Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XXII 1. FEBRUAR 2019 ŠTEVILKA 2
V zasnežene gore varno in spoštljivo (na 5. strani)
3
6
17
18
19
AKTUALNO
IZ NAŠIH KRAJEV
MLADINA
KULTURA
ŠPORT
Arhitekturnourbanistična delavnica za območje nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj
Najstarejša Bohinjka Angela Hodnik dopolnila 104 leta
Razpis za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2019/20
10. folklorni večer KUD Triglav Srednja vas
Skakalci zbirajo stare bankovce tolarje
Foto: Saša Erjavec
2
ak tualno
teles Občinskega sveta, Nadzornega odbora in Občinske volilne komisije. Podane predloge so svetnice in svetniki soglasno potrdili, tako da bodo v tem mandatnem obdobju delovali v naslednji sestavi:
Županov kotiček
Nadzorni odbor
Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! 17. januarja smo svetniki Občine Bohinj izpeljali drugo redno sejo Občinskega sveta. Na seji smo opravili prvo branje proračuna Občine Bohinj za leto 2019. Predlagani predlogi so bili sprejeti, podanih pa je bilo tudi veliko novih. Prednost pri izbiri so imeli že velikokrat omenjani projekti, ki imajo že urejeno dokumentacijo in jih tudi sofinancirana država. Predlagani so bili tudi predlogi občanov. Žal se za vse na novo predlagane predloge ne bomo mogli odločiti, treba bo izbrati tiste najbolj potrebne, jih ovrednotiti in pri praviti za drugo branje, ki je predvideno na naslednji seji v drugi polovici februarja. Sama seja je potekala brez zapletov, zato imam upanje, da nam bo uspelo uresničiti zadani cilj, da sprejmemo proračun občine pred mesecem marcem. V petek, 18. januarja, je bil na pobudo poslanca g. Franca Kramarja pri ministru za okolje in prostor g. Juretu Lebnu sklican sestanek vseh županov občin, ki ležijo v Triglavskem narodnem parku. Predstavili smo mu problematiko, ki se vleče že kar nekaj časa, in dobili zagotovila, da se bo problematika TNP začela reševati. S tem bi dali možnost razvoju na Voglu, planinah in vaseh, ki ležijo na tem področju. Naj vam na koncu današnjega kotička predstavim tudi svojo odločitev glede podžupana. Predvidena sta dva, vendar je zaenkrat samo eden, in to je podžupanja Monika Ravnik. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana inženirka živinoreje in ker se tudi sama ukvarja s kmetijstvom, bo zadolžena za področje kmetijstva. Vodila bo tudi skupino SPV – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svojo funkcijo bo opravljala nepoklicno. Tudi sam sem se odločil, da bom funkcijo župana opravljal nepoklicno. S spoštovanjem!
župan Jože Sodja
Prva izredna seja Občinskega sveta Občine Bohinj Katarina Košnik
Svetnice in svetniki so se v ponedeljek, 7. januarja, zbrali na prvi izredni seji Občinskega sveta Občine Bohinj, na kateri so potrdili mandat nadomestnemu članu Občinskega sveta. Župa na Jožeta Sodjo je nadomestil naslednji na Listi za Bohinj Fran ca Kramarja, to je Darko Loncnar iz Polj. Imenovali in potrdili so člane Nadzornega odbora, Občinske volilne komisije in preostalih delovnih teles Občinskega sveta. Župan je zbrane tudi obvestil, da bo imenoval dva podžupana, prva bo Monika Ravnik, za drugega odločitve še ni sprejel. Svojo župansko funkcijo bo Jože Sodja v tem mandatu opravljal nepoklicno. Prva redna seja bo predvido ma 17. januarja, v gradivu za sejo pa bo tudi predlog proračuna za leto 2019. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Tanja Erlah, je pozvala politične stranke in neodvisne liste, zastopane v Občinskem svetu, da podajo predloge za imenovanje delovnih
Rok za oddajo prispevkov v februarju
Člani: mag. Tomaž Medja, Simona Koren, Drago Vončina, Emil Šubelj in Martina Sodja Alič. Predsednika ali predsednico nadzornega odbora bodo člani odbora izvolili na prvi, konstitutivni seji.
Komisija za turizem in kmetijstvo
Predsednik: Jure Sodja Podpredsednica: Monika Ravnik Člani: Janez Režek, Urška Preželj, Maja Fajdiga Komar, Mojca Šiljar, Marko Krajnc, Andraž Čoralić in Nina Vončina.
Komisija za gospodarstvo in podjetništvo
Predsednik: Boštjan Mencinger Podpredsednik: Mirko Jeršič Člani: Janez Režek, Tanja Erlah, Jerneja Potočnik, Martina Odar, Marko Krajnc, Matic Sodja in Jerica Gašperin.
Komisija za negospodarske dejavnosti
Predsednik: Bojan Traven Podpredsednica: Olga Pikon Gorišek Člani: Jure Sodja, Darko Loncnar, mag. Milena Cesar, Rok Urbanc, Nina Arh, Doris Sodja in Robert Franjić.
Komisija za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in gospodarsko infrastrukturo
Predsednik: Mirko Jeršič Podpredsednik: Boštjan Mencinger Člani: Maja Fajdiga Komar, Monika Ravnik, Urška Preželj, Matej Mišmaš, Anton Urh, Anže Repinc in Aleš Polanc.
Statutarno-pravna komisija
Predsednica: Malita Štros Mavrič Člani: mag. Milena Cesar, Darko Loncnar, Katjuša Piber in Aleš Polanc.
Občinska volilna komisija
Predsednica: Mojca Mlakar (namestnica predsednice: Marija Žvab) Člani: Marko Oblak (namestnica: Alenka Jensterle), Aleš Ogrin (namestnik: Janez Smukavec) in Vesna Ravnik Koprivc (namestnik: Adrijan Džudžar). ・
2. redna seja Občinskega sveta Občine Bohinj – 17. januar 2019 Katarina Košnik
V četrtek, 17. januarja, so se občinske svetnice in svetniki na 2. redni seji spopadli s prvim branje proračuna za leto 2019. Po številnih podanih pripombah in predlogih, ki so jih letos imeli možnost podati tudi občanke in občani, so ga v prvem branju tudi potrdili. Vrednosti točke občinske takse v Občini Bohinj in točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Obči ni Bohinj za leto 2019 se glede na lansko leto nista spremenili. Razpravljali so tudi o občinskem ceniku ter sprejeli odlok, ki bo omogočil gradnjo žičnice na Voglu. Del seje povzemam v nadalje vanju, posnetek celotne seje z gradivom je na voljo na povezavi na spletni strani Občine Bohinj.
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 15. februarja, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 1. marca 2019.
3 Prva obravnava proračuna za leto 2019
Predlog proračuna, ki so ga s podanimi pripombami svetnice in svet niki na seji v prvem branju sprejeli, predvideva nekaj več kot 10 milijonov 805 tisoč evrov prihodkov ter malo več kot 12 milijonov 503 tisoč evrov odhodkov. Za izvedbo proračuna predvidevajo tudi novo zadolževanje (1 milijon in 846 tisoč evrov), saj so lani odplačali dosedanje večje posojilo ter s tem sprostili novo možnost zadolževanja. Proračun je znova močno investicijsko naravnan, predvsem na področjih, ki so jim v okviru načrtov razvojnih programov že v preteklih letih posvečali posebno pozornost. Načrtujejo ureditev mostu na Logu, rekonstrukcijo ceste z ureditvijo vaškega jedra v Stari Fužini, pločnik na Ribčevem Lazu, ureditev vodovoda in sistema za čiščenje odpadnih voda ter ceste v Češnjici, energetsko sanacijo zdravstvenega doma in vrsto drugih investicij, ki so namenjene izboljševanju kakovosti življenja. Večji projekti v Stari Fužini, Češnjici in na Ribčevem Lazu bodo potekali v sodelovanju z državo. S pomočjo poslanca Franca Kramarja bodo skušali pridobiti tudi dodatna sredstva, predvsem na račun Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki bi jih namenili za gradnjo novega vrtca. Svetnice in svetniki ter to leto tudi občanke in občani so podali vrsto predlogov in pripomb, do katerih se bo Občinska uprava do drugega branja opredelila in jih v čim večji meri skušala tudi upoštevati. Med predlogi je bila med bolj izpostavljenimi temami zimska sezona, za katero bodo ob vse toplejših zimah na Turizmu Bohinj skušali najti rešitev tudi s posebnim akcijskim načrtom.
V skrajšanem postopku sprejeli spremembe Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljeku in Rudnem polju
Koncesionar gradi novo vlečnico Konta na smučišču Vogel, s katero bo bistveno izboljšal kapaciteto prepeljanih smučarjev. Nova žičniška naprava predstavlja bistveno izboljšanje žičniške naprave, kar je v javnem interesu (kapaciteta, varnost ipd.). Ker gre za spremembo karakteristik žičniške naprave, je treba ustrezno spremeniti odlok v delu, ki opredeljuje vlečnico Konta. To so s svojimi glasovi svetnice in svetniki s potrditvijo sklepa na seji tudi storili.
Sklep o določitvi cen
Svetnice in svetniki so na seji potrdili cene občinskih storitev in najemov nepremičnin, ki ostajajo enake kot lani. Iz cenika so izključili šotor, ki je bil uničen v zadnji ujmi, na eni od prihodnjih sej pa bodo dodali tudi cenik nove tržnice na Ribčevem Lazu. Razprava je tekla predvsem o vprašanju potrebe po lastnem šotoru ter cenah za najem tržnega prostora na Ribčevem Lazu. Po razpravi so se svetnice in svetniki zedinili, da bodo o ceni tržnega prostora na Ribčevem Lazu še razmislili in o tem odločali na eni od prihodnjih sej skupaj s pravilnikom, ki bo veljal za najem tržnega prostora.
Mnenje Občinskega sveta Občine Bohinj o utemeljenosti pokrivanja območja občine z novo radijsko postajo
Svetnice in svetniki so podprli tudi pobude za pokritje Bohinja z radijskim signalom, ki jo je najprej poslal Radio Ognjišče, potem pa še drugi radii (radio Antena, Rock radio, radio Kranj, radio Center), saj nameravajo kandidirati na Javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc na območju severozahodne Slovenije, ki ga je objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. V razpravi je svetnik Franc Kramar zbrane obvestil tudi o lokalnem interesu za lasten radio, tako da so sprejeli še sklep, s katerim so pooblastili Kramarja (kot poslanca v državnem zboru) in župana Jožeta Sodjo, da se pri Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve pozanimata o možnosti dodatne frekvence za potrebe lokalnega bohinjskega radia. ・
ak tualno
Arhitekturno-urbanistična delavnica za območje nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj
Foto: arhiv Občine Bohinj
Občina Bohinj je 16. januarja v Kulturnem domu Jože Ažmana organizirala arhitekturno-urbanistično delavnico za območje nekdanjega Gradbenega podjetja Bohinj v Bohinjski Bistrici, na kateri so vab ljene skupine arhitektov (Protim Ržišnik Perc, d. o. o., Populus, d. o. o., AU Arhitekti, d. o. o.) predstavile svoje predloge za urejanje območja. Predstavljene variantne rešitve si lahko ogledate na spletni strani Občine Bohinj na naslovu https://obcina.bohinj.si/vsebina/arhitekturnourbanisticna-delavnica-za-obmocje-nedanjega-gradbenega-podjet ja-bohinj ali v avli Kulturnega doma Joža Ažmana in nanje do 20. februarja 2019 podate svoje predloge in pripombe. Vse predloge in pripombe bomo z vabljenimi arhitekti skrbno pre učili in poiskali skupne rešitve za urejanje tega prostora. ・
V okviru priprave Celostne prometne strategije izžrebali nagrade med sodelujočimi v anketi Občinska uprava Občine Bohinj
Občina Bohinj je lani začela z izdelavo Celostne prometne strategije občine Bohinj (CPS), v okviru katere ste v decembru 2018 preko ankete tudi občanke in občani imeli možnost podati svoje mnenje. Pridobili smo 303 ustrezno izpolnjene ankete. Vsem sodelujočim se za to še enkrat iskreno zahvaljujemo. Ob zaključku zbiranja informacij z anketami smo v torek, 22. januarja, v sejni sobi Občine Bohinj izžrebali tudi nagrade za sodelujoče. Podelili smo 30 praktičnih nagrad (dežniki, pohodne palice in pohodne majice), tri pohodniške nahrbtnike in tri glavne nagrade: dva skiroja znamke Yedoo ter darilni bon v vrednosti 100 evrov za izlet po lastni izbiri v organizaciji potovalne agencije Arriva Alpetour, d. o. o. Nagrade so izžrebali otroci iz skupine Medvedki Vrtca Bohinj, katerim se najlepše zahvaljujemo za pomoč. Hvala tudi potovalni agenciji Arriva Alpetour, d. o. o., in Turizmu Bohinj, ki sta skupaj z Občino Bohinj pris pevala nagrade. Vsi izžrebanci bodo o prejetih nagradah pisno obveščeni, na grade pa bodo podeljene v sklopu delavnice za izdelavo Celostne prometne strategije, ki bo potekala v sredo, 27. 2. 2019, v Kultur nem domu Joža Ažmana.
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 2. 2019; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
ak tualno , turizem in gospodars t vo
4
Foto: Sašo Štih Foto: arhiv Občinske uprave Občine Bohinj
O celostni prometni strategiji
CPS je strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine, ki so povezani s prometom. Z njim občina oriše učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki ji med uresničevanjem pomagajo doseči celostne spremembe na področju potovalnih navad, urejanja prometa in javnih površin ter posledično višjo kakovost bivanja. Temeljni cilj dokumenta je zmanjšati negativne vplive motornega prometa na okolje ter povečati privlačnost naselij za prebivalce in obiskovalce. Občina bo pri pripravi Celostne prometne strategije, ki jo bo v končni fazi sprejel Občinski svet, na različne načine sodelovala tako s strokovno javnostjo kot tudi z vso zainteresirano javnostjo ter prebivalci občine Bohinj s pomočjo delavnic, anket, javnih predstavitev in organiziranih dogodkov. Tesno sodelovanje vseh teh deležnikov je ključnega pomena za uspešno izvedbo projekta.
UREJENE POVRŠINE ZA KOLESARJE
OZELENITEV TRGA
UREJEN JAVNI PROSTOR - TRG NAMENJEN LJUDEM, NE AVTOMOBILOM
PREHOD ZA PEŠCE BREZ VIŠINSKIH OVIR
RAMPA ZA DOSTOP GIBALNO OVIRANIM
URBANA OPREMA STOJALA ZA KOLESA URBANA OPREMA KLOPI IN OZELENITEV
OZELENITEV TRGA
Velik del nadaljevanke se dogaja v Bohinju
Kriminalka, ki nastaja po uspešnem romanu Tadeja Goloba, se bo v veliki meri snemala v Bohinju na več lokacijah: v Ukancu, Ribčevem Lazu, Stari Fužini, Srednji vasi, Brodu in na Vojah. Na nekaterih lokacijah v prihodnjih dneh predvidevajo tudi krajše desetminutne popolne zapore lokalnih cest. Le te bodo večinoma v začetku februarja (nekaj jih je že bilo): -- V četrtek, 24. januarja, med 23. in 2. uro od hotela Zlatorog do kampa Ukanc (kratkotrajna 10-minutna zapora). -- V nedeljo, 27. januarja: gozdna cesta od Stare Fužine proti dolini Voje med 6:30 in 12:30 (kratkotrajna 10-minutna zapora). -- V torek, 5. februarja: Ukanc: od kampa Zlatorog do hotela Zlatorog med 14:30 in 16:30 (kratkotrajna 10-minutna zapora). -- V sredo in v četrtek, 6. in 7. februarja: od odcepa za Brod do brojskega mostu med 17. in 22. uro (kratkotrajna 10-minutna zapora). Nekaj snemalnih dni je ekipa TV Slovenija že preživela v Bohinju in kot pravijo, se med nami odlično počutijo. Lepo se zahvaljujejo tudi vsem domačinom, lastnikom zemljišč, podjetnikom, hotelu, kjer so nastanjeni, in Občini Bohinj, ki so jih lepo sprejeli v svoje okolje in jim olajšali snemanje. ・
Novice Turističnega društva Bohinj TD Bohinj
Vizija: Mestno jedro brez avtomobila (predlog ureditve območja med tržnico, pošto in banko v Bohinjski Bistrici).
V okviru priprave strategije bo izvedena tudi razstava o viziji Celostne prometne strategije, kjer bodo predstavljeni delčki dol goročne vizije urejanja prometa v Bohinju. Razstava bo na ogled od 15. februarja dalje v Kulturnem domu Joža Ažmana. Vljudno vabljeni k ogledu in aktivnemu sodelovanju pri pripravi naše Strategije. ・
TV Slovenija v Bohinju snema TV-kriminalko Jezero Povzeto po sporočilu TV Slovenija
Igrani program Televizije Slovenija je v decembru začel snemanje šestdelne krimi dramske nadaljevanke Jezero. Režirata jo Matevž Luzar in Klemen Dvornik. Nadaljevanka Jezero je prvi korak TV Slovenija v kontinuirano produkcijo petdesetminutnih dramskih nadaljevank, gledalci pa si jo bodo lahko ogledali prihodnjo zimo. »Roman Jezero je sam po sebi zelo filmičen, poln intrigantnih zapletov in zanimivih likov, postavljen je v idilično pokrajino Triglavskega narodnega parka,« o svojih motivih za pisanje in režiranje nadaljevanke pove Matevž Luzar. Scenarij nadaljevanke so izkušeni filmski avtorji Luzar, Miha Hočevar in Srđan Koljević napisali skupaj z avtorjem knjiž ne uspešnice Jezero Tadejem Golobom. Snemanje bo trajalo 47 dni, predvidoma do sredine februarja, potekalo bo na lokacijah v Ljubljani ter v Bohinju in njegovi okolici.
Obisk slapa Savice pozimi
Slap Savica velja za enega najlepših slapov in ena izmed najbolj obiskanih naravnih znamenitosti pri nas. Zaradi povečanega zanimanja po obisku slapa v zimskem času, smo se na TD Bohinj odločili, da v kolikor nam bodo zimske razmere omogočale in pot ne bom preveč zaledenela, bomo pot očistili in ponudili možnost obiska slapu oziroma razgledne točke. Navdušene zimske obiskovalce vabimo tudi v trgovinico s spominki.
Uspešno izvedena delavnica aranžiranja
V Turističnem društvu Bohinj smo se zaposleni udeležili delavnice aranžiranja, pri katerem nas je usposobljena aranžerka Foto: Nina Malej naučila zavijanja in dekoriranja različnih daril. Razveselili smo se tega pridobljenega znanja in se v ta namen odločili, da vsa darila kupljena pri nas tudi brezplačno aranžiramo.
Februarske zimske prireditve
Turistično društvo Bohinj v sodelovanju s partnerji Žičnice Vogel, ŠC Senožeta in Drsališče Bohinjska Bistrica, organizira zimske prireditve.
5
turizem in gospodars t vo
Vabimo vas, da se jih udeležite v čim večjem številu. Na Senožetih bo 15. 2. ob 19.00 tradicionalni Juretov memorial v veleslalomu. 2. 3. bo ob 19.00 uri na istem prizorišču Pokal Senožet. 3. 3. bo ob 10.00 uri na Voglu tradicionalna tekma za Pokal Vogla. Prijave bodo uro pred začetkom tekmovanja. Letošnji Zimski B.O. FEjST bo na drsališču Bohinjska Bistrica na Pustno soboto, 2. 3. 2019, s pričetkom ob 11.00 uri. Tudi letos bodo na voljo krofi in pustni program. Se vidimo na prireditvah v Bohinju. ・ 45 0 100 15 80 40 0 0 0 0 0 20 0 0 15 82
razpisuje prosta mesta za počitniško delo za čas poletne turistične sezone 2019. Razpis velja za naslednja dela: 1. Več receptorjev informatorjev v »Turistbiroju« in kampu Danica 2. Pobiralci pristojbine za urejanje poti pri Slapu Savica 3. Pomoč v strežbi in kuhinji v gostilni Danica Pod točko 1. in 2. bodo imeli prednost komunikativni študenti in dijaki šol turistične usmeritve, ki obvladajo vsaj dva tuja jezika in osnove računalništva. Pod točko 3. bodo imeli prednost komunikativni kandidati z veseljem do dela v gostinstvu.
Študente in dijake vabimo, da do 15. 3. 2019, pošljejo svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom na spodnji kontakt:
V mehkem snegu koconoge kure (npr. belka in ruševec) najdejo idealne pogoje, da tam izkopljejo varovalne snežne luknje. Če se človek približa skrivališču, ptica zelo dolgo ostane mirna in zleti šele v zadnjem trenutku. Če dolgo časa preživi izven tople snežne odeje, izgubi veliko energije. Koconoge kure premorejo zelo omejeno količino maščobnih zalog, belka jih niti ne tvori. Izguba energije je zato močno opazna in pozimi je na voljo zelo malo hrane, da se ta izguba nadomesti. Želja po raziskovanju nas hitro zvabi izven ustaljenih prog in poti. Ampak tja se radi zatekajo tudi jeleni in gamsi. Če se nepričakovano pojavijo smučarji, začnejo živali bežati in v globokem snegu izgubijo veliko energije. Porabijo tudi energijske rezerve shranjene v maščobah, kar je lahko usodno. Lakota in potreba po kritju ženeta divjad v gozd, kjer obžirajo mlade vejice dreves. Če kot smučar ostajaš na ustaljenih turno smučarskih trasah, si za živali obvladljiv. Njihova aktivnost se tako omeji na opazovanje, ali pa se tiho umaknejo v skrivališče. V tem primeru ostani miren in uživaj v opazovanju. Do konfliktov prihaja tam, kjer se ljudje približamo živalim. Ker smo aktivni večinoma podnevi, ne motimo nočno aktivnih živali, npr. planinskega zajca. Velik vpliv pa imamo lahko na dnevno aktivne živali, kot so koconoge kure (divji petelin, ruševec, belka) in kopitarje (gams, kozorog, jelen in srna). Če se obnašamo spoštljivo in upoštevamo nekaj enostavnih predlogov, nudi narava dovolj prostora tako za nas, kot za mirno prezimovanje živali. Živali pozimi ne vznemirjamo, če se izogibamo tistim predelom, ki jih uporabljajo za prezimovanje. Nekaj nasvetov: -- Na odprtih pobočjih nad gozdno in drevesno mejo se zadržuje malo živali. Izogibaj se skalnatih in nezasneženih predelov ali razpok tam si živali najraje poiščejo skrivališča. -- Več ko se gibaš v gozdnatem terenu, večja je verjetnost, da boš pre plašil živali. Zato se v gozdu drži markirane poti, ne delaj velikih zavojev in svoje območje gibanja čim bolj omeji. -- Izogibaj se gozdnih robov, saj se tam živali najraje zadržujejo. -- Psa imej vedno na povodcu. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 17. ure.
Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Bohinjsko jezero; e: milena.kosnik@tdbohinj.si V kolikor se kandidati izkažejo s svojo delovno vnemo in znanjem, nudimo tudi možnost zaposlitve. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od roka za oddajo pisnih ponudb na razpis.
V zasnežene gore varno in spoštljivo Ana Marija Kunstelj, Javni zavod TNP
Triglavski narodni park je v sodelovanju Z Vertical Adventures 2. februarja organiziral delavnico BODI DEL GORA – GIBANJE V ZASNEŽENIH GORAH. Teoretični del je potekal v Centru TNP Bohinj, praktični pa na snegu Pokljuke. Z gorskim vodnikom Rokom Zalokarjem (Vertical Adventures) smo pregledali ključne dejavnike, ki so pomembni pri oceni varnosti ter določanju smeri vzpona in spusta. Poleg klasične ocene snega, zakonitosti njegovega preobražanja in kaj na to vpliva, nevarnih situacij za nastanek plazov ter testov snežne odeje, je bil poudarek na posebnostih pri prvi pomoči pri reševanju iz snežnih plazov, pregledali pa smo tudi osnovno opremo v nahrbtniku in načrtovanje ture od doma. Aleš Zdešar iz strokovne službe JZTNP pa je predstavil značilnosti živalskih vrst, ki so v zimskem času najbolj izpostavljene vplivom človekovih dejavnosti, aktivnosti javnega zavoda za zagotavljanje ugodnega stanja teh vrst in priporočila za čim bolj nemoteče obiskovanje gora pozimi. Kaj je lepšega, kot smučati po zasneženi pokrajini, daleč stran od urejenih prog? Ampak na poti nismo sami, smo samo gostje v življenjskem prostoru živali.
Foto: arhiv Javnega zavoda TNP
Dogodki v februarju, Center TNP Stara Fužina: petek, 15. 2. 2019, ob 18.00: Odprtje razstave mozaične delavnice, ki je v januarju in februarju potekala v Centru TNP Bohinj (mentorica Urška Ambrožič, Ljudska univerza Radovljica) razstava bo na ogled do začetka marca Otroške počitniške delavnice; prijave vsaj en dan pred delavnico do 12. ure na info.bohinjka@tnp.gov.si ali na 04 5780 245, otroci do 6. leta starosti naj bodo v spremstvu odrasle osebe torek, 26. 2. 2019, ob 10.00: Burduš - naš prvi reševalni helikopter (v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem Mojstrana) Na delavnici bomo iz lesa izdelali kopijo prvega reševalnega helikopterja pri nas. sreda, 27. 2. 2019, ob 10.00: Počitniška kuharska delavnica s kuharskim mojstrom Jožetom Godcem
turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v
6
četrtek, 28. 2. 2019, ob 10.00: Spoznajmo in nahranimo ptice pozimi (projek LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja) petek, 1. 3. 2019, ob 10.00: Izdelajmo ježka iz lesa (projek LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja) Vogel, zgornja postaja nihalke sobota, 23. 2. 2019, ob 18.00: Večer nočnega neba z opazovanjem – kaj vidijo sateliti? Dogodek organizira Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju z Žičnicami Vogel d.d. Cena: 20 EUR odrasli, 10 EUR otroci, 17 mladi/senior (cena vključuje povratno vožnjo z nihalko in dobrodošlico). Potrebne so predhodne prijave najkasneje do 22. 2. 2019 na naslov info.bohinjka@tnp.gov.si ali na telefon (0)4 5780 245. Več o programu na www.tnp.si Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・
Najstarejša Bohinjka Angela Hodnik dopolnila 104 leta Katarina Košnik
V sredo, 10. januarja, je bilo v Domu svetega Martina posebej slovesno, dopoldan so namreč stanovalci in zaposleni skupaj z gosti in svojci z Angelo Hodnik praznovali njen 104. rojstni dan. Že ob okroglem 100. rojstnem dnevu je napovedala, da tam do 105. bi pa še lahko zdržala – kot je dokazala danes na praznova nju, ji zelo dobro kaže.
Foto: Katarina Košnik
Za najstarejšo Bohinjko so v Zavodu tudi letos pripravili pravo slavje. Začelo se je s sveto mašo v domski kapelici, nadaljevalo pa s slavnostnim sprejemom, ki so ga popestrili folklorniki veterani Kulturnega društva Triglav Srednja vas s harmonikarjem Silvom Režkom. Po praz novanju je tudi Angela Hodnik povedala, da so imenitno zaplesali. O svojih željah za rojstni dan ni zgubljala besed, je pa dodala, da »zgleda, da še ne bom umrla, da moram še sto let bit'«. Da bo dočakala tako visoko starost, pa si ni nikoli mislila, pravi. Za nekaj smeha so poskrbeli v Planinskem društvu Srednja vas, kjer so ji končno, po 35 letih, prinesli njeno priznanje: zlati častni znak za posebno zaslužno in uspešno delo v planinski organizaciji, ki naj bi ga prejela že 21. septembra leta 1985. Z darilom in željami v imenu Občine Bohinj ji je na slavju voščila nova podžupanja Občine Bohinj Monika Ravnik, z darilom pa so jo presenetili tudi člani KUD Triglav Srednja vas, Društva upokojencev Stara Fužina - Studor in seveda zaposleni z vodstvom Doma svetega Martina. Življenje Angele Hodnik je polno dogodivščin in talentov, saj je odlična slikarka, ki je nekdaj poskrbela za poslikavo marsikaterega bohinjskega spominka. Rojena je bila 10. januarja 1915, na sredini prve svetovne vojne, delala je kot gospodinjska pomočnica na Jesenicah, v Radovljici in celo v Beogradu, kjer je preživela bombardiranje ob začetku druge svetovne vojne. Od tam sta se s prijateljico želeli vrniti v Slovenijo, tako da sta vstopili na vlak za delo v Nemčiji, misleč, da bosta v Sloveniji skočili dol, pa jima to ni uspelo. Angela je delala v Berlinu v tovarni municije. Po vrnitvi jo je čakal prazen izropan dom, a kljub temu je ostala doma in našla delo najprej v gostilni Mihovec v Stari Fužini, nato pa v Hotelu Jezero. Kot je povedala socialna delavka v Zavodu sv. Martina Alenka Zorč, je Angela družabna, v dom je sicer prišla, ko je bila stara 101 leto, hitro si je našla družbo, je aktivna, redno vadi hojo – zjutraj je prva na fizioterapiji. Še vedno se tudi zelo potrudi za svojo samostojnost in čim več postori sama. Je zelo pozorna opazovalka in v vsem tem času je ugotovila, da je v domu kar zabavno, saj ima rada številne prireditve in izlete. Tudi v prihodnje si želi, da jo na kakšen izlet vzamejo sabo. Za zdravje in dobro počutje poskrbi predvsem sama, tako da hodi, ko se dobro počuti, in počiva, ko je treba, je z nami ob slavju delila Zorčeva. Angeli Hodnik želimo vse najboljše z željo, da bo čila in dobrovoljna pričakala tudi naslednje slavje. ・
7
iz na ših kr a je v
Janez Kocjanc dopolnil 90 let Marija Kožar
Še vedno je korajžen in zdrav. Na smrt še ne misli, pravi, da bo sama prišla. Veliko zanimivega smo se še pomenili in popoldan je hitro minil. Pohvalil se je, da se ga je ob rojstnem dnevu spomnil tudi bohinjski župan. Ob odhodu smo mu zaželeli zdravja in dobre volje naprej. ・
Marija Stare dopolnila 90 let Katarina Košnik
Foto: arhiv družine Kocjanc
Sredi mrzlega decembra, 12. 12. 1928, se je v Zgornjem Podjelju, na najbolj oddaljeni Gorjupovi kmetiji rodil Janez Kocjanc. Poleg treh ses ter je imel še mlajšega brata, ki je kasneje kmetijo tudi prodal. Sestre in brat so že pokojni. Leta 1958 se je Janez priženil v Spodnje Podjelje in se zaposlil v Bohinjski Češnjici na Žagi, kjer je delal do upokojitve. Ima dve hčerki, dve vnukinji in vnuka, eno pravnukinjo in tri pravnuke. Skoraj petindvajset let je že vdovec. Pred dobrimi štirimi leti je zaradi popuščanja srca odšel v Dom upokojencev v Podbrdo. Večkrat na leto pride domov. Doma je bil tudi ob svojem 90. jubileju, kjer ga je obiskal župan Občine Bohinj, gospod Jože Sodja. Njegovega obiska se je zelo razveselil, prav tako vesel in presenečen pa je bil, ko smo ga odpeljali na njegov rojstni dom v Zgornjem Podjelju, kjer smo mu pripravili praznovanje. Zahvaljujemo se gospodu Jožetu Sodji za obisk, prav tako tudi Angelci in Antonu Sokliču, ki sta nas lepo sprejela in pogostila. 21. decembra pa smo se praznovanja udeležili v Domu upokojencev v Podbrdu, kjer svojim stanovalcem pripravijo prijetno praznovanje, na katero povabijo tudi sorodnike. ・
Korošec Anton – 91 let Marija Jakopič, Rdeči križ Gorje
Foto: arhiv Občine Bohinj
13. januarja je Marija Stare iz Češnjice praznovala okroglih 90 let. Vsa leta življenja je preživela doma v Bohinju, kjer je skrbela za kmetijo in dva sinova. Še danes polna življenja rada sede za šivalni stroj ali poprime za pletilke. Ob njenem jubileju jo je obiskal in ji voščil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja in ji v imenu Občine zaželel vse najboljše, predvsem veliko zdravja, volje do življenja in vrsto lepih trenutkov. Žel jam se pridružujemo tudi v uredništvu Bohinjskih novic.・
Dodatek k članku o 10. obletnici Doma sv. Martina Dom sv. Martina
Slavnostno akademijo ob 10. obletnici Doma sv. Martina je povezovala Zdenka Erlah, avtorica veznega teksta. Premierno je bil predvajan dokumentarni film Zrno in kruh v produkciji Studia Siposh. Po nagovorih direktorja Zavoda sv. Martina Jožeta Cerkovnika in župana Občine Bohinj Jožeta Sodje so nastopili Janez Cerkovnik na harmoniki, Triglavske rož'ce pod vodstvom Urške Zupančič in MPZ Franc Urbanc s sopranistko Janjo Hvala pod vodstvom Franke Pavič Sodja. ・
Zahvala
Zavod sv. Martina Foto: arhiv Rdečega križa Gorje
V začetku januarja je praznoval 91. rojstni dan gospod Anton Korošec, poznan kot Zarobnekov Tončk. V Gorje, k hčerki Pepci, je prišel pred petimi leti z Gorjuš. V začetku leta so razsajale viroze in doma so vsi zboleli, zato smo mu šli voščit en teden kasneje. Letos nas je že nestrpno pričakoval in se veselil našega obiska. Z domačimi smo predstavniki Rdečega križa in Občine Gorje nazdravili ob pesmi Kol'kor kapljic, tol'ko let. Pravi, da ima kratek korak, pa so mu leta kar ušla. Veliko smo se pogovarjali o tem in onem, predvsem pa o njegovem življenju. Ko je bil star sedemnajst let, ob koncu leta 1944, se je pri družil Cankarjevemu bataljonu na Jelovici. Že od leta 1977 naprej ima v zvezku zapisana vsa imena tistih, ki so umrli na Gorjušah in Koprivniku. Zelo mu je zanimivo, ko prebira zapiske. Tu in tam mu ob kakšnem imenu oživi spomin. Kaj malega vidi prebrati še brez očal. Za branje časopisa pa jih uporablja. Pokazal nam je gasilska priznanja. Zelo je ponosen na tisto, ki ga je prejel zadnjega: Gasilskemu veteranu v priznanje in zahvalo.
V nedeljo, 30. decembra 2018, je Dom sv. Martina praznoval 10. oblet nico delovanja. Pri sv. maši, ko jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore OFM, je prepeval domači cerkveni pevski zbor, ki ga je na orglah spremljal Jurij Dobravec. Uvod v dokumentarni film »Zrno in kruh« je povedal Vid Planinc v imenu produkcije Siposh. Slavnostno akademijo je povezovala Zdenka Erlah, ki je tudi pripravila vezni tekst. Zahvaljujemo se županu Občine Bohinj
8
iz na ših kr a je v Jožetu Sodji za nagovor in nastopajočim: Janezu Cerkovniku na harmoniki, Triglavskim rož'cam pod vodstvom Urške Zupančič in MPZ-ju Franc Urbanc s solistko Janjo Hvala pod vodstvom Franke Pavić Sodja. Zahvaljujemo se tudi sponzorju Turističnemu društvu Bohinj in vsem donatorjem, ki so omogočili nastanek filma. Vsem se najlepše zahvaljujemo za njihov doprinos, da je bilo slavje lepo in doživeto. Film si lahko ogledate na spletni strani Zavoda sv. Martina: http://www.zavodsvetegamartina.si/zrno-in-kruh-dokumentarni-film.html ・
Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj so še vedno aktualne: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bov ling. Vedno dobrodošli v društvenem domu na Bohinjski Bistrici! Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・
Proslava v Dražgošah
Tajnik KO Polje Bohinj Martin Gorišek
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar
Vabimo člane društva, da se ob ponedeljkih od 16. do 17. ure oglasite v pisarni društva in poravnate članarino za leto 2019, ki je še vedno 10 evrov, za podporne člane pa 14 evrov. Prav tako ste vabljeni vsi, ki bi se želeli na novo včlaniti, da se oglasite v pisarni. Če ne morete priti, boste članarino poravnali pri vašem poverjeniku. Aktivnosti društva: Ob torkih vas vabimo od 17. do 18. ure, da se udeležite telovadbe v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja, ki jo vodi diplomirana fizioterapevtka Bernarda Markelj. Srede so namenjene telovadbi na stolih v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici in pa aerobiki v Vodnem parku Bohinj. Četrtek je rezerviran za bovling. Vsak petek pa v društvenem domu potekajo delavnice ustvarjalnosti z začetkom ob 16. uri. Vabimo vas že sedaj, da se prijavite na letovanje v Hotel Delfin v Izoli. Rezervirano obdobje za letovanje je od 3. avgusta do 6. septembra 2019. Cena letovanja bo 327,60 EUR. ・
Priprava programa aktivnosti v letu 2019 in začetek priprav za društveno obletnico v letu 2020 Olga P. Gorišek, DU BB
Po veselem decembru je bilo januarja v našem društvu bolj mirno, brez posebnih aktivnosti. Smo pa tokrat vse aktivnosti namenili druženju v pisarni, ažuriranju seznamov članov in pisanju programa za leto 2019. Dostavili ga bodo poverjeniki in ko boste prebirali ta članek, ga boste verjetno že imeli. Poverjeniki so v sredini januarja že prejeli sezname za pobiranje članarine, zato imejte pripravljen denar, da poverjeniku ne bo treba hoditi dvakrat. Iz programa pa posebej opozarjamo na letovanje, ki bo spet v Orebiću, in sicer v dveh terminih; I. termin od 7. do 17. 9. 2019 po ceni 545 EUR na osebo v dvoposteljni sobi in 745 EUR v enoposteljni sobi; II. termin od 17. 9. do 24. 9. po ceni 405 EUR v dvoposteljni sobi in 545 EUR v enoposteljni sobi. Prijave do konca marca oziroma do zasedbe prostih mest, zato pohitite. V letu 2020 naše društvo praznuje 70-letnico, zato smo se dogovorili, da ustanovimo organizacijski odbor in praznovanje združimo skupaj s Srečanjem gorenjskih upokojencev.
Razpored aktivnosti v mesecu februarju 2019:
• 5. februar 2019: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • februar 2019: turnir v pikadu ob 16. uri vsako sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • vsako sredo je v Vodnem parku vodna aerobika z začetkom ob 17. uri.
URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri; • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak PONEDELJEK ob 19. uri; • na Nemškem Rovtu v gasilskem domu vsak TOREK ob 19. uri.
Foto: arhiv KO Polje - Bohinj
V nedeljo, 13. januarja 2019, se je ob 77. obletnici dražgoške bitke in 62. prireditve Po stezah partizanske Jelovice zbralo nekaj tisoč obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije, tako starejših kot mladih. Zaradi lepega in toplega vremena se je pohodov iz različnih krajev udeležilo veliko število pohodnikov. Največ jih je prišlo iz smeri Pasje ravni, Ratitovca, Bohinja, Tržiča in drugih krajev. Večina ostalih udeležencev pa se je pripeljala z avtobusnimi prevozi in drugimi vozili. Tudi člani krajevnih organizacij Bohinja smo se poslužili ugodne vožnje z avtobusom, najmanj deset krajanov in članov ZZB pa se je na pot odpravilo iz Soteske. Med pohodniki je bil tudi naš župan Jože Sodja, kar se ni zgodilo že zelo dolgo ali pa do sedaj še nikoli, kar je zelo pohvalno in spoštovanja vredno dejanje. Slavnostni govornik mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, je orisal dogodke izpred 77 let, se dotaknil obdobja do danes in današnje situacije doma in v svetu ter poudaril, da je omenjena proslava med največjimi in najbolj obiskanimi daleč naokoli, tako da se za obstoj ni treba bati. Po zaključku proslave nas je šofer avtobusa Bojan Jensterle odpeljal v Sorico, kjer smo si v gostišču Macesen privoščili izdatno kosilo, si izmenjali vtise s proslave, se sprostili, obenem pa že razmišljali, kam se bomo podali v bližnji prihodnosti. ・
Zahvala
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica, Danijela Mandeljc, predsednica Veseli december poln obilja in daril zaključi leto in nas ob obilici dobrih želja popelje novemu naproti. Pa vendar vedno ni bilo tako. Marsikomu spomin še zaide v del naše zgodovine, o kateri pričajo ne le knjige, temveč spominska obeležja – grobovi, posejani po vsej naši prelepi deželi. Kljub vsej naglici današnjega časa je prav, da si vzamemo čas in kdaj pa kdaj postojimo ob katerem izmed njih in v mislih potujemo v pretekli čas in razmere. Želeli so si prijaznejše življenje, se zanj borili. Izgubili so življenja, vendar nam vsem omogočili lepši, svet lejši jutri. Zato ob zaključku leta hvala vsem, ki njihovo pot in vrednote spoštujete. Hvala vsem občanom, ki pripomorete, da ta del zgodovine ni pozabljen, da so grobovi urejeni in spominske svečanosti obiskane. Tudi pravkar začeto leto naj bo polno lepih misli, dejanj in zaupanja v soljudi! ・
9
iz na ših kr a je v
Gozdovi potrebujejo skrbne lastnike
Vida Papler-Lampe, Zavod za gozdove OE Bled Zaradi obsežnih namnožitev podlubnikov in vetrolomov v zadnjih letih je veliko gozdov močno poškodovanih. Izgled pokrajine se spreminja, pogled na goličave, polomljeno in suho drevje v gozdu nam je neprijeten. Preobremenjene so gozdne in lokalne prometnice, kupi lesa ob gozdnih cestah ter začasnih skladiščih kažejo fascinantno podobo. Sanacija poškodovanih gozdov je zahtevna, izvajalci so preobremenjeni, lastniki gozdov nemočni. Gradacija smrekovega lubadarja se je na Zgornjem Gorenjskem začela 2015. Lubadar je od takrat uničil toliko drevja kot še nikoli v zgodovini. Za nameček so se v zadnjem času okrepili še vetrolomi, ki lomijo izpostavljene skupine drevja in nudijo lubadarju ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. Za ilustracijo: v zadnjih 4 letih je bilo zaradi škod ljivcev in vetra na območju blejskega gozdnogospodarskega območja treba posekati toliko drevja, kot če bi na golo posekali ves osrednji del Pokljuke – skoraj 3000 ha. Najbolj prizadeti gozdovi so na bohinjski Jelovici, na pobočjih okoli Bohinja, v dolini Radovne, na pobočjih Zgornjesavske doline do Belce, okoli Bohinjske Bele, Jelovica od Lancovega do Zgoške planine in na Stari Pokljuki. Tam, kjer je bil zaenkrat lubadar do gozdov še prizanesljiv (Kranjska Gora, Rateče), pa predstavljajo šopi in posamične, sveže podrtice smreke veliko nevarnost za razvoj in izbruh lubadarja. Glavni vzrok zadnjih katastrof v gozdovih je spremenjena klima. Na obsežnost ujm pa dodatno vplivajo tudi obširni smrekovi sestoji na rastiščih, ki za smreko niso primerni, in vedno bolj brezbrižen odnos lastnikov do gozda in lesa. Na Gorenjskem je gozd tradicionalno pomenil banko, kamor je lastnik gozda posegel ob večjih investicijah. Zaradi sedanjih ujm in lubadarja postajajo gozdovi za lastnik le skrb, breme ali le manj pomemben, enkraten dohodek. Na Zavodu za gozdove opažamo, da skoraj vsi lastniki gozdov začnejo s sanacijskimi sečnjami šele, ko dobijo odločbo, ali pa še potem ne. Revirni gozdarji »pokrivajo« v povprečju 3.000 ha velike površine gozdov (revir) in ne morejo vseh poškodovanih dreves odkriti pravočasno. Preveliki časovni zamiki pri spravilu poškodovanih dreves pa pomenijo, da se bo nov, še številčnejši zarod lubadarjev premaknil iz uničenih, že suhih dreves (lubadark) na sosednja doslej zdrava drevesa in bo povzročal še več škode. Pri tem nastaja poleg ekološke tudi ogromna gospodarska škoda. Povprečen kubični meter hlodovine je zaradi napadenosti z lubadarjem razvrednoten vsaj za 1/3 ali 25 EUR. Škoda v zadnjih 4 letih za lastnike gozdov tako na Zgornjem Gorenjskem znaša kar 35 milijonov evrov. Da bi v letu 2019 omilili vpliv ujm in čim bolj omejili razvoj lubadarja v gozdovih, lastnikom gozdov svetujemo: -- Lastniki gozdov, ki ste prejeli odločbe za sanitarni posek, morate sečnje izvesti vsaj do začetka marca v nižini ali do 15. maja nad 1000 m nadmorske višine. Tudi cene lesa, ki so po novem letu že padle, bodo spomladi zaradi obilice lesa iz ujm v sosednjih deželah še nižje. -- Svoje gozdove vsaj dvakrat letno preglejte in obnovite meje, če je le mogoče skupaj s sosedom. Če opazite poškodovana ali napadena drevesa, takoj pokličite svojega revirnega gozdarja in začnite s sanacijo. -- Če del v gozdu ne izvajate sami, imejte zanesljivega stalnega izvajalca gozdarskih del, tako kot imate svojega zobozdravnika ali električarja. Izvajalci gozdarskih del so preobremenjeni in najprej izvajajo dela pri rednih strankah. -- Pri le posameznih podrticah smreke ali odlomljenih vrhačih se učinkovito ukrepa že s takojšnjim lupljenjem. To delo lahko opravi tudi lastnik gozda samo s sekiro in lupilnikom. Namreč, posamezna neizdelana podrtica smreke je lahko leglo lubadarja, ki bo v naslednjem letu uničil več 10 ali 100 kubikov okoliških dreves smreke. -- Ponekod bo na goličavah potrebno pogozdovanje (erozija, zapleveljenje). Sadike in material za zaščito pred divjadjo vam bo brezplačno preskrbel revirni gozdar, delo pa mora opraviti lastnik sam. Tudi na površinah, kjer se bo mlad gozd razvil sam, bo nujna nega gozdov. Pri tem gojitvenem ukrepu, ki je odločilen za kvaliteto bo-
Foto: arhiv Zavoda za gozdove OE Bled
dočega sestoja, vam bo revirni gozdar oziroma Zavod za gozdove zagotovil vso potrebno strokovno pomoč. -- Svoja vedenja in izkušnje pravočasno prenašajte na potomce, ki bodo gozd podedovali. Obiskovalcem gozdov svetujemo: -- Drevesa, določena za posek, in poti, po katerih vozijo stroji, so pretežno zasebna lastnina. Izvedba sanitarnih sečenj je v javnem interesu, zato je treba gozdnim delavcem s stroji dati prednost in spoštovati njihov trud. Gibanje v območju delovišč, strojev in kupov hlodovine je prepovedano in nevarno. Nujno je upoštevati signalizacijo, ki jo izvajalci postavijo na gozdne prometnice. -- Izogibati se je treba območjem s poškodovanim drevjem, saj se lahko vsak trenutek sproži veja, odlomi del krošnje, pade celo drevo ... -- Po končanih delih bo gozd spet dostopen za rekreacijo. Na koncu vse lastnike gozdov, izvajalce gozdarskih del in obiskovalce gozdov obveščamo in naprošamo, da se za vsa strokovna vprašanja, opažanja in dogodke obrnete na naše revirne gozdarje, krajevne enote ali območno enoto Bled. ・
Predavanje o povišanih maščobah v krvi Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bohinj
V sredo, 20. 2. 2019, ob 9. uri vas vabimo na predavanje o povišanih maščobah v krvi (holesterolu in trigliceridih), ki se pojavljajo pri kar 60 % vseh ljudi in so velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Dobrodošli! Obvezne so prijave po telefonu na 030 708 565 ali po e-pošti na naslov zvcbohinj@zd-bohinj.si. ・
Foto: arhiv ZVC Bled - Bohinj
10
iz na ših kr a je v
Hujšajte z nami!
Zmage sem tako vesela, da se počutim, kot bi lebdela in me nevidne niti vodijo tja, kamor moram priti!
Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bohinj
Upam, da račun za telefon zaradi mene ni previsok in da nekje zmagate Vi ali Vaš otrok ... Naj zaupanje vame in moja zgodba up zbudi, če Vam kaj hudega prekriža poti.
Foto: arhiv ZVC Bled - Bohinj
Se že celo življenje mučite z raznovrstnimi dietami? Nič ne deluje? Izgubljene kilograme vedno dobite nazaj? Stradate, pa ni učinka? Bi radi shujšali? In to brez nepotrebnega stradanja? BREZ PREPOVEDI! Pridružite se nam na delavnici ZDRAVO HUJŠANJE, na kateri bomo s skupnimi močmi postavili cilje in jih uresničevali v naslednjih nekaj mesecih. Delavnico bomo vodili strokovnjaki s področja zdravstvene nege, psihologije in fizioterapije. Pred začetkom delavnice vas vabimo k obisku vaše referenčne sestre, kjer boste dobili točno oceno stanja, izvide in ustrezno napotnico za delavnico. Ti rezultati so pomembni za spremljanje napredka. Za več informacij pokličite na 030 708 565. ・
Svetovanje za opuščanje kajenja
Tina Vovk, dipl. m. s., Zdravstveno vzgojni center Bled Bohinj Imate dovolj? Ne želite več, da tobačni izdelki nadzorujejo vaše življenje? Recite cigaretam
Foto: Valerij Zupan
Jure, hvala še enkrat iz srca, in Vam, dragi otroci, sovaščani, prijatelji in žlahta, za presenečenj poln sprejem in pogostitev v dvorani PGD Bohinjska Češnjica, častni obisk, čestitke in darila poslanca g. Franca Kramarja in župana g. Jožeta Sodje. Spoštovani Brane, Peter, Jure in še kdo, ki ni imenovan! Hvaležna sem vam za pomoč in konstrukcijo. Upam, da bo dolgo opravljala svojo funkcijo ... na mestu, kjer stoji. Prav na koncu pa vabim k ustvarjanju in na vadbe vse, ki jih zanima pole dance, joga, sodobni balet ali medgeneracijske delavnice. Dobimo se v dvorani Bohinjske Češnjice! ・
Potopisno predavanje o Srednji Ameriki Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju
Foto: arhiv ZVC Bled - Bohinj
Pridružite se nam na delavnici Svetovanje za opuščanje kajenja, ki se bo začela 11. marca 2019 v Bohinjski Bistrici, in naredite temu konec. Udeležba je brezplačna! Za več informacij pišite na zvcbohinj@ zd-bohinj.si ali pokličite na 030 708 565. ・
Zahvala
Tjaša Dobravec Drage Bohinjke in Bohinjci ter Vsi ostali, ki ste zame glasovali: Hvala Vam, da ste verjeli vame, čeprav ste morda slišali zame le od moje mame, ker vam Pop TV sploh ne dela.
Foto: osebni arhiv Lucije Gartner
Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju je leto 2019 začelo s potopisnim predavanjem Lucije Gartner in Katarine Godec o Panami Kostariki in Nikaragvi, državah Srednje Amerike, ki sta jih obiskali v preteklem letu. S pogovorom ob čaju iz kavnih jagod, smo se spoznavali z zgodovino, naravnimi lepotami in problematiko dežel, kjer se z vrhov vulkanov odpirajo eni najlepših pogledov. Društvo 12. februarja ob 16.00 v centru TNP Bohinj v Stari Fu žini pripravlja novo delavnico; Uporaba kulinaričnih izdelkov in pridelkov Bohinjsko v praksi, ki jo bo vodila Katica Mikelj. Vabljeni! ・
SKLEP o določitvi cen
VSEBINA 1. ODLOK o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju 2. SKLEP o določitvi cen 3. SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bohinj za leto 2019 4. SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj 5. SKLEP o potrditvi mandata
I. V Občini Bohinj se uporablja cenik, ki je priloga tega sklepa.
II. Cene, ki so priloga tega sklepa, veljajo naslednji dan od objave v Uradnem vestniku Občine Bohinj.
III.
1. Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Bohinj na 2. redni seji dne 17. januarja 2019 sprejel
Z uveljavitvijo tega sklepa, preneha veljati sklep št. 410-023/2017/16 z dne 21. decembra 2017. Številka: 499-0001/2019/1 Bohinjska Bistrica, 17. januar 2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja
ODLOK o spremembi Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju 1. člen Tretja točka Priloge - žičniške naprave – vlečnice Odloka o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav na Kobli, Voglu, Senožetih v Srednji vasi, Goreljku in Rudnem polju (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/07 in 7/11) se spremeni tako, da se glasi: »a. Lokacija žičniške naprave: žičniška naprava leži na zemljiških parcelah št. 1842/22 k.o. Studor in 1233/29 k.o. Savica. b. Značilnosti žičniške naprave žičniška naprava je žičniška naprava za prevoz oseb z naslednjimi značilnostmi: -- vrsta žičniške naprave: sidrna vlečnica -- število postaj: 1x vstopna, 1x izstopna; -- vodilo: jeklena vrv; -- dolžina proge: 257 m; -- pogon: električni - elektromotor 37 kW (spodaj); -- višinska razlika: 79 m; -- zmogljivost: 1192 oseb na uro; -- številka uporabnega dovoljenja 351-697/2018-16 z dne 20. 12. 2018.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 032-72/2007/2 Bohinjska Bistrica, 17. januar 2019
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
CENIK OBČINE BOHINJ I. REŽIJSKI OBRAT Na postavkah, kjer je navedena zgolj cena BREZ DDV se praviloma obračuna 22 % DDV, razen v spodaj navedenih primerih, kjer je obračunana znižana stopnja DDV 9,5 %: • za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh; • popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave • storitve javne higiene; • storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev. •
1. PRODAJNE URE Tarifna skupina
Vrsta del
enota
CENA BREZ DDV
I., II., III.
Manj zahtevna dela
ura
8,50 €
IV., V.
Zahtevna dela
ura
13,96 €
VI., VII.
Zelo zahtevna dela
ura
19,20 €
I., II., III.
Manj zahtevna dela-posebnimi pogoji-nadure
ura
10,88 €
IV., V.
Zahtevna dela -posebnimi pogoji-nadure
ura
17,86 €
VI., VII.
Zelo zahtevna dela -posebnimi pogoji-nadure
ura
24,55 €
1.1 Stroški v postopku Vrsta del
enota
CENA
CENA Z DDV
2.
črno – belo fotokopiranje in tiskanje A4-ena stran
kopija
0,06 €
0,07 €
Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17-uradno prečiščeno besedilo) je občinski svet na 2. redni seji, dne 17.januarja 2019 sprejel
barvno fotokopiranje in tiskanje A4-ena stran
kopija
0,63 €
0,77 €
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 1
2. PRODAJNE STROJNE URE Vrsta stroja
enota
CENA BREZ DDV
MAN kiper
ura
27,48 €
traktor
ura
23,25 €
Rovokopač
ura
27,82 €
Unimog - brez priključka
ura
42,53 €
Kosilnica, mulčer
ura
15,16 €
Kombi Iveco
ura
23,45 €
Vrsta vozila
enota
CENA
CENA Z DDV
Osebni avto
km
0,33 €
0,40 €
Tovorni avto
km
0,60 €
0,73 €
Bohinj, 1. februar 2019
stalna pripravljenost na domu
enota
CENA BREZ DDV
Stalna pripravljenost na domu
mesec
88,43 €
*Opomba: V primeru izvajalca, ki pri dejavnosti obračuna akontacijo dohodnine (dopolnilne dejavnosti na kmetiji) se kot bruto znesek upošteva CENA brez DDV.
5. POKOPALIŠKO POGREBNA DEJAVNOST Pogrebna dejavnost
enota
CENA
CENA Z DDV
Uporaba mrliške vežice
dan
119,21 €
130,53 €
Cene strojnega in ročnega izkopa groba
enota
CENA
CENA Z DDV
Navadni grob - ročni izkop
kos
190,86 €
208,99 €
Navadni grob - strojni izkop
kos
114,51 €
125,39 €
Žarni grob
kos
27,82 €
30,46 €
Dodatek pri izkopu groba
kos
9,82 €
10,75 €
Aparat za iskanje napak na cevovodih
Grobnina
enota
CENA
CENA Z DDV
Aparat za taljenje vode
Enojni grob
kos
13,90 €
16,96 €
Električni vrezovalec navojev
Dvojni grob
kos
27,82 €
33,94 €
Trojni grob
kos
41,71 €
50,89 €
Vrstni grob
kos
27,82 €
33,94 €
Žarni grob
kos
10,41 €
12,70 €
Grobnica
kos
55,62 €
67,86 €
3. PRIROČNI STROJI Vrsta naprave
Motorna žaga, motorna kosa, puhalnik listja, obrezovalnik za živo mejo, višinski obrezovalnik drevja
CENA BREZ DDV
enota
ura
4,36 €
Žaga za rezanje asfalta
6. RAVNANJE Z ODPADKI
Črpalka za vodo Honda Čistilec kanalizacije
Najemnine
enota
CENA BREZ DDV
Cestna signalizacija
Zabojnik - 120 – 240 l na mesec
kos
0,69 €
Zabojnik – večji od 240 l na mesec
kos
3,91 €
kos /dan
1,13 €
*Opomba: Stroji in oprema se daje v najem samo skupaj z delavcem, katerega ura se dodatno zaračuna.
4. ZIMSKA SLUŽBA – odstranjevanje snega na vozišču in posipanje
Odlaganje odpadkov
enota
CENA BREZ DDV
m3
30,00 €
t
140,00 €
Vrsta vozila/dela
enota
CENA BREZ DDV
Odlaganje mešanih gradbenih odpadkov
Man - plug
ura
39,67 €
Odlaganje azbestnih odpadkov
Unimog - plug
ura
57,70 €
Unimog - čelna rolba
ura
69,24 €
Unimog - stranski odmetalec
ura
61,14 €
Rovokopač
ura
37,03 €
Traktor (≤ 29 kW) - plug
ura
23,25 €
Traktor (od 30 - 43 kW) - plug
ura
27,15 €
Traktor (od 44 – 69 kW) - plug
ura
31,78 €
Traktor (od 70 - 88 kW) - plug
ura
40,56 €
Traktor (≥ 89 kW) - plug
ura
46,21 €
Posipanje in soljenje z mešanico
m3
147,60 €
Priprava in dostava mešanice
m3
122,51 €
4.1 Cene storitev pogodbenih izvajalcev - ZIMSKA SLUŽBA Vozilo s plugom
enota
CENA BREZ DDV
Traktor (≤ 29 kW)
ura
23,25 €
Traktor (od 30 - 43 kW)
ura
27,15 €
Traktor (od 44 – 69 kW)
ura
31,78 €
Traktor (od 70 - 88 kW)
ura
40,56 €
Traktor (≥ 89 kW)
ura
46,21 €
Vozilo z odmetalcem
enota
CENA BREZ DDV
Traktor (≤ 29 kW)
ura
30,23 €
Traktor (od 30 - 43 kW)
ura
35,30 €
Traktor (od 44 – 69 kW)
ura
41,31 €
Traktor (od 70 - 88 kW)
ura
52,73 €
Traktor (≥ 89 kW)
ura
60,07 €
7. PLAKATIRANJE Najem enega plakatnega mesta
enota
CENA
CENA Z DDV
Manjši od vključno A3 (30x42)
kos/dan
0,13 €
0,16 €
Večji od A3
kos/dan
0,24 €
0,29 €
Nameščanje in odstranjevanje
kos/dan
2,16 €
2,64 €
*Opomba: Nameščanje plakatov se izvaja ob torkih in petkih
8. GREZNICE Praznjenje greznice, odvoza mulja, č iščenje v predvidenem ciklusu
CENA BREZ DDV
REDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja
vključeno v ceno komunalnih storitev
Cena čiščenja
vključeno v ceno komunalnih storitev
Praznjenje greznice, odvoza mulja, čiščenje izven predvidenega ciklusa/ uporabniki, ki niso vključeni v sistem javnih storitev
CENA BREZ DDV
IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - V DELOVNEM ČASU v količini
0,1 m3-4,0 m3
72,96 €
IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - V DELOVNEM ČASU v količini
4,1 m3-8,0m3
109,44 €
IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - V DELOVNEM ČASU v količini
8,1m3-16,0m3
145,92 €
IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - IZVEN DELOVNEGA ČASA v količini
0,1 m3-4,0 m3
94,85 €
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 1 IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - IZVEN DELOVNEGA ČASA v količini
4,1 m3-8,0m3
142,27 €
IZREDNO praznjenje greznice ali odvoza mulja - IZVEN DELOVNEGA ČASA v količini
8,1m3-16,0m3
189,70 €
Cena čiščenja-V DELOVNEM ČASU
na m3
3,98 €
Cena čiščenja-IZVEN DELOVNEGA ČASA
na m3
7,56 €
Cenik velja za praznjenje greznic in odvoz mulja iz MKČN na območju občine Bohinj, kjer je dostop mogoč s cestnim motornim vozilom. Naročila za praznjenje greznic/MKČN se zbirajo izključno pri izvajalcu gospodarske javne službe.
II. DVORANA DANICA
Obdobje najema-druge prireditve
1. Izposoja klopi in stojnic iz večnamenske dvorane Danica Najem
enota
CENA
CENA Z DDV
1 komplet (2 klopi in miza)
dan
4,33 €
5,28
Stojnica
dan
9,74 €
11,88
Izposoja klopi in miz se dovoli za humanitarne namene oziroma se izposoja lahko izvrši le za prostore, ki so ustrezno urejeni in imajo utrjeno podlago. Plačila najemnine so oproščena društva, javni zavodi in druge organizacije, ki imajo sedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev ter ne opravljajo profitne dejavnosti.
CENA Z DDV 22%
od 01.01. do 30.04.
dan
1.408,47 €
1.718,33 €
od 01.05. do 30.09.
dan
1.245,95 €
1.520,06 €
od 01.10. do 31.12.
dan
1.408,47 €
1.718,33 €
Najemnine v višini 10 % navedenih cen pod točko 2a., 2b., 2c. in 2d. plačajo društva, javni zavodi in druge organizacije ki imajo sedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev ter ne opravljajo profitne dejavnosti. V primeru najema dvorane za rekreacijo, kjer se uporablja ½ dvorane ali manj, se cena najema zniža za 40%.
III. KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA 1. Najem dvorane za oddajo brez javnega razpisa Prostor
enota
CENA
CENA Z DDV
Sejna dvorana, Folklorna/glasbena soba
ura
14,09 €
17,19 €
Avla kulturnega doma (Razstave zunanjih ponudnikov, kongresi, shodi političnih strank ipd.)
dan
14,09 €
17,19 €
Avla kulturnega doma -komercialni dogodki
ura
14,09 €
17,19 € 59,48 €
Dvorana -Komercialne prireditve, občni zbori, kongresi, shodi političnih strank Dvorana - kulturne prireditve
2. Najemnine za prostore, ki se oddajajo brez javnega razpisa 2a. Cenik za uporabo teniškega igrišča enota
CENA
CENA Z DDV 9,5%
CENA Z DDV 22%
od 01.01. do 30.04.
ura
14,09 €
15,43 €
17,19 €
od 01.05. do 30.09.
ura
5,95 €
6,52 €
7,26 €
od 01.10. do 31.12.
ura
14,09 €
15,43 €
17,19 €
do 4 ure
ura
48,75 €
od 5 do 7 ur
ura
43,33 €
52,86 €
več kot 7 ur
dan
346,69 €
422,96 €
20% inkasa za gostujoče izvajalce, 15 % za izvajalce iz občine Bohinj, brez inkasa 50% cene za komercialne prireditve
Na znesek je obračunan 22% DDV
** Opomba: Ob najemu Dvorane je uporaba avle brezplačna. Plačila najemne za občne zbore v Dvorani ter za ostale prostore so oproščena društva, javni zavodi in druge organizacije, ki imajo sedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev ter ne opravljajo profitne dejavnosti.
Najem je mogoč od 9. do 22. ure
IV. DRUŠTVENI DOM 1. Najem dvorane za oddajo brez javnega razpisa
2b. Cenik za uporabo predprostora Dvorana Danica Uporaba predprostora
CENA
Programi organizirane vadbe za mlade, v starosti do 18. let, so oproščeni najema.
V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem) se obračuna DDV po stopnji 9,5 %, ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje, kjer se obračuna 22 % DDV.
Obdobje najema
Bohinj, 1. februar 2019
enota
CENA
CENA Z DDV 22%
Prostor
enota
CENA
CENA Z DDV
ura
12,99 €
18,85 €
Sejna dvorana (predavanja, seminarji, tečaji, posveti)
ura
5,05 €
6,16
2c. Cenik za rekreacijo Obdobje najema
enota
CENA
CENA Z DDV 9,5%
CENA Z DDV 22%
od 01.01. do 30.04.
ura
21,65 €
23,71 €
26,41 €
od 01.05. do 30.09.
ura
17,88 €
19,58 €
21,81 €
od 01.10. do 31.12.
ura
21,65 €
23,71 €
26,41 €
CENA
CENA Z DDV 9,5%
CENA Z DDV 22%
Najem je mogoč od 9. do 22. ure
V. STOJNICE Najem stojnice
ENOTA
CENA
CENA Z DDV
Stojnice (LEADER)
stojnica/dan
9,74 €
11,88 €
Plačila se oprosti uporaba stojnic v okviru prireditev, ki jih organizira ali soorganizira Občina Bohinj za izvajalce, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji ali čebelarstvo v Občini Bohinj (prehrambeni izdelki ali ročna dela).
VII. CECONIJEV PARK
2d. Cenik za prireditve Obdobje najema športne prireditve
enota
od 01.01. do 30.04.
dan
1.356,04 €
1.484,86 €
1.654,37 €
od 01.05. do 30.09.
dan
1.083,43 €
1.186,36 €
1.321,78 €
od 01.10. do 31.12.
dan
1.356,04 €
1.484,86 €
1.654,37 €
Najemnina
CENA
CENA Z DDV
Do 2 uri
50,00 €
61,00 €
Vsaka nadaljnja ura
20,00 €
24,40 €
Organizacija porok
CENA
CENA Z DDV
Obdobje najema kulturne prireditve
enota
CENA
CENA Z DDV 22%
Organizacija civilne poroke
250,00 €
305,00 €
od 01.01. do 30.04.
dan
1.356,04 €
1.654,37 €
350,00 €
427,00 €
od 01.05. do 30.09.
dan
1.083,43 €
1.321,78 €
Organizacija nadstandardne poroke
od 01.10. do 31.12.
dan
1.356,04 €
1.654,37 €
*Opomba: V primeru slabega vremena na dan poroke, nadomesten prostor ni predviden!
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 1
Bohinj, 1. februar 2019
VII. TRŽNICA BOHINJSKA BISTRICA
4.
Najem prodajnega mesta
enota
CENA BREZ DDV
CENA Z DDV
Dnevni najem prodajnega mesta
dan
4,10 €
5,00 €
Mesečni najem prodajnega mesta z rezervacijo
mesec
24,59 €
30,00 €
Letni najem prodajnega mesta z rezervacijo
leto
163,93 €
200,00 €
Če prodajalec do 8. ure ne zasede prodajnega mesta v okviru mesečnega oziroma letnega najema prodajnega mesta, se prodajno mesto lahko odda drugemu prodajalcu za isti dan.
VIII. KULTURNI DOM STARA FUŽINA
Na podlagi 6. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16), ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 2. redni seji dne 17. januarja 2019 sprejel
SKLEP o določitvi vrednosti točke občinske takse v občini Bohinj 1. člen Vrednost točke po Odloku o občinskih taksah v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/07, 9/16, 10/16) znaša 0,083 EUR.
1. Najem za oddajo brez javnega razpisa Vrsta najema
enota
CENA BREZ DDV
CENA Z DDV
Najem dvorane
ura
4,00 €
4,88 €
Najem stolov
kos
0,50 €
0,61 €
Plačila najemnine so oproščena društva, javni zavodi in druge organizacije ki imajo sedež v občini Bohinj in se financirajo iz proračunskih sredstev in ne opravljajo profitne dejavnosti ter za humanitarne prireditve.
2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 426-1/2019 Bohinjska Bistrica, 17. januar 2019 Župan Občine Bohinj Jože Sodja
______________________________________________________________
SPLOŠNE DOLOČBE CENIKA Kadar je Občina Bohinj soorganizator prireditev je najem prostora brezplačen. Odobritev najema posameznih prostorov se uveljavi na podlagi vloge. Če vloga ni oddana in se prostor kljub temu koristi, Občina Bohinj uporabniku zaračuna polno ceno.
5. Na podlagi 30. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3, 45/08, 83/12, 68/17) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17), je Občinski svet Občine Bohinj na 1. izredni seji, dne 7. januarja 2019 sprejel
3. Na podlagi 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/99, 5/02, 3/04, 8/04 in Uradni vestnik Gorenjske, št. 41/03) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 - uradno prečiščeno besedilo) ter 73. člena Poslovnika Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 - uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Bohinj na 2. redni seji, dne 17. januarja 2019 sprejel
SKLEP o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bohinj za leto 2019 I. Za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Bohinj se določi naslednja vrednost točke: 1. za fizične osebe v višini 0,00017485 EUR, 2. za pravne osebe v višini 0,00017485 EUR, 3. za nezazidano stavbno zemljišče v višini 0,00017485 EUR 4. za pravne osebe, ki imajo sedež na območju Občine Bohinj in imajo zaposlenih več kot 50 oseb v višini 0,00012965 EUR. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 422-1/2019/1 Bohinjska Bistrica, 17. januar 2019
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
SKLEP o potrditvi mandata I. Občinski svet Občine Bohinj potrjuje mandat nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Bohinj, to je Darko Loncnar, roj. 6. 11. 1983, stanujoč Polje 9, Bohinjska Bistrica. II. Sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 041-5/2018/143 Bohinjska Bistrica, 7. januar 2019
Župan Občine Bohinj Jože Sodja
15
iz na ših kr a je v
Obraz meseca februarja – Suzana Pangerc Lotar »Pepa« Orel
PO DOMAČE: / POKLIC/IZOBRAZBA: kuharski tehnik MOJE KLJUČNE ZNAČILNOSTI: urejena, organizirana, natančna, vzdržljiva, sem dolgoprogašica KAJ ME FASCINIRA: življenje v vseh aspektih, vse: glasba, sneg, sonce, morje, voda, zrak, svoboda (Smeh.) VSI BI MORALI POZNATI: PESEM/GLASBENIK: Aleksander Mežek je super. Pa pesem Shallow (Lady Gaga in Bradley Cooper). UMETNIŠKO DELO: gledališka predstava Jamski človek (Uroš Fürst) KRAJ: Podljubelj JED: kar je dobro pripravljeno ČLOVEK: vsak, ki ima dober okus – pa ne le za hrano, za obleko, za hišo ... V BOHINJU MI JE VŠEČ: Zelo! (Smeh.) V BOHINJU POGREŠAM: Da bi več ljudi aktivno živelo, z nasmehom, z veseljem, ne da mečkajo. Danes intervju opravljava kar ob delu v Rupi, pa naj bo prvo vpra šanje namenjeno temu: Kako ste pristali tukaj? (Se vidno razvedri.) Okeeeej! To se pravi, pred 31 leti sem spoznala svojega prvega moža, gostinca – in sva najela to stavbo, jo odkupila, obnovila, se ljubila ... gostinstvo je bila rdeča nit najinega odnosa.
In zdaj? Moža ni več, gostilna je pa ostala? Ja, marsikaj je bilo. Imela sva 5 otrok, mož je nato izbral drugo poklicno pot, jaz pa sem ostala v tem poklicu, saj to poznam in ljubim. Lahko ostanem brez roke, noge, ne vem česa, pa bom še vedno gostinka.
In kaj je tisto v gostinstvu, kar ima tak čar? (Smeh.) Bog ima poseben prostor za gostince, moraš biti malo »pritegnjen«, da delaš kot norec celo sezono, malo počivaš in si februarja že neučakan, kdaj bo nova sezona. Pa tudi širok, odprt človek moraš biti – turisti so vedno korak pred nami. Misliš, kaj si se lani naučil, pa je leto okoli in pridejo novi gostje, ki imajo nove »fore«, nove želje, nove potrebe – in se učni proces začne znova. Sem izkusila bungee jumping itd., a me ni prepričalo; imam naj adrenalinski park v službi.
Zanimiv pogled na gostinstvo. (Smeh.) Tako je! Istočasno je zanimivo, ker tega ne moreš delati sam. Potrebuješ ljudi. In ko iščem ljudi, lahko sprejmem le nekoga, v komer začutim del sebe; da bo lahko pokril en del nalog, ki bi jih sicer sama; da si lahko oddahnem, ta del obveznosti prepustim in se lahko posvetim nečemu drugemu. Ne bi raje vzeli nekoga, ki ima nekaj, česar vi v sebi nimate, da bi pokril še neko dodatno področje? Za uresničitev moje formule ne. Mora biti neko ujemanje. Ja, sem zdaj veliko delala s fanti tvoje starosti, ki imajo določene poglede povsem drugačne kot jaz, ampak imajo v sebi gostinstvo od rojstva. So pa imeli povsem druge pristope in sem določene stvari čisto spustila, jih sprejela.
Recimo? Šla sem v vegansko prehrano, jo vnesla v ponudbo, spoznala to vrstno kuhinjo. Me je vedno zanimalo: »Zakaj bi nekateri ljudje tako jedli?« Imam natakarja, ki je vegan, pa smo pod njegovim vodstvom vnesli v ponudbo veganske sladice, hamburgerje ... Ne bom sama postala veganka, ampak mi je všeč. Vi ste torej mesojedka? Vsejedka.
Če stopiva korak nazaj – kakšen je vaš recept za spopadanje z adrenalinom, s stresom, kako poskrbite zase, da ne pregorite? Zelo konkretno – vsak dan moramo poskrbeti za srečanje s samim seboj in sproti delati to, kar imamo radi, da se ob tem naužijemo čarov, se napolnimo z energijo, da potem lahko podelamo vse, kar je treba. Zame je to narava, gibanje: smučanje, plavanje, ležanje ob jezeru, sankanje. In seveda smeh.
Foto: Lotar »Pepa« Orel
Kakšen liričen odgovor! Tudi pisno ustvarjate? Ja, tudi pišem zelo rada, ampak že dolgo nisem. Rada kujem rime, kar vmes, ko kuham in režem zelenjavo, in vsi mi pravijo, da naj napišem knjigo, ampak zaenkrat še ni čas za to.
O čem pa bi napisali knjigo? O življenju, 100 %. (Malo pomisli.) O radostih življenja, tako. In o teh hitrih spremembah, ki jih življenje prinaša: kako pomembno je, da ne visimo na starem, ampak sprejmemo, da je šlo življenje na drugo tirnico, da je nekaj drugače. In tega se gotovo naučiš prav v gostinstvu, s pretokom ljudi, ki grejo vsak dan skozi tvoje roke, so različni, pa vsi dobrodošli. Ali pa z otroki. Ogromno sem se naučila od svojih otrok. In od mladih, ki so tukaj delali. Mladi me inspirirajo, učijo, tudi na slabih izkušnjah. Če želim mlado strukturo gostov, jih moram začutiti.
Bi lahko izpostavili eno stvar, ki so jo vas mladi naučili? Brigaj se zase! In sploh ne v negativnem smislu, kot to včasih razumemo. BSZ – to je kratica, ki si jo kdaj prav napišem na listek. In kaj še? Enostavnosti, evo! Enostavnosti sem se naučila od mladih. Življenje je tako enostavno, če ga preprosto uživaš in se brigaš zase. Kdo ste, kadar niste gostinka? (Navdušeno.) Rada grem v gledališče, zelo rada sem tudi sama turistka, potujem, stojim na drugi strani šanka (smeh). Sem planinka, rada sem v naravi. In sem pridigar. 10 let nazaj mi je rekel župnik, da moj personal bolj slabo hodi k maši, pa sem rekla: »Gospod župnik, nič se ne sekirajte, saj jim jaz stalno pridigam.« (Premolkne.) Jooj, pa zdaj, ko sem se sankala z Ljubelja dol, saj se mi je »utrgalo«! Kar nisem vedela, koga bi še s seboj vzela, s kom bi to še podelila. Ti občutki, to moraš doživeti!
Ravno včeraj sem spremljal predavanje o uspehu v podjetništvu; predavatelj je uporabil metaforo iz nogometa – v uspešni ekipi ne more biti 11 vratarjev, ampak mora vsak opravljati svojo nalogo. To verjetno velja tudi za neko gostinsko enoto, kajne? (Se razživi.) Ja, točno to! Redno gledam športne tekme in razmišljam o tem. Pa ne samo to, opažam tudi, kako lahko je sodelovati z ljudmi, ki so trenirali kak šport. V gostinstvu se igra tekme. Pride »ruker« in je treba biti eksploziven, odziven, hitro reagirati, podajati, sodelovati. In jasno, vloge so porazdeljene. Nekdo, ki je obramba, dela v ozadju, je prav tako pomemben in ga imaš enako rad kot tistega, ki daje góle.
Odkrivam čisto nove razsežnosti tega poklica. Večkrat kdo reče: »Če nimaš kje delat, greš vedno lahko kelnarit.« Ampak gostinstvo ponuja raznovrstne izzive in zadovoljstva. Ja, tega marsikdo ne razume, rečejo: »Kot kelnar si samo za raznašalca, kot poštar na toplem.« Kje pa! Natakar je strokovnjak, psiholog, terapevt, mora obvladati in zaledje (kuhinjsko osebje) in fronto (goste). Jaz delam po zdravi kmečki logiki. Saj preberem, gledam kakega pomembnega človeka, ampak predvsem se zanašam nase, poberem to, kar mislim, da bi tu v Bohinju prav prišlo. Ne moreš vzeti vsega, potem potoneš. Recimo, ko sem šla v New York, sem šla ven ob 6.00 zjutraj, 9.00 zjutraj in zvečer – to so tri različna mesta. In ves čas sem gledala, kaj od tega, kar imajo tam, lahko živimo, delamo, negujemo tukaj v Bohinju.
16
iz na ših kr a je v Za konec še kaka anekdota? Ja, anekdot malo morje, samo jaz vse pozabim. Vidiš, tudi to bi morala pisati na listke! Recimo, kdaj me kak gost vpraša, kaj je mavželj. Jaz kar rečem: »It’s very good,« in oni vidijo lesk v mojih očeh in to kar naročijo, pa sploh ne vedo, kaj so naročili. (Smeh.) Sicer pa, če bi od najinega pogovora karkoli ostalo, bi rekla, naj bo to: »Radi se imejte. Radi se imejte pa 'trapejte' pa smejte se.« Sliši se morda klišejsko, ampak ni. To je osnova, recept za prijetno življenje. Hvala lepa. Hvala tebi. In vidiš, točno v tem času sva midva še mavželj naredila!
Uf. Zdaj pa že moram priznati, da ne vem, kaj je mavželj. Poglej, tole. V polpet oblikovano mleto svinjsko meso, česen, začimbe, kruh, jajce ... Odlična jed. Aja, pa še to napiši: Sem se zdaj tri dni pripravljala, kako bom videti, ko prideš, kako se bom zrihtala za fotografijo, hahaha, pa sem od tega sankanja dobila vneto oko, da se še našminkati nisem mogla, pa da se ja vidi, da sem vsa zatečena v glavo. (Smeh.) ・
IN MEMORIAM
Minka Marija Šetina (1930 – 2019) Marija Cvetek
Foto: arhiv družine Šetina
Mogočno pritrkavanje farnih zvonov je 16. januarja spremljalo spoštovano gospo Marijo Šetina na božjo njivo v Srednji vasi. Ta vrla žena, če se izrazimo po svetopisemsko, je 12. januarja sklenila svojo zemeljsko pot v Domu sv. Martina. Po domače Vobistova Minka, roj. Cvetek, je zagledala luč sveta 28. septembra 1930 na samotni domačiji nad cerkvico sv. Duha ob Bohinjskem jezeru. Tam je njen oče Janez poleg kmetije opravljal še cerkovniško službo; pred njim pa so jo več kot dvesto let prav tako z veliko predanostjo opravljali njegovi predniki. In tudi Minka je bila tako rekoč zadnja »mežnarca« po smrti svojega starejšega brata Janeza in mlajše sestre Francke. Prav po njeni smrti sta se z možem Jožetom l. 1997 preselila v Bohinj iz Šentvida pri Ljubljani. Minka je pri petnajstih letih odšla služit najprej v Železnike, potem pa v Šentvid, kjer sta se spoznala s Šentvidčanom Jožetom in se l. 1958 poročila. Že pred poroko se je Minka zaposlila kot kuharica, najprej v vrtcu in potem v osnovni šoli v Šentvidu. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Janez, Meta Marija in Alenka. Vsi so zelo uspešni, saj sta jim privzgojila dobre delovne navade, predvsem pa sta jim za življenje dala bogato duhovno popotnico s krščanskimi vrednotami. Obe hčeri sta diplomirani ekonomistki, sin pa je dr. fizike, cenjen znanstvenik in mednarodno uveljavljen strokovnjak. Prav na tej znanstveni poti srečamo tudi njegovo hčerko Barbaro, sin Blaž je zdravnik ortoped, najmlajši sin pa je zgodovinar in slavist. Janez in žena Mojca imata že šest vnukov. Tudi Minkini hčeri imata vsaka po tri otroke. Metini so vsi ekonomisti; Alenkin starejši sin študira logistiko, hči matematiko, najmlajši pa je v srednji tehnični šoli. Minka mi je vedno z veliko radostjo pripovedovala, da ima devet vnukov, pet fantov in štiri dekleta, in šest pravnukov. »Vsak dan molim zanje in se zahvaljujem Bogu, da so vsi zdravi! To je največ vredno!« Želela je samo, da bi bili pošteni in da bi dobili službe, nikoli pa se ni pobahala, kaj vse so že dosegli. Kadar je maša v »njihovi« podružnični cerkvici, pride domov »pisana druščina«
Minkinih potomcev. Tudi njim veliko pomeni, da lahko krasijo cerkev za bogoslužje in še posebej se poleg Studorcev izkažejo na zahvalno nedeljo z domačimi dobrotami za vse, ki se takrat pridejo zahvalit Bogu za dobro letino. To vsaj dvestoletno romarsko tradicijo že dalj časa Vobistovi bogatijo z izvirnimi aranžmaji oltarjev: razna semena, plodovi, gomolji, sadje, cvetje, pa tudi kruh, vino itd. se znajdejo tam v neverjetno domiselnih kombinacijah. Minka je na svojem velikem vrtu pridelala marsikaj s tem namenom, da bo v cerkvi ja lepše za božjo čast in v zahvalo na omenjeno nedeljo. Tudi naša teta Cilka iz Tacna, njena prijateljica in sorodnica, je gojila krizanteme in jih pošiljala za v cerkvico sv. Duha. Z velikim obžalovanjem je sprejela žalostno vest o Minkini smrti, in ker je že v 92. letu starosti, je dejala: »Ko bi le mogla kar stopiti k pogrebu! Kako je bila Minka dobra in prijazna! Pa pridna in verna! Joža pa nam je popravil vse, kar se je pokvarilo pri hiši. Tudi žlebove nam je naredil.« Minkin mož je bil zares priden kot mravlja; izučen je bil za ključavničarja in znal je narediti in popraviti vse, kar mu je prišlo pod roke. Kadar sem ju obiskala pri Sv. Duhu, se mi je zdelo, da živita na enem izmed najlepših koščkov sveta, saj se ti ob pogledu na Vobistovo domačijo in cerkvico zazdi, da imaš pred sabo »rajsko veduto«. In ta pokrajina je Minko in vse njene zaznamovala s svojo lepoto, saj so jo znali občudovati vse življenje. A vedno ni bilo tako idilično na Vobistovi domačiji in v njeni okolici. Minka mi je pripovedovala, koliko so prestali med prvo in drugo svetovno vojno. Tudi pisma njenega očeta, ki jih je vsa štiri leta pisal bratu Jakobu na fronto, nam razkrivajo, kako se je njihova hiša znašla na robu soškega bojišča. Kako so, vajeni miru, trepetali ob grmenju topov, kako so jih preletavala vojaška letala, kakšen trušč je bil ob gradnji ozkotirne železnice itd. Vobistov dom, hlev in kozolec so bili polni vojakov in njihovih konj. Kmečka hiša se je spremenila v vojaško pekarno, po njivah so izginjali poljski pridelki, v sadovnjaku je ostalo komaj kaj sadja, trava je bila poteptana. Vse je izginjalo, težko so čakali sina Jakoba, kdaj se bo vrnil s fronte. Vse večere so molili zanj … Od ust so si »pritrgovali«, da so mu pošiljali pakete. Vrnil se je, a je moral po vojni spet na orožne vaje in čez dobre tri mesece po vrnitvi sta z očetom utonila v njim tako ljubem jezeru. Po njem so si s čolnom krajšali poti; kadar je zaledenelo, pa so ga prečkali s sanmi. In prav razpoka v ledu je bila usodna za očeta in sina, ki mu je prihitel na pomoč. Minkin oče in njegova mama sta ostala sama, zato nikoli ni mogla doumeti, kako sta zmogla, da so isto leto »še nov hlev naredili, ker je bil ta stari že zelo slab«. In prišla je druga svetovna vojna. Tudi takrat je bilo vse polno Nemcev v bližnjem hotelu. Pri Vobistovih pa partizani! Oni so jim pomagali na vse možne načine, kakor so vedeli in znali. Minka je bila prepričana, da jim je sam Bog pomagal, da ni prišlo do kakšne hujše nesreče. Vobistova hiša je bila vseskozi na stežaj odprtih vrat, kar najbolje izvemo iz Minkine pripovedi: »Vseh sort ljudje so prenočevali na hlevu, pa na kozolcu, pa za kozolcem v šotorih. Če jih je noč ujela, ko so šli s hribov, so pa kar k nam prišli vprašat, če lahko pri nas prenočijo. Kolikokrat so se potlej prišli zahvalit za to! Prej so bili študentje, ko so pa kasneje prišli, so bili pa profesorji, zdravniki, duhovniki, pa na vem, kaj še vse!« Tudi živali so pri njej našle varno zatočišče. Povedala mi je, kako je nekega jutra ugotovila, da ima kar štiri mačke več. Ljudje, ki so se jih hoteli znebiti, so jih izpustili v bližini hiše. Še dobro, da je Minka mačke »zdresirala«, da niso silili v hišo. Njena velika ljubezen so bile tudi rože; vse polno jih je bilo na oknih, na hlevskem balkonu in na vrtu, saj so morale biti tudi za v cerkev. Zanjo se je čutila odgovorna z vso dušo in srcem še potem, ko je šla zaradi bolezni v Dom v Srednji vasi. Otroci, ki ne živijo v Bohinju, so jo pogosto obiskovali. Občasno je šla v Medvode k hčerki; Meta bi jo rada imela pri sebi, a ker gredo vsi vsak dan od doma, bi bila sama več kot polovico dneva. Toda Minka je bila rada v Domu, saj so jo cenili in imeli radi. Vsem je bila všeč njena potrpežljiva in blagohotna drža. Njeni potomci so ji tudi tam znali ustvariti domače vzdušje. Še zadnjo nedeljo mi je rekla: »Poglej, kako so mi naredili lepe jaslice in drevešček!« Jaslične figure, hlevček in vse, kar spada zraven, so prinesli od doma. Minka je prav tako rada brala kot vsi njeni domači. V Bohinjskih novicah ste že lahko prebrali, kako je njen oče pošiljal bratu knjige in časopise po vojaških bolnišnicah med 1. svetovno vojno. Tako kot je njuna pisma odlikoval bogat jezik, se je tudi Minki poznala velika ljubezen do branja. Večkrat je rekla za svoje prednike: »Za vse je bilo škoda, samo za knjige ne.« Te ljubezni so se »nalezli« tudi Minkini potomci.
17 Oba z možem sta bila navdušena bralca. Hudo je bilo, ko je l. 2007 umrl za posledicami nesreče. Živela sta v velikem sožitju na samotni domačiji. Z avtom sta se zapeljala, kamor je bilo treba; Jože je hodil zvonit tudi v cerkev sv. Janeza. Minka je z globoko vero premagovala to neizmerno izgubo. Kdor od domačinov pomisli na cerkvico sv. Duha ob Bohinjskem jezeru, pomisli tudi na Vobistove; to je bil vseskozi njihov drugi dom, z njo so živeli, vse življenje so ji bili zavezani, bila je tako rekoč temelj njihove identitete. Minka je vanjo z veseljem vodila domače ljudi in turiste; v njej je bilo z njeno pomočjo veliko poročnih obredov. V njej sta ležala na žalnem odru njen stric in stari oče. Nanjo so jo vezali najnežnejši spomini ... In prav gotovo se ji ni bilo lahko odtrgati od doma, ko je pravzaprav še kot otrok odšla s trebuhom za kruhom. Vedno je poudarjala, kako so se že njeni predniki imeli radi; kako so se spoštovali in kako so bili povezani med seboj. Tako kot sta se poslovila od tega sveta na hitro njen brat in sestra, tako je odšla tudi Minka. Dva dneva prej sva bili še skupaj na praz novanju najstarejše Bohinjke Angele Hodnik. Pa prav tisti dan sem si zastavila nalogo, da bova naprej »reševali« dragoceno kulturno dediščino pred pozabo. Kaj vse bi jo morala še vprašati! A Minke ni več ... Verjamem, da se bova nekoč še srečali. In ostali nam bodo dragoceni spomini na prisrčne dobrodošlice v njeni kuhinji, na njeno gostoljubnost, na njeno duhovno globino, ki je prežemala vse njeno žitje in bitje z resnično prijaznostjo in skromnostjo, z vedrino in optimizmom. Bogatilo nas bo njeno sozvočje srca in duha ... V njem so se uresničevale besede sv. Pavla: Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir. (Gal. 5, 22) ・
Razpis za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2019/2020 Vrtec Bohinj
Razpis za vpis velja od 1. 2. 2019 do 28. 2. 2019. Predšolske otroke za vrtec v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici bomo vpisovali v VRTCU BOHINJSKA BISTRICA (Mencingerjeva 4) v torek, 12. februarja in v sredo, 13. febru arja, od 8. do 16. ure. Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2019, lahko vpišete v naslednje programe: -- DNEVNI PROGRAM, od 6 do 9 ur dnevno, v času, ko je vrtec odprt (v Bohinjski Bistrici od 5.30 do 16.15, v Srednji vasi od 6.00 do 15. 15), -- POLDNEVNI PROGRAM, ki traja 5 ur dnevno. V dnevni in poldnevni program lahko starši vpišejo otroke od enega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Vpis bo možen tudi kasneje, do zasedbe prostih mest. Za vpis je treba oddati Vlogo za sprejem otroka v vrtec in Merila za delo komisije v primeru, da je vpisanih več otrok, kot je prostih mest v vrtcu. Obrazce dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca na naslovu: http://vrtec.osbohinj.si/ (Obrazci za vpis). ・
iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje
Foto: Vesna Arh
Obiako risali čebele, cvetlice in naravo. V teh dneh poteka naše delo še posebej intenzivno, saj se nahajamo v zadnji fazi izdelave poslovnega načrta, obenem pa že nastaja naš drugi izdelek – lesena sestavljanka (učenci preslikavajo škrata s papirja na les, brusijo, lakirajo, režejo ...). Delo poteka v več skupinah in ena od njih ima tudi nalogo izdelati vabila in plakate za Delavnico izdelovanja nakita, ki jo bomo izvedli v četrtek, 21. februarja 2019, ob 17. uri v prostorih OŠ dr. Janeza Mencingerja. Veseli bomo, če se nam boste na delavnici pridružili in si sami izdelali prstan ali uhane. Pri tem vam bodo z nasveti in idejami pomagala naša dekleta, ki so svojo podjetniško idejo razvila do te mere, da danes lahko že govorimo o podjetniški priložnosti. Z izvedbo delavnice bodo bodoče podjetnice zastavljeni cilj tako tudi dosegle. Prisrčno vabljeni! (Zaradi lažje organizacije delavnice vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite na e-pošto mentorice podjetniškega krožka: arh.vesna@gmail.com.) ・
Odprtje razstave Valentin Hodnik – izbor del iz donacije Angele Hodnik Katarina Košnik
V petek, 11. januarja, so v v Muzeju Tomaža Godca odprli razstavo del Valentina Hodnika, ki je nastala iz izbora del, ki jih je Gorenjskemu muzeju podarila njegova sestra Angela Hodnik. Že pred dvema letoma je Angela Hodnik, ki je te dni dopolnila 104 leta, podarila bratova dela Gorenjskemu muzeju in del teh bo do konca februarja na ogled v muzeju. Kustos razstave ddr. Damir Globočnik je po odprtju povedal, da so razstavili samo del njene donacije: »Donacija obsega več kot 60 del na papirju v različnih tehnikah. Dobršen del donacije so študijske risbe, ki so nastale v času njegovega študija na likovni akademiji v Zagrebu, ki so na zelo občutljivem papirju in tudi velikega formata. Te v originalu nismo razstavil. Drugi del pa so prav tako dela na papirju in obsegajo različne portrete z začetka njegove
Kreativnost in podjetnost z roko v roki Člani in članice podjetniškega krožka in mentorica Vesna Arh
V zadnji izdaji Bohinjskih novic smo vam predstavili načrt in potek aktivnosti pri podjetniškem krožku, ki poteka v OŠ na Bistrici v okviru Razvojne agencije Gorenjske, sofinancira pa ga Občina Bohinj. Tik pred prazniki smo člani in članice krožka z delom pohiteli in že dokončali svoj prvi konkretni izdelek – to je Koledar za leto 2019, ki nosi naslov Sledi čopiča bohinjskih avtorjev. Avtorji slik so večinoma otroci, ki so v okviru Ustvarjalnih delavnic pod vodstvom Nataše Colja
Foto: Katarina Košnik
18
kultur a in priredit ve likovne poti, ko še ni bil uveljavljen slikar planinskih in gorskih motivov, del donacij pa tudi osnutki za slikarske kompozicije s figuralnimi in žanrskimi motivi, s prizori kmečkega dela, študije ženskega akta, kip in lesorezne plošče z desetimi motivi. To so dela, ki jih je do sedaj skrbno hranila njegova sestra Angela Hodnik in pred dvema letoma podarila Gorenjskemu muzeju.« Pričujoča razstava je zanimiva tudi zato, ker med razstavljenimi deli skoraj ni gorske motivike, ki sicer predstavlja najbolj poznan del njegovega ustvarjalnega opusa. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Bohinj Jože Sodja, ki je obis kovalce obvestil tudi o načrtih Krajevne skupnosti Stara Fužina, ki bo v okviru ureditve turističnoinformativnega centra v Stari Fužini uredila tudi galerijo Valentina Hodnika. Dela bodo na ogled dva meseca, po zaključku razstave se bodo vrnila v muzejske depoje, ne bodo pa pozabljena. Ob razstavi je namreč nastal tudi katalog, v katerem je predstavljena večina doniranih del Valentina Hodnika.
Valentin Hodnik (Gorenjski muzej)
Rojen je bil 18. februarja 1896 v številni kmečki družini v Stari Fužini. Domačini so ga imenovali Htorov Bavant. Osnovno šolo je obiskoval v Srednji vasi. Nadučitelj Ivan Rihtaršič je odkril njegovo likovno nadarjenost. Šolanje je nadaljeval na kiparskem oddelku Umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani (prof. A. Repič). Pod vplivom prof. J. Vesela se posveti slikarstvu. Med prvo svetovno vojno si je v domači hiši uredil skromen atelje. Septembra 1917 je prvič razstavljal na skupinski razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Leta 1921 se je vpisal na Akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, ki jo je obiskoval dva semestra (prof. F. Kovačević, M. Vanka idr.). Septembra 1922 je bil med ustanovnimi člani bohinjske podružnice Turistovskega kluba Skala. Izdelal je osnutek za znak TK Skala. Leta 1924 je na Prvi planinski razstavi v Beogradu razstavil slike in fotografije. Leta 1928 je imel samostojno razstavo planinskih in drugih motivov v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Uveljavil se je kot osrednji predstavnik gorske motivike v slovenskem slikarstvu. Njegova posebnost so bili zimski motivi. Leta 1929 je razstavljal skupaj s slikarjem Janezom Cvetkom in kiparjem Petrom Lobodo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Leta 1930 si je v Ukancu zgradil skromen dom in atelje – Vilo Ruša. Razstavljal je v Bohinju. V letih 1931–1932 je izdelal maketo Triglava z okolico. Umrl je 6. decembra 1935. ・
Vabilo na 10. folklorni večer KUD Triglav Srednja vas Člani KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Češnjici Franka Pavić Sodja
V petek, 8. februarja 2019, bomo ob 19.00 v dvorani gasilskega doma v Bohinjski Češnjici s pesmijo in glasbo proslavili bogastvo slovenske kulturne zapuščine in kulturnega življenja. Številčnost in kvaliteta umetniških ustvarjalcev, množice amaterskih društev in profesionalnih interpretov, ki sodijo v vrh svetovne umetniške družbe, pričajo, da smo lahko ponosni na to, kar imamo in na to, kar sami prispevamo k širjenju kulturnega dogajanja. Že v navado nam je prišlo, da se Moškemu pevskemu zboru Franc Urbanc ob tej priložnosti na odru pridružijo mladi glasbeniki. Tudi letos lepo vabimo vse željne nastopanja in seveda vse poslušalce, da nas s svojim obiskom spodbudijo k nadaljnjemu glasbenemu poustvarjanju. Veselimo se vašega obiska! ・
Večer božičnih pesmi Franka Pavić Sodja
V cerkvi sv. Martina v Srednji vasi smo se 19. januarja zbrali vsi bohinjski odrasli pevski zbori, Godba Bohinj in priznana sopranistka Janja Hvala. Na letošnjem koncertu sta se nam pridružila tudi zbora iz Idrije pri Bači in iz Gorij. Soustvarili smo prijeten večer in si kot lani znova obljubili, da se v petju združimo tudi naslednje leto. Ob trenutkih, ko v naših srcih še odmeva prijetna pesem, se zahvaljujem vsem pevcem in glasbenikom, dirigentu Martinu Pustineku, zborovodkinjam Majdi Odar, Cilki Novoselec, Urški Zupančič, Klemenu Langusu, Janji Hvala, Dolores Mrzlikar in organistoma Špeli Torkar ter Juriju Dobravcu. Dragi Janji Hvala, ki nas z vsakim nastopom navdihuje in razveseljuje, najlepša hvala za čudovite samostojne izvedbe. Za lepo povezovanje in sodelovanje iskrena hvala Zdenki Erlah. Pri organizaciji izvedbe nastopa s tako številnimi nastopajočimi so mi bili v veliko pomoč PGD Bohinjska Češnjica in Jure Mikelj, OŠ dr. Janeza Mencingerja in Marija Sodja, trgovina FLIS in župnija Srednja vas z župnikom Martinom Golobom. Najlepša hvala za vse! Brez pomoči in spretnosti članov MPZ Franc Urbanc si organizacije dogodka ne predstavljam. Hvala, fantje! V upanju, da se kmalu spet zberemo, vas lepo pozdravljam in vsem želim vse najboljše v novem letu! ・
Recital vrhunskih glasbenic v kapeli Župnišča v Srednji vasi Jure Sodja
13. februarja bo v duhu Valentinovega recital vrhunskih glasbenic. Nastopile bodo: Marjetka Hribernik čelo, Elena Hribernik flavta in Maja Tanjšek klavir. Vse tri glasbenice so visoko glasbeno študirane in igrajo tudi po največjih svetovnih odrih, tako da bo to prava poslastica za glasbe sladokusce in lepa priložnost za praznovanje Valentinovega. Koncert, ki ga ni za zamuditi. Vabljeni v Srednjo Vas. Foto: Katarina Košnik
Vabimo vas, da se nam po ustvarjalnih devetih večerih pridružite na 10. folklornem večeru KUD Triglav Srednja vas v Bohinju, ko se bomo podali NA TRIGLAV! Na pot se odpravimo v soboto, 23. februarja 2019. Zbirno mesto je v Kulturnem domu Joža Ažmana ob 19.30. Pridružite se Žgančkom, otroški, mladinski in odrasli folklorni skupini, veteranom ter re-aktivcem. Pridite primerno oblečeni in obuti, saj je pot, ki nas čaka, polna presenečenj. Za malico in pijačo bo poskrbljeno na cilju. Vabljeni k prostovoljnemu prispevku. ・
Od božičnega čudeža do kulturnega praznika
mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Zelo uspešen in intenziven lanskoletni niz nastopov smo z našim zborom zaključile 29. decembra zvečer v cerkvi sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. To je bil naš prvi samostojni koncert božičnih pesmi, ki smo ga poimenovale Božični čudež. V goste smo povabile Triglavske rož'ce pod vodstvom zborovodkinje Urške Zupančič.
kultur a in priredit ve , šport
19
ŽELEZNODOBNO NASELJE MOST NA SOČI
V času starejše železna dobe se Bohinj poseli z ljudmi iz Posočja. Prav na Mostu na Soči je bila naselbina, kjer so bili odkriti tudi temelji in lesene konstrukcije hiš. Svoje pokojnike so pokopavali preko reke, kot je bila navada tudi v Bohinju. Vabljeni na predavanje in pogovor o dediščini, ki bo 14. feb ruarja ob 17.30 v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici. Predavala bo Mija Ogrin, arheologinja
Foto: Milan Škof
Priprave na koncert so bile obsežne, saj smo se zanj v pozni jeseni pod prizadevnim vodstvom Cilke Novoselec naučile kar sedem novih pesmi. Pripravila sem vezno besedilo, katerega rdeča nit je bil čudež ljubezni in naših notranjih darov, ki jih skozi svoja dejanja vedno lahko podarjamo drug drugemu. Tako lahko vsak dan spremenimo v božični čudež. Besedilo je pred poslušalci, ki so se našemu vabilu odzvali v velikem številu, bralo kar sedem pevk. Vzdušje je bilo v lepo okrašeni cerkvi, z občuteno prebranim prazničnim besedilom in odlično zapetimi božičnimi pesmimi zelo slavnostno. Gostje so samostojno nastopile s štirimi, štiri pa smo skupaj zapele in se dotaknile mnogih src. Večer, na katerega smo zelo ponosne in v katerem smo iz ljubezni do petja svoj pevski dar delile z udeleženci, je bil res čaroben in navdihujoč tako za nastopajoče kot poslušalce. Bile smo deležne mnogih navdušenih pohval takoj po koncertu in pozitivnih komentarjev z raznih koncev še dneve kasneje. Takšen odziv nam je poleg lastnega dobrega občutka še dodatna vzpodbuda za delo vnaprej. Po nastopu smo se z našimi najbližjimi zadržale še v veselem druženju na pogostitvi, ki smo jo v župnišču pripravile skupaj s Triglavskimi rož'cami, ki se jim za vse toplo zahvaljujemo. Zahvala za gostoljubje pa velja gospodu župniku Janezu Burji. Naše prvo, sicer družabno srečanje po praznikih v restavraciji pri Tripiču je bilo tudi delovno, saj smo prvi del izrabile za vajo, kasneje pa ob hrani v sproščenem vzdušju nazdravile novemu letu. Zanj imamo že pripravljen okvirni plan nastopov in samostojnih koncertov. Za nami je že prvi letošnji nastop na Večeru božičnih pesmi, ki ga je organiziral MPZ Franc Urbanc z zborovodkinjo Franko Pavić Sodja. Kot smo obljubili že lani, ko smo januarja vsi odrasli bohinjski pevski zbori prvič nastopili skupaj, smo se letos ponovno zbrali in 19. januarja z Godbo Bohinj in sopranistko Janjo Hvala nastopili v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi. Poleg petih domačih zborov sta nastopila tudi pevska zbora iz Gorij in iz Idrije pri Bači. Večina prisotnih je prvič slišala igrati godbo v cerkvi, še bolj posebna izkušnja za nastopajoče pa je bila, ko smo tri pesmi skupaj z godbo tudi zapeli. Koncerta se je po besedah gospoda župnika Martina Goloba udeležilo rekordno število poslušalcev. Po koncertu smo se v prijetnem vzdušju družili še na priložnostni pogostitvi v Kulturnem domu v Bohinjski Češnjici. Pripravljamo se že na nastop na območni reviji odraslih pevskih zborov Naj slavec poje v Radovljici, ki bo letos 24. februarja. Veliko energije, časa in volje pa vlagamo v organizacijo in izvedbo našega že tradicionalnega samostojnega koncerta ob slovenskem kulturnem prazniku. Tokrat bomo gostile MPZ Franc Urbanc in z njimi tudi skupaj zapele. Pripravile bomo spremljajoči kulturni program, ki bo ponovno tematsko obarvan. Pridružite se nam na predvečer praznika, 7. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana na koncertu Prešeren in prijatelji. Vstop je prost. Srčno vabljeni! ・
Dediščina Bohinja
ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj Nadaljujemo s predavanji bogate kulturne dediščine Bohinja. Dediščina, ki ima korenine daleč v preteklosti in se je prenašala iz roda v rod vse do danes.
Delavnica mozaika – aktivno preživljanje prostega časa
Kje: Knjižnica Bohinjska Bistrica v sredo 20. 2. 2019 ob 17. uri. V rimskem času so bile razkošne hiše okrašene z mozaiki. Tudi na Gorenjskem so arheologi odkrili kar nekaj hiš – ville rustice (v rimskem času na podeželju posestvo z kmečko stanovanjsko hišo in gos podarskimi poslopji), ki so imele mozaike z različnimi motivi. Na delavnici bomo po navdihu antičnih motivov izdelali pravi mali mozaik. Vabljeni! ・
Zimska sezona v Nordijskem smučarskem društvu Bohinj NSD Bohinj in Damjan Legat (trener A-PRO)
Kljub slabim snežnim razmeram so treningi in tekmovanja v polnem razmahu. Tehnični treningi potekajo na skakalnicah v Planici, Kranju in Žireh. Udeležili smo se dveh pokalnih tekmovanj, v Kranju je Aljaž Repinc v slovenskem pokalu osvojil 6. mesto, Patrik Stare 15., v Žireh na regijskem pokalu pa je zmagal Aljaž in 10. mesto osvojil Patrik. Glavni del sezone z državnimi prvenstvi pride na vrsto v februarju, do takrat pa bomo pridno trenirali. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem donatorjem in vsem, ki ste v predprazničnem času kupili naše voščilnice Foto: Tekma v Žireh, foto: arhiv in s tem omogočili nemotene treninge, NSD Bohinj saj iz proračuna Občine Bohinj za leto 2018 do danes NSD Bohinj še ni prejelo sredstev. V bodoče si želimo bolj transparentnega in enakovrednega vrednotenja vseh društev.
Skakalci zbirajo stare bankovce tolarje Brane Iskra, trener A-Pro, SSK Bohinj
Konec decembra se je nadaljevalo pestro dogajanje v našem klubu. Saj nam suha in topla zima onemogoča skoke na domačih skakalnicah, zato smo se primorani voziti na treninge v Planico. V trening smo vključili tudi drsanje na ledu, kjer smo pilili koordinacijo in ravnotežje. Do sedaj smo imeli za mlajše samo nekaj tekmovanj v Tržiču, Kranju in Planici. Na stopničke je skočila Tinkara Komar na 3. mesto, med najboljšo šesterico se je uvrstil še Martin Resman, Mitja Arh je bil najbolje uvrščen na 12. mesto, Žnidar Žan na 16.mesto in Matija Jeršič na 32. mesto. Posebej ponosni smo na Katro Komar saj je v tej sezoni kar dvakrat skočila na stopničke na Evropskem pokalu v Planici, bila je 2. in 3. Nastopila je tudi na tekmi v svetovnem pokalu v Japonskem Saporu, kjer je v težkih pogojih osvojila 32. in 33. mesto. Na Prešernov praznik pa tradicionalno organizirajo tekme svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji, tam bo nastopila tudi naša Katra. Prisrčno vabljeni na ogled tekme ter bučno navijanje.
20
šport
Foto: arhiv SSK Bohinj
Na preteklih tekmovanjih je izpolnila visoko normo za mladinsko svetovno prvenstvo, kamor so se uvrstila le najboljša štiri dekleta do 20. leta iz celotne Slovenije. Konec januarja je potekalo v Finskem Lahtiju. Zelo mrzlo vreme, tudi do -20 stopinj celzija in močan veter je prvenstvo še dodatno otežilo, na posamični tekmi je osvojila 14. mesto, ekipno pa so punce osvojile 5. mesto. Da imamo v zimski sezoni res natrpan urnik, pa bomo v februarju skupaj z Smučarsko zvezo in Mercatorjem izpeljali še eno skakalno akcijo, tako kot lani. Tokrat bomo zbirali stare bankovce - tolarje, zbrati jih moramo čim več, le te pa nam jih bo Mercator zamenjal za evre. Star denar lahko prinesete staršem otrok, ki trenirajo smučarske skoke, ali na drsališče v Boh. Bistrici, postavili bomo tudi dodatne škatle z napisom SSK BOHINJ. Uredili bomo tudi najmanjše skakalnice, za začetnike, zato vabimo vse nadobudne otroke, da se nam pridružijo na »SKOČI Z NAMI« vsak torek in četrtek ob 17.30-19.00 na treningih, kjer bodo otroci dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih. Vabila boste dobili v šole. Program je brezplačen in vabimo vas, da se nam pridružite. Vljudno vabljeni 13. februarja pod Hanssenovo skakalnico, kjer bomo člani SSK Bohinj v popoldanskih urah organizirali nočno tekmo za pokal Cockta. ・
Večerna sprostitev: dihalne vaje in vodena meditacija z zvočno terapijo Katja Cesar
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na uvodni brezplačni večerni sprostitvi! Dobrodošli ste vsi, ki bi radi zmanjšali nivo stresa ter v svoje življenje vpeljali več čarobnosti, pozitivne energije in notranjega miru. Ob zvokih pomirjujoče glasbe bomo z jogijskimi dihalnimi tehnikami (pranajamo) najprej umirili svoje misli. Sledilo bo postopno sproščanje telesnih mišic in vodena meditacija, ki bo vsebovala elemente čuječnosti in vizualizacije. Meditacijo bo popestrila tudi melodija meditativnega bobna – »hank drum« v kombinaciji s tibetanskimi zvočnimi posodami. Uvodno brezplačno srečanje bo potekalo v ponedeljek, 11. 2. 2019, ob 19.30 v Senzorni sobi OŠ dr. Janeza Mencingerja v Bo hinjski Bistrici. Zaželene so predhodne prijave (051 616 833 – Katja ali info@infinitecreation.si). S seboj prinesite vodo, podlogo (tudi možnost izposoje) in odejo. Večerno sprostitev bo vodila Katja Cesar, socialna delavka, učiteljica meditacije in energetska terapevtka po metodi Access Consciousness® Bars (www.infinitecreation.si). ・
Vikendi in počitnice na snegu ŠD Bohinj in Veselje - ski & snowboard
ŠD Bohinj in Veselje vabita vse otroke, ki bi se radi naučili smučati ali nadgraditi svoje znanje v vikend in počitniške tečaje smučanja na smučišču Senožeta. Tečaji bodo potekali med 9.00 in 11.00 uro ali med 13.00 in 15.00 uro. Prijave na gsm : 040-468-376 Saša, 041-798-981 Simon ali na mail: sdbohinj@gmail.com, simon.kocjanc@siol.net www.veselje.si ・
21
informativni dne vi 2019
Sodelovanje OKS z dijaki športniki na Gimnaziji Franceta Prešerna Tanja Ahčin, prof., pomočnica ravnateljice
Gimnazijo Franceta Prešerna obiskuje veliko dijakov športnikov, tudi Bohinjci, nekateri so vpisani v športni oddelek eko nomske gimnazije, nekateri v program gimnazije ali ekonomske gimnazije, kjer prilagajajo svoje športne in šolske obvez nosti v skladu s statusom športnika. Športniki, ki so ali še obiskujejo Gimnazijo Franceta Prešerna, so bili v času šolanja na GFP deležni marsikaterih prilagoditev, da so znali in zmogli usklajevati šolske in športne obveznosti. Vsi ti dijaki so imeli status šport nika v skladu s pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti. Za delo s športniki na GFP skrbita pedagoški in športni koordinator ter razrednik, ki ima izkušnje pri delu s športniki. Zelo pomembno je tudi sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez, ki nudi podporo šolanju na daljavo in izvaja kakovostne delavnice za podporo športnikom pri razvoju dvojne kariere. Še posebej ponosni so na GFP na vključenost v projekt Dvojna kariera – tutorstvo dijakom športnikom, v okviru katerega dijakom omogočajo delavnice o prehrani, komuniciranju, okrogle mize z vrhunskimi športniki, ki mladim športnikom posredujejo svoje izkušnje tako iz športnega kot osebnega življenja. Decembra 2018 so delavnico pod okriljem OKS-ZŠZ izvedli olimpijca Petra Robnik in Rožle Prezelj, ki oba v okviru projekta Razvoj kadrov v športu predajata znanstveno-raziskovalno znanje v prakso, ter strokovnjak za finančno svetovanje športnikom Miha Urek. Ob izvedbi delavnice so dijakom izročili tudi knjigo Dvojna kariera športnikov. SLOADO, ki je neodvis na protidopinška organizacija, pa organizira tudi protidopinško delavnico za športnike. Profesorji na Gimnaziji Franceta Prešerna se ob podpori in sodelovanju OKS-ZŠZ zavedajo, da gre v času šolanja za podporo in pomoč dijakom v najbolj kritičnem obdobju življenja športnikov, ko njihova športna pot lahko strmo zraste, ali pa, tudi zaradi šolskih obveznosti, zatone. V januarju 2019 so predstavniki OKS-ZŠZ presojali sistem dela z dijaki športniki na nekaterih srednjih šolah, ki so se odzvale povabilu za pridobitev certifikata »Športniku prijazno izobraževanje«. Že v prijavi so natančno opisali delo s športniki, ki so ga dijaki športniki in zaposleni presojevalcem tudi predstavili. Predstavniki OKS-ZŠZ so tako še uradno potrdili, da ima Gimnazija Franceta Prešerna res posluh za dijake športnike, za prilagojeno individualizirano delo z njimi in da bo v prihodnjih mesecih ena izmed prvih šol v Sloveniji, ki bo prejela prestižni certifikat »Športnikom prijazno izobraževanje«.
Sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije
22
informativni dne vi 2019
Srednja šola Jesenice sodeluje z Vrtcem Bohinj Monika Lotrič, v. d. ravnateljice Srednje šole Jesenice Srednja šola Jesenice že nekaj let uspeš no sodeluje z Vrtcem Bohinj. Naši dijaki iz programa vzgojitelj predšolskih otrok vsako leto sodelujejo pri projektu Zlatoro gova pravljična dežela in pomagajo vzgoji teljicam bohinjskih vrtcev pri izvedbi raz ličnih aktivnosti. Martina Triplat Kukič, ki prihaja iz Sred nje vasi v Bohinju in je dijakinja tretjega let nika vzgojiteljske usmeritve, je strnila svoje vtise: »Lansko leto sem na prireditvi Zlatorogova pravljična dežela v Ukancu skupaj z mojimi sošolci in mentorji pomagala v ustvarjalnih delavnicah, ki jih je pripravil vrtec Bohinj. Ugotovila sem, da mi je strokovno znanje, ki sem ga do sedaj pridobila v šoli zelo pomagalo pri organizaciji in izvedbi ustvarjalnih delavnic vzgojiteljicam našega vrtca. Prav tako se že veselim 16. aprila 2019, ko bomo v okviru strokovnega predmeta Ustvarjalno izražanje skupaj s sošolci in našimi mentorji polepšali dan otrokom v vrtcu v Bohinjski Bistrici. Zaigrali bomo igrico Ples v zabojniku in plesali, nato pa bomo praktični pouk z otroki nadaljevali v likovnem, glasbenem, kemijskem, angleškem kotičku in igre za otroke. Priprave na praktično ustvarjalno delo z otroki so že v polnem teku!« Srednja šola Jesenice dobro sodeluje tudi z Zavodom svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju, kjer prakso opravljajo naši dijaki iz programa srednja medicinska sestra. Želimo si, da bomo tako z vrtci, kot z domom tako dobro sodelovali tudi v prihodnje.
Srednja šola Jesenice izvaja izobraževanje za naslednje poklice: •strojni tehnik •mehatronik operater •pomočnik v tehnoloških procesih •srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik •vzgojitelj predšolskih otrok INFORMATIVNI DAN bo v petek, 15. 2. 2019, ob 9. in 15. uri in v soboto, 16. 2. 2019, ob 9. uri. Dodatne informacije : 04 581 31 16, www.ssj-jesenice.si
NISSAN X-TRAIL DOŽIVI AVANTURO NISSAN4X4 X-TRAIL DOŽIVI 4X4 AVANTURO PRIHRANEK DO
5.000 €* 5.000 €* PRIHRANEK DO DO PRIHRANEK
Panoramska streha
Usnjeni sedeži
Panoramska streha
Usnjeni sedeži
Panoramska streha 3600 Kamera 19’’ Alu platišča Usnjeni sedeži Ime prodajalca- naslov prodajalca in mestoTel: 0123 456 7890, www.imeprodajalca.si Delovni čas xx-yy od ponedeljka do petka, xx-yy sobota in xx-yy nedelja
7 LET JAMSTVA** 4 ZIMSKE PNEVMATIKE*** 7 LET LET JAMSTVA JAMSTVA**** 7 *** 4 ZIMSKE PNEVMATIKE*** 4 ZIMSKE PNEVMATIKE
Kombinirana poraba goriva 6,1 – 5,6 l/100 km. Emisije CO2 149 – 162 g/km. Emisijska stopnja Euro6b. Emisije NOx: 0,0358 – 0,0450 g/km. Ime prodajalcaprodajalca- naslov naslov prodajalca prodajalca in in mesto- Tel: Tel: 0123 0123 456 456 7890,11 www.imeprodajalca.si www.imeprodajalca.si Ime Emisije trdnih delcev 0,00001 – 0,00031mestog/km. Število delcev7890, (x10 ): 0,02 – 0,04. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno Delovni čas časkxx-yy xx-yy od ponedeljka ponedeljka do petka, petka, xx-yy zraka. sobotaPrispevajo in xx-yy xx-yy nedelja nedelja prispevajo poslabšanju kakovosti zunanjega zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev Delovni od do xx-yy sobota in PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Prihranek velja za vozila Nissan X-TRAIL 2.0 4WD TEKNA ob nakupu z Nissan Financiranjem. Velja za vozila iz zaloge. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. ***Do seta 4 zimskih pnevmatik je kupec upravičen ob nakupu preko Nissan Financiranja. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana.
Martina Triplat Kukič, iz Srednje vasi v Bohinju, je dijakinja tretjega letnika vzgojiteljske usmeritve Srednje šole Jesenice.
Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04/58 33 330 Lesce, Hraška cesta2,25, Tel.: 04/53 450 Jesenice, Finžgarjeva Tel.: 04/58 3353 330 Lesce, Hraška cesta 25, 2, Tel.: 04/53 5333 450 Jesenice, Finžgarjeva Tel.: 04/58 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04/53 53 450
23
ogl a si 040/202 384
ALPSKA CESTA 43, LESCE PRODAJA T: 04 53 53 805
www.avtomony.si
z adnja s tr an
24