Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 1. JUNIJ 2018 ŠTEVILKA 6

Otvoritev 12. mednarodnega festivala alpskega cvetja

AKTUALNO

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

KULTURA

ŠPORT

Evropski teden mobilnosti – likovni natečaj

Prvomajska budnica in poklon štirim srčnim možem

Parada učenja letos tudi v Bohinju

23. Glasbeno poletje Bohinj

Zaključna produkcija Plesalnice Bohinj

Foto: Katarina Košnik

ak tualno

polovici junija. Vabimo vas, da nam v času objave posredujete predloge, pripombe in stališča k predlagani idejni zasnovi območja na naslov Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali elektronsko na obcina@bohinj.si. Rok za podajo predlogov, pripomb in stališč bo do 5. julija 2018. ・

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Od tiste nesrečne zadnje seje občinskega sveta, ki je zapečatila usodo mostu na Rju, mi vendarle ne da miru, da bi ob vsem trudu, ki smo ga vložili na občinski upravi, na to kar pozabil. Kot veste, je odločitev občinskega sveta na zadnji seji, ki ni izglasovala potrebnega povišanja sredstev v rebalansu, odnesla izgradnjo mostu v obliki, za kakršno smo pridobili gradbeno dovoljenje, in s tem tudi odobrena nepovratna državna sredstva. S projektom sem skušal skupaj z načrtovalci sicer še enkrat seznaniti svetnike, ki pa se sestanka v celoti niso udeležili, med prisotnimi pa je kljub dodatnim pojasnilom ostalo mnenje enako, da se sredstva na postavki mostu ne zvišujejo. Žal sem v svojem pisanju tokrat prinašalec slabe novice, da mostu ne bomo uspeli zgraditi. Dejstvo je namreč, da smo namensko za izgradnjo mostu na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja za most namenili 339.030 evrov odobrenih nepovratnih državnih sredstev za investicije na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin, ki jih z nerealizacijo projekta ne bomo prejeli. Ob tem smo za most namenili še odobrenih 40.000 evrov povratnih državnih sredstev za investicije, prav tako na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin, lastnih sredstev Občine Bohinj je bilo prvotno namenjenih 49.500 evrov. Po že sprejetem proračunu lani se je v procesu pridobivanja gradbenega dovoljenja in na podlagi načrta projekt razširil z uredit vijo počivališča na desni stani brega, poleg tega pa je porast cen v gradbeništvu za 28 odstotkov in premostitev višinske razlike 2,69 metra, ki na levem bregu Save zahteva izgradnjo mostovža v dolžini 35 metrov, ceno izgradnje mostu povišala na končnih 440.030 evrov. To pomeni, da bi od skup nih odobrenih državnih sredstvih v višini 379.030 evrov Občina Bohinj morala prispe-

Idejna zasnova ureditve območja ob smučišču Senožeta (del EUP »SE-3«)

Nataša Fujs, mag. varst. nar., Občina Bohinj Za območje ob smučišču Senožeta (Enota urejanja prostora »SE-3«) je predpisana izde-

Rok za oddajo prispevkov v juniju

vati zgolj 61.000 evrov. Predlog svetnikov, ki so zavrnili povišanje sredstev v rebalansu, je bil, naj vseeno zgradimo most za prvotno namenjena sredstva v poračunu, to je 300.000 evrov. To je seveda izvedljivo le s spremembo in okrnitvijo arhitekturnega načrta in ponovno pridobitvijo gradbenega dovoljenja, kar bi izgradnjo zamaknilo v leto 2019, s tem pa izgubimo odobrena nepovratna državna sredstva. Kljub temu, da smo za projekt že pridobili ponudbo domačega podjetja, da je po mojem mnenju most lep in tak, ki si ga Bohinj zasluži, nam ne preostane drugega, kot da odstopimo od projekta. Ob tem še to, državna sredstva lahko namensko porabimo zgolj za investicije, ki so s projektom tako daleč, da jih porabimo do oktobra tega leta, da potem na podlagi izvedenih del in računa ta sredstva lahko tudi pridobimo. Prav lahko se torej tudi zgodi, da je odločitev občinskega sveta skupaj z mostom odnesla tudi zajeten delež odobrenih državnih sredstev. Zato, da bi slučajno most ne bil zgrajen pred volitvami? Moje delo kot župan terja od mene, da delam do konca svojega mandata čim bolje za Bohinj in Bohinjke ter Bohinjce, torej tudi v letu, ko so na urniku volitve. Ne glede na vse se zahvaljujem vsem sodelavcem na občinski upravi in krajanom za potrpežljivost in sodelovanje pri pripravi projekta, za katerega sem do konca verjel in se trudil, da bi bil izpeljan. Žal je o tem projektu odločil najvišji organa odločanja, občinski svet, in preko tega ne morem.

Reševanje znamenite bukve Katarina Košnik

Tomo Jeseničnik je pred desetimi leti v Bohinju fotografiral bukev na Veglju in naredil fotografijo, ki je postala pomemben promocijski motiv Slovenije v svetu. Po burni zgodovini in predvsem številnih človeških posegih v njeno lubje je začela odmirati. Po mnenjih stroke, ki ji ni dajala upanja za preživetje, so se že lani na Občini Bohinj odločili, da je ne bodo podrli. Namesto tega so v upanju, da bo preživela obrezali odmrle dele in jo pustili. Optimistično so nove ukrepe za sanacijo bukve na Veglju na novinarski konferenci v ponedeljek, 28. maja predstavili v podjetju BGA SI d.o.o., ki so že začeli s prvo fazo sanacije drevesa. Bukev ima za seboj pestro zgodovino, Občina jo je že reševala, ko je pred leti že skoraj povsem visela proti jezeru, največ škode so povzročili obiskovalci, ki so z vrezovanji poškodovali lubje. »Verjamem da veliko ljudi misli, da bukvi ni pomoči, tudi strokovna stališča so bila taka, da jo je potrebno požagati. Vemo, da tako drevo raste 50 let in bi v tem primeru tu nastala

S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. lava Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Za območje stavbnih zemljišč (BC – športni centri) v enoti urejanja prostora (EUP) »SE-3« smučišče Senožeta je bila izdelana idejna zas nova ureditve in predstavlja predlog ureditve tega območja. Pripravljena je bila na podlagi pobud deležnikov, strateških ciljev občine ter omejitev in dejstev v prostoru in bo služila kot strokovna podlaga za pripravo OPPN-ja. Idejna zasnova bo objavljena na spletni strani Občine Bohinj, predvidoma v drugi

