Bohinjske novice, december 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 2. DECEMBER 2016 ŠTEVILKA 12

Bohinjski turizem pripravljen na zimo

4

6

8

12

24

BOHINJSKO

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

PROJEKTI OBČINE

Prva ‘­ Bohinjska’ trgovina v Bohinju

52 let K ­ rajevne ­skupnosti ­Bohinjska ­Bistrica

Muzikal Mamma Mia prihaja v Bohinj

Bohinjski ­nogometaši jesenski prvaki Gorenjske

Pregled ­projektov občine, zaključenih v letu 2016 FOTO: KK

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Novo leto je pred vrati, zato je že pripravl­ jen predlog proračuna Občine Bohinj za pri­ hodnje leto, iz katerega so razvidne naloge in investicije, ki jih bomo v Bohinju izvedli v prihodnjem letu. Zavedam se, da so potrebe v kraju veliko večje, kot jih lahko uresničimo. Prav tako je Bohinj kot občina ena največjih v Sloveniji, ima 24 naselij, zato se vlaganja v posamezna naselja ne vidijo, lahko pa trdim, da skušamo sorazmerno vlagati v cel Bohinj. Ključni razlogi tičijo v deležu sredstev, ki jih dobimo od države in ne omogočajo izvajanja vseh potrebnih investicij. Država občinam nalaga in prelaga vedno nove na­ loge, dodatnih sredstev, potrebnih za izvaja­ nje teh nalog, pa ne zagotovi. Zelo zgovoren primer je Zakon o Triglavskem narodnem parku, na podlagi katerega smo v Bohinju upravičeni do denarnih sredstev. Občina Bohinj vlaga v infrastrukturo na območju parka, država pa zakonsko določene ob­ veznosti ne izpolnjuje. Po mojem mnenju so pri tem zelo oškodovani tudi lastniki zemljišč v parku, ki za to ne prejemajo odškodnine. V celotni zgodbi pa najbolj bode v oči dej­stvo, da Javni zavod Triglavski narodni park samo za plače zaposlenih nameni preko 1,5 milijo­ na sredstev. Država je občinam zvezala roke tudi pri določanju cen komunalnih storitev, saj je sprejela uredbo, ki zelo restriktivno določa oblikovanje cen in občinam omogoča

16. redna seja ­Občinskega sveta 25. 11. 2016 Katarina Košnik

Osrednja tema novembrske, 16. redne seje občinskega sveta je bila zagotovo prva obravnava osnutka proračuna občine za prihodnje leto, ki so ga svetnice in svetniki s podanimi predlogi v prvi obravnavi sprejeli. S šestimi glasovi za so potrdili tudi 100-odstotno subvencioniranje omrežnine oziroma cene uporabe javne infrastrukture za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti. Za predstavnice Občine Bohinj v svetu zavoda OŠ dr. Janeza Mencingerja so potrdili Jernejo Potočnik, Sašo Žunič in Doris Sodja. V nadaljevanju na kratko povzemam nekaj točk seje. Posnetek seje pa si je preko

Rok za oddajo prispevkov v decembru

le malo manevrskega prostora, da bi glede na lokalne potrebe in stanje pre­bivalcev ceno določile same. Uredba bistveno zvišu­ je dosedanje cene komunalnih storitev, zato sem izkoristil edini ukrep, ki ga imam na voljo - subvencioniranje omrežnine, in sicer v 100-odstotnem deležu. S tem bodo spre­ membe cen vseeno bistveno manjše, saj ne želim, da bi s takimi ukrepi, ki jih diktira država, še dodatno obremenjevali prebivalce Bohinja. Takšen ukrep je posledica mojega prepričanja, da je treba vlagati tudi v ljudi, jim omogočiti čim manjše življenjske stroške in posledično ljudem omogočiti, da vlagajo svoje prihodke v urejanje nepremičnin. To posledično vpliva na urejanje celotnega kra­ ja. Ob prihajajočem novem letu Vam, spoštovane Bohinjke in Bohinjci, želim ve­ liko zdravja, sreče in zadovoljstva ter da uresničite vse svoje želje. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. spleta (ATM TV ali Youtube) še vedno mogoče tudi v celoti ogledati.

Svetniki opravili s prvo o ­ bravnavo predloga Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017

Občina Bohinj bo v prihodnjem letu razpo­ lagala z nekaj več kot 8 milijonov in 700 tisoč evri, ki jih bo ob zakonsko obveznimi stroški, ki porabijo glavnino proračuna, v veliki meri po­ rabila za infrastrukturne investicije. Proračun namreč predvideva kar nekaj investicij v pri­ hodnjem letu. Med številnimi investicijami so med drugim projekt obnove Triglavske ceste, prestavitev ceste na R-ju s parkiriščem, ureditev parkirišča pod Voglom, sekundarna kanalizacija v Češ­ njici in nadaljevanje kanalizacije, razsvetljave in vodovoda na Brodu, priprava projektne do­ kumentacije do gradbenega dovoljenja za pove­ zovalni kanalizacijski kanal po Zgornji bohinjski dolini, ureditev parkirišča v Bohinjski Bistrici, ureditev vaškega jedra v Stari Fužini, moder­

nizacija kolesarske poti s povezavo Zgornje do­ line na Brod, dogradnja pristanišča Pod Skalco, izgradnja pločnika na Kamnjah in na Poljah, izgradnja pločnika na Jelovški cesti, urejanje mlake na Nemškem Rovtu ... Skratka, investicije so razporejene po vaseh v celotnem Bohinju. Nekaj več kot 9 milijonov in 400 tisoč evrov odhodkov pa bodo občini med drugim omo­ gočala sredstva, ki so jih prihranili v letošnjem letu. V proračunu pa niso načrtovana evropska sredstva. Po dveh letih, od kar traja nova per­ spektiva, država namreč še ni razpisala nobene­ ga razpisa. Do naslednje seje se bo občinska up­ rava opredelila tudi do številnih predlogov, ki so jih v kar tri ure dolgi razpravi podali svetnice in svetniki. Kot je po seji povedal bohinjski župan Franc Kramar, bo vsem predlogom težko ugodi­ ti, ker skupno prestavljajo kar za okoli 300 tisoč evrov dodanih sredstev.

Z dvema odlokoma uredili pravno podlago za podelitev koncesije za odlaganje in predelavo odpadkov

S podanimi predlogi iz prve obravnave so sprejeli najprej Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komu­ nalnih odpadkov z območja občine Bohinj. Koncesijski akt, torej odlok, nudi pravno podla­ go za podelitev neposredne koncesije podjetju JEKO-IN, d. o. o., za opravljanje te gospodarske javne službe. Sprejeli so tudi Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov z območ­ ja občine Bohinj, ki je potreben zaradi uredbe o odlagališčih odpadkov, ki določa, da morajo biti mešani komunalni odpadki obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki po pred­ pisanih postopkih. Obdelavo mešanih komu­ nalnih odpadkov in tudi odlaganje komunalnih odpadkov trenutno že na podlagi pogodbenega odnosa izvaja javno podjetje JEKO-IN, d. o. o., Jesenice, ki je tudi upravljavec odlagališča Mala Mežakla na območju občine Jesenice.

Sprejeli Odlok o priznanjih Občine Bohinj

Z odlokom se je spremenila vrsta priznanj, saj sedanjih ni bilo več mogoče podeljevati, ker so nekateri posamezniki oziroma organizacije pre­ jeli že vsa. Odlok tudi načeloma omejuje število priznanj, ki so lahko v posameznem letu podel­ jena glede na vrsto priznanja, s čimer omeji številčnost podeljenih priznanj in s tem njihovo razvrednotenje. Dodana je možnost, da Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu sve­ tu, da se v posameznem letu priznanj sploh ne podeli. Vključena je možnost, da se spominske listine podeljujejo tudi na drugih dogodkih, iz­ ven slavnostne podelitve ob občinskem prazni­

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. decembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. januarja 2016.

ak t ualno , t urizem

3 ku, s čimer se županu omogoča večja fleksibilnost pri podeljevanju teh priznanj. V ostalem je vsebina in oblika odloka podobna dosedanjemu. Za drugo obravnavo so upoštevali pripombo svetnice Marije Ogrin, da se za predlog podelitve pripravi tudi obrazec, ki bo poenotil prejete pred­ loge glede vsebinske dolžine in olajšal prijavo in kasnejše usklajevanje glede potrebnih podatkov prijave. Odlok je bil na seji soglasno sprejet.

Za las potrdili 100-odstotno subvencijo o ­ mrežnine oziroma cene uporabe javne infrastrukture za ­gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti

Na oktobrski seji občinskega sveta Občine Bohinj je bil sprejet Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. S sprejetim elaboratom bodo cene usklajene z veljavno uredbo, kar bo imelo posledice na računih za komunalne storitve občank in občanov Bohinja. Prav zato so že na prejšnjo sejo uvrstili tudi pred­ log subvencioniranja omrežnine oziroma uporabe javne infrastrukture. Točka je bila po zahtevi po dodatnih podatkih o višini skupne realizacije glede na višino subvencije takrat umaknjena in na tokratni seji ponovno uvrščena na dnevni red s predlaganim 100-odstotnim subvencionira­ njem. Predlog so s šestimi glasovi za, enim proti in ostalimi vzdržanimi sprejeli. ・

Javna razgrnitev - Načrta ­ureditve urbane opreme na območju Bohinja Nataša Fujs, občinska uprava

Občina Bohinj je v letošnjem letu pristopila k pripravi Načrta ure­ ditve urbane opreme na območju Bohinja. Namen načrta je poenotenje opreme znotraj določenih območij, izboljšati in olepšati javne površine, zagotoviti kakovostno urbano opremo in posledično zadovoljiti uporab­ nike javnega prostora. Namen je predvsem pregledati obstoječe stanje ter določiti območja ter obseg, oblikovanje in izbor urbane opreme. Javna razgrnitev bo potekala od 15. decembra 2016 do 31. januarja 2017. Gradivo bo javno razgrnjeno na spletni strani Občine Bohinj, ter na oglasni deski Občine Bohinj v prvem nadstropju. Vljudno vabimo vse, da v času javne razgrnitve podate pobude, pred­ loge in pohvale Načrta ureditve urbane opreme pisno ali po elektron­ ski pošti na obcina@bohinj.si. S podanimi pobudami, mnenji in predlogi želimo pridobiti povratne informacije občanov glede ureditve urbane opreme na območju Bohinja. Za več informacij smo vam na voljo na tel. (04)5-770-119 ali na elek­ tronski pošti natasa.fujs@obcina.bohinj.si. ・

Obvestilo

Podžupan Občine Bohinj Jože Sodja Predvidoma v začetku decembra bodo možne meritve hitrosti na območju Bohinja. Točni časi in kraji kontrol bodo objavljeni na spletni strani Občine Bohinj. ・

Čakamo le še na sneg - ­pogovor z direktorjem Turizma Bohinj ­Klemenom Langusom Katarina Košnik

Bohinjski turizem je to poletje zabeležil rekordne rezultate, jesenski čas pa je bil tudi čas mednarodnih aktivnosti in tudi že priprav na prihodnje leto. Tudi na zimo so pripravljeni, čakaj

samo še na sneg, pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, moj tokratni sogovornik.

MEDNARODNE AKTIVNOSTI

V novembru ste Bohinj predstavljali na Malti, za kašen projekt gre? Bohinj je že nekaj let član ene velike družine Eden, evropskih des­ tinacij odličnosti. Mi smo se že leta 2010 prijavili za pridobitev tega laskavega naslova in takrat zasedli drugo mesto. Gre za projekt, ki ga vodi evropska komisija, ki želi spodbujati razvoj sonaravnega turizma predvsem v območjih, ki so morda v svetu manj poznana, pa seve­ da eni veliki biseri. Bohinj je bil leta 2010 finalist na temo vode, leta 2015 pa ponovno finalist, takrat na temo gastronomija. To pa se nam je zdel kar velik dosežek ali ena majhna zmaga. To pa zato, ker je bil razlog, da smo prejeli ta naslov finalista Eden, prav blagovna znamka Bohinj­sko/from Bohinj. To je takrat prepričalo komisijo, da smo na pravi poti. Torej spodbujamo lokalno ekonomijo, tudi gastronomijo in kulinariko, predvsem na področju kvalitete. Povezujemo med seboj raz­lične ponudnike. Vsako leto, po navadi v Bruslju, letos na Malti, poteka srečanje evropskih destinacij odličnosti. Ker je Malta daleč, se tega srečanja nismo nameravali udeležiti. Potem je prišlo od koordina­ torjev združenja destinacij odličnosti iz Bruslja vabilo, naj pridemo na Malto Bohinj predstaviti kot primer dobre prakse, tako na področju samega razvoja destinacije in tudi na področju socialnih omrežij, ki jih za spletno stran Bohinj.si vodi Turistično društvo Bohinj. S to pred­ stavitvijo smo na Malti uspeli. Predvsem na področju socialnih omrežij, za katera sicer menimo, da je potrebno še veliko znanja in vložka. Mo­ del upravljanja, ki smo ga predstavili, pa je tudi naletel na dober odziv kolegov iz drugih držav Evrope. V prejšnjem mesecu vas je obiskala tudi posebna ocenjevalka z National Geographica? Slovenija se je prijavila na projekt Legacy Awards, ki ga razpisuje National Geographic, in v tem procesu ocenjevanj, kjer se je Slovenija uvrstila med finaliste, je državo obiskala ocenjevalka. Kar razveseli­ lo nas je, da je Slovenska turistična organizacija med primeri dobrih praks, ki jih je predstavila ocenjevalki, mislim da prvič, izbrala tudi Bohinj. Njo je predvsem zanimalo upravljanje destinacije in pa razvoj blagovne znamke Bohinjsko. Rezultati bodo znani prav v prvih dneh decembra. V kolikor bo Slovenija to nagrado dobila, si štejem v čast in v dobro, da je Bohinj s svojim nastopom, predvsem pa s svojim delom v zadnjih letih k temu pripomogel.

Če pogledava še v London, kjer je novembra potekala največja turistična borza World Travel Market. Tudi tega ste se udeležili? Bohinj se redno udeležuje te borze. Smo pa kot Turizem Bohinj vsa leta povabljeni v London tudi na tako imenovani dan trajnostnega turizma oziroma odgovornega turizma: Responsible Day, kjer smo večkrat poskušali tudi kandidirati za eno nagrado, ki jo sicer v Bohinju že nosi Eko park hotel Bohinj. Bohinj je kandidiral s festivalom alpske­ ga cvetja in znamko Bohinjsko in do zdaj še ni uspel. Sem pa prepričan, da bomo v prihodnje še kandidirali, to pomeni namreč nek prestiž in pa neko potrditev, da to, kar delamo, delamo dobro in da imamo pravo usmeritev.

