del neutrudne in neuničljive favne Julijskih Alp, ti pa klecajo pod bremeni birokratskih ovir, ki jim jih nalaga taisti park in okorna birokracija. Bohinjce so zaprli v rezervat, a Bohinjci so skozi zgodovino že večkrat pokazali, da so neuklonljivi in neuničljivi. Skrajni čas je, da državni vrh sede z Bohinjci za mizo in poskuša najti rešitve, tukaj in zdaj. ・

Obvestilo o poteku projekta DOLB Bohinjska Bistrica Andrej Kovačič, dipl. inž .geod., Občina Bohinj

Ideja o izvedbi daljinskega ogrevanja na lesno bio maso za naselje Bohinjska Bistrica je bila v zadnjih letih večkrat blizu izvedbe, predvsem zaradi naravne lege Občine Bohinj, ki ima zaradi gozdno bogatega območja zelo dobro izhodišče za sonaravno izko riščanje tovrstnih energetskih virov. Izgradnja sistema daljinskega ogrevanja je bila de jansko omogočena leta 2014 s podelitvijo koncesije družbi Petrol za dobo 20 let. Vir ogrevanja oziroma toplote zagotavlja družba Lip Bohinj, d. o. o., ki ima v sklopu svojih proizvodnih virov

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 2. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno predvidene zadostne kapacitete za napajanje celotnega naselja Bohinj ska Bistrica. Na daljinsko ogrevanje je predviden priklop javnih stavb; Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, vrtca, zdravstvenega doma, stavbe občine, Kulturnega doma Jožeta Ažmana, društvenega doma in gasilskega doma. Za priklop so se odločili nekateri poslovni odjemalci, indivi dualne stavbe ter tudi večina etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah, skupaj 20 večjih objektov ob glavni trasi z letnim odjemom toplote v višini do cca 2,5 GWh. Začetek dobave toplote se zamika v ogrevalno sezono 2017/2018, čeprav smo že lani poleti pričakovali, da bo uspelo zaključiti gradnjo omrežja do letošnje ogrevalne sezone. Za izvedbo del so bila pravočasno izvedena vsa pripravljalna dela, tako s strani koncedenta – Občine Bohinj kot s strani koncesionarja Petrola. Gradbeno dovoljenje za izvedbo del je bilo pridobljeno že v februarju 2016, sklenjene so tudi vse potrebne služnostne pogodbe za predvideno traso toplovoda. Nerazumljiv pa je dolg časovni zamik razpisa za nepovratna sredstva za daljinska ogrevanja na obnovljive vire energije, ki je bil objavljen šele v začetku novembra. Pridobitev nepovratnih sredstev je bil tudi zadnji odložni pogoj za začetek gradnje. Zaradi vremenskih razmer v času zime se bo izvedba del predvido ma začela v spomladanskih mesecih 2017 ter v večjem delu zaključila do poletja. O poteku del boste tekoče obveščeni preko sredstev javnega ob veščanja. ・

Javna obravnava Odloka o prometnem režimu v občini Bohinj Nace Arh, mag. prav., Občina Bohinj Spoštovani, v pripravi so spremembe in dopolnitve Odloka o prometnem režimu v občini Bohinj, ki ga bo Občinski svet obravnaval predvidoma na pri hodni seji. Predlog odloka s kratkim povzetkom je objavljen na spletni strani Občine Bohinj. Vabljeni ste k oddaji svojih pripomb ter pred logov po navadni pošti ali e-pošti na obcina@bohinj.si. ・

Skotopični sindrom - kaj to sploh je? Marta Sitar

Občina Bohinj je skupaj z Inštitutom za disleksijo v Ljubljani, ki delu je v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, pripravila predavanje z naslovom: Kako pri bralnih in drugih težavah pomaga jo barve? Predavala nam je dr. Polona Kelava, ki je najprej pojasnila, kaj skotopični (grško - skotos - tema; končnica - opia - povezano z očmi, prevod: oteženo gledanje) oz. sindrom Irlen je in kako dojemajo svet osebe, ki ta sindrom imajo. V branje nam je tudi razdelila brošuro Mali vodnik o skotopičnem sindromu, ki nam ga je financirala Občina Bohinj in je na Občini za vse zainteresirane tudi še na voljo. Pogosto se skotopični sindrom kaže v obliki težav, ki so podobne težavam z disleksijo. Pri osebah z disleksijo je ta sindrom pogosto pri soten, vendar ni nujen. Osebe s skotopičnim sindromom so občutljive na svetlobo (nočna vožnja) ali jih moti bleščanje belega lista pri bra nju. Nekaterim se črke na papirju navidezno premikajo, drugi se težko zberejo, tretji imajo pri branju glavobole in postanejo zaspani. Branju se izogibajo. Predstavljeni sta nam bili sliki delovanja možganov pri osebi z in pri osebi brez skotopičnega sindroma, ki sta bili posneti, ko sta osebi brali. Pri osebi brez sko topičnega sindroma se je »bliska lo« le v predelu, ki ga uporablja mo za vid, pri osebi s sindromom pa povsod, saj možgani določenih

podatkov niso znali predelati, zato so zaposlili še druga področja, ne le tista za vid, da bi pomagala razvozlati, kaj oseba gleda (bere). Osebe s skotopičnim sindromom v 10 min branja tako zaposlijo svoje mož gane, kot da bi brali 10 ur skupaj. Nič čudnega, da se osebe s tem sindromom branju izogibajo! Rešitev, ki jo ponuja Irlen inšitut, je v barvnih bralnih folijah ali celo očalih, ki so obarvana z barvo, ki ustreza osebi, ki ima skotopični sindrom in je določena na podlagi testiranja, ki ga izvaja Inštitut za disleksijo. Ker imamo doma deklico, ki ima diagnosticirano dislek sijo ter s tem povezane učne težave, smo se odločili za testi ranje skotopičnega sindroma. Predhodno nam je bil v veliko pomoč vprašalnik, ki ga lahko dobi vsak na spletni strani In štituta za disleksijo, s katerim se okvirno določi, na katerih področjih ima oseba težave (občutljivost na svetlobo, bralne težave, glavoboli, rokopis, koncentracija, matematika, pisanje spisa, zaznavanje globine ...). Pri samem testiranju se je končno izkazalo, kakšne vrste težav ima, saj namreč ni vedela, kako drugače mi vidimo kot ona. Tako se nam reč šele človek zave, da so oči največji lažnivec med čutili. Vsakdo je prepričan, da drugi vidi enako kot on, ampak pomislite, kako težko je to preveriti, saj na primer oba vesta, da je trava zelena in vsak je prepričan, da jo vidi zeleno, a barvno slep na primer vidi nek odtenek sive, za katero ve, da predstavlja zeleno barvo. Skotopija ni barvna sle pota, je drugačno (ne)zaznavanje določenih nians barv. Ugotovljeno je bilo, da hči vidi črke megleno (izrazila se je: »kot da so našpricane s sprejem«), zato se le-te med seboj zlijejo in jih ne loči dobro. S folijo ustrezne barve je takoj začela brati tekoče (prehodno je bilo branje zatikajoče in pri sledenju vrstice si je morala pomagati s prstom). Naj večja razlika se je pokazala, ko smo ji barvno folijo vzeli; njena ramena so se zgrbila, vrat stisnil in z nosom se je približala besedilu, ki ga je brala. Sedaj je s folijo samostojno prebrala knjigo za domače branje in tudi pisava se ji je izboljšala (postala je lepša in s tem čitljivejša). Ker je folija omejena le na branje, smo se odločili, da hčeri priskrbimo tudi barvna očala, saj lahko z njimi sledi pisanju na tablo, lahko piše v zvezek z belimi listi ... Vsem, ki so se morda našli v vsaj enem od zgornjih opisov (pred vsem starši za otroke, saj so si starši do sedaj nekako že pomagali), sporočam, da za »učne težave«, kot splošno imenujejo težave v naši šoli, obstaja rešitev. Rešitev je tako preprosta, da je težko razumeti, da je vse skupaj res. ・

Ledinska imena - imena naših polj, travnikov in gozdov Klemen Klinar, RAGOR

Ledinska imena so poimenovanja življenjskega in delovnega pros tora ljudi na določenem območju. Poimenujejo travnike, gozdove, pol ja, pašnike in druge pojave v naravi - kmetom, gozdarjem, pastirjem, lovcem, v današnjem času pa tudi obiskovalcem narave pomagajo, da povejo, kje so kaj delali ali kje so bili, npr. kje se pasejo krave, kje so kosili seno, kje so pripravljali drva, kje so nabirali gobe. Ledinska ime na ponavadi izvirajo iz naravnih značilnosti določenega prostora - po oblikovanosti površja (npr. ime Ravníca po ravnem površju, ime Korí ta za ozko sotesko), po lastnosti tal (npr. ime Bváto po močvirnatem svetu), po prisotnosti vode (npr. ime Močíva po mokrem terenu), po prevladujočem rastlinstvu (npr. ime Rúdna po istoimenski močvirski travi), po živalih (npr. ime Ríbənca po ribah, ki so živele v tolmunih tega potoka). Nekatera imena izvirajo tudi iz človekove dejavnosti v prostoru (npr. Pər Stojéh po stogovih, Fraté po izsekavanju gozda, Za

5 úljcmə po ulicah za pregon V živine, Žálje po lokaciji nek danjega pokopališča). Veliko imenom je izvor zaradi nji hove starosti neznan. Imen je izrazito več na območju polj in travnikov, kjer so parcele manjše, raznolikost in inten zivnost dela pa večja, manj pa jih je na območju gozdov. Ker sodobno kmetijstvo in ostale dejavnosti v prostoru človeka ne povezujejo več tako močno z ledinskimi ime ni, le-ta počasi izginjajo v po zabo. Da bi to preprečili, smo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske s financiranjem Občine Bohinj ob koncu leta 2016 izdali zemljevid ledin skih imen na območju naselij Stara Fužina, Studor in Srednja vas. Zbranih je bilo 270 imen, ki so na zemljevidu zapisana v domačem narečju, kakor so bila povedana s strani starej ših krajanov obravnavanih vasi, ki z imeni živijo in delajo. Zemljevid so domačini Stare Fužine, Studora in Srednje vasi Vir: dokumentacija Slovenskega etnografskega muzeja, foto: Fran Vesel prejeli po pošti, brezplačno pa so tudi na razpolago v sprejemni pisarni Občine Bohinj. ・

Vabilo na krvodajalsko akcijo RKS - Območno združenje Radovljica

V Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici: v ponedeljek, 20. februarja, od 8. do 13. ure. V Festivalno dvorano Bled: v torek, 21. februarja, od 7. do 14. ure in sredo, 22. februarja, od 7. do 13. ure.

S seboj prinesite veljavni osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete tešči. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak torek od 7.30 do 11. ure, tekom celega leta. ・

Javni natečaj za izbiro imena hranilnice semen

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske in Ekosemena, Inštitut za ekološke raziskave in trajnostni razvoj, bosta v Gorenjskem glasu, ki izide 7. februarja 2017, objavila javni natečaj za izbiro imena hranil nice ekoloških semen kulturnih rastlin. Namen natečaja je izbrati ime, ki bo predstavljalo hranilnico ekološko pridelanih semen kulturnih rastlin Zgornje Gorenjske. Nagrada za tri najboljša imena bo zlati dukat v vrednosti 130 evrov, ki jih podarja družba MORO. ・

Biodinamik mednarodnega slovesa obiskal Gorenjsko Biba Jamnik Vidic

Semena morajo postati skupno dobro, je prepričan Jean-Michel Florin, eden od začetnikov biodinamičnega izobraževanja v Franciji, koordinator biodinamične zveze v Franciji in eden od vodij Sekcije za biodinamično kmetovanje v Dornachu v Švici. Je tudi goreč zagovornik biodiverzitete. Nad biotsko pestrostjo, ki jo imamo na Gorenjskem, je

ak t ualno , t urizem in gospodar s t vo bil naravnost navdušen. Mi smo se z njim pogovarjali o semenih, pa tudi o hranilnici semen, ki bo prihodnje leto začela delovati v prostorih Čebelarskega centra v Lescah.

Menda ste zelo navdušeni nad biotsko pestrostjo na Gorenjskem. Tu sem bil dva tedna in sem opazil, da imate na vrtičkih zelo pes tro bogastvo rastlin, po drugi strani pa me je navdušila pestrost divjih rastlin, ki jih omogoča zelo razgibana narava. Na eni strani gore, vmes doline. Vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti, je, ali si želite to biodiver ziteto ohraniti? S pozidavo in novimi cestami jo boste zelo hitro lahko izgubili. V Franciji se nam je to že zgodilo.