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. junija, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. julija 2018.

ak tualno

Foto: Katarina Košnik

praznina, zato smo se odločili, da poskušamo narediti vse, kar je v naši moči, da jo poskušamo ohraniti. Verjamemo, da bo zdravljenje uspešno in da bo ta bukev znova predstavljala simbol Bohinja in da bodo njene fotografije ponovno šle v svet,« je bil po prvih izvedenih ukrepih optimističen župan Bohinj Franc Kramar, ki se je že lani odločil, da je ne bodo podrli. V prvi fazi so izvajalci podjetja BGA SI d.o.o pregledali in sanirali lubje in nahranili drevo. »Bukev je v zadnjih letih precej hirala. V prvi fazi smo odstranili odvečno zemljo, pregledali koreninski sistem in ga premazali s posebnim gnojilom in z novo zemljo zasuli. Hkrati smo sanirali poškodovano lubje in ga zaščitili. Po mesecu dni bomo pregledali stanje, preverili, kako uspešni smo bili pri zaščiti lubja. Če bo lubje lepo zaščiteno, se bo tudi devo opomoglo,« je bil po prvih ukrepih optimističen Janez Mlakar iz podjetja. Bukev bo sicer potrebovala leta, da se ponovno okrepi in obraste, prvi rezultati sanacije pa bodo vidni že septembra. O tem, koliko upanja ostaja za devo, ki mu je stoka že napovedala konec je Mlakar povedal: »Pregledali smo vsa strokovna mnenja, ki vsa po vrsti bukvi napovedujejo konec. Tudi naši strokovnjaki so priznali, da jo bo zelo težko rešiti. Ampak, če ga lahko s čim rešimo, bomo poskušali in močno upamo, da so se strokovnjaki zmotili. Bo pa to delo po fazah in prva je bila zelo uspešna.« Bukev se je letos pomladi lepo obrasla in tudi hitro začela zeleneti, kar je gotovo dober znak, da se bohinjska bukev ne da kar tako. Veliko več upanja za preživetje bo gotovo imela, če jo bomo ljudje postili pri miru in ne bo prišlo do novih poškodb. ・

Konec maja začetek 12. mednarodnega festivala alpskega cvetja Katarina Košnik

V soboto, 25. maja se je s celodnevno tržnico domačih izdelkov in večerno slovesno otvoritvijo v Bohinju začel 12. mednarodni festival alpskega cvetja. V času 14. dnevnega festivala se bo v Bohinju zvrstilo veliko različnih dogodkov, delavnici in prireditev, ki jih bodo začinili vsakodnevni vodeni botanični izleti. Mednarodni festival alpskega cvetja je še pred uradnim začetkom 19. in 20. maja v Ukanc pripeljal okoli 2000 ljudi na Zlatorogovo prav ljično pot, kjer je vrtec Bohinj s številnimi sodelujočimi pripravili prireditev U konc' sveta so pravljice doma. Za uvod v festival so dan pred uradno otvoritvijo pred centrom TNP v Stari Fužini poskrbeli tudi člani otroške folklorne skupine Kulturnega društva Bohinj z 6. otroškim folklornim popoldnevom. Sobotni dan, dan uradnega začetka festivala, je bilo živahno predvsem v Bohinjski Bistrici pred Kulturnim domom

Joža Ažmana, kjer so se domačim ponudnikom znamke Bohinjsko/ from Bohinj na domači tržnici pridružili tudi drugi ponudniki iz Slovenije in s stojnicami dodobra napolnili travnik pred kulturnim domom. Zvečer se je s slovesno prireditvijo uradno začel festival. Avlo in prostor pred kulturnim domom v času festivala ponovno krasijo fotografije Petra Strgarja, vestnega zbiralca cvetličnih motivov v Bohinju. Letošnjo razstavo je ob 240. obletnici prvega pristopa na Triglav posvetil Triglavu in triglavskim rožam. Slovesnost, ki so jo naslovili »Štiri triglavske rože, nakar še Cankar« so nastopajoči predvsem glasbeno obarvali. S prečno flavto so nastopile Jerca Novak, Jerca Žmitek in Eva Jenstele, na harmoniko je zaigral Mitja Jeršič, zapela je Janja Hvala in člani Moš kega pevskega kvarteta: Igo Novak, Janez Gostiša, Matjaž Prah in Matej Kališnik. Podobe Bohinja je v sliko, ki je spremljala glasbene nastope ustvarila in združila Mojca Odar, progam je povezoval Tilen Artač.

Foto: Katarina Košnik

Z dobrotami s certifikatom Bohinjsko/from Bohinj so po prireditvi goste postregle članice Društva kmečkih žena in deklet Bohinja. Festival se bo s pestrim program nadaljeval vse do 10. junija, v tem času bo postregel s celo vrsto delavnic in drugih dogodkov ter prireditev, ki jih bodo krasili vsakodnevni vodeni botanični pohodi. Vsekakor bo tudi letos ponudil pesto izbiro, tudi za nas 'lokalce'. ・

Boštjan Mencinger novi predsednik Turističnega društva Bohinj Katarina Košnik

V torek 29. maja je bil v dvorani Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici izredni občni zbor Turističnega društva Bohinj, na katerem so izvolili novega predsednika. Turistično društvo Bohinj bo naslednja tri leta do dokončanja mandata Upravnega odbora, kot so se odločili na občnem zboru vodil Boštjan Mencinger. ・

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 6. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno

Evropski teden mobilnosti 2018 – Likovni natečaj Iva Lapajne, občinska uprava Občine Bohinj

Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe

Objava: 1. junij, spletna stran Občine Bohinj in Bohinjske novice Trajanje: od 1. junija do 28. avgusta 2018 Občina Bohinj v sklopu projekta Evropski teden mobilnosti 2018 – trajnostna mobilnost v Bohinju razpisuje likovni natečaj. Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Sklada za podnebne spremembe.