USMERITEV ZA NAPREJ

Ob koncu leta ste verjetno že izdelali načrte za prihodnjega? V tem trenutku se na Turizmu Bohinj najbolj posvečamo načrtu dela za prihodnje leto. Imamo zelo operativen svet zavoda, tako da je na vidiku kar nekaj novosti za prihodnje leto. Veliko se bomo ukvarjali z vzpostavitvijo centra za trženje, torej centralne prodajne službe. Zato smo pridobili konsenz, tako s strani turističnega gospodarstva kot tudi od drugih subjektov v destinaciji. Želja je, da bi center v polno zaživel v naslednjem letu. Je pa še veliko za postoriti in skupaj s partnerji bo tre­ ba odgovoriti še na številna vprašanja v samem procesu vzpostavljanja centra za trženje. To bo po centru za kakovost drugi center znotraj upravljanja destinacije in uresničevanja programa razvoja turizma.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 12. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

turizem , bohinjsko Vedno bolj tesno je tudi sodelovanje s Turističnim društvom Bohinj. Ja, gre zato, da so se, po domače rečeno, stvari postavile na svoje mesto. Mislim, da zrelost tega povezovanja raste. Predvsem identiteta obeh organizacij je tista, ki mora biti trdno zasidrana, če hočemo v nek ‘zakonski jarem’. Tukaj so se na pobudo sveta Zavoda za turizem določene stvari pospešile, kot vidim to sam, se resnično stvari postav­ ljajo na svoje mesto predvsem v luči iskanja medsebojnega zaupanja. Številne aktivnosti, ki smo jih že zastavili in jih peljemo skupaj, pa so odlična podlaga, da bomo v prihodnosti skupne stvari tudi skupno up­ ravljali. Za primer naj povem, da se zdaj pripravlja prenova spletne strani Bohinj.si, ki bo v tem javnem delu, podajanju informacij, enotna, skupna s Turističnim društvom in bo predstavljala osnovno in edino spletno stran turistične destinacije Bohinja.

ZIMA

Zimska sezona je pred vrati in prinaša tudi novosti v ponudbi. Na zimsko sezono smo kar dobro pripravljeni. Letošnja novost je med drugim Skibus, ki bo enkrat dnevno vozil na Rudno polje in Soriško planino, trikrat dnevno pa na Vogel. Na voljo pa bo brezplačno tudi vsem domačinom. To je eden od ukrepov za spodbujanje trajnost­ ne mobilnosti. Ta avtobus bo, kot vsa leta, namenjen tudi vsem gostom, ki bodo prenočevali pri partnerjih Turizma Bohinj. Torej nadaljujemo z dogovorom o poslovnem sodelovanju, ga nadgrajujemo in gradimo to mrežo z jasno razdelitvijo, kjer partnerji Turizma Bohinj pridobijo neke pravice, ugodnosti in tudi dolžnosti, ki jih tisti, ki se za partnerstvo ne odločijo, nimajo. Mislim, da je to prava pot. Na ta način združujemo prepotrebna finančna sredstva v destinaciji. Vzpostavljamo odgovor­ nost Turizma Bohinj do partnerjev in obratno ter skupaj dogovorno skušamo interdisciplinarno tudi z drugimi panogami v destinaciji raz­ vijati Turizem. Vzpostavljamo tudi neko zimsko kartico, zametek zimske kartice Gost Bohinj. To kartico bomo potem v prihodnji zimi še nadgradili. Že v poletnem času bomo tehnično nadgradili kartico Gost Bohinja, ki jo bo vsak partner lahko gostu s posebnim programom že sam doma natisnil, in s tem bomo, verjamem, omogočili veliko lažje sodelovanje s partnerji Turizma Bohinj. Obenem bomo nadgradili tudi zimsko karti­ co, ki jo vzpostavljamo v tej zimi.

Pokljuka je zanimiva v vseh letnih časih, še posebej aktualna je pozimi, tudi zaradi bližajočih se tekem v biatlonu. V zadnjih treh letih smo kar povezani s Pokljuko. Si zelo prizade­ vam, da bi začutili, da je Pokljuka del Bohinja. Ne nazadnje imamo na Pokljuki tri dobre hotelske objekte: Jelko, prenovljen Šport hotel in center športnega turizma na Rudnem Polju z odličnimi pogoji za šport in doživljanje kraja. To sodelovanje se tudi že pozna. Za letos v času tekmovanj beležimo kar nekaj rezervacij s strani navijačev tekme v biatlonu. Do zdaj potrjene rezervacije za petkrat presegajo število rezervacij v preteklem letu in to nas veseli. Tudi na Pokljuki, me­nim, smo vzpostavili dobro partnerstvo, ki ga pokriva center Po­kljuka sku­ paj z ostalimi deležniki, tako da tudi dogovorno rešujemo vso pro­ blematiko na Pokljuki in tudi trženje. Mi bomo, kot vsako leto, tudi letos participirali pri urejanju tekaških prog na Pokljuki. Bomo pa ak­ tivno pristopili k pridobitvi strategije umirjanja prometa oziroma pro­ metne politike na Pokljuki, kar je v tem trenutku, tako pozimi kot tudi poleti, najbolj pereče. Za to potrebujemo najprej krovni dokument s pravo usmeritvijo, ki bo lahko po posameznih fazah ta izziv na Poklju­ ki tudi rešil. Vse z namenom, da bodo uporabniki prostora, lastniki zemljišč in obiskovalci začutili Pokljuko kot en res izjemen prostor, ne nazadnje tudi v Triglavskem narodnem parku. ・

Odpira se prva trgovina z ­lokalnimi izdelki s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj v Bohinju Katarina Košnik

Predvidoma jutri, v soboto 3. decembra, bo v Bohinjski Bistrici odprtje prenovljene mesnice Loških mesnin, v kateri bo tudi prva trgovina z izdelki znamke Bohinjsko/from Bohinj. Zgodbo tokrat začenjamo na začetku. Zametki znamke Bohinjsko

4

Bohinjsko, foto: arhiv Mitja Sodja

s konkretnimi prvimi koraki segajo nekaj let nazaj. »Eno je klobasa, drugo Bohinjska klobasa,« se spominja začetkov Milena Košnik, takrat zaposlena na Občini Bohinj, ko sta z Dušanom Jovičem razmišljala o vrednosti bohinjskega porekla in prišla na idejo o zaščiti bohinjskih izdelkov pod posebno blagovno znamko. Tako se je z delavnim naslo­ vom Izdelki in pridelki iz Bohinja začela zgodba o znamki Bohinjsko, na občini z Mileno Košnik in na komisiji za kmetijstvo z Dušanom Jo­ vičem. Najprej so v Stari Fužini pripravili prvo delavnico s pridelovalci in predelovalci, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za gospodarstvo. Naredili so prvi popis vseh izdelkov in zbrali informacije s čim vse se ljudje v Bohinju ukvar­ jajo. Izhajali so iz Bohinjske sirarske poti in nato hitro razširili tudi na druga področja kulinarike in obrtnih izdelkov. Najprej je bila to bolj domena Občine in komisije za kmetijstvo, ker pa so se aktivnosti hitro razširile je koordinacijo prevzel zavod Turizem Bohinj, kjer aktivnosti zdaj vodijo v okviru centra za kakovost. »Mene je najbolj motilo to, da so samo drugi izkoriščalo prepoznavnost Bohinja. Spomnim se mlekar­ ja iz Dolenje vasi na začetku svoje dejavnost, ko je ravno začel prodaja­ ti na tržnici v Ljubljani in negodoval nad slabo prodajo. Sem mu v šali še rekel naj napiše, da je iz Bohinja. To je takoj pograbil in poteza se je seveda takoj izkazala za uspešno,« pravi Dušan Jovič. Danes število ponudnikov v mreži Bohinjsko vztrajno raste. Vključu­ je 43 ponudnikov, ki skupaj ponujajo kar 247 certificiranih izdelkov. V štirih letih, odkar se izvaja podeljevanje certifikata kakovosti, ki zago­ tavlja geografsko poreklo in visoko kakovost izdelkov je znak postal prepoznan pri turistih in domačinih. Bistvo delovanja pa ni le v mali nalepki, ki krasi posamezne izdelke, ampak v načinu delovanja Centra za kakovost, ki stremi k povezovanju imetnikov certifikata, njihovemu mreženju in udejanjanju poslovnih idej, ki vodi so dviga števila novih izdelkov in možnosti za zaposlitev. Pomemben mejnik v razvoju znamke Bohinjsko pa predstavlja tudi prva trgovina z lokalnimi izdelki s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj, ki bo odprta v ‘mesnici’ v Bohinjski Bistrici. Lokalni izdelki so doslej prodajali le na sobotni tržnici, torkovih večerih v Stari Fužini in na domovih proizvajalcev. Z novo trgovino, ki bo zagotovo priložnosti za ponudnike, pa dobimo priložnosti tudi lokalni prebivalci, ki bomo lokalne pridelke lahko kupili na enem mestu. Prednost na policah, bodo imeli izdelki s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj. Ob skoraj­ šnjem odprtju nove trgovine in načrtih za naprej direktor Turizma Bohinj Klemen Langus pravi: »Zelo me veseli to, da smo se uspeli dogovoriti s Škofjeloškimi mesninami. To je, se mi zdi, zelo velik korak. Čakajo pa nas še drugi izzivi. V prihodnje imamo namen odpreti še kakšno trgovino v Bohinju, tudi naše druge aktivnosti z vodenjem informacijskih centrov v Bohinju bomo vezali na spodbujanje znamke Bohinjsko. Z mesninami se dogovar­ jamo, da bi, v kolikor bo prišlo do odprtja trgovine v Ljubljani, vključi­ li prodajo izdelkov znamke bohinjsko tudi tam. Radi bi prodrli na tuja tržišča, nekaj možnosti se odpira v Avstriji. Vendar to so zdaj še zametki naših idej in načrtov za prihodnje delo. Oziroma načrtov samega centra za kakovost, ki je v bistvu neke vrste podjetniški inkubator, platforma tudi za drug aktivnosti. Podeljevanje certfikata Bohinjsko/from Bohinj in promocija izdelkov je samo en del centra za kakovost, ki se ukvarja tudi s tem, kako se destinacija preko različnih medi­ jev predstavlja navzven. Je platforma za razvoj novih idej, novih pro­ duktov, platforma za povezovanje deležnikov v kraju. In tudi širše.« ・

t urizem , iz na ših k r a je v

5

Praznično v Turističnem društvu Bohinj Ekipa TD Bohinj

ju varovanja narave in ohranjanja kulturne dediščine. Naravoslovne delavnice so že od nekdaj stalnica našega dogajanja. Aktivnosti na področju ohranjanja kulturne dediščine so prav tako priljubljene, bodisi med mlajšo ali starejšo publiko. Z novim centrom v Stari Fužini so aktivnosti s področja kulturne dediščine dobile nov zagon, saj je center primerno infrastrukturno opremljen, kar pa je najpomembne­ je - na območju Bohinja je zanimanje za prenos teh vsebin s starejše na mlajšo generacijo zelo izrazit. Različne delavnice, še posebej tiste s področja nesnovne kulturne dediščine - kot npr. ohranjanje tradicio­ nalnega znanja - so dobro obiskane, pa najsi bodo namenjene šolar­ jem ali odraslim. V novembru smo v sodelovanju z gospodom Ivanom Kovačičem, mojstrom umetelne obdelave lesa in lastnikom certifikata Bohinjsko, izvedli 4-dnevni tečaj tradicionalnega znanja - izdelava lesenega modela za maslo. Prosta mesta so bila zasedena že na prvi dan razpisa, zaradi velikega zanimanja bo tečaj ponovljen. Tekom teča­ ja so nastali lični izdelki, na zadnji dan pa so se tečajnikom pridružili še najmlajši, ki so skupaj s starši in mentorjema prav tako spoznavali lastnosti lesa in si izdelali svojo leseno igračo.

Foto: arhiv TD

Prav v dneh, ko so se oddajale novice za tokratno izdajo, smo praznovali visoko obletnico, in sicer 70 let Turističnega društva Bohinj. V ta namen smo letos že organizirali Srečanje gorenjskih turističnih delavcev, prvo junijsko soboto pa gostimo še Srečanje objezerskih delavcev. Poleg tega našo obletnico častimo tudi z razstavo, ki smo jo pripravili v prostorih našega društva. Razstavljena so razna prizna­ nja, stare slike, nagrade in še marsikaj zanimivega. Vabimo vas, da si razstavo ogledate, poleg tega pa obiščete še prodajalno, kjer boste lah­ ko kupili različna darila ali darilca, primerna za decembrski čas. Med, čokolada, kape, šali ali pa kar bohinjska malca - vse to vas čaka v naši prijazni prodajalni. Vabimo vas tudi v Gostilno Danica, kjer organiziramo prednovoletna srečanja za vse skupine. Vabimo vas, da si privoščite doživetje na od­ lični lokaciji s kakovostno hrano in prijaznim osebjem. V sproščenem vzdušju in ob dobri hrani boste pozabili na čas in se prepustili večeru. Pokličite nas za ponudbo prednovoletnih menijev za skupine. Želimo vam pravljični december, prijetne praznike in fantastično novo leto 2017! ・

4. tekmovanje za turističnega vodnika Ekipa TD Bohinj

Turistična zveza Slovenije razpisuje 4. tekmovanje za turističnega vodnika, ki je namenjeno mladim od 16. do 29. leta. Posamezniku na­ bor pridobljenega neformalnega znanja odpira prostor za razvijanje novih veščin in spretnosti, pridobitev določene izobrazbe, morda celo zaposlitve. V Turističnem društvu si želimo vašega uspeha, zato smo vam na voljo za pomoč pri udeležbi na tem tekmovanju. Glavna nagra­ da je brezplačno opravljanje izpita za pridobitev nacionalne licence za turistično vodenje na GTZ Slovenije. Rok za prijavo je 20. januar 2017, zato vas vabimo, da nas do 19. januarja kontaktirate na jure.sodja@ bohinj-info.com, kjer vam podamo tudi dodatne informacije. Naše tu­ ristično društvo lahko prijavi največ dva kandidata, zato velja, da se prijavite čim hitreje. Veselilo bi nas, da tudi ta zmaga pride v Bohinj, zato le pogumno! ・

Otepovci - decembrska razstava v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj Majda Odar, TNP

Javni zavod Triglavski narodni park na področju ozaveščanja in izo­ braževanja izvaja različne aktivnosti - delavnice, tečaje, predavanja, ekskurzije, ki so namenjene vsem željnim novih izkušenj na področ­