Na kakšne način pa bi ljudi ozavestili, da v trgovinah ne bi več kupovali semen samo glede na to, ali jim je všeč fotografija rastline na vrečki, ali je seme dovolj poceni? Kako ljudi prepričati, da je dobro odšteti malce več denarja za semena, ki so bila pridelana na ekološki način? V Franciji že 15 let deluje mreža z imenom Semena kmetom. V njo je vključenih več kot 60 organizacij. Vsako leto mreža organizira raz lične dogodke, na katerih ljudi osveščajo o pomembnosti semen, ki jih pridelujejo njihovi kmetje. Organizirajo tudi delavnice o semenih. Ljudi osveščajo na različnih nivojih, od potrošnikov do vrtičkarjev in kmetov. Ali se vam zdi pridelava lastnega semena smiselna? Seveda. To je tudi ideja biodinamičnega kmetijstva. Pomembno pri tem pa je, da delamo z rastlinami, ki so v tem okolju doma. Samo te rastline so prilagojene na razmere, kjer rastejo. Danes je velik problem tudi v tem, da sadimo semena, ki prihajajo iz drugih delov sveta.

Na Gorenjskem bomo prihodnje leto dobili hranilnico semen. Kaj menite, so le-te za prihodnost človeštva pomembne? Seveda so pomembne, ampak le na ta način, da semen ne hranimo v banki, ampak jih tam le zbiramo in delimo med ljudi. Če semen ne sadimo, bodo slej kot prej zastarela. Semena pa morajo rasti, da lahko pride do evolucije (evolucija je biološki proces, pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo, op. avt.). Kakšna je glavna razlika med semeni, ki so pridelana na ekološki način, in tistimi, ki so tretirana s pesticidi? Najbolj osnovna razlika je v tem, da so semena, pridelana na ekološki način, sposobna sama najti vse elemente, ki jih potrebujejo za rast. Ker so odprta navzdol proti zemlji, iz zemlje počrpajo vse, kar potrebuje jo, ker so odprta tudi proti nebu, lahko počrpajo vse tudi iz kozmosa. Konvencionalna semena pa so zaprta in sama niso sposobna poiskati tistih elementov, ki jih potrebujejo za svoj razvoj, zato jim moramo snovi dodajati umetno.

Bi morala biti ekološko pridelana semena skupno dobro oziroma ali bi morala vsaka država poskrbeti, da bi ljudje imeli dostop do ekoloških semen? Se strinjam, da bi bilo zelo pomembno, da bi se to uredilo na državni ravni. Nisem pa strokovnjak na tem področju. Problem vidim tudi v tem, ker imajo velika podjetja zdaj že apetite po tem, da bi patentirali celo divje rastline. Malo jih spremenijo in prijavijo patent. To lahko postane velik problem. Sploh zdaj, ko sta se združila Monsanto in Ba yer. Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani inštituta Ekosemena – http://organicseeds.si/. ・

Snežne radosti na Voglu Mojca Šiljar, Žičnice Vogel

Težko pričakovane snežne padavine so nas končno obdarile sre di januarja in smo skupno namerili 55 cm snega. Postopoma smo pripravili proge in 20. 1. pričeli z obratovanjem skoraj celotnega smučišča. Smučanje na Voglu smo v januarju popestrili z dogodkom SVETOVNI DAN SNEGA, na katerem so otroci v spremstvu dveh odras lih oseb smučali brezplačno. Otroci so se lahko preizkusili v mini olimpijskih igrah, odrasli pa na testu smuči. Sledil je POPOLN ZIMSKI DAN, kjer smo poskrbeli za ugodne cene in animacijo na smučišču, udeležence animacijskih iger pa smo dodatno nagradili. V januarju smo bili tudi del akcije ŠOLAR NA SMUČI, kjer smo 150 otrokom 4 in 5 razredov prijavljenih osnovnih šol omogočili brezplačno smučanje skupaj z inštruktorji iz šole smučanja Alpinsport.

turizem in gospodar s t vo Z dogajanji na Voglu pa nadaljujemo tudi v mesecu februarju. Za goste, ki se bodo želeli z nami podružiti tudi v večernih urah, smo skupaj s Hike & Bike pripravili dva pohoda ob polni luni. Pohod ob polni luni je prav posebno doživetje, saj ob soju pohodniških lučk po hodniki uživajo na zasneženem Voglu, prisluhnejo pa lahko tudi eni od bohinjskih legend ter zanimivostim Vogla, Bohinja in Triglavskega narodnega parka. Kdor bi rad nočno nebo spoznal in opazoval podrob neje, pa vabljen na zanimiva predavanja, ki jih organiziramo skupaj z javnim zavodom Triglavski narodni park in dr. prof. Tomaž Zwittrom. Tema predavanja v februarju bodo vesoljska potovanja. Konec febru arja sem nam obeta tudi pustno rajanje na snegu. Zabava bo v baru Čuk na zgornji postaji nihalke, najbolj izvirne maske pa bodo bogato nagrajene. ・

Predstavitev raziskave o obisku biosfernega območja Julijske Alpe in zaključek projekta Parkiraj & doživi naravo! Tina Markun, TNP

Raziskavo Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe je Triglavski narodni park izvedel v okviru programa UNESCO MAB - Človek in biosfera. Gre za pilotni projekt, ki je namenjen vzpostavitvi nadaljnjega spremljanje obiska v biosfernem območju Julijske Alpe ter za učinkovito načrtovanje parkovne infrastrukture in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju varstvenih in razvojnih ciljev, skladnih z Načrtom upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025. Julijske Alpe sodijo med najbolj privlačne cilje obiskovanja v Sloveniji, edinstvenost območja pa je prepoznala tudi Organi zacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO. Urad UNESCO v Parizu je leta 2003 sprejel sklep o vključitvi Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB, s čimer so Julijske Alpe postale del svetovne mreže vzorčnih regij trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je tudi osrednje izhodišče Razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije, ki ga je pripravil Triglavski narodni park v sodelovanju s turističnimi deležniki z območja Julijskih Alp, potrdili pa so ga tudi župani vključenih občin. Na podlagi omenjenega dokumenta in Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka se uspešno izvajajo projekti in pripravljajo novi s področij ohranjanja narave in kulturne dediščine, spodbujanja trajnostne mobilnosti, razvijanja t. i. zelenih produktov in razvoja lokalnega gospodarstva. Ena izmed aktivnosti za oblikovanje projektnih idej, uresničitev katerih bo prispevala tako k doseganju varstvenih ciljev zavarovanega območja kot k razvoju traj nostnega turizma, je tudi sistematično spremljanje stanja, posegov in dejavnosti. Osrednji namen raziskave Turistični obisk biosfernega območja Julijske Alpe je bil zbrati in analizirati nekatere obstoječe kvantitativne podatke (statistični podatki) in kvalitativne podatke, pridobljene leta 2016 (vprašalnik o obiskovanju Triglavskega narodnega parka). Na področju statističnih podatkov so bili med drugim obravnavani podatki o številu nočitev v planinskih kočah na območju Triglavskega narodnega parka. Ocena kaže, da je v teh planinskih kočah v polet nih mesecih več kot 60.000 nočitev, od tega več kot 34.000 nočitev v sedmih kočah v Triglavskem pogorju. Zbran je bil tudi podatek o skupnem številu obiskovalcev na tistih lokacijah, kjer se obisk beleži sistematično (vstopnina, plačljiva cesta, kabinska žičnica). Skupno šte vilo obiskovalcev naravnih in kulturnih vrednot na območju TNP, za katere je treba plačati vstopnino (Korita Mostnice, Tolminska korita, Spominska cerkev sv. Duha na Javorci, slap Savica in soteska Vintgar), je bilo v poletnih mesecih (junij–september) več kot 300.000. V bio sfernem območju Julijske Alpe beležimo več kot 574.000 turističnih prihodov in več kot 1.400.000 nočitev. Na podlagi pridobljenih statis tičnih podatkov smo pripravili nadaljnji načrt spremljanja obiska, ki predvideva pokritje predvsem tistih območij, za katera podatkov ni oz.

so pomanjkljivi. Upoštevanje le-teh bo pripomoglo h kakovostnejšim podatkom in tako pripomoglo k boljšemu sistemu spremljanja obiska. Obiskovalci na območju Triglavskega narodnega parka najbolj cenijo lepo pokrajino ter mir in možnost uživanja v naravi. V an keti je sodelovalo 1718 posameznikov, med katerimi beležimo četrti no tujcev. Večina vprašanih (75 odstotkov) obišče območje za vzpon na katerega izmed vrhov. Polovica vprašanih meni, da je varstveni režim primeren, 20 odstotkov, da je premalo strog, za 10 odstotkov vprašanih pa je režim prestrog. Večina anketiranih je že obiskala vsaj eno od informacijskih mest v Triglavskem narodnem parku, z obiskom in podano informacijo so bili v veliki večini zadovoljni, predlagajo pa izboljšanje infrastrukture za obiskovalce na terenu in več digitalnih informacij. Obiskovalci so naklonjeni uporabi javnih prevozov. Rezulta ti raziskave kažejo, da so obiskovalci pripravljeni spremeniti navade obiskovanja in se namesto z osebnim vozilom poslužiti javnega prevo za ali kolesa. Za obisk npr. Bohinjskega jezera, doline Vrat ali Pokljuke je večina vprašanih pripravljena uporabiti nizkocenovni/brezplačni javni prevoz. Parkiraj & doživi naravo! - projekt za zmanjšanje obreme njenosti narave z avtomobilskim prometom Turizem Bohinj, Občina Kobarid, CTRP Kranj, ZRC SAZU, Posoški razvojni center in Triglavski narodni park so sodelovali v projektu za celovito uvajanje okolju prijazne mobilnosti v Triglavskem narodnem parku. Osrednji namen projekta je, da se z različnimi oblikami mehke mobilnosti (pohodništvo in kolesarjenje, javni potniški promet) ter z okrepitvijo razumevanja obiskovalcev o vplivu motornega prometa na naravo zmanjša obremenjenost narave z avtomobilskim obiskom na območjih naravnih vrednot, konkretno Bohinjskega jezera in planine Kuhinja. Tako se bo zagotovila ohranjenost narave ter povečala njena dostopnost in doživljajska privlačnost za vse skupine obiskovalcev in domačine. Rezultati projekta so: nadgraditev šestih parkirišč v bližini Bohinjskega jezera z novimi parkomati in zapornicama, kar bo omogo čilo uporabo Sistema inteligentnega prometa (ITS) za usmerjanje avtomobilskega prometa in parkiranja ter informiranje glede obisko vanja/doživljanja območja Bohinjskega jezera z mehko mobilnostjo, vzpostavitev dveh točk z infrastrukturo/opremo za izposojo in vračilo koles ter nakup štirinajstih koles za obiskovanje ter doživljanje na rave, ureditev parkirišča za 60 avtomobilov s prostorom za obračanje javnega prometa/zasebnih avtobusov pod planino Kuhinja za urejeno parkiranje obiskovalcev, vzpostavitev info točke o pomenu trajnostne mobilnosti za ohranjanje narave na območju naravne vrednote Bohinj sko jezero v prostorih Informacijskega središča TNP v Stari Fužini, pilotna izvedba turističnih paketov z optimalnim kombiniranjem raz ličnih oblik javnega prometa (avtobus, Bohinjska železnica, avtovlak) z obstoječimi ali v projektu vzpostavljenimi možnostmi mehke mo bilnosti za sonaravno obiskovanja Bohinjskega jezera in Zg. Posočja, nadgraditev turističnih programov interpretacije in doživljanja narave na območju vseh vključenih naravnih vrednot preko njihovega obisko vanja z mehkimi oblikami mobilnosti in izvedba raziskave o optimalni vpeljavi trajnostne mobilnosti na območjih izbranih naravnih vrednot ter pripravljen komunikacijski načrt za njeno vpeljavo. Vrednost: 403.402,50 EUR, od tega 322.722,00 EUR (80 % upra vičenih stroškov) iz programa Finančnega mehanizma EGP 20092014 Obdobje trajanja: 4. marec 2015–31. december 2016 Več o posameznih aktivnostih projekta: www.tnp.si Interaktivna spletna stran trajnostne mobilnosti v Julijskih Alpah Naj vas narava zapelje: https://mobility.julian-alps.eu/SL/ ・

Februarsko dogajanje v centru Triglavskega narodnega parka Bohinj Majda Odar, TNP

V februarju za domačine in obiskovalce pripravljamo pester pro gram, namenjen mlajšim, starejšim, romantičnim in tistim, ki v zimskih dnevih radi odkrivate zanimivosti gora na terenu ali pa na strokovnih predavanjih. Prvo soboto v februarju vas vabimo na koncert, ki je v lan