1. Tema natečaja: Potovalne navade po Bohinju nekoč in v prihodnosti

Danes lahko Bohinj raziskujemo brez osebnega vozila, a vendar pest rosti prevoznih sredstev kar ni videti konca. Nekoč pa so ljudje veliko več hodili, kolesarili in jahali. Kdo ve, kako se bodo razvila prevozna sredstva v naši prihodnosti? Tu lahko nastopite mladi ustvarjalci in s svojimi izvirnimi idejami sodelujete na likovnem natečaju. Domišljija ne pozna meja.

Vsi avtorji bodo prejeli priznanje in simbolično nagrado za sodelovanje na natečaju. Vsi izdelki bodo razstavljeni ob otvoritvi tedna mobilnosti v Bohinjski Bistrici na prizorišču osrednjega dogajanja – na parkirišču pri tržnici. Izdelki bodo razstavljeni tudi celoten čas dogajanja, vse do zaključne prireditve 22. septembra v avli Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici.

12. Dokumentacija natečaja in informacije

Dokumentacija natečaja (prijavni obrazec) je na voljo od dneva objave natečaja do izteka roka na spletni strani Občine Bohinj na povezavi http://obcina.bohinj.si/Razpisi ali v času uradnih ur v pisarni št. 8 Občine Bohinj. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu Občine Bohinj pri Ivi Lapajne (577 0115) iva.lapajne@obcina.bohinj.si in pri Zdenki Žido, akademski slikarki (051 393 740). ・

Izvedba akcije Pešbus

Za organizatorje: Občina Bohinj, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Nataša Fujs

2. Splošni in posebni pogoji natečaja:

2.1. Likovni natečaj je razpisan za dve starostni skupini: a) predšolski otroci in prva triada OŠ, ki pri ustvarjanju izhajajo iz potovanja po gozdu (biotska raznovrstnost, lepote letnih časov, gozdnih živali ali gozdnih plodov ter razgledov ...), b) druga in tretja triada OŠ, ki naj upoštevata trajnostno mobilnost (potovalne navade, zelene poti do šole) na temo okolju prijaznih prevoznih sredstev in parkirišč. 2.2. Na natečaju lahko sodeluje posameznik ali skupina. 2.3. Posameznik ali skupina učencev pripravi likovni izdelek. 2.4. Pri ustvarjanju ni omejitev za vrsto izdelka, izbiro materiala ali vrsto tehnike. Pomembno je, da udeleženci uporabijo svojo kreativ nost, domišljijo in ustvarjalnost. a) Izdelek je lahko: risba, slika, plakat, znamka, poster, strip. b) Tehnike, materiali: svinčnik, barvice (suhe, tempere ...), voščenke, tuš, naravna lepila in drugi naravni materiali. c) Podlaga: papir, les, karton, korenine, kamen in drugi materiali, ki jih najdete v naravi ali na podstrehi. 2.5. Vsak avtor ali skupina lahko pošlje največ dva izdelka.

3. Rok in način oddaje:

Rok za oddajo izdelkov je 28. avgust 2018. Kreativne izdelke, ki jih prijavljate na natečaj, lahko skupaj s prijavnim obrazcem oddate osebno v tajništvo Občine Bohinj ali pošljete na naslov Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica s pripisom: »Za likovni natečaj – Evropski teden mobilnosti 2018«. Vsebina prijave: Kreativni izdelek in prijavni obrazec. Na hrbtni strani vsakega izdelka zapišite: ime, priimek in starost avtorja (otroka, učenca, skupine), tehniko risanja, material, ki je uporabljen pri izdelavi, in opis izdelka. Prijavni obrazec podpišejo tudi starši ali zakoniti zastopniki otroka.

4. Kriteriji ocenjevanja:

Imenovana komisija bo ocenila prejete izdelke in jih vrednotila po sledečih kriterijih: -- izvirnost, -- kreativnost, -- interpretacija teme.

5. Nagrade:

Komisija bo od vseh pravočasno prispelih prijav izbrala tri najboljše izdelke, ki bodo prejeli posebne nagrade. Nagrade bomo podelili na zaključni prireditvi tedna mobilnosti, 22. septembra 2018. Udeleženci bodo predhodno obveščeni o izidu natečaja.

Prihod udeležencev Pešbusa pred osnovno šolo, foto: Nataša Fujs

Od 21. do 25. maja smo v Bohinjski Bistrici za učence od 1. do 3. raz reda izvajali aktivnost, imenovano Pešbus. Namen Pešbusa je organizirano spremstvo otrok v šolo, kjer jih v skupinah peš pospremimo po začrtanih poteh, označenih postajah Pešbusa in po stalnem urniku. Otroci tako vsak dan naredijo nekaj za svoje zdravje, na sprehodu se družijo z vrstniki, ves čas pa so v spremstvu odrasle osebe. Spodbujanje prihoda v šolo peš, s kolesom, skirojem ali podobno je velika prednost, predvsem z vidika vsakodnevne fizične aktivnosti, spodbujanja osebnega in socialnega razvoja otrok ter krepitve občutka odgovornosti in zavesti o lastnih zmožnostih. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Z zgodnjim razvijanjem zdravih navad, kot je pešačenje, vzgajamo ozaveščene posameznike z zdravim in okolju prijaznim življenjskim slogom. Če otroci v šolo pešačijo, se zmanjša število poti, opravljenih z avtomobilom, in posledično tudi količina škodljivih izpustov v okolje. Akcija Pešbus je potekala v sodelovanju Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, Občine Bohinj, Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj. Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj so v tednu izvajanja akcije Pešbus otroke spremljali v šolo. Pot je vsak dan spremljalo vsaj 5 spremljevalcev, pridružili pa so se tudi nekateri starši. Skupaj se je Pešbusa udeležilo 32 otrok, 5 spremljevalcev in 5 staršev. Vsi posamezni udeleženci so skupaj v petih dneh prehodili skoraj 120 km. Akcija Pešbus se bo nadaljevala v mesecu septembru v okviru projekta Peš je IN, avto bo(HIN) – trajnostna mobilnost v Bohinju v sklopu Evropskega tedna mobilnosti. Akcija je bila zelo uspešna in odziv pozitiven. Zadovoljni smo nad številnim odzivom staršev in otrok, ki so se Pešbusa udeležili. Zahvaljujemo se vsem udeležencem in drugim, ki so pripomogli k uspešni izvedbi Pešbusa, predvsem staršem spremljevalcem, članom Društva upokojencev Bohinjska Bistrica in Društva invalid Bohinj, ki so vsa-

ak tualno

kodnevno spremljali otroke v šolo, zahvala gre tudi Policijski postaji Bohinjska Bistrica za udeležbo pri izvajanju Pešbusa ob jutranjem prihodu v šolo.

»Podporo in materiale za izvedbo Pešbusa v mesecu maju nudi IPoP – Inštitut za politike prostora v okviru programa Aktivno v šolo, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano.« ・

Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb obiskali energetske točke Ambrož Černe, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Foto: Ambrož Černe, RAGOR

15. maj je svetovni dan podnebnih sprememb. V sklopu aktivnos ti informacijske točke Europe direct Gorenjska smo ta dan obeležili z obiskom energetskih točk na Pokljuki. Vodja dogodka g. Metod Čufar je povedal nekaj besed o podnebnih spremembah in vplivih le-teh na zemeljske energije. Udeleženci so spoznali delovanje energetskih točk, se sprehodili med njimi in na posameznih točkah posvetili nekaj časa meditaciji. Poleg tega so spoznali energijsko moč naših dreves in tudi to, kako ta vplivajo na naše počutje in zdravje. Zemeljske energije so v sicer zelo deževnem dnevu na Pokljuko vendarle privabile nekaj žarkov sonca in s tem okoli dvajset udeležencev. Bilo je poučno in sproščeno. Organizator dogodka je bila informacijska točka Europe direct Gorenjska, ki ima sedež na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske. Ta poleg informiranja lokalnega prebivalstva o njihovih možnostih in pravicah v Evropski uniji ob različnih evropskih in svetovnih dnevih prireja tovrstne dogodke. Projekt Europe direct delno financira Evropska unija, delno pa občine Bohinj, Gorje, Bled, Jesenice in Kranjska Gora. ・

Hrabro dejanje 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe maja 1990 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska

Letos mineva 28 let od izdaje »ukaza« Republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije o premeščanju orožja Teritorialne obrambe v skladišča, ki so bila pod nadzorom JLA, in 18 let od prvega srečanja poveljnikov 16 občinskih štabov Teritorialne obrambe (TO), ki orožja niso izročili JLA. Pobudnik prvega srečanja je bilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, ki je bilo tudi gostitelj srečanja 10. maja letos v Radovljici. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. Med občinskimi štabi TO, ki niso izvršili ukaza, so bili štabi iz vse Slovenije.

Ukaz o premeščanju orožja je bil izdan 15. maja 1990, končni rok za uresničitev pa 19. maj 1990 do 20. ure. Tedanje predsedstvo Republike Slovenije je 18. maja 1990 sprejelo sklep o prenehanju izvrševanja ukaza in s tem potrdilo pravilnost odločitev občinskih štabov TO, da orožja ne dajo. Na lanskoletnem srečanju poveljnikov so se le-ti odločili za nadaljevanje pridobivanja in urejanja dokumentov in zbiranje osebnih pričevanj o dogajanjih v času od 15. do 19. maja 1990 in do začetka agresije junija 1991. Gradivo bo nared do letošnje 50. obletnice Teritorialne obrambe. Dejstvo je, da so bile razmere za izvrševanje ukaza v posameznih slovenskih regijah različne. Nekateri občinski štabi TO niso imeli možnosti, da bi se izvršitvi ukaza uprli, saj je bilo orožje v objektih JLA, nekateri pa so se in zadržali orožje, kar je zagotovilo dragoceno oborožitev v osamosvojitveni vojni leta 1991. Neizvršitev ukaza je bilo v času, ko je bila TO del oboroženih sil federacije, hrabro dejanje. Poskus odvzema orožja TO ni uspel in ni šlo ne za razorožitev in še manj za samorazorožitev. Skoraj vsi občinski štabi TO v Sloveniji pa so do oktobra 1990 in do začetka agresije JLA na različne načine pridobivali svoje orožje iz skladišč pod nadzorom JLA. Orožje, ki ni bilo predano, so hranili v tajnih skladiščih pri zaupanja vrednih posameznikih in organizacijah, za kar jim gre iskrena zahvala, saj so tedaj tvegali svoja življenja. Udeleženci srečanja se ne strinjamo z javnimi diskreditacijami vloge in pomena TO v letih 1990 in 1991, saj je prav ravnanje 16 občinskih štabov TO dokazalo njihovo odgovorno delovanje v korist Slovenije. Občinski štabi TO, ki niso izročili orožja TO JLA: Brežice, Dravograd, Jesenice, Kranj, Krško, Lendava, Litija, Mozirje, Radlje ob Dravi, Radovljica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Tržič, Velenje in Žalec. ・

Potujoča trikotničarka – tujerodna vrsta školjke v celinskih vodah Nataša Fujs, mag. varst. nar., občinska uprava Občine Bohinj

Bohinjsko jezero je največje naravno jezero v Sloveniji. Je izjemen biser Julijskih Alp in ima velik pomen kot izjemna naravna danost in hkrati bogat vir priložnosti za aktivnosti v naravi. Povečana aktivnost in dejavnost na nekem območju lahko v nekaterih primerih prinaša tudi manj prijetne posledice. V zadnjih desetletjih smo priča velikemu razmahu trgovine, transporta in drugih potovanj, ki za seboj poleg pozitivnih prinašajo tudi nekatere negativne posledice. S povečanimi aktivnostmi in transportom lahko hitreje in bolj obsežno povzročamo nameren ali nenameren vnos večjega števila tujerodnih vrst. Tujerod ne vrste predstavljajo vedno večjo problematiko, saj imajo nekatere t. i. invazivne vrste škodljive ekološke in gospodarske vplive, vplivajo pa lahko tudi na zdravje ljudi. Zavedanje o posledicah vnosa tujerodnih in invazivnih vrst je močneje prisotno šele v zadnjih desetletjih, ko je postalo jasno, da so invazivne vrste eden izmed pomembnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti. Bohinjsko jezero leži v osrčju Triglavskega narodnega parka in ima velik pomen za naše naravno okolje, predstavlja pa tudi čisto in neo krnjeno naravno kopališče za kopalce ter nudi mnogo možnosti za različne športne aktivnosti na vodi. Prav povečana aktivnosti na vodi pa lahko povzroči vnose tujerodnih vrst v jezero. Pogost primer vnosa tujerodnih vrst so »slepi potniki«, ki potujejo preko neočiščenih plovil z jezera na jezero. V začetku aprila so člani Društva za podvodne in vodne dejavnosti Bohinj na obali Bohinjskega jezera odkrili eno lupino školjke, imenovane potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha), marsikomu poznana tudi kot zebrasta školjka. Pojav tujerodne školjke v Blejskem jezeru je že prizadel vse ljubitelje Bleda in Blejskega jezera. Školjka Dreissena polymorpha je namreč ena izmed najbolj invazivnih tujerodnih vrst, ki se je po vodnih poteh v Evropo razširila iz porečij Bajkalskega jezera, Azovskega in Črnega morja. Glede na hitrost širjenja in način razmnoževanja obstaja potencialna nevarnost, da bi se razširila naprej. Školjka se namreč lahko zelo hitro prilagodi na novo okolje in množično razraste po trdi podlagi. Taka vrsta lahko vpliva tako na prehranjevalne verige v vodnem oko-

ak tualno , turizem in gospodars t vo lju kakor tudi na biotsko pest rost. Ker prerašča vodne objekte, lahko povzroča ekonomsko in gospodarsko škodo, zaradi ostre lupine pa jo je treba odstranjevati tudi iz kopalnih območij in rekreacijskih površin. Potujočo trikotničarko zlahka prepoznamo po trikotno oblikovani lupini s prečno razporejenimi temnimi progami, po katerih je školjka dobila tudi vzde¬vek – zebrasta školjka. Odrasle školjke merijo od 0,6 do 4,5 centimetra. Tudi člani Društva za podvodne in vodne dejavnosti Bohinj (DPVD Bohinj) se dobro zavedajo pomena ohranjanja našega naNajdena lupina potujoče trikotničarke, ravnega jezera, zato so v sklopu foto: Robert Jensterle, DPVD Bohinj vsakoletne čistilne akcije v mesecu aprilu temeljito preiskali območje jezera, kjer je bila lupina školjke najdena. Ker razen ene prazne lupine potujoče trikotničarke drugega primerka niso našli, smo si vsi precej oddahnili, saj najverjetneje do naselitve te školjke v naše jezero še ni prišlo. Kljub vsemu pa je ta najdba lahko opozorilo za vse, zato želimo dodatno opozoriti na problematiko vnosa tujerodnih vrst. Vsi uporabniki ter izvajalci aktivnosti na vodi lahko pripomorejo k preprečevanju vnosa potujoče trikotničarke ter drugih vrst z ustreznim ravnanjem in pregledovanjem svoje opreme pred vstopom v jezero. Potujoča trikot ničarka se zlahka pritrdi na vsa plovila in drugo športno, potapljaško, ribiško ter kopalno opremo ipd. Plovila, kakor tudi ostala oprema, morajo biti pred vstopom v jezero ustrezno in temeljito pregle dana in očiščena, tudi v zarezah na trupu plovila. Odstrani se blato, vodne rastline in školjke. Školjke so lahko tudi manjše, zato je treba plovilo očistiti temeljito. Plovilo se očisti z vročo vodo (najmanj 45° C) in ustrezno posuši (7–14 dni). Tudi oprema ribičev, potapljačev in kopalcev se za preprečevanje vnosa školjke dobro pregleda in opere z vodo 45–50 ° C in dobro osuši (vir ter več informacij v: Kus Veenvliet J., Remec Rekar Š., Roz¬man S., Lesjak R. 2013. Potujoča trikotničarka – zaustavimo širjenje invazivne školjke). Prav tako izvajalce rekreativnih in športnih aktivnosti ter uporabnike športnih veslaških plovil k odgovornemu ravnanju zavezuje Odlok o plovbnem režimu v občini Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 2/16 in 5/16). Odlok poleg urejanja plovbnega režima prepoveduje onesnaževanje voda, obale in obrežja, posebej pa poudarja zaščito pred tujerodnimi vrstami. Prepovedana je namreč plovba plovilom, ki niso očiščena tako, da je onemogočen vnos tujerodnih vrst v celinske vode. V Sloveniji je trikotničarka še omejena na določena območja (npr. območje Drave in Blejskega jezera). Zaradi okoljske in gospodarske škode, ki jo lahko povzroči, moramo preprečiti njeno širjenje v druga vodna telesa. Zato apeliramo na vse obiskovalce in izvajalce vodnih aktivnosti, da poskrbijo za ustrezno ravnanje in plovil ter ostale opreme ne prinašajo v Bohinjsko jezero, če le-ta ni temeljito očiščena in pregledana. Le z ustreznim ravnanjem in preprečevanjem vnosa tujerodnih vrst lahko vsi uporabniki pripomorejo k ohranjanju našega naravnega jezera in preprečevanju širjenja invazivne školjke v naše jezero. ・

Slovesno odprtje razstave Divjina Rusije in podpis dogovora o pobratenju Triglavskega narodnega parka in Naravnega rezervata Kronotski iz Rusije Tina Markun, TNP

Javni zavod Triglavski narodni park je ob sodelovanju z ruskim Naravnim biosfernim rezervatom Kronotski s Kamčatke dne 18. maja 2018 v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj pri pravil slovesno odprtje fotografske razstave z naslovom Divjina

Foto: Tina Markun

Rusije. Ob tej priložnosti sta Triglavski narodni park in Naravni rezervat Kronotski podpisala tudi dogovor o pobratenju z name nom izmenjave strokovnega znanja in izkušenj. Slavnostni govornik minister za zunanje zadeve Karel Erjavec je v uvodnem nagovoru pozdravil novo sodelovanje med Triglavskim narodnim parkom in ruskim Naravnim rezervatom Kronotski in povedal, da novi sporazum o pobratenju obeh zavarovanih območij predstavlja čudovito priložnost za medsebojno podporo in sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj ter da je kljub različnim izzivom poslanstvo obeh vendarle podobno, usmerjeno v izobraževanje, varstvo narave in znanstveno ter kulturno proučevanje. Direktor Triglavskega narodnega parka mag. Janez Rakar je poudaril, da mednarodno sodelovanje zavarovanih območij pri izmenjavi znanja in izkušenj zelo koristi in pomaga pri upravljanju ter da je ohranjanje narave, ki ne pozna državnih meja, naša skupna skrb. Navzoče sta pozdravila še svetovalka veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji Galina Zamjatina in svetovalec za vprašanja znanosti, kulture in izobraževanja ter vodja Ruskega centra znanosti in kulture Jurij Metelev. Izrazila sta zadovoljstvo ob vzpostavitvi sodelovanja Slovenije in Rusije tudi na področju varstva narave, ki predstavlja novo obliko sodelovanja med državama. V nadaljevanju je zavarovano območje Kronotski in razstavo Divjina Rusije predstavil namestnik direktorja Naravnega rezervata Kronotski Roman Korchigin. Do pobude za sodelovanje je prišlo v času študijskega obiska predstavnikov ruskih parkov po evropskih zavarovanih območjih ob obeležitvi 100. obletnice organiziranega varstva narave v Rusiji, letu naravnih rezervatov in letu ekologije, ko je delegacija oktobra 2017 obiskala tudi Triglavski narodni park. Naravni rezervat Kronotski obsega 1.300.000 hektarjev in je namenjen predvsem raziskovanju, saj se nahaja na težje dostopnem ruskem Daljnem vzhodu. Letno ga obišče približno 3000 turistov. Območje je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Na razstavi Divjina Rusije so predstavljene fotografije 40 zavarovanih območij Rusije svetovno znanih naravoslovnih fotografov. Prikazuje fantastične pokrajine in zanimive zgodbe iz življenja živali. Direktor naravnega parka Kronotski, ki je Slovenijo in Triglavski narodni park obiskal drugič, je povedal, da ima razstava širši namen, in sicer nagovor k razmisleku, kako pomembno je ohranjati neokrnjeno naravo, ter obiskovalce odprtja razstave povabil, da obiščejo čudovito Rusijo, ki se ponaša z izjemno naravo: velikanskimi gejzirji, najčistejšimi rekami in jezeri, starodavnimi gozdovi, vodami Tihega ocena, barvitimi stepami in čudovitimi gorami. V kulturnem programu je sodelovala vokalna skupina Ruski talisman, ki deluje v okviru Ruskega centra znanosti in kulture. Po slavnostnemu odprtju in podpisu sporazuma o pobratenju so si obiskovalci ogledali več predstavitvenih filmov ruskih zavarovanih območij. Razstava Divjina Rusije bo na ogled do konca avgusta, in sicer v Infocentru Triglavska roža Bled, Centru TNP Bohinj, Informacijskem središču Dom Trenta, Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori in Info točki TNP Zelena hiša TIC Kobarid. Triglavski narodni park s slovesnim odprtjem razstave obeležuje evropski dan parkov, ki ga praznujemo 24. maja. Ta dan združuje parke in zavarovana območja po vsej Evropi v skupni misli približati ljudem naravo in jih ozaveščati o pomembnosti ohranjanja naravnih lepot v zavarovanih območjih ter o pomembnosti trajnostnega upravljanja. ・

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

Najem stojnic na različnih prireditvah TD Bohinj TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Vsako leto imamo v TD Bohinj več prireditev, kjer nudimo tudi možnost najema stojnic, prostorov in podobno za najrazličnejše dejavnos ti. Radi bi poudarili, da so razpisi za Kravji bal, Praznik sira in vina, Slovenske večere v kampu Danica, Triatlon jeklenih in Kresno noč na naši internetni strani www.bohinj-info.com med novicami. Vabimo vas k oddaji vlog. ・

INTERVJU

David Hriberski – Tvoja zgodba je večja, kot si misliš Katarina Košnik

Vir: David Hriberski, spletna stran

David Hriberski iz Bohinjske Bistrice je leta 2003 je zaklju čil srednjo gostinsko šolo, smer kuhar. Tri leta je bil zaposlen kot kuhar, nakar je šel delat v proizvodnjo. Po dveh letih je v proizvodnji doživel nezgodo pri delu in za štiri mesece ostal na bolniški in v tem času sprejel odločitev, da si spremeni življenje. Danes je med drugim direktor regijske prodaje v podjetju Etrad3, d. o. o., direktor in solastnik podjetja Optimaplus, d. o. o., ustano vitelj Apartments Green Paradise D & S. »Ranjeno srce, neuspehi, prazna denarnica ... vam v življenju lahko dajo najboljše lekcije, največje šole. Zaradi izkušenj pa pos tanejo eno največjih daril življenja in priložnost, da greste naproti svojim sanjam in nikoli ne odnehate. Zapomnite si – življenje se vedno dogaja ZA NAS in nas vedno podpira, čeprav včasih ne ves te, zakaj se vam kaj dogaja. Ampak ko boste pogledali nazaj, bo vse imelo smisel. Delajte na sebi, vztrajajte in dajte vse od sebe, da postanete čim boljša oseba. Postanite in ostanite tako močni, da si boste vedno upali slediti svojim sanjam, ne glede na vse. Ne živite življenja drugih ljudi! Vzemite si čas zase, najdite sebe ter živite svoje sanje – to si jaz želim za vas!« Tako David napoveduje svoj prvenec: »Tvoja zgodba je večja, kot si misliš«. Ob izidu svoje prve knjige je odgovoril tudi na nekaj mojih vprašanj.

Od kod motiv za to, da si se lotil knjige? Največja inspiracija je bilo leto 2013, ko sem se odpravil v Las Vegas na en seminar zaradi svojega dela, čeprav še štiri mesece pred tem nisem imel denarja za pot. Ampak jaz verjamem, da ko si človek nekaj resnično želi, bo vedno našel pot, da to doseže. Nasprotno, če si tega ne želiš, tudi zelo hitro najdeš cel kup izgovorov, da tega ne narediš. Jaz sem takrat iskal poti in sem se, glede na to, da sem kuhar, takrat za štiri mesece vrnil delat kot kuhar, nabiral sem gobe in jih prodajal in nato še prodal avto, da sem zbral denar za pot. Potem je navdih prišel na vožnji iz Los Angelesa do Las Vegasa, ko se je mimo pripeljal kamion z napisom Your story is bigger than you think (Tvoja zgodba je večja, kot si misliš), fotografijo sem potem tudi izbral za naslovnico. Takrat sem imel občutek, da ta kamion, ki se je pripeljal pred mene, tam stoji samo za mene in to je bilo takrat zame sporočilo. Verjamem namreč, da nam življenje vedno prinaša sporočila. Takrat sem si tudi rekel, da ko bom sam dosegel svoje cilje, izpolnil svoje ambicije oz. to, kar si jaz želim, takrat bom napisal svojo knjigo. Tudi jaz želim to, kar sem sam prejel od drugih preko knjig, preko seminarjev, predati naprej, prispevati nazaj in dati ljudem en navdih, inspiracijo. Si še vedno tak, da iščeš, poslušaš sporočila iz življenja, okolice? Vedno. Lahko je to v okolici, kakšna objava kjer koli. Če se pravilno vprašaš, je lahko vse sporočilo. Večkrat poslušam ljudi, ki govorijo o tem, kje vse imajo probleme. Če pristopiš s to miselno naravnanostjo, se um dejansko zapre in ne išče rešitve. Če mi stvari obrnemo in si rečemo: »V redu, imam izziv, neko situacijo,« in se vprašamo, kako bi to rešili, kako bi našli pot, potem lahko dobimo sporočila od vsepovsod okoli nas. Samo dovoliti si moramo, da jih vidimo, da jih slišimo in tudi začutimo.

Najpomembneje je torej najprej sploh vedeti, kaj si v življenju želiš? Ja, seveda. Velikokrat se pogovarjam z ljudmi in vidim, da marsikdo niti ne ve, kaj v življenju sploh želi. Če ne veš, kaj hočeš v življenju, potem tudi ne veš, kaj boš dobil in tudi ne veš, a si zadovoljen, ali si srečen, ali si uspel ali ne. Mislim, da je prva stvar to, da si vzameš čas zase in temeljito premisliš, kaj je tisto, kar v življenju želiš početi ali doseči. Vem pa nekaj, da če samo čakaš, se tudi nič ne zgodi. Jaz sem človek akcije in jaz sem do tega, kar si resnično želim, prišel preko tega, da sem ogromno različnih stvari poskusil. Tudi ko sem leta 2009 delal v proizvodnji in imel nezgodo ter potem štiri mesece bolniškega staleža, sem vedel samo to, česa nočem več delati, kaj pa si želim, nisem imel pojma. Potem sem brskal naprej in so prišle priložnosti, učitelji. Moraš pa si dovoliti, da greš v neznano, izven cone udobja, poznanega.

Komu, misliš, je knjiga namenjena? Predvsem tistim, ki od življenja hočejo kaj več, ki iščejo notranjo srečo, ki iščejo svoje poslanstvo, ki si želijo poslovno uspeti. Tistim, ki delajo stalno na sebi. Vem, da če hočeš spreminjati svet, svojo okolico, moraš najprej začeti pri sebi. Mislim, da so knjige najmočnejše orodje za spreminjanje svojega lastnega uma. Namen knjige je skozi zgodbo ljudem dati navdih, naj delajo na sebi, naj si privoščijo sanje in naj se tudi obkrožajo s pravimi ljudmi. Kakršne koli situacije v življenju pridejo, lahko to vzamemo kot darilo, kot nekaj, kar nas v življenju prestavi na naslednjo stopničko.

Kako dolgo je nastajala knjiga? Knjiga je nastala zelo hitro. Leta 2013, ko se je pred mano pripeljal tisti kamion, sem se odločil. Potem ob vrnitvi iz ZDA ni šlo vse tako, kot sem si zamislil, bilo je še kar nekaj vzponov in padcev. Potem ko sem leta 2017 dosegel tisto, kar sem si vedno želel, so se tudi v meni začele stvari spreminjati in sem se vprašal, kaj je tisto, kar še manjka. Takrat sem se spomnil tiste obljube, ki sem si jo dal, da napišem knjigo. Potem sem se konec leta 2017 odločil, poklical v Kristalno palačo in za 28. marca rezerviral dvorano in naročil pogostitev za predstavitev knjige. 27. novembra je bilo vse, kar sem imel: dvorana, šampanjec, naročene kanapeje in naslov za knjigo. In seveda tisto najbolj pomembno, lastno močno in gorečo željo, da grem s knjigo ven. Tako da je potem knjiga zelo hitro nastala in tudi večina ljudi, ki jo je prebrala, je rekla, da jo tudi prebereš tako, da začneš in ne moreš nehati. Pripravljaš predstavitev knjige tudi na Gorenjskem? Tako je. V sredo, 6. junija, bom ob 18. uri knjigo predstavil v Čebelarskem razvojno izobraževalnem centru v Lescah. Vsi lepo povabljeni, jaz se bom zagotovo potrudil, da boste s srečanja odšli zadovoljni. Hvala. ・

iz na ših kr a je v

Prvomajska budnica in poklon štirim srčnim možem Glasbeno društvo Bohinj

Letošnje prvomajsko glasbeno popotovanje smo ob praznovanju 240-letnice osvojitve Triglava namenili tudi spominu prvopristopnikom: godbeniki smo obiskali hiše, kjer so bivali ti vrli možje, in pri spominskih ploščah zaigrali mogočno melodijo Oj, Triglav, moj dom – na Koprivniku 10 (Pr' ta zgornjem Jurjovcu) – Luki Korošcu, v Jereki 17 (Pr' Kosu) – Matevžu Kosu, v Stari Fužini 158 (Pr' Padarju) – Lovrencu Willomitzerju, na Savici 6 (Pr' Rožiču) – Štefanu Rožiču. Dan je bil naporen, kljub temu pa izjemno bogat. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas pozdravili odprtih misli in veselega srca. Hvala našemu zvestemu prevozniku, Bojanu Jensterletu; posebna zahvala za sprejem in pogostitev velja tudi potomcem prvopristopnikov: Ivici Dijak in njenim sorodnikom s Koprivnika, Romanu Smukavcu iz Jereke, Anici Rozman iz Stare Fužine, Branku Zupanu s Savice – to so druženja, ki ne zbledijo! Bilo je dobrotno, iskreno, prisrčno, kot so bili srčni prvi osvajalci Triglava. ・

INTERVJU

Kamenko Pajič Pr’ ta zgornjem Jurjovcu-Koprivnik, Foto: Pavel Korošec

Godba Bohinj je kot večina slovenskih pihalnih orkestrov zarana prebudila občane in naznanila prvi majski dan. S koračnicami in lepimi melodijami je popestrila praznik dela. Ob 7. uri smo godbeniki v Bohinjski Bistrici pospremili člane AMD Bohinj v »motorizirani povorki« in zaigrali prvo budniško koračnico ter pozdravili Bistričane na parkirišču ob trgovini Mercator. Vstopili smo v avtobus prijaznega šoferja Bojana in začeli glasbeno potovanje po bohinjskih vaseh. Pot nas je vodila na Nomenj, Koprivnik in skozi vasi Zgornje in Spodnje bohinjske doline, kjer smo v vaških jedrih »prebujali« krajane; podoknico smo zaigrali tudi oskrbovancem Doma sv. Martina v Srednji vasi, ob Bohinjskem jezeru pa s poskočnimi melodijami pozdravili obiskovalce Bohinja. V počitniškem naselju Polje, pri Apihu, smo izvedli promenadni koncert in se srečali tudi z zakoncema Danilom in Barbaro Türk.

Pr’ Kosu, Foto: Pavel Korošec

Katarina Košnik

Kamenko Pajič je profesionalni foto graf, rojen v Ljublja ni. Svoja prva leta življenja je z družino preživel v Bohinju, ki ga še vedno smatra kot svoj dom, čeprav ga je pot kasneje v življenju vodila najprej na Balkan, kasneje v ZDA, v Wa shington, kjer tudi živi in dela. Zadnje mesece v svoj objek tiv lovi motive svoje ga rojstnega kraja, Foto: Kamenko Pajič kjer je na obisku pri sorodnikih. Med fotografijami, ki jih je posnel za številne medijske hiše, najdemo vse od športa, politike, glasbe do zbirke fotografij, ki so nastale v času vojne v Bosni. Prav iz tega obdobja je nastala tudi knjiga »Storm Over the Balkans«, v kateri so človeške zgodbe v času vojne ujeli lokalni fotografi tega območja. Je tudi fotograf, ki je v svoj objektiv ujel velika imena glasbe in športa, kot so Rolling Sto nes, BB King, U2, Sarah Brightman in Michael Jordan. Njegove fo tografije pa so bogatile strani raznih medijev: The New York Times, Time, Newsweek, Stern, Reuters, Associated Press, UPI, Sipa Press ... Čeprav, kot sem dobila občutek v pogovoru, še ni našel pravega stika z Bohinjem, pravi, da je to njegov dom. Z veseljem se je odzval in poklepetal z mano tudi za Bohinjske novice.

Kako to, da vas srečamo v Bohinju, dolga leta ste bili namreč v tujini? Sem domač in tu se počutim kot doma. Moja mama je iz Bohinja, moji sorodniki tudi živijo tu. V Bohinj sem se vrnil po 20 letih. Je vse drugače? Vse je isto, samo izgleda malo drugače. Ne vidim nobenih večjih sprememb. Mi je pa všeč, da hoteli ne obratujejo, tako ima turizem priložnost, da gradi na majhnih penzionih in malih ponudnikih.

Iz Bohinja vas je pot ponesla v svet, nazadnje v Washington v ZDA, kjer ste delali kot fotograf. Kako to, da ste izbrali fotografijo? Ja, začelo se je v mladih letih. Moji sošolci so igrali na električne kitare, jaz sem mislil, da bolje izgleda, če imaš kamero. Pri puncah, mislim. V tem času smo živeli v Beogradu in sem se začel tudi preživljati s fotografijo. Tako da sem hodil od redakcije do redakcije in nosil fotografije. Hitro sem potem tudi začel z delom za Tanjug – Jugoslovansko tiskovno agencijo, Express Politics, za Magazin Rock. Pr‘ Rožič, Foto: Pavel Korošec

In kako vas je pot vodila v Ameriko? Življenje me je vodilo tja. Poročil sem se z Američanko in šel z njo. Poskušal sem srečo, najprej nekaj let delal za APE ter New York Times

9 in ko se je leta 1992 začela vojna v Bosni, sem začel delati za Reuters. Pri delu je pomembno, da ljudje poznajo tvoje delo in tudi tebe. Jaz sem ljudi poznal in sem bil pravi za to delo.

Je bilo nevarno? Najprej na terenu ne izgleda tako. Potem v laboratoriju, ko delaš, te zagrabi strah. Razmišljaš o tem, kje si vse bil in kaj si delal. Na terenu fotoaparat naredi filter in to pomaga, da nimaš občutka, kako nevarno je. Šele ko potem gledaš fotografije, vidiš, kako nevarno je bilo, in se tudi vprašaš, kaj mi je bilo, da sem šel tja, da se to grem. Ko sem bil tam, nisem preveč razmišljal o nevarnosti. Je pa pri mojem delu zelo pomagalo, da sem poznal mentaliteto ljudi. Torej kdaj biti tiho, kdaj se skregati. Tega tujci niso vedeli. Ko smo delali fotomonografijo »Storm Over the Balkans«, ki smo jo delali lokalni fotografi, so bili vsi presenečeni, koliko smo se ukvarjali z ljudmi. Tuji fotografi so delali fotografije, ki so bolj izgledale kot poročila za zavarovalniško agencijo. Veliko podrtih zgradb in malo človeških zgodb. Vojna je bila res huda. Prijatelji, sošolci, sorodniki so čez noč postali nasprotniki. Vse se je na hitro spremenilo in je bilo zelo hudo, kot bi z nožem po samem sebi rezal. Veliko smo se takrat spraševali s kolegi, ali ima ta norost sploh meje. Vse, kar se je tam dogajalo, je bilo zelo čudno. Po eni strani vojna, po drugi na primer BB King, ki ste ga tudi ujeli v objektiv? Ja, njega sem fotografiral prav takrat, ko se je začela vojna na Balkanu. Takrat je imel koncert v Centru Sava. Pravijo, da je bil to eden njegovih najboljših koncertov, ki jih je imel v življenju. Kasneje v Ameriki na primer tudi Rolling Stones. Vse to sodi v rok službe. Naloge, ki jih dobiš ali se sam ponudiš, ko imaš željo. Vsak fotograf ima svoje afinitete in greš fotografirat tja, kjer čutiš določene afinitete. Za fotografijo moraš najprej tudi poznati ozadje. Ko greš recimo na Capitol Hill fotografirat neki dogodek, moraš vedeti ozadje, za kaj gre, kako se bo dogodek odvijal. Ne moreš samo iti tja in fotografirati potrete.

So kakšne fotografije nastajale tudi naključno, je fotoaparat ved no z vami? Spomnim se ene zgodbe, ko sem bil