‘Modeltečajniki’, Foto: Miran Mozetič

V decembru bomo v času šolskih počitnic ravno tako izvedli kraj­šo delavnico obdelave lesa za otroke, kot vedno pa bodo izpostavljene ustvarjalne in kuharsko-pekovske delavnice za naj­ mlajše. Osrednji decembrski dogodek v Bohinjki je prav tako namenjen ohranjanju kulturne dediščine. Zgornja bohinjska dolina je poznana po edinstvenem običaju otepanja in otepovcih, ki v času božično-novo­ letnih praznikov otepajo po vasi. Prepričani smo, da domačini običaj dobro poznate, kljub temu pa vas vabimo, da pridete na dogodek in svoje znanje, izkušnje in mnenje o otepanju delite z ostalimi obiskoval­ ci dogodka. Večer je namenjen predstavitvi in pogovoru o tem zani­ mivem običaju. Upoštevaje dejstvo, da je običaj starodaven in v vaseh Zgornje doline izjemno ohranjen, smo prepričani, da se bo razvila za­ nimiva debata. V sodelovanju s KS Stara Fužina, domačo mladino in poznavalci bomo razstavo Otepovci odprli v petek, 2. decembra, ob 19. uri. Razstava kostumov bo v Centru na ogled v mesecu decembru (razen 26. in 27. 12.). Zanimiv dogodek pa pripravljamo tudi ob mednarodnem dnevu gora - v sodelovanju z Gledališčem 2B vas 11. 12. vabimo na celo­dnevni maraton branja gorniške leposlovne in poetične literature. Bra­ li bomo najrazličnejša dela, svoj najljubši odlomek lahko prinesete s seboj in ga delite z ostalimi udeleženci. Med 17. in 18. uro bo na sporedu otroška bralna urica, skupaj z bohinjskimi gledališčniki bomo odkrivali junake pripovedk širnega alpskega loka. Čas pri­sotnosti je seve­ da poljuben, lahko ste z nami cel dan ali pa zgolj par minut. Za hrano in pijačo bo poskrb­ ljeno, za obilico primerne bralne materije prav tako. Center Triglavskega na­ rodnega parka Bohinj je do zaključka redakcije le­ tos obiskalo preko 12.100 ljudi. Od tega jih je bilo več kot 4200 prisotnih na ra­ zličnih dogodkih, delavnicah,

turizem , iz na ših k r a je v ­ gledih ipd. Z obiskom smo zadovoljni, veseli smo tistih, ki se k nam o vračajo vsak mesec, in tistih, ki k nam pridejo prvič. V letu 2017 prav tako pripravljamo bogat program, k obisku vabljeni že zdaj. Obilo sreče, zdravja in uspeha v prihajajočem letu 2017 vam želi ekipa Centra Triglavskega narodnega parka Bohinj - Bohinjke. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je od ponedelj­ ka do petka odprt med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah (praznikih) pa med 10. in 17. uro. Na božični in novoletni dan bo Center zaprt, 24. 12. bo odprt do 13. ure, 31. 12. pa do 15. ure. Dogodki v decembru: Petek, 2. 12., ob 19. uri: Otepovci - odprtje razstave fužinarskih kostumov in družabni večer Nedelja, 11. 12., od 10. do 22. ure: Brati gore - dogodek Alpske konvencije ob mednarodnem dnevu gora - bralni maraton gorniške literature, med 17. in 18. uro - otroška bralna urica: Junaki iz Alp. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Gledališčem 2B (pridružite se lahko kadarkoli). Sobota, 17. 12., ob 10. uri: Otroška delavnica izdelovanja novoletnih čestitk z Marijo Žvan Novoletne otroške počitniške delavnice: 27. 12. ob 10. uri: Prednovoletno bleščeče ustvarjanje z Nušo Cokan 28. 12. ob 10. uri: Praznična kuhinja z Jožetom Godcem 29. 12. ob 10. uri: Hrustljavi domači kruh z Marijo Žvan 30. 12. ob 10. uri: Izdelajmo preprost uporaben lesen izdelek za darilo Za vse delavnice so potrebne predhodne prijave, zbiramo jih na elektronskem naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali po telefonu 04 5780 245. Otroci, mlajši od 6 let, naj bodo v spremstvu staršev. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Tradicionalna obdelava lesa - od udeleženke Barbara Hočevar, Stara Fužina

V novembru sem se udeležila delavnice z naslovom Tradicionalna obdelava lesa z Ivanom Kovačičem. Izdelovali smo leseno posodico za maslo. Tečaj je potekal tri popoldneve in eno dopoldne v TNP Stara Fužina. Udeležilo se nas je šest tečajnikov od Brega v Žirovnici pa tja do Bleda in Stare Fužine. V prijetnem prostoru s kmečko pečjo in pogledom na jezero se je zbrala zanimiva druščina. Na mizi nas je čakala pripravljena delovna površina, les in raznoliko orodje. G. Ivan nam je najprej pokazal izdelek, nato pa bil s strokovnim vodenjem potrpežljivo pripravljen priskočiti na pomoč z nasveti, kako uporabljati orodje, ki ga je izdelal sam. Prepričani smo bili, da nam tako lep izdelek, kot je bil njegov, gotovo ne bo uspel. Pa smo risali, žagali, strgali, pilili in brusili, da je bilo kaj. Pridno smo delali, vmes smo zadevo komentirali, se smejali, si izmenjevali izkušnje in komaj čakali, da bo izdelek gotov. Bolele so nas roke, prsti, a to ni bila ovira, da ne bi z delom nadaljevali. Izkušeni mojster Ivan nam je povedal marsikaj zanimivega in nam pokazal tudi svoje čedre. Res občudovanja vredno delo. V soboto dopoldan je bil izdelek končan, unikaten, vsak od nas ga je napravil malo drugače. Bili smo ponosni, saj smo komaj lahko verjeli, da smo sposobni napraviti kaj tako lepega. Želim si še kakšne podobne delavnice, saj se le tako lahko naše iz­ ročilo prenaša naprej tudi na mlajše rodove. Morda bi lahko izdelali še kakšno zanimivost, kot npr. »zajca« za sezuvanje škornjev ... Hvala g. Ivanu in organizatorjem. ・

6

Krajevna skupnost Bohinjska ­Bistrica praznuje 52 let delovanja Predsednik sveta Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Martin Gorišek

Mineva 52 let od dneva ustanovitve Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, to je leta 1964. Prva leta po ustanovitvi je delovala prosto­ voljno, od leta 1969 pa prične s profesionalnim delom. Takratni svet KS je sprejel statut in med drugim določil svoj krajevni praznik. Določili so datum nomenjske vstaje, to je 14. december. Načrtovano bohinjsko vstajo s 14. na 15. december 1941 na Nomenju je vodil Stane Bokal skupaj s Stanetom Žagarjem ml. in Tomažem Godcem. Vendar se je vstaja zaradi objektivnih razlogov, izdajstva, začela dan kasneje. V hudih spopadih z veliko močnejšim okupatorjem so se borci – uporniki umaknili v smeri Gorjuš in Koprivnika, nato pa na Poklju­ ko. Domačini in večina prostovoljcev se je vrnila domov, policija pa je začela z grožnjami ustrahovati vaščane Nomenja, požgali so več do­ mačij, domačine pa poslali v koncentracijska taborišča Mauthausen, Auschwitz in Ravensbrück, veliko so jih izselili v Nemčijo. Pet areti­ ranih udeležencev vstaje je bilo ustreljenih v Dragi nad Begunjami na Gorenjskem. Za neuspelo vstajo v Bohinju je vas Nomenj žrtvovala živ­ ljenja 12 domačinov. Prišli so lepši časi, svoboda, s tem pa veliko dela z obnovo do­ movine. KS Bohinjska Bistrica je bila razglašena kot najboljša KS na Go­renjskem. Leta 1980 je prejela državno priznanje za najbolj uspešno KS v takratni državi Jugoslaviji. V vseh letih delovanja so se nekoliko spremenile le meje sosednjih KS Bohinja. Z ustanovitvijo Občine Bohinj, tj. 4. oktobra 1994, deluje KS Bohinj­ ska Bistrica skupaj s še tremi KS v Bohinju (Stara Fužina-Studor, Sred­ nja vas in Koprivnik-Gorjuše). V KS Bohinjska Bistrica so vključene vse vasi v Spodnji bohinjski dolini, vse od Ribčevega Laza do Nomenja, Nemškega Rovta in Raven. Vsaka vas ima po enega predstavnika člana sveta, KS Bohinjska Bistrica pa štiri. Člani sveta se sestajamo na rednih in izrednih sejah sveta KS. Na sestankih obravnavamo proble­matiko, ki se pojavlja v KS, izvajamo dela, skladna s predlogom plana del za tekoče leto v posameznih vaseh s sredstvi, ki so nam namenjena v proračunu Občine, ki pa so omejena in jih je premalo za vse, kar bi radi storili. Kljub temu pa skušamo problematiko omiliti oziroma prispeva­ ti k napredku vasi v Spodnji dolini. S sredstvi moramo ravnati v luči dobrega gospodarja, transparentno, učinkovito ter gospodarno. Zaradi navedenega nam velikokrat uspe določene stvari narediti ceneje kot drugim. V letošnjem letu smo izvedli kar nekaj nalog iz postavke investicijsko vzdrževanje in izboljšave, saj smo z lastnimi sredstvi obnovili oporni zid v vodotoku Bistrica na Zoisovi ulici, nasproti stare ribogojnice pri Zoisovem gradu. Sledi obnova pločnika pod opornim zidom železniške postaje na Bohinjski Bistrici na Ajdovski cesti, načrtovana je izvedba v novembru, ter na Poljah čiščenje in obnova vodotokov od skakalnice do Lapajneta. S pristojnimi službami na Občini smo izvedli krpanje cest v vsej KS: V Bohinjski Bistrici so nova svetila na Majhnovi in Vodnikovi ulici. Na Po­ zabljenem izgradnja opornega zidu in ceste z odvajanjem. Naša KS je prispevala velik del denarnih sredstev pri obnovi pokopališča v Bohinj­ ski Bistrici. Obnova se je izvajala v septembru in oktobru. Postavili in obnovili smo kar nekaj svetlobnih teles oz. javno razsvetljavo, in sicer pet novih svetil na Ribčevem Lazu, od hotela Kristal do Krede in od Janeza Cerkovnika do Tilke Cvetek, ter v celoti obnovili svetila na poti do prostora Pod skalco. Na Bitnjah so tri nova svetila, na Nomenju ob­ novljena stara in postavljeni dve novi svetili. V vaseh Laški Rovt, Polje, Kamnje, Savica in Brod so bila obnovljena vsa svetila v sklopu izgrad­ nje kanalizacije, sočasno pa je bila obnovljena elektrika, vodovod in telefonija. Na Nemškem Rovtu so bili obnovljeni vodovod, elektrika in cesta. Na podlagi predlogov predstavnikov vasi že pripravljamo načrt del za leto 2017. Z gornjim zapisom smo želeli predstaviti naše delo v Krajevni skup­ nosti Bohinjska Bistrica, tj. zadovoljiti potrebe občanov za lepši kraj in prijetnejše bivanje, kar navsezadnje opazijo tudi turisti, ki jih je čedalje več in so vedno bolj zahtevni, ter spomniti, da praznujemo dan KS. Zato ob tej priložnosti vsem krajankam in krajanom naše Krajevne skupnosti čestitam ob našem prazniku in želim vse dobro!

7

iz na ših k r a je v

P.s.: Pri zbiranju podatkov je bilo ugotovljeno, da so podatki, objav­ ljeni v iskalniku Google, nepravilni, s tem pa tudi zavajajoči, zato na tem mestu pozivam avtorja, da jih odstrani oziroma popravi. ・

11. novembra 2016, točno na martinovo, se je del naših članov od­ pravil na martinovanje, tokrat na Štajersko. Preživeli so lep in vesel dan, zato so se z rajanja po Štajerski vrnili v poznih urah.

DU Bohinjska Bistrica, tudi ­november smo člani našega ­društva preživeli aktivno Olga P. Gorišek, DU BB

Za zaključek prazničnega oktobra smo 21. 10. 2016 v gostilni Dani­ ca gostili vse tiste jubilante (80- in 90-letnike), ki so se odzvali našemu vabilu. Jubilante sta nagovorila in jim čestitala župan Franc Kramar in predsednik našega društva Stane Gorenc. Po slastni jedi so vsi navzoči prijetno kramljali med seboj. Da je bilo srečanje prijetno, se vidi na spodnji sliki.

Martinovanje, foto: Stane Gorenc

18. novembra 2016 pa se je poln avtobus naših članov odpravil na obalo, natančneje v Strunjan, na praznik kakijev. Ogledali so si tudi Luko Koper, cerkev v Hrastovljah in zaključili s poznim kosilom. Žal pa vreme izletnikom ni bilo najbolj naklonjeno.

Razpored aktivnosti v mesecu decembru 2016:

Foto: Jože Borišek

Naši zagnani pohodniki so se v četrtek, 27. oktobra 2016, odpravili še na zadnji pohod v tem letu, tokrat so izbrali Pršivc. Slika s Pršivca na Bohinj malo drugače.

Pogled na »bohinjsko morje«, foto: Janez Pikon

8. novembra 2016 je bila arheološka delavnica, žal udeležbe ni bilo, zato pa je ga. Ogrin pokazala, kakšen nakit bi na delavnici lahko izdela­ li, prikazano na spodnji sliki.

Nakit, ki ga lahko naredimo sami, foto: OPG

V četrtek, 10. novembra 2016, so bile našim udeleženkam telovad­ be v Bohinjski Bistrici in vodjem telovadbe po Bohinju predstavljene še druge metode telovadbe. Predstavili so posebne metode dihanja in metode, kako bistrimo možgane. Predstavitev je bila izvedena pod pokroviteljstvom Občine Bohinj.

06. december 2016: Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 15. december ob 18. uri: DRUŠTVENO IN NOVOLETNO SREČANJE V BOHINJ PARK HOTELU Cena večerje je 15 EUR/osebo, s tem da za člane prispeva 5 EUR društvo, končna cena za člane 10 EUR/osebo. Nečlani plačajo polno ceno. Pijačo ob večerji plača vsak sam. Prijave bodo zbirali poverjeniki in v društveni pisarni v času uradnih ur. 21. december 2016: Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici Urnik telovadbe: -- v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole: vsak četrtek ob 19. uri, -- v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas: vsak torek ob 20. uri, -- na Kamnjah v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 18.30, -- na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 20. uri. V Društvu upokojencev smo si priskrbeli posebne športne polo majice, vsi smo z njimi zelo zadovoljni, poleg tega so lične, v barvi iz bohinjskega grba. Zaradi povpraševanja po majicah smo se odločili, da jih še dokupi­ mo, in vse, ki bi radi imeli majico, prosimo, da sporočite oz. se oglasite v pisarni društva ali nas pokličete. Lahko jih naročite tudi svojemu poverjeniku, cena majice je 8 EUR. Da se boste lažje odločili, prilagamo sliko. Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Novice Društva Invalid Bohinj Predsednica DIB, Francka Kramar

Pisarna društva je odprta ob ponedeljkih od 16.00 do 17.00. V letu 2017 bomo organizirali letovanja v hotelu Delfin v Izoli v spomladan­ skem in jesenskem času, in sicer od 18. 4. do 25. 4. 2017 in od 4. 9. do 11. 9. 2017. Prijave sprejemamo v pisarni društva. Ob torkih poteka vodena telovadba v Osnovni šoli dr. Janez Men­ cingerja. Telovadbo vodi diplomirana fizioterapevtka Bernarda Markelj, s pričetkom ob 17. uri in traja eno uro. Četrtki so rezervirani za igranje bovlinga v hotelu Park Bohinj od 17. do 19. ure. Prav lepo vabljeni vsi, ki bi želeli igrati bovling. V društvu izvajamo delavnice ustvarjalnosti vsak petek od 16. do 18. ure. Vabljeni vsi, ki si želite druženja in ustvarjanja. 18. decembra 2016 ob 14. uri pa organiziramo prednovoletno srečanje članov društva. Srečanje bo v dvorani Danica v Bohinjski Bis­ trici. Pripravili bomo kulturni program, obiskal nas bo Božiček, poskrb­ ljeno bo za hrano in pijačo. Poleg najmlajših članov bo vsak član prejel tudi skromno darilo. Prispevek člana znaša 5 evrov. Prijavite se lahko vašemu poverjeniku, ki vas bo obiskal in vam prinesel voščilnico, lahko

iz na ših k r a je v, kult ur a

8

pa tudi na telefon 041 872 817, tajnici društva Mariji. Ker se sama zaradi bolezni verjetno ne bom mogla udeležiti sreča­ nja, vsem želim vesel božič ter srečno, zdravo, predvsem pa zadovoljno novo leto 2017. ・

Vabilo na spominsko slovesnost Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor Prešer­ nove brigade organizirata v soboto, 10. decembra 2016, ob 11. uri spominsko slovesnost ob 73-letnici boja III. bataljona Prešer­ nove brigade. Slovesnost bo na mestu boja - pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. ・

Zahvala Polona Arh

Novembra je narava zopet pokazala svojo moč. Močan veter je pov­ zročil veliko nevšečnosti. Njegovo moč sem občutila tudi sama. Sunki vetra so odkrili streho na mojem objektu (Zoisova ulica 10). Spoznala sem, da v nesreči nikoli nisi sam. Na pomoč so mi nese­ bično priskočili gasilci - člani PGD Bohinjska Bistrica, zato se jim iskreno zahvaljujem. ・

PD Srednja vas v Bohinju: Gradovi Južne Češke Martina Medja

90 let Stanislave Koblar 13. 11. 2016 je gospa Stanislava Koblar praznovala 90 let. Podžupan Jože Sodja ji je s Foto: arhiv Občine Bohinj svojim obiskom zaželel vse najboljše. ・

Dobrodelni Miklavžev koncert

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Kot že nekaj let do zdaj, se tudi letos obeta lep dobrodelni dogodek, ki ga organizira Kulturno društvo Bohinj v času Miklavža, v času, ko si vzamemo malce več časa in pomislimo tudi na druge. Tudi letos se bomo zbrali in poskušali pričarati lep večer vsem nam, pa tudi ne­ komu, ki je pomoči potreben. Tudi letos se bomo potrudili, da bo pomoč šla prave roke. Na prireditvi bo zopet večje število nastopajočih. Poleg naših dveh zborov bo na prireditvi nastopalo precej solistov iz Bohinja ter iz drugih konec Slovenije. Kot vsako leto se nam bo pridružil tudi polfi­ nalist šova Slovenija ima talent; da boste izvedeli, za koga gre, pa boste morali priti na koncert. Vstopnine tudi tokrat ne bo, zbirala se bodo prostovoljna sredstva. V Ažmana ste vabljeni tudi tisti, ki morda ne morete prispevati nič, pomembna je energija, tako da res vsi dobrodošli. Vidimo se v soboto, 3. 12. 2016, v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 19.30. Člani KD Bohinj vam želimo pravljične praznike in vse dobro v letu 2017! ・

Muzikal Mamma Mia! Prvič v Bohinjski Bistrici! Katarina Košnik

Foto:: Edi Eržen

19. in 20. novembra je Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju organiziralo zanimiv izlet na Češko, ki slovi po bogati kulturni ded­ iščini v podobah gradov in dvorcev. Obiskali smo grad Rožmberk iz druge polovice 13. stoletja, ki se bohoti nad Vltavo. Nadaljevali smo z ogledom Češkega Krumlova, slikovitega srednjeveškega mesta z od­ lično ohra­njenim gradom, ki je zaradi dragocene kulturne dediščine pod Unescovim varstvom. Ogledali smo si tudi stari trg, mestno hišo, grajski stolp, farno cerkev ter nadaljevali s samostojnim potepom po mestecu. Popoldne smo se zapeljali do glavnega mesta Južne Češke, Češke Budejovice, ki se ponaša z mogočnim trgom Otokarja II. Obiskali smo pivovarno Budweiser Budvar, v kateri smo voden ogled zaključili z degustacijo piva. Naslednji dan nas je očaral čudovit grad Hluboka iz 13. stoletja. Grad ima številne razkošno opremljene sobane s prekrasnim pohiš­ tvom in slikami ter čudovitim parkom, ki pričajo o življenjskih navadah ter razvadah nekdanjega plemstva. Izlet po gradovih Južne Češke smo zaključili z obiskom majhnega mesta Trebon. V večernih urah smo se utrujeni, a polni lepih doživetij vrnili v naš Bohinj. ・

Najbolj obiskana predstava v Sloveniji v decembru prvič prihaja v Bohinj­ sko Bistrico - 11. december ob 18.00, Kulturni dom Joža Ažmana. Za muzikal Mamma Mia! je tudi v drugi sezoni veliko zanimanja širom Slovenije in vse predstave v okviru velike slovenske turneje so razprodane. Ekipa muzikala Mamma Mia! je od premierne uprizoritve 15. junija 2015 do danes izvedla več kot 70 predstav, ki si jih je ogleda­ lo več kot 85.000 gledalcev. Romantično zgodbo, polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića na odru izvaja 45-članska zasedba, v kateri nastopajo vrhunska sloven­ ska umetniška imena: Simona Vodopivec Franko (Donna), Lea Bartha Pesek (Sophie), Alenka Godec (Rosie), Damjana Golavšek (Tanya), Uroš Smolej (Sam), Gojmir Lešnjak - Gojc (Bill), Marjan Bunič (Harry), Matjaž Kumelj (Sky) ter mnogi drugi. Kaj pa lahko pričakujemo od predstave, pa v pogovoru z eno od igralk, Simono Vodopivec Franko: Ali po toliko ponovitvah še uživate v predstavi? To je res en neverjeten čar, ki se nam je zgodil vsem v ekipi, vključno s tehniki in vsemi mladimi igralci, ki ustvarjamo Mamma Mio. Da ta energija in želja ne preide v rutino. Iskreno rečeno, prav vsaka pred­ stava je nabita s čustvi, veseljem in to se seveda prenaša na gledalce in jaz sem prepričana, da je prav v tem uspeh Mamma Mie, ki je za naš majhen slovenski prostor res izjemen. Ljudje namreč prihajajo tudi po večkrat. Kot pravijo, bi lahko kar hodili na to Mamma Mio, karte kupujejo tudi za darila. Skratka, zelo smo veseli, da lahko toliko ljudi razveselimo in oni nas.

In kaj, mislite, je pri predstavi takega, da jo vi tako radi igrate in ljudje tako radi pridejo gledat: glasba, zgodba, ekipa, v kateri se dobro razumete? Prav vse skupaj, mislim, da je vse skupaj prav ena taka posrečena kombinacija. Abbina glasba je čudovita in mi imamo čudovite napeve,

kult ur a , priredit ve

9

javi za Kmečko ohcet v Bohinju, ki bo zadnjo soboto v juliju. Turistično društvo vam nudi vse to in še marsikaj. Vaše prijave pričakujemo do 1. 3. 2017 na naslov info@bohinj-info.com. ・

Priprave na decembrski koncert bohinjske godbe v polnem teku Katarina Košnik

Igralska ekipa, foto: arhiv predstave

ki jih je v slovenskem jeziku naredil Tomaž Domicelj. Vsi smo se v za­ četku bali, kako bo to zvenelo, pa zveni perfektno. Potem je tu zgodba, ki je še pa še posrečena. Gledalca pelje skozi vsa čustva. Jaz pravim, da je kot vrtiljak čustev. Pri naši slovenski verziji pa je tudi zelo posrečena ekipa sodelujočih. Najboljša tehnična ekipa in res dobra ekipa igralcev. Za uspeh je tako kriva kombinacija vsega in seveda trdo delo. To pa ni težko, ko je dober odziv in se ta dobra energija pretaka med nami igralci do gledalcev in od gledalcev vrača tudi nazaj k nam.

Prihajate v Bohinj, spet nov oder, druge dimenzije, drugačna ­ kustika. Bo vse štimalo? a Ja, to pa je izjemno delo naše tehnične ekipe, ki se pred gostova­ njem vedno tudi dobro pripravi. Potem pa kot Rolling Stonesi z dvema šleparjema, šestimi kombiji, avtobusom, skratka s celo karavano na pot. Bi si tudi želeli, da bi imeli svoj prostor in tam igrali, ampak tega ni, kar pa nam daje možnost, da približamo predstavo širši publiki. Tako gremo na vse konce, zdaj tudi k vam v Bohinjsko Bistrico in sem zelo vesela, da bomo lahko igrali in razveselili publiko tudi pri vas. Pa še obvezno vprašanje, verjetno že stokrat ponovljeno. Film smo gledali in zdaj se sprašujemo, koliko je podobnosti? Ja to je zanimivo, film namreč poznamo vsi. Zgodba je ista. Glasba je več ali manj ista. Razlika je v mediju. Film je režiran, dolgo so ga delali, večkrat ponavljali prizore in tako naprej. Na odru pa imaš samo eno šanso, tisti večer, in takrat moraš dati vse od sebe in ni ponavljanja. Po tej glasbeno-energetski plati, plesu naših odličnih plesalcev, starih ig­ ralskih mačkov in na sploh res kompaktna ekipa na odru. Predvsem v tem je razlika. Več energije in vsa naenkrat na odru. Film pa ponuja po drugi strani lepe scenografije, svetovno znane igralce in tako naprej. Hvala in na svidenje v Bohinju? Toplo povabljeni. Jaz vam obljubljam tri ure veselja, smeha, tudi ver­ jetno malce joka in s polnimi srci domov. Tako da vse dobro in upam, da se vidimo v Bohinjski Bistrici. ・

Kmečka ohcet 2017

Godba Glasbenega društva Bohinj, kot sem preverila na eni izmed novembrskih vaj, se že pripravlja na svoj tradicionalni decembrski koncert, ki bo tudi letos ponudil večer godbe s povsem novimi skladbami, ki jih je v še neobdelani obliki moč slišati iz godbene sobe v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, kjer se ob večerih dobivajo na vajah. Koncert bo tudi letos 26. decembra ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Pred koncertom sem se pogovarjala z Markom Žirovnikom, dirigentom pihalnega orkestra Glasbenega društva Bohinj. Koliko časa že vodite bohinjske godbenike? Mislim, da že nekje šest do sedem let.

Koliko članov šteje orkester? Imamo kar nekaj mladih članov, tako da smo malo zrasli, nas je pa okoli 24 aktivnih članov, na odru se nas nabere okoli 35. Vaje imamo dvakrat na teden, tako da se zvrstijo vsi na dan, ko glede na druge obveznosti - lahko. Imamo pa v večjem številu zdaj bolj mlade člane, večinoma so vsi iz Bohinja, ena se vozi, mislim, da iz Gorij. Imamo tudi dva akademika. Znanje je zelo različno, vse od popolnih začetnikov do tistih, ki obvladajo. Imamo pa tudi svojo šolo, tako da se nam lahko vsak pridruži in ga tudi lahko naučimo. Kako izgleda ena vaša vaja? Ko se začenjamo pripravljati na kakšen večji projekt, kot bo tudi decembrski koncert, so na začetku vaje bolj sproščene. Če nekaj ne gre, vemo, da bo šlo pa naslednjič. Tudi sam sem na začetku še bolj popust­ljiv, bolj toleranten. Če ne gre prvič, bo šlo pa drugič ali tretjič. Bolj ko se bliža dan koncerta, bolj so vaje intenzivne in tudi bolj po­ goste. Takrat imamo potem tudi sekcijske vaje in individualno učenje. Tako da tisti, ki obvladajo, se potem malo dolgočasijo, pa se vseeno potrudim, da je čim bolj zanimivo za vse. Brez palčke gre? O, to pa ne, brez palčke bi šlo bolj težko.

In ta palčka tudi kdaj leti po sobi? Tudi mi odleti včasih, pa s tem potem poskrbim za malo smeha v orkestru, kar pripomore k sproščenosti na vaji.

Zdaj se pripravljate na decembrski koncert, repertoar je že pripravljen? Repertoar je že izbran. To po navadi določimo že sredi poletja, po­ tem mogoče sledijo le še kakšni manjši popravki.

In lahko kaj izdamo? Raje ne bi, naj to ostane presenečenje. Lahko pa povem, da izbi­ ram program tako, da je zelo raznolik, da je za vsakogar nekaj. Da ni pretežek, da ga orkester lahko zaigra. Imeli bomo enega pevskega gosta, eno vratolomno točko, ko bomo zaigrali eno najhitrejših polk na svetu. Torej od klasike do lahkotnih božičnih pesmi in slovenskih narodnih, skratka za vsakogar nekaj.

Ekipa TD Bohinj

Koliko časa študirate eno pesem? To je zelo različno. Kakšno lahko skladbo tudi v eni vaji izpilimo do konca. Kakšne zelo zahtevne včasih do zadnje vaje niso povsem izdelane. Bodo na koncertu vse skladbe nove? To pa vedno. Vedno na koncertu zaigramo samo nove komade, niko­ li ne ponavljamo. Foto: Arhiv TD

Ste morda v prazničnem času razmišljali o novem letu kot o prav posebnem letu? Bi se radi poročili na poroki, ki je drugačna, lepa, tradi­ cionalna, pa še pripravimo jo za vas? Če je temu tako, vas vabimo k pri­

Potem imate verjetno že zajeten repertoar skladb? Teh je kar nekaj. Letos smo povečali arhiv za kar 400 skladb, tako da jih je že kar veliko.

Godba se v modernih časih loteva tudi žanrsko različnih skladb. Tudi vi. Kaj z orkestrom najraje igrate?

kultur a , pogled v pre t ek los t

10

Otepanje - mit Bohinja Marija Ogrin, muzejska svetovalka

Foto: Katarina Košnik

Čez leto se največ igrajo razne koračnice na prireditvah in kakšen lahkoten, zabaven program. Ob letnih koncertih, kot bo tudi ta decem­ brski, pa si damo malo duška, tudi v orkestru to z veseljem sprejmejo. Poigravam se z različnimi žanri in poskušam izbrati tisto, kar mladi v orkestru z veseljem igrajo.

Lahko pihalni orkester igra karkoli ali so kakšne omejitve? Igram tudi pri drugih orkestrih in v svoji precej dolgi karieri sem naletel že na marsikaj in mislim, da tu ni meja. Igrali smo že vse od rapa, popa, diska, vse se da prirediti v zasedbo pihalnega orkestra. Vse je odvisno od tega, kako zveni in kako dobra je priredba. Mislim, da za pihalni orkester ni meja. Ali tudi člani orkestra s svojimi željami vplivajo na repertoar? Ja, želje so vsekakor upoštevane in večkrat kdo pride s kakšno željo. To tudi sam spodbujam, včasih celo načrtno zbiramo ideje. Ustanovili smo tudi programski odbor, skupino ljudi, ki mi z idejami pomaga, da se potem na koncu odločimo, kaj bomo igrali. Člani so verjetno tudi generacijsko kar raznoliki. To pa ja, če tako na pamet rečem, pa upam, da koga ne užalim, smo vse od 13 let do mogoče čez 60 let najstarejši član.

In se verjetno dobro razumete? Konec koncev kar nekaj časa preživite skupaj, tudi ko se kam odpravite. Seveda. Letos smo bili štiri dni v Vrsarju. Tudi v decembru bomo imeli intenzivne vaje, ko gremo za tri dni na Debeli rtič. Vedno težim k temu, da nekam gremo za več dni, ravno zato, da se generacije med seboj povežejo. Moram pa reči, da se v tej godbi že tako vsi poznajo. V majhnem kraju se skoraj dnevno srečujejo in ni takih razlik. Se tudi generacijsko razumemo med sabo.