7 skem letu požel velik uspeh. Tenorist Klemen Torkar in pianistka Moj ca Prus vas bosta razvajala na koncertu samospevov z naslovom Samo en cvet. Januarja je zaradi pomanjkanja snega odpadlo izobraževanje Varstvo pred snežnimi plazovi. Pripravljamo ga v februarju, izve dena bosta teoretični in praktični del. Teden kasneje ste vabljeni na strokovno predavanje dr. Miha Pavška o Triglavskem ledeniku. Za najmlajše pa pripravljamo pester počitniški program, organiziran v obeh tednih zimskih šolskih počitnic. Vabljeni tako domači otroci kot mladi obiskovalci zimskega Bohinja! Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od ponedelj ka do petka odprt vsak dan med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Dogodki v februarju: sobota, 4. 2., ob 19.00: Samo en cvet - večer samospevov s tenoris tom Klemenom Torkarjem in pianistko Mojco Prus

sobota, 11. februar, ob 9.00: Dnevi varstva pred snežnimi plazovi - strokovno predavanje inštruktorja GRZS in vodnika TNP Iztoka Butinarja sobota, 11. februar, ob 10.30: Dnevi varstva pred snežnimi plazovi - praktični prikaz na terenu pod vodstvom inštruktorja GRZS in vodnika TNP Iztoka Butinarja Teoretični del izobraževanja je brezplačen. Praktični del zahteva kotizacijo v višini 20 EUR/osebo. Zaradi velikega zanimanja in omejenega števila udeležencev so potrebne predhodne prijave. Prijave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov. si ali po telefonu 04 5780 245 v odpiralnem času centra. petek, 17. februar, ob 19.00: Zeleni plaz – včeraj, danes, jutri; odprtje razstave ob 70. obletnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika (v sodelovanju z ZRC SAZU), razstava bo na ogled do 5. marca. V času zimskih počitnic vabimo na naslednje delavnice: četrtek, 23. februar, ob 10.00: Spoznajte skrivnosti Zlatorogo vega kraljestva z biologinjo Tanjo Menegalija (TNP)

t urizem in gospodar s t vo , bohinjsko

Iščemo nove bohinjske spominke Jana Vilman Proje, Turizem Bohinj

Izdelava spominkov iz Bohinja je odlična tržna niša in možnost za dodatni zaslužek ali celo za zaposlitev. Turisti se pri nakupu spominkov največkrat odločijo za lokalne kuli narične spominke (sir, klobasa, med). Ti morajo biti pakirani v manjšo embalažo, četudi je potem cena izdelka na kg veliko višja. Ker pa je ponudba kulinaričnih lokalnih izdelkov velika, lokalno pa tuji turisti ra zumejo iz področja cele Slovenije, je nujno razvijati čim bolj inovativne kulinarične izdelke, ki vsebujejo kombinacijo nenavadnih okusov (od ličen primer je čokolada z mohantom Alenke Dobravec, hotel Kristal). Vse bolj cenjeni med obiskovalci postajajo tudi izdelki domače in umetnostne obrti oz. ročno narejeni izdelki z dodano zgodbo. Prav dodana zgodba, ki razloži kje je bil izdelek narejen, kdo ga je naredil, kakšna tehnika se uporablja za izdelavo, koliko časa se porabi, za kaj vse je uporaben in na podlagi česa je izdelek del lokalne tradicije, je poleg lične embalaže glavni razlog za nakup. Večjo dodano vrednost dosežejo izdelki narejeni na tradicionalen način a sodobne oblike. To je dokazal Srečo Lotrič, ki nadaljuje tradicijo fajfarstva na Gorjušah, ki rad pokaže način izdelave v svoji delavnici. G. Lotrič je opazil, da se čedre in fajfe ne prodajajo dobro, zato smo s skupnim sodelovanjem (Center za kakovost, TB) razvili kolekcijo lesenih src okrašenih z biser no matico, ki so postala pravi mali prodajni hit, obenem pa se ohranja tradicionalno znanje. Na Turizmu Bohinj prek projekta Bohinjsko in Centra za kako vost iščemo potencialne izdelovalce bohinjskih spominkov, jim pomagamo pri prijavi na razpis za pridobitev certifikata kakovosti Bohinjsko/from Bohinj in v sodelovanju med oblikovalko in izdeloval cem razvijamo nove inovativne in prodajne spominke. Za vse izdelke s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj pa poskrbimo za vključitev na prodajna mesta in promocijo. Za razvoj in prodajo bohinjskih spominkov se obrnite na Turizem Bohinj - Center za kakovost Jana Vilman Proje, tel: 040 229 079 ali info@bohinj.si. ・

petek, 24. februar, ob 10.00: Iz kmečke peči po kruhu diši delavnica peke kruha v krušni peči z domačinko Marijo Žvan

sobota, 24. februar, ob 20.00: Opazovanje nočnega neba na Voglu - Razvoj vesolja, sodelujeta prof. dr. Tomaž Zwitter in Tilen Kuhar torek, 28. 2., ob 10.00: Zimska opravila kmečkega človeka v gorskem svetu z naravovarstvenim nadzornikom TNP Tomažem Bregantom

sreda, 1. 3., ob 10.00: Iz kmečke peči po kruhu diši - delavnica peke kruha v krušni peči z domačinko Marijo Žvan

četrtek, 2. 3., ob 10.00: Kaj naj si skuham? - delavnica s kuharskim mojstrom Jožetom Godcem petek, 3. 3., ob 10.00: Kako pravljica oživi - napravimo si lutke in pravljico odigrajmo!

petek, 3. marca, ob 20.00: Opazovanje nočnega neba na Voglu Notranjost zemlje, planetov in zvezd, sodelujeta prof. dr. Tomaž Zwitter in Tilen Kuhar Za udeležbo na delavnicah je potrebna predhodna prijava. Pri jave zbiramo na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali po telefonu 04 5780 245 v odpiralnem času centra. Otroci do 6. leta naj bodo v spremstvu staršev. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Rok za oddajo prija

iz na ših k r a je v

Praznovanje 102. rojstnega dne Angele Hodnik Alenka Zorč, socialna delavka

102 leti imate, najstarejši v parku in v Bohinju, razmišljate kaj o tem? Ko sem bila 100 sem srečala neke ljudi na kolesarski poti in so me vprašali kaj pa zdaj, ja za dve leti bom še podaljšala, no evo, pa sem res. Je bila kakšna želja za rojstni dan? Ah, nobene želje. Samo da smo se lepo zabavali. Ja sem šla potem še plesati. Pa sem rekla soplesalcu, da se mi hoče vrteti. Me ni prav držal. Sva kar lepo šla, vrtelo se mi pa ni, samo rekla sem, da me je izpustil. So zdaj, ko ste čez sto let bolj ostali lepi ali slabi spomini? Ah spominov je pa vse sorte. Veliko lepih in tudi slabih. Razmišljam pa bolj o tem, da smo zdaj v redu, da se imamo fajn in da nam nič ne manjka. Še ogreje naj se malo, da bomo lahko šli malo ven na zrak.

Kaj je tisto, kar vam najbolj ostaja v spominu? Najbolj moje življenje v Radovljici, ko sem bila pri dr. Slivniku. Kako sem hodila po mleko v Lancovo. Kako smo vsak dan po kosilu popili skodelico mleka in nikoli nismo imeli nobenih težav. Tako je zdravnik zahteval in kaže, da je delovalo.

Foto: Andraž Sodja

V torek, 10. januarja, je bilo v Domu še posebej živahno. Naša naj starejša stanovalka, ki je obenem tudi najstarejša občanka Občine Bohinj ter najstarejša prebivalka Triglavskega narodnega parka, je dopolnila 102. leto. Kot se za tak častitljiv jubilej spodobi, smo zanjo pripravili prav posebno praznovanje. To se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval Martin Golob. Po maši pa je sledilo nadaljevanje v domski avli. Gospo Angelo so obkrožale njene prijateljice in sovaščanke, ki so se rade odzvale povabilu na praznovanje. Manjkali niso niti njeni sorodniki. Gospe Angeli sta zdravja in veselja voščila direktor Jože Cerkovnik ter župan Franc Kramar. Člani folklorne skupine veterani KUD Triglav Srednja vas v Bohinju so s svojim živahnim nastopom poskrbeli za res dobro vzdušje. Ob predstavljanju njene življenjske zgodbe so se marsikomu orosile oči. Gospo je njena pot že v mladosti vodila izven domačega kraja, ko je služila kot gospodinjska pomočnica, najprej na Jesenicah, nato pa še v Radovljici. Kasneje je odšla služit v Beograd in nato še v Zagreb. V času vojne se je želela vrniti v Slovenijo, zato se je vpisala na »transport za delo v Nemčijo«, misleč, da bo v Sloveniji izstopila z vlaka. Ta se ni ustavil, tako je po čistem naključju prišla v Nemčijo, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni se je vrnila v domačo hišo v Stari Fužini in sku paj z mamo ponovno uredila kmetijo. Gospa Angela je veliko svojega časa posvetila slikanju, naslikala je mnogo slik in poslikala marsikatero skrinjo. Ena od njih stoji tudi v domski avli. Med sovaščani je veljalo, da če kdo česa ne zna narediti, naj gre po pomoč h gospe Angeli, ta je vedno vse »pogruntala« in naredila. Potem ko je svoje voščilo izrekel še predsednik Društva upokojencev Stara Fužina g. Pavel Žvan, je gospa še sama zaplesala nekaj korakov s člani folklorne skupine. Praznovanje se je zaključilo ob nazdravljanju s šampanjcem in okus ni torti. Gospe Angeli sporočamo, da nam je s svojim pozitivnim pristo pom do življenja za vzgled ter ji voščimo zdravja in še mnogo takšnih praznovanj.

Pogovor z Angelo Hodnik Katarina Košnik Po praznovanju sva se pogovarjali. O lepih in žalostnih spominih, o življenju v domu in marsičem. Vse sorte spomini ostajajo in vseh je v dolgem življenju Angele veliko, le majhen delček najinega pogovora tudi objavljamo. Njeni odgovori pa vedno z nasmehom na obrazu.

V torek ste praznovali, je bilo lepo? Zelo lepo, nisem pričakovala, da bo kaj takega. Še k frizerju so me peljali. V kapelici je bila tudi maša in oba župnika sta prišla, ta stari in ta mladi. Govoril je, da je to maša za Angelo, krasno se mi je zdelo. Po tem smo se še slikali v kapeli. Tako da je bilo neverjetno lepo. Folklora iz Srednje vasi je plesala in kako so fajn plesale. Kikle so šle kot marele. Tudi župan je prišel. Ga poznam še iz otroških let, ko mi je nosil pošto. Mi je rekel drži se. Pa sem mu rekla saj se bom, za kakšno ograjo.

Velik del življenja ste bili v Bohinju, kako je bilo tu včasih? Zdaj je verjetno vse drugače. Ja, zdaj je vse drugače, samo zdaj ne grem več toliko naokoli.

Kako pa preživljate dneve v domu? Tukaj vedno nekaj novega počenjamo. Neverjetno. Koga povabijo, pevce, folkloro, nismo nikoli sami. Le popoldan, ko je čas za počitek. Smo pa tako večinoma domačini tu in ni nikoli dolgčas. Je pa včasih kar zabavno. Vsak dan sem tu, za konec tedna je tako malo dolgčas, ko gredo vsi domov. Včasih sedimo, pa ena ne sliši in vidi dobro, jaz pa ne vidim in ne slišim in smo včasih celo dopoldne tiho.

Slikate še? Zdaj pa nič več, ne vidim več dobro. Se mi je pa sanjalo zadnjič, da spet slikam. Se spomnim, kako sem slikala pogled na cerkev Sv. Marti na, si govorila, kako bom naslikala, potem sem se pa zbudila.

Kaj ste najraje slikali, katere motive? Čisto vse, kar mi je prišlo pod roke. Največ sem poslikala skrinj. Eno tudi za našega bivšega župnika. G. Jagodica. Tudi motive po željah. Slikanje pa je tudi malo družinska tradicija? Ne, bolj iz veselja. Se nisem nikjer učila. Brat je bi akademski slikar, jaz pa bolj ljubiteljsko. Sem se pa ja, od brata kaj naučila. Tudi sestra je kaj naslikala. Kaj spremljate kaj se dogaja po svetu? Oh ja, zelo rada sem na tekočem. Včasih sem ves čas poslušala radio, zdaj pa imam za to bolj malo možnosti. Televizije pa nisem imela nikoli, sem jo šla včasih k sosedom gledati. Radio pa rada poslušam. In kam gre ta svet? Ne vem, nekam se je ‘podrcnil’.

Kako pa ste z zdravili? Se jih je kaj nabralo? Nič tablet. Tudi moja mama jih ni nikoli jedla. Domačo hrano je jedla in delala na njivi. Pa je dolgo živela. Tudi jaz nisem za tablete. Kakšne imate spomine na otroštvo? Živali smo imeli, dve kozi, dva prašiča, ene pet kur in petelin je mogel biti pri hiši. In kako lep je bil petelin. Po tem so mu mlinarjevi hlapci poper nastavili, potem je pa frčal vse naokrog. Ja, kako lepo je bilo takrat življenje, ko je bila žival pri hiši. Kako naj človek živi, da dočaka tako starost? Jaz pravim, veliko je tre ba delati in malo jesti. Tako sem jaz živela. Ves čas smo delali, pojedli kaj pa bolj mi mogrede. Ni bilo nikoli časa. No, to vedno zagovarjam. Pa še, ko si res lačen, je hrana vedno dobra. ・

Foto: Andraž Sodja

RAZPISI IN OBVESTILA

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v letu 2017 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov, ki so namenjeni: -- reševanju socialnih stisk posameznikov, -- reševanju socialnih stisk invalidov, -- osveščanju javnosti o nediskriminaciji invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, -- izobraževanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, -- ohranjevanju zdravja

2. Status prijavitelja programa -----

Na razpis se lahko prijavijo: organizacije s statusom invalidske organizacije, organizacije s statusom humanitarne organizacije, druge organizacije le v primeru, da izvajajo posebne socialne programe in storitve, ki temeljijo na samopomoči, organizacije, ki delujejo preventivno na področju zdravstva.

3. Pogoji razpisa --------

Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da izvajajo program na območju občine Bohinj, so programi namenjeni določeni ciljni skupini ali posameznikom na območju občine Bohinj, z izraženo funkcionalno, socialno ali zdravstveno problematiko, program mora imeti pregledno in jasno finančno konstrukcijo, ki vključuje vse prihodke in odhodke programa, izjemoma se lahko sredstva dodelijo izvajalcu tudi za program, ki se izvaja izven območja občine Bohinj le v primeru, da je za to izkazan interes uporabnikov iz občine Bohinj, interes uporabnikov iz občine Bohinj mora biti razviden iz poročila o uporabi programa, ki je predmet razpisa in ki se je izvajal v preteklem letu, program mora imeti cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa in izhajajo iz potreb uporabnikov iz Bohinja oziroma so cilji programa v interesu Občine Bohinj, da se programi ne izvajajo v okviru javne službe.

4. Višina razpisanih sredstev

na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa. Številka: 41011-1/2017-2 Datum: 25. 1. 2017

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v letu 2017 na območju Občine Bohinj 1. Podatki o naročniku

Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica

2. Predmet razpisa ------

Sredstva so v proračunu zagotovljena za naslednje namene: redno dejavnost, stroške prostora za študijo in izvedbo programa, nakup in vzdrževanje opreme, vzdrževanje prostorov, izdaja tiskanih gradiv.

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa -----

Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti, redno delujejo na področju ljubiteljske kulture na območju Občine Bohinj in vključujejo občane Bohinja, opravljajo dejavnost na nepridobitni osnovi, imajo urejeno evidenco o članstvu in zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo programov, delujejo na področju kulture več kot eno leto, od dneva registracije dejavnosti, vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, najmanj enkrat letno svoje delo predstavijo javnosti, prijavljene programe morajo izvajati člani društva, ki se prijavi na razpis.

-----

5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

4. Kriteriji in merila

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi ---

ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število mladih invalidov, ki se bodo izvajali na območju občine Bohinj.

7. Merila za dodelitev sredstev: ------

izvajanje programov za uporabnike na območju Občine Bohinj, za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj, program se izvaja na principu samopomoči in samoorganizacije uporabnikov, vključenost prostovoljcev v program, invalidnost posameznika in njen vpliv na socialni položaj njegove družine, katera se kaže v potrebah po posameznih socialnih programih in storitvah.

8. Rok za oddajo

Prijavo pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinj ska Bistrica, s pripisom “prijava na razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij za leto 2017” do vključno 3.3.2017. Vse dodatne informacije dobite št. 577 0115 (Lapajne).

9. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo je imenoval župan, bo na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Bohinj in

Občina Bohinj, Občinska uprava

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) in Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/2009 in 4/2011) objavlja naslednji

Višina razpoložljivih sredstev je 6.200,00 EUR, na proračunski postavki 3351 Sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 50 % vrednosti posameznega programa.

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: -- predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, transakcijski račun, -- natančno predstavitev programa (termin, lokacija…), finančno konstrukcija programa - prihodki, lastna sredstva, zaprošena sredstva iz razpisa, morebitno že dodeljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd. -- navedbo predvidenega števila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz občine Bohinj, -- dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa

Bohinj, 3. februar 2017

Vrednotenje kulturnih programov bo izvedeno v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj. Merila in kriteriji za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Bohinj - redna dejavnost kulturnih društev (ki so del Pravilnika) za področje G ne veljajo za skupine, ki pokrivajo področje kreativnega preživljanja prostega časa (npr. ročna dela). Za te skupine veljajo merila iz področja E in se tudi prijavijo na obrazcu E.

5. Višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja --------

Višina razpoložljivih sredstev je 44.700,00 EUR: za redno dejavnost 30.700,00 €, za povrnitev stroškov prevoza strokovnega kadra 1.000,00 €, nakup in vzdrževanje opreme 7.000,00 €, stroške prostora za študij in izvedbo programa 4.000,00 €, stroške za vzdrževanje prostorov 1.500,00 €, izdaja tiskanih gradiv (bilten) 500,00 €, za izdajo tiskanih gradiv se zbirajo namere, ki bodo vključene v proračun za leto 2018.

Letni programi za dejavnost in izdaja tiskanih gradiv se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa. Plačani koncerti, nastopi, razstave, predavanja itd, ki so naročeni, odkupljeni in plačani, se ne sofinancirajo. Prevozi za strokovni kader se sofinancirajo do 50 % vrednosti avtobusnega prevoza. Stroški prostora za študij in izvedbo programa se sofinancirajo največ do 70 % stroškov. Stroški za vzdrževanje in nakup opreme se sofinancirajo največ do 60 % upravičenih stroškov. Stroški za vzdrževanje prostorov se sofinancirajo do 60 % vseh upravičenih stroš kov. Izvajalec, ki bo izvedel vzdrževalna dela v prostoru, mora, pred izvedbo teh del, predhodno pridobiti soglasje lastnika objekta.

6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si - razpisi. Vloga mora vsebovati: -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo (tisti obrazec, ki vključuje predmet razpisa za katerega zaprošate) in -- vse zahtevane priloge.

RAZPISI IN OBVESTILA Razpisna dokumentacija obsega: obrazec 1 (osnovni podatki), obrazec 2 (stroški prostora za študijo in izvedbo programa), obrazec 3 (nakup in vzdrževanje opreme), obrazec 4 (izdaja tiskanih gradiv-namera 2018), obrazec 4A (izdaja tiskanega gradiva v letu 2017), obrazci 5 (redna dejavnost po posameznih kulturnih dejavnostih) in obrazec 6 (vzdrževanje prostora).

Bohinj, 3. februar 2017

10. Rok porabe dodeljenih sredstev

Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena do 31. 12. 2017.

Številka: 41010-2/2017-3 Datum: 25. 1. 2017 Občina Bohinj, Občinska uprava

7. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo

Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi pri Aniti Zorč ali po telefonu št. 577 01 23 ter preko e-pošte: anita.zorc@obcina.bohinj.si

8. Rok za oddajo in datum odpiranja vlog

Prijavo pošljite na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Prijava na razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2017”, do vključno 3. 3. 2017. Datum odpiranja vlog je predvidoma 6. 3. 2017.

9. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika o sofinanciranju progra mov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2017. Komisija bo pri vrednotenju vlog upoštevala samo tiste podatke, ki so navedene v posameznih točkah razpisne dokumentacije. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa.

VABILO Vabimo vas na redni letni sestanek s predsedniki kulturnih društev, za katerega predlagamo naslednji dnevni red: 1.Predstavitev proračuna 2017 2.Javni razpis 2017 3.Poročilo o izvedenih programih za 2016 4.Izvajanje Lokalnega programa za kulturo 5.Predlog za spremembo Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj Sestanek bo v sejni sobi Občine Bohinj, v sredo, 22. 2. 2017 ob 17. uri. Vse predsednike prosimo, da zaradi pomembnosti vsebine sestanke zagotovijo prisotnost predstavnikov posameznega društva. Anita Zorč, referentka za družbene dejavnosti, Občina Bohinj

iz na ših k r a je v

V DU Boh. Bistrica smo v januarju snovali program aktivnosti za leto 2017 in se poslovili od dolgoletnega predsednika Olga P. Gorišek, DU BB

Z novim letom so naši igralci vneto začeli novo sezono turnirja v pikadu in šahu. Sredi januarja se je sestal upravni odbor društva, kjer smo potrdi li predlagani plan aktivnosti za leto 2017. Program aktivnosti vam bodo dostavili naši poverjeniki, takrat jim boste plačali tudi članarino, poiščite članske izkaznice, da vam jih potrdijo za leto 2017. Zopet smo prevzeli organizacijo zimskih iger upokojencev Gorenj ske. Igre bodo v Srednji vasi na smučišču Senožeta, in sicer drugi petek v februarju. Določili smo tudi datum občnega zbora društva, ki bo v petek, 17. marca 2017, ob 18. uri v dvorani KD Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Vabljeni vsi člani društva. Po končanem občnem zboru bomo v avli skupaj z našimi prostovoljkami pripravili pogostitev. Razpored aktivnosti v mesecu februarju 2017: Nadaljevali bomo z utečenimi aktivnostmi: 7. februarja 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 10. februarja 2017 Zimske igre upokojencev Gorenjske v Senožetih z začetkom ob 9.30, rezervni termin: 17. 2. 2017 15. februarja 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Boh. Bistrici Urnik telovadbe: v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole, vsak ČETRTEK ob 19. uri, v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas, vsak TOREK ob 19. uri, na Kamnjah v prostoru gasilskega doma, vsak ČETRTEK ob 18.30, na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma, vsak ČETRTEK ob 20. uri. V prvem tednu januarja smo se poslovili od našega še aktivnega čla na in dolgoletnega predsednika našega društva, spoštovanega Ceneta Čudna. Ob slovesu mu je naša članica Stanka Zupan v imenu društva pripravila poslovilni govor, ki ga v celoti objavljamo.

Cenetu v spomin

Vsaka pot gre mimo kakšne mrtve rože. In gre mimo kakšne mrtve ptice. In gre mimo kakšne mrtve bilke in bitja. Tako stopaš kot pot v bitki mimo razdejanja, mimo konca, mimo smrti z motnim mirom mimohodca. Trpki duh poraza in zadušnost ob trohnobi ti sledita. Cene Čuden, 1934–2017 Privadil si se nanju kot izgubljanju in kot spoznanju, da gresta vzpon in padec z roko v roki kot z življenjem smrt. In vse, kar ostane, je prah. In pepel. In neznanska tišina. Strah je izdolbel moj glas, tiho naj poje ta stih, ki je zbledelo pozlato vtisnjen v kamen. Vse kar ostane, je nič. Vse kar ostane, je noč, je kamenje, je veter, ki veje nad grobom, žara s pepelom, ki spi - na njej pa neko ime. In na prehodu med moro in dnevno svetlobo nenadoma vztrepetam, to ime - moje ime, moje ime. Ko se danes, ob slovesu, ozrem na Cenetovo prehojeno pot, se mi spomini vrnejo v 80. leta prejšnjega stoletja, v čase, ko sem se z njim srečala pri delu v Krajevni skupnosti. Njegov um, poln znanja in idej, pospremljen z voljo in razumom, vse za napredek kraja, je pomagal uresničiti marsikatero potrebno izboljšavo v KS. Več let je bil član sveta KS, obenem tudi delegat KS v takratni skupščini Občine Radovljica, kjer je namenjal kljub rednemu in odgo vornemu delu v svojem podjetju svoj prosti čas problemom in potre bam kraja in ga velikodušno daroval rodnemu Bohinju in za Bohinjce. V letu 1991 se je upokojil, včlanil se je v DU Bohinjska Bistrica in v letu 1996 postal njegov predsednik. Dva mandata sta zaznamovala njegovo delo. Cilje, ki si jih je kot društveni predsednik zadal, je tudi izpeljal. Naj omenim samo nekatere: -- Prireditev ob priznanju ustanovitve prvega društva upokojencev v Sloveniji. -- Okroglo mizo na temo novega zakona o upokojencih ob prisotnosti gostje, takratne poslanke Danice Simčič. -- V letu 1999 srečanje gorenjskih upokojencev v Ukancu z udeležbo 4500 članov. -- V letu 2000 proslavo ob 50-letnici matičnega društva z udeležbo 500 članov. Po izteku dveh mandatov je sprejel naloge podpredsednika, kasneje pa članstvo v nadzornem odboru - vse do smrti. Cenetovo uspešno delo je bilo odmevno tudi izven Bohinja, za kar je

11 prejel republiško priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije, zlato plaketo. Zlato plaketo je Cenetu za svoje delo lani podelila tudi Občina Bohinj. In potem se kar naenkrat zgodi, da stojimo tu - pri naših vežicah - in se poslavljamo, vendar, kot pravi pesnica:

Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve návečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič)

DRAGI PRIJATELJ: Na tvoji zadnji poti ob slovesu izrekam vsem tvojim in vsem, ki so te imeli radi, v imenu Društva upokojencev in Krajevne skupnosti Bohinj ska Bistrica ter v svojem imenu iskreno sožalje. Stanka Zupan

Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Volitve v Turističnem društvu Bohinj TD Bohinj

V Turističnem društvu Bohinj bomo na rednem letnem občnem zbo ru, ki bo konec marca, volili nove organe društva: predsednika, upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko razsodišče. Dosedanjim odbornikom se izteka štiriletni mandat. Vabimo vse, ki imate interes, da se aktivno vključite v delovanje društva. Pišite na Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero ali e-naslov: info@bohinj-info. com. ・

Ročna dela v Bohinjki Barbara Hočevar

Ženske ročnih del Bohinja se srečujejo vsak četrtek od 17. do 19. ure v prijetnem ambientu Bohinjke v Stari Fužini. V četrtek, 19. 1. 2017, sem bila povabljena na srečanje Žensk ročnih del. Občasno se jim pridružim, kjer kvačkamo, pletemo in vezemo. Uži vam, ko jih poslušam v njihovi govorici, pripravljenosti pokazati svoje spretnosti. Iz njihovih spretnih rok nastajajo res čudoviti izdelki v obli ki nogavic, rokavic, šalov, pletov, prtov in prtičkov ... Koliko znanja ima jo, ki so ga pripravljene nesebično deliti. Ob dobri volji vseh udeleženk dve uri mineta, kot bi mignil. V četrtek, 19. januarja, smo se na pobudo in organizacijo nepogreš ljive Mihovčeve Tončke zbrali v Bohinjki na ponovoletnem srečanju. Vabilu so se odzvale tudi delavke Centra TNP, Iva Lapajne, Mojca Lu zar, direktor TNP dr. Bogomil Breznik in predsednik krajevne skupno sti Stara Fužina Pavel Zalokar. Tokrat nas je Bohinjka v svoje okrilje sprejela še posebno slavnostno okrašena, na mizi pa čakalo praktično darilo za vsakega. Tončka in Darinka sta skuhali in postregli okusno joto, ki sta jo pred hodno pripravili v velikem loncu. Marija in Anica pa sta spekli dobro pecivo. V zares prijetnem in sproščenem vzdušju smo klepetali in se družili prav do večera. Tončka kot vezni člen, organizatorka in povezovalka, tudi sama pol na znanja o ročnih delih, poznavalka in zbirateljica motivov, s pomočjo članic organizira letne razstave ne samo v Stari Fužini, ampak obisk razstav tudi drugje. Ob razmišljanju, koliko neprecenljivega znanja imajo vse članice, bi rada povabila tudi mlajšo generacijo, da se nam pridruži in se nauči vsaj del teh spretnosti, ki so ne nazadnje naša dediščina.

iz na ših k r a je v, ml adina , izobr a že vanje Seveda v današnjem času lahko kupimo vse. Vendar se ne da popi sati veselja, ko narediš svoj izdelek. Ročna dela pomirjajo, krepijo naš um, motoriko rok in prstov. V svojem imenu se zahvaljujem vsem, ki so me sprejele medse, še posebej pa Tončki za njeno dobro voljo, da nas povezuje. Menim, da se z menoj strinjajo vse članice. Tončka, radi te imamo. ・

Večgeneracijski center Gorenjske tudi v Bohinju Katjuša Lapajne

Projekt Večgeneracijski center Gorenjske je nastal v partnerstvu gorenjskih ljudskih univerz in Zavoda O, v Bohinju pa bomo izvajali dogodke pod okriljem Ljudske univerze Jesenice, ki bo v sodelovanju in s sofinanciranjem Občine Bohinj izvajala programe večgeneracij skega centra v Bohinju. Namen projekta je izvajanje dejavnosti, s ka terimi pripadnike različnih ciljnih skupin spodbudimo k sodelovanju in delovanju v skupnosti. Dejavnosti, ki se bodo odvijale, bodo namenjene različnim genera cijam in skupinam občanov. V januarju smo izvedli dve kreativni delav nici in predavanje o zdravem načinu življenja, v februarju (20. 2. 2017) pripravljamo predavanje o varni rabi interneta (nasveti za starše in druge uporabnike interneta) ter dve kreativni delavnici: izdelajmo glinen krožnik/skodelico (13. 2. 2017) in slikajmo z akrilom (27. 2. 2017). Vse dejavnosti se bodo odvile v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, začele se bodo ob 17.00. V februarju bomo začeli tudi z brezplačnim tečajem slovenščine za tujce - zaintere sirane prosimo, naj se nam javijo na spodnji kontakt, uvodno srečanje pa bo v ponedeljek, 6. 2. 2017, ob 17. uri v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Dejavnosti večgeneracijskega centra bodo brezplačne, o njih pa bomo obveščali s plakati in v Bohinjskih novicah. Za dodatne infor macije lahko pokličete na 068-125-238 - Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Izobraževalni programi Ljudske univerze Jesenice LU Jesenice

Ljudska univerza Jesenice je nosilec konzorcija projekta Center za pridobivanje temeljnih kompetenc Gorenjske, v okviru katerega bodo za nosilce dopolnilnih dejavnosti in osebe s statusom kmeta izvajali različne izobraževalne programe za razvoj temeljnih in poklicnih kom petenc. Izvedbo financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zato je za udeležence brezplačna. Izo braževalni programi so namenjeni razvoju splošnih in poklicnih kom petenc zaposlenih, s poudarkom na starejših od 45 let. Kmetom, ki bi se želeli vključiti v izobraževanje, Ljudska univerza Jesenice ponuja možnost izvedbe programov, ki se znotraj določenih vsebin lahko prilagodijo specifičnim potrebam. V letih 2017, 2018 in 2019 bo Ljudska univerza Jesenice izvajala naslednje programe: -- priprave za prijavo v postopek pridobitve kvalifikacij 1. usposabljanje iz pekarstva, 2. usposabljanje iz predelave sadja in 3. usposabljanje iz predelave mleka v mlečne izdelke. Navedena izobraževanja bodo potekala v obsegu 20 ur. -- usposabljanje za življenjsko uspešnost 4. Izzivi podeželja Navedeno usposabljanje bo potekalo v obsegu 110 ur. Podroben opis programa in njegovo vsebino najdete na spletni strani

ml adina , izobr a že vanje Občine Bohinj oziroma na spletnih straneh Ljudske univerze Jesenice. Izobraževanje za razvoj temeljnih kompetenc pripomore k boljši so cialni klimi in spodbuja pripadnost. Menimo, da je bolj samozavesten posameznik tudi bolj motiviran za delo in hkrati delovne naloge oprav lja bolj kakovostno in bolj vestno. Zato vas vabimo, da v kolikor bi se želeli vključiti v navedene izo braževalne programe, svojo prijavo oddate na Ljudsko univerzo Jese nice (info@lu-jesenice.net). ・

RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC za šolsko leto 2017/2018 Razpis za vpis velja od 10. 2. 2017 do 10. 3. 2017. Predšolske otroke za vrtec v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici bomo vpisovali v VRTCU BOHINJSKA BISTRICA (Mencingerjeva 4) v ponedeljek, 13. februarja, in torek, 14. februarja 2017, od 8. do 16. ure. Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2017, lahko vpišete v naslednje programe:

-- DNEVNI PROGRAM, 6 do 9 ur dnevno, v času, ko je vrtec odprt (v Boh. Bistrici od 5.30 do 16.15, v Srednji vasi od 6.00 do 15.15), -- POLDNEVNI PROGRAM, ki traja 5 ur dnevno.

V dnevni in poldnevni program lahko starši vpišejo otroke od ene ga leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Vpis bo možen tudi kasneje, do zasedbe prostih mest. Za vpis je treba oddati Vlogo za sprejem otroka v vrtec in Merila za delo komisije v primeru, da je vpisanih več otrok, kot je prostih mest v vrtcu. Obrazce dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca na naslovu: http://vrtec.osbohinj.si/ (Obrazci za vpis). ・

Vaja dela mojstra

Skupina slončki z Marjano Lukanič in Petro Perič

12 pripeljal še tri soigralce. Otroci so z zanimanjem prisluhnili pripove dovanju hokejistov in si ogledali njihovo potrebno zaščito in oblačila. Da pa vse ne bi bilo le pri pogovoru, so si hitro obuli drsalke in se skupaj z otroki podali na led. Manj spretnim so pomagali, s tistimi bolj spretnimi pa so se lovili. Na koncu je vsak otrok iz rok hokejista prejel zasluženo diplomo. Hvala Gašper, Sašo Rajsar, Marko Tarman in Aleksandar Magovac. Pridobili ste nove navijače - VSI ZA ŠAMPIJONE RDEČE. ・

Občni zbor Društva mladih Bohinj DMB

Vabimo vas na občni zbor DMB, ki bo potekal 27. februarja ob 19. uri v prostoru DMB v Bohinjski Bistrici. Pregledali bomo delo pretekle ga leta in se pogovorili o načrtih za naprej. Dobrodošli ste s predlogi in idejami za aktivnosti letošnjega leta. Se vidimo! ・

Mindfulness & Stress Management in tečaj meditacije Katja Cesar

Mindfulness oziroma čuječnost izhaja iz starodavne budistične meditacije in je najbolj osnovni pristop k zavedanju sebe in sveta. Vsako srečanje obsega uvodno meditacijo, dihalne vaje, pozdrave son cu in daljšo končno meditacijo. Vabljeni, da odmislite vsakodnevne obremenitve in skrbi, poskrbite za notranji mir in obnovite svojo ener gijo, z delavnicami začnemo 16. februarja. (Hotel Tripič, vsak četrtek, 18.00-19.30, 4 obiski: 44 €, 8 obiskov: 77 €, prvi obisk je brezplačen.) Tečaj meditacije obsega sklop 11 srečanj in s tem tudi 11 različnih oblik meditacije (meditacija s svečo, vizualizacija, plesna meditacija, čiščenje čaker, meditacija z angeli itd.), preko katerih bomo razvijali svojo duhovno plat in povezavo s svojim notranjim svetom. Modrosti vzhoda bodo pripomogle k izboljšanju počutja in odnosov - tako s sabo kot tudi z bližnjimi. Tečaj se prične 16. februarja in je primeren tako za začetnike kot tudi za tiste, ki že imate izkušnje z meditacijo. Vsako srečanje vključuje teoretični del, dve meditaciji in praktične naloge za meditiranje doma. Ob koncu tečaja vsak prejme tudi posebno darilo, ki mu bo v oporo pri nadaljnji duhovni rasti. (Hotel Tripič, vsak četrtek, 19.30-21.00, cena tečaja je 111 € - možno plačilo na obroke). Meditacije vodi Katja Cesar, ki je mednarodni certifikat za učiteljico meditacije pridobila na izobraževanju v Indiji (več informacij in prijave: Katja 051 616 833 ali katja.cesar22@gmail.com). ・

Vabilo na računalniške delavnice za starejše

Skupina slončki z Marjano Lukanič in Petro Perič, foto: Petra Perič

ZNANO JE, DA GRE OSLIČEK ENKRAT LE NA LED. PAMETEN PA GRE FANTIČEK DRSAT SPET IN SPET. PRVI DAN SEDI NA LEDU: »EJ, PRESNETI LED!« A ČEZ NEKAJ LET NA LEDU PLESAL BO BALET.

Vrtčevska skupina slončki smo od 9. do 11. januarja hodili na drsa lišče v Bohinjski Bistrici. Kar nekaj otrok je bilo prvič na drsalkah, ostali pa so svoje drsanje izpopolnjevali. Vsi so bili pogumni in vztrajni in so komaj pričakali zadnji dan drsanja ter obljubljeno presenečenje. Za presenečenje sem prosila našega Bohinjca in igralca HDD Jese nice Gašperja Cerkovnika. Povabilu se je z veseljem odzval in s seboj

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica je naziv Simbioza šola pridobila v šolskem letu 2015/16 in program uspešno izvajamo tudi letos. Meseca februarja se pridružujemo akciji računalniškega in inter netnega opismenjevanja, namenjenega našim dedkom in babicam ter starejšim občanom. Želimo povečati delež računalniško pismenih oseb med starejšimi, glavni poudarek pa bo na medgeneracijskem sodelovanju in vseživljenjskem učenju. Računalniške delavnice bodo potekale v računalniški učilnici naše šole, izvajali jih bodo učitelji in učenci naše šole. Datumi srečanj: 6. 2., 9. 2., 13. 2., 16. 2. in 20. 2. od 16.00 do 18.00. Prijava: Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, tel. št.: 041 406 375. Vabljeni! ・

kult ur a , priredit ve

Dogodki v Muzeju Tomaža Godca Anja Poštrak

V ponedeljek 13. 2. ob 17. uri: Beremo s tačkami R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00. V sredo 15. 2. ob 17. uri v KD Joža Ažmana: Pozabljeni kovček Pravljično uro o pozabljenem kovčku bo za otroke, stare vsaj 3 leta, pripravila Lucija Grm.

V sredo 22. 2. ob 17. uri: Zasnežena vas Ustvarjalno delavnico za otroke, stare več kot 4 leta, bo pripravila Metka Repinc. RAZSTAVE Razstava »Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem« Naši predniki so bili odlični opazovalci vremena. Vse spremembe so tudi skrbno beležili. Vreme je krojilo njihovo življenje in z njim so se spopadali na različne načine. Vreme vpliva tudi na naše razpoloženje in delo in je velikokrat tema pogovorov in pregovorov. Kakovost letin, ki so bile odvisne od vremena, je pomenila preživetje ali lakoto. V Muzeju Tomaža Godca si lahko do konca marca 2017 ogledate občasno razstavo z naslovom Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem, s katero se je avtorica mag. Marjana Žibert dotaknila različnih tem, ki so povezane z vremenom: oblačenja, pojava dežnika, beleženja vremen skih pojavov ...

Otvoritev razstave »Ljubezni vere in miru in sprave - France Prešeren v obdobju 1831-1836« 1. februarja 2017 vas ob 18. uri lepo vabimo v Muzej Tomaža Godca na otvoritev razstave Ljubezni vere in miru in sprave - France Prešeren v obdobju 1831-1836. V tem obdobju so nastala dela, ki predstavljajo vrh Prešernove poezije, hkrati pa je to tudi čas ljubezni do Primičeve Julije in težke preizkušnje ob smrti prijatelja Matija Čopa.

Muzejski večeri 10. februarja 2017 se nam ob 18. uri obeta zanimiv muzejski večer, na katerem nam bo Lojze Budkovič predstavil Savsko linijo, zadnjo rezervno linijo soške fronte, ki naj bi v primeru, da fronta na Soči ne bi vzdržala, zadržala italijanski vdor v notranjost monarhije. O njej pričajo tudi jarki v pokljuških gozdovih in Soteski. 3. marca 2017 pa vas ob 18. uri vabimo na muzejski večer z dr. Lučko Kajfež Bogataj, na katerem bo spregovorila o podnebnih spremembah ter o vremenu nekoč, danes in v prihodnosti. 8. februar - slovenski kulturni praznik 8. februarja 2017 so muzeji v Bohinju odprti od 10h do 12h in od 16h do 18h. Vstop je v vse muzeje brezplačen. Med 10. in 11. uro bo v Muzeju Tomaža Godca potekala brezplačna otroška delavnica, na kateri se bomo skušali vživeti v čas Franceta Prešerna in bomo izdelovali cilindre iz papirja. ・

Vesele ure kulture Razstava likovnih izdelkov učencev 4.a in 4.b razreda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z učiteljicama Martino Medja in Alenko Rozman. V enoti v Srednji vasi: Glej zunaj sneži Razstava likovnih izdelkov učencev 3.c razreda POŠ Srednja vas z učiteljico Polono Oblak Golobič. OSTALI PROJEKTI:

Superknjiga: Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD, ... in poglejte, kaj predlagajo drugi! Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma, smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje. Ta veseli knjižni svet: Branje je užitek, zato smo za vas že šestič pripravili izbor literarnih del.

Vesolje zakladov: Sedemkrat pridi v knjižnico in si izposodi vsaj eno knjigo. S tem pa vsakič dobiš žig in ko prispeš do konca, te čaka sladko presenečenje in še ... ・

Koncert vokalne skupine Diva Maja Fajdiga Komar

Februar v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik

V knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, enoti Bohinjska Bis trica so tudi za februar pripravili pester program.

V sredo, 8. 2., 19. uri: Otvoritev razstave 500 let od začetkov pro testantizma Vabimo vas na otvoritev razstave Anje Poštrak iz Gorenjskega muze ja in Miša Serajnika člana Muzejskega društva Žiga Zois. Letos mineva 500 let odkar je Martin Luther na vrata cerkve v kraju Wittenberg v Nemčiji nabil 95 tez, s katerimi je zahteval spremembe v takrat razpuščeni organizaciji katoliške cerkve. Na razstavi boste iz vedeli več o njegovih zahtevah in o tem, kakšen je bil pomenu protes tantov za oblikovanje, obstoj in obstanek slovenskega naroda. Razkrili vam bomo tudi, kaj je Primoža Trubarja povezovalo s Kranjsko. Razstava bo na ogled ves mesec.

Foto: arhiv skupine Diva

V soboto, 7. januarja, so nam bloška dekleta v cerkvi sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici pripravila prijeten večer božičnih pesmi. Prav ste prebrali, dekleta so se v Bohinj pripeljala z Notranjske in to ne brez raz loga. Zborovodkinja Irena Cundrič Iskra prihaja iz Bohinja, dve veliki ljubezni pa sta jo popeljali v druge kraje - glasba na študij v Ljubljano, druga v Cerknico, kjer si je ustvarila družino. Irena se v svojem življe nju tako službeno kot ljubiteljsko ukvarja z glasbo, svoje navdušenje pa je prelila tudi na otroke, saj prav tako pojejo in igrajo različna glasbila. Od leta 2010 vodi vokalno skupino Diva, ki deluje v okviru Kulturnega

kultur a , priredit ve društva Bloke. Čeprav je mlada skupina, imajo dekleta za seboj že šte vilne nastope na kulturnih prireditvah v domačem kraju in širši okolici Notranjske in Primorske. Pripravljajo svoje koncerte, se udeležujejo revije odraslih pevskih zborov in se z veseljem odzovejo povabilu na gostovanja. Med 12 pevkami še ena prihaja iz Bohinja, pred kratkim se je namreč tja poročila Urška Ličef. Na prvo januarsko soboto so se pevke odpravile z enega mrzlega konca Slovenije v drugega. Kjer je zu naj mrzlo, je potem notri toliko bolj toplo. Najprej so se pevke ogrele v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini, potem pa so nam vsem, ki smo prišli na koncert, ogrele srca z ubranim petjem božičnih melodij. Poleg sta rih slovenskih božičnih smo slišali tudi novejše in take iz drugih dežel. Sodelovali so tudi instrumentalisti – mladi flavtistki, kitarista in pianist. Po koncertu so nas vse povabili na druženje v prostorih župnišča, kjer so pridne žene bloško-bohinjske naveze pripravile številne dobrote. Sledila je glasba in petje, prava mala veselica. Vsem, ki so se potrudili pri pripravi zares doživetega večera, se v imenu vseh poslušalcev naj lepše zahvaljujem. ・

Letni koncert ženskega pevskega zbora Člani Kulturnega društva Bohinj

Kulturno društvo Bohinj vas vabi na letni koncert ženskega pevs kega zbora, ki bo 4. 2. 2017 ob 19.30. Koncert bo v Kulturnem domu Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. Na koncertu bodo nastopali tudi gostje, in sicer Pevsko društvo Franc Urbanc. Poleg njih bodo na odru navduševali tudi Lovski rogisti Bohinja. Vstopnine ni! ・

8. folklorni večer KUD TRIGLAV Srednja vas - OHCET Člani KUD Triglav, Srednja vas v Bohinju

Goltnarjov France in Španova Lenka vas vabi ta, da pridete v svate. Ohcet bo v petek, 24. februarja 2017, ob 19.30 v kulturni dvorani doma Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici. S seboj ne potrebujete nič drugega kot obilo dobre volje, ogrete glasilke ter plesne čevlje. Tudi potrditev ni potrebna, saj vemo, da se boste OHCETI z veseljem udeležili. ・

Zimski B.O.Fejst Turistično društvo Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Pustna sobota se bliža in že kar tradicionalno vas Turistično društvo Bohinj tudi letos vabi na SC Senožeta. Tam bo 25. 2. zopet na sporedu zimski B.O.FEjST. Pripravljamo pester program z delavnicami, plesom maškar, smučarsko tekmo za najmlajše in dobro zabavo. Prireditev bo med 11. in 14. uro. Ob 11.30 se prične pustna animacija z naslovom Vesele čarovniške coprnije in vragolije v izvedbi Družinskega gleda lišča Kolenc. Ker pa je pustna sobota, se bomo posladkali s krofi! Vab ljeni v Srednjo vas. ・

Nov slovenski metal festival v Bohinjski Bistrici Turistično društvo Bohinj

Bohinjsko zimsko dogajanje bo popestril nov glasbeni festival Winter Days of Metal, 19. 3.-25. 3. 2017, Bohinjska Bistrica Na slovensko festivalsko pokrajino z letošnjim letom vstopa nov festival Winter Days of Metal. Festival bo potekal med 19. in 25. marcem na več lokacijah na Bohinjskem - večerno festivalsko oz. kon certno dogajanje bo potekalo v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici, dnevno svetlobo pa bodo obiskovalci lahko izkoristili za zimske užitke (smučanje na smučišču Vogel ali sproščanje v Vodnem parku Bohinj, odvisno od izbranega paketa). Organizator festivala Winter Days of

FABIA EASY za

8.800 � ali 88 � /mesec

INTEGRAL AVTO d.o.o., C. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 583 33 50 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,7 l/100 km in 106 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0168x1011 g/km, trdi delci: 0,00 g/km, število delcev: 0,00. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Cena vozila že vključuje bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1000 EUR z DDV in velja za financiranje v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in zavarovanju vozila preko Porsche Zavarovalnega Zastopništva d.o.o. pod pogoji akcije SK1%+BON, ki so razvidni iz ponudbe na strani www.hudobro.si in www.porscheleasing.si. Slika je simbolična.

kult ur a , priredit ve , šport

15 Metal ima večletne izkušnje z organizacijo festivalov, saj ista ekipa že pet let pripravlja soroden festival MetalDays v Tolminu. Festivalske počitnice je organizator oblikoval s pomočjo Turističnega društva Bohinj, kjer smo za obiskovalce pripravili posebne pakete, ki vsebujejo festivalsko vstopnico za večerno dogajanje in izbrane dodatne storitve (tip nočitve, karta za Vodni park Bohinj ali smučišče Vogel), na voljo pa so tudi vstopnice za večerno koncertno dogajanje. Na petih koncertnih večerih bodo v okviru festivala nastopili mnogi vidni metal glasbeniki z različnih koncev sveta - na prvo edicijo festivala Winter Days of Metal prihajajo Destruction, Flotsam & Jetsam, Taake, Belphegor, Draconian, Holy Moses, Shining, Metalsteel in mnogi drugi. Več o samem festivalu si lahko preberete na uradni spletni strani www.winterdaysofmetal.com ali povprašate na TD Bohinj. ・

Kmečka ohcet

Foto: arhiv SD Bohinj

Turistično društvo Bohinj

Prva tekma za slovenski pokal v biatlonu v letošnjem letu je potekala 8. 1. 2017 na Pokljuki. Blaž Debeljak je zmagal med starejšimi mla dinci, Lena Repinc je bila druga med starejšimi deklicami ter Ajda Arh tretja med mlajšimi mladinkami. Ostali rezultati: MME. 2. Ajda Arh MMI: 4. Markelj Anže, 8. Boštjan Korošec SDE: 2. Lena Repinc, 5. Marič Kaja, 7. Iza Jensko, 9. Kaja Zorč, 15. Špela Pekovec MDI: 14. Gašper Pekovec MDE: 16. Julija Kusterle

Foto: arhiv TD Bohinj

Odlična priložnost za vse, ki že tuhtate o svojem najlepšem dnevu, da to prenehate. Nudimo vam namreč možnost prijave za letošnjo Kmečko ohcet, ki bo v soboto, 29. 7. 2017. Kot vsako leto si želimo domačega para, ki bo z veseljem stopil na to veselo zakonsko pot s startom na Kmečki ohceti. V Turističnem društvu Bohinj in Kulturno-umetniškem društvu Triglav se bomo potrudili, da vam bo dan ostal v lepem spo minu. Prijave zbiramo do 1. 4. 2017 na naslovu jure.sodja@bohinj-info. com, kjer dobite tudi dodatne informacije. Vabljeni! ・

Smučarsko društvo Bohinj SD Bohinj

Sredi januarja smo se v zelo mrzlem Bad Kleinkirchheim udeležili prve tekme No borders cup (Italija, Avstrija in Slovenija). Tekmovanje je potekalo v klasični tehniki, kjer je Tevž Marič dosegel 2. mesto v kategoriji mlajši dečki. MDE: 38. Julija Kusterle SDE: 4. Kaja Marič, 10. Kaja Zorč, 11. Lena Repinc MME: 20. Špela Pekovec MMI: 6. Anže Markelj, 16. Boštjan Korošec

Vzporedno je potekala tudi tekma v Bormiu za alpski pokal v biat lonu. SD Bohinj je imel na tekmovanju dva tekmovalca, in sicer Ajdo Arh in Blaža Debeljaka. Ajda Arh je na nedeljski tekmi brez zgrešenega strela dosegla 3. mesto med Youth women I. ter 4. mesto absolutno. Blaž Debeljak pa se je uvrstil med Youth men II. na 10. mesto ter ab solutno 18. mesto. Na zadnji biatlonski tekmi v januarju sta Iza Jensko in Ajda Arh postali državni podprvakinji v biatlonu, Lena Repinc je osvojila tretje mesto. Ostali tekmovalci so se uvrstili na naslednja mesta: SMI: 6. Blaž Debeljak MMI: 8. Anže Markelj, 9. Boštjan Korošec SDE: 5. Kaja Marič, 9. Kaja Zorč, 10. Špela Pekovec MDI: 14. Tjaž Zorč, 16. Gašper Pekovec MDE: 19. Julija Kusterle ・

Smučarski tečaj Alpske šole Bohinj Ekipa Alpske šole Bohinj

Foto: arhiv SD Bohinj

Leto 2016 smo končali s tekmo na Pokljuki v teku na smučeh, kjer je bila izrazita premoč Bohinjk pri starejših deklicah. Zasedle so naslednja mesta: 1. mesto Kaja Marič, 3. mesto Kaja Zorč, 4. mesto Lena Repinc in 5. mesto Iza Jensko. Ajda Arh je v kategoriji mlajših mladink osvojila odlično 2. mesto ter Špela Pekovec 12. mesto. Ostali tekmovalci so bili uvrščeni: Anže Markelj 5. mesto in Boštjan Korošec 6. mesto (mlajši mladinci). Čestitke gredo tudi Juliji (22.), Tevžu (7.), Gašperju (8.), Tjažu (16.) in Martinu (18.) za prvo tekaško tekmo pri mlajših deklicah/dečkih ter Tomažu za tekmovanje pri cicibanih.

Foto: Aleš Štrekelj

Ekipa Alpske šole Bohinj, ki deluje pod okriljem Smučarskega društva Bohinj, je v letošnjem letu že zavihala rokave in pospešeno poučuje mlade nadobudne smučarje prvih smučarskih zavojev. Zima je letos radodarna s snegom, predvsem pa z mrazom, zato nam je

šport omogočeno smučanje na Senožetih v Srednji vasi, kjer lahko morebit no pomanjkanje naravnega snega nadomeščajo z umetnim. Smučamo vsako soboto in nedeljo, tečaj bomo organizirali tudi med zimskimi počitnicami (27. 2. - 3. 3. 2017). Naš tečaj vključuje: -- pol-dnevno smučarsko vozovnico, -- učenje smučanja v skupini pod vodstvom strokovno usposobljenih učiteljev smučanja, -- uporabo didaktičnih pripomočkov za zabavnejši in učinkovitejši pristop, -- zaključno zabavno prireditev, podelitev diplom, medalj in praktičnih nagrad, -- izdelavo spletnega albuma fotografij, Cena pa je naslednja: Tečaj

Trajanje

Vrsta tečaja

1 otrok

drugi oz. vsak nadaljnji otrok

sobota/ nedelja

4 ure (10.00 14.00)

Začetni (prvi 4 obiski)

25 EUR

23 EUR

začetni (nadaljnji obiski)

20 EUR

18 EUR

nadalje valni

20 EUR

18 EUR

100 EUR

90 EUR

šolske počitnice

5 dni x 4 ure (10.00 14.00)

Otroci so razdeljeni v skupine glede na starost in smučarsko predzna nje. Trudimo se, da vse male smučarje naučimo prvih smučarskih zavojev na zabaven in igriv način. Pomembno pa je tudi dejstvo, da lahko starši v času smučarskega tečaja uživate na urejenih progah za smučarski tek v neposredni bližini ali na Pokljuki, sprehodih v naravi ali smučanju. Kontakt in informacije: alpskasola.bohinj@gmail.com, 041 369 681 (Polona) ali FB Alpskašola Bohinj Vabljeni, da se nam pridružijo tudi vaši otroci! ・

Zimska sezona v smučarskih skokih v polnem zamahu NSD Bohinj

Tekmovalci NSD Bohinj se v teh dneh merijo s svoji mi vrstniki v smučarskih skokih. Naporni kondicij ski treningi in priprave so se izkazali kot odlična os nova za treninge skokov in tekmovanja. Najmlajša Patrik Stare in Aljaž Re pinc, ki tekmujeta v kate goriji dečkov do 11 let, sta se udeležila pokalne tekme v Kranju, kjer je Aljaž osvojil prvo, Patrik pa 12. mesto. Na regijski tekmi v Tržiču je Patrik zasedel 4., Aljaž pa 6. mesto. Rok Arh tekmuje v kategoriji D 14, na dveh tekmah je zasedel 11. in 10. mesto. Čestitke fan tom in trenerjema! ・

Katra Komar v Ameriko Brane Iskra, trener SSK Bohinj

Konec decembra se je nadaljevalo pestro doga janje v našem klubu. Na skakalnicah na Poljah smo nadaljevali z za sneževanjem in podaljšali tekaško progo na 5 km. V dvorani Danica smo z vašo pomočjo in pros tovoljnim delom naših članov uspešno izpeljali silvestrovanje. Za obiski in izkazano podporo se vsem lepo zahvaljujemo. Uspešen skok v novo leto so naši tekmovalci in tek movalke potrdili z odlični mi skoki. Posebej ponosni smo na Katro Komar, saj je v tej sezoni nanizala kar tri Katra Komar, foto: Brane Iskra zmage v alpskem pokalu in še dodatne tri na domačih tekmah za pokal Cockta, kjer z naskokom vodi tudi v skupnem seštevku. Na tekmovanjih je izpolnila visoko nor mo za mladinsko svetovno prvenstvo, kamor so se uvrstila le najboljša štiri dekleta do 20. leta iz celotne Slovenije. V začetku februarja se tako skupaj z Emo Klinec, Niko Križnar in Jernejo Brecel odpravlja v Ame riko - Salt Lake City, kjer bodo ekipno in posamično zastopale našo državo. Po prihodu domov pa jih čaka naslednje visoko tekmovanje EYOF (olimpijada mladih), ki se bo odvijalo v Turčiji - Erzurumu. Drži mo pesti za dobre skoke. O rezultatih pa vas bomo sproti obveščali na naši FB strani in poročali v naslednji številki Bohinjskih novic. Tako kot Katra pa tudi mlajši orliči nabirajo izkušnje in dobre rezul tate na pokalnih tekmvanjih po Sloveniji (Žiri, Ljubljana Mostec, Ljub no ob Savinji, Kranj). V januarju smo že pričeli z akcijo Skoči z nami. Vadba otrok poteka trikrat tedensko, torek in četrtek na Poljah 17.30-19.00 in v soboto na Senožetih 18.00–20.00. Program je brezplačen in vabimo vas, da se nam pridružite. Priredili bomo tudi nekaj dogodkov. Prvi bo 7. 2. MiniPlanica v os novni šoli, 10. 2. bo sledilo občinsko šolsko prvenstvo, 15. 2. pa bo na Poljah reg. tekmovanje za pokal Cockta. Ponovno pa zbiramo tudi prijave za ogled tekme finala svetovnega pokala v Planici. Avtobusni prevoz za bohinjske navijače in navdušence poletov bo organiziran v četrtek in nedeljo (23. in 26. 3. 2017). Ljubitelji skokov pa vljudno vabljeni, da se preizkusite na naši simu laciji smučarskih skokov bohinjSKI-FLYer ZIPLINE, do maja obratu jemo vsako nedeljo od 11. do 15. ure. ・

Skočite z nami v Planico SSK Bohinj

Foto: Saša Žunič

Foto: Brane Iskra

šport, z a konec

17 Skupaj z nami si v živo oglejte najboljše skakalce na največji skakal nici na svetu. Smučarsko-skakalni klub Bohinj vabi vse Bohinjke in Bohinjce, da se nam pridružite pri ogledu in navijanju na največjem slovenskem skakalnem prazniku v Planici. Za ogled uradnega treninga in kvalifikacij v poletih v četrtek, 23. 3. 2017, organiziramo avtobusni pre voz, odhod 6.30 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana (Boh. Bistrica) - prihod 14.00. V nedeljo, 26. 3. 2017, pa si bomo ogledali finalno tekmo poletov, organiziramo avtobusni prevoz, odhod 6.00 izpred Kulturnega doma Joža Ažmana (Boh.Bistrica) - prihod cca po 15. uri. Za več informacij smo na voljo na spodaj zapisanih podatkih. Prijave zbiramo najkasneje do 4. 3. 2017 na e-mail: ssk.bohinj@ gmail.com ali na mobi: 040600442 - Tjaša; 041981234 - Brane. ・

Zimski dogodki ‘U Flahaw’ TD Bohinj in ŠD Srednja vas

Seveda bi morali napisati na SC Senožeta, vendar smo mnenja, da v lokalne novice z vsemi argumenti lahko napišemo Flahaw. Kot vsako leto se pripravlja veleslalomska tekma za pokal Senožet, ki bo 25. 2. ob 19. uri. Prijave bomo zbirali od 17.45 dalje. Vabimo pa vas, da se udeležite tudi veleslaloma v spomin na velike ga prijatelja Flahawa, Jureta Kotnika. Juretov memorial bo letos 18. 2. ob 19. uri. Tudi za to tekmo prijave začnemo zbirati ob 17.45. Vabimo vas, da se teh tekem udeležite v čim večjem številu. ・

Sistematično vodena vodna aerobika pa v izredno veliki meri pozi tivno vpliva na srčno-žilni sistem in tudi na znižanje telesne teže. Zato so se na Občini Bohinj odločili za sofinanciranje programa Vodene vadbe v vodi - vodne aerobike, ki ga izvaja Smučarsko društvo Bohinj. Program je namenjen občanom in občankam Bohinja, ki se drugih športnih programov zaradi določenih posebnosti težje udeležujejo (npr. upokojenci, invalidi, nosečnice, osebe s preveliko telesno težo in podobno). Izkazali so se tudi v Vodnem parku Bohinj in za namene vadbe vadečim znižali ceno obiska njihovega bazena. Tako je subven cionirana cena programa Vodne aerobike 3 €/obisk. Vadba vodne aerobike bo torej potekala v Vodnem parku Bohinj vsak ponedeljek (in soboto) od 17.30 do 18.30. Z vadbo bomo pričeli 6. 2. 2017 in ga pilotsko izvajali do konca meseca aprila (29. 4. 2017). Če bo interes izražen v večji meri, pa bomo program s sodelovanjem Občine Bohinj podaljšali. Za več informacij nas lahko pokličete na 041 389 990 (Katarina) ali nam pišete na katarina@pac.si. Vljudno vabljeni! ・ IINFORMACIJSKA VARNOST

Izsiljevalski virusi se razvijajo Vito Arh (vito@arh.si)

Vodna aerobika - vabilo

za SD Bohinj: Katarina Đurđević, prof. športne vzgoje Aerobna vadba v vodi ali skrajšano ‘vodna aerobika’ je nizko inten zivna vadba, ki se izvaja tako v bazenih s stojno višino kakor tudi v glo bokih bazenih. Nizka intenzivnost se nanaša na nizek srčni utrip, ki ga vadeči med vadbo dosežejo in se giblje od 100-140 udarcev na minuto (odvisno od starosti in fizične pripravljenosti vadečega). To pomeni, da je vadba vseskozi sproščena, da se vadeči med vadbo še vedno lahko pogovarjajo, da niso prekomerno zadihani in da v vsakem trenutku med vadbo uživajo. Vadba je primerna za širok spekter uporabnikov, med drugim tudi za invalide, starejše vadeče, nosečnice, osebe s prekomerno težo in podobno. Zakaj je vadba v vodi drugačna - bolj primerna od drugih športnih programov: 1. Večja gostota vode zaradi vzgona povzroči navidezno zmanjšanje telesne teže (za 85 % nižja). Pritisk na sklepe se v vodi zmanjša oz. porazdeli, zato je tovrstna vadba še posebno priporočljiva za osebe, ki se drugih vadb težje udeležijo (npr: nosečnice, osebe s preveliko telesno težo, invalidi ...). 2. V vodi se zmanjša nevarnost pregretja telesa (hipertermije), saj voda prijetno hladi, hkrati pa vadeči nima občutka prepotenosti. 3. Pri vadbi v vodi je vadeči soočen z odporom vode v obeh smereh, zato pri eni vaji sodelujeta obe mišični skupini (primikalke in od mikalke) in s tem je vadba dvakrat bolj učinkovita. 4. Zaradi večje dejavnosti termoregulacije in velike viskoznosti vode je poraba energije pri vadbi veliko večja: v vodi porabi vadeči za uro hoje 525 cal/h, na kopnem pa ‘le’ 240 cal/h. 5. Zaradi upora vode se zmanjša nevarnost za hitre in nenadzoro vane gibe, zato je to izredno varna vadba. 6. Voda nam nudi tudi rahlo masažo, kar povečuje pretok krvi in daje občutek sproščenosti. Vadba je sestavljena iz ogrevanja (15-20 min), glavnega - aerobnega dela (30-35 min) in razteznih vaj ter ohlajanja (5-10 min). Vadeči se postopno ogrejejo, vadbo ohranjamo v aerobnem nivoju (po domače: pri intenzivnosti, kjer se topijo maščobne obloge). Za čim večjo učinko vitost vadbe na srčno-žilni sistem je priporočljiva vadba vsaj dvakrat na teden po 1 uro. Vadeči različnih rizičnih skupin (srčni bolniki, nosečnice, invalidi) naj se pred nastopom vadbe posvetujejo s svojim zdravnikom/gine kologom glede intenzivnosti in podobno.

Seveda govorim o računalniških virusih. Tudi ta nesnaga nam lahko povzroči kup preglavic in slabe volje. Še več! Lahko nas celo prepriča jo, da globoko sežemo v žep! Kako izgleda napad? Vse, kar je potrebno, da okužimo računalnik, je odpreti priponko v napačnem e-mailu. Na ta način aktiviramo virus, ki začne šifrirati naše podatke. To pomeni, da nam onemogoči dostop do naših dokumentov, fotografij, certifikatov, ostalih podatkov, lahko tudi do omrežja. Ko s šifriranjem konča, vam izpiše obvestilo, da nam proti plačilu heker ji posredujejo ustrezna gesla ter način, kako si povrnemo izgubljeno. Malo bolj ozaveščeni uporabniki računalniških sistemov smo ustrezno odreagirali in uredili primerno arhiviranje podatkov. Ti arhivi nam omogočajo, da lahko računalniške sisteme povsem očistimo in iz arhi vov obnovimo podatke. Tako se lahko ognemo plačilu neupravičenih odkupnin. Če se podatki samodejno arhivirajo enkrat tedensko, bi ob napadu takega virusa izgubili kvečjemu za en teden dela. Več kot je ozaveščenih uporabnikov, manj denarja se pretoči hekerjem na račun. Zato so hekerji nadaljevali z razvojem virusov in jih naredili še bolj zahrbtne. Predstavljajte si kombinacijo zgoraj omenjenih virusov s kra jo osebnih podatkov - tako izgledajo zadnje grožnje. Z novimi virusi hekerji na strežnike v spletu prenesejo osebne podatke žrtev napada, vsebino elektronske pošte ... Takrat zahtevajo odkupnino in zagrozijo, da bodo ob neplačilu vse pridobljene podatke javno razkrili. Predstav ljajte si, kaj to pomeni za podjetja - razkrita zaupna komunikacija s poslovnimi partnerji, komunikacija med vodilnimi v podjetju, ki naj ne bi pricurljala v javnost, in razkriti drugi občutljivi podatki. Na ta način je grožnja toliko večja in še težje se je izogniti plačilu. To pa hekerjem prinese precej več profita. Pričakujmo stopnjevanje Tehnologija izsiljevalskih virusov je relativno nova, zato lahko pričakujemo vedno bolj dovršeno obliko zlonamerne program ske kode. Pričakujemo lahko njeno širitev med množico pametnih

z a konec t elefonov, kjer bodo imeli napadalci dostop do sms-sporočil, fotografij, posnetih s telefonom, morda celo zvočnih posnetkov naših pogovorov. Varnostne organizacije so zaznale, da nekateri izsiljevalski virusi celo ponudijo možnost, da v izogib plačilu žrtev okuži dva svoja pri jatelja. Kako se okužbam izogniti? Nobena tehnologija nam ne more zago toviti take stopnje varnosti, kot jo lahko dosežemo z ozaveščanjem. Največ storimo z izobraževanjem. Zlato pravilo je, da priponk, ki nam jih v e-pošti pošiljajo neznanci, ne odpiramo. Še več, celo nepriča kovanih priponk od znanca ne odpiramo, ker je lahko računalnik tega znanca okužen in virus samodejno pošlje elektronsko pošto v njego vem imenu. Ukrepov za varno izpostavljanje internetu je preveč, da bi jih lahko naštel, upam pa, da sem komu pomagal k varnejši uporabi računalnika. ・

Nevarnosti dimniških požarov Gasilska zveza Bled - Bohinj

Gasilci se v zadnjem času prevečkrat srečujemo z dimniškimi požari, ki so včasih tudi vzrok nastanka požara na ob jektih. Vzrokov za nastanek dimniškega požara je kar nekaj, vendar je najpogoste jši vzrok človek s svojim ravnanjem ali bol je rečeno slabim vzdrževanjem dimnikov in kurilnih naprav. Ob tem vas opozarja mo, da posvetite več pozornosti dimnikom in kurilnim napravam. Le-ti naj bodo vzdrževani in redno očiščeni. Za kurjenje uporabljajte suha drva trdih listavcev. Ne uporabljate premalo suhih drv in samo drv iglavcev, ker pri gorenju nastaja večja količina saj, ki se pri ohlajevanju dimnih pli nov lepijo na stene dimnikov in so pri slabo očiščenih dimnikih vzrok za nastanek požara v dimniku. V zimskem času pa se nevarnost za dimniške požare povečuje tudi zaradi večjih temperaturnih razlik, ki nam povečujejo vlek dimnika, s tem pa tudi višji dvig isker in vročega zraka, ki nam lahko vžge saje v višjih predelih dimnika, kjer je običajno tudi debelejši sloj saj. Na dimniški požar nas najprej opozori bolj črnosiv dim iz dimnika, na razvijajoč požar pa nas bodo opozorile leteče iskre iz dimnika. V stavbi lahko slišimo nenavadne šume in prasketanje. Da je v dimniku požar, lahko ugotovite tudi s tipanjem sten, kjer se nahaja dimnik. Povečana temperatura območja dimnika vam bo potrdila dimniški požar. Dimniškega požara ne gasite sami, ampak pokličite gasilce na 112. Nato obvestite stanovalce o dimniškem požaru, odstranite vse gorljive snovi iz območja dimnika, zaprite vse možne odprtine na dimniku, pre glejte vse prostore, skozi katere poteka dimnik, morda kje uhaja dim, vsi stanovalci pa naj zapustijo prostore. Počakajte na gasilce in jim omogočite dostop do prostorov, kjer se nahajajo dimniške naprave, da bodo lahko nadzorovali požar do konca požara. Gasilci se bodo po strokovnem ogledu odločili, ali bodo požar pogasili ali pa bodo nadzo rovano pustili, da saje v dimniku same pogorijo.

OPOZORILO!

Pokličite številko 112! Ne gasite dimnika z vodo! Ne odpirajte dimniških vrat ali odprtin na dimniku! Ne odpirajte kurilnih naprav! Po požaru naj dimnikar pregleda dimnik! ・

transformacija nam bo način življenja, način dela in način poslovanja korenito spremenila. Prej bomo na vlaku digitalizacije, boljše bo za nas. Kdor bo zamudil vlak digitalizacije, bo lahko obstal samo še v muzeju, pa še tam bo moral prepričati generacijo Y, da je vreden ogleda. Digitalizacija spreminja vaša življenja. O tem ni več dvoma. Ne najde mo je le v poslu, temveč tudi v športu, zdravstvu, vladnih ustanovah in še marsikje. Vsi bi namreč radi svoja področja delovanja kar najbolje obvladali, jih poenostavili in s tem učinkovitejše dosegali svoje cilje. Da bo pot v šolo še bolj varna, je bila s podporo Javne agencije Repub like Slovenije za varnost prometa pripravljena mobilna aplikacija Lil ly&Val, preko katere lahko starši in otroci načrtujejo varno pot v šolo. Aplikacija ima funkcijo izobraževanja in z njo otrok spoznava varnejšo pot v šolo, prometne predpise, pravila in prometno kulturo. Cilj aplika cije je povečati in izboljšati transparentnost načrtov varnih poti v šolo ter na nove načine vključevati otroke v promet. Aplikacija Lilly&Val povezuje otroke, starše, šole, občino in lokalno okolje. Preko elektronske kresničke, mobilnih aplikacij, pametne prometne signalizacije in pametnih vozil bodo zagotovili največjo možno varnost naših najmlajših udeležencev v prometu. Slovenija se je glede števila žrtev prometnih nesreč od leta 2001 do 2007 z repa najbolj nevarnih evropskih držav premaknila v varno sredino. Temu botruje vzpostavitev sistema državne uprave, zdravstva, sodstva, sociale in nevladnih organizacij, ki so skupaj začeli izvajati številne aktivnosti za večjo prometno varnost (urejanje varnejših poti v šolo, vzpostavitev boljše prometne infrastrukture, management pro metne varnosti, vzgoja udeležencev cestnega prometa ...). Pozitiven premik pa ne sme povzročiti stagnacije. Vsi pristojni mora mo strmeti k še večjem napredku. Pri tem naj bi sodelovali vsi, tako osnovne šole, ki oblikujejo načrte šolskih poti (v komunikaciji z učenci in starši), lokalne skupnosti, ki upravljajo s cestno infrastrukturo, ter lokalnih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v katerem sodelujejo tudi policija, občinsko redarstvo …), ki so pristojni za preso jo ogroženosti varnosti učenca. Lokalne skupnosti in šole tako lahko pristopijo k izdelavi digita liziranega načrta ne/varnih šolskih poti. Gre za vseslovenski projekt, ki povezuje otroke, starše, šole, občino in lokalno okolje. Pridružite se Lilly in Valu na spletnih povezavah: http://www.lillyval. com/sl/, https://www.facebook.com/lillyandval/?fref=ts”. ・ VABILO

Nova premiera v gledališču 2B Klemen Langus

V petek, 3. 2. ob 19.30 bo Gledališče 2B v Kulturnem domu Joža Ažmana uprizorilo prvo letošnjo premiero. Darko Čuden bo po več kot 30 letih na oder ponovno postavil tekst slovenskega avtorja Marjana Marinca KRASEN CIRKUS. Iz vsebine: Življenje je krasen cirkus. Neizmerno se zabavamo, ko pihamo v regratove lučke ali tolčemo po starih piskrih in iščemo rešitve, ki so na dlani, jih pa ne vidimo, ali nočemo videti in zanje vedeti. Kako strašna slepota je človeka, bi djal Prešeren. Zato pridite v Krasen cirkus. Darko Čuden Premiera bo v petek, 3. 2. ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana, ponovitev pa v nedeljo, 5. 2. in soboto, 18. 2. ob isti uri in na istem mestu. Režija, scena: Darko Čuden Kostumografija: Iztok Šostarec Igrajo: Gregor Medved, Stanka Zupan, Karmen Zupan, Mojca Roz man, Barbara Rozman in drugi http://www.gledalisce2b.si/index.php ・

»Inovativno urejanje varnejših poti v šolo«

Pojasnilo

Pri nas se sprašujemo, kakšna moda je to »I4.0«? V Nemčiji večina že, kot pravijo, »živi« novo industrijsko revolucijo. Kaj se skriva za tem? Svet se nahaja ne na začetku, ampak že globoko v obdobju 4. industrij ske revolucije. Predvsem v obdobju digitalne transformacije. Digitalna

V januarski številki smo objavili poziv bralca, gospoda Ivana Beznika iz Studorja. Izkazalo se je, da v Bohinju še nekoga, ki sicer nosi dru go ime, poznate pod tem imenom. Da ne bo neljubih zamenjav, tokrat dodajamo še kraj bivanja pisca poziva. ・

Ferenc Godina

Uredništvo Bohinjskih novic

ogl a si 040/202 384

OBUTEV

TEKSTIL

Vpis od 훾etrtka 2. februarja

Vesna Ravnik s.p. Pre훾na 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10

AKCIJA ZADNJI KOSI:

- 40% do

bunde, obutev

Popusti veljajo do odprodaje zalog in ob pla훾ilu z gotovino

Delovni 훾as: 8-19, sobota 8-12

z adnja s t r an

Razpisujemo prosti delovni mesti: - kuhar (M/Ž) - vsaj 1 leto delovnih izkušenj pri kuhanju a la-carte in gotovih jedi - natakar (M/Ž) - zaposlitev za nedoločen čas, 3-mesečna poskusna doba - prednost imajo kandidati iz bližnje okolice - redna plača, dopust, regres ...

Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice Tel.: 04/581 31 00 www.ssj-jesenice.si

Srednja šola Jesenice je strokovna šola, ki izvaja izobraževanje za poklice: · strojni tehnik · mehatronik operater · pomočnik v tehnoloških procesih · srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik · vzgojitelj predšolskih otrok Informativni dan bo v petek, 10. 2. 2017, ob 9. in 15. uri in v soboto, 11. 2. 2017, ob 9. uri

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE

Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 UR ZA ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 E www.optika-berce.si

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite