Bohinjske novice, avgust

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 3. AVGUST 2018 ŠTEVILKA 8

60 let Prostovoljnega gasilskega društva Koprivnik

2

8

8

15

17

AKTUALNO

TURIZEM

240 TRIGLAV

KULTURA

ŠPORT

Ureditev regionalne ceste v Bohinjski Bistrici

Z začetkom leta 2019 povišanje turistične takse

Po sledeh prvopristopnikov

Praznovanje 20-letnice delovanja Glasbenega društva Bohinj

Katra izvrstna v svetovnem pokalu Grand Prix

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! V začetku junija smo na volitvah izbirali poslanke in poslance, med katerimi je zdaj tudi naš dolgoletni župan Franc Kramar. Ker zakon ne dopušča opravljanja obeh funkcij hkrati, je župan postal poslanec, meni pa je zakon omogočil, da do novih lokalnih volitev začasno opravljam funkcijo župana. Na tem mestu bi se rad zahvalil nekdanjemu županu in sedanjemu poslancu g. Francu Kramarju za njegovo delo in prispevek k razvoju Bo­ hinja. Zavedam se, da sem zelo na hitro obul nekoliko prevelike čevlje, vendar se bom po­ trudil, da bomo skupaj s sodelavci občinske uprave izpeljali ali vsaj začeli že zastavljene in načrtovane projekte, za katere so bila že na začetku leta načrtovana sredstva. Eden izmed takih projektov, ki je bil dolgo načrtovan in je letos pridobil dokumentacijo in vsa soglasja, je projekt DRSI, ki je skupaj z Občino Bohinj pripravil ureditev ceste, povr­ šin za pešce in avtobusnega postajališča na relaciji od obstoječega krožišča do odcepa v kamp Danica. Ker Občina svoj del sofinan­ cira z državnimi sredstvi po 23. členu (del sredstev je tudi preusmerjenih iz projekta, ki

Ureditev regionalne ceste v Bohinjski Bistrici Občinska uprava

DRSI je skupaj z Občino Bohinj pripravila projekt Ureditev ceste, površin za pešce in avtobusnega postajališča na R1-209/1092 Bohinjska Bistrica–Jezero od km 0,040 do km 0,500 skozi naselje Bohinjska Bistrica. Ome­ njeni odsek se nahaja od obstoječega krožišča pa malo dlje od uvoza v kamp Danica. Objav­ ljeno je bilo javno naročilo ter izbran izvaja­ lec del, s katerim je že podpisana gradbena pogodba. Občina Bohinj pa je hkrati z DRSI podpisala sofinancerski sporazum o delitvi stroškov gradnje, vrednost celotne investicije pa znaša cca 1 milijon evrov. Predviden začetek del je v začetku sep­ tembra, torej takoj po koncu glavne turistične sezone. Projekt je obširen, saj zajema rekon­ strukcijo ceste, obnovitev površin za pešce, izgradnjo manjšega trga pred občinsko stav­ bo, preureditev avtobusnega postajališča ter seveda obnovo oz. novogradnjo vodov gospo­

Rok za oddajo prispevkov v avgustu

se letos ne bo izvedel), se z izvedbo projekta mudi, saj morajo biti ta sredstva porabljena do konca leta. Obširnost del bo pomenila poseben prometni režim, o katerem se dogo­ varjamo z izvajalcem in DRSI. Možne so tudi popolne zapore po odsekih. Sam sem mne­ nja, da lahko skupaj naredimo marsikaj, zato se bomo o tej problematiki z vami pogovarja­ li, vas obveščali preko medijev in prisluhnili vašim predlogom. Rek, da se brez muje še čevelj ne obuje, bo tukaj še kako držal. Ker je napredek možen samo s sodelovanjem, vas že vnaprej prosim za razumevanje in strpnost ter upoštevanje prometnega režima v času gradnje. S spoštovanjem!

podžupan v opravljanju funkcije župana Jože Sodja

darske javne infrastrukture. Projekt si lahko ogledate na spletni strani Občine Bohinj. Z obširnostjo del pa se bo spremenil tudi prometni režim, o katerem se dogovarjamo z izvajalcem in DRSI, pričakujemo pa tudi ob­ časne popolne zapore cestišča. Natančnejše informacije bodo znane v prihodnjih tednih in bodo nemudoma objavljene na spletni strani Občine Bohinj ter predstavljene v sredstvih javnega obveščanja. Že vnaprej prosimo ob­ čane k strpnosti in upoštevanju prometnega režima v času gradnje, ki bo predvidoma za­ ključena prihodnjo pomlad. ・

Kolesarska pot Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj je v mesecu juniju dokonča­ la z izgradnjo odseka Kolesarska pot Bohinj proti Senožetom. Izgradnja tega dela poti je predstavljal kar velik izziv, saj so bili na ome­ njenem delu največji gradbeni posegi na trasi kolesarske poti proti Senožetom. Tako je bilo zgrajenih približno 500 m nove trase, ki je v večini večnamenska pot, v delu pa je name­ njena zgolj kolesarjem. Do konca leta name­

Foto: arhiv Občine Bohinj

rava Občina Bohinj razširiti tudi preostali del poti do vrha Senožet iz smeri Bohinjska Češ­ njica. Izgradnjo kolesarske poti v veliki meri financirala Republika Slovenije s programom sofinanciranja investicij v lokalno javno infra­ strukturo. S samo izgradnjo smo izboljšali uporabo večnamenske poti tudi kmetijski mehanizaciji. V preteklosti so se težave na obstoječi cesti na Senožeta pojavljale predvsem v delu, kjer je bila le-ta najbolj strma (v Vošu). Z rekon­ strukcijo pa smo bistveno zmanjšali naklon same ceste, jo razširili in hkrati izboljšali tudi preglednost. Na delu, namenjenem samo kole­ sarjem, pa smo z uporabo vertikalnih količkov tudi fizično zaprli pot ostalim uporabnikom. Hkrati nas na prometno ureditev opozarja tudi prometna signalizacija. Na žalost pa smo bili že deležni tudi vandalizma, zato naproša­ mo, da se prometna ureditev upošteva. Ponovno pa opozarjamo na strpnost vseh uporabnikov večnamenske kolesarske poti, le tako lahko sledimo razvoju turizma in ohra­ njanju kmetijske dejavnosti v Bohinju. V letoš­ njem letu smo namestili dodatne opozorilne table za boljše razumevanje souporabe poti, v preteklosti pa ne beležimo večjih incidentov in nesreč na obstoječi kolesarski poti. Seveda pa upamo in verjamemo, da jih ne bomo bele­ žili niti v prihodnosti. ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 24. avgusta, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. septembra 2018.

3

Evropski teden mobilnosti 2018 - foto natečaj Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. Še do 10. avgusta lahko s svojimi fotografijami sodelujete na foto natečaju v sklopu projekta Peš je In, avto bo(HIN) - Evropskem tednu mobilnost 2018. Nagrade pa vse bolj spodbudne. Rogov Pony kolo Classic 3 že čaka svojega novega lastnika, obogatil se je tudi nagradni sklad za drugo in tretje uvrščenega. Tema natečaja je mobilnosti z naslovom: »Po Bohinju brez avtomo­ bila«. Ujemite te trenutke v foto objektiv in se s fo­ tografijami prijavite na fotografski natečaj. Na natečaju lahko sodelu­ jejo vsi z največ 5 foto­ grafijami. Pogoj je, da je fotografija posneta na območju občine Bohinj. Z oddajo fotografij sogla­ šate, da bodo z navedbo avtorstva slike ostale v uporabi Občini Bohinj in Javnemu zavodu Turi­ zem Bohinj. Fotografije Občina Bohinj ter Javni zavod Turizem Bohinj z navedbo avtorja lahko uporablja v svoje pro­ mocijske namene v vseh tiskanih in elektronskih medijih, brez predhodne­ ga obvestila, dovoljenja avtorja ali plačila. Rok za oddajo fotogra­ fij je 10. avgust 2018 do Foto: Katarina Košnik polnoči. Fotografije, ki jih prijavljate na natečaj, lah­ ko skupaj z prijavnim obrazcem oddate elektronsko na naslov natasa. fujs@obcina.bohinj.si. Fotografije lahko skupaj z prijavnim obrazcem oddate na digitalnem nosilcu oz. mediju (CD, USB ipd. ) po pošti na naslov Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali osebno v tajništvo Občine Bohinj s pripisom: »Za fotografski natečaj – Evropski teden mobilnosti 2018«. K vsaki fotografiji pripišite naslov fotografije in kratek opis. Razpis z dokumentacijo je objavljen na spletni strani Občine Bohinj, objavljen je bil tudi v majski številki bohinjskih novic. ・

OBČINA BOHINJ VABI NA PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU SOBOTA, 18. 8. 2018 TEK ŠTIRIH SRČNIH MOŽ – okoli Bohinjskega jezera BOGAT OTROŠKI PROGRAM ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina

ak tualno PONEDELJEK, 20. 8. 2018 ob 18. uri NASTOP LOVSKIH ROGISTOV Bohinj Ceconijev park Bohinjska Bistrica TOREK, 21. 8. 2018 ob 18. uri PLESNA DELAVNICA Plesalnice Bohinj Ceconijev park Bohinjska Bistrica SREDA, 22. 8. 2018 od 18. uri PRAVLJIČNI OTROŠKI PARK Ceconijev park Bohinjska Bistrica ČETRTEK, 23. 8. 2018 ob 18. uri ŽUPANOV DAN ZDRAVJA Kulturni dom Joža Ažmana PETEK, 24. 8. 2018 ob 18. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ SPOMINSKA SLOVESNOST V POČASTITEV ŠTIRIH SRČNIH MOŽ Pri spomeniku štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu – podelitev občinskih priznanj PONEDELJEK, 26. 8. 2018 ob 13. uri ODPRTJE prenovljenega ZOISOVEGA PARKA Zoisov park v Bohinjski Bistrici Razstava Knjižnica A. T. Linharta v Bohinjski Bistrici: 4 SRČNI MOŽJE IN TRIGLAV Prireditve v Ceconijevem parku bodo v primeru slabega vremena v avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. ・

Predstavitev letošnjih občinskih nagrajencev zbrala Katarina Košnik

Občina Bohinj bo na občinski slovesnosti ob občinskem prazniku, ki jo ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav prireja skupaj z bo­ hinjskima planinskima društvoma v petek, 24. avgusta, ob 18. uri pri spomeniku štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu, podelila letošnja občinska priznanja. Med prispelimi predlogi je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na dopisni seji izbrala kandidate za letošnja občinska priznanja. To leto bo Občina Bohinj podelila šest plaket Občine Bo­ hinj. V nadaljevanju predstavljamo vse prejemnike letošnjih občinskih priznanj.

Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo – Alojz Budkovič

Predlagatelja: Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj in Lovro Vojvoda, bivši predsednik Planinskega društva Bohinjska Bistrica Lojze Budkovič izvira iz znane bohinjske družine, kjer so bili vsi tes­ no povezani z gorami, geologijo in zgodovino. Že od mladosti se je ukvarjal z alpinizmom in bil v tem strokov­ njak. Leta 1976 je bil član zmagovite ekipe bohinjskih alpinistov, ko

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 8. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno so pozimi v obliki podkve prečili greben od Črne prsti do Triglava, kjer so morali sestopiti po Slovenski plezalni smeri zaradi izredno slabega vremena. Pozimi leta 1978 so v več dneh in nočeh preplezali Zlatorogove po­ lice v Triglavu. Tedaj je veljalo, da bo to možno izvesti šele čez 10 – 20 let. Takšna dejanja so tedaj pomenila avtomatično vstopnico za Himalajo.O tem uspehu so pisali številni časopisi, še posebej planinska glasila. Celo po 40. letih, to je do danes, smer še ni doživela zimske ponovitve. Lojza Budkovič že od samega začetka leta 1977 sodeluje kot soor­ ganizator Turnega smuka z Rodice. Kot alpinist je skupaj s soplezalci začrtal množico novih plezalnih smeri v bohinjskih gorah, kar ni ne­ pomembno. Udeležil se je številnih smučarsko plezalnih odprav na Lofote, El­ brus v Kavkazu, Visoke Tatre, Dolomite itd. Bil je tudi pobudnik in soor­ ganizator obnove Bohinjske planinske poti, ki je sestavljena iz pohod­ nega in plezalnega dela. Posnel je film o starem načinu smučanja v Bohinju, o tem tudi pre­ daval. Objavljal je številne prispevke ob različnih planinskih obletnicah v Bohinju, o bohinjskih Skalaših, zgodovini planinstva in smučanja v Bohinju, itd tako v Planinskem vestniku in Bohinjskih novicah. Bil je v ožjem odboru gradnje nove Orožnove koče za Liscem. Prav na njegovo pobudo ima danes koča takšno podobo, kot jo je imela prva slovenska planinska koča na tem mestu. Sodeloval je tudi pri obnovi Pantzove žičnice v Soteski. Obnova se je začela na zgornji postaji in se zaključila pri spodnji. Delo je bilo zelo nevarno, saj so bile ves čas potrebne alpinistične izkušnje in veščine. Lojze je bil vodja te skupine. Leta 1996 je napisal » Drevesni orjaki v Bohinju«, leta 2004 je bil urednik in soavtor zbornika »50 let PD Bohinjska Bistrica«, nato je leta 2007 pisal o čisto na novo odkriti Savski liniji – rezervna linija soške fronte in številna predavanja na to temo. Linijo sta odkrila skupaj s pokojnim bratom Tomažem Budkovičem, leta 2010 se je lotil zgodovine » Sto let Bohinjske gozdne uprave« in istega leta je bil urednik in soavtor plezalnega vodnika »Alpinistični vodnik Bohinjske stene« Po njegovi zaslugi je bila v Soteski obnovljena in z panojem pred­ stavljena rezervna linija Soške fronte. Je tudi aktiven član vojaških gorskih veteranov in še posebno na mednarodnem področju Italija, Avstrija, Madžarska itd). Kot gozdar je dobro poznal gozdove Pokljuke in Jelovice. Njegovo poznavanje je dobro uporabil rudarski raziskovalec Goran Schmid, saj mu je Lojze pokazal številne dnevne rudne kope, rove in odlagališča. Na tej osnovi je nastal imeniten seznam rudarske dediščine v Bohinju. Prav gotovo je njegovo delo še obširneje, toda to ve le nominiranec, našteto in napisano pa poznamo njegovi življenjski sopotniki in ga zato tudi predlagamo za Občinsko nagrado

Foto: osebni arhiv

Plaketa Občine Bohinj – Marija Brgant Predlagatelj: Jože Žvan

Nepogrešljiva je bila na gledaliških odrih. Mnogo let je sodelovala na Kmečki ohceti kot mati, na Kravjem balu v programu ob sobotah. Je

članica Predic pri KUD Srednja vas, brez nje se ne konča noben Večer pod vaško lipo v Srednji vasi. Na splošno je v njenih genih kultura in kulturno življenje v okolju, kjer živi. Ogromno je doprinesla na podro­ čju kulture v občini Bohinj. Tako veliko, da tudi če bi hoteli, vsega ne bi uspeli zapisati.

Plaketa Občine Bohinj – Javni zavod Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Predlagatelj: Stanislav Košnik

V okviru javnega zavoda OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistri­ ca delujeta vrtec in osnovna šola s podružnico. Osnovne šole so pomemben dejavnik v kraju. Občani upravičeno pričakujemo od njih, da naše otroke naučijo osnovnega znanja, ki jim omogoči nadaljnje izobraževanje oziroma pridobitev poklica. Za OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica bi lahko postregel z različnimi statističnimi podatki, s katerimi bi dokazal, da šola spada med boljše osnovne šole v državi. Namen tega predloga ni, da bi kolektivu šole in vrtca podelili priznanje za njihove vzgojne, učne in pedagoške uspehe, temveč za njihovo vpetost v druge družbene, društvene in razvojne ak­ tivnosti v občini, ki bogatijo naš vsakdanjik, puščajo dolgoročne sledi in krepijo naš odnos in odnos mladih do kraja. Menim, da si kolektiv šole in vrtca zasluži predlagano priznanje iz naslednjih razlogov: • ker so letos že dvanajstič z učenci in varovanci sodelovali na Med­ narodnem festivalu alpskega cvetja. V sklopu več prireditev festi­ vala pripravijo javno prireditev s spremljajočimi dogodki: krajšo odrsko uprizoritvijo, sejmom, raziskovalnimi nalogami, katerih vse­ bina je vezana na vsakoletno rdečo nit festivala. Le kdo v Bohinju in tudi širše ne pozna poučne poti v Ukancu Zlatorogova pravljična dežela, ki je nastala pod okriljem vrtca in z dvodnevno prireditvijo U´konc sveta so pravljice doma daje festivalu še poseben pečat; • ker so v letošnjem letu v sklopu praznovanj 240-letnice prvega pri­ stopa na Triglav pripravili vrsto poučnih prireditev ter z razpisom literarnega in likovnega natečaja Triglav, moj dom pripomogli k širjenju pomena Triglava kot simbola Slovencev med osnovnošolci po vsej državi; • ker v okviru interesnih dejavnosti, ki jih vodijo učitelji in zunanji so­ delavci, skrbijo za povezovanje z lokalno skupnostjo in ozaveščanje naravne in kulturne dediščine ter tradicije kraja: • planinski krožek pod mentorstvom učiteljic Jožice, Mojce, Monike, Karmen, Mihele, Mine in Alenke s pomočjo mladinskih odsekov pri PD Bohinjska Bistrica in PD Srednja vas za člane organizira letna in zimska bivakiranja, osvaja bohinjske in druge vrhove. Na teh dru­ ženjih se od najmlajših do najstarejših učijo primernega vedenja v gorah, skrbi za lastno in skupno varnost, varovanja okolja in prido­ bivajo tehnične veščine za varno pot v gore. Njihovi najbolj aktivni starejši člani so se v dneh 5. in 6. 7. 2018 udeležili tudi prvega vzpona na Triglav po poti prvih štirih srčnih mož; • kulinarični krožek, ki sicer deluje pod mentorstvom ge. Nikice Zorč in gmotni podpori TD Bohinj. Člani se učijo pripravljati različne jedi s poudarkom obujanja že pozabljenih bohinjskih jedi oziroma jedi naših prababic. Člani tega krožka vsakoletno uspešno sodelujejo tudi na tekmovanju Zlata kuhalnica; • čebelarski krožek, kjer se pod vodstvom g. Bogdana Rupnika učen­ ci učijo veščin čebelarjenja in na tekmovanjih osvajajo vidne re­ zultate; • arheološki krožek, kjer pod vodstvom ge. Mije Ogrin spoznavajo pomen arheologije za spoznavanje življenja nekoč; • ker učenci šole že vrsto let uspešno sodelujejo na vsakoletnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. V letošnjem letu so bili s predstavitvijo interaktivnega doživetja Misija: ajdovski »rešpetin« 360 stopinj, ki so jo pripravili v sklopu turistične naloge Ajdi na Ajdovski gradec! najboljši na turistični tržnici v gorenjski regiji; • ker že osem let uspešno pridobivajo mednarodne projekte (Come­ nius, Erasmus+, eTwinning), preko katerih promovirajo in širijo ugled Bohinja v evropskem merilu; • ker učenci z raziskovalnimi nalogami pod vodstvom mentorjev na srečanjih mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Gorenjske, v katerih raziskujejo različne teme, vezane na domači kraj, osvajajo visoka priznanja;

5 • ker so učenci šole zelo uspešni na različnih športnih tekmovanjih: v nogometu, smučarskih skokih, atletiki, veslanju, teku ... Iz njihovih vrst bodo zrasli novi Roki Urbanci, Katre Komar, Janezi Mariči ... • ker uspešno sodelujejo na različnih tekmovanjih iz znanj, ki niso neposredno vezana na predmetnike šole. S takšnim širokim spektrom raznovrstnih aktivnosti razširjene­ ga programa in dobrimi učnimi uspehi naših osnovnošolcev lahko Bohinjci z optimizmom pričakujemo vsestranski razvoj kraja in ohra­ njanje naravne in kulturne dediščine.

Plaketa Občine Bohinj – Društvo gorske reševalne službe Bohinj Predlagatelj: Stanislav Košnik

GRS Bohinj je letu 2017 praznovala 70-letnico svojega delovanja. Ne glede na to, da ji je bila v letu 2005 podeljena zlata plaketa Občine Bohinj za dolgoletno humanitarno in uspešno prostovoljno dejavnost na območju občine Bohinj in preko njenih mej, si GRS Bohinj zasluži, da prejme tudi plaketo Občine Bohinj iz naslednjih razlogov: • ker še vedno opravlja nesebično, humanitarno in prostovoljno de­ javnost, in to ne več samo na področju reševanja ponesrečencev v gorah, ampak tudi ob naravnih nesrečah, vremenskih ujmah in drugih okoliščinah, kjer so znanje in veščine gorskih reševalcev prepotrebne lastnosti za zmanjševanje gmotne škode in ohranjanja človeških življenj na področju celotne občine; • ker zgledno skrbi za svoj podmladek in strokovno usposobljenost in opremljenost svojih članov, tako da nam Bohinjcem in številnim drugim obiskovalcem bohinjskih gora tudi v bodoče ne bo treba biti v skrbeh, če bomo potrebovali njihovo pomoč, pa čeprav so njihove intervencije vse prevečkrat posledica človeške neumnosti in brezbrižnosti; • ker so ena izmed najbolj obremenjenih in strokovnih gorskih re­ ševalnih služb v Sloveniji in če temu ne bi bilo tako, njihov sedanji predsednik (načelnik) g. Janez Rozman ne bi bil izvoljen za pred­ sednika Gorske reševalne zveze Slovenije, krovne organizacije 17 gorskih reševalnih služb v Sloveniji; • ker ne skrbi le za izobraževanje svojih članov, temveč tudi drugih ljubiteljev gora. V ta namen sodeluje pri različnih prikaznih pri­ reditvah, vajah, tečajih, tekmovanjih in skupinskih pohodih (npr.: Zlatorogova pravljična dežela, pri dejavnostih planinskega krožka na OŠ dr. Janeza Mencingerja, pri zahtevnejših pohodih v okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja itd.); • ker le člani njihovi družin in prijatelji vedo povedati, kakšnim ne­ varnostim in stresu so izpostavljeni. Kljub temu je veliko njihovih otrok v Utrinkih otrok gorskih reševalcev zapisalo, da ko bodo ve­ liki, bodo gorski reševalci (Zbornik društva GRS Bohinj, november 2017); • ker so v novembru 2017 ob priložnosti obeležitve in proslavlja­ nja 70-letnice organiziranega delovanja GRS Bohinj izdali Zbornik društva GRS Bohinj »Gorsko reševanje v Bohinju«. Že sama izdaja zbornika bi si zaslužila posebno priznanje, saj nam je z obširno vse­ bino, navedbami in opisi intervencijskih dogodkov, počutjem reše­ valcev in njihovih družin ob akcijah, kronološkim pregledom or­ ganiziranosti ter zgodovinskim pregledom reševanja v triglavskem pogorju približala njihovo dejavnost. Zaradi kvalitete in vsebin bi zbornik moral domovati v vsakem bohinjskem domu; • ker je med člani vrsta vodnikov in fotografov, ki so nas in naše goste pripravljeni popeljati v kraljestvo Zlatoroga oziroma nam nje­ govo bogastvo pričarati s fotografskimi posnetki; • ker zna poskrbeti za primeren spomin na v gorah preminule svoje člane; • ker naj bi bilo priznanje podeljeno ob letošnjem praznovanju ob­ činskega praznika, ki ga občani praznujemo na datum prvega pris­ topa na Triglav, ob spomeniku, postavljenem v čast prvopristop­ nikom, vse skupaj pa je povezano z očakom Triglavom tudi zaradi žalostnega dogodka, ki se je zgodil v letu 1882, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca, Cerkovnikovega Toneja s Koprivnika. Prenos trupla v dolino so opravili bohinjski vodniki in nosači, kar je bil v tistem času pravi podvig, to dejanje pa je bilo po znanih virih prvo organizirano reševanje z gore pri nas in eno prvih v svetu.

ak tualno Plaketa Občine Bohinj – Andrej Rožič Predlagatelj: Stanislav Košnik

V vsakem družbenem okolju so različni ljudje, ki oblikujejo to okolje. Verjetno je tako prav, vendar so med njimi lahko bistvene razlike. So tudi takšni, ki jih po navadi ne opazimo, pa vendar s svojim širokim spektrom delovanja in aktivnostmi veliko prispevajo k razvoju in iz­ boljšanju tega okolja. Menim, da si takšni zaslužijo še posebno prizna­ nje. Nič drugače ni v naši občini. Predlagam, da se g. Andreju Rožiču podeli predlagano priznanje zaradi njegovega aktivnega delovanja v različnih društvih v Bohinju. G. Andrej Rožič: • je zelo aktiven član obeh bohinjskih planinskih društev (PD Bohinj­ ska Bistrica in PD Srednja vas) vse od leta 1985. Ne samo, da od leta 1998 aktivno sodeluje v najvišjem organu društev, od tega leta dalje je tudi vodja skupnega mladinskega odseka. Sam, še večkrat pa skupaj z mentoricami planinskega krožka na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja organizira in vodi različne aktivnosti za naše najmlajše navdušence gora. Vsem članom krožka in ostalim udele­ žencem ostajajo nepozabni spomini na zimska in letna bivakiranja, na osvojitve različnih vršacev in prehojene planinske poti. Na vseh teh dogodkih najmlajše uči primernega vedenja v gorah, skrbi za lastno in skupno varnost, varovanja okolja in tudi usvajanja znanja že težjih veščin osvajanja gora. Menim, da vse te generacije naših najmlajših tvorijo primerno bazo novih vodstvenih kadrov v obeh planinskih društvih, gorski reševalni službi in tudi vodniški službi; • je čebelar od leta 1993 in od tega leta tudi član Čebelarskega društva Bohinj, v katerem aktivno sodeluje. Dva mandata je vodil društvene finance, predvsem pa veliko dela na področju vzreje če­ beljih matic. V letu 1985 je bil pobudnik in kasneje organizator pri postavitvi vzrejne postaje v Ukancu, ki jo je ČD Bohinj slovesno pre­ dalo svojemu namenu letošnjega 1. junija. Ob svojem čebelnjaku na robu brojskega polja pa večkrat gosti učence naše osnovne šole in udeležence delavnic Triglavskega narodnega parka; • je od leta 2001 član Gorske reševalne službe Bohinj. V času član­ stva je bil udeležen pri več kot 200 reševanjih v bohinjskih gorah, običajno s srečnim zaključkom, pa tudi tragičnim; • je aktiven član Gasilskega društva Savice - Polje, kjer je v sklopu izobraževanj opravil izpit za 1. posredovalca in vodjo skupine; • deluje tudi na področju kulture. Je član in pevec Župnijskega me­ šanega pevskega zbora sv. Nikolaja v Bohinjski Bistrici, prepeva pa tudi v moškem pevskem zboru Franc Urbanc iz Bohinjske Češnjice. In ne nazadnje; • je sosed in vaščan, ki je vedno pripravljen sovaščanom pomagati pri različnih potrebnih delih, ter oče sina in hčere, ki ju skupaj z ženo vzgajata v duhu, da bosta gotovo stopala po njegovi poti.

Plaketa Občine Bohinj – Glasbeno društvo Bohinj Predlagatelj: Klemen Zupanc

Letos mineva 20 let od ustanovitve Glasbenega društva Bohinj. Že od ustanovitve društva, leta 1998, je instrumentalna glasba stalnica na kulturnih, turističnih in preostalih prireditvah v Bohinju. Poleg tega je društvo z Godbo Bohinj in ostalimi sekcijami ambasador in promotor Bohinja v Sloveniji in tujini. Glasben o društvo Bohinj skrbi tudi za pou­ čevanje in razvoj godbenikov vseh starosti. ・

Poslansko vprašanje Franca Kramarja ministrici za okolje in prostor Katarina Košnik

Po tem, ko je eden od nadzornikov Triglavskega narodnega parka novinarski ekipi TV Slovenije prepovedal snemanje na območju Triglavskega narodnega parka, je poslanec Stranke Alenke Bratušek Franc Kramar, prej dolgoletni župan Občine Bohinj, postavil pisno poslansko vprašanje ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen.

6

ak tualno Kot uvodoma v poslanskem vprašanju poudarja Kramar, je območje Triglavskega narodnega parka večkrat prizorišče večjih prireditev, ki jih spremljajo številne televizijske ekipe, ki do zdaj s soglasji niso imele težav. Za primer je izpostavil lansko tekmovanje BMW IBU svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, ki ga je spremljalo 152 predstavnikov medijev in julijsko prireditev pri Ruski kapelici pod Vršičem, ki jo me­ diji vedno obširno pokrivajo. V poslanskem vprašanju poslanec Kramar izpostavlja kršenje svobo­ de medijev, sprašuje pa tudi, ali je ministrstvo pripravilo spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku, če ve, da je pomanjkljiv. Zakon o Triglavskem narodnem parku namreč v prvem odstavku 31. člena določa ravnanje, posege in dejavnosti, ki se v narodnem parku lahko izvajajo samo na podlagi soglasja upravljalca narodnega parka. Med njimi je med drugim navedeno tudi prirejanje javnih sho­ dov, prireditev in športnih tekmovanj, prav tako pa snemanje filmov, videospotov ter videoproduktov za javno predvajanje. Z vprašanji, postavljenimi ministrici za okolje in prosto želi poslanec Kramar pridobiti informacije o tem, kolikokrat se je kazen v preteklosti že izreka, ali so v preteklosti na večjih dogodkih mediji vedno pridobili soglasje upravljalca TNP in čigav interes je bil varovan v tem primeru. Ključni problem pa je lahko tudi preširoko tolmačenje zakona, kot pa še izpostavlja Kramar v uvodu v vprašanja, prepoved snemanja v našem narodnem parku, ki jo je nadzornik izrekel na podlagi zakona o Triglavskem narodnem parku, ni edina nedorečenost v tem zakonu. Na to že vrsto let opozarjajo tisti, ki živijo na območju narodnega parka. Kako se bo še naprej odvijala zgodba zakona o Triglavskem narodnem parku boste v prihodnje izvedeli tudi v našem glasilu, prav tako o dru­ gih aktualnih temah iz poslanskih klopi, ki so aktualne za Bohinj. Kot je obljubil naš dolgoletni župan, zdaj poslanec v Državnem zboru Franc Kramar, nas bo o aktualnih temah tudi v prihodnje sproti obveščal. ・

Obiskovalcem Triglavskega narodnega parka je dovoljeno fotografiranje in snemanje Tina Markun, Javno zavod TNP

V preteklih dneh so se v javnih medijih in na družabnih omrežjih poja­ vile napačne informacije o prepovedih fotografiranja/snemanja v Triglav­ skem narodnem parku, zato Javni zavod Triglavskega narodnega parka, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenska turistična agencija javnosti sporočajo, da je v Triglavskem narodnem parku dovoljeno fotografiranje in snemanje ter tudi objavljanje tega materiala na spletnih straneh in družabnih omrežjih. Narodni parki so poleg varovanju narave in kulturne dediščine namreč namenjeni tudi obiskovanju in doživljanju, pri čemer pa morajo obisko­ valci spoštovati pravila ravnanja, kot so na primer, da vozila puščajo na urejenih parkiriščih, da hodijo po označenih poteh, da spoštujejo živ­ ljenjski prostor rastlin in živali ter da taborijo v urejenih kampih. Glede snemanja je z Zakonom o Triglavskem narodnem parku določeno, da je na njegovem območju prepovedano snemati filme, videospote in druge video produkte za javno predvajanje, katerih vsebina je v nasprotju z na­ meni in s cilji narodnega parka. Skladnost se preverja s soglasjem uprav­ ljavca narodnega parka. Soglasje narodnega parka nikakor ni potrebno za snemanje prispevkov za informativne oddaje ali za osebno snemanje/ fotografiranje. Triglavski narodni park je edini slovenski narodni park in je varovan s posebnim zakonom zaradi izjemnih naravnih vrednot. Te pa so ved­ no bolj zanimive za obiskovalce. Ob večjem številu obiskovalcev pa je potrebne tudi več podpore tako v informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka kot tudi na terenu s sodelovanjem naravovarstvenih nadzornikov. Ti pogosto pomagajo obiskovalcem z nasveti in informa­ cijami – ob večjem obisku pa naletijo tudi na kršitve. V lanskem letu so naravovarstveni nadzorniki izrekli 1.273 opozoril in izdali 387 plačilnih nalogov, od tega večino za nedovoljeno parkiranje in kampiranje v polet­ nih mesecih, ko je obisk parka najštevilčnejši. V bontonu je med drugim na spletni strani Triglavskega narodnega parka celo zapisano: »Bodimo nemoteči obiskovalci, ki v prostor ničesar ne prinašamo in iz njega ničesar ne odnašamo. Ničesar, kar ni shranjeno v nas samih ali na spominski kartici.«

MOP in JZ Triglavskega narodnega parka si bosta prizadevala, da se proučijo določila Zakona o Triglavskem narodnem parku in analizi­ ra razumevanje oziroma način izvajanja naravovarstvenega nadzora v posamičnih primerih. Triglavski narodni park je simbol alpske Slovenije, na katerega smo Slovenci še posebej ponosni in njegovo edinstveno naravo ter doživet­ ja, ki jih nudi, radi delimo, še posebej na družbenih omrežjih, z doma­ čimi in tujimi obiskovalci naše dežele. Obiskovalce parka zato vabimo, da ta edinstveni kotiček Slovenije obiščejo, doživetja v neokrnjeni na­ ravi pa delijo s ključnikom #ifeelsLOVEnia. ・

Položili venec padlim Ukrajincem v prvi svetovni vojni Katarina Košnik

Foto: Mirko Jeršič

V petek, 27. julija je bila v Bohinju na obisku delegacija iz Ukraji­ ne, člani Ukrajinskega Evropskega kongresa. Skupaj s podžupanom, ki opravlja funkcijo župana Jožem Sodjo in podžupanom Mirkom Jer­ šičem so položili venec padlim Ukrajincem v prvi svetovni vojni na pokopališču v Ukancu. Pridružila sta se jim tudi predsednik društva Mali vojni muzej Janko Sebastjan Stušek in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska Janez Koselj. ・

60 let Prostovoljnega gasilskega društva Koprivnik Katarina Košnik

»Na pobudo šolskega upravitelja je bilo 5. januarja 1958 leta ustanovljeno PGD v Kopivniku. Društvo je priredilo 5 iger v treh mesecih. Predstave so bile v šoli. Tudi nov oder je bil narejen po načrtih tov. Vučak Konrada. Ljudje so obiskovali z veseljem predstave in bili z njimi zadovoljni. PGD dobro dela in ima vidne uspehe.« Zapis iz šolskega dnevnika iz leta 1958, dokaz o ustanovitvi Prostovoljnega gasilskega društva Kopivnik in razlog, da je predzadnji konec tedna v juliju društvo s pestrim programom obeležilo 60. letnico delovanja. Društvo danes šteje 158 članov, od tega 63 operativnih gasilcev in gasilk. V svojih vrstah imajo tri častne člane, aktivno v društvu sodeluje tudi eden od ustanovnih članov Franc Benedik. Majhno društvo nima stoletne zgodovine, s katero se ponaša marsikatero gorenjsko prosto­ voljno gasilsko društvo, pa vendar je to častitljiva starost za majhno, od središča oddaljeno vas, kjer se v nujnih primerih, v prvi vrsti zanašajo na lastne sile. In te so usposobljene in podkrepljene z dobro opremo. Člane kalijo številne intervencije, v katerih posredujejo, tekmovanja, ki se jih udeležujejo in na njih dosegajo odlične rezultate ter redno udeleževanje izobraževanj. V svojih vrstah imajo 19 članov z opravljenim tečajem za nosilca dihalnega aparata, 10 članov, usposobljenih za tehnično reševaje, 8 članov z opravljenim tečajem za nevarne snovi ter 9 članov, usposob­ ljenih za gašenje notranjih požarov – modul A. Usposobljenim članom v podporo so lani pridobili tudi kar dve novi

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7 gasilski vozili, vozilo GCGP-2 in moštveno gasilsko vozilo. Pri financira­ nju gasilskega vozila GCGP-2 jim je pomagala Občina Bohinj, moštveno vozilo pa so kupili sami z veliko pomoči donatorjev. Da je pred njimi tudi lepa prihodnost pričajo mladi člani društva. V letu 2018 v PGD Koprivnik deluje kar 30 mladih gasilcev, starih od 7 do 18 let, ki se s tekmovanj vedno vračajo z dobrimi rezultati. Ob 60. letnici delovanja so na Koprivniku pripravili pester program praznovanja, ki se je začel v torek 17. julija z gasilsko vajo in nadalje­ val v sredo s slavnostno sejo. V petek popoldan so gasilci iz sosednjih društev, ki so se udeležili gasilskega rellya povsem okupirali Kopriv­ nik. Vsakoletno tekmovanje, kjer na različnih lokacijah gasilske ekipe čakajo različne naloge je namenjen druženju in zabavi, ki se je tokrat nadaljevala z veselico z ansamblom Harmonk'n'roll.

Svoj zapis zaključujem z besedami Karmen Zupan, podpredsednice KS Koprivnik Gorjuše, ki, verjamem da, lepo povzema misli sokrajanov: »Vsekakor se jim premalokrat zahvalimo za njihovo nesebično po­ moč. Zato ob praznovanju pomembnega jubileja koprivniških gasilcev izkoriščam priložnost, da vam v imenu KS Koprivnik Gorjuše izrekam globoko zahvalo za vse, kar ste v letih svojega delovanja naredili za našo skupnost. V majhnih, odmaknjenih vaseh, kot sta Koprivnik in Gorjuše, je gasilsko društvo osnova in temelj medsebojne pomoči, po­ gosto pa tudi vir družabnega življenja. Naj bo ta temelj močan in naj ta vir nikdar ne usahne!« ・

Kljub deževnem začetku poletja dobri rezultati v turizmu Katarina Košnik

Gasilski rally, Foto: Katarina Košnik

Slovesen zaključek praznovanja je bil v nedeljo s slavnostno parado pod vodstvom namestnika Občinskega poveljstva Bohinj Silva Rež­ ka na kateri je predsednik domačega društva Franc Benedik podelil društvene spominske plakete, predsednik gasilske zveze Bled Bohinj Jaka Por priznanja gasilske zveze Bled Bohinj in podpredsednik ga­ silske zveze Slovenije Jože Derling priznanja gasilske zveze Slovenije. Slavnostne parade so se udeležili predstavniki Občine Bohinj, Gasil­ ske zveze Bled Bohinj, pobratenih društev in številni drugi, ki so jim segli v roke in spregovoili ob obletnici. Svojim članom, sovaščanom in gostom je nekaj besed namenil tudi predsednik domačega društva Franc Benedik, ki je svoj nagovor sklenil z naslednjimi besedami: »V 60-ih letih se je veliko spremenilo – društvo je raslo iz leta v leto in raste še danes. Gasilci smo humanitarna organizacija. Prostovoljno opravljamo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in dru­ gimi naravnimi nesrečami ter vse druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in delovanje društva. Zavedamo se, da je potrebnih veliko prostovoljnih ur in volje, da zaupane naloge uspešno opravimo. Veliko sredstev za uspešno delovanje nam zagotovi Občina Bohinj, nezane­ marljiv delež pa tudi krajani in pokrovitelji. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem gasilkam in gasilcem PGD Koprivnik, krajanom, pokroviteljem ter vsem, ki ste nam kakor koli po­ magali pri uresničitvi naših zastavljenih ciljev, in vsem skupaj čestitam ob našem skupnem praznovanju 60-letnice obstoja društva.« Po paradi je sledila še zaključna veselica z ansamblom Spev, ki je odmevala po vasi še dolgo v noč.

Gasilska parada, foto: Katarina Košnik

Letošnje poletje se je, kar se vremena tiče, klavrno začelo, pa vendar nekaj manj gostov zaradi vremena dobro nadomestijo nočitve v prvi polovici leta. Bohinju so do konca meseca junija zabeležili 25 odstotno rast števila nočitev glede na preteklo leto. Rast števila nočitev za Bohinj ni presenečenje. Ob številnih pozor­ nostih, ki jih je bil deležen Bohinj v preteklih letih, je rast obiska logič­ na posledica. Če spomnim: -- Bohinj je bil po tritedenskem vseevropskem glasovanju izbran za najboljšo destinacijo 2018 – European Best Destination 2018. Bohinj, ki je kot edina slovenska destinacija na predlog Združenja Evropskih destinacij odličnosti skupaj s še 19 destinacijami sode­ loval v glasovanju, je z več kot 12 tisoč glasovi zasedel 10. mesto. -- Lonely Planet je postavil Julijske Alpe med 10 najboljših evropskih destinacij. -- Založba potovalnih vodnikov Pocket Guide je januarja letos na svo­ jem blogu objavila seznam desetih destinacij, ki jih priporočajo za obisk v letu 2018; destinacij, ki naj bi po njihovem mnenju najbolj presenetile popotnike po Evropi. Med njimi je tudi Bohinj. -- Evropski parlament je lani razglasil najboljša kopališča v Evropi in izmed 21.000 krajev je Bohinj prišel med tri najboljše, po kakovosti vode v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki pa je zasedel 1. mesto. Bohinj tradicionalno najbolj obiskujejo Slovenci, po številu nočitev so tudi v pvem polletju letos na prvem mestu (34,5 odstotkov), sledijo jim Nemci (10,4 odstotke), Madžari in Angleži (6,2 odstotka), Hrvati (5,9 odstotka) in nato ostali. Posebej zadovoljni so turistični delavci z mesecem majem, ko so za­ beležili kar 56 odstotno rast števila nočitev, kar je za čas izven glavne poletne turistične sezone zagotovo velik uspeh, dobri rezultati so bili tudi pozimi. Statistični podatki: nočitve 2018 Mesec

2017

Gostov

Prenoči-

Doba

Gostov

Prenočitev

bivanja

1

9135

2

10522

26728

2,93

5972

19174

3,21

139,4

35289

3,35

8769

27596

3,15

127,9

3 4

9006

24731

2,75

7644

22401

2,93

110,4

8650

20458

2,37

7204

16977

2,36

120,5

5

14098

34663

2,46

9852

22086

2,24

156,9

6

24745

63508

2,56

21191

55642

2,63

114,1

SKUPAJ

76156

205377

2,70

60632

163876

2,70

125,3

tev

bivanja

Doba

indeks

Bohinj je bil dobro zaseden tudi v deževni prvi polovici julija. Kot je še pred zadnjim lepim koncem tedna povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Doživeti danes Bohinj, v tem naraščajočem turizmu, je balzam za dušo. Res je bilo bolj kislo vreme, vendar Bohinj je poln, okoli 85 odstotno zaseden, kljub temu, da ni občutka prepolnosti.« Poleg nočitev rast prodaje Turizem Bohinj beleži tudi pi prodaji Kar­ tice mobilnosti Bohinj, v enakem obdobju so letos prodali 844 kartic, lani 609, torej letos 38 odstotkov več kot lani. Zadnji konec tedna pred izidom, ko nam je vreme postreglo z vročinskim valom pa smo bili, vsaj po stanju v prometu sodeč, že priča prvemu višku poletne sezone. ・

turizem in gospodars t vo , 240 trigl av

Z začetkom leta 2019 povišanje turistične takse Katarina Košnik

V mesecu februarju 2018 je bil sprejet nov Zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki v 50. členu določa, da občine uskladijo splošne akte, s katerimi določajo turistično takso, s tem zakonom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Na zadnji seji sprejet odlok tako sledi spremembam državnega zakona. Med pomembnimi novostmi, ki jih zakon uveljavlja, je zmanjšanje nabora oprostitev. Po novem bodo polno turistično takso plačevali tudi turisti v kampih (prej so plačevali polovično turistično takso) in člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah (turistične takse jim po starem zakonu ni bilo treba plačati).

8 rastlina, stanje pa je neugodno in se še poslabšuje. Opuščanje košnje strmih in razgibanih travnatih pobočij, kjer uspeva, je vzrok, da se zmanjšuje zanjo primeren habitat (življenjski prostor). Zaradi nepri­ mernega obiskovanja v obdobju cvetenja so ponekod evidentirane tudi poškodbe rastlin in habitata vrste. Zbor planincev bo ob 8.30 pri Orožnovi koči na planini za Liscem (1346 m) pod Črno prstjo. Po rastiščih alpske možine bosta vodila pla­ ninska in botanična vodnika. Izobraževanje planinskih in turističnih vodnikov bo potekalo v okviru projekta Vrh Julijcev, ki ga sofinancira­ ta Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Repub­ lika Slovenija. Več informacij na info@bohinj.si ali po telefonu 04 57 47 590. ・

Doma pod Triglavom Katarina Košnik

Z začetkom prihodnjega leta bo tako turistična taksa v Bohinju za vse goste znašala 2 evra na dan.

Letos bo veljala še stara vrednost takse, tj. 1,27 evra, bodo pa v veljavo stopile druge določbe, ki ukinjajo oprostitve plačila pol­ ne takse za goste kampov in za člane Planinske zveze Slovenije za prenočevanje v planinskih kočah. Višina turistične takse bo na posamezno ležišče v pavšalnem letnem znesku znašala 45 evrov.

Pavšalne turistične takse bodo oproščeni: -- lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj, ki so v naravi ruše­ vine in kot take neprimerne za bivanje, kar se dokazuje z ustreznim fotografskim materialom oziroma ogledom nepremičnine, -- lastniki počitniških hiš/stanovanj, ki z izkaznico ali odločbo doka­ zujejo invalidnost, -- lastniki počitniških hiš in počitniških stanovanj, ki imajo stalno pre­ bivališče na območju občine Bohinj, oziroma če so lastniki pravne osebe, ki imajo registriran sedež na območju občine Bohinj. Od 1. 1. 2019 dalje se na podlagi ZSRT-1 zaračunava tudi promo­ cijska taksa, ki znaša 25 % zneska turistične takse. Turistično takso v letnem pavšalnem znesku za lastnike počitniških hiš in počitniških stanovanj se prvič obračuna v letu 2019 za leto 2018, do tedaj pa se uporabljajo določila do sedaj veljavnega Odloka o turistični taksi v občini Bohinj. ・

Dan alpske možine in izobraževanje za vodnike Planinsko društvo Bohinjska Bistrica in Turizem Bohinj 5. avgusta 2018 organizi­ rata Dan alpske možine. V okviru dogod­ ka bo izvedeno terensko izobraževanje za planinske in turistične vodnike, saj je ravno pravilno usmerjanje obiskovalcev pomembno za izboljšanje stanja te ogrožene rastlinske vrste. Pohoda se lahko udeležijo tudi vsi ostali ljubitelji alpskega cvetja. Alpska možina cveti od konca julija do septembra, najbolj znana in najbogatejša rastišča pa so prav na območju Črne prsti. Je zelo redka

Alpska možina, vir: splet

To leto v Bohinju obeležujemo 240-letnico prvega pristopa na Tri­ glav in avgust bo s številnimi, ravno tej obletnici posvečenimi priredit­ vami, eden najbolj pestrih. Ob dnevu obletnice, 26. avgustu bo Občina Bohinj z več prireditvami obeležila svoj Občinski praznik, 2. september bo dan, ko si bodo Slovenke in Slovenci med drugim premierno ogle­ dali dokumentarni film: Doma pod Triglavom, za pestro dogajanje v Bohinju bo poskrbela glasbena prireditev v čast prvopristopnikov z neposrednim prenosom v živo na TV Slovenija 1.

Program prireditev

-- sobota, 18. avgust, ob 8.00, okoli Bohinjskega jezera: TEK ŠTIRIH SRČNIH MOŽ OKOLI BOHINJSKEGA JEZERA. Organizator: ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina -- sobota, 18. avgust, ob 19.00 Informacijsko središče TNP Dom Trenta: Pogovorni večer »TRIGLAV: OD MITA DO RESNIČNOSTI« ter odprtje razstave fotografij fotografskega natečaja »Triglav 240« in razglasitev nagrajencev. Organizator: JZ TNP -- petek, 24. avgust, ob 18.00 Pri spomeniku štirim srčnim možem, Ribčev Laz: OBČINSKI PRAZNIK IN DAN BOHINJSKIH PLANINCEV – Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku v spomin štirim srčnim možem. Organizator: Občina Bohinj, PD Srednja vas, PD Bohinjska Bi­ strica, Turizem Bohinj. -- petek, 24. avgust, ob 20.30 Ranč Mrcina, Studor: PREMIERA DOKU­ MENTARNEGA FILMA DOMA POD TRIGLAVOM, Sever&Sever produk­ cija, v koprodukciji s TV Slovenija in Turizmom Bohinj. Organizatorja: Ranč Mrcina in Gledališče 2B, Bohinjska Bistrica -- nedelja, 2. september, ob 20.00, Ribčev Laz DOMA POD TRIGLAVOM, glasbena prireditev v čast prvopristopnikom, z neposrednim preno­ som na TV SLOVENIJA 1 Organizator: RTV Slovenija in Turizem Bohinj -- nedelja, 2. september, od 10.00 Ribčev Laz: TRŽNICA JULIJSKIH ALP s poudarkom na lokalni kulinariki in predstavitvi Julijskih Alp kot krov­ ne destinacije. Organizator: Turizem Bohinj -- nedelja, 2. september ob 22.00, TV Slovenija 1: DOMA POD TRIGLA­ VOM, premiera dokumentarnega filma (RTV Slovenija, produkcijska hiša Sever in Turizem Bohinj) -- vsako soboto v avgustu, ob 19.00, pri spomeniku štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu: 240-LETNI TURISTIČNI SOBOTNI POZDRAV OB SPOMENIKU 4 SRČNIM MOŽEM (4.8. – Godba Bohinj, 11.8. – Ženski pevski zbor KD Bohinj, 18.8. – Filip Kranjec, 25.8. – moški pevski zbor Franc Urbanc)

Po sledeh prvopristopnikov

V petek, 6. julija se je v Savici izpred hiše Štefana Rožiča, enega od četverice srčnih mož, ki se je skupaj z Lovrencem Willomitzerjem,

9

240 trigl av

Foto: Mojca Odar

Foto: Mojca Odar

Luko Korošcem in Matevžem Kosom pred 240 leti prvi povzpel na vrh slovenskega očaka Triglava, tja po njihovih sledeh podalo 29 pohodni­ kov na prvem pohodu po poti prvopristopnikov. Pot po sledeh prvopristopnikov je bil uvodni pohod letošnje akcije, ki se bo ob praznovanju obletnice zaključila z drugim organiziranim pohodom konec septembra. V vmesnem času se po sledeh prvopris­ topnikov pohodniki lahko odpravijo tudi sami in za vzpodbudo na poti zbirajo tudi žige v posebno knjižico obletne poti, ki je na voljo v turis­ tično informacijskih centrih v Bohinju. Vsekakor pa naj na pot ne od­ rinejo nepripravljeni, kljub priljubljenosti gre za zelo zahteven vzpon. Kot je povedal pobudnik pohoda, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar, so se kljub že tako veliki obremenitvi Triglava, kjer vsako leto beležijo rekordno število pohodnikov, odločili za to pot, vendar na povsem drugačen način, s trajnostnim, doživetvenim pristo­ pom. »Na pot se je podalo 29 pohodnikov, kar je majhna skupina. Med njimi je bila tudi osmerica devetošolcev iz Bohinja, ki so vse šolanje vestno obiskovali planinski krožek in se dobro pripravili za vzpon. Gre za zahtevno pot, ki traja najmanj dva dni. Na poti je najmanj deset ur hoda dnevno, tako smo imeli srečo z vremenom, ki nam je bilo po zače­ tnih težavah vseskozi naklonjeno, pravzaprav idealno za hojo. Pohod­ niki so bili dobro pripravljeni, saj je prvi dan obsegal 10 ur hoda prek Senožeti proti Uskovnici, kjer se pot priključi poti s Pokljuke. Posebno zahteven je bil drugi dan pohoda, ki je vseboval vzpon z Vodnikovega doma prek Kredarice na vrh Triglava ter sestop prek že skoraj po­ zabljene poti z Velega polja na Voje, ki je sama po sebi zahtevna Celot­

Foto: Mojca Odar

na pot do spomenika štirim srčnim možem v Ribčevem Lazu pa je trajala dobrih 14 ur.« Da je pot oblegana, se je prepričal član prve odpra­ ve, direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Vsaj zame je bil ta po­ hod vsekakor dokaz, da je to oblegana gora. V prihodnos­ ti bomo zagotovo morali razmišljati, na kakšen način Triglav doživljamo, promo­ viramo in na kakšen način so do tega našega simbola obnašamo, da bi bilo doži­ vetje res lepo in ne stresno. Upam, da smo z nekaterimi akcijami (na primer pohod­ niška pot Julijske Alpe) in jasno vizijo razvoja turizma v zavarovanem območju Foto: Mojca Odar Triglavskega narodnega parka na pravi poti.« Vrnili so se ravno pravočasno za prvi sobotni pozdrav Triglavu pri spomeniku štirim srčnim možem, ki se bo poleti vsako soboto zvečer s krajšim kulturnim programom odvijal pri spomeniku. ・

Uganka o prvopristopnikih na Triglav Ivan Veber, Muzejsko društvo

Raziskava o prvopristopnikih na Triglav, uradno so štirje: Korošec, Kos, Rožič in Willomitzer, se po toliko letih še vedno zapleta. Dvom vzbuja že Hacquetov zapis po njegovem vzponu leta 1782, da je bil Luka Korošec prvi na Triglavu, odkar svet stoji. Domneve so različne. Lahko mislimo, da so dan pred uradnim vzponom avgusta 1778 preis­ kovali ožjo okolico Triglava, da bi našli najugodnejšo smer za pristop na vrh. Po zapisanem so preiskali tri strani gore, zato so se razdelili. Lahko bi tedaj Korošec uspel priplezati čez ledenik na greben in po njem na vrh. Časa je bilo dovolj. Ker pa Korošec ni izpolnil pogoja za obljubljeno Zoisovo nagrado šest dukatov, na vrhu vklesati ime, so ta prvi vzpon zamolčali in ga ponovili naslednji dan. Po pregledu Hacque­ tovega zapisa pa na Triglavu ni bilo vklesane Willomitzerjeve začetnice (V. Mazi: PV 1957/5). Drugi dvom se poraja po zapisu geologa Franca pl. Rosthorna leta 1828 po vzponu na Triglav: »Če je ranocelnik Lorenz Willonitzer, ki ga imajo za prvega pristopnika na Triglav, zares dosegel najvišji vrh, je jako dvomljivo« (J. Kugy: Petsto let Triglava). Več ni zapisal ali pojasnil. Rosthornov vodnik je bil vnuk Luke Korošca in je gotovo vedel kaj več o prvem vzponu in je Rosthornu tudi povedal (V. Mazi: PV 1957/5). Ob vsem tem moramo poznati tedanje razmere, ki so omogočale najlažji vzpon na Triglav z ledenika, ki je segal do grebena med Malim Trigla­ vom in Triglavom, kjer predvidevamo, da se je vzpon izvršil. Znano je, da so pred dvesto leti uporabljali krampeže ali žabice (de­ reze na 4 konice) za hojo po brezpotju in po snegu, da so s tem olajšali vzpon čez strmine in zaščitili škornje, ki so jih uporabljali za naporna dela v snegu, hodili pa so tudi v nakovanih coklah. Snega je bilo tedaj več kot danes in je vztrajal na najvišjih gorah ponekod celo leto. Willo­ mitzerju poklic ni narekoval veščine hoje v gorah ter je vprašanje, kako bi bil kos taki nalogi brez ustrezne opreme. Leta 1860 priporoča Ivan Tušek po svoji hoji na Triglav: močne škornje in dobro podkovane. Vilko Mazi je ugotovil, da je Willomitzerjev zapis o tem, kaj se vidi z vrha Triglava, napačen: Osojski samostan, Ziljska dolina, Bela peč, Rateče. Willomitzer je moral Zoisu, ki je bil že bolehen in v Bohinj ni več prihajal, poročati. Kos je bil Zoisov pismonoša iz Bohinja in mu je verjetno osebno po­ ročal drugače kot Willomitzer. Mogoče je prav zato Zois leta 1789

240 trigl av, iz na ših kr a je v

10 Na koncu izražam vso čast prvopristopnikom, ki so pogumno pre­ magali najprej vraževerje, nato hude strmine, kjer je bilo resnično tre­ ba plezati in se izogibati krušljivim skalam ter premagati strm ledenik s primitivno opravo in opremo, česar sedanji planinec ob vzpenjanju na Triglav ne more ponoviti. Danes pozabljamo, da je bilo za prvopris­ topnike najtežje mesto pri Rdeči skali ali Rdečem kupu na mestu seda­ nje plošče Valentinu Vodniku. Tam je bilo treba preplezati dva sežnja krušljive in previsne skale, ki je visela proti ledeniku. Kdor tega ne ve, naj prebere Kugyjevo knjigo Petsto let Triglava. Časti, ki jo priznavamo danes, prvopristopniki niso užili. ・

25 let delovanja KO DIS Bohinj Jakob Medja, predsednik KO DIS Bohinj

Foto: Žiga Medja

nastavil v Bistrici posebnega pisarja Žerovnika, ki je tudi splezal na Triglav. Njegov zapis manjka v državnem arhivu prav iz tistega leta, ko je bil na Triglavu (1790). Precej tega je zapisal Tone Strojin, ki je bil na sestanku pred gradnjo spomenika štirim srčnim možem pred proslavo dvestoletnice prvega vzpona. Na tem sestanku je dr. Raša Vodušek predstavil originalen dokument, ki zanika prisotnost Willomitzerja na Triglavu. Vendar je prevladalo mnenje predsednika PZS, da je bolje, če so štirje. Ponovno je te ugotovitve Strojin zapisal v Zgodovini slovenskega planinstva (Di­ dakta, 2009) in v svoji knjigi V naravo v svate (Družina, 2005). Nadalje Strojin navaja, da se Willomitzer, ki ga je Žiga Zois vzdrževal na lastne stroške v prid prirodoznanstva in zdravilstva, ni več pojavil v Zoisovih zapiskih pri naslednjih vzponih. To ni čisto res, saj ga Hacquet omeni pri svojem vzponu. Tem dvomom so botrovali drugi pomanjkljivi zapisi. Izgubil se je Zoisov bohinjski rokopis. Za Voduškov dokument se danes ne ve. V tistem času pred več kot 200 leti preprosti ljudje niso bili po­ membni toliko, da bi jih imenovali. Pomemben je bil tisti, ki je bil plač­ nik ali zapisovalec dogodka. V resnici še danes lahko samo dvomimo o zapisanem. Zgodovinarji (Richter) niso preverjali zapisanega, čeprav so še bile možnosti. Važno pa je, da razmere poznamo, da ne izpademo, da smo »za bre­ gom«. V bran novim domnevam omenjam, da Strojin v svoji Zgodovini piše, da so šli prvopristopniki čez Uskovnico, Trstje na Velo polje, v tistem času še imenovano Belo polje. Hacquet zapiše, da so pot začeli v Vojah. To sem dodal, ker želijo nekateri ponoviti izvirni pristop, kar je dejansko nemogoče. Ledenik je izginil, planinci pa so preoblikovali goro z nadelavo poti. Na nezaslišan način (tudi z miniranjem) je bila predrugačena narava, pregnani so bili gorski duhovi. Bohinjski pristop skozi Vrata pod Malim Triglavom naj bi našel lovec in vodnik Jože Škantar – Šest še pred letom 1860, ko je tu skozi že vodil prvega klienta. Prehod so mu pokazali gamsi. Tod gre še danes pristop na Mali Triglav. Škantar je leta 1871 pot popravil za plačilo, ki ga je od ljubljanskih planincev priskrbel srednjevaški kaplan Žan, organizator Gorskega društva Triglavski prijatelji. Društvo je ugasnilo zaradi premestitve Žana in nasprotovanja tedanje oblasti, ki je strogo kaznovala domače kmete kot upornike proti oblasti, ker so prav tedaj nasprotovali gozdarski samovolji, Žan pa jih je reševal z najetim advo­ katom.

V petek, 22. 6. 2018, smo v Hotelu Tripič na Bohinjski Bistrici praznovali 25-letnico delovanja krajevne organizacije (KO) Društva izgnancev Slovenije (DIS) – Bohinj. Hkrati smo imeli tudi volilni zbor. Od vabljenih gostov sta se zbora lahko udeležila podžupan Občine Bo­ hinj Jože Sodja in podpredsednik ZB za vrednote NOB KO Polje - Bo­ hinj Janez Cerkovnik. Obnovili smo vedenje o tem, s kakšnim delom in težavami se je srečeval DIS, preden je bila leta 1995 sprejeta zako­ nodaja, ki je omogočila izgnancem in beguncem pridobiti status žrtve vojnega nasilja in na podlagi tega pripadajoče pravice. Zbrali smo vse potrebne podatke, da smo po nemškem zakonu »Spomin, odgovornost in prihodnost« dobili – za našo KO – pozitivno rešenih 39 zahtevkov. Po avstrijskem zakonu »Sklad za spravo, mir in sodelovanje« je z našo pomočjo dobilo odškodnino 14 upravičencev. To so bili mladostniki, ki so bili za določen čas vpoklicani v Arbeitsdienst, niso pa bili izgnanci. Izgnanci smo bili v času 2. svetovne vojne zagotovo med najbolj pri­ zadetimi državljani tudi v materialnem pogledu; škode nam ni nihče poravnal. Problem izplačila vojne škode pa DIS ves čas izpostavlja Vla­ di Republike Slovenije, saj zadeva vse slovenske državljane. DIS je izdal tri knjige »Spomini in pričevanja«. V njih je tudi 19 pri­ spevkov naših članov. S tem se vsaj delno ohranja spomin na medvojne dogodke v Bohinju. Naša KO deluje v okviru predpisov DIS. Po naši oceni dobro, še po­ sebej glede na majhno število in visoko starost članov. Hvaležni smo Občini, da nas podpira oz. nam nudi pomoč. Zbor je zaupal nadaljnje vodenje KO staremu odboru. Gosta sta oce­ nila naše delo kot zgledno in potrebno tudi v prihodnje, nas pa je ved­ no manj in se zato srečujemo s finančnimi težavami. Zbor smo zaključi­ li s skromno pogostitvijo in koristnimi neformalnimi pogovori. ・

Vabilo na slovesnost na Žlanu Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Polje - Bohinj

Krajevna organizacija ZZB za vrednote NOB Polje - Bohinj v sodelovanju z Občino Bohinj vabi v soboto, 11. 8. 2018, ob 13. uri na prireditveni prostor pri stanovanjski hiši Žlan št. 2 v Bohinju na 9. proslavo v počastitev prvega padlega talca v Bo­ hinju Franca Podlipnika in vseh žrtev 2. svetovne vojne Bohinja. Krajšemu kulturnemu programu in slavnostnemu nagovoru sle­ di prijetno druženje ob hrani in pijači. Vljudno vabljeni vsi, ki ohranjate vrednote NOB, da se nam pridružite. ・

VSEBINA 21. SKLEP o razpisu rednih volitev članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Bohinj

II. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila se šteje ponedeljek, 3. september 2018. III.

21. Na podlagi 110. in 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradni prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) ter 31. in 65. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17) je podžupan, v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Bohinj sprejel

SKLEP o razpisu rednih volitev članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Bohinj

Za izvedbo volitev skrbi občinska volilna komisija. Številka: 041-4/2018 Bohinjska Bistrica, 3. avgust 2018 Jože Sodja podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana

I. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica, Stara Fužina – Studor, Srednja vas v Bohinju in Koprivnik – Gorjuše se opravijo v nedeljo, 18. novembra 2018.

11

iz na ših kr a je v

Spominska slovesnost ob 77. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovlji­ ca vabi v soboto, 4. avgusta 2018, na spominsko slovesnost ob 77. obletnici ustanovitve Cankarje­ vega bataljona in prazniku Občine Radovljica. Spo­ minska slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica). Slavnostni govornik bo Jože Mencin, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska. Za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji Zveze borcev bo Oktetu Lip Bled, ki deluje v okviru KUD Zasip, podeljena plaketa Zveze bor­ cev za vrednote NOB Slovenije. Ob 70-letnici Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije bodo članom Območnega združenja borcev za vrednote NOB Radovljica podeljena posebna priznanja za ohranjanje spomina na vrednote NOB ter aktivno, prizadevno in dolgoletno delo v organizaciji. Organiziran bo avtobusni prevoz iz Krnice ob 8.uri ter ob 8.30 iz Radovljice. ・

Prostovoljske akcije v Bohinju Tina Markun, Javni zavod Triglavski narodni park

Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s Taborniško zve­ zo Slovenije, Krajevno skupnostjo Stara Fužina - Studor, Turizmom Bo­ hinj, Občino Bohinj, Režijskim obratom Bohinj in Smučarsko skakalnim

Foto: Žiga Medja

klubom Bohinj v teh dneh organizira prostovoljske akcije na območ­ ju Bohinja. Različne skupine skavtov, ki prihajajo v Bohinj predvsem iz Belgije in Francije, opravljajo okoljska in družbeno koristna dela, s katerimi pomagajo lokalni skupnosti pri delih v naravi in različnih vzdrževalnih delih ter s tem prispevajo k varovanju narave. Delo s prostovoljci v Triglavskem narodnem parku postaja utečena večletna praksa. V letu 2017 je pri prostovoljskih akcijah sodelovalo preko 100 prostovoljcev, ki so skupno opravili več kot 2200 ur prosto­ voljnega dela, letos pa pričakujemo približno 150 prostovoljcev. Sodelovanje in druženje s prostovoljci ima tudi širši pomen. Udele­ ženci dobijo pozitivno podobo naših krajev, s svojim trudom in oprav­ ljenim delom pa veliko prispevajo k lokalnemu okolju in skupnosti, ki kot večina turističnih krajev v poletnih mesecih ne premore dovolj rok za dela, ki pa so za podobo kraja in tudi varstvo narave nujna. ・

12

iz na ših kr a je v OB 90. ROJSTNEM DNEVU

Jakob Medja: »Odločen sem po naravi« Katarina Košnik

24. julija 1928 se je na kmetiji pri Medju na Nemškem Rovtu rodil Jakob Medja, ki je letos dopolnil 90 let. Leta življenja, družbene in osebne okoliščine v tako dolgi dobi nanizajo številne zgodbe, ki v zabrisanem pesku časa pišejo svoje romane. Nekaj drobcev pa ob jubileju vendarle zapisujem in jih pošiljam v arhiv za prihodnje rodove. Ob zahvali, da si je za svoj rojstni dan vzel čas tudi za sedmo silo, vam ponujam v branje le del njegove živ­ ljenjske zgodbe. Jakob Medja pripada generaciji, ki jim je nedolžna leta mladosti gro­ bo prekinila vojna, ki svoje sledi, bolj ali manj zaznane, pušča za seboj še danes. V družini se je rodil kot osmi otrok, za njim je prišla še sestra, eno je izgubil pri njenih ranih štirih letih. Velika družina z osmimi ot­ roki je živela običajno kmečko življenje, ki je vse do vojne teklo po us­ taljenih tirnicah. Danes se še vedno jasno spominja svojega zvedavega otroštva na kmetiji in tistih velikonočnih paznikov (leta 1941), ko se je tudi v Bohinju začelo in so na Bohinjsko Bistrico vkorakali oboroženi Italijani: »Zjutraj se je slišala detonacija, ko je Jugoslovanska vojska razstre­ lila tunel. Istega dne je zapustila Bohinj, za seboj razstrelila mostove. En teden smo bili povsem odrezani. Na veliko soboto zjutraj se je sli­ šalo streljanje z Baškega sedla, to so bili Italijani, ki so napadli prazno jugoslovansko karavlo. Zvečer, ob šesti uri, ko smo imeli na Bohinjski Bistrici vstajenje, smo bili zbrani pri cerkvi, kjer je visela italijanska zastava, s čimer je italijanska patrulja sporočila vojaški koloni, da imajo prosto pot.« Po tednu dni so Italijane zamenjali Nemci, ki so takoj uvedli strožje upravljanje z območjem, rasno pregledali vse občane in s svojimi ova­ duhi strogo nadzorovali morebitno uporno delovanje. Le-to se je za­ čelo spontano, pravi Jakob Medja, ki je v najinem pogovoru razmišljal tudi o razlogih za nesrečni 10. februar 1944, ko so njega in njegovo družino izgnali v Nemčijo: »Dva brata sta bila pri partizanih, eden je ušel iz nemške vojske, ses­ tra pa je bila že prej zaprta v Begunjah, in zaradi tega smo bili gotovo sumljivi. Leta 1943 so izgnali prve, predvsem tiste, katerih svojci so se takoj pridružili partizanom in se niso odzvali pozivu v nemško vojsko. Mogoče smo jim služili tudi za zgled, kaj se zgodi, če se upreš. Vladali so z ustrahovanjem. Izgnali so celo družino, le dveh bratov ne, ki sta bila partizana.« Tisti dogodek v zimski noči ni pozabljen: »Dve sestri sta šli opolnoči spustit pujske na dojenje k svinji in na­ enkrat sta prišla v hlev dva nemška vojaka. Nič nista rekla, samo gle­ dala sta. Ko sta se sestri vrnili v hišo, sta odšla. Tisto noč so imeli Nemci 200 metrov od hiše zasedo. Ob treh zjutraj so prišli trkat na vrata in rekli, naj se pripravimo na odhod. Pobrali so vse, kar jim je ustrezalo, izpraznili so hlev in hišo.« Zbirali so jih v Črni prsti na Bohinjski Bistrici, od tam naprej odpeljali v Goričane pri Medvodah in potem v Nemčijo, kjer je bil v Windsheimu Jakob izbran za delo na kmetiji. Vse do konca vojne je delal na kmetiji pri gospodarju s poškodovano roko iz prve svetovne vojne. »Postavili so nas v vrsto in tam so bili nemški kmetje. K meni je prišel en invalid in kot delavec sem bil dodeljen temu kmetu. Nemški fantje in možje so bili v vojski in mi smo služili kot delavci, da so lahko kmetije delovale naprej. Gospodar, pri katerem sem delal, je zaradi slabih izku­ šenj dojemal stvari nekoliko drugače kot tisti bolj zaslepljeni Nemci. Ni bil privrženec nacizma in meni tam ni bilo slabo. Moral pa sem delati in nikamor nisem smel brez pisnega dovoljenja gospodarja.« Veliko zgodb bi nam lahko povedal, kako je preživljal mesece v iz­ gnanstvu, zgodb, ki razkrivajo tudi njegovo uporno naravo. Kako je sedel na vlak, pristal v zaporu in imel srečo, da so ga izpustili, in tudi, kako se je uprl vpoklicu v nemško ljudsko obrambo: »Bilo je dva meseca pred koncem vojne, Nemci so izčrpali vse svoje moške rezerve in so organizirali tako imenovani Volkssturm, ljudsko obrambo, in jaz sem dobil poziv, naj v nedeljo pridem na sestanek v vaško dvorano. Tam so bili oficirji, župan, krajevni nacistični funkcio­ nar in ostali pozvani. Tam so nam povedali, da je parlament organiziral

Obisk župana ob jubileju, foto: Katarina Košnik

ljudsko obrambo in da bo odhod naslednji dan. Takrat sem dvignil roko, dobil besedo in povedal, da tu nisem prostovoljno, da sem tu prisilno, da nimam nemškega državljanstva, da sem tu po pomoti in da mislim, da to ni moja dolžnost. Potem so se posvetovali in rekli, da lahko grem. Kasneje sem izvedel, da so podobne primere sankcionirali, tudi s koncentracijskimi taborišči.« Po koncu vojne so se izgnanci iz okoliških krajev zbrali v bližnjem taborišču. Okoli 20 se jih je odpravilo v taborišče Eichstätt, od koder so Američani organizirali prevoze izgnancev v njihove domovine. Tako se je koncem julija 1945 vrnil domov. Pričel je s šolanjem na Višji industrijski kovinarski šoli na Jesenicah. Med 30-timi sošolci je gulil klopi tudi s Francem Koširjem – poznejšim trobentačem. Leta 1957 je diplomiral na Fakulteti za rudarstvo in metalurgijo in nato delal v Železarni Jesenice na različnih delovnih mestih, nazadnje kot vodja Oddelka tehnične kontrole. Bežno sva se v pogovoru dotaknila tudi štiriletnega obdobja med le­ toma 1986 in 1990, ko je vodil jeseniško občino, takrat še združeno z Žirovnico in Kranjsko Goro, ravno v obdobju, ko se je veliko obnavljalo in gradilo, med drugim tunel in avtocesto, Čufarjev trg, pripravljala se je celo kandidatura za olimpijske igre treh dežel, skratka pestro ob­ dobje. Pokoj uživa na Ribčevem Lazu s soprogo, s katero srečno živi že 60 let. Veselje in skrbi deli z dvema sinovoma in njunima družinama. Prosti čas zapolni z branjem, izleti in delom okoli hiše. Aktivno deluje v društvu izgnancev, kjer je 21 let predsednik krajevne organizacije. Živo ga zanimajo dogodki doma in po svetu. Pravi, da mu nikakor ni dolgčas, da se življenja še ni naveličal in da je upokojencem pač vsak dan prekratek. Za dolgo, zdravo življenje pravi, da ni recepta. »Kdo bi vedel. Toliko dejavnikov je, da je težko izluščiti, kaj je odločujoče. Ker sem se rodil v hribih, sem hribovec, pravi moja žena.« In res je veliko svojega proste­ ga časa preživel na poteh po naših lepih gorah. Med drugim je prehodil Bohinjsko planinsko in plezalno pot, bil 53-krat na Triglavu, prvič kot 18-letni nadobudnež leta 1946, zadnjič tudi letos, prav ta mesec, pri skoraj 90-tih letih. ・

Julijsko dogajanje v DU Bohinjska Bistrica: aktivnosti naše folklorne skupine in prijeten izlet na Javorco Olga P. Gorišek, DU BB

Folkloristi so imeli v četrtek, 5. julija, svoj redni nastop v Zavodu sv. Martina. Njihovi nastopi so še posebno prijetni, ker z njimi zaplešejo tudi varovanci, s katerimi se naši člani tudi družijo, poklepetajo in tako popestrijo njihovo bivanje. Članice folklorne skupine vsako soboto v juliju in avgustu sodelujejo na prireditvi Triglav 240 – Pozdrav s trobento. Tam so zadolžene, da vsem obiskovalcem postrežejo s kruhom, domačo zaseko in borovnič­ kami. V dokaz dve sliki:

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

13

Foto: OPG

Foto: Janez Pikon

Foto: OPG

Naši neutrudni planinci so se 11. julija odpravili na planinski izlet na Javorco. Kot vedno jih je vodil Janez Pikon, ki je zapisal: V skrivnostni in odmaknjeni dolini reke Tolminke leži planina Polog, kjer se sredi pravljičnega gorskega sveta pase govedo in prideluje odli­ čen tolminski sir. Planina je izhodišče za planinski pohod do čarobnih izvirov Tolminke, ki privrejo na površje nekaj kilometrov višje. Viso­ ko nad strugo Tolminke se dviga leseno svetišče, spominska cerkev Svetega duha v Javorci, posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem tolminskega bojišča soške fronte (1915–1917). Nad vhodnimi vrati je napis: Ta spomenik so med vojno zgradili pripadniki 3. gorske brigade, borbene enote 15. korpusa, v čast in spomin na njihove tukaj padle tovariše. Grajeno v času od 1. marca do 1. novembra 1916. Objekt je zasnoval dunajski slikar in scenograf Remigius Geyling (1878–1974), tedaj nadporočnik, organizacijo in vodenje gradnje pa je prevzel po­ ročnik Géza Jablonszky. Zgradili so jo avstro-ogrski vojaki, mojstri različnih obrti; iz kamenja obzidje in spodnji del, iz macesnovega lesa pa zgornji del konstrukcije. Z razgledne terase ob cerkvi se razgrinja pogled na veličastni Rdeči rob, očarljivo verigo tolminsko-bohinjskih gora ter zaobjame valovito mehkobo okoliških hribov. Zgodovina doline je precej pisana. Že med 1. svetovno vojno je bila posejana z barakami, delavnicami in skladišči, saj je predstavljala za­ ledje avstro-ogrskih čet. V medvojnem obdobju je po grebenu tolmin­ sko-bohinjskih gora potekala meja med kraljevinama Italijo in Jugosla­ vijo. Za obrambo le-te je italijanska vojska v tridesetih letih v okolici današnje planine zgradila tri velike betonske bunkerje.

Kot je bilo v Bohinjskih novicah že objavljeno, je naše društvo ko­ ordinator brezplačnih prevozov za vse člane DU Bohinjska Bistrica in društva Invalid Bohinj, za tiste, ki nimajo lastnega prevoza in potrebu­ jejo prevoz do zdravnika ali drugega nujnega opravka. Naj ponovimo, da je koordinator naš predsednik Stane Gorenc in je dosegljiv na št. 051 648 624, prevoz morate rezervirati najmanj 3 dni prej. Moramo pa opozoriti, da voznik lahko odkloni prevoz, če je naročnik vinjen ali nasilen. In še to: kdor še ni član DU BB ali DIB, naj se včlani v času urad­ nih ur društva in tako mu bo omogočen brezplačen prevoz. Razpored aktivnosti v juliju 2018: • 7. avgusta 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • 16. avgusta 2018: planinski pohod na Tosc, odhod izpred društve­ nega doma ob 7. uri zjutraj, rezervni termin je 23. 8. 2018, • 22. avgusta 2018: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici (tokrat izjema zaradi praznika). Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj – s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini za bazen in najemu steze za bovling. Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Letovanje gasilske mladine iz GZ Bled - Bohinj Mentorji

Foto: mentorji

Foto: Janez Pikon

Po uspešnem zaključku šolskega leta smo tudi letos odpeljali gasil­ sko mladino iz več prostovoljnih gasilskih društev Bohinja in PGD Selo pri Bledu na sedemdnevno letovanje v kamp Pinea (Novigrad). 47 mladih, razigranih, veselih nadobudnežev in šest mentorjev se je 2. julija zbralo na parkirišču osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Pričakali smo avtobus s šoferjem Bojanom, otroci so se poslovili od staršev in že smo bili na poti proti morju. Po prihodu v Pineo smo se razdelili po hiškah in komaj pričakali tre­ nutek, da smo lahko skočili v morje. Prvi skok je bil kar malo hladen, a je naše razigrano veselje ogrelo tudi morje. Dnevi so tekli hitro, veliko se nam je dogajalo. Poleg plavanja smo imeli tudi druge dejavnosti: vsakodnevno jutranjo telovadbo, urejanje sob in njihovo ocenjevanje, izdelovali smo vetrnice, hobotnice, ribice, oblikovali iz modelirne mase DAS in barvali morsko dno ... Ob večerih smo imeli tudi kino. Vozili

ml adina , izobr a že vanje , kultur a in priredit ve

14

in ostalih dogodkih, ki se bodo izvedli v okviru Evropskega tedna mobilnosti, boste izvedeli v posebnih zloženkah, ki jih boste prejeli v nabiralnike. Zaenkrat vam povemo le, da boste namige za iskanje zak­ lada mobilnosti našli od 26. 8. v knjigobežnici v Ceconijevem parku v Bohinjski Bistrici. ・

Fužinarski dnevi 2018 Boris Arzenšek in Simon Kranjc Zgodovina fužinarstva

Foto: mentorji

smo se s pravim gliserjem – na tem mestu se najlepše zahvaljujemo gospodu Ivanu Ferjanu, ki si vsako leto vzame čas in nas brezplačno popelje po morskih valovih. Obiskali smo Istralandijo in kljub dežju preživeli lep dan, poln adre­ nalina. Naša najbolj pomembna dejavnost pa je bila GASILSKA ŠOLA. Pri­ pravljali smo se na bronasto, srebrno in zlato značko. Vsi otroci so svoje znanje tudi uspešno pokazali na opravljenih pis­ nih testih. Obiskali so nas pomemb­ ni gostje: župan Občine Bo­ hinj Jože Sodja, župan Obči­ ne Bled Janez Fajfar, župan Občine Gorje Peter Torkar, predsednik GZ Bled - Bo­ hinj Jakob Por, poveljnik GZ Bled - Bohinj Viktor Dolžan, predsednica Mladinske ko­ misije GZ Bled - Bohinj Moj­ ca Pečar in tajnica GZ Bled - Bohinj Tina Golja. Vsem se še enkrat zahvaljujemo za obisk in sladka presene­ čenja. Pozabili pa nismo niti na tiste, ki so letovali prvič. Za njih smo pripravili pravi ga­ Foto: mentorji silski krst. Praznovali smo tudi dva rojstna dneva. Še veliko bi lahko povedali o našem letovanju, pa naj sklenemo zgod­ bo s preprosto besedo HVALA vsem obiskovalcem in seveda našim sponzorjem, to so: Občina Bohinj, PGD Savica - Polje, Slap Bohinj, Lo­ ške (bohinjske) mesnine, OŠ dr. Janeza Mencingerja, enota Vrtec Bo­ hinj in Kava bar pri Cukiju. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ!« do naslednjega leta. ・

Iskanje zaklada mobilnosti Katjuša Arh Lapajne

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti bomo pripravili štiritedensko dejavnost – iskanje zaklada mobilnosti. Ker zaklad niso samo zlatniki, ampak nas bogatijo tudi doživetja, izkušnje in lepi spomini, vas vabi­ mo, da se udeležite iskanja zaklada. Dejavnost bo namenjena vsem, ki radi izvedo kaj novega in izvirno preživijo prosti čas. Iskanje zaklada bo potekalo štiri tedne/vikende. 20. 9. bo zaključek iskanja zaklada mobilnosti – vsi, ki boste zak­ lad našli, boste na prireditvi prejeli priznanja. Več o iskanju zaklada

Začetek železarstva Bohinju sega v 6. st. pr. n. št. in je trajalo do kon­ ca 4. st. n. št., okroglo tisočletje. Tališča in železarske delavnice v Bo­ hinju so bile nato izropane in nasilno uničene. V tem obdobju, v pozni rimski dobi, sta nastali tudi talilnici na Ajdovskem gradcu in Dunaju. Pridobivanje železa po uničenju ni bilo popolnoma prekinjeno. Talili so ga v primitivnih nizkih pečeh za domačo porabo. Iz ostankov žlinder sklepajo, da so na ta način talili rudo med Brodom in Savico, v Stari Fu­ žini, ob potoku Plavžarica in pri Mošenacu ter na Ravni ob Šavnici. Kas­ neje se je taljenje rud osredotočilo na treh mestih, in sicer ob Bohinjski Bistrici, v Stari Fužini in na Pozabljenem. Fužina v Bohinjski Bistrici je nastala leta 1540, na Pozabljenem 1562, Stara Fužina pa je delala že mnogo prej. Leta 1581 so v Stari Fužini postavili breščanski ali laški plavž. Verjetno je takrat obrat Staro klad'vo postal Stara Fužina. Na začetku so rudarili in talili le domačini. V 16. stoletju so se jim pridružili priseljenci iz Bergama, ki so s seboj prinesli nove metode dela in začeli graditi ob Bistrici male talilne peči breščanskega tipa. V začetku so bili domačini pri tem udeleženi kot solastniki talilnih peči z vpisanimi rudarskimi pravicami v triglavskem predgorju. Sčasoma so priseljenci postali edini lastniki talilnih peči, domačini pa so začeli prevzemati delo kot rudarji, gozdni delavci, oglarji, prevozniki in fužin­ ski delavci. Bohinj je bil dolgo časa izoliran. Zvezo s širnim svetom je imel čez Baško sedlo po dolinah Bače in Soče v Italijo in Trst, kamor je prodajal svoje izdelke in kupoval živila za svoje delavce. Leta 1616 je živelo v Bohinju približno 2000 prebivalcev, v območje vikariata fare v Srednji vasi pa je spadalo mnogo rudnikov in fužin. V Stari Fužini je bila talilna peč, kovnica železa in žični vlek. Žični vlek je bil urejen na vodni pogon. Žičar, ki je sedel na nihalnem sedežu, je moral vsakokrat ujeti žico in jo vleči s seboj tako dolgo, dokler žica ni imela določene želene dimenzije. Izdelovali so tudi najtanjše žice, namenjene za strune godal. Valvazor, ki je opazoval to delo na fužinah, je zapisal, »da je vodni curek tako močan, da bi žičarju, če bi zgrešil ali zakasnel ujeti žico s kleščami, počili vsi notranji organi«. Lastništvo fužin v Bohinju se je precej spreminjalo. Okoli leta 1740 je fužine v Bohinju prevzela družina Zois. Največji razcvet fužinarstva je ustvaril Michelangelo Zois, ki je združil rudarske in fužinarske po­ sesti ter organiziral monopolno izvozno trgovino železnih izdelkov. Sin Michelangela, Žiga Zois, je v firmo vstopil leta 1768, ko je bila firma na vrhuncu uspešnosti. Žiga Zois je bil znanstvenik in podjetnik evropske­ ga formata, vnet zbiratelj mineralov in raziskovalec. Bil je tudi mecen mladih talentov, leta 1789 pa ga je bolezen priklenila na naslonjač. Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in povečevanja stroškov pridelave se je rentabilnost fužin zmanjševala. Žiga Zois je leta 1819 vse obrate in podjetja ter rudarske pravice prenesel na nečaka Karla Zoisa in istega leta, star 72 let, umrl. Žena Karla Zoisa, Serafina Zois, je leta 1839 začela z modernizacijo fužine v Bohinjski Bistrici, z gradnjo valjarne, mehanične delavnice in livarne z dvema pečema. Koncesijo je dobila leta 1846. Leta 1869 je bila ustanovljena Kranjska industrijska družba (KID), leta 1882 je požar v Stari Fužini uničil lopo za oglje, 1890 pa je požar uničil fužino v Bohinjski Bistrici. Nepoškodovane stroje so preselili na Jesenice. Tako se je bohinjsko železarstvo končalo.

Rudno bogastvo

Na vznožju triglavskega pogorja, na bohinjski strani, so nabirali po­ večini bobovec in rdeči železovec (limonitna ruda – FeO(OH)•nH2O). Bobovec se je nahajal v razpokah, kotanjah, vrtačah, lijakih ter prepa­ dih največkrat na dnevnem kopu, kjer je bila ruda prekrita s tanjšim ali močnejšim slojem ilovice. Je v obliki majhnih zrn in kroglic, ne večjih od pšeničnega zrna pa do velikosti lešnika, oreha in izjemoma tudi do pest debele kepe v obliki ledvic. Odkritje večjih nahajališč je bilo sreč­ no naključje. Taka rudna baza je zadostovala le fužinam, ki so delovale

15 v malem obsegu. Rudarji so rudo nabirali najprej v bližini fužin, nato pa v revirjih, ki so bili oddaljeni od fužin tudi od 5 do 6 ur hoje, kar je proizvodnjo železa zelo podražilo. Nekatera gnezda, jame so bila tudi bolj globoka in bogata (na Jelovici tudi do 240 m). Tako je plavž v Stari Fužini črpal vso rudo iz enega brezna kar 7 let. Rudo so prebirali že na kopu, kjer jo je bilo mogoče ponekod tudi prati. Bobovci so lahko taljivi in vsebujejo od 30 do 50 % železa in približno 10 % vode. Rudna baza v Karavankah je bila drugačna. Bila je koncentrirana na eni črti in neprimerno izdatnejša, kar je omogočalo preskrbo fužin več stoletij. V glavnem so pridobivali siderit ali jeklenčevo rudo – FeCO3 (Planina pod Golico, Savske jame, na Lepenji, v Bevšci in Mrejži, pod Stolom, deloma tudi na Zelenici in Begunjščici), ki je vseboval pov­ prečno 25 % železa. Siderit ne vsebuje žvepla in fosforja, železo pa je lahko delno zamenjano z magnezijem ali manganom. Na teh izdatnih rudiščih so rudo pridobivali 6 stoletij, dokler jih niso, zaradi cenejše konkurence, na pragu 20. stoletja opustili, čeprav rudne zaloge še niso bile povsem izčrpane.

Viri: Ivan Mohorič: Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. Ljubljana: Mla­ dinska knjiga, 1969. Rado Gospodarič in Janez Pohar: Geološka svojstva nahajališč železo­ vih rud. Železar [Tehnična priloga] 8/1 (1966). 7–25. Ivo Janez Cundrič: Pozabljeno bohinjsko zlato. Slovenj Gradec: Cerdo­ nis, 2002.

Fužinarski dnevi 2018

V petek in soboto, 22. in 23. junija 2018, so potekali že tretji Fuži­ narski dnevi. V petkovih dopoldanskih urah smo pripravili Strokovno konferenco o prazgodovinskem taljenju železove rude, ki je potekala v Centru TNP Bohinjka. Strokovni posvet te vrste smo letos organizirali prvič in gle­ de na pozitiven odziv v strokovni javnosti ga bomo organizirali tudi v prihodnje. Svoj doprinos v obliki predavanj so pripravili predstavniki Oddelka za arheologijo FF Ljubljana, Zavoda Arheoalpe, Tolminskega muzeja in Inštituta za kovinske materiale in tehnologije – IMT iz Ljub­ ljane. Predavanja bodo v krajši obliki predstavljena v zborniku, ki bo dosegljiv tudi širši javnosti. Po 12. uri smo začeli z gradnjo in suše­ njem talilnih peči. Zgradili smo pet peči. Dve peči sta zgradili ekipi iz Stare Fužine, v katerih so sodelovali tudi talilci z IMT in arheologi, po eno pa ekipe iz Krope, Idrije in Železnikov. V popoldanskem času smo organizirali tudi voden izlet na Ajdovski gradec, kjer smo odprli tudi prenovljeno arheološko pot. Sobota je bila na­ menjena taljenju in praženju rude. Ta­ ljenje je trajalo do poznih večernih ur, ko smo peči podrli in volke kovali. V manjši razstavi smo prikazali materiale za izgrad­ njo starih peči in os­ tanke starih volkov in žlinder, najdenih v Mostnici in Ribnici. Na prireditvi so so­ delovali tudi kovači iz Železne Kaple, Idrije, Krope in Ljubljane, ki so prikazali izde­ lovanje žebljev, pod­ kev, nožev, orodij in raznih okrasnih spo­ minkov. Tudi letos so oglarji z Gorjuš in Koprivnika prikazali izgradnjo oglarske kope in stare pred­ mete oglarjev. Za ku­ Foto: Boris Arzenšek linarične dobrote je

kultur a in priredit ve poskrbela srednjeveška kuhinja Gnezdo iz Slovenskih Konjic. Domačo obrt so predstavile domačinke na stojnicah, najmlajši pa so se lahko zabavali v otroški delavnici. Po poteh starih fužinarjev so se obiskoval­ ci lahko podali z vodnikom in si ogledali znamenitosti Stare Fužine z okolico. Za prijetno vožnjo s konjsko vprego je poskrbel fijakar Tinč'k. Prijetno dvodnevno druženje smo zaključili ob zvokih ansambla Ro­ berta Zupana. Fužinarski dnevi so tudi tokrat uspeli, kar potrjuje vedno več sodelu­ jočih in zadovoljnih obiskovalcev. ・

VABILO

Praznovanje 20-letnice delovanja Glasbenega društva Bohinj Glasbeno društvo Bohinj

Letos mineva 20 let od ustanovitve Glasbenega društva Bohinj. V teh letih se je v društveni glasbeni šoli, Godbi Bohinj in ostalih sekcijah izmenjalo več kot 100 instrumentalistov. Svojo obletnico bomo obeležili s prireditvijo v soboto, 18. avgusta. Večje zunanje praznovanje bo na več lokacijah v Bohinju in sklepno dejanje v Stari Fužini, na trati za cerkvijo sv. Pavla. Ob 15. uri bodo gostujoče godbe izvedle krajše promenadne koncer­ te v bohinjskih vaseh: -- Godba Gorje – v Srednji vasi -- Pihalni orkester Lesce – v Češnjici -- Pihalni orkester Jesenice - Kranjska gora – na Nemškem Rovtu -- Pihalni orkester Mestne občine Kranj – na Poljah -- Godba ljubljanskih veteranov in Mažoretke Novo mesto – Ribčev Laz (4 srčni možje) -- Limena glazba Fužine (Hrvaška) – tržnica Bohinjska Bistrica Ob 16. uri se bodo godbeniki zbrali v Stari Fužini, od koder bodo kre­ nili po fužinarskih ulicah v korakanju in igranju koračnic. Stična točka bo prihod vseh godbenikov na prireditveni prostor Trata za cerkvijo sv. Pavla. Tu bo protokolarni del kulturnega dogodka s pozdravom, govori in podelitvijo priznanj in zahval ter zaključni glasbeni nastop vseh orkestrov in mažoretk. Nato bo skupno druženje in veselica s sre­ čelovom. Ob 18. uri bo začel igrati ansambel Gregorji. Za nami je 20 let ustvarjanja, naše veselje bi radi delili z vami, vablje­ ni, da se nam pridružite. ・

14. Festival Kanal Turistično društvo Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Festival Kanal je v polnem teku, dejansko je nekaj koncertov že za nami. Pred nami so še avgustovski koncerti, ki so malce drugače razpore­ jeni, kot smo zapisali v prejšnjih novicah, saj smo bili primorani prvi koncert odpovedati.

16

kultur a in priredit ve 8. 8. bo na sporedu Pero Lovšin, ki bi moral biti tistega deževnega dne, 15. 8. pa je letošnji zadnji koncert, in sicer etno nostalgična Žuta osa iz Maribora. Tudi letos so nastopajoči pogoščeni z dobrimi picami Picerije Ukanc, generalni in zvesti sponzor je Sberbank. Seveda se bodo vsi dogodki zvrstili ob sredah zvečer na znani lokaciji ob Kava baru Paviljon, kon­ certi pa se začnejo ob 20.18. ・

Praznik sira in vina 2018 Turistično društvo Bohinj

Kresna noč – žur do jutranjih ur Turistično društvo Bohinj

Foto: arhiv izvajalcev

Foto: arhiv izvajalcev

V soboto, 11. 8. 2018, vabimo vse zabave željne na tradicionalno Kresno noč. Pod Skalco bo veselo od 20. ure naprej. Tudi organizatorji že komaj čakamo na vrhunec zabave poletja. Glavna zvezda letošnje Kresne noči je skupina Tabu, ki letos slavi 20-letnico. V prvem delu večera bo za zabavo skrbel Gino Band, zadnjo uro in pol pa skupina Calypso. Tudi letos bomo po 22. uri začeli s prižiganjem svečk v jajčnih lupinicah, ob 23. uri pa bo na sporedu ognjemet. Cesta bo zaprta med 22.30 in 23.30. Vsi vabljeni na naš vrhunec poletne zabave! ・

Vabilo k oddaji vlog za najem prostorov na Kravjem balu Turistično društvo Bohinj

Tudi v letošnji sezoni Turistično društvo Bohinj organizira Kravji bal, kjer imamo na voljo prostore za razne dejavnosti. V kolikor bi želeli sodelovati, vas vabimo, da si na spletni strani preberete našo ponudbo. Tam so tudi prijavnice oz. vloge za posamezne prireditve ter – najbolj važno – datumi, do katerih morate prijavnice oddati. ・

Zven radosti – vpis v glasbene programe Vabimo vas k vpisu v glasbeni program KLAVIR – individualno učenje (45 min tedensko, 50 EUR mesečno), ki ga bom izvajala v šolskem letu 2018/19 z začetkom v oktobru in zaključkom v juniju. Prijave in svoje podatke (ime in priimek, ime otroka, naslov in telefonsko številko) lahko pošljete na elektronski naslov franka.pavic.sodja@gmail.com ali kot sporočilo na telefonsko številko 031 763 638 do 20. 9. 2018. Ob prijavi se bomo dogovorili za urnik in kraj izvedbe pouka. Dobrodošli! Franka Pavić Sodja

Kar težko verjamemo, vendar resnično letos pripravljamo že peto izvedbo Praznika sira in vina, ki postaja iz leta v leto bolj poznan po svoji ponudbi in programu ter dobrem obisku. Ponovno se trudimo, da bo ponudba sirarjev in vinarjev karseda pestra. Glavna novost je nov datum dogodka, ki bo zadnjo soboto v avgustu, 25. 8. 2018. Praznik smo želeli približati večjemu številu potencialnih gostov, saj je v tem času Bohinj še precej poln. Poleg tega smo malce spremenili koncept, saj bomo letos vrata odprli ob 15. uri popoldan. Program bo podobno kot v prejšnjih letih pester in stalno se bo nekaj dogajalo. Poleg tega pa bo zvečer tudi zabava s skupino Obvezna smer. Prireditev bomo zaključili ob 23. uri. Verjamemo, da bo letos prireditev obiskalo še več domačinov in poskusilo kako dobro vino, sir ali pa kakšno od speciali­ tet, ki jih bodo pripravili naši gostinci. Vabljeni 25. 8. 2018 med 15. in 23. uro v dvorano Danica. ・

BOHINJSKA BISTRICA 25. AVGUST 2018 DVORANA DANICA Želimo, da si Bohinjci vzamete čas za razvajanje in zabavo ob okušanju dobrega sira in vina. Za vas pripravljamo:

• bogat zabavni program • degustacije in prodaja sira in vina

• gastronomsko doživetje jedi, pripravljenih s sirom ali mlečnimi izdelki • živa glasba s skupino Obvezna smer

61. KRAVJI BAL, 16. SEPTEMBER 2018, UKANC

17

šport

Triatlon jeklenih vabi tudi tuje tekmovalce za Turizem Bohinj, Jure Sodja

Konec avgusta prihaja – kot že tolikokrat – Triatlon jeklenih. 26. avgus­ta bo že 32. izvedba in želimo si, da bi bila obiskana tako kot vsako leto, ali morda še bolje. Vse informacije na jure.sodja@bohinj-info.com. Vabimo vas k prijavi, še posebej vse ekipe, ki nas boste s svojo pri­ javo tudi po najboljših močeh podprle pri organizaciji. Cena je nižja le še nekaj dni! Vabimo vas, da všečkate našo stran na Facebooku in si ogledate novice na internetni strani. Tudi letos prosimo za večje število prostovoljcev, ki smo jim hvaležni za vsako leto posebej, da nam poma­ gajo pri tej zahtevni organizaciji. Na TIC-u imamo letake tudi v angleškem jeziku za vse goste, ki bi bili zainteresirani za ta dogodek, v angleščino pa smo prevedli tudi spletno stran, tako da se lahko na www.bohinj.si/triatlon prijavijo tudi tuji tekmovalci. S tem želimo to našo posebnost popeljati v svet in sčasoma narediti resnično mednarodno tekmo. Vidimo se zadnjo nedeljo v avgustu! ・

Na tekmah višjega ranga FIS pa je Katra nastopala v Beljaku, kjer se je uvrstila med najboljšo petnajsterico članic v Evropi. Zadnji vikend v juliju so se odpravili na prvo tekmo svetovnega pokala Grand Prix v nemški Hinterzarten. Katra se je brez težav uvrstila skozi kvalifika­ cije na tekmo. Na tekmi najvišjega ranga se je pomerila s članicami in pokazala dva dobra skoka ter osvojila 24. mesto. To je bila zanjo prva tekma za poletni Grand Prix. Z dobrimi skoki se je uvrstila na nadaljnja tekmovanja – v poletnem delu bo še kar nekajkrat tekmovala. Glavne tekme za Katro prihajajo v avgustu in septembru, njene nastope pa lahko spremljate naši Facebook strani – ssk bohinj.

Tek štirih srčnih mož ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina

Katra v Hinterzartnu, foto: arhiv SSK Bohinj

Foto: arhiv ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina

18. avgusta vas vabimo na Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera. Veseli bomo, če se teka udeležite kot tekmovalci, seveda pa vas toplo vabimo tudi na ogled teka. Start bo ob 10. uri pred mostom na Ribčevem Lazu. Tekmovalci bodo tekli v obratni smeri urinega kazalca. Ob progi jih bo na več mestih čakala glasbena spremljava različnih skupin in posameznikov. Pridite tudi vi, da z navijanjem pospremite tekmovalce, saj jim to vliva dodatnih moči, prireditvi pa da poseben pečat. Letos bo tek že enaindvajsetič. Dogodek smo nadgradili z dogaja­ njem na prireditvenem prostoru pod spomenikom štirim srčnim mo­ žem, kjer bo poskrbljeno s hrano za lačne, pijačo za žejne, varstvom za otroke in z veliko dogodki za otroke in mladostnike. Otroci se bodo lahko preizkusili na otroškem netekmovalnem teku. Vsak udeleženec bo dobil vrečko nagrad naših sponzorjev. Popoldan bo razglasitev re­ zultatov teka okoli jezera potekala v spremstvu glasbe. ・

V času počitnic smo odlično sodelovali s TNP-jem. V Nordijskem centru smo štiri dni gostili tabornike iz Belgije. Vsak dan je trideset tabornikov čistilo staro Hanssenovo skakalnico – z ročnimi orodji so skakalnico dobesedno obnovili, saj jo je že zaraščalo tudi do trimetrsko drevje. Za nagrado smo jim zadnji dan podarili spust po naši jeklenici in pripravili piknik, za glavno nagrado pa smo tri odpeljali na polet z jadralnim padalom v tandemu. Izjemna zahvala gre nadzornikoma Janezu Grašiču in Bojanu Gogali, ki sta tabornike vsak dan bodrila, jih pri delu usmerjala in jim tudi sama pomagala pri delu. Treninge na novih skakalnicah bomo izvajali vsak torek in četrtek. Vabimo tudi mlade nadobudne skakalce, da se nam pridružite. Vpis v skakalno šolo bo na treningu ob 18. uri! Člani SSK Bohinj pa bomo 4. septembra organizirali tekmo za slovenski pokal Cockta na vseh malih Hanssenovih skakalnicah. Lepa podpora domačinov bo mlade skakal­ ce zelo navdušila. Občane in občanke pa vabimo na edinstveni ZIPLINE, v avgustu ima­ mo odprto vsak petek, soboto in nedeljo od 16. do 20. ure. Vabljeni. ・

Katra izvrstna v svetovnem pokalu Grand Prix Brane Iskra, trener A-pro

V juniju smo tekmovali na revijalnih tekmah v Ljubljani, Kranju in Tržiču. Pokalne tekme so potekale v Žireh, Kranju in Mislinji. Z mlaj­ šo kategorijo smo skočili na počitnice, Katra pa se je z reprezentanco udeležila tekmovanj na mednarodni ravni. Žan Žnidar se je v sklopu Turizma Bohinj udeležil pohoda na Triglav. Miha Arh pa si je zaslužil polet z jadralnim padalom v tandemu z Vogla, pri čemer sem ga jaz kot trener odpeljal visoko nad Bohinjsko jezero.

Foto: arhiv SSK Bohinj

z a konec , ogl a si 040/202 384

Poklon in zahvala bohinjskim pevkam in pevcem Franka Pavić Sodja

Ob dnevu državnosti so se letos že drugič po božičnem koncertu zbrali odrasli bohinjski pevski zbori in soustvarili koncert v počastitev rojstnega dne Slovenije. Kdor poje, ve, da je lepo peti sam. Še lepše in osrečujoče pa je zapeti v mogočnem zboru pevcev, ki se zbero z željo, da skupaj obogatijo praznovanja ali zgolj razveselijo zbrano poslušalstvo. V tem velikem zboru so sodelovali ŽPZ Bohinj, Triglavske rož'ce, MePZ sv. Nikolaja, MePZ sv. Martina, MePZ sv. Križ in MPZ Franc Urbanc. Z glasbo so nas hrabrili in spodbujali k domoljubju tudi Trobilni kvintet Godbe Bohinj.

18 Zato se zahvaljujem, najprej zborovodkinjama Cilki Novoselec in Urški Zupančič ter zborovodji Klemenu Langusu za dodatne vaje, spodbudo in zgled pevcem ter za sodelovanje pri izvedbi. Hvala Tro­ bilnemu kvintetu, ki nas je vse še bolj »dvignil«, Martinu Zupancu in Roku Frelihu, ki sta popestrila naše petje s soli, in Krištofu Mikeljnu za spodbudno glasbeno spremljavo. Mateja Urh, hvala, ker si vedno pripravljena voditi naše glasbene dogodke. Drage pevke in dragi pevci! Veliko truda in odrekanja je treba, da se lahko pohvalimo s takšnimi koncerti. Hvala vam za vašo strpnost in sodelovanje, za dobro voljo in prijateljevanje. Brez vas tudi zborovodje nimamo kaj početi. Vaše veselje do petja in druženja naj ne usahne, ampak naj navdihuje vas in morebitne nove člane, ki so v naših vrstah prepotrebni. Z željo po ponovnem soustvarjanju vas lepo pozdravljam in vam želim Naj se glasi! ・

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

041/620 143

Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, klemen.meze@siol.net

VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA

POOBLA[^ENI SERVISER ZAVAROVALNICE TRIGLAV IN ADRIATIC

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

19

ogl a si 040/202 384

proizvodnja konstrukcij in strojev, d.o.o. MALOSERIJSKA PROIZVODNJA KOVINSKE KONSTRUKCIJE

INDUSTRIJSKO ODPRAŠEVANJE TRANSPORTNI SISTEMI

STROJEGRADNJA SERVIS / REMONT

NUDIMO: - razrez, peskanje, barvanje - pločevino, prole in cevi - možnost sodelovanja pri načrtovanju, izdelavi, sestavi in montaži, iskanju optimalnih dobaviteljev opreme, pridobivanju certikatov, marketingu, izbiri prodajne strategije in poslovnem modelu.

IŠČEMO NOVE SODELAVCE: ključavničar-varilec (m/ž):

Opis delovnega mesta: - priprava za varjenje, - rezanje, merjenje in prilagajanje elementov, - sestava in montaža kovinskih delov, - sestavljanje in postavljanje priprav za varjenje, - varjenje najzahtevnejših položajev in komponent, - rezanje s plamenom, - preverjanje zvarjencev na napake in skladnosti s specikacijami. Pričakujemo: - ustrezno poklicno izobrazbo oz. strojni tehnik - delovne izkušnje s področja varjenja - poznavanje materialov na področju varjenja, - prilagodljivost in vztrajnost pri delu.

produktni vodja (m/ž):

Opis delovnega mesta: - vodenje projektov, - optimizacija projektov, - načrtovanje, organiziranje, spremljanje, usklajevanje, evidentiranje in nadziranje poteka projetkov Pričakujemo: - ustrezno izobrazbo - izobrazbo s področja ekonomije ali s področja strojništva, - delovne izkušnje s področja kovinarske panoge, - prilagodljivost in vztrajnost pri delu.

Nudimo vam enoizmensko delo (občasno dvoizmensko - proizvodnja), stimulativno plačilo ter delo za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Prošnje za delo v našem podjetju lahko oddate po pošti na naslov: Venturia d.o.o., Ajdovska cesta 2, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom „za kadrovsko službo“ ali na email: venturia@venturia.si

z adnja s tr an

20