Vi niste iz Bohinja, sem se vozite. Kaj vas je pripeljalo sem? Prvi dirigent je bil Damjan Leskovic in midva sva bila kolega, skupaj sva igrala v ljubljanskem pihalnem orkestru Velče. Jaz pa sem že od samega začetka, ko se je godba ustanavljala, pomagal, tako da sem že od začetka zraven. Tukaj sem spoznal tudi svojo ženo, ki v godbi igra prvi klarinet, in mislim, da sem s tem vse povedal. Sem praktično že priseljen v Bohinj. Ko je po desetih letih Damjan odšel, so bili v godbi očitno zadovoljni z mano in so me vzeli za dirigenta. In kakšni so izzivi za orkester za naprej, še kakšna neizpolnjena želja? Ena želja je zagotovo udeležba na kakšnem tekmovanju. Tekmovanj se zdaj še ne udeležujemo, ker imamo dosti neizkušeno zasedbo in še nismo pripravljeni, da bi pravočasno in dovolj dobro naštudirali mate­ rial. Ko bo zasedba zrela, bi se radi udeležili kakšnega mednarodnega tekmovanja. Trenutno pa sicer kot kolektiv potrebe po tekmovanjih še ne čutimo. Raje se udeležujemo festivalov, kjer je tudi bolj lahkoten program in sproščeno vzdušje. Pa koncert, kje ste v pripravah nanj? Zdaj smo ravno tam, ko bi morali imeti tehnične stvari jasne, vse od not do zasedbe. To imamo vse urejeno, tako da ravno pravi čas. Zdaj pa samo še vaje, vaje, vaje in vaje. Časa za to pa imamo do koncerta še dovolj. Tako da bomo pripravljeni in tudi veseli, če se nam pridružite. Hvala. ・

Otepanje je svojevrstno duhovno izročilo starih Bohinjcev, ki se prenaša iz roda v rod še danes. Postal je del ljudskih navad s svojim mitološkim pridihom. Mit je pripoved o nečem, kar se je zgodilo v pra­ davnini - preteklosti in ima duhovno sporočilo. V mitu vedno nastopajo simboli, ki omogočajo oblikovanje zgodbe. Zgodbe velikokrat sprem­ ljajo navade ali šege, ki se vsako leto ponavljajo ob določenem času in v določenem kraju. Začetki otepanja segajo daleč nazaj, verjetno še v prazgodovinski čas. Nerazumljive naravne pojave, ki so v človeku vzbujali strah, nego­tovost ali veselje, so si ljudje sprva razlagali s pomočjo modrih mož. Miti gov­ orijo, da so ti možje opravljali obrede na določene dneve. Z obredi so pregnali zimo, zagotovili boljšo letino, rodnost in srečo. Tako so nastali dnevi, ki so bili namenjeni duhovnemu življenju in praznovanju. Prazniki so bili sprva poganski, te pa so s sprejetjem krščanske vere zamenjali krščanski. Spojitev poganskega izročila s krščanstvom se kaže tudi v kvatrnih tednih, kajti krščanske kvatre so prikrile prvotna poganska obredja. Prvi kvatrni teden je po pepelnici, drugi po binkoštni nedelji, tretji po 14. septembru, četrti kvatrni teden pa je tretji teden v adventu. V božičnih - prednovoletnih kvatrnih dnevih, pravijo, imajo mitološ­ ka bitja neizmerno moč. Ob zimskem sončnem obratu je noč najdaljša in v preteklosti so se ljudje bali, da bo sonce ugasnilo in da bo nastala tema. V tem času ‘dvanajsterih noči’ nastopa stara obredna šega, ko se duše rajnikov v podobi našemljenih mladeničev vračajo. Radi bi se maščevali, so nasilni, po drugi strani pa prinašajo v hišo srečo in bla­ goslov. V alpskem svetu je še ohranjen starodavni obred obhoda zimskih šem, ki hodijo po hišah. V Sloveniji se je tak obred, obhod novoletnih šem - otepovcev, ohranil samo v Bohinju. V Bohinju se je otepanje ohranilo v Zgornji dolini, včasih pa so ote­ pali še po Spodnji dolini, na Gorjušah in na Koprivniku. Po izročilu so lahko otepali samo neporočeni fantje, ki so morali biti stari toliko, da so bili že godni za k vojakom. Na štefanovo (26. december) otepajo v Stari Fužini in pod Studorom, medtem ko na silvestrovo (31. decem­ ber) v Srednji vasi, Češnjici in Jereki. Otepovce vodi mer, ki ima ob sebi zapisnikarja, ki zapisuje darove od vsake hiše, in muzikontarja. Mer, zapisnikar ali šribar in muzikontar niso našemljeni. Muzikontar je lahko tudi že poročen. Za otepanje se fantje pripravijo nekaj dni prej in si dodelijo vloge glede na starost in zaupanje. Otepati začnejo v zgodnjih popoldan­ skih urah na robu vasi in se pomikajo po vasi, tako da ne izpustijo nobene hiše, saj njihov prihod pričakujejo vsi na vasi. Na začetku ob­ hoda gre naprej mer, muzikontar, nato šema z žakljem in ostali. Ko vstopijo v hišo, voščijo vesele božične praznike in srečno novo leto, nato z gospodinjo ali mlajšimi hčerami zaplešejo. Gospodinja otepovce obdari s klobaso, z denarjem in z jajcem. Na koncu, ko obhodijo vso vas, se zberejo v gostilni ali gasilskem domu, kjer se začne ples skupaj z dekleti. V Češnjici otepajo fantje na silvestrovo. Njihove obleke so bile sešite iz samih zaplat, zato se ta šema imenuje platovž - zaplatar. Danes ta lik predstavlja novo leto. Za razliko od drugih je v Češnjici obvezen spremljevalec še dimnikar, dohtar. Prav tako na silvestrovo otepajo še v Srednji vasi, kjer je poleg us­ taljene druščine še šema s sabljo, šema z brento in šema s steklenico - flašo. V Stari Fužini pred skupino hodi metlar, ki ima oblečen narobe obr­ njen kožuh in pripasano verigo z zvonci. Na glavi ima naličje iz kože. Raženj in klobase nosita dva fehtarja. Šema z žakljem, kamor spuščajo klobase, je lik rogate živali. Spominja na gamsa. Obredno šemljenje v živalske podobe sega v prazgodovinski čas, kar dokazujejo živalske figure s človeškimi nogami na raznih posodah. Šemljenje izhaja iz dvojih korenin: čaščenja prednikov in čaščenja du­ hov, ki ravnajo letne čase in dajejo rodovitnost. Živalsko šemljenje je bilo zelo razširjeno pri Keltih. Rimljani so se šemili za številne praznike. Z nastopom krščanstva je cerkev maskiranje prepovedovala, toda brez uspeha. Šemljenje je bilo sprva izključna pravica moških, ženske so se začele šemiti šele v renesansi. Otepanje je obhod, ki ima simbolni pomen premagovanja teme nad

pogled v pre t ek los t, šport

11

Foto: Marija Ogrin

svetlobo, smrti nad življenjem. Po izročilu otepovci prinašajo srečo, zdravje in novo življenje. Enak simbolni pomen zasledimo tudi na upo­ dobitvah situlske umetnosti iz časa starejše železne dobe in je morda dokaz, da se je v Bohinju ohranil tisočletni obred plodnosti. ・

Srčna žena Rozalija Škantar (1849‒1911) - Prva ženska na vrhu Triglava Marija Cvetek

Z velikim veseljem sem sprejela novico, da so naši pogumni sovaščan­ ki Rozaliji Škantar na začetku letošnjega oktobra odkrili spominsko ploščo na Velem polju, kjer je bila nekoč oskrbnica Vodnikove koče. Tudi mnogi Bohinjci ne vedo, da se je ta skoraj pozabljena srčna žena leta 1870 povzpela na Triglav in je tako za vse večne čase postala prva ženska, ki je stopila na vrh »premogočnega očaka«. Ko sem pred leti o njej pisala geslo za Veliki slovenski biografski leksikon, se mi je porodila misel, da bi bilo pošteno, če bi se je spomnili s skromnim spominskim obeležjem na njeni rojstni hiši. Tako bi poravnali svoj etični dolg, ki so ga štirim srčnim možem obilno »povrnili« 1978. leta ob praznovanju 200. obletnice prvega vzpona na Triglav. Naš ugledni planinski pisatelj Tine Mihelič je večkrat dejal in tudi zapisal, da smo Bohinjci vzeli usodo v svoje roke in sami prvi osvojili vrh Triglava. Tako je storila tudi bohinjska predstavnica nežnejšega spola, čeprav je bilo osvajanje visokih vrhov v tistih časih v domeni moškega sveta. Rozalka je bila hči znamenitega bohinjskega gorskega vodnika in graditelja prve planinske koče v Julijskih Alpah. To je bil Jožef Škantar iz Srednje vasi; po domače se je reklo pri Šestu in na hiši je še danes številka 46. To hišno ime so sorodniki prenesli v drugo hišo, Jožefov roj­ stni dom pa je pred desetletji postal počitniška hišica. Joža je po poroki kot gostač živel v različnih hišah, tako da Status animarum, ki ni najbolj zanesljiv vir podatkov, na različnih mestih različno navaja, v kateri hiši je bila rojena Rozalija. Rodi­ la se je v takrat imenovani Baronovi hiši (št. 37), ki jo je baron Žiga Zois očitno dal zgraditi za potrebe svo­ jih uslužbencev. Jožef je bil Zoisov revirni lovec in še danes se pri tej hiši reče pri Jagru in tudi pri Štancarju, ker je bil poznejši lastnik kamnosek. (Mimogrede po­ vedano, je bil to Anton Arh, »štancar« kamnitega mos­ tu ob Bohinjskem jezeru.) Pozneje si je Jožef zgradil svoj dom, ki se ga je prav tako prijelo ime pri Jagru (št. 68). Po ustnem izročilu naj Foto: Wikipedija bi se Jožefu rodilo sedem

otrok, štiri dekleta in trije fantje. Vendar sem jih v dokumentih zaen­ krat našla šest; prva hči Mina, ki se je poročila k Pekovcu v Srednji vasi (št. 71), se je rodila še na ženinem domu na Brodu (št. 8). Četrti otrok je bil Lovrenc ‒ prav tako znamenit gorski vodnik - in peta po vrsti je bila Rozalija, ki se je rodila 18. septembra 1849. leta. Rozalkin oče se je že pri devetnajstih (roj. 1809) prvič povzpel na Tri­ glav, potem pa še neštetokrat, saj je tja vodil domače in tuje planince. Hči naj bi se z njim prvič podala na vrh pri enaindvajsetih letih, v av­ gustu 1870. leta, skupaj z dvema ljubljanskima gospodoma. Iz neka­ terih zapisov planinskih piscev izvemo, kako veliko junaštvo je bilo to. Takrat ni bila v skale vsekana še nobena stopa, nikjer ni bilo nobenega klina ali jeklene vrvi. Rozalka je morala plezati v širokem krilu, ki je segalo do tal. Iz raznih virov izvemo, da se je že takoj naslednje leto spet podala na goro prav na svoj dvaindvajseti rojstni dan (avtoričina pripomba). Pred tem sta oče Jožef in njegov brat že nekoliko popravila pot in zabila nekaj klinov. Planinci so Rozalko imenovali gorski vodnik v krilu. Rozalija je šla pozneje služit na Koroško, kjer je imela na skrbi tudi svoja dva nečaka, ki sta se učila za mesarja. Nečak Martin je imel tam nezakonsko hčerko Rozo (1884), ta se je po materi Ani pisala Hölbling. Pri sedmih letih jo je Škantarjeva pripeljala v Bohinj; pozneje pa sta bili oskrbnici planinskih koč. Zelo jima je prišlo prav, da sta obe dobro go­ vorili nemško. In obe sta imeli po takratni koroški šegi podobni frizuri, figo na vrhu glave. Naš ded, Mežnarčkov ata - tudi gorski vodnik in nosač - je še do­ bro pomnil Rozalo. Večkrat je dejal, da je bila že pred letom 1870 na Triglavu, vendar tega ni nihče nikamor zabeležil. Prav gotovo mu je sama pripovedovala o tem, saj je hodila k sosednjemu Špancu (št. 41), kjer je bila poročena njena pranečakinja Roza, ki so ji po domače rek­ li Špančov Rozəlj. Tudi ona je bila imenitna ženska; ljudem je prala svilene rute, kravate, volnene odeje itd. Znani so njeni samozavestni nastopi pred žandarji, ko je reševala svojega moža Janeza, nepobolj­ šljivega ravbšica. V ljudskem spominu je ostala tragična smrt njenega nezakonskega otročiča, ki se je utopil v prgišču vode na dnu škafa. Rozəlj je tudi kadil(a), a ljudje ji niso zamerili, čeprav so kajenje v tistih časih pri drugih ženskah obsojali celo v verzih. Njen mož Janez Zupanc je tudi Francu Ceklinu pripovedoval o teti, ženski »prvopristopnici« na Triglav, kakšna da je bila po zunanjosti. Bila je srednje velike in drobne postave ter čednega obraza. Bila je zelo zgovorna in imela je smisel za humor, ki ga je prav gotovo podedovala po Šestovi rodovini. Rozalija Škantar je živela pri bratu Lovrencu; ta je pri Jagru pode­ doval očetovo hišo. Z ženo Mino nista imela otrok; Lovrenc je umrl leta 1910, žena pa čez dve leti. Po vsej verjetnosti se je Rozalija v svoji bolezni zatekla k sorodnikom, kajti umrla je pri Pekovcu, 1. maja 1911. leta, v dvainšestdesetem letu starosti. Jagrova hiša je bila kmalu prodana; kupil jo je Janez Stare, Zapo­ ljarjov iz Češnjice. In tako danes v njej živi Staretov rod, ki s svojo izvirnost­jo in podjetnostjo spominja na nekdanjega znamenitega last­ nika tega doma. ・

Popravek V novembrski številki smo objavili dva prispevka Smučarskega društva Bohinj. Članek o jesenskih aktivnostih v društvu in napoved sejma rabljene športne opreme. Pri obeh smo napačno navedli, da gre za Športno društvo Bohinj, namesto Smučarsko društvo Bohinj. Za neljubo napako se opravičujemo. ・

Drsališče Bohinjska Bistrica Brane Iskra

Sporočamo vam, da bo drsališče v Bohinjski Bistrici odprto prvi vikend v decembru. Tudi letos je drsališče združeno s ski servisom. Športne rekvizite, smuči, drsalke, sanke oz. zimsko športno ponudbo lahko dobite na enem mestu. Poleg izposoje bo možnost servisiranja smuči in drsalk. V mrzlih dneh pa se boste lahko pogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom. Novosti na drsališču bodo novi pripomočki za učenje drsanja in osvetlitev (svetlobni efekti), pri čemer bo možno drsati v disko verziji,

12

šport in sicer ob petkih in sobotah v večernih urah. Na drsališču smo prisotni med delavniki od 10. do 12. in od 16. do 22. ure; med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami pa od 10. do 22. ure. Čez zimo pa bomo organizirali tudi hokejske turnirje. Vstop na drsališče je brezplačen. ・

NK Bohinj jesenski prvak! UO NK Bohinj

Tinkara in Žan na podelitvi za pokal Cocta, poletje 2016, foto: arhiv SSK Bohinj

Jesenski prvaki Gorenjske, foto: NK Bohinj

Letošnji jesenski del sezone v NK Bohinj je za nami. NK Bohinj jo je opravil zelo dobro. Po dolgih letih smo v vseh selekcijah nastopali z samostojnimi ekipami, brez pomoči NK Bled, kjer sodelujemo zgolj še v kadetski kategoriji. To je velik uspeh za naš mali prostor in hkrati izziv v tako majhnem okolju kot je Bohinj zagotoviti enakovredne ekipe več­ jim krajem, kot so Jesenice, Škofja Loka, Kranj, ... Tako do tudi naši igralci sprejeli spremembe in vedno bolj doka­ zovali, da imajo kvaliteto. Navdušujejo nas predvsem najmlajši, ki ­kljub temu, da rezultatov do 11 leta starosti v nogometu ne beležimo, do­ kazujejo da se lahko kosajo z vsemi ekipami. V ekipah U13 in U15 se ločitev od NK Bled najbolj odraža na rezultatih, a kljub temu kažejo trend navzgor. Predvsem ekipa U15 je pokazala izjemno željo in doseg­ la par lepih zmag. Vidi se povezanost igralcev, kar je v ekipnih športih bistvenega pomena. Bistveno pa je, da otroci uživajo v nogometni igri in se med njimi splete ogromno prijateljskih vezi, postali so resnično prava »klapa«. Da pa dobro delo z mlajšimi selekcijami obradi sadove, pa je letos jeseni dokazala članska ekipa NK Bohinj. Po povratku nekaterih naših »legionarjev«, so z jesenski delom v 1. GNL opravili z odliko, vodijo na prvenstveni lestvici in so s tem postali jesenski prvaki Gorenjske. Izred­ no mlada, nadarjena ekipa je rasla iz tekme v tekmo in premagovala nasprotnike. S tem so seveda v klubu porasli tudi apetiti in bomo storili vse kar je v naši moči, da jim v primeru uspeha ob koncu tekmovanja, zagotovimo ustrezne pogoje za igranje na višjem nivoju, to je v 3. SNL. Poleg vodstva na prvenstveni lestvici pa so odlično nastopali tudi v pokalnem tekmovanju, kjer so se uvrstili med 4 najboljše ekipe. V tem tekmovanju sodelujejo vse ekipe iz vseh nivojev tekmovanja. Tako so iz tekmovanja izločili kar dve ekipi, ki sta člana 3. SNL. V primeru uspeha v naslednjem kolu tekmovanja bi se tako uvrstili med 32 najboljših ekip v Sloveniji, kar bi bil prav gotovo eden največjih uspehov v klubski zgodovini. V upanju, da bo tako uspešen tudi pomladanski del sezone se vsem navijačem in podpornikom zahvaljujemo za podporo in jih vabimo k ogledu tekem velikega nogometa ponovno konec marca prihodnje leto. Vse ljubitelje nogometa pa pred tem vabimo na oglede Zimske lige v malem nogometu v kateri sodeluje 8 ekip in že poteka v Dvorani Danica vsako soboto popoldne od 17. ure dalje. Športni pozdrav! ・

Padel nov bohinjski rekord SSK Bohinj, Brane Iskra

Kot smo poročali že v prejšnji številki Bohinjski novic, smo uspešno sklenili poletno sezono s skupnimi pripravami v Planici. Povemo lah­ ko tudi, da so otroci z dobrimi skoki spodbujali eden drugega in da so prav vsi skočili na večjih skakalnicah, kjer ponavadi trenirajo, in podalj­šali svoje osebne rekorde. Padel pa je tudi nov bohinjski ženski rekord, ki ga je podaljšala Katra K. in zdaj znaša 122 m! Rekorde so

izboljšali France D. K. 7 m, Ben Ž. 8 m, Miha M. 13,5 m, Martin R. 25 m, Žiga L. 51 m, Tinkara K. 58 m. V Tržiču smo na podelitvi priznanj uradno sklenili poletno tekmoval­ no sezono. V skupnem seštevku sta bila Tinkara Komar in Žan Žnidar na tretjem mestu v kategorijah deklice do 13 in dečki do 13 let. V prejšnjem članku nam je jo zagodel tiskarski škrat, izostala je obja­ va zelo lepega uspeha Martina Resmana, ki je na domači tekmi osvojil 6. mesto med 40 nastopajočimi tekmovalci v kategoriji cicibanov. Pred zimsko sezono smo opravili še test fizičnih sposobnosti na Fakulteti za šport, se udeležili licenčnih seminarjev in si za nagrado ogledali Muzej iluzij v Ljubljani. Olimpijski komite Slovenije je povabil Katro Komar na skupni tabor, ki so ga letos organizirali v Ljubljani. Tam so izbrani tekmovalci iz raz­ ličnih športnih panog izvajali team building in se pripravljali na EYOF (Olimpijske igre mladih), ki bo to zimo v turškem Erzurumu. Naj vas že danes povabimo v program Skoči z nami, kjer bomo tudi letos organizirali brezplačno alpsko šolo. Z odličnimi rezultati naših slovenskih orlov pa že sedaj vabimo tudi vse zainteresirane otroke, ki bi se radi preizkusili v skokih na K 5 m skakalnici, sprva z alpskimi smučmi, kasneje pa tudi s pravo skakalno opremo, ki jo v našem klu­ bu dobijo brezplačno, da se nam vsak torek in četrtek pridružijo na Hansenovi skakalnici. V decembru bomo iskali prave občutke za dobre skoke na snegu doma in v tujini, s tekmami v novi zimski sezoni pričnemo konec de­ cembra in v začetku novega leta. Mi se bomo potrudili, da bomo uspešno skočili v novo sezono, vi pa nas lahko podprete z nakupom klubskega koledarja, ki bo tudi letos nekaj posebnega. Želimo vam lepe prihajajoče praznike, obiščete in pomagate pa nam lahko tudi na novoletnih prireditvah, ki bodo tradi­ cionalno potekale v šotoru v Danici. ・

Vadbe Športnega društva Bohinj Športno društvo Bohinj

Od septembra v Športnem društvu Bohinj potekajo vadbe za otroke. Najmlajši se srečujejo s splošno športno vadbo, starejši z osnovami at­ letike in splošne vadbe. Vadbe potekajo dvakrat tedensko na Bohinjski Bistrici, v Srednji vasi in na Koprivniku. Vsem otrokom, ki redno obiskujejo vadbo, smo letos podarili trenirke športnega društva in bidone, enkrat mesečno pa smo jim brezplačno omogočili plavanje v Vodnem parku Bohinj, otrokom, ki vadijo na Ko­ privniku, pa smo omogočilo eno uro brezplačnega tečaja angleščine. Odziv je pozitiven, saj vadbe letos obiskuje veliko število otrok. In ker so otroci letos zelo pridni in marljivi, nas bo obiskal tudi Miklavž. V organizaciji Športnega društva Bohinj in TK Ročnjek bomo otrokom ob igrah na prostem pričarali Miklavža v soboto, 3. 12. 2016, ob 16.30. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem vpletenim v orga­ nizacijo druženja. V društvu poteka tudi vadba za starejše. Srečujemo se ob torkih ob 20. uri. Vabljeni v naše programe! Info: sdbohinj@gmail.com, 040-468-376 Saša, 030-401-691 Tadej

13

šport, ml adina , izobr a že vanje

Vsem občankam in občanom občine Bohinj pa iz Športnega društva Bohinj želimo veliko zdravja, sreče, zadovoljstva, razumevanja, pred­ vsem pa gibanja v letu, ki prihaja. Srečno in razgibano leto 2017! ・

Vrtec in šola smučanja na smučišču Senožeta Športno društvo Bohinj

VRTEC IN ŠOLA SMUČANJA Športno društvo Bohinj SMUČIŠČE SENOŽETA od 9.00 - 12.00 ure in od 13.00-16.00 ure VIKENDI, ŠOLSKE POČITNICE IN PO DOGOVORU VRTEC NA SNEGU V vrtec lahko vpišete otroke od 3 leta dalje, spoznavali se bomo s prvimi koraki na smučeh in se skozi igro naučili marsikaj novega. ( dnevni, vikend ali 5 dnevni tečaj) ŠOLA SMUČANJA V šolo lahko vpišete otroke ne glede na njihovo predznanje – otroci bodo razdeljeni po skupinah, glede na njihovo znanje . (dnevni, vikend ali 5 dnevni tečaj) Cenik : 25 eur/ dan , 125 eur / 5 dni (drugi otrok 20 eur oz. 100 eur )

Informacije in prijave: Športno društvo Bohinj ( do petka vsak teden) - prijave do zapolnitve prostih mest. sdbohinj@gmail.com ali 040-468-376 Saša , 030-401-691 Tadej

Tudi letos na smučišču Senožeta organiziramo vrtec in šolo smučanja. Programa bosta potekala ob vikendih, takoj ko bodo snežne razmere to dopuščale. Med počitnicam in med tednom je možno učenje smučanja po dogovoru. Vikend in počitniški tečaji bodo potekali od 9. do 12. ure ali od 13. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure učenja smučanja. V času šolskih počitnic bomo ob zadostnem številu prijav organizira­ li tudi tečaj drsanja, ki bo potekal na Senožeti. Več informacij dobite na: sdbohinj@gmail.com, 040-468-376 Saša, 030-401-691 Tadej ・

Toplejše vreme na Pokljuki še ne ogroža biatlonskih tekem Organizacijski odbor Pokljuka

S tekmo mešanih štafet se je v nedeljo v Östersundu na Švedskem začela nova sezona BMW IBU svetovnega pokala v biatlonu. V nasprot­ ju s preteklimi leti bo Pokljuka tokrat že druga postaja, preizkušnje bo gostila med 8. in 11. decembrom. V četrtek bosta na sporedu uradna treninga, v petek šprinta, v soboto zasledovalni tekmi in za zaključek v nedeljo še štafeti. Zaradi nizkih temperatur v prvi polovici novembra so na Rudnem polju zrasli kupi narejenega snega, skupaj okoli 10.000 kubičnih met­ rov, a proge so štirinajst dni pred tekmovanjem še zelene, saj zara­ di visokih temperatur v zadnjih dneh in obilnega dežja snega še niso razvozili po progah. »Temperature so res visoke, k sreči so bile pred štirinajstimi, desetimi dnevi dovolj nizke, da smo naredili dovolj kom­ paktnega snega. In tudi na snežnih deponijah ga imamo še dobrih

Foto: arhiv OO Pokljuka

10.000 kubičnih metrov, tako da tekmovanje, razen ob ekstremnih temperaturah, ko bo sneg že na progah, ni ogroženo,« je trenutne raz­ mere razkril vodja tekmovanja Matej Kordež, ki načrtuje, da bi sneg po progah začeli razvažati v začetku prihodnjega tedna, vse pa je odvisno od vremenske napovedi, ki vendarle spet napoveduje izdatnejšo ohla­ ditev. Ostale priprave na biatlonski konec tedna na Pokljuki potekajo po ustaljenem urniku, začela se je postavitev mobilne infrastrukture, va­ sica za tekmovalne ekipe pa bo postavljena prihodnji teden. Včeraj se je zaključila imenska prijava tekmovalk in tekmovalcev. »Prijavljenih je 35 ekip, od tega 33, ki bodo nastopile s tekmovalci, skupaj bo na Po­kljuki skoraj 300 biatlonk in biatloncev ter še približno toliko nji­ hovega spremljevalnega osebja. Prišli bodo tako rekoč vsi biatlonski zvezdniki, tudi lanska zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala Francoz Martin Fourcade in Čehinja Gabriela Koukalova, ki je osvojitev globusa slavila še z dekliškim priimkom Soukalova. Prve ekipe na Bledu pričakujemo 5. decembra, ko bo z dvema čarterski­ ma poletoma s Švedske prišla glavnina tekmovalcev in tekmovalk, že naslednji dan pa tudi na prvih treningih na Rudnem polju,« je povedal generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka, Tomaž Šušteršič. V preteklih letih so biatlonske tekme na Rudnem polju zaznamo­ vali tudi številni gledalci in odličnega vzdušja, ki ga naredijo ljubitelji biatlona na stadionu in ob progah, si tekmovalci želijo tudi letos. »Za­ nimanje za biatlonski konec tedna na Pokljuki je veliko, predvsem med tujimi obiskovalci, blejski in delno tudi bohinjski hoteli so praktično zapolnjeni z biatlonskimi gosti. Dnevne vstopnice so še na voljo, proda­ ja poteka na vseh prodajnih mestih, ki so v sistemu Eventim, še posebej pa priporočamo nakup na bencinskih servisih Petrola, kjer jih lahko kupite s popustom. V tekmovalnih dneh bodo vstopnice na voljo tudi ob vstopu na prizorišče,« je še dodal Šušteršič. Za tekme na Pokljuki pa ni veliko zanimanja le med navijači in lju­ bitelji biatlona, ampak tudi med predstavniki sedme sile. »Trenutno je akreditiranih že 99 novinarjev, fotografov in ostalega osebja, vsi tisti, ki bi še radi oddali prošnjo za akreditacijo, pa to še lahko naredijo do jutri, 25. novembra, preko spletne strani Pokljuke ali Mednarodne biatlonske zveze,« je opomnila vodja medijskega središča pokljuškega tekmovanja, Antonija Ražen. ・

Norveška pisateljica Maria Parr med bohinjskimi osnovnošolci Marija Helena Logar

Za našo šolo je bil četrtek, 24. november, poseben dan. Obiskala nas je Maria Parr, ki velja za eno najpomembnejših sodobnih norveških pi­ sateljic za otroke in mladino. Najpogosteje jo primerjajo z Astrid Lind­ gren in Johanno Spyri (avtorico klasike za otroke Heidi). Leta 2005 je izdala prvo knjigo Vafljevi srčki (Vaffelhjarte), ki ji je v trenutku prinesla številne nagrade tako doma kot v tujini, z drugo knjigo Tonja iz Hudega brega (Tonje Glimmerdal, 2009) pa si je sta­ tus ene najbolj priljubljenih norveških avtoric za otroke le še utrdi­ la. Prejela je zavidljivo število nagrad, navdušenih odzivov literarnih kritikov in pridobila zveste oboževalce po vsem svetu. Njeni deli je iz norveščine v slovenščino mojstrsko prevedel domačin Darko Čuden,

14

ak tualno

Foto: Karmen Zupan

profesor ­germanistike na ljubljanski filozofski fakulteti, ki je srečanje s pisateljico pri nas tudi vodil. Maria Parr je bila presenečena nad toplim sprejemom, ki so ji ga izkazali naši učenci. Razveselila jo je razstava likovnih stvaritev z mo­ tivi iz njenih knjig, navdušil pa jo je tudi kulturni program petošolcev in šestošolcev, ki je bil - tako kot njeno pisanje - hudomušno obarvan. Sproščen pogovor med pisateljico in prevajalcem je potekal v nor­ veškem jeziku, učenci pa so ob zastavljanju zanimivih vprašanj dobili še bolj zanimive odgovore. Zagotovo bo srečanje vsem ostalo v prijet­ nem spominu, še najbolj pa učencem, ki so se na koncu dokopali do avtoričinega podpisa in posvetila. ・

Uvrstitev med najboljša ­ljubezenska pisma domovini

Karin Komar, Ajda Kreslin, Manca Rupnik in Karmen Ličef na praksi na otoku ­Tenerife, foto: Karmen Ličef

je satelite. Ob nedeljah smo imeli prosti čas, ki smo ga preživeli vsak drugače. Veliko nas je odšlo na črno plažo, kjer smo izkusili moč valov atlantskega oceana. Dobili smo res odlično priložnost, s katero smo pridobili veliko nove­ ga znanja in izkušenj z delom v tujini in angleškim jezikom. Več o naši delovni praksi ter o praksi tretjih letnikov medijskega in ekonomskega tehnika na Dunaju, v Milanu in Budimpešti pa na FB stani naše šole. ・

Izmenjevalnici v Društvu mladih Bohinj Katarina Košnik

Marija Helena Logar

Letos je potekal že peti literarni natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji. Organiziralo ga je Kulturno društvo Josipine Turnograjske Preddvor, ki na tak način sledi prvi slo­ venski pesnici, pisateljici in skladateljici Josipini Urbančič Turnograj­ ski. S svojim zaročencem si je namreč izmenjala več kot tisoč ljubezen­ skih pisem. Za tokratno temo natečaja so organizatorji izbrali ljubezen do domovine, saj mineva 25 let, odkar je Slovenija postala samostojna država. Tradicija pisanja pisem očitno tudi v 21. stoletju med mladimi ni zamrla. Na to kaže podatek, da je na natečaju sodelovalo okrog 400 mladih iz vse Slovenije, med njimi tudi bohinjski devetošolci. Strokovno žirijo je s svojim izvirnim ljubezenskim pismom domovini prepričala Liza Marcela Kunstelj iz 9. b razreda, ki se je uvrstila na četrto mesto in se tako udeležila svečane prireditve s podelitvijo priznanj in nagrad v Preddvoru. Za uspeh ji iskreno čestitamo! ・

Foto: Arhiv DMB

V Društvu mladih Bohinj so v zadnjih letih uspešno organizirali že dve izmenjevalnici oblačil, konec oktobra v avli kulturnega doma Joža Ažmana uspešno tudi tretjo. Ker so obiskovalci izmenjevalnice tudi tokrat več oblek prinesli, kot odnesli so vse preostale obleke predali Rdečemu križu, kjer so jih z veseljem prevzeli.

Poslovno komuniciranje Karmen Ličef, 3. g EGSŠ Radovljica

Dijaki in dijakinje 3. letnika ekonomske gimnazije Radovljica smo se 30. oktobra odpravili na tritedensko praktično izobraževanje na Tenerife. Kljub temu da je za gimnazije značilno, da ne opravljajo prak­ se, smo dobili odlično priložnost v okviru mobilnosti Erasmus+. Na praksi so bili z nami tudi dijaki ekonomske gimnazije iz Celja. Prakso smo opravljali na FU Academy med 9. in 17. uro, vseh 5 delovnih dni. Tema praktičnega izobraževanja je bila poslovno komuniciranje. Učili smo se, kako najlažje zaslužiti denar z delom preko interneta in kako stranke privabiti, da kupijo tvoj izdelek ali uporabijo tvojo storitev. Na FU Academy smo imeli tudi tečaj salse. Med vikendi smo si vzeli čas za ekskurzije in odkrivanje nove kulture. Ogledali smo si park Loro, kjer smo videli zelo zanimive predstave morskih levov, ork in delfinov. Bili smo tudi v parku Siam, ki je eden izmed največjih vodnih parkov v Evropi. Povzpeli smo se na vulkan El Teide, ki je visok 3718 m, mi pa smo bili približno na nadmorski višini 2300 m v nacionalnem parku, ki je prava senzacija za turiste, saj je tam popolnoma drug rastlinski svet. Okolje se zdi podobno kot na Marsu, zato tja NASA pošilja svo­

Foto: Arhiv DMB

Tako kot oblačila pa imajo molji radi tudi knjige, zato so v Društvu mladih Bohinj našli rešitev tudi za to. Organizirali so prvo izmenjeval­ nico knjig, na kateri je vsak lahko svojo nepoškodovano in prebrano knjigo zamenjal za drugo. Za popestritev programa so se povezali z Knjiž­nico Antoma Tomaža Linharta Radovljica - enoto v Bohinjski Bis­ trici, ki so s programom poskrbeli tudi za mlajše. ・

VSEBINA 26. ODLOK o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja občine Bohinj 27. ODLOK o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov z območja občine Bohinj 28. ODLOK o priznanjih Občine Bohinj 29. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 30. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 31. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 32. POPRAVEK Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ­občinskih taksah v Občini Bohinj 33. POPRAVEK Odloka o predkupni pravici Občine Bohinj

26. Na podlagi 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Odloka o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št 5/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik OB, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 16. redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel

ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov; -- »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.

II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 3. člen (vsebina javnih služb) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter Odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj. 4. člen (ločeni računovodski izkazi) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost odlaga­ nja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. 5. člen (območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb) (1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za območje občine Bohinj. (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.

o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja občine Bohinj

6. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe) Med objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, sodi odlagališče s pripadajočimi nepremičnimi tehnološkimi enotami za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na lokaciji Mala Mežakla na Jesenicah, skladno s predpisi o odlagališčih, ki so v upravljanju koncesionarja.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB

ODLOK

1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za pode­ litev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (2) Občina Bohinj zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka z neposredno podelitvijo koncesije javnemu podjetju JEKO-IN, d.o.o., Jesenice (v nadaljevanju: koncesionar), ki je upravljavec odlagališča za komunalne odpadke na Mali Mežakli, zaradi zagotovitve dolgoročnega odlaganja ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi, ki se izvaja v okviru Centra za ravnanje z odpadki Mala Mežakla. (3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let z možnostjo podaljšanja za 5 let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

-------

2. člen (pojmi in izrazi v odloku) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: »gospodarska javna služba«: je obvezna gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; »koncedent«: je Občina Bohinj; »občinski svet«: je Občinski svet Občine Bohinj; »koncesionar«: je JEKO-IN, d.o.o., Jesenice, Cesta maršala Tita 51, 4270 Jesenice; »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; »povzročitelj odpadkov«: je vsaka oseba na območju občine Bohinj, katere delova_nje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov),

7. člen (obveznosti koncesionarja) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: 1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; 2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; 3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdrav­ ju ljudi v najkrajšem možnem času od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov oz. glede na zahtevnost potrebnih posegov v časovnem okviru prihoda pozvanih pooblaščenih intervencijskih služb (interventno izvajanje javne službe); 4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjklji­ vosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; 5. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi; 6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izva­ janju javne službe; 7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.

Številka 10

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB 8. člen (viri financiranja) (1) Javna služba se financira s ceno storitev javne službe. (2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa meto­ dologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe. (4) Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, je Občinski svet Občine Bohinj. (5) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme občina, kolikor to ni urejeno z drugim veljavnim aktom. (6) Izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov in koncesionar se lahko s posebno pogodbo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal zbiralec komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih storitev.

V. KONCESIJA 9. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. (2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Bohinj. 10. člen (koncesijska pogodba) S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe. 11. člen (koncesionarjev pravni monopol) (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: -- izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, -- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. 12. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let z možnostjo podaljšanja za 5 let. (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe obeh pogodbenih strank. 13. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s tem odlokom, je v tem delu neveljavna. 14. člen (razmerje do podizvajalcev) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

Bohinj, 2. december 2016

17. člen (strokovni in finančni nadzor) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 18. člen (obračunavanje stroškov javnih služb) (1) Uporabniku storitve javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov obračunava stroške teh storitev koncesionar. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko koncesionar pooblasti Režijski obrat Občine Bohinj kot izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da ta v njegovem imenu in za njegov račun obračunava to storitev. (3) V primeru realizacije drugega odstavka tega člena pripada izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Občinski svet Občine Bohinj s potrditvijo elaborata. 19. člen (obveščanje o statusnih spremembah) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji, kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre. 20. člen (obveščanje koncedenta) Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: -- postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; -- stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe; -- poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; -- v vseh primerih višje sile. 21. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. (2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavaro­ valne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam).

--

22. člen (dolžnosti in pravice koncedenta) (1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; (2) Pravice koncedenta so zlasti: nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor; druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

VI. NADZOR

---

15. člen (nadzor nad izvajanjem javnih služb) (1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

23. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: -- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, -- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, -- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

16. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojni organ občinske uprave.

--

24. člen (dolžnosti uporabnikov) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,

Številka 10 --

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

VIII. PRENOS KONCESIJE 25. člen (oblika) (1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

-----

26. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: s prenehanjem koncesijske pogodbe, s prenehanjem koncesionarja, z odvzemom koncesije, z odkupom koncesije.

27. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: -- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, -- z enostranskim razdrtjem, -- z odstopom od koncesijske pogodbe, -- s sporazumno razvezo. (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe. 28. člen (potek roka koncesije) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. 29. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha: -- v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka nad koncesionarjem, -- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, -- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, -- če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, -- če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena. 30. člen (odstop od koncesijske pogodbe) (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: -- če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, -- če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja. 31. člen (sporazumna razveza) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Bohinj, 2. december 2016

32. člen (prenehanje koncesionarja) (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. 33. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: -- če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo, -- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. (2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava. 34. člen (odkup koncesije) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Bohinj, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.

X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 35. člen (višja sila) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov (v kolikor so načrti ukrepov predpisani) oziroma skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Štab civilne zaščite občine Bohinj ter enote, službe in druge ope­ rativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame Štab civilne zaščite nadzor nad izvajanjem ukrepov. 36. člen (spremenjene okoliščine) (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.

XI. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 10

Bohinj, 2. december 2016

37. člen (pristojnosti organov koncedenta) Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih posamičnih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.

stavka s podelitvijo koncesije, na podlagi javnega razpisa. (3) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje 10 let z možnostjo podaljšanja za 5 let, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.

XII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

2. člen (pojmi in izrazi v odloku) (1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo: -- »gospodarska javna služba«: je obvezna gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov; -- »koncedent«: je Občina Bohinj; -- »občinski svet«: je Občinski svet Občine Bohinj; -- »koncesionar«: je na osnovi meril na javnem razpisu izbrani najugodnejši izvajalec javne službe; -- »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku; -- »povzročitelj odpadkov«: je vsaka oseba na območju občine Bohinj, katere delova­ nje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov; -- »uporabniki«: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje. (2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.

38. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. 39. člen (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 40. člen (odločba o izbiri koncesionarja) Ta odlok, v katerem je določen koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40). Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 12. člena tega odloka. 41. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Najkasneje 3 mesece po uveljavitvi tega odloka pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila. (2) V primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi. 42. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 0142-1/2016/3 Bohinjska Bistrica, 24. november 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

27. Na podlagi 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Odloka o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št 5/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik OB, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 16 redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel

ODLOK

o podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov z območja občine Bohinj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) (1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. (2) Občina Bohinj zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega od-

II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB 3. člen (vsebina javne službe) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajema gospodarska javna služba iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi ter Odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bohinj. 4. člen (ločeni računovodski izkazi) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. 5. člen (območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe) (1) Koncesionirana gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka se zagotavlja za območje občine Bohinj. (2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna. 6. člen (objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe) Med objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, sodi center za ravnanje s komunalnimi odpadki, v upravljanju koncesionarja, v okviru katerega se obdelujejo mešani komunalni odpadki po postopkih D8 in D9.

III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 7. člen (obveznosti koncesionarja) Dolžnosti koncesionarja so zlasti: 1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo; 2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki; 3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpra­ viti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi v najkrajšem možnem času od ugotovitve napake ali prejema obvestila uporabnikov oz. glede na zahtevnost potrebnih posegov v časovnem okviru prihoda pozvanih pooblaščenih intervencijskih služb (interventno izvajanje javne službe); 4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjklji­ vosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov; 5. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javne službe ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi; 6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o iz­ vajanju javne službe;

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 10

Bohinj, 2. december 2016

7. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe.

zloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja. (2) O izboru koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo, s katero lahko koncedent izbere samo enega od prijaviteljev oziroma le eno skupino prijaviteljev.

IV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE

VI. KONCESIJA

8. člen (viri financiranja)

(1) Javna služba se financira: s ceno storitev javne službe, iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne uporabe, katere ne spadajo v okvir embalažnih shem. (2) Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa meto­ dologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (3) Koncesionar ima na podlagi tega odloka pooblastilo za predlaganje cen storitev javne službe. (4) (Organ, ki v imenu koncedenta po tem odloku sprejme cene, je Občinski svet Občine Bohinj. (5) Podrobnosti v zvezi z obračunom javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov se lahko uredijo s tarifnim pravilnikom za javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga sprejme Občina, v kolikor to ni urejeno z drugim veljavnim aktom. (6) Izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov in koncesionar se lahko s posebno pogodbo dogovorita, da bo obračun v imenu in za račun koncesionarja opravljal zbiralec komunalnih odpadkov, na podlagi evidenc o uporabnikih storitev. ---

V. JAVNI RAZPIS 9. člen (objava javnega razpisa) (1) Koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena se podeli na podlagi javnega razpisa. (2) Sklep o javnem razpisu sprejme župan. (3) Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil ter na spletni strani občine. V skladu s sklepom župana se informacija o javnem razpisu lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred njegovo uradno objavo. 10. člen (razpisna dokumentacija) Razpisna dokumentacija mora vsebovati podatke, na podlagi katerih lahko kandidati izdelajo popolno prijavo: 1. naziv in sedež koncedenta, 2. podatke o objavi koncesijskega akta, 3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, 4. začetek in predviden čas trajanja koncesije, 5. postopek izbire koncesionarja, 6. merila za izbor koncesionarja, 7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe, 8. druge obvezne sestavine prijave, jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge...), 9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv, 10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, 11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev, 12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav, 13. rok za izbiro koncesionarja, 14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, 15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, 16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa. 11. člen (prijava na javni razpis) Vsaka oseba lahko vloži le eno prijavo na razpis. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo. Če oseba že kandidira samostojno, ne more kandidirati še kot član konzorcija. 12. člen (merila za izbor koncesionarja) (1) Merila za izbor izvajalca javne službe (koncesionarja) med prijavljenimi kandidati morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. (2) Ponderji po posameznih merilih, ki služijo za izbor izvajalca javne službe, morajo biti nediskriminatorni in natančno opisani v razpisni dokumentaciji. 13. člen (izbor koncesionarja) (1)Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisija posreduje poročilo (obra-

14. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Občina in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo naj­ kasneje v roku 30 dni od dneva, ko postane odločba o izbiri koncesionarja dokončna. (2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan po predhodnem soglasju Občinskega sveta Občine Bohinj. 15. člen (koncesijska pogodba) S koncesijsko pogodbo se uredijo naloge in dejavnosti koncesionarja, odgovornost in pravice ter obveznosti do koncedenta in uporabnikov. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe. 16. člen (koncesionarjev pravni monopol) (1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: -- izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, -- dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. (2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. 17. člen (trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let z možnostjo podaljšanja za 5 let. (2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe obeh pogodbenih strank. 18. člen (razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju s tem odlokom, je v tem delu neveljavna. 19. člen (razmerje do podizvajalcev) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

VII. NADZOR 20. člen (nadzor nad izvajanjem javnih služb) (1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. (2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. (3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. 21. člen (inšpekcijski nadzor) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski prekrškovni organ, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških, ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. 22. člen (strokovni in finančni nadzor) (1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA 23. člen (obračunavanje stroškov javnih služb) (1) Stroške storitev javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obračunava uporabniku koncesionar. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, lahko koncesionar pooblasti Režijski

Številka 10

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Bohinj, 2. december 2016

obrat Občine Bohinj kot izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, da ta v njegovem imenu in za njegov račun obračunava to storitev. (3) V primeru realizacije drugega odstavka tega člena pripada izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov nadomestilo upravičenih stroškov, ki zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. O spremembi višine nadomestila odloči Občinski svet Občine Bohinj s potrditvijo elaborata.

X. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

24. člen (obveščanje o statusnih spremembah) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji, kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.

32. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: -- po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, -- z enostranskim razdrtjem, -- z odstopom od koncesijske pogodbe, -- s sporazumno razvezo. (2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.

25. člen (obveščanje koncedenta) Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so: -- postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo; -- stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe; -- poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti; -- v vseh primerih višje sile. 26. člen (odgovornost koncesionarja) (1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe. (2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam. (3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavaro­ valne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo - zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini, uporabnikom ali tretjim osebam).

--

---

27. člen (dolžnosti in pravice koncedenta) (1) Dolžnosti koncedenta so zlasti: da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; (2) Pravice koncedenta so zlasti: nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe; druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

28. člen (pravice uporabnikov) (1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico: -- do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev, -- pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, -- uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

---

29. člen (dolžnosti uporabnikov) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost: upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe

IX. PRENOS KONCESIJE 30. člen (oblika) (1) Prenos koncesije je možen le s spremembo tega odloka. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. (2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

-----

31. člen (načini prenehanja koncesijskega razmerja) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: s prenehanjem koncesijske pogodbe, s prenehanjem koncesionarja, z odvzemom koncesije, z odkupom koncesije.

33. člen (potek roka koncesije) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena. 34. člen (razdrtje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha: -- v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju, -- če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije, -- če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, -- če koncesionar predpise ali koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, -- če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe. (2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. (3) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvid­ ljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz drugega odstavka tega člena. 35. člen (odstop od koncesijske pogodbe) (1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe: -- če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno, -- če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno. (2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja. 36. člen (sporazumna razveza) (1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. (2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. 37. člen (prenehanje koncesionarja) (1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja delovanja koncesionarja. (2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje, …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

Številka 10

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Bohinj, 2. december 2016

38. člen (odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: -- če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo, -- če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. (2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije. (3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. (4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.

44. člen (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže.

39. člen (odkup koncesije) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Bohinj, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.

46. člen (sklenitev koncesijske pogodbe) (1) Najkasneje 30 dni po izboru koncesionarja na podlagi javnega razpisa pošlje koncedent koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejetja. (2) V primeru nasprotja med pogodbo iz prejšnjega odstavka in predpisi veljajo neposredno predpisi.

XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 45. člen (odločba o izbiri koncesionarja) Ta odlok, v katerem je določen način izbora koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, je individualni akt o izbiri koncesionarja v smislu prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40). Uveljavitev odloka je podlaga za javni razpis za izbor koncesionarja, s katerim se sklene koncesijsko razmerje po tem odloku, ki se začne izvrševati po sklenitvi koncesijske pogodbe (rok koncesije) v trenutku iz 17. člena tega odloka.

47. člen (začetek veljavnosti odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

XI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE 40. člen (višja sila) (1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. (2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov (v kolikor so načrti ukrepov predpisani) oziroma skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. (3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Štab civilne zaščite občine Bohinj ter enote, službe in druge ope­ rativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame Štab civilne zaščite nadzor nad izvajanjem ukrepov. 41. člen (spremenjene okoliščine) (1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo iz koncesijske pogodbe.

XII. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA 42. člen (pristojnosti organov koncedenta) Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.

XIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV 43. člen (uporaba prava) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

Številka: 0142-2/2016/3 Bohinjska Bistrica, 24. novemeber 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

28. Na podlagi osmega odstavka 6. člena in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 8/07), je Občinski svet Občine Bohinj na 16. redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel

ODLOK

o priznanjih Občine Bohinj I. UVODNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok določa vrste priznanj Občine Bohinj, pogoje in postopek njihovega podeljevanja ter evidenco podeljenih priznanj. 2. člen Občina podeljuje priznanja posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za uspešno delo in za dejanja, ki imajo poseben pomen za občino, kot znak priznanja in zahvale ter z namenom, da z njimi spodbuja prizadeva­ nja za uresničevanje napredka, večanje ugleda in uveljavljanja občine v širšem prostoru. V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

II. VRSTE PRIZNANJ

-------

3. člen Priznanja Občine Bohinj so: naziv častni/a občan/ka Občine Bohinj, častni znak Občine Bohinj, plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo, plaketa Občine Bohinj, priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke, spominska listina

Številka 10

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

III. DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH Častni občan

4. člen Naziv častni občan Občine Bohinj je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za posebno pomembno delo in za zasluge, ki predstavljajo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine. Naziv častni občan Občine Bohinj se podeli s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi naziva častni občan Občine Bohinj. To priznanje se podeli osebam iz prvega odstavka tega člena samo enkrat. Častni občani so redno vabljeni na slovesnosti in prireditve v organizaciji Občine Bohinj in imajo med povabljenci posebno – častno mesto. Občina sproti spremlja njihove življenjske mejnike in sodeluje pri organizaciji jubilejnih prireditev v njihovo čast.

Častni znak Občine Bohinj

5. člen Častni znak Občine Bohinj podeljuje župan posameznikom, skupinam občanov in društvom za posebne dosežke na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam. Častni znak Občine Bohinj je barvni reliefni odtis Občine Bohinj dimenzije 44 x 56 x 3 mm, izdelan iz kovine in pritrjen na ustrezno podlago. Na podlago se pritrdi kovinska ploščica z vgraviranim napisom »Častni znak Občine Bohinj«, ime in priimek prejemnika ter datum podelitve.

Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo

6. člen Plaketo Občine Bohinj podeljuje občina posameznikom za življenjsko delo, za njihove pomembne dosežke in rezultate, ki predstavljajo trajen prispevek k razvoju občine in so pomembni za delo in življenje v njej ter za njen ugled. Občina podeli v posameznem letu praviloma eno občinsko plaketo za življenjsko delo. Dobitnik prejme izdelano listino z reliefnim odtisom grba Občine Bohinj. Na kovinski ploščici je vgraviran napis Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo, ime in priimek prejemnika ter datum podelitve.

Plaketa Občine Bohinj

7. člen Plaketo Občine Bohinj podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove večletne pomembne dosežke ter rezultate, ki predstavljajo prispevek k razvoju občine in so pomembni za njen ugled. Načeloma lahko občina v posameznem letu podeli največ tri plakete Občine Bohinj. Dobitnik prejme izdelano listino z odtisom grba Občine Bohinj. Na kovinski ploščici je vgraviran napis Plaketa Občine Bohinj, ime in priimek prejemnika ter datum podelitve.

Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke

8. člen Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke podeli občina med letom ali na občinski proslavi posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za dosežke in rezultate, ki so plod večletnega dela in pomembni za ugled občine, ali za požrtvovalnost in človekoljubje, ki ga izkažejo s svojimi dejanji v preteklem letu. Na listini je besedilo o priznanju oziroma zahvali za dosežek ali dejanje, s katerim so si dobitniki prislužili priznanje.

Spominska listina Občine Bohinj

9. člen Spominska listina Občine Bohinj se podeljuje ob pomembnih dogodkih in obletnicah na družbeno-ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek Občine Bohinj. Listino lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov in vse pravne osebe oziroma organizacije. Spominska listina je listina z odtisom grba Občine Bohinj z napisom »Spominska listina«, imenom in priimkom prejemnika ter namenom podelitve. Priznanje podeljuje župan na slavnostni seji občinskega sveta ali ob posebnih slavnostih, praznikih, svečanem sprejemu in ob dogodkih pomembnih za prejemnika priznanja.

IV. POSTOPKI ZA PODELITEV PRIZNANJ 10. člen Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev vseh priznanj v Občini Bohinj so lahko občani, politične stranke, liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge orga­ nizacije in skupnosti. 11. člen Naziv častni občan, plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo, plaketo Občine Bohinj in priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke podeli občina na osnovi sklepa, ki ga sprejme Občinski svet Občine Bohinj na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja. Častni znak in spominsko listino Občine Bohinj podeljuje župan.

Bohinj, 2. december 2016

12. člen Priznanja Občine Bohinj lahko prejmejo tudi posamezniki in organizacije, ki nimajo stalnega bivališča oziroma sedeža v Občini Bohinj in posamezniki in organizacije iz tujine, če so s svojim delom izjemno prispevali k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Bohinj. 13. člen Priznanja Občine Bohinj se podeljujejo na podlagi javnega razpisa za podelitev priznanj, ki ga objavi komisija na ustrezen način v javnih glasilih, najkasneje 3 mesece pred občinskim praznikom za tekoče leto. Z razpisom se objavijo: -- kriteriji za podelitev priznanj, -- obrazec (Predlog za podelitev občinskega priznanja Občine Bohinj), -- rok, do katerega morajo biti poslane pobude oziroma predlogi. 14. člen Vsaka pobuda mora biti napisna na obrazcu »Predlog za podelitev občinskega priznanja Občine Bohinj« 15. člen Komisija obravnava pobude za podelitev priznanj najkasneje v 60 dneh po prejemu pobude. Komisija lahko: -- zahteva od pobudnika, da vlogo dopolni, -- pobudo zavrne, če predlog ni dovolj ali ustrezno utemeljen, -- zaprosi za mnenje ustrezne strokovne institucije, občinske organe ali druge ustrezne organizacije, -- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko glede na prejete vloge ob soglasju predlagatelja spremeni vrsto priznanja. 16. člen Komisija sprejme ustrezen sklep za podelitev in ga posreduje Občinskemu svetu v potrditev. 17. člen Priznanja po tem odloku so enkratna, vendar se med seboj ne izključujejo. Praviloma jih izroča župan ali od njega pooblaščena oseba, skupaj s posebno listino, ki vsebuje utemeljitev priznanja in jo podpiše župan. Priznanja, razen spominske listine, se izroči na svečan način ob praznovanju občinskega praznika. Izjemoma se priznanja podelijo tudi od drugih svečanih dogodkih in simbolnih datumih.

VII. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ 18. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj opravlja Uprava Občine Bohinj. Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je javno in je na vpogled na Upravi Občine Bohinj. 19. člen Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko in vsebuje naslednje podatke: -- zaporedno številko, -- ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o prejemniku, -- datum seje, na kateri je bilo odločeno o podelitvi priznanja, ter številka sklepa Občinskega sveta, -- datum izročitve priznanja. 20. člen Sredstva za izvajanje tega odloka zagotovi Občinski svet v proračunu občine za vsako leto posebej. 21. člen Posameznega priznanja občine v posameznem letu ni treba podeliti, če tako odloči Občinski svet na osnovi utemeljitve Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

VII. KONČNE DOLOČBE 22. člen Odlok se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj in začne veljati petnajsti dan po objavi. Z dnem uveljavitve preneha veljati Odlok o priznanjih Občine Bohinj (Uradni list RS, št. 53/96, 32/97 in 53/99). Številka: 094-1/2016/17 Bohinjska Bistrica, 24. november 2016 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 10

29. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 16. redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel naslednji

SKLEP

Bohinj, 2. december 2016

1. člen S tem sklepom se na zemljišču s parc. št. 1278/7 (v izmeri 24 m2) k.o. Savica (ID 6548829), ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljiščem iz prejšnjega člena tega sklepa preneha status javnega dobra in postanejo last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se na zemljiščih s parc. št. 1268/9 (v izmeri 118 m2) k.o. Savica (ID 6537027) in parc.št. 1268/12 (v izmeri 316 m2) k.o. Savica (ID 6537051), ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljiščem iz prejšnjega člena tega sklepa preneha status javnega dobra in postanejo last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-161/2016 Bohinjska Bistrica, 24. november 2016

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Številka: 478-160/2016 Bohinjska Bistrica, 24. november 2016

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

32. Ob primerjavi tiskanega besedila z izvirnikom je bila ugotovljena tipkarska napaka v objavljenem Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 9, 4. november 2016, zato objavljamo

POPRAVEK

Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/16) se v 2. člen doda beseda »črta«, tako da se člen glasi:

30. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud1, 20/1-Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 16. redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel naslednji:

V 1. točki prvega odstavka 2. člena in v posebnem delu pod poglavjem Tarifa št. 1, se črta beseda »zabavne«. OBČINSKA UPRAVA

SKLEP

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se na zemljiščih s parc. št. 1994/10 (v izmeri 79 m2) k.o. Bohinjska Češnjica (ID 6317934) in parc.št. 1494/2 (v izmeri 79 m2) k.o. Gorjuše (ID 6317943), ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljiščem iz prejšnjega člena tega sklepa preneha status javnega dobra in postanejo last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-158/2016 Bohinjska Bistrica, 24. november 2016

33. Ob primerjavi tiskanega besedila z izvirnikom je bila ugotovljena tipkarska napaka v objavljenem Odloku o predkupni pravici Občine Bohinj, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj, št. 9, 4. november 2016, zato objavljam

POPRAVEK

Odloka o predkupni pravici Občine Bohinj V Odloku o predkupni pravici Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/16) se prvi člen, ki je bil napačno oštevilčen kot »11. člen« pravilno oštevilči kot »1. člen«. OBČINSKA UPRAVA

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

31. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud1, 20/1-Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 16. redni seji dne 24. novembra 2016 sprejel naslednji:

SKLEP

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

24

Nakup novega gasilskega vozila PGD Studor

Obnova Heminega plavža

Izgradnja garaže pri gasilskem domu Bohinjska Bistrica

Izgradnja nogometnega igrišča v Stari Fužini

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

25

Asfaltiranje državne ceste pod Studorjem

Izgradnja javnih toalet v Stari Fužini

Asfaltiranje državne ceste v Srednji vasi

Izgradnja kajakaških prostorov

Izdelava mobilnih prikolic

Izgradnja kanalizacije v vasi Brod

Izgradnja nove javne razsvetljave na Ravnah

Izgradnja kanalizacije v vasi Brod

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

26

Izgradnja opornega zidu v Boh. Češnjici

Popravilo ladje Zlatorog

Izgradnja otroškega igrišča v Boh. Češnjici

Postavitev parkirnega sistema

Izgradnja paririšča pri cerkvi na Bitnjah

Postavitev sanitarij na Veglju

Nakup novega reševalnega gasilskega vozila PGD Boh

Preplastitev dravne ceste Savica - Kamnje

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

27

Razširitev obračališča v Srednji vasi

Ureditev fasade na stavbi ribogojnice

Reševanje podjetja Filbo

Ureditev fasade pri ribogojnici

Sanacija odvodavanja v Koritih

Ureditev javne razsvetljave na Ribčevem Lazu

Ureditev društvenega doma v Bohinjski Bistrici

Ureditev javne razsvetljave pod Skalco

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

28

Ureditev kolesarske steze Srednja vas - Boh. Češnijca

Ureditev namakalnega sistema na nogometnem igrišču v Danici

Ureditev kulturnega doma v Stari Fužini

Ureditev odvodnjavanja v Srednji vasi

Ureditev mostu na Poljah

Ureditev pokopališča v Bohinjski Bistrici

Ureditev nabrežine potoka Bistrica

Ureditev poti v Fužinarskem zalivu

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

29

Ureditev pristanišča pod Skalco

Asfaltiranje ceste na Nemški Rovt

Ureditev vodotoka na Gorjušah

Asfaltiranje ceste Voje-Vogar

Ureditev železniške postaje

Zamenjava dodelane parkirne opreme ob Bohinjskem jezeru

Gradnja opornega zidu na Pozabljenem

projek t i , z ak l jučeni v le t u 2016

30

Ureditev kanalizacije in vodovoda na Nemškem Rovtu

Popravilo stopnic pri cerkvi v Srednji vasi

Nakup defibrilatorjev

Preplastitev državne ceste v Ukancu

Obnova fasade muzeja Tomaža Godca

31

ogl a si 040/202 384

Sanacija kanalizacijskega omrežja in vodovoda na Grajski ulici

Fotografije, s katerimi smo preleteli številne ­investicije v tem letu smo pridobili iz arhiva Občine Bohinj. Hvala. 17. 12. 2016

LET / YEARS

ogl a si 040/202 384

32

33

ogl a si 040/202 384

ogl a si 040/202 384

34

35

• SERVIS ZA VSE ZNAMKE VOZIL • VULKANIZERSTVO • KLEPARSTVO IN AVTOLlČARSTVO • AVTODELI • KVALITETA IN ODLIČNE CENE NA PRVEM MESTU!

ogl a si 040/202 384

36

z adnja s t r an

LIPP

POHIŠTVO BOHINJ

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE

Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 UR ZA ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 E www.optika-berce.si

VAM ŽELI KOLEKTIV LIP POHIŠTVO BOHINJ

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite