Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XXIII 9. OKTOBER 2020 ŠTEVILKA 10
Evropski teden mobilnosti 2020 (na 3. strani)
2
8
16
18
20
AKTUALNO
TURIZEM
IZ NAŠIH KRAJEV
KULTURA
ŠPORT
Javna razprava – Stanovanjska strategija Občine Bohinj
Nova prikazovalnika hitrosti »Vi vozite« na Pokljuki
Vodnikovi dnevi
Poletavci in Najpoletavci 2020
Zgodovinski dosežki za člane Kajak kanu kluba Bohinj Foto: Eva Doljak
2
ak tualno
Županov uvodnik Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Naj se najprej dotaknem najbolj pereče zadeve, to je covid-19. Po dolgih mesecih uspešnega »boja« proti koronavirusu smo tudi Bohinjci omagali. Glede na podatke imamo do 26. 9. v občini tri pozitivne primere na koronavirus. To ni številka, ki bi sprožila paniko in strah, je pa številka, ki nam da vedeti, da tudi v Bohinju obstaja nevarnost okužbe. Imam občutek, da so nam ti meseci brez pozitivnih bolnikov vsejali nekakšno lažno varnost in miselnost, da smo tu v Bohinju varni. Ni stoodstotne varnosti, smo pa lahko bolj varni, če bomo upoštevali navodila in ukrepe. Žal še sedaj, ko imamo pozitivne primere, videvamo večje skupine ljudi brez mask, ki ne upoštevajo medsebojne razdalje. Posebej bi prosil mlade, da kljub zmotnemu mišljenju, »da se jim ne more nič zgoditi«, upoštevajo pravila. Prob lematično ni samo samo bolezensko stanje človeka, problem lahko nastane zaradi izolacije, ki privede do izostanka v šoli in na delovnem mestu. Zavedati se moramo, da kljub različnim in včasih precej nas protujočim mnenjem stroke stanje še zdaleč ni tako enostavno. Zato je nujno, da pri vseh nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, upoštevamo vsakodnevne preventivne ukrepe: izogibamo se tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni, v primeru bolezni pa ostanemo doma. Upoštevamo pravila higiene kašlja, redno si umivamo roke z milom in vodo ali uporabljamo namensko razkužilo za roke. Naj vas opozorim, da tudi po Bohinju inšpektorji preverjajo upoštevanje preventivnih ukrepov in izvajanje karantene. Ostanimo še naprej odgovorni kot do sedaj in s tem poskrbimo za našo varnost in varnost drugih. Občina Bohinj pripravlja stanovanjsko strategijo, s katero želi dobiti vpogled v stanovanjsko področje v Bohinju, izdelati usmeritve za nadaljnji razvoj stanovanjske politike in določiti ukrepe. V ta namen je bila objavljena anketa, na katero je bil odziv zelo dober. Vsem sodelujočim v anketi se za odgovore najlepše zahvaljujem. Izvedli bomo javno razpravo, na katero vas že sedaj vljudno vabim. Naj vas spomnim, da poteka zbiranje predlogov za participativni proračun. Predloge je možno oddati do 11. 10. 2020. Podrobna navodila glede glasovanja in predlogov si lahko ogledate na občinski spletni strani. Na koncu bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem iz vrst Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Stara Fužina za sodelovanje pri nadzoru križišč ob začetku šolskega leta. Ravno tako gre zahvala vsem staršem in članicam Šole zdravja za pomoč in vodenje otrok ob letošnjem Pešbusu. S pomočjo vseh prostovoljcev smo tako začetek šolskega leta kot poznejši Pešbus izpeljali brezhibno. Hvala. S spoštovanjem,
župan Jože Sodja
Javna razprava – Stanovanjska strategija Občine Bohinj Občina Bohinj
V Bohinju je za prebivalce čedalje večja stiska s stanovanji. Občina se je odločila, da pripravi Stanovanjsko strategijo za reševanje te problematike. Vendar potrebujemo tudi vaše mnenje, saj gre za vas,
Rok za oddajo prispevkov v oktobru
prebivalce. Pridite na javno razpravo o stanovanjih, ki bo potekala v sredo, 14. 10. 2020, ob 17. uri v Kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici! Na javni razpravi bomo govorili o tem, kaj narediti za to, da bo lažje priti do stanovanja v Bohinju. Vabljeni vsi, ki želite vplivati na to, kako bo stanovanjsko področje v Bohinju urejeno v prihodnosti. Za prijavo obiščite https://www.facebook.com/obcina.bohinj.uradna.stran. ・
Spremenjene cene komunalnih storitev Občinska uprava Občine Bohinj
Občinski svet Občine Bohinj je konec januarja letos na 10. red ni seji sprejel Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih ob činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2020 (v nadaljevanju Elaborat). Znižala se je subvencija omrežnine, ki jo gospodinjstvom in izvajalcem nepridobitne dejavnosti plačuje Občina Bohinj, in sicer s 100 na 80 odstotkov. Uveljavitev spre jetega Elaborata se je zadržala zaradi ukrepov za zajezitev koro navirusa, z oktobrom pa bo že vplivala na znesek na oktobrski položnici. Cene storitev gospodarskih javnih služb se določajo na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/12 in sprem., v nadaljevanju: uredba). Uredba je stopila v veljavo 1. 1. 2013. Uredba določa metodologijo za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer za: • oskrbo s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, • zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Skladno s 5. členom Uredbe predlaga ceno storitve javne službe za območje občine izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe. Na podlagi 17. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/99 in spremembe) je na območju občine Bohinj Režijski obrat Občine Bohinj izvajalec storitev javnih služb, za katere Uredba določa metodologijo za oblikovanje cen prej naštetih storitev.
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. oktobra, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. novembra 2020.
3
ak tualno
Cene, oblikovane po Uredbi, so sestavljene iz: • cene omrežnine oz. uporabe javne infrastrukture, ki se zaračunava glede na dimenzijo vodomera ali zmogljivost priključka in na kilogram zbranih odpadkov in pokriva stroške infrastrukture, potrebne za izvajanje posamezne javne službe; • cene storitve javne službe, ki se zaračunava v m3 dobavljene vode oziroma na kilogram odpadkov. Uredba prepoveduje razlikovanje cen med uporabniki ali skupinami uporabnikov, zato imajo gospodinjstva, izvajalci nepridobitnih dejavnosti in izvajalci pridobitnih dejavnosti obračunano enako ceno storitve. Občina pa lahko gospodinjstvom in izvajalcem nepridobitnih dejavnosti subvencionira del cene gospodarske javne infrastrukture, ki se zaračunava z omrežnino oz. ceno javne infrastrukture. Občina Bohinj je do sprejetja novega Elaborata veljavne cene potrdila v letu 2001 za storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in oskrbe s pitno vodo in v letu 2005 za storitve ravnanja z odpadki, kar pomeni, da do sprejetja Elaborata veljavne cene niso bile oblikovane skladno z veljavno metodologijo. ・
6. Predlogi, ki posledično zahtevajo nelegalne posege v prostor ali druge nelegalne aktivnosti, bodo s strani strokovne komisije izločeni. 7. Predlogi, ki bodo finančno podcenjeni in jih z danimi sredstvi participativnega proračuna ni mogoče izvesti, bodo s strani strokovne komisije izločeni. 8. Predloge, ki ne bodo izpolnjevali navedenih omejitev, bodo s strani strokovne komisije izločeni; 9. V izvedbo bodo uvrščeni predlogi z največ prejetimi glasovi, do porabe predvidenih sredstev na posameznem območju; 10. Ime in priimek predlagatelja je javno objavljen.
Še do torka čas za oddajo predlogov za Participativni proračun
Način izvedbe glasovanja:
Občina Bohinj tudi letos pripravlja Participativni proračun, kar pomeni, da bo del proračunskega denarja namenjenega tudi ures ničitvi vaših idej za izboljšanje kakovosti življenja v vašem okolju. Kateri projekti bodo udejanjeni, je odvisno od vas preko prijave projektov in nato glasovanja. Projekte preko spletne strani Obči ne Bohinj lahko prijavite še do vključno torka, 13. oktobra. Participativni proračun je sistem razporejanja dela proračunskega denarja na način, da pri določanju o njegovi porabi sodelujejo občanke in občani, ki sami določijo, katere naložbe so v lokalni skupnosti najbolj nujne in kako želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja v občini. Vsak lahko predlaga projekte, hkrati pa ima priložnost sodelovati pri odločanju o tem, kateri projekti se bodo v ožji lokalni skupnosti izvajali. Župan bo v proračunu Občine Bohinj za leto 2021 predlagal sredstva za participativni proračun v višini 65.000 evrov. Sredstva iz participativnega proračuna pa bodo razdeljena na posamezna območja:
Omejitve spletnega glasovanja:
Preko posebne spletne aplikacije; Sprejemna pisarna Občina Bohinj – v poslovnem času; Knjižnica Bohinjska Bistrica – v času odprtja; Knjižnica Stara Fužina – v času odprtja; Knjižnica Srednja vas - v času odprtja; Prostori KS Koprivnik Gorjuše – v času uradnih ur.
Pravila:
do 20.000 € do 15.000 € do 15.000 € do 15.000 €
Aktivnosti participativnega proračuna se bodo izvedle v naslednjih rokih: 1. 2. 3. 4.
• • • • • •
• Preko posebne spletne aplikacije • V sprejemni pisarni Občine Bohinj z oddajo glasovalnega lističa
Občinska uprava Občine Bohinj
Območje 1: KS Bohinjska Bistrica Območje 2: KS Stara Fužina Območje 3: KS Srednja vas Območje 4: KS Koprivnik - Gorjuše
Predlogi participativnega proračuna se zbirajo:
Zbiranje predlogov od 13. 8. 2020 do vključno 13. 10. 2020; Obravnava s strani komisije od 12. 10. 2020 do 16. 10. 2020; Glasovanje o potrjenih predlogih 19. 10. 2020 do 10. 11. 2020; Objava rezultatov glasovanja 16. 11. 2020.
• Vsak občan lahko odda 1 glas; • Oddan glas ni povezan s prebivališčem občana (svoj glas lahko odda tudi za predlog na območje druge KS); • Oddaja preko spleta je povezana za avtentifikacijo glasu preko GSM številke • Z oddajo glasu preko spleta se posameznik strinja z obdelavo osebnih podatkov skladno s politiko spletne strani objavljene na https://bohinj.e-obcina.si/GDPR
Omejitve glasovanja v glasovalni skrinjici:
• Za oddajo glasu v glasovalno skrinjico se občan izkaže z veljavnim osebnim dokumentom. • V imeniku glasovanja se vodi ime, priimek, datum rojstva, prebivališče posameznika ter lastnoročni podpis. • Z izvedbo glasovanja se posameznik strinja z obdelavo osebnih podatkov v imeniku glasovanja. Podatki bodo uporabljeni izključno za namen izvedbe glasovanja in preprečevanje večkratnega glasovanja ter bodo uničeni v roku 1 leta po letu proračuna na katerega se participativni proračun nanaša. ・
Evropski teden mobilnosti: izberi čistejši način prevoza! Občinska uprava Občine Bohinj
Pogoji:
1. Vsak občan lahko poda največ 2 predloga; 2. Predlog mora biti finančno ocenjen med 1.000 EUR do največ 5.000 EUR z vključenim DDV; 3. Če gre za predlog z večjim javnim interesom je lahko ocenjen do največ 15.000 EUR z vključenim DDV (ali gre za širši javni interes presoja strokovna komisija); 4. Predlogi, ki bi predlagatelju posledično pomenile finančno korist bodo izločeni; 5. Predloge lahko podajo prebivalci, ki so stari 15 in več let;
V občini Bohinj smo se v mesecu septembru pridružili Evropskemu tednu mobilnosti, katerega namen je predvsem spodbujanje k uvedbi in promociji trajnostnih prometnih ukrepov, ki letos poteka pod sloganom Izberi čistejši način prevoza! Evropski teden mobilnosti je potekal med 16. in 22. septembrom, v Bohinju pa se je izvajal v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe.
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 9. 10. 2020; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
4
ak tualno Pešbus
V tem tednu smo izvedli tudi promocijo trajnostnih oblik mobilnosti za najmlajše. Za učence Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica in podružnice Srednja vas smo izvedli aktivnost, imenovano Pešbus. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, predvsem z vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepitve občutka odgovornosti in zavesti o lastnih zmožnostih. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje. Akcija Pešbus je potekala v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja ter podružnico v Srednji vasi, Društvom upokojencev Bohinjska Bistrica, udeleženkami skupine Šola zdravja v Bohinjski Bistrici ter starši in drugimi prostovoljci, ki so v času Pešbusa otroke spremljali v šolo. Vsem spremljevalcem se za njihovo pomoč iskreno zahvaljujemo!
ga prostora Pod Skalco ter prostora ob Jezernici. Projekt predvideva urejanje poti, parka, manjših igrišč, prireditvenega prostora Pod Skalco ter predvsem umeščanje različnih programov v enotno oblikovane objekte. Poleg Ribčevega Laza smo pripravili vizualizacije parka pred kulturnim domom Joža Ažmana ter ureditev javne površine ob potoku Belca v Bohinjski Bistrici. Tudi tukaj gre za urejanje javnih površin za pešce in uporabnike parka, urejanje igrišč ter postavitev urbane opreme. Odziv na dogodke, ki so se izvajali ob tednu mobilnosti, je bil pozitiven. Skupaj smo pokazali, da lahko tudi parkirišča uporabljamo za izvedbo prijetnih dogodkov, ustvarjanje, zabavo ter izobraževanje. Za izvedbo vseh dogodkov se zahvaljujemo osnovni šoli, Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica, udeleženkam skupine Šola zdravja, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bohinjska Bistrica, Režijskemu obratu za pomoč pri pripravi ureditve parkirišča ter vsem ostalim sodelujočim, ki ste pripomogli k uspešni izvedbi dogodkov.
Park(irni) dan
Park(irni) dan predstavlja promocijske aktivnosti, s katerimi se poleg spodbujanja trajnostne mobilnosti prikazuje tudi pomen javnih površin, trgov in zelenic v središčih naselij. Zato smo v sklopu projekta zaprli parkirišče pri tržnici v Bohinjski Bistrici in na njem v času tedna mobilnosti vzpostavili javno površino za druženje. Na parkirišču smo v tednu mobilnosti izvedli vrsto različnih aktivnosti. Aktivnosti so se nanašale predvsem na umestitev različnih dogodkov na parkirišče in prikaz, kako drugačno bi bilo središče naselja, če bi parkirišče zamenjali za vaški trg. Tako smo organizirali kreativno delavnico ter izvedli kolesarski poligon za učence osnovne šole, na katerem so se s skiroji in kolesi preizkusili v vožnji mimo ovir. Izvedli smo cirkuško predstavo s cirkuško skupino Čupakabra, ki so nas tako starejše kot najmlajše nasmejali in zabavali. Pripravili smo športni dogodek za otroke, na katerem smo skupaj z Teniško šolo Žnidar pripravili poligon iz naravnih materialov in pokazali različne ideje za vsakodnevno gibanje brez dragih pripomočkov. Na dogodku smo organizirali tudi brezplačen servis koles.
Prometna nesreča – gasilska vaja
Posledice mobilnosti so tudi prometne nesreče; kljub temu da se jim želimo izogniti in jih zmanjšati, se temu ni mogoče izogniti. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so predstavili postopke, ki jih izvajajo ob prometnih nesrečah. Prikazan je bil trk dveh vozil s tremi udeleženci. Izvedli so urgentni iznos poškodovanca, ki ni kazal znakov življenja, hitri iznos poškodovanca ter reševanje s tehničnim postopkom, kjer je bila oseba ukleščena v vozilo. Da bo vedno pas pripet, smo otrokom razdelili plišaste pasovce – otroške plišaste ovce in opice za na varnostni pas v avtu.
Foto: Eva Doljak
Razstava
Cel teden je bila na parkirišču na voljo na ogled razstava Preureditev javnih površin. V okviru urbanistične delavnice Ribčev Laz se je tako v sodelovanju s tremi arhitekturnimi biroji pripravilo sintezno rešitev za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta prireditvene-
Poligon iz naravnih materialov, foto: Nataša Fujs
Vetrolom podiral tudi pokljuške gozdove Katarina Košnik
Na območju Bohinja so bili v nedeljskem neurju v začetku sep tembra najbolj prizadeti gozdovi, zato sta si ministrica za kmetij stvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik skupaj z gozdarji ogledala stanje na Pokljuki. Občino Bohinj sta obiskala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik. Kot je povedala ministrica, je bil osnovni namen obiska pregledati območja, ki jih je prizadelo zadnje neurje, z zbranimi celovitimi informacijami pa bodo lahko presodili, kako bi država prizadetim območjem priskočila na pomoč – bodisi z evropskimi sredstvi ali pa s kakšno obliko državne pomoči, morda tudi preko interventnega zakona. V Bohinju jih je sprejela podžupanja Monika Ravnik, ki je ministrico in njeno ekipo najprej seznanila s škodo po nedeljskem neurju, pa tudi s splošnim stanjem na področju kmetijstva v občini. Zadnje hujše neurje sicer na območju bohinjske občine razen v gozdovih večje škode ni povzročilo. Kot je povedala bohinjska podžupanja, se s tako močnim vetrom v Bohinju srečajo najmanj na vsaki dve leti, zato so ga vajeni. Tokrat so bohinjski gasilci zabeležili šest primerov podrtih dreves na dvorišče in en primer podrtega drevesa na objekt. Na petih stanovanjskih objektih je veter odkril del strehe, uničen pa je bil tudi kozolec. Kot je pojasnil vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek, je veter na njihovem območju podrl za osem tisoč kubičnih metrov dreves, od tega pet tisoč kubičnih metrov na Pokljuki. Na Pokljuki je veter podrl starejše smrekove sestoje, ki jih je že pred neurjem prizadel lubadar in so bili zaradi tega nestabilni. Preostanek podrtih dreves je razpršen po širšem območju Bohinja, Jelovice in Karavank, je pojasnil Avsenek. »Naši gozdovi so še vedno ogroženi, saj je lubadar na zelo visokem nivoju, vsa dodatna podrta drevesa pa predstavljajo novo hrano, na kateri se bo lahko razmnožil za naslednje leto,« je pojasnil Avsenek in
5 opozoril, da je zato ključno podrto drevje čim prej sanirati, ga še pred zimo pospraviti in s tem preprečiti nadaljnje širjenje lubadarja. Ob tej priložnosti je ministrici predstavil tudi celotno problematiko lubadarja, s katero se na blejski območni enoti Zavoda za gozdove so očajo zadnjih pet let. »Ogromne probleme imamo predvsem z majhnimi lastniki, ki niso sposobni sami izvajati del v gozdovih,« je opozoril Avsenek in dodal, da so dodatna težava tudi slaba dostopnost prizadetih gozdov, zato poškodovanega drevja ne uspejo pravočasno odstraniti. Avsenek je prepričan, da bi bil na tem področju nujen sistemski premik oziroma sprememba zakonodaje. Hkrati je ministrici predstavil tudi problematiko same Pokljuke, kjer vsakoletni vetrolomi predstavljajo strokoven problem, saj praktično celoten možni posek podre že veter, namesto da bi izvajali strokovno sečnjo, ki bi predstavljala tudi gojitveni ukrep. »Takšne ujme, kot je bila v nedeljo, imamo mi praktično vsako leto. Vetrolomi in pozimi snegolomi so postali taka stalnica, da delamo samo še to in da nekega načrtnega gospodarjenja žal ni več,« je opozoril. Pojasnil je še, da je značilnost zdaj že vsakoletnih vetrolomov na Pokljuki, kakršen je bil tudi nedeljski, da na vrzelih golih površin, nastalih zaradi preteklih sanitarnih sečenj, robno padajo odrasli smrekovi sestoji. »Količina je običajno odvisna od moči in smeri vetra. Zanimivo je, da so nam pred desetletji drevje podirali severni vetrovi, sedaj pa zahodni do jugozahodni.« Ob tem je Avsenek izpostavil še problem vzdrževanja in gradnje gozdnih prometnic, za katere bo prihodnje leto zaradi predvidenega zmanjšanja davčne osnove iz katastrskega dohodka v luči protikoronskih ukrepov pol manj sredstev. Katastrski dohodek je namreč osnova za odmero pristojbine za gozdne ceste, ki naj bi se tako v prihodnjem letu prepolovila. Na tem območju bi tako namesto dosedanjih 300 tisoč prejeli 150 tisoč evrov, ob tem, da je samo nedeljsko neurje na gozdnih prometnicah povzročilo za okoli 140 tisoč evrov škode. »Na to smo opozorili ministrstvo in rečeno nam je bilo, da bo sprejet dodatni ukrep, da do zmanjšanja teh sredstev ne bo prišlo,« je bil zadovoljen Avsenek. ・
Bohinj zmore
Dobrodelna akcija Občine Bohinj in gibanja Dobrodelni torek Pridružite se nam, bodimo dobrodelni skupaj! Občina Bohinj se v letošnjem letu pridružuje akciji Dobrodelni torek v Sloveniji. Skupaj bomo izpeljali akcijo dobrih del Bohinj zmore, k sodelovanju bi želeli povabiti vse občane, obiskovalce in ljubitelje Bohinja. KDAJ poteka akcija: oktober–december 2020 KAKO sodelovati: Ste dobrodelni, nekaj idej za dobra dela: • pomagaj sosedu: prinesi stvari iz trgovine, pokosi travo ..., • v sosedovem nabiralniku pusti zanj prijazno sporočilo, • odloči se za dan, ko deliš poklone, pohvale, • podari pozornost nekomu (napiši pesem, nariši risbico, naberi šopek, sam ustvari ...), • podari nasmeh in prijazno besedo, • bodi družabnik osebi, ki živi sama (sprehod, pogovor, družabne igre, branje ...). Na eni od točk v Bohinju (knjižnica, občina, šola, ZD, spletna stran Občine Bohinj) prevzamete kartonček dobrih del akcije Bohinj zmore (na voljo od 19. 10. 2020 dalje), vanj beležite svoja dobra dela, zelo zaželene so tudi slike o vaših dobrih delih. Do 1. 12. 2020 oddate izpolnjen kartonček (in slike) na eno od prevzemnih točk (zgoraj naštete). Po koncu akcije, do 31. 12. 2020, bomo nagradili sodelujoče s simbolično nagrado Bohinj zmore in objavili zbrana dobra dela in fotografije sodelujočih, ki se s tem strinjajo. Več informacij na 041 874 608 (Saša Perčič). Vabimo vas tudi k ogledu https://www.givingtuesday.org/ in http://www.dobrodelnitorek.org/. PODARJAMO VAM NASMEH! ・
ak tualno
Slovesnost ob obletnici preprečitve razorožitve teritorialne obrambe Katarina Košnik
Foto: Katarina Košnik
Mineva trideset let od dogodkov, ki so pomembno zaznamovali obdobje osamosvojitve Slovenije. Obletnico preprečitve razorožit ve Teritorialne obrambe je v sodelovanju z Občino Bohinj v petek v Kulturnem domu Joža Ažmana pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska. Slavnostni go vornik, general Ladislav Lipič, je ponovno poudaril, da Teritori alna obramba ni bila nikoli razorožena in linija poveljevanja ne prekinjena, za osamosvojitev pa so zaslužni številni domoljubi, ne le peščica. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska je v sodelovanju z Občino Bohinj v petek, 18. septembra, v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pripravilo osrednjo slovesnost ob 30. obletnici preprečitve razorožitve teritorialne obrambe. Zbrane je najprej nagovoril župan Bohinja Jože Sodja, ki je poudaril, da se po tridesetih letih preprečitve poskusa razorožitve tedanje Teritorialne obrambe lahko jasno zavedamo, da je šlo za dogodke, ki so ključno vplivali na to, da imamo danes svojo državo in svojo vojsko. »Sloves nost, kakršna je današnja, je namenjena spominu na ljudi, ki so takrat zmogli pogum in voljo, da so se uprli ukazom in navodilom ter pri pravili Slovenijo na obrambo. Tveganje je bilo veliko, a brez tega danes ne bi bili v svoji domovini. Verjamem, da niste mislili na to, kaj bo jutri ali celo čez trideset let. Sledili ste svoji viziji ter svojemu pogumu in namenu,« je zbrane nagovoril župan Sodja. Slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič, je ob tej priložnosti spomnil na po njegovih besedah zgodovinsko dogajanje, ko so se 16 štabov in razvojna skupina tedanje Teritorialne obrambe odločili, da ne bodo izpolnili ukaza o predaji orožja. »To dejanje ima daljšo zgodovino, vse v leto 1968, ko se je formirala Teritorialna obramba tedanje SFRJ in začel proces usposabljanja ljudi, takrat pripadnikov Teritorialne obrambe, in je trajal vse do leta 1995, ko se je ta preimenovala v slovensko vojsko,« je spomnil. Ob tem je poudaril, da je bila tudi TO del tedanjega obrambnega sistema, zato je tudi za osamosvojitev Slovenije zasluga slovenskega naroda: »V tem času se je zgodil zgodovinski dogodek: Slovenija je postala samostojna država in taista TO, ki je bila del takratnih obrambnih sil, skupaj s takratno milico in vsemi tistimi, ki so v tem obrambnem sistemu sodelovali ... s tem bi rad poudaril, da vojne niso dobile tri, štiri osebe, ampak jo je dobilo slovensko ljudstvo, slovenski narod.« Spet je poudaril, da nekateri občinski odbori orožja niso mogli zaščititi, saj je bilo v skladu z uveljavljenim sistemom shranjeno v skladiščih Jugos lovanske ljudske armade, zato na odvzem poveljniki in tudi občinske oblasti niso imele nobenega vpliva. »A pomembno je, da je upor v teh 16 štabih sprožil procese, ki so rezultirali v nastajanju organizacije narodne zaščite. Ta je bila tista, ki je skrbela za to, da je prenašala usmeritve tedanje slovenske politike do pokrajinskih štabov, ti pa po liniji vodenja in poveljevanja svojim nižjim, to je občinskim štabom. Tako da lahko zagotovimo, da linija vodenja in poveljevanja v Teritorialni obrambi ni bila nikoli prekinjena. Druga pomembna ugotovitev pa je ta, da Teritorialna obramba RS ni bila razorožena.« »Menim, da je prav, da se vsako leto spomnimo dogodkov, ki so vezani na preskladiščenje orožja v tajna skladišča Teritorialne obrambe,«
6
ak tualno je poudaril Janez Koselj, predsednik zgornjegorenjskega odbora ZVVS. V Bohinju je bilo v tem obdobju največ orožja, pa tudi največ premeš čenega v tajna skladišča. Eden tistih, ki so se brez obotavljanja odločili, da sprejmejo orožje v hrambo na svojem domu, je bil tudi Janez Smukavec. »Orožje sem imel spravljeno doma, na kmetiji v Podjelju. Z Lovrom Konjarjem in drugimi smo se poznali z orožnih vaj Teritorialne obrambe, pa so prišli zvečer do mene in razložili, za kaj gre. Seveda sem takoj pristal. Na strah nisem pomislil, samo prostor sem naredil, da smo lahko potem neke noči orožje, ki so ga pripeljali s štirimi kombiji, zložili in prostor zabarikadirali. Tam je ostalo približno eno leto.« Ko danes gleda na čas pred tridesetimi leti, je zadovoljen, da se je odločil, kot se je: »Zadovoljen sem, da sem tudi jaz nekaj prispeval k osamosvojitvi Slovenije.« ・
15. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 24. september 2020 Katarina Košnik
Občinski svet se je 24. septembra sestal na 15. redni seji Občin skega sveta, na kateri je med drugim podal soglasje k imenovanju Eve Štravs Podlogar za direktorico Razvojne agencije Zgornje Go renjske in Nino Arh za predstavnico Občine Bohinj v Knjižnični svet Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Svetnice in svetniki so se na predlog svetnice Olge Pikon Gorišek odločili tudi, da ponovijo postopek imenovanja nadomestnega člana v svet jav nega zavoda Turizem Bohinj. O nekaterih točkah podrobneje v nadaljevanju, celotno gradivo je s povezavo do videoposnetka ce lotne seje na voljo na spletni strani Občine Bohinj.
Prva obravnava odloka o pokopališkem redu
Veljavni odlok, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost v Občini Bohinj, je Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti v občini Radovljica. 30. septembra 2016 je bil v Uradnem listu RS (št. 62/2016) objavljen Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (v nadaljevanju: ZPPDej), ki je začel veljati 15. 10. 2016 in ki na novo ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti. Bistvo nove ureditve je, da se pogrebna dejavnost deli na dva dela, in sicer na pogrebno dejavnost, ki je obvezna gospodarska javna služba in obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe ter pogrebno dejavnost, ki se izvaja na trgu in obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Na novo se torej določa pravica do izbire izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja Občina. Občina mora skladno z določili zakona z odlokom predpisati pokopališki red, v katerem podrobneje določi izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. Lokalne skupnosti oziroma občine bi morale uskladiti svoje akte v enem letu od uveljavitve novega zakona, vendar zakonodajalec do navedena datuma ni zagotovil vseh ostalih podzakonskih aktov, ki so potrebni za izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti, zato je prišlo do zamika pri pripravi predloga novega odloka, ki bo predpisal pokopališki red v občini. Glede na to, da veljavni Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanosti v občini Radovljica ni usklajen z veljavno zakonodajo, je potrebno sprejeti nov odlok. Ključni cilji ureditve pogrebne in pokopališke dejavnosti v občini Bohinj, ki jih ureja predlog odloka, so: • slediti določbam novega zakona ZPPDej in izpolniti določbe, ki občinam nalagajo ureditev stanja in sprejem novih predpisov, • vzpostaviti »24-urno dežurno službo« kot obvezno občinsko gos podarsko javno službo, urediti pokopališko dejavnost in prepustiti druge pogrebne dejavnosti trgu in tako slediti določbam zakona. Ključna načela, ki so upoštevana v predlaganem odloku: • zagotavljanje spoštovanja in pietete do pokojnic ali pokojnikov in njihovih svojcev, • varovanje zdravja ter upoštevanje zdravstvenih in sanitarno- higienskih predpisov, • prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev, • enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev. Občinski svet je odlok sprejel v prvi obravnavi, je pa bilo podanih
nekaj pripomb, do katerih se bo Občinska uprava opredelila do druge obravnave. Med pripombami je bilo nekaj pripomb na račun izbire koncesionarja za izvajanje pogrebne dejavnosti in tudi pobuda, naj se v odlok vključi tudi omogočanje obreda z upoštevanjem krajevnih običajev.
Po hitrem postopki sprejet Odlok o koncesiji za graditev žičniške naprave »Kozji hrbet«
Na podlagi 27. in 76. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb je bil sprejet Odlok o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju (Uradni vestnik OB, št. 9/07). Vlečnica »Kozji hrbet« je bila opredeljena v prilogi tega odloka. Koncesijo za vlečnico Kozji hrbet je brez javnega razpisa pridobil lastnik žičniške naprave Kobla ŽTG, žičnice, turizem, gostinstvo, d.o.o.. Občina Bohinj je z odločbo št. 014-3/2007-27 z dne 13. 11. 2013 koncesionarju Kobli ŽTG odvzela koncesijo za vlečnico Kozji hrbet, saj z njo ni obratoval več let, prav tako pa ni imel dovoljenja za obratovanje, kar je predstavljalo izpolnitev razloga za odvzem koncesije po odloku. Koncesionar je bil na podlagi odvzema koncesije, ki je eden izmed možnih načinov prenehanja koncesijskega razmerja, dolžan odstraniti žičniško napravo in na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje. Nedelovanje vlečnice, ki je po karakteristiki primerno za večino turistov, ki so nastanjeni v Bohinjski Bistrici in okolici, predstavlja škodo za kraj, turistične delavce in tudi okolje, saj vlečnica zaradi nevzdrževanja propada. Vlečnica Kozji hrbet je predvidena z Odlokom o Občinskem pros torskem načrtu občine Bohinj. Oživitev bivšega smučišča Koble ali njegovega dela, v tem primeru vlečnice Kozji hrbet, je predvidena oziroma skladna tudi s sprejetim Akcijskim načrtom Zima v Bohinju. Ker zaradi odvzema koncesije dosedanjemu koncesionarju ne gre več za obstoječo žičniško napravo, je potrebno sprejeti ustrezen koncesijski akt (odlok), ki bo podlaga za izbiro novega koncesionarja in podelitev koncesije. S sprejemom odloka bo mogoče skladno z Zakonom o žičniških napravah za prevoz oseb izbrati novega koncesionarja in mu podeliti koncesijo za graditev žičniške naprave na območju dosedanje vlečnice Kozji hrbet. Občinski svet je odlok sprejel po hitrem postopku. ・
Ob mednarodnem dnevu starejših podelili priznanja prostovoljcem Katarina Košnik
V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so v četrtek 1. oktobra s slovesnostjo in podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim pros tovoljcem obeležili mednarodni dan starejših. To leto so se v skrbi za zdravje in upoštevanjem ukrepov NIJZ zbrali v manjšem številu povab ljenih. Prireditev ob mednarodnem dnevu starejših so letos že šesto leto zapored skupaj pripravili Občina Bohinj, Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, društvo Invalid Bohinj in krajevni urad Rdečega križa Bohinjska Bistrica. Namenili so jo predvsem zahvali in poklonu prostovoljcem, ki delujejo v Bohinju. To leto so drugič s priznanji pozornost posvetili tudi dolgoletnim krvodajalcem in se zahvalili vsem šoferjem, ki delujejo v projektu Prostofer. Priznanje za svoje prostovoljno delo sta to leto prejeli Matilda Arh in Francka Žitnik iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica-
Ob podelitvi so v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica o nagrajenkah zapisali:
ARH MATILDA je bila za predsednico društva izvoljena leta 2009. Predsednica je bila do leta 2014. V času predsedovanja društvu je vpeljala veliko novih aktivnosti. Svoje delo je opravljala z velikim veseljem in zagonom. Člani društva in tudi drugi pač vedo s kakšnim veseljem je to delo opravljala, zato pravi, da o tem sama ne bi veliko govorila. Tilka hvala za ves vložen trud v izboljšave društva v času tvojega predsedovanja. ŽITNIK FRANCKA je dolgoletna poverjenica društva in članica upravnega odbora. Takoj po včlanitvi v DU, je postala poverjenica in članica upravnega odbora. Kot poverjenica ostale člane društva obveš-
7
ak tualno
ča o dejavnostih društva – razni izleti, druženja in vse tekoče zadeve. Zadolžena je bila tudi za socialo – merjenje krvnega tlaka in sladkorja za starejše občane. Aktivna je tudi v programu starejši za starejše. Ta program vključuje obiske na domu in organizacijo pomoči. Franca še redno sodeluje v vseh aktivnostih društva. Francka hvala za prizadevnost in delo v društvu, ki ga še vedno z veseljem opravljaš.
Nagrajenki z županom in predlagateljem, foto: Pavel Korošec
Priznanja krvodajalcem (Anica Svetina, Območno združenje Rdečega Križa Radovljica)
Krvodajalstvo v Sloveniji ostaja najbolj množična solidarnostna akcija državljanov, saj letno beležimo okoli 100.000 prijavljenih krvodajalcev. To pomeni, da letno zberemo približno 42.000 litrov krvi. Kri je še vedno nenadomestljiva življenjska tekočina. Vsak krvodajalec, ki se udeleži krvodajalske akcije in daruje kri, tako daruje del sebe neznanemu prejemniku in mu tako pomaga do boljšega zdravja ali mu celo reši življenje. Bohinjci smo pridni krvodajalci, je v uvodu pou darila predsednica Območnega združenja Rdečega križa Radovljica Anica Svetina, prav iz Bohinja namreč prihaja tudi absolutni rekorder po številu darovanja na območju združenja, Franc Dolinar iz Bohinjske Bistrice, ki je kri daroval že 96-krat. Tudi v negotovih in poostrenih razmerah zaradi epidemije koronavirusa so potekale krvodajalske akcije. Te so izvedli, kot je pojasnila Svetinova, malce drugače. Namesto javnih vabil so posamezne krvodajalce o akciji obveščali po telefonu in doživeli neverjetne odziv, kri je darovalo skupaj preko 200 krvodajalcev, ki se jim je na prireditvi zahvalila. Kot je dejala, z darovanjem krvi darujemo del sebe nekomu drugemu in s tem rešujemo življenja. Priznanja so po pošti prejeli zvesti krvodajalci, ki krvi zaradi dopolnjenih 65 let ne morejo več darovati: - Darko Kisovec iz Bohinjske Bistrice, kri je daroval 48-krat, - Janez Beznik iz Gorjuš, kri je daroval 27-krat, - Dušan Čop iz Broda, kri je daroval 15-krat, - Jakob Zupanc iz Srednje vasi, kri je daroval 14-krat in - Silva Sušnik iz Lepenc, kri je darovala 13-krat. Na prireditvi so priznanja podelili tistim, ki so darovali več kot 50x in priznanja še niso prejeli lani:
Nagrajeni krvodajalci z županom, foto: Pavel Korošec
- Janko Mulič iz Gorjuš, kri je daroval 56-krat, - Dušan Kejžar iz Bohinjske Bistrice, kri je daroval 53-krat in - Branko Arh iz Bohinjske Češnjice, kri je daroval 50-krat. Po pošti sta priznanje prejela tudi: - Darko Rozman iz Bitenj, kri je daroval 59-krat in - Samo Cesar iz Savice, kri je daroval daroval 50-krat.
Prostofer
Mineva že skoraj leto dni, odkar je Bohinjkam in Bohinjcem, ki nimajo druge možnosti na voljo prevoz v okviru projekta Prostofer. PROSTOFER je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov ki bi jih peljali, ali pa imajo nižje mesečne dohodke, pa tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. To je brezplačni prevoz namenjen tistim, ki ga resnično potrebujejo in nimajo druge možnosti. Na prireditvi se je Občina Bohinj v imenu vseh uporabnikov zahvalila šoferjem, ki omogočajo, da Prostofer sploh lahko deluje. Prvi, ki so svoj čas podarili pomoči potrebnim v okviru Prostoferja so: - Radoslav Zakrajšek iz Raven, - Martin Gorišek iz Polj, - Cirila Čuden iz Bohinjske Bistrice, - Irena Pagon iz Bohinjske Bistrice, - Dušan Kejžar iz Bohinjske Bistrice, - Jože Borišek iz Bohinjske Bistrice, - Edo Zaveršnik iz Bohinjske Bistrice, - Ivanka Lupšina iz Bohinjske Bistrice, - Aleš Simčič iz Broda, - Anton Cvetrežnik iz Bohinjske Bistrice in - Slavko Ogrin iz Bohinjske Bistrice. Vsi, ki prevoz resnično potrebujete, pa lahko pokličete na tel. številko: 080 10 10. Zbrane je na prireditvi najprej nagovoril župan Občine Bohinj Jože Sodja, v nadaljevanju je nagrajencem čestital in pohvalil delo bohinjskih upokojencev tudi novi predsednik pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Robert Plavčak. Za malo smeha in sprostitve so v uvodu poskrbele Marija Krkoč, Nataša Stare in Iva Lapajne s skečem, ki je ob smehu opozoril na letošnjo temo mednarodnega dneva starejših, demenco. V kulturnem programu je nastopil tudi Nejc Pirc, ki je zapel ob kitari. ・
Bohinjkam in Bohinjcem
Franc Kramar, poslanec v državnem zboru Spoštovane Bohinjke in Bohinjci. Bolezen ne izbira in tudi mene je prikovala na posteljo. Čeprav mi je odvzela možnost, da bi aktivno deloval kot poslanec na državnem in kot svetnik na lokalnem nivoju, ostajam z vami in spremljam aktualno dogajanje. Vesel sem, da je občinski svet na zadnji seji sprejel Odlok o koncesiji za graditev žičniške naprave »Kozji hrbet«. Menim, da so se vrata na pot ponovnemu zagonu Kozjega hrbta odprla s stečajnim postopkom. Občina Bohinj je ob dejstvu, da Kobla ni delovala in plačevala svojih obveznosti, pristopila na pomoč delavcem, jih seznanila z njihovimi pravicam, nakar so delavci tudi predlagali stečajni postopek. Le ta se je z oklicem Okrožnega sodišča v Kranju 7. oktobra leta 2019 tudi začel. To je bil prvi korak na poti k obuditvi smučišča, odprla so se vrata novim načrtom za nekdaj priljubljene smučarske proge nad Bohinjsko Bistrico. Z odlokom o koncesiji z veseljem pričakujemo ponovni zagon Kozjega hrbta, smučišča, kjer so nekdaj mladi Bohinjke in Bohinjci zarezali svoje prve smučarske zavoje in se učili smučanja. Vesel sem tudi, da se je končno začela gradnja mostu na Rju, za kar smo si prizadevali že v času mojega županovanja. Menim, da bo most velika pridobitev za Bohinj. Za konec bi vas rad obvestil, da se na račun moje bolezni mogoče ne bom več tako pogosto javljal v Bohinjskih novicah, vam Bohinjke in Bohinjci pa želim vse dobro. ・
8
turizem in gospodars t vo
Te naše Alpe – Vredno se je skupaj boriti za naravo in kulturno dediščino tega enkratnega prostora Ana Kunstelj, Triglavsko narodni park
Skupaj za Alpe je projekt, ki spada med podnebne projekte na pod ročju izvajanja Alpske konvencije, ki jih v letu 2020 sofinancira Minis trstvo za okolje in prostor. Ste vedeli, da so Alpe za podnebne spremembe bolj občutljive kakor ostali predeli Evrope? Od konca 19. stoletja (v približno 120 letih) se je povprečna temperatura tukaj povišala za skoraj 2˚C, kar je dvakrat več od povprečja na severni zemeljski polobli. Ledeniki izginjajo z veliko hitrostjo, alpske rastline in živali pa hitro izgubljajo svoja življenjska okolja. Julijske Alpe pri tem niso izjema. A črnogledost ne pomaga in Alpska konvencija ter z njo vse države podpisnice, med katere spada tudi Slovenija, predvideva konkretne ukrepe za blažitev ali prilagajanje na podnebne spremembe na vseh področjih svojega delovanja: pri prometu, turizmu, gorskem gozdu in kmetijstvu, pri naravnih nesrečah, energetiki in načrtovanju naselij. Alpske občine so med tistimi, ki so najhitreje začele konkretizirati predlagane ukrepe; ti so nemalokrat zelo kompleksni in je za njihovo dobro izvedbo treba zelo dobro sodelovati z vsemi, ki upravljajo skupen prostor. Zelo pomemben del ukrepanja je tudi to, da se čim širše izobrazimo o tem, kaj lahko sami prispevamo k blaženju ali prilagajanju na podnebne spremembe, kaj lahko naredimo skupaj na lokalnem nivoju in pri čem smo lahko zgled: tako mladim generacijam kot drugim območ jem po Evropi in v svetu. Projekt Skupaj za Alpe cilja prav na izobraževanje: mladih in širše javnosti. Za mlade nastaja interaktivna razstava, ki bo obiskala vseh 38 šol skupnosti Biosfernega območja Julijske Alpe, skupaj z Nikom Škrlecem raziskujejo okolico svojih krajev in s strokovnjaki opazujejo ter se učijo o podnebnih spremembah, nastaja pa tudi edinstvena zbirka dobrih praks, ki že obstajajo na območju Julijskih Alp: dobrih praks v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Predstavitev nastajajoče zbirke dobrih praks in skupen, pred vsem igriv ogled nove interaktivne otroške razstave na temo pod nebnih prememb bo v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini v petek, 16. 10., ob 18.00. Vabljeni! Zbirka dobrih praks bo brezplačno dostopna tudi na spletu. Kar nekaj dobrih praks smo našli v Bohinju – sploh na področju trajnostne mobilnosti je Občina Bohinj lahko zgled drugim občinam v Sloveniji. V času jesenskih počitnic bomo v Centru TNP Bohinj 3 dni namenili radovednim osnovnošolcem. 26., 27. in 28. oktobra se bodo zvrstile 3 delavnice: • ponedeljek, 26. 10. 2020, ob 10.00: Jesensko kuhanje z Društ vom kmečkih žena v Bohinju, obvezne prijave zbiramo na 04 5780 245 ali info.bohinjka@tnp.gov.si do petka, 23. 10. 2020, do 12. ure;
Spoznavanje podnebnih sprememb z Nikom Škrlecem in strokovnjaki, foto: Mojca Odar
• torek, 27. 10. 2020, ob 10.00: Kako potujejo semena? (Life Nauraviva naravoslovna delavnica), obvezne prijave zbiramo na 04 5780 245 ali info.bohinjka@tnp.gov.si do ponedeljka, 26.10. 2020, do 12. ure; • sreda, 28. 10. 2020, ob 10.00: Igrajmo se po starem!, obvezne prijave zbiramo na 04 5780 245 ali info.bohinjka@tnp.gov.si do torka, 27. 10. 2020, do 12. ure. V centru TNP Bohinj je do 15. oktobra na ogled razstava Društva za raziskovanje jam Ljubljana: GLOBINE GORA – na fotografijah je predstavljenih kar nekaj zanimivih, na novo odkritih jam – tudi iz gora nad Bohinjem! Vabljeni v Center TNP Bohinj tudi v jesenskem času: vsak dan od 9.00 do 15.00. Na praznik, 1. 11. 2020, bo center zaprt. ・
Nova prikazovalnika hitrosti »Vi vozite« na Pokljuki Turizem Bohinj in JZ Triglavski narodni park
V projektu VrH Julijcev – Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, je Turizem Bohinj kupil štiri prikazovalnike hitrosti »Vi vozite«. Dva sta bila v letošnjem avgustu postavljena na državni cesti Mrzli Studenec−Rudno polje, še dva pa bosta umeščena po zaključku rekonstrukcije državne ceste pred Rudnim poljem. Na podlagi strokovnih študij je za zmanjševanje hrupa motornega prometa v življenjskem prostoru divjega petelina priporočena hitrost na tem odseku 50 km/h, saj cesta poteka v neposredni bližini mirnih območij divjega petelina. Raven hrupa se ob priporočeni hitrosti 50 km/h zmanjša tudi za 8 dB(A). Od sredine avgusta do sredine septembra je prikazovalnik hitrosti v smeri proti Mrzlemu Studencu zabeležil 30.301 meritev oz. 62.492 prevozov (en prevoz je lahko izmerjen večkrat). Povprečna hitrost vozil je bila 60 km/h, najvišje izmerjene hitrosti pa več kot 130 km/h. V celotnem obdobju meritev je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 74 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 61 km/h in 30 % vozil je vozilo do hitrosti 54 km/h.
Foto: Tomaž Mihelič
9
turizem in gospodars t vo
Bohinjska proga tudi do italijanske Gorice Povzeto po RTV SLO
Foto: Tomaž Mihelič
Na prikazovalniku, ki meri v smeri Rudnega polja, je bilo zabeleženih 29.744 meritev oz. 56.758 prevozov. Povprečna hitrost vozil je bila 65 km/h, najvišje izmerjene hitrosti pa tudi več kot 130 km/h. V celotnem obdobju meritev je 85 % vozil vozilo do hitrosti največ 78 km/h, 50 % vozil je vozilo do hitrosti 66 km/h in 30 % vozil je vozilo do hitrosti 59 km/h. Aktualne podatke merilnikov hitrosti na Pokljuki za obdobje zadnjih 15 dni si lahko ogledate na spletni strani Občine Bohinj. Do konca leta bosta na Pokljuki postavljena še dva prikazovalnika hitrosti in dopolnilne table o priporočeni hitrosti. Vse voznike prosimo, da upoštevajo priporočeno najvišjo hitrost, saj s tem prispevamo k dolgoročni ohranitvi tega značilnega predstavnika gorskih gozdov na Pokljuki. ・
Bohinjska železnica med pet najbolj spektakularnih železniških poti v Evropi Po Euronews povzela Katarina Košnik
Portal Euronews je objavil izbor petih najbolj spektakularnih železniških potovanj, ki si jih popotniki lahko privoščijo v Evropi. Med njimi je ob bok španski, norveški, švicarski, škotski in srb sko-črnogorski postavil tudi bohinjsko železniško progo. Bohinjsko železnico so označili za epsko pot z zgodovinskim pridihom. Triurna pot z Jesenic do Trsta v Italiji, ki popelje potnike med zasnežene vrhove Julijskih Alp čez največji kamniti most na svetu in skozi najdaljši tunel v Sloveniji. Kot so še navedli, železniška pot danes odlično služi predvsem kolesarjem in pohodnikom, ki raziskujejo poti v Julijskih Alpah ali nižje vinorodne dežele Primorske. Vir: euronews.com. ・
Foto: arhiv Turizma Bohinj
V sredo, 28. septembra, je potekal posvet na temo manjkajoče ga železniškega potniškega prometa med mestoma Nova Gorica in Gorica, kjer naj bi po novem ponovno stekel tudi železniški pro met. Gre za pomembno prometno povezavo, za katero si obe mesti prizadevata že več let. Do povezave želijo ob pomoči evropskega projekta Crossmoby. »Ta povezava je ključnega strateškega pomena, saj bohinjsko progo umešča v mednarodno železniško omrežje med Jesenicami in Novo Gorico z vsemi kraki na Kras in na Ajdovsko. Ta povezava je ključna, da lahko potniki prehajajo na italijansko železniško omrežje, in tako naredimo nekakšen trikotnik med Slovenijo, Italijo in posredno tudi avstrijskimi železnicami v Beljaku,« je na delovnem posvetu po poročanju RTV povedal Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra o vzpos tavitvi železniškega potniškega prometa med Novo Gorico in Gorico. Že prihodnje leto naj bi uredili vse infrastrukturne prepreke, ki trenutno onemogočajo vzpostavitev železniške povezave med mestoma. Projekt finančno še ni ovrednoten, obe državi pa se zavedata, kaj morata narediti vsaka na svoji strani. Slovenija mora narediti le nekaj manjših stvari na povezavi, predvsem pa mora posodobiti varnostne naprave. Formalno je taka železniška povezava že obstajala, vendar ni bila tako funkcionalna, kot si želijo danes, da bi povezali obe sosednji železniški omrežji, je poudaril Alessandro Puhali iz Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO. Dodal je, da pomeni to tudi oživitev in boljšo izkoriščenost bohinjske proge kot regionalne proge za vsakodnevne potrebe domačinov oziroma za oblikovanje novih turis tičnih produktov na tem območju. Prometna povezava obeh Goric je pomembna tudi za turizem, se strinja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki se je udeležil posveta. Prav železniški promet je tista prometna žila, s katero bomo nekoliko zajezili pritisk motornega potniškega prometa v alpske doline, je prepričan Langus: »Naša naloga torej je, da čim več gostov v naše kraje pripeljemo z vlakom. In tukaj ima naša bohinjska železnica izjemno vlogo, saj je odprta na sever, proti Avstriji, in na jug proti Italiji.«・
Virtualni 63. Kravji bal v Bohinju Turistično društvo Bohinj
Objavljena fotografija ob članku, foto: Fesus Robert »Kavita«
Tradicionalni Kravji bal je bil letos izveden na netradicionalen način. Dogodek je bil namreč organiziran v virtualni izvedbi v obliki dokumentarnega filma, ki smo ga pripravili v Turističnem društvu Bohinj. Kravji bal kljub razmeram še vedno ostaja največji ponos Bohinja in ena največjih tradicionalnih prireditev Slovenij in zato tradicije v TD Bohinj nismo želeli prekiniti. Dokumentarni film Tradicionalni Kravji bal v Bohinju smo v TD Bohinj pripravili v sodelovanju s TV ATM Kranjska Gora. Za film smo
turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v
potrebovali skoraj 50 delovnih ur v studiu. Raziskali smo vse obstoječe posnetke iz preteklosti. Veliko gradiva je bilo nedostopnega, zato je bila potrebna velika iznajdljivost, da smo film v TD Bohinj posneli. Gnala nas je velika želja po pripravi kvalitetnega dokumentarnega filma, ki bo tudi v prihodnje pomenil najboljšo možno predstavitev TD Bohinj in Kravjega bala. Med drugim je bila naša želja tudi povzdigniti pomen planšarstva, planinskega sirarstva in pomen bohinjske tradicije. 63. Kravji bal je bil tako povsem drugačen kot v preteklih letih, pa vendarle zelo poseben. Ustvarjalci smo v pripravi nadvse uživali in dolge snemalne ure so bile pozabljene, ko smo 20. 9. 2020 film predstavili širni Sloveniji.
Zdaj je čas. Da spoznaš zgodovino Kravjega bala.
S promocijo virtualnega Kravjega bala smo v TD Bohinj začeli že v avgustu s predstavitvijo kratkih videovsebin in nagradnih iger. Videovsebine so prikazovale posamezne odlomke življenja na planinah, predstavitev bohinjskega sirarstva, planšarjev in majerjev ter bogato zgodovino Kravjega bala. 20. 9. 2020 pa je dokumentarni film Tradicionalni Kravji bal v Bohinju ugledal luč sveta. Ogled je bil možen na straneh družbenega omrežja Facebook 63. Kravji bal, Info center Bohinj, Bohinj, dokumentarni film pa so si gledalci lahko ogledali tudi na lokalnih televizijskih postajah: VTV Velenje, GTV Gorenjska, EVJ Zasavje, TV Slovenska Bistrica, TV Postojna, SIP TV, Savinjska TV, ETV HD, TV Medvode ter ATM TV Kranjska Gora. Televizijske postaje so dokumentarni film uvrstile v svojo programsko shemo na dan Kravjega bala, to je 20. 9. 2020. Kot se za Kravji bal spodobi, pa je potekal tudi srečelov, za katerega smo zbrali simboličnih 63 nagrad. Dokumentarni film Tradicionalni Kravji bal si lahko kadar koli ogledate tudi na kanalu Youtube: https://www.youtube.com/watch?v=5IWpZstLEoA. ・
»Kam le čas beži, kam se mu mudi«
10
Foto: arhiv družine Ceklin
hčerki Anici. Naslednja služba mlade Justine je bila v koči pod Stolom, kjer jo je oskrbnica med drugim naučila tudi prave, pokončne drže in z budnim očesom spremljala obiske mladih bohinjskih fantov, ki so prihajali pod Stol z razlogom, pa ne zaradi ljubezni do hribov. Eden se je menda med potjo gor še izgubil. Gostinstvo je mlado dekle navdušilo in osvojilo za vse življenje. Večji del delovne dobe je preživela v Hotelu Pod Voglom. Pohvale njenim kuharskim veščinam so se slišale še dolgo potem, ko je bila že upokojena. Z možem, tudi gostincem, sta se ukvarjala z gostinstvom in turizmom tudi po upokojitvi. Veselje do kuhanja in peke peciva je ostalo in na policah njenega doma je kup različnih kuharskih priročnikov, izrezkov receptov, prepisov na roko, dopisov in popravkov. Tudi ob šivalnem stroju so še kroji, sukanci različnih barv, okrasni trakovi, gumbi. Veliko je tudi pletenih in kvačkanih izdelkov, nekateri so nedokončani. Nad hčerino profesuro se je seveda navduševala, a to, da ni podedovala takega veselja do kuhanja, pečenja in šivanja, ji pa ni šlo v račun. Kap, ki je Justino prikovala na posteljo, je terjala velik davek. Odhod v dom in ždenje v postelji je zadnje, česar bi si kdaj želela. Ostajajo ji obiski svojih domačih, ostaja pogled na polje, na njen Studor in ostaja velika želja, da bi spet stopila na noge. Tiste noge, ki so tako rade poplesavale, ko se je na radiu ali televiziji vrtela domača glasba. »To je najboljša rekreacija,« je dejala, če si jo zalotil, ko se je vrtela po kuhinji. Že Platon je dejal, da glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja. In tega naši slavljenki nikoli ni manjkalo. Ko smo jo vprašali, česa si želi za praznovanje 100-letnice, je izstrelila: »Polže! Zdaj naj mi zapojejo, potem jih ne bom slišala.« In so ji zapeli. Vsi njeni pa dodajamo: »Kolkor kapljic, tolko let, Bog nam daj na svet živet! Živijo, oj živijo, oj živijo naš svet!« ・
Irena Ceklin Bačar
Čas je relativen. Včasih se nam zdi, da je leto minilo, kot bi mignil. Kdaj mine sto let? Slavljenka, ki praznuje 100-letnico, bi rekla: »Hitro, prehitro«. Justina Ceklin, rojena Pekovec, se je rodila 21. septembra 1920 pod Studorom pri Vorencu. Baje je takrat, ko so mati rojevali, grmelo in treskalo in novorojenka se je bliskanja in grmenja bala vse svoje življenje. Rodila se je šesta od sedmih otrok in mati so kmalu ugotovili, da ima deklič več talentov in da samo kmečko delo zanj ne bo dovolj. Še najstnico so jo poslali na Brod k Hrinovi, ki jo je naučila krojenja in šivanja. Z vozičkom, na katerega so ji naložili svežo solato, so jo pošiljali v Staro Fužino k Triglavovi Angeli, ki se je že takrat ukvarjala s turizmom. Naročili so ji, naj pove, da ima »fajn gvavato sovato«. Angela je podjetno mladenko kmalu zaposlila za sobarico in varuško svoji
V domu Sv. Martina so ji pripravili praznovanje, Foto: Marjana Ahačič
LETO XXIII
Bohinj, 9. oktober 2020
VSEBINA 16. ODLOK o koncesiji za graditev žičniške naprave »Kozji hrbet« 17. ODLOK o spremembah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica
Številka 7
te žičniške naprave uporabljali smučišče oziroma druge rekreacijske površine oziroma objekte, ki jih je uredil koncesionar že obstoječih žičniških naprav. Podelitev iz prejšnjega odstavka je možna tudi za koncesionarja, ki ima veljavno koncesijo, žičniške naprave pa še niso zgrajene. Koncesija se podeli koncesionarju že obstoječih žičniških naprav na podlagi njegove vloge za pridobitev koncesije. Vlogo za podelitev koncesije po tem odstavku je potrebno vložiti v roku največ 45 dni od uveljavitve tega odloka. 6. člen (javni razpis)
16. Na podlagi 27. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14; v nadaljevanju ZŽNPO) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 15. redni seji, dne 1. oktobra 2020 sprejel
ODLOK o koncesiji za graditev žičniške naprave »Kozji hrbet« I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka)
Če pristojni organ vlogo koncesionarja obstoječih naprav v skladu z zakonom zavrže ali zavrne, kakor tudi če koncesionar obstoječih naprav v roku, določenem v aktu o izbiri (določitvi) koncesionarja ne sklene koncesijske pogodbe, se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa. Javni razpis za graditev žičniške naprave, ki je predmet te koncesije, se objavi na spletni strani Občine Bohinj. Objava javnega razpisa mora obsegati najmanj: - navedbo, da gre za javni razpis za podelitev koncesije za graditev oziroma obnovo žičniške naprave in druge identifikacijske oznake javnega razpisa, - opis žičniške naprave, ki je predmet te koncesije za graditev oziroma obnovo, - rok koncesije in druge temeljne značilnosti koncesijskega razmerja, - postopek izbire koncesionarja, - pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za koncesijo, - merila za izbiro koncesionarja, - kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, - kraj in rok za predložitev vlog, - naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja vlog.
Ta odlok je koncesijski akt koncesije za graditev žičniške naprave za prevoz oseb (v nadaljevanju: koncesija), in sicer s tehničnimi značilnostmi in lokacijo, določeno s tem odlokom (v nadaljevanju: žičniška naprava). 2. člen (lokacija žičniške naprave) Žičniška naprava leži na zemljiščih katastrska občina 2200 Bohinjska Bistrica parcele 580/51, 580/53, 580/55, 580/81, 580/22 in v manjšem delu na 580/18. Žičniška naprava je predvidena v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/16, 11/16, 4/17, 8/17).
7. člen (pogoji za koncesionarja) - - - -
Način izkazovanja navedenih pogojev se določi v razpisni dokumentaciji. 8. člen (merila za izbiro)
3. člen (značilnosti žičniške naprave)
- - - - - - -
Žičniška naprava je žičniška naprava za prevoz oseb z naslednjimi značilnostmi:
-
vrsta žičniške naprave: število postaj: vodilo: dolžina proge: višinska razlika: zmogljivost: pogon:
- -
vlečnica; 1x vstopna, 1x izstopna; jeklena vrv 430 m; 77 m; cca. 1000 oseb na uro; električni – elektromotor cca. 65 kW (spodaj); 4. člen (izključna pravica)
Koncesionar za graditev žičniške naprave pridobi izključno pravico zgraditi žičniško napravo, ki je predmet te koncesije. Koncesionar lahko ustrezno obnovi tudi obstoječo žičniško napravo, ki še stoji.
II. Podelitev koncesije 5. člen (neposredna podelitev) Koncesija se lahko podeli brez objave javnega razpisa, če gre za prometno povezanost z že obstoječo žičniško napravo ali napravami, ali v primeru, da bodo uporabniki
Koncesijo se podeli pravni osebi zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da ima veljavno registracijo za opravljanje žičniške dejavnosti, da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijskega postopka, da nima neporavnanih obveznosti do koncedenta;
- -
Merila za izbiro koncesionarja so: rok za začetek obratovanja žičniške naprave, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ponudi krajši rok; ekonomska in finančna sposobnost vlagatelja reference vlagatelja, opredeljene kot enake ali večje žičniške naprave za prevoz oseb oz. druga turistična infrastruktura , ki jih/jo je vlagatelj zgradil in jih obratuje, pri čemer dobi več točk vlagatelj, ki ima večje število referenc; idejna zasnova smučišča, ki se vklaplja v sistem razvoja žičničarstva v Bohinju; število predvidenih novih zaposlitev zaradi izgradnje žičnice oz. razvoja smučišča.
Vpliv posameznega merila in način njegovega točkovanja se določi v razpisni dokumentaciji. 9. člen (razpisna dokumentacija) Koncedent mora na dan objave javnega razpisa in ves čas trajanja razpisnega roka omogočiti vsem zainteresiranim vpogled v razpisno dokumentacijo in jo predati vsakomur, ki vplača zahtevani znesek, ki lahko zajema zgolj materialne stroške (razmnoževanje in pošiljanje razpisne dokumentacije) najkasneje v enem dnevu. Koncedent v času trajanja razpisnega roka ne sme nikomur posredovati seznama oseb, katerim je posredoval razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija mora vsebovati vse potrebno, da se na njeni podlagi lahko podajo popolne vloge, zlasti pa: - datum objave javnega razpisa in navedbo, da gre za javni razpis za podelitev koncesije za graditev žičniške naprave in druge identifikacijske oznake javnega razpisa,
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 7 - - - - - -
navodila za pripravo in predložitev vloge, postopek izbire, pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za koncesijo, kot so določeni v tem odloku; dokazila za izpolnjevanje pogojev, meril in ostalih okoliščin, rok za oddajo vloge, rok za sprejem in vročitev odločitve o izbiri.
17. člen (prenehanje koncesije) - - -
10. člen (predložitev in javno odpiranje vloge) Koncedent določi takšen rok za predložitev vlog, ki glede na postavljene zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije omogoča izdelavo popolnih in kakovostnih vlog. Pravočasna predložitev vloge pomeni, da mora vlagatelj koncedentu vlogo predložiti do datuma in ure, ki je določen v javni objavi razpisa. Vlagatelj sme vložiti le eno vlogo, ki pa jo lahko umakne, jo dopolni ali zamenja do poteka roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog za izbor koncesionarja je javno. Na javnem odpiranju se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo morebitne pripombe predstavnikov vlagateljev o poteku javnega odpiranja. Koncedent vroči zapisnik o javnem odpiranju v roku osmih dni vsem vlagateljem. Koncedent vlog, ki so prispele po roku, določenem v javnem razpisu, in nepravilno predloženih vlog ne odpre, temveč jih neodprte nemudoma vrne pošiljatelju. O tem izda sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. 11. člen (upravni postopek) O vlogah odloča pristojni organ občinske uprave (v nadaljevanju: upravni organ) v upravnem postopku. Nepopolne ali nepravilne vloge upravni organ zavrže s sklepom. Vloge vlagateljev, ki ne izpolnjujejo pogojev za podelitev koncesije tega zakona, upravni organ zavrne z odločbo, izdano posameznemu vlagatelju. O ostalih vlogah upravni organ odloči z eno odločbo, s katero podeli koncesijo vlagatelju, katerega vloga je bila v skladu z merili ocenjena najbolje, vloge ostalih vlagateljev pa zavrne. 12. člen (koncesijska pogodba) Koncesijsko pogodbo mora izbrani koncesionar skleniti najkasneje v 90 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri, sicer odločba preneha veljati in se objavi nov javni razpis za podelitev koncesije. Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta župan.
III. Pogoji koncesije 13. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za čas 20 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). Rok koncesije se lahko podaljša največ za polovico roka koncesije, če je ob izteku roka koncesije glede na stanje žičniške naprave mogoče pričakovati, da bo žičniška naprava varno obratovala v času podaljšanja koncesije. Rok koncesije se podaljša z odločbo, ki jo izda občinska uprava na zahtevo koncesionarja. Koncesija se v času podaljšanja roka koncesije izvaja pod pogoji koncesijske pogodbe, o čemer se sklene aneks h koncesijski pogodbi. 14. člen (zgraditev žičniške naprave) Koncesionar mora žičniško napravo v celoti dokončati ali obnoviti najkasneje v 10 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. Žičniška naprava mora začeti obratovati najkasneje z začetkom nove smučarske sezone po zgraditvi oziroma obnovi žičniške naprave. 15. člen (obveznosti v zvezi z ureditvijo smučišča) Koncesionar je dolžan najkasneje do začetka obratovanja poskrbeti za ustrezno pripravo smučišča (priprava terena, sistem zasneževanja oziroma dosneževanja, ureditev pogodbenih odnosov z lastniki zemljišč, po katerih poteka smučišče). 16. člen (prenos koncesije) Koncesijo lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo s soglasjem Občinskega sveta Občine Bohinj.
Bohinj, 9. oktober 2020
Koncesija preneha: zaradi prenehanja koncesijske pogodbe; zaradi stečaja koncesionarja; z odvzemom koncesije. 18. člen (prenehanje koncesijske pogodbe)
- - - -
Koncesijska pogodba preneha: s potekom roka koncesije, z odpovedjo zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe, s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe; iz drugih razlogov, skladno s pravili pogodbenega prava. 19. člen (odvzem koncesije)
- - - -
-
Koncedent z odločbo odvzame koncesijo: če koncesionar ne ravna skladno z izvršljivimi odločbami pristojnih inšpekcijskih organov, ki se nanašajo na žičniško napravo in njeno obratovanje; če najkasneje v dveh letih ne začne z obratovanjem žičniške naprave, pa ne pride do sporazumne razveze koncesijske pogodbe; če za več kot dve leti preneha z obratovanjem žičniške naprave, pa se koncesionar in koncedent ne dogovorita drugače; je v skladu s tem zakonom ugotovljena na isti lokaciji potreba po daljši žičniški na pravi ali napravi z večjo zmogljivostjo, koncesionar obstoječe žičniške naprave pa ne pridobi koncesije za tako večjo oziroma zmogljivejšo napravo v 6 mesecih po dokončnosti odločbe o ugotovitvi take potrebe po žičniški napravi; v drugem primeru, ki ga določa zakon ali drug predpis.
V primeru iz predzadnje alinee prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico do odškodnine, ki obsega vso škodo, ki mu je nastala zaradi odvezam koncesije, vključno z morebitnimi stroški, ki jih ima z razgraditvijo žičniške naprave. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije. 20. člen (odkupna pravica koncedenta) Koncedent ima pravico po prenehanju koncesijskega razmerja od koncesionarja odkupiti žičniško napravo po njeni tržni vrednosti na dan odkupa. Podrobneje se odkupna pravica koncedenta uredi v koncesijski pogodbi. 21. člen (odstranitev žičniške naprave) Koncesionar mora po prenehanju koncesijskega razmerja odstraniti žičniško napravo, razen če se s koncedentom ne dogovorita drugače. Odstranitev žičniške naprave obsega razgraditev žičniške naprave, odstranitev objektov in naprav koncesije in vzpostavitev okoliščinam čimbolj primernega stanja na vseh zemljiščih in drugih površinah koncesije. Odstranitev žičniške naprave se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi.
V. Končni določbi 22. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju (Uradni vestnik OB, št. 9/07, 7/11 in 1/19), kolikor se nanašajo na vlečnico »Kozji hrbet«. 23. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-8/2020/1 Bohinjska Bistrica, 1. oktober 2020 Župan Občine Bohinj Jože Sodja
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 7
17. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91 - ZUDE, 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 53/07, 65/07, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in 20. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 - ZUJIK in 92/15) ter 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12 in UGSO, št. 30/17), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO, št. 13/17) in 17. člena Statuta Občine Radovljica (DNUO, št. 188/14) je Občinski svet Občine Bohinj na 14. redni seji, dne 18. junija 2020 sprejel,
ODLOK o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen 1.člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica (Uradni list RS, št. 63/10, UVOB, št. 6/10, DNUO, št. 128/10) se spremeni tako, da se glasi: »Soustanovitelji Občine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, ki so pravne naslednice bivše Občine Radovljica in bivše Občine Bled (v nadaljnjem besedilu: soustanovitelji) s tem aktom uskladijo delovanje javnega zavoda Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami Zakona o zavodih, Zakona o knjiž ničarstvu, Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Zakona o lokalni samoupravi. Poleg tega soustanovitelji s tem aktom urejajo tudi njen status, razmerja med soustanovitelji in knjižnico, temeljna vprašanja organizacije, delovanja in načina financiranja knjižnice, upoštevaje nastanek nove Občine Gorje.
- - - -
Bohinj, 9. oktober 2020
Sedež knjižnice je v Radovljici, Vurnikov trg 1. Knjižnica je samostojna pravna oseba. Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v št. Srg.:97/00784, št. vložka: 1/00115/00.«
Kranju pod
3. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delo v knjižnici je organizirano v organizacijskih enotah: - osrednji knjižnici, - organizacijskih enotah. Notranjo organizacijo knjižnice z natančno vsebino dela v posamezni organizacijski enoti določi direktor. Knjižnica opravlja dejavnost na naslednjih lokacijah: - Občina Bled: o Knjižnica na Bledu z imenom Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled, Ljubljanska cesta 10, Bled - Občina Bohinj: o Knjižnica v Bohinjski Bistrici, Trg svobode 3a, Bohinjska Bistrica, o Knjižnica v Srednji vasi v Bohinju, Srednja vas 79, Srednja vas o Knjižnica v Stari Fužini, Stara Fužina 53a, Bohinjsko Jezero - Občina Gorje o Knjižnica v Gorjah, Zgornje Gorje 43, Zgornje Gorje - Občina Radovljica: o Osrednja knjižnica v Radovljici, Vurnikov trg 1 o Knjižnica v Begunjah, Begunje 15c, Begunje o Knjižnica na Brezjah, Brezje 80/c, Brezje o Knjižnica v Kropi, Kropa 3, Kropa o Knjižnica v Lescah, Alpska cesta 58, Lesce Knjižnica lahko po predhodnem soglasju soustanovitelja organizira delo v novi enoti ali ukine dotedanjo, če to terjajo razmere.« 4. člen Ta odlok sprejmejo v enakem besedilu občinski sveti občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih glasilih soustanoviteljic: Uradnem glasilu slovenskih občin – Občina Bled in Občina Gorje, Uradnem vestniku Občine Bohinj, Deželnih novicah, glasilu Občine Radovljica – Uradne objave.
Sedeži soustanoviteljev so: Občina Bled, Bled, Cesta svobode 13, Občina Bohinj, Bohinjska Bistrica, Triglavska cesta 35, Občina Gorje, Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 6b, Občina Radovljica, Radovljica, Gorenjska cesta 19.«
Številka: 612-0001/2020-3 Bohinjska Bistrica, 18. junij 2020
2. člen
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
5. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ime zavoda je: KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA. Skrajšano ime: Knjižnica A. T. Linharta
RAZPISI IN OBVESTILA Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/19) razpisuje za šolsko leto 2020/2021
• • •
ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2020/2021 razpisuje 25 štipendij. 2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, • da ne prejemajo druge štipendije, • da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in • da bruto dohodek staršev v zadnjih šestih mesecih, pred objavo razpisa, ne presega skupne višine 3.406,78 € na družinskega člana. 3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: • dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, • dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa (april, maj, junij, julij, avgust in september), dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), v kolikor je to potrebno; potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine.
4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do ponedeljka, 26. 10. 2020, na naslov Občinska uprava, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju Komisija). Odpiranje vlog bo izvedeno v roku enega tedna po roku za oddajo vlog in ne bo javno. Vloga, ki jo bo vložila neupravičena oseba in nepravočasne, bodo s sklepom zavržene. Komisija bo pregledala prispele vloge in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. V primeru nepopolne vloge, bo Komisija pisno pozvala vlagatelja, da jo dopolni v roku 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa z odločbo zavrnjene. Zoper sklep ima vlagatelj pravico do pritožbe v osmih dneh od dneva
RAZPISI IN OBVESTILA vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo Komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo izpolnjevala pogojev in določil, je Komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla. Komisija nato oceni vse popolne vloge na podlagi meril za vrednotenje vlog in pri pravi predlog razdelitve sredstev. Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani Komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 (osem) dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Bohinj. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem. Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.
Bohinj, 9. oktober 2020
Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, v kateri bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 5.) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Maruši Velički Rozman, po telefonu oziroma po e-pošti: • št. 04/577 01 23 • e-pošta: marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si 6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15). Datum: 30. 9. 2020 Številka: 41011-0007/2020-2 ŽUPAN OBČINE BOHINJ Jože Sodja, l.r.
14
iz na ših kr a je v
Mihajlo Džudžar dopolnil 90 let Adrijan Džudžar
Milan Platiša dopolnil 90 let Vnukinja Petra
Foto: arhiv Občine Bohinj
V imenu Občine mu je voščilo predala podžupanja Monika Ravnik, foto: arhiv Občine Bohinj
Mihajlo Džudžar se je rodil materi Melaniji in očetu Mihajlu 13. 9. 1930 v majhnem vojvodinskem mestecu Ruski Krstur. Njegova starša sta bila rusinskega rodu – ta etnična skupina se je na področje današ nje Vojvodine in vzhodne Slavonije naselila v začetnih letih vladavine avstrijske cesarice Marije Terezije (ki je vladala v letih 1740–1780). Osnovno šolo je začel in dokončal v rojstnem kraju, nižjo in srednjo gimnazijo pa v Vrbasu. V času, ko je hodil v nižjo gimnazijo, je v takrat ni Jugoslaviji divjala druga svetovna vojna in Mihajlo je moral hoditi v šolo, kjer se je pouk izvajal v madžarskem jeziku, saj so imeli v delu Vojvodine od aprila 1941 do oktobra 1944 oblast Madžari. Višjo gimnazijo je dokončal leta 1949 v Novem Sadu, kjer je tudi maturiral. Nato se je vpisal na študij medicine v Ljubljani, sam študij pa je potem dokončal v Zagrebu. Specializiral je pediatrijo v Novem Sadu leta 1978. Kmalu zatem, leta 1980, se je z družino preselil v Slovenijo, ker je v Bohinju dobil službo v splošni praksi. V tukajšnjem Zdravstvenem domu je nato delal do upokojitve septembra 1999. Na delo, sodelavce in paciente ima lepe spomine. Svoje sodelavce in paciente ob tej priliki tudi prav lepo pozdravlja. O nekaterih zgoraj omenjenih stvareh in dogodkih je tekla beseda tudi med obiskom župana Občine Bohinj Jožeta Sodje ob častitljivi obletnici. ・
V vasici Koprivnik v Poljanski dolini se je 9. 9. 1930 rodil ata Milan. V družini je bilo osem otrok, tako da je imel tri brate in štiri sestre. Doma so imeli kmetijo, zato so morali vsi delati in pomagati za preživetje. Leta so hitro minila in otroci so šli s trebuhom za kruhom, kot so včasih rekli. Tako je tudi ata po končani osnovni šoli odšel od doma in se šel v Ljubljano šolat za zidarja. Ko je uspešno zaključil šolanje, je moral v vojsko kot vsi fantje v tistih časih. Nato se je zaposlil v Kranju in delal svoje delo. Nekega dne pa ga je delo poklicalo v Bohinj, natančneje na Rudno polje, delal oziroma zidal je vojašnico, tam pa je spoznal svojo življenjsko sopotnico. Terezija je prihajala s Koprivnika v Bohinju, Tavogarška Rezka. Skupaj sta si ustvarila dom in družino. Rodila sta se jima dva otroka, hči Milena in sin Stane. Ko sta prišla otroka, je Rezka ostala doma in delala na kmetiji, ata pa je delal pri gradbenem podjetju Bohinj in tam prislužil tudi pokojnino. Vendar pa to ni bilo dovolj, ker je bil odličen pečar in je »skoraj« pri vsaki hiši v Bohinju naredil šporhet ali kmečko peč, tako da ga zelo dobro pozna ves Bohinj. Vendar pa jima je usoda najprej vzela hčer, sin pa si je ustvaril družino in jima podaril pet vnukov. A tudi zanj je bilo leto 2000 usodno. Tako sta ostala sama. Vnuke
15
iz na ših kr a je v
sta imela zelo rada, najstarejša pa se je odločila in prišla živeti k njima. Leta so hitro tekla, z Rezko sta bila poročena 60 let, lansko leto pa je bolezen zmagala in ata je ostal sam. Vendar pove, da mu ni dolgčas, saj ima tri pravnukinje stalno pri sebi, ostale štiri pravnukinje in dva pra vnuka pa so pogosto na obisku. Za dobro rekreacijo pa še vedno prime koso v roke in pokosi vse okoli hiše, vsak teden pa umesi 13 hlebov kruha, včasih tudi dvakrat, ki jih potem skupaj spečeva v krušni peči. V sredo, 9. 9. 2020, pa se je zelo razveseli podžupanje, ki mu je prišla voščit, saj je tudi pri njej veliko zidal in je z njo tako malo poklepetal o starih časih. ・
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, DIB
V začetku septembra se nas je šestindvajset članic in članov odpravilo na morje v Izolo, kjer smo uživali v lepem poletnem vremenu. Tudi morje je bilo še zelo toplo in kopanje res prijetno. Kdor se ni kopal v morju, se je lahko v notranjem in zunanjem bazenu. Zaradi virusa smo upoštevali predpisane ukrepe, vendar nas to ni prav dosti motilo in smo letovanje zaključili z željo, da se prihodnje leto ponovno vidimo. V času letovanja pa so naše članice in člani tekmovali v pikadu, ki ga je organiziralo Društvo invalidov Teš Šoštanj v Topolšici. Članice so zasedle odlično drugo mesto. Za DIB so tekmovale: Ivica Lupšina, Nuša Urh, Dragica Matuc in Tončka Gumzej. Moška skupina je zasedla četrto mesto. Ekipama čestitamo za odlični uvrstitvi na tekmovanju. ・
Foto: Robert Klančar
Poletne aktivnosti turnokolesarskega in vodniškega odseka planinskih društev Bohinja Barbara Sušel, Gregor Šilc in Tina Bijol
Foto: Tina Bijol
Foto: Gregor Šilc
V okviru obeh bohinjskih planinskih društev (PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas) deluje tudi turnokolesarski odsek, ki združuje člane obeh društev, ki radi hribe spoznavajo in obiskujejo tudi s kolesom. V letošnjem letu smo člani odseka sodelovali na dogodku 5. julija, ko je na Uskovnici potekalo Srečanje bohinjskih planincev. S kolesi smo se iz Srednje vasi povzpeli do koče na Uskovnici in se udeležili kulturnega programa, nato pa se vrnili nazaj v dolino. Prav tako smo bili aktivni tudi 12. septembra v okviru akcije Planinske zveze Slovenije MIGIMI GI IZZIV – Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu. Prevozili smo kombinacijo 4. in 5. etape poti in obiskali 4 kontrolne točke, in sicer v kampu Danica, Info centru v Ribčevem Lazu, koči na Uskovnici in Šport hotelu na Goreljku. Tako so naši dnevniki postali bogatejši za 4 žige, mi pa smo preživeli čudovit dan na kolesu. Opozoriti moramo tudi na pasti in ovire, ki se pojavljajo na cestah in poteh, po katerih se vozijo tudi kolesarji. V letošnjem letu se jih je največ pojavilo v spodnjem delu poti Soriška planina–Bohinjska Bistrica, ki je v upravljanju PD Bohinjska Bistrica in zanjo skrbijo usposob ljeni markacisti društva. V društvu ne odobravamo samovoljnih akcij
posameznikov, obenem pa opozarjamo, da gre v primeru nastavljanja ovir na pot (žica, vrv, bodeča žica, druge pasti ...) za izvršitveno obliko kaznivega dejanja oz. poskus povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena kazenskega zakonika. Vse amaterske »urejevalce« poti prosimo, da se v prihodnje ne lotevajo takšnih akcij. Če menite, da so na kakšnem odseku poti potrebna popravila oz. ureditev, obvestite planinsko društvo in ureditev poti bo izvedla ekipa usposobljenih markacistov. Želimo vam čim več lepih jesenskih kilometrov na kolesu. (Gregor Šilc, načelnik turnokolesarskega odseka PD BB in PD Srednja vas) Mesec september pa nam je prinesel tudi dva lepa pohoda, ki smo ju organizirali v okviru vodniškega odseka obeh društev. V nedeljo, 6. septembra, smo se podali na primorsko stran, na Krasji vrh. Vodja pohoda je bil Martin Šolar. Povzela bom zanimiv zapis, ki ga je na FB-ju zapisala Tina Bijol, tudi vodnica vodniškega odseka obeh društev, ali Tina z Bohina, kot se imenuje na FB-ju. Cin cin cin Drežnica ... ... Gremo gledat, kje so kozice? Seveda! Na en kar spodobno lep dan se čez Soriško zapeljemo v Drežnico ... Drežniške Ravne ... in parkiramo na planini Zapleč. (Ja, kar »dost je preč« iz doline, četudi po stari vojaški cesti ...). »Prebašemo rugzake« in za domačim vodnikom Pavletom. Ta nam krajša pot z zanimivostmi iz zgodovine tega planinskega sveta. Z Janezom pogledava v vsako luknjo, kar sproži precej smeha pri ostalih sopotnikih ... ( če je pa tolk za pogledat! ) Skozi rov kaverne pridemo spet na svetlo(bo) in uživamo v razgledih! Pravi Krasji = Krasni vrh! Malica, ki jo spet zmotijo požrešne mušice. In dežne meglice, ki nas preganjajo v dolino ... Kavke ... Pod nami zajadra beloglavi jastreb ... Planina Zagreben. Ogledamo si sirarno (»z mlečnim džakuzijem,« je rekel Drago!) in nakupimo Tolminski sir! »Glih-za-glih«, da ujamemo avtovlak v Mostu na Soči. In »glih za glih« je na njem še prostora za tri naše ... Hvala, Tina!
16
iz na ših kr a je v V nedeljo, 20. septembra, pa smo se pod vodstvom Roberta Klančarja podali v Karavanke. »Tura bohinjskih planincev na Košuto. Prečili od Velikega vrha do Kladiva. Aja, fest je bvo,« je Robert zapisal na FB-ju. Veliki vrh (2086) in Veliko Kladivo (2094) sta bila vrhova, ki ju je Robert izbral na tem čudovitem karavanškem grebenu. S soncem obsijan septembrski dan, energija in dobra volja so spet zaznamovali našo pohodniško žilico.
Ob začetku šolskega leta varovali šolarje na poti v šolo Olga P. Gorišek, DU BB
V sodelovanju z Občino Bohinj so naši članu DU Bohinjska Bistrica ob začetku šolskega leta cel teden zjutraj varovali šolarje na poti v šolo in opoldne na poti domov. Projekt se imenuje Pešbus in je namenjen varnemu vodenju mlajših otrok. Ne glede na to, da občina organizira prevoze v okviru projekta Prostofer, sporočamo, da je za člane našega društva možen brezplačen prevoz preko DU Bohinjska Bistrica. Oglasite se svojemu poverjeniku in vam bo pomagal organizirati prevoz, ob tem pa pozivamo tudi poverjenike, naj o tem obvestijo člane v svojih vaseh. V naslednjih novicah pa več o kolesarskem izletu na Primorsko in o pohodu na Dovško Babo. Naša Komisija za socialo je zelo delovna in je v sodelovanju z Občino Bohinj rešila že kar nekaj težav naših članov in jih še rešuje. 1. oktobra, ob dnevu starejših, bomo na skupni proslavi podelili priz nanje tudi našim dolgoletnim članicam, poverjenici Francki Žitnik in bivši dolgoletni predsednici Matildi Arh. Razpored aktivnosti v mesecu oktobru 2020: • v oktobru 2020: bovling v Eco hotelu Bohinj – vse zainteresirane prosimo, da se javijo podpredsednici Nuši Urh, tel.: 031 404 675; • 6. oktober 2020: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 21. oktober 2020: turnir v pikadu ob 16. uri, vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • v oktobru 2020, v drugi polovici meseca, bo pohod na vrh Senica med Mostom na Soči in Lubinjem; kdaj bo, je odvisno od vremena, zato boste pohodniki obveščeni na običajen način. Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj – s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Uradne ure naše pisarne so vsako sredo med 16. in 17. uro. Vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici, ki je odprt vsak dan! ・
Vodnikovi dnevi KS Koprivnik - Gorjuše
Sobotna kulturna prireditev, foto: Albert Dobravec
Nedeljski sejem, foto: Albert Dobravec
Ob kulturnem prazniku KS Koprivnik - Gorjuše so se že tradicionalno zvrstili trije dogodki: V petek, 11. septembra, so se otroci z baklami podali na Vodnikov razglednik. Tam so jih pričakali lovski rogisti, ki so otrokom polepšali pot na vrh in hkrati popestrili tudi kratek program, ki je pod vodstvom Karmen Zupan vsem obiskovalcem predstavil Vodnikovo življenje in delo. V soboto, 12. septembra, je v cerkvi potekala osrednja kulturna prireditev. Hvala Hani Langus in Tanji Lončar za povezovanje prireditve in gostu Klemenu Langusu za doživeto poosebljenje Valentina Vodnika. Program so popestrili pevci Moškega pevskega zbora Triglav Lesce - Bled ter domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Grega Stareta. V nedeljo, 13. septembra, je potekala slovesna maša, po njej pa sejem domačih izdelkov. ・
Razmišljanje ob praznovanju Vodnikovih dni
Karmen Zupan, podpredsednica KS Koprivnik - Gorjuše Vaščani Koprivnika in Gorjuš se v začetku meseca septembra vsako leto spomnimo Valentina Vodnika, ki je kot prvi župnik služboval v naši cerkvi na Koprivniku. V času letošnjega praznovanja je bilo lepo in toplo pozno poletno vreme. Kar nekaj turistov se je sprehajalo po vasi, se povzpelo na Vodnikov razglednik ali šlo skozi obe vasi po pohodniški poti Juliana Trail. Vsem obiskovalcem se je ponujal malodane idiličen pogled na vaško življenje. Bilo je, kot bi gledal jesenske jaslice: krave in ovce so mirno mulile travo in poležavale na toplem soncu, otava je opojno dišala – ponekod razprostrta kot mehka preproga, drugod že spravljena v redi, ki so se kot valovi mehko vile po travnikih. A vsi, ki živimo v teh krajih, vemo, da za to idilo stoji trdo delo vseh naših prednikov in vaščanov, ki še vztrajajo na kmetijah in obdelujejo svojo zemljo. Valentin Vodnik je bil pogumen mož, ki je v času, ko je bila slovenska beseda popolnoma neupoštevana, začel pisati v slovenskem jeziku. Upam, da je Vodnik v naših dveh vaseh zasejal seme svojega poguma in da bomo tudi vaščani Koprivnika in Gorjuš premogli ta pogum, da bomo še naprej skrbeli za našo zemljo. Za to, da bodo tu ostale mlade družine in da se bodo ukvarjale s kmetijstvom, pa potrebujemo in pričakujemo tudi pomoč lokalne in širše skupnosti. Veliko si obetamo od sredstev, ki jih bo Občina Bohinj letos prvič dobila za sofinanciranje projektov v parkovnih občinah. Obe vasi, Koprivnik in Gorjuše, ležita znotraj Triglavskega narodnega parka in sta tako še posebej upravičeni do teh sredstev. Pripravljeni smo dati pobude in trdo delati, potrebujemo pa finančno pomoč. Kajti brez marljivih ljudi in denarnih sredstev tudi pogleda na jesenske jaslice ne bo več. ・
17
iz na ših kr a je v
Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi Silvo Režek, poveljnik PGD Bohinjska Bistrica
Zakorakali smo v oktober – mesec požarne varnosti. Nosilna tematika letošnjega meseca varstva pred požari je namenjena požarni varnosti v prostem času. Izdana je zgibanka z nasveti ob odhodu na dopust. Zgibanka je dosegljiva tudi na spletni strani PGD Bohinjska Bistrica www.pgdbb.si in FB-strani društva. Glede na z virusom COVID-19 zaznamovano leto in vsemi ukrepi, ki so sprejeti z namenom omejevanja širjenja virusa, bo letošnji mesec požarne varnosti potekal v okrnjeni obliki, saj smo se primorani odpovedati vsem aktivnostim, kjer bi lahko prišlo do združevanja ljudi in posledično do možnega prenosa virusa. Zato dneva odprtih vrat z ogledom vozil in gasilskega doma PGD Bohinjska Bistrica letos ne bo. Kljub vsemu pa bomo izvedli: • Sprejem gasilnikov občanov na redni servis: Gasilski dom Boh. Bis trica – sobota, 17. 10. 2020, od 16. do 18. ure; • Gašenje začetnih požarov: spletna videopredstavitev, dosegljiva na spletni strani PGD Boh Bistrica in FB-strani – nedelja, 25. 10. 2020, ob 14. uri. ・ Foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica
Prostor za gasilske vaje
Silvo Režek, poveljnik PGD Bohinjska Bistrica
Gasilci PGD Bohinjska Bistrica za svojo pripravljenost na najrazličnejše dogodke svoje znanje neprestano dopolnjujemo in utrjujemo. Področje dela se je iz zgodovinsko povezanega gašenja razširilo na najrazličnejše vrste nesreč. Na področju taktičnih vaj ob požarih se poslužujemo objektov občanov in podjetij, kljub temu gre za omejene, praviloma »suhe vaje« (brez vode), da se ne povzroča škoda. Na področju tehničnega reševanja v vozilih in drugih tehničnih vrlinah smo se sprva umaknili na območje bivšega Gradbenega podjetja Bohinj, kljub temu je bilo to za okoliške prebivalce moteče. Glede na vse navedeno smo dlje časa iskali območje za vaje, ki ne bi bilo moteče za okolico. Našim težavam so prisluhnili in nam pri tem pomagali člani Agrarne skupnosti Bohinjska Bistrica, ki so nam za izvajanje gasilskih vaj v najem dali degradirano zemljišče, odmaknjeno od naselja. Območje smo očistili ter zaradi varnosti (nevarnost ureznin, opeklin in padcev) ogradili in s tem poskrbeli za varnost. Trenutno na tem poligonu izvajamo vaje iz tehničnih posegov na vozilih, vaje reševanja iz globin, vaje, povezane z dvigom bremen in reševanja z višin, imamo tudi območje ruševin, kjer že lahko vadimo premike betonskih bremen kot posledice porušitve zgradb v primeru potresa, vaje z motornimi brizgalnami, črpanje vode, sestavljanje verige motornih brizgaln ipd. Načrtujemo še druge vadbene točke, kot so: postavitev lesenega ostrešja brez strehe za utrjevanje znanja in varnostnih postopkov ob prekrivanju streh v ujmah in postavitev kontejnerja za simulacijo not ranjega požara. Za razumevanje in podporo našemu delu se zahvaljujemo Agrarni skupnosti Bohinjska Bistrica. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam pomagali pri dosedanjem delu: podjetnik Stane Mikelj, Turistično društvo Bohinj, Avtovleka Janez Kuhar, predvsem pa članom društva, ki so s številnimi delovnimi akcijami območje pripravili za izvedbo vaj. ・
Rožnati oktober na Zgornjem Gorenjskem
Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna Slovenija
Foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica
Združenje Europa Donna Slovenija tudi letos pripravlja različne dejavnosti v okviru rožnatega oktobra, meseca osveščanja o raku dojk, najpogostejšega raka pri ženskah, za katerim lahko zbolijo tudi moški. Po podatkih Registra raka je v letu 2016 v Sloveniji zbolelo 1386 žensk in 14 moških, istega leta je za rakom dojk umrlo 384 žensk in 8 moških.
iz na ših kr a je v, ml adina in izobr a že vanje , kultur a Za uspešno zdravljenje in zmanjševanje umrljivosti je pomembno predvsem osveščanje o zdravem načinu življenja, zgodnje odkrivanje in takojšnje učinkovito in vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje. V ospredje smo tokrat postavili pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki je zelo pomembno za uspešno in manj agresivno zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. Na Jesenicah deluje ob splošni bolnišnici od januarja 2018 tudi mobilna enota presejalnega programa Dora. K skrbi za zdravje pa prispeva tudi odziv na ostala dva presejalna programa, Zora in Svit. V vseh zgornjegorenjskih občinah bodo tudi letos oktobra rožnate pletenine in pentlje, ponekod tudi rožnati cvetovi (občine Bohinj, Žirovnica, Kranjska Gora, Jesenice), opozarjali na osveščanje o raku dojk. Zaradi epidemioloških razlogov so nekatere aktivnosti omejene oziroma je treba upoštevati vse priporočene ukrepe (razkuževanje, fizična razdalja, obrazne maske) ter se tudi vnaprej prijaviti (6-minutni test hoje, delavnica limfedem). Tudi v letošnjih aktivnostih bomo združili moči zdravstveni domovi, ljudski univerzi Radovljica in Jesenice, občinski knjižnici v upravnih enotah Jesenice in Radovljica, občine, Gimnazija Jesenice, Srednja šola Jesenice, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica ter Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna.
18
V petek, 16. oktobra, vabimo na razstavo domačinke Anite Bizjak. Anita se je odzvala povabilu v Bohinjskih novicah na začetku projekta in zato z veseljem gostimo njena raznolika slikarska dela. Konec meseca, na dan, ko smo Slovenci dobili prvo tiskano knjigo (31. oktober, tokrat sobota), pa vabimo na predstavitev popularne oblike umetniških publikacij, predvsem med mlajšo generacijo, t. i. zinov. Veliki zbiratelji in ustvarjalci, lahko pa bi jim rekli mlade staroste zinov v Sloveniji, so tudi Zoran Pungerčar, Jure Šajn in Leon Zuodar. Leon deluje v okviru Hiše kulture Pivka, kjer je vzpostavil Zinko Tiček kot javno knjižnico zinov, Zoran in Jure pa se poleg izdaje lastnih posvečata tudi izdaji zinov drugih umetnikov, domačih in tujih, pod okriljem lastne založbe Look Back And Laugh. Predstavili bodo zgodovino ustvarjanja zinov pri nas, svojih začetkov z medijem zina in tudi svojo vizijo prihodnosti medija. Se vidimo! * Projekt Kamra podpira Ministrstvo za kulturo. ・
Poletavci in Najpoletavci 2020 Irena Razingar, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
Aktivnosti v naši občini:
V knjižnici bodo pripravili priložnostno razstavo. ・
XVI. sveta maša za policiste Povzela Katarina Košnik
Foto: Aleš Rozman
Že tradicionalno v cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju vsako leto bohinjski policisti gostijo sveto mašo za policiste. To leto zaradi varovanja zdravja niso pripravili večjega dogodka, so pa v okrnjeni obliki vseeno pripravili manjši dogodek. V nedeljo, 27. septembra 2020, je tako v Srednji vasi v Bohinju vseeno bila XVI. sveta maša, pri kateri so se spomnili na vse pokojne policistke in policiste ter ostale pokojne uslužbence in uslužbenke policije ter Ministrstva za notranje zadeve. Molili so za uspešno delo vseh v policiji in na ministrstvu ter za lepo sodelovanje. Dogodka so se udeležili minister za notranje zadeve Aleš Hojs, namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak, župan občine Bohinj Jože Sodja, evangeličanski škof Leon Novak ter vojaški vikar Matej Jakopič. Sveto mašo je daroval arhidiakon za Gorenjsko msgr. dr. Jože Plut. Po sveti maši se je minister Aleš Hojs na pokopališču poklonil pokojnim policistom, ki so pokopani tam, simbolično pa tudi vsem ostalim pokojnim policistom, ki čakajo vstajenja na različnih drugih krajih. ・
Oktober v Kamri Urška Alič
Po mesecih toplega vremena, druženja in delavnic, se splošno dogajanje prestavlja v notranje prostore. In delovanje projekta Kamra se preveša v zadnjo fazo.
Foto: arhiv Knjižnice A. T. Linharta
Letošnja bralna akcija je med šolskimi počitnicami potekala v vseh enotah Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Pridružilo se nam je kar 166 Poletavcev in Najpoletavcev. Številke smo bili veseli, ker je čas epidemije koronavirusa zaznamoval tudi bralne navade. In letos je bilo več sodelujočih fantov kot deklet. Kaj so brali: Harry Potter je še vedno zelo priljubljeno poletno branje, pa Dnevnik nabritega mulca, Pasji mož in Kapitan Gatnik. Stripi o Garfieldu, Ariolu in naš Miki Muster so vredni poletnih bralnih dogodivščin. Priljubljeni domači avtorji so Primož Suhodolčan, Svetlana Makarovič in Desa Muck, med tujimi pa David Walliams in Roald Dahl. Med zbirkami Lov na pošasti, Winnie, Čarobna hišica na drevesu, Groz ni Gašper, Gospod Gnilc so našli mnoge dobre knjige. Nekdo pa je v dnevnik branja napisal, da je bral tedenske reklame in table ob cesti na družinskem izletu. Za vse sodelujoče smo pripravili vrečke s priznanjem in majico, ki so jo prejeli v svojih krajevnih knjižnicah. Zaradi epidemije nismo imeli zaključne prireditve. Glavna nagrada, šotor za dva, je bila izžrebana v knjižnici. O tem je posnet kratek film in objavljen na spletni strani radovljiške knjižnice. Vsem sodelujočim splošnim knjižnicam je glavno nagrado podarilo podjetje Hervis. Projektu Mestne knjižnice Ljubljana se je letos pridružilo 15 slovenskih splošnih knjižnic, na Gorenjskem še Jesenice, Tržič, Kamnik in Medvode. ・
19
kultur a
Konserviranje in restavriranje spomenika NOB v Bohinjski Bistrici (EŠD 11188) Katarina Košnik, Občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj se je v tem letu v sklopu vzdrževanja spomenikov lotila tudi obnove osrednjega spomenika NOB pri Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. K temu nas je vodila predvsem nevarnost zaradi nestabilnosti kamnin na vrhu spomenika. Zaradi kompleksnosti sestave spomenika in obsega poškodb se je med delom izkazalo, da je šlo za obsežen projekt obnove, vredne 23.197,54 €. Na obsežnost projekta je vplivala tudi odločitev, da se lotimo temeljite obnove, ki bo dolgotrajno rešila spomenik, in ne zgolj lepotnih popravkov. Poleg tega smo pri restavriranju dolžni upoštevati smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Spomenik po konservatorsko-restavratorskih posegih, foto: Ana Resnik
Pred konservatorsko-restavratorskim posegom, foto: Ana Resnik
Po konzervatorsko-restavratorskim posegom, foto: Ana Resnik
O restavriranju spomenika Konservatorka-restavratorka Ana Resnik Spomenik NOB pri Kulturnem domu Joža Ažmana je bil zaradi aktivne okoliške vegetacije in njenega vpliva poraščen z rastlinjem, kar je posledično botrovalo k propadanju reg in nestabilnosti kamnin na vrhu spomenika. Dodatne poškodbe in propadanje spomenika je povzročila karbonatizacija. Vse to je bil povod, da se spomenik konservira in restavrira. Tehnike in metode dela nam poleg smernic Zavoda za spomeniško varstvo narekuje kar spomenik sam. Po ogledu spomenika in sondiranjih se pripravi določen program dela, ki ga moramo med delom spreminjati in prilagajati. Velikokrat smo pri delu soočeni z realnostjo, da so poškodbe spomenika velikokrat večje in bolj kompleksne, kot smo prvotno načrtovali. Po prvotnih načrtih bi se morale odstraniti samo rege in robni kamni. Izkazalo se je, da niso problematični samo vidni zunanji kamni zaradi zdrsa, ampak da je tudi notranjost podlage prhka in zaradi zatekanja vode neustrezna. Po odstranitvi reg in kamnin, ki smo jih s fotogradivom ustrezno dokumentirali, je sledilo odstranjevanje prav tako dotrajanega armiranobetonskega venca na zgornjem in spodnjem delu spomenika. Da preprečimo rjavenje železne armature in posledično propadanje betona, jo pred izdelave novega venca ustrezno zaščitimo. Po izdelavi naklonskega betona smo krovne in robne kamne na podlagi fotodokumentacije vrnili na prvotno lego, rege pa zapolnili po celotni površini strehe z neskrčljivimi sanirnimi cementnimi masami. S preventivnimi konstrukcijskimi rešitvami, kot npr. z izdelavo opaža z odkapno rego ali z zarezovanjem odkapnega naklona pod ploščami, zagotovimo spomeniku dolgoživost in preprečimo možnost nadaljnjega propadanja. Reliefno bronaste oblikovane figure, ki so vpete v spominske plošče, so zaradi zoba časa dobile izrazito zeleno patino, ki je bila delno odstranjena. Figure so svoj sijaj ponovno dobile po premazu z zaščitnim mikrokristaliničnim voskom. Z nanosom hidrofobne in protimikrobne zaščite pa spomeniku preprečimo kopičenje umazanije in razraščanje mahov ter rastlinja.
Izvajalec: Jaka Grmek – Art arena, d. o. o. Občinska predstavnica: Katarina Košnik Strokovni nadzor: dr. Renata Pamić – ZVKDS OE Kranj ・
Spomenik pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (odstopajoče rege, razrahljane skale, razraščanje zelenja, mahov ...), foto: Ana Resnik
Spomenik pred konservatorsko-restavratorskimi posegi (odstopajoče rege, razrahljane skale, razraščanje zelenja, mahov ...), foto: Ana Resnik
kultur a , šport
20
Vabilo v folklorno skupino KUD Triglav Srednja vas Klara Hribar
Si želite plesa, petja, predvsem pa dobre volje in novih dogodivščin? Vabimo vas, da se nam pridružite na vajah in kasneje nastopih ter turnejah. Za vse generacije. Te mika, da se pridružiš folklorni skupini KUD Triglav Srednja vas v Bohinju? Ob petkih se vrtijo Žgančki, otroška, mladinska skupina pa tudi odrasli ob 20. uri, kamor ste vabljeni vsi od 1. letnika dalje. Reaktivci se zasučejo ob torkih ob 20. uri, veterani pa z začetkom v novembru vsak četrtek ob 20. uri. Več informacij na naši Facebook strani. ・
Zgodovinski dosežki za člane Kajak kanu kluba Bohinj Andraž Nahtigal
Foto: Andraž Nahtigal
V letošnji sezoni so za mladinsko sprintersko kajakaško reprezentanco Slovenije odpadla vsa tekmovanja na najvišjem mednarodnem nivoju z izjemo enega. Pod strogimi ukrepi in za zaprtimi vrati so v Szegedu na Madžarskem organizirali tekmovanje Olympic Hopes za mladince do 18 let. Nekaj svetovnih kajakaških velesil, predvsem z drugih kontinentov, se tekmovanja ni udeležilo, vseeno pa je nastopalo več kot 400 tekmovalcev iz 22 držav. Bohinjske barve so v 14-članski reprezentanci Slovenije zastopali Anže Pikon ter Manca in Tjaša Mikelj. Anže si je z dobrimi nastopi na preteklem državnem prvenstvu zagotovil nastope v enojcu na vseh treh razdaljah, 200, 500 in 1000 metrov. S tekmovanja se je vrnil z mešanimi občutki, saj ni uspel sestaviti takih voženj, kot jih je sposoben. Morda je trema pred svojim prvim tekmovanjem na najvišjem mednarodnem nivoju razlog, da se ni približal tekmovalcem, ki jih red no prehiteva. Vseeno se lahko pohvali s 16. mestom na 1000-metrski razdalji. Drugače sta delovali dekleti, ki sta v štirih dneh tekem pokazali veliko odličnega veslanja. Tjaša Mikelj si je najboljšo posamično uvrstitev priveslala na 1000 metrov, ko nas je vse presenetila s 5. mestom, kar je tudi najboljša slovenska ženska uvrstitev v zgodovini tega prestižnega tekmovanja. Zadnji dan je njen dosežek izenačila še Manca Mikelj, ki je bila na najkrajši 200-metrski razdalji prav tako peta. Največ smo stavili na dekleti v soboto, ko sta nastopili v dvojcu na 500 metrov. Sanjali smo o presenečenju in vedeli, da lahko pokažeta veslanje, kot ga še nismo videli – in prav to se je zgodilo. V izjemnem boju sta Manca in Tjaša Mikelj za 20 stotink prehiteli tekmovalki iz Latvije in priveslali do tretjega mesta. S tem sta dekleti Kajak kanu klubu Bohinj prinesli prvo medaljo z največjih mednarodnih tekmovanj v mladinski konkurenci. Čestitke vsem. ・
Vodna aerobika v Bohinju – uspešno sodelovanje Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Smučarskega društva Bohinj Katarina Đurđević, prof. šp. vzgoje
Vodna aerobika bo v Vodnem parku Bohinj potekala tudi v sezoni 2020/21. Z vadbo bomo začeli 1. 10. 2020 ob 16.30. Vadbo organizira Smučarsko društvo Bohinj, ki je sredstva za vadbo prejelo preko razpisa za šport na Občini Bohinj. Torej je namenjena občanom Bohinja, ki so člani SD Bohinj. Ker je bila večina vadečih že predhodno vpisana v Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, je prišlo do uspešnega medsebojnega dogovora med društvoma. Tako so člani Društva upokojencev Bohinj pridobili tudi članstvo v SD Bohinj, kar je vadečim omogočalo brezplačno vadbo v Vodnem parku. Potrebna je bila le participacija za uporabo bazena, ki je znašala 3 €/obisk. V letu 2020 pa je SD Bohinj na razpisu prejelo dodatna sredstva na občinskem razpisu za šport, zato bo vadba za člane SD Bohinj v celoti brezplačna. Vadba pa vsekakor ni namenjena le upokojencem. Namenjena je vsem, ki iščejo vadbo, ki ugodno vpliva na srčno-žilni sistem, dviguje vzdržljivost vadečih in povečuje moč celotnega telesa. Vadba ne obremenjuje sklepov, zato je še posebej primerna za osebe s povišano telesno težo in za osebe, ki težje hodijo. Voda namreč zmanjšuje pritisk na sklepe, zato je vadba v vodi udeležencem bolj prijazna. Vsekakor se v današnjem času pojavlja vprašanje varnosti vadbe glede na epidemijo koronavirusa. Vadba naj ne bi bila bolj tvegana od ostalih vadb v zaprtih prostorih ob upoštevanju priporočil in smernic NIJZ. Zato bomo pred vadbo upoštevali ukrepe razkuževanja rok pred vstopom v bazen in uporabe maske do vstopa v vodo in po vadbi. Povzetek priporočil NIJZ za športna bazenska kopališča (https:// nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/sport_bazeni.pdf ): »Do sedaj še ni opisanega primera fekalno-oralnega prenosa novega koronavirusa. Z upoštevanjem vseh navedenih ukrepov bomo zmanjšali možnost za okužbo in s tem ščitili sebe in druge. Ni potrjenih primerov, da se virus, ki povzroča COVID-19, širi na ljudi preko kopalne vode. Ustrezno upravljanje in vzdrževanje teh objektov, vključno z dezinfekcijo (npr. s klorom), bi moralo inaktivirati virus
21
šport
v bazenski kopalni vodi. Za pravilno izvajanje samozaščitnih ukrepov mora odgovornost prevzeti vsak posameznik. Popolne varnosti ni.« Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam na vadbi pridružijo vsak četrtek ob 16.30 v Vodnem parku Bohinj. Pridružite se nam, ne bo vam žal. ・
Aerobna vadba je namenjena ženskam vseh starosti. Naredite nekaj za svoje telo. Pridružite se nam vsak ponedeljek in četrtek ob 20.00 uri v mali spodnji telovadnici OŠ dr. Janeza Mencingerja. (Pričetek v četrtek, 8. 10.). Ter vsak torek v Kulturnem domu v stari Fužini, od 19.00 do 20.00 ure. ・
Nova sezona v polnem razmahu Smučarsko društvo Bohinj
Foto: SD Bohinj
Vadba aerobike
Maja Velički, športna pedagoginja Spoznajte izbrane vaje različnih športnih zvrsti. Združene so na podlagi strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj iz prakse. Z njimi vplivamo na vse segmente splošne kondicijske pripravljenosti. Z obiski aerobike boste bolj kondicijsko pripravljeni. Aerobika vsebuje elemente funkcionalne vadbe, metaboličnega treninga, atletike, pilatesa, gimnastike ... V eni uri vadbe gibanje izpeljemo tako, da celostno vplivamo na naše telo. Potrudimo se, da dosežemo čim boljšo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, moč in vzdržljivost.
Vir: splet
Po napornih treningih, ki so jih naši tekmovalci pridno izvajali med poletjem, se je končno začela tudi tekmovalna sezona. Nadaljujemo, kjer smo ostali. Ne, sezono začenjamo še bolje! Pa še sneg nam manjka. Nič zato. Naši tekmovalci se na tekaških rolkah znajdejo prav tako dobro kot na tekaških smučkah. Poletno tekaško sezono smo začeli v Dolu pri Ljubljani, kjer so se bile bitke za naslove državnih prvakov v starejših kategorijah. Naš edini predstavnik v kategoriji junior je Boštjan K., ki je tudi nosilec letošnjega naslova državnega prvaka. Mlajši so tekmovali za pokal Alpina in dosegli kar nekaj odmevnih rezultatov. Martin J. se je na stopničke povzpel kot prvouvrščeni in tak rezultat ponovil tudi teden kasneje na tekaškem tekmovanju v Ložu. V Dolu sta se še dva tekmovalca uvrstila med prvih sedem. V Ložu pa je družbo na stopničkah prvouvrščenemu delal Gašper P. kot drugouvrščeni. Na startu smo imeli tudi tri mlajše dečke, ki so se v zelo slabih pogojih zelo dobro uvrstili. Z zamudo so bila podeljena tudi priznanja za skupno uvrstitev v smučarskih tekih za preteklo zimsko sezono. Boštjan K. je bil v svoji kategoriji najboljši. Nagrado pa je prejel tudi Martin J. za uvrstitev na 4. mesto. Pretekli vikend je bilo na nam najljubšem prizorišču, na Pokljuki, izvedeno dvodnevno državno prvenstvo v poletnem biatlonu na tekaških rolkah. Prvi dan je potekalo tekmovanje za vse kategorije, v nedeljo pa so startali samo starejši. Oba dneva sta bila za nas izredno uspešna. Pridobili smo tri naslove državnih prvakov ter tri naslove državnih podprvakov. Lena R. je v soboto in nedeljo stopila na stopničke kot zmagovalka. Na zmagovalni oder se je v obeh dneh povzpela tudi Kaja Z. kot prejemnica srebrnega odličja. V nedeljo pa se jima je na stopničkah pridružila tudi Kaja M. kot nosilka bronaste medalje. Kategorijo starejših dečkov zastopa pet naših članov, ti tekmujejo z zračnim orožjem. Naslov državnega prvaka je pripadel Gašperju P., naslov državnega podprvaka pa je šel v roke Martinu J. Tudi v mlajših kategorijah so se fantje izjemno dobro borili. Nepokritih je ostalo zelo malo tarč, tako da se fantje niso prav preveč vrteli v kazenskem krogu. Vsi rezultati so dokaz trdega dela tako tekmovalcev kot trenerjev. Za njimi stoji močna podpora družin in društva. Vemo, da rezultati niso vse! Jutri je nov dan in spet bomo stali drug poleg drugega, ne kot tekmeci, temveč kot prijatelji, in se bomo v šali, skupni pomoči bodrili, da postanemo še boljši in z nasmehom na obrazu zakorakamo novim dogodivščinam naproti. ・
šport, z a konec
22 Športni izzivi: rolanje, igre z žogo, poligoni in štafete, atletski elementi, talna telovadba in akrobatika, plavanje, drsanje, smučarki tek, alpsko smučanje, Skoči z nami. V klubu smo ponosni, da imamo dobre pogoje za treninge, da ohranjamo tradicijo športa v Bohinju, zato vabimo tudi tebe (tudi predšolski otroci od 5. do 10. leta), da se nam pridružiš. Vpis nadobudnih mladih športnikov je vsak ponedeljek in sredo ob 17.30. ・
Aktivno jesensko obdobje za skakalce Brane Iskra, trener A-PRO, SSK Bohinj
V klubu imamo v drugem delu poletne sezone polno dela. Člani kluba bomo organizirali tekmo na domačem terenu za pokal Cockta, vljudno vabljeni 20. oktobra ob 16. uri v Nordijski center na Poljah. Na področju tekmovanj smo dosegli zavidajoče rezultate. Tekmovali smo po celi Sloveniji, v Žireh, Kranju in Planici. Katra Komar se je skupaj s celotno ekipo reprezentance A udeležila edine tekme svetovnega pokala za poletni del. Z izjemno predstavo svojih skokov je osvojila odlično 9. mesto. Udeležili smo se tudi prireditve v Planici in skupaj z otroki imeli čast prevzeti novo skakalno opremo. Smučarska zveza in Mercator z vsakoletnimi akcijami pomagajo mladim skakalcem in skakalkam. Iskreno se jim zahvaljujemo. V mesecu oktobru se bo tempo tekmovanj po celi Sloveniji nadaljeval, čakajo pa nas glavne tekme – državna prvenstva. Razplet tekem, ki bodo potekale še v oktobru, pa bomo ažurno sporočali tudi na naši Facebook strani SSK Bohinj. Treninge skokov z najmlajšimi začetniki pridno izvajamo na Poljah vsak ponedeljek in sredo ob 17.30. Vpis nadobudnih mladih skakalcev začetnikov je vsak ponedeljek. Za dodatne informacije pa nas lahko kontaktirate na e-naslov ssk.bohinj@gmail.com ali na telefon 041 981 234 – Brane. V programu Skokec bomo med celim letom izvajali različne športe, tako se bodo otroci vsak mesec spoznavali z drugimi, različnimi šport nimi prvinami. Pomembno je, da se otroci zavedajo, da morajo pozornost posvečati kontinuirani vadbi, ki poteka v igrivem in zabavnem vzdušju. Vadba bo potekala dvakrat na teden, ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19. ure.
Foto: Brane Iskra
Septembrska črna kronika
Povzeto po Upravi RS za zaščito in reševanje Delovne in rudniške nesreče
V petek, 11. 9. 2020, ob 12.31 je na nedostopnem kraju v Stari Fužini oseba padla z delovnega odra in se poškodovala. Posredovali so reševalci GRS Bohinj, ki so osebo oskrbeli in s terenskim vozilom prepeljali v dolino, kjer so jo prevzeli reševalci NMP Bled.
Nesreče v gorah
V sredo, 9. 9. 2020, ob 12.35 sta pri sestopu s Hribaric proti Doliču omagala dva planinca. Gorski reševalci GRS Bohinj in posadka helikopterja Slovenske vojske z dežurno ekipo GRS Brnik so planinca na kraju oskrbeli ter ju s helikopterjem prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. V sredo, 9. 9. 2020, ob 19.00 se je v bližini Vodnikovega doma pri sestopu planinec poškodoval nogo. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so poškodovanca na kraju oskrbeli, v bolnišnico pa ga je nato skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske. V petek, 11. 9. 2020, ob 18.27 si je v bližini Doma Planika planinka poškodovala gleženj. Posredovala je ekipa GRS na letališču Brnik s helikopterjem Slovenske policije in reševalci GRS Bohinj, ki so poškodovanko prepeljali v UKC Ljubljana. V nedeljo, 13. 9. 2020, ob 8.14 si je pri Koči pri Sedmerih jezerih planinka poškodovala gleženj in ni mogla sestopiti. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik s policijskim helikopterjem so poškodovano planinko prepeljali v SB Jesenice.
z a konec , od na ših br alce v
23 V nedeljo, 13. 9. 2020, ob 20.22 so na planini Uskovnica, omagalo pet planincev. Gorski reševalci GRS Bohinj so jih izsledili in jih prepeljali v dolino. V ponedeljek, 14. 9. 2020, ob 15.59 se je pri Črnem jezeru poškodoval planinec. Posredovali so reševalci GRS Bohinj ter dežurna ekipa HeNMP - Brnik, s helikopterjem Slovenske vojske , ki so osebo oskrbeli ter jo prepeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. V soboto, 19. 9. 2020, ob 11.04 je pod Vodnikovim domom na Velem polju, občina Bohinj, planinka padla in si poškodovala glavo. Gorski reševalci GRS Bohinj in dežurna ekipa GRS Brnik so s pomočjo helikopterja Slovenske vojske poškodovano osebo locirali in s pomočjo vitla dvignili v helikopter ter jo odpeljali v Splošno bolnišnico Jesenice. V nedeljo, 20. 9. 2020, ob 13.48 si je na planinski poti od Doma na Planiki proti Konjskem sedlu, naselje Stara Fužina planinka poškodovala nogo. Gorski reševalci GRS Bohinj so jo s pomočjo dežurne ekipe GRS Bohinj na kraju oskrbeli, v Splošno bolnišnico Jesenice pa je nato poškodovanko s helikopterjem prepeljala posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo GRS na Brniku.
Sproščanja nevarnih plinov
V soboto, 19. 9. 2020, ob 1.27 so v naselju Nomenj gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Bled v stanovanjskem objektu opravili meritev prisotnosti nevarnih plinov. Naprave nevarnih plinov niso zaznale, gasilci so objekt prezračili.
Tehnična in druga pomoč
V nedeljo, 27. 9. 2020, ob 11.55 se je na Rudnici poškodovala jahačica pri padcu iz konja. Reševalci GRS Bohinj so zaradi suma poškodbe hrbtenice zaprosili za pomoč policijski helikopter s posadko GRS na Brniku, ki je poletel po poškodovanko in jo prepeljal v UKC Ljubljana. ・
Besedilo na spominski plošči Rozalije Škantar Marija Cvetek
Nesreče z nevarnimi snovmi
V četrtek, 17. 9. 2020, ob 13.12 se je v bližini Biatlonskega centra na Rudnem polju razlilo več 10 litrov žveplene kisline. Do razlitja je prišlo po helikopterskem transportu odsluženih akumulatorjev in sončnih celic iz ene od visokogorskih koč. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica in PGD Bled so območje zavarovali, nevtralizirali razlitje, kislina pa je bila odpeljana na Bled v nadaljnje uničenje.
Pogrešane osebe, živali in stvari
V četrtek,17. 9. 2020, ob 19.20 so na območju Jelovice pogrešali starejšega občana. Aktivirani so bili gorski reševalci GRS Radovljica in GRS Bohinj, ki so v sodelovanju z območnimi lovci ter policisti PU Kranj osebo izsledili, pripeljali v dolino in izročili svojcem.
Reševanja obolelih oseb
V četrtek, 24. 9. 2020, ob 10.31 je poletela ekipa HNMP s helikopterjem Slovenske vojske v Bohinjsko Bistrico od koder so prepeljali obolelo osebo v UKC Ljubljana. Foto: Pavel Korošec
Pomoč ob padcu s konja, Foto: Borut Gogala
Ker je v septembrski številki Bohinjskih novic »izpadel« del mojega članka o spominski plošči Rozalije Škantar, je preostalo besedilo manj razumljivo, pa tudi o napakah je treba natančneje spregovoriti. Bralci že vedo, da se je tudi na tej drugi spominski plošči, ki krasi današnji Štancarjov (Jagrov) dom v Srednji vasi, ponovila napaka s prve plošče na Velem polju. Direktor Turizma Bohinj, Klemen Langus, me je prosil, če bi napisala besedilo za na to drugo ploščo, saj tudi taka besedila »potrebujejo« strokovno misel. Na spominski plošči mora biti besedilo tako rekoč enciklopedično »okleščeno«, brez nepotrebnih dodatkov. Kar dosti mi je »dalo misliti«, kako naj predstavim Rozalijino rojstno hišo, ki je današnji lastniki niso samo popravili, ampak so jo podrli s hlevom vred ter na mestu obeh stavb zgradili novo hišo. Zato nisem smela napisati: v tej hiši se je rodila Rozalija Škantar. Hiša se je po prvotnem lastniku najprej imenovala Baronova hiša. Rozalijin oče Jožef je bil lovec, vendar ni rečeno, da se je zaradi njega pri tej hiši potem reklo pri Jagru. Prav gotovo pa se je po njem tako imenoval njegov dom (Srednja vas 68) , ki si ga je pozneje zgradil. Zato sem po posvetovanju s kolegi strokovnjaki takole oblikovala napis na plošči: Tu, v nekdanji Baronovi hiši, se je rodila /.../ Če si ogledamo le nekaj spominskih plošč znamenitih Slovencev, ki so se rodili v domovih z domačimi imeni, teh ne bomo našli na njihovih spominskih obeležjih. Na primer: France Prešeren je bil Ribčev France; Matija Čop Ovsenikov; Janez Jalen Mežnarjov; Janez Mencinger pa Kovačov ali Gregorjov (tudi Grogorjov). Domača hišna imena zanimajo predvsem ljudi iz domačega okolja, pa še ti jih večkrat napišejo narobe. Za vse, ki jim posvečamo spominske plošče, je pomembno, kaj so v življenju prispevali v narodovo zakladnico, ne pa, kako se je pri njih doma reklo po domače. Zato sem že ob napakah na Rozalijini velopoljski plošči opozorila predsednika Planinskega društva Srednja vas, Jaka Zupanca, da na taka obeležja nima smisla pisati še domačega hišnega imena, ki v tem primeru ni niti verodostojno. V prejšnjih Bohinjskih novicah smo lahko prebrali, da so »na željo PD Srednja vas« v »moje« besedilo dodali, da je bila Rozalija Šestova. Neodgovorno je, da se je ta napaka (poleg drugih) že s prve
z a konec , od na ših br alce v plošče razširila vsepovsod (po člankih in drugih zapisih ter na spletu), kot bi raztrosili perje, ki ga ni več mogoče najti in pobrati v celoti. Ker na plošči ni napisano, da je bila Rozalija po domače Šestova, me je sošolka z Boh. Bistrice takoj vprašala, če je bila poročena Šest. S tem vzdevkom so očeta Jožefa klicali predvsem nebohinjski gorniki, njegovo hčer pa so imenovali Jagrova Rozala, kakor se je po domače imenoval njihov pravi dom. Da je stvar še bolj »komplicirana«, gre v našem primeru za dva »Jagra«, zato je bolje, da hišnega imena ne omenjamo. Na plošči pred zapisom Šestova ni nobene »oznake«, zato gre tudi tu za zmedo, saj bi pred vzdevkom moral biti napisan nestični pomišljaj. »Avtorji« tega dodatka se izgovarjajo na ljudsko izročilo, vendar ne imenujejo nobenega informatorja po imenu, niti kdaj jim je kdo to povedal. Kdor se ukvarja s folklornim izročilom, ve, da imajo najrazličnejše zvrsti tega izročila tudi svoje zakonitosti. V Rozalijinem primeru so ga sami nanovo ustvarili. Rozalija tudi ni bajeslovno bitje, niti pravljična Rdeča kapica ali Pepelka, pač pa resnična zgodovinska oseba. Zato morajo biti na spominski tabli napisani verodostojni podatki iz dokumentov. Rozalija je žal izginila iz kolektivnega spomina, le redki smo imeli to srečo, da smo »iz prve roke« veliko izvedeli o njej, kar sem zapisala že v članku v Bohinjskih novicah. Tudi Franc Ceklin je po 2. svetovni vojni (morda že prej) obiskal veliko ljudi, ki so jo še poznali. Posodil je celo gradivo za obsežen članek avtorju J. K. (tako se je podpisal), ko so ob 100. obletnici Rozalkinega vzpona peljali sto žensk na Triglav. Prihodnje leto bo minilo sto deset let od Rozalijine smrti, zato ne preseneča, da so se resničnim biografskim in drugim podatkom pritaknili še domišljijski »zapleti« folklornih »tvorcev«, kar je pravzaprav značilno za folklorno slovstvo. Tako je tudi z vsakdanjimi novicami, ki se od ust do ust hitro spremenijo in se pomešajo z neresničnimi podatki. Te vrste ljudsko izročilo radi prestavljajo tudi v druga zgodovinska obdobja. Za folklorne pripovedi je vse to »v redu«; ob določenih zgodovinskih dogodkih in obletnicah pa vendarle moramo znati ločiti resnične zgodovinske osebe od fiktivnih junakov. Kot je zapisala etnologinja Ingrid Slavec Gradišnik, je lokalno izročilo danes na razpolago vsakomur, da v njem najde navdih za kakšno posebno rabo. Tako se je »recikliral« tudi vzdevek Rozalijinega očeta, ki po poroki še sam ni bil več Šestov, samo da je obveljala »želja« dveh ali treh posameznikov. Za zloženko o Rozaliji Škantar sem izbrala tudi risbo Vlasta Kopača, ki prikazuje njenega očeta Jožefa z dvema gornikoma na triglavskem grebenu. Na Ribčevem Lazu pa je v »obeležju« spomenika štirih srčnih mož pod to risbo napisano, da so to štirje srčni možje. Tudi to napako je treba popraviti.・
Leseni izdelki Dejana Grosarja v knjižnici Bohinjska Bistrica Katarina Košnik
V začetku meseca je bila na pobudo in s pomočjo Rdečega križa Radovljica in Občine Bohinj v knjižnici Antona Tomaža Linharta Radov ljica, enoti v Bohinjski Bistrici na ogled postavljena razstava lesenih izdelkov Dejana Grosarja. »Leseni izdelki Dejana Grosarja so enoviti in grobi likovni organizmi, ki jim ni kaj odvzeti ali dodati, ker so taki, kakršni so in tudi morajo biti.
Ob postavitvi razstave, foto: Katarina Košnik
24 Skrivnostni, a vseeno domači, raskavi in mehki hkrati. Zdi se, kakor da jih od nekod poznamo. Mogoče obstajajo v naši kolektivni zavesti, v tistem skritem kotičku, kjer zakoni sodobnih znanosti še niso aktualni; v prostoru, ki pravzaprav sploh ni prostor, a vendar je v njem tisto, kar nas povezuje s preteklostjo, z dediščino, prejeto od prednikov, s prapočelom in z esenco iz katere vsi izhajamo in se vanjo vračamo. Poraja se sum, da so vsa dela (tudi tista z uporabno funkcijo), ustvarjena na mah, ter, da jih je umetnik izrezljal v stanju transa. Njihovo bistvo je od pamtiveka zapisano v duhovni dimenziji lesa in poraja se občutek, da je rezbar zgolj posredovalec zastrtega bistva nečesa, kar je z besedami nemogoče opisati, da pa se občutiti,« je v prvem delu recenzije zapisal Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja Škofja Loka. Vabljeni k ogledu. ・
Aktivnosti na področju socialnega varstva Iva Lapajne, Občinska uprava
Ob postavitvi razstave, foto: arhiv Občine Bohinj
Prvi oktober je dan, ki ga po svetu praznujejo na različne načine. To je dan, ki je namenjen izkušeni in modri generaciji, to je starejšim. Prireditev ob tej priložnosti je postala že tradicionalna. Tudi letos smo za občane pripravili različne aktivnosti, sicer malo drugače zaradi ukrepov NIJZ. Na osrednji prireditvi je župan podelil priznanja najbolj zaslužnim prostovoljcem v društvih, ki delajo za starejše. Nismo pa pozabili niti na zahvalo krvodajalcem. Eden od ciljev projekta Mobilni socialni servis je dvig kvalitete življenja občanom. Zato, da bi jim približali našo ponudbo jih aktivno vključujemo v programe motiviranja vseh ciljnih skupin. Ker je 21. september Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni in september mesec intenzivnega osveščanja javnosti o le tej, smo v okviru aktivnosti ob Mednarodnem dnevu starejših izvedli teden osveščanja o demenci, ki je med starejšo populacijo vedno bolj prisotna. V prihodnjih dneh boste lahko opazili plakate z vsebino, ki bo predstavljala znake demence in način komunikacije z osebami, ki že imajo potrjeno diagnozo. Vedno pa lahko naredimo za svoje zdravje največ kar sami. S tem namenom bo velik poudarek v izvedbi umske vadbe, s katero lahko preprečimo ali omilimo znake demence. Želimo si, da bi se po KS oblikovale skupine s katerimi bi izvajali preventivo na področju demence. V nadaljevanju pa bomo vključevali tudi druge teme, kot so odvisnosti, srčno žilne bolezni, diabetes in dali poudarek na stabilnost telesa, preprečevanje padcev, razgibavanje sklepov... V prihodnjih mesecih boste lahko sodelovali ali spremljali naše aktivnosti v naslednjih akcijah: Rožnati oktober, mesec boja proti odvis nosti, Svetovni dan boja proti AIDSU, Dobrodelni torek, Dan nenasilja, Svetovni dan duševnega zdravja, Svetovni dan boja proti revščini... Vabljeni, da se nam pridružite. Še vedno se lahko pridružite tudi našim 11. prostovoljcem, kateri izvajajo brezplačne prevoze kot Prostoferji. Namenjeni so vsem, ki si prevoza ne morejo zagotoviti sami. Na številki 080 10 10 si vsaj tri dni pred terminom zagotovite prevoz k zdravniku, v trgovino, za urejanje upravnih zadev, na pokopališče... Termin za brezplačno pravno pomoč je petek 6.11.2020 v dopoldanskem času. Naročite se na tel. št. 04/ 577- 0115 (Lapajne). ・
25
ogl a si 040/202 384
OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne
Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11
OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63
M - 041 889 610
Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1
www.sir.si e - bohinjska.sirarna.doo@siol.net
www.optika-mesec.com
12/02/15 08:04
POGREBNA SLUŽBA ZVONČEK Dežurna služba 24 ur: 041/ 963-031
MLEČNI IZDELKI Pokličete, naročite, prevzamete.
V trenutku izgube drage osebe, vam bomo pomagali zmehčati bolečino in iz ozadja tišine poskrbeli vse potrebno za dostojno slovo.
AVTOVLEKA NON STOP
Klemen Meze Vse na enem mestu:
• OKNA • VRATA • SENČILA • MONTAŽA
Za brezplačno ponudbo in svetovanje nas pokličite ali nam pišite po elektronski pošti.
041/620 143 Klemen Meze
Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, servis@autom.si
Nakup in menjava zimskih pnevmatik za varno vožnjo v zimskih razmerah
VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA
POGODBENI SERVISER V S E H Z AVA R O VA L N I C
26
ogl a si 040/202 384
kamnoseštvo
VURNIK • spomeniki, izdelovanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica TEL: 041 423 161 preverite ponudbo na:
www.kamnosestvo-vurnik.si
NOVI PEUGEOT 208
ODDOLGOČASI PRIHODNOST ZA
11.790 €*
ELEKTRIČNI MOTOR
BENCINSKI/DIZELSKI MOTOR
*Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 ACTIVE 1,2 PureTech 75 in ogrevanje prednji sedežev - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 11.790 EUR; mesečni obrok je 129 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 19.08.2020 znaša 8,49% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,0%; financirana vrednost 8.253 EUR; skupni znesek za plačilo 14.085 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 0 do 4,9 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 113 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0459 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00072 g/km. Število delcev: od 0 do 4,20. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
AVTO PARTNER d.o.o., Cesta železarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660
27
ogl a si 040/202 384
28
ogl a si 040/202 384
21. in 22. oktobra vas vabimo na predstavitev novosti in popustov SAMSUNG
Ponudba velja od 19. 10. do 2. 11. 2020 (mobiteli, pametne ure ter tablice) od 3 do 24 obrokov.
a:
redna cen
redna cen
BREZ
VE VEZA
BREZ
Samsung Galaxy A30s (A307)
Doro 8035
že od 12,97 €/ mesec,90(24€ x) a: 289
redna cen
Condor Plus d.o.o., Cesta svobode 4a, 4260 Bled (za glavno avtobusno postajo) bled@condorplus.si|051/266-367
BREZ
VE VEZA
- 64 GB vgrajenega spomina - 4 GB delovnega spomina - 8-jedrni procesor Qualcomm© SnapdragonTM 835 z 2,45 GHz + 1,9 GHz - glavna kamera 16 MP
LG V30
VE VEZA
- 16 GB vgrajenega spomina - 2 GB delovnega spomina - 4-jedrni procesor Qualcomm© MSM8909 z 1,3 GHz - glavna kamera 5 MP
- 64 GB vgrajenega spomina - 4 GB delovnega spomina - 8-jedrni procesor z 1,8 + 1,6 GHz - zadnja glavna kamera 25 MP
v sodelovanju z
Condor Plus d.o.o., PE Radovljica, Kranjska cesta 7, 4240 Radovljica (za avtobusno postajo) radovljica@condorplus.si | 031/266-367
že od 10,31 €/ c (10 x) mese a: 99,00 €
že od 11,63 €/ (24 x) mesec 269,00 €
BREZ NAROČNINE, VEZAVE IN SKRBI!
od 3 do 24 obroko v
že od 14,32 €/ c (24 x) mese a: 319,90 € redna cen
E
EZAV
V BREZ
- zaslon: okrogel Super AMOLED, 34 mm - vgrajena baterija: 340 mAh - povezljivost: WiFi, Bluetooth 5.0, NFC, GPS
Samsung Galaxy Watch Active2 44 mm (R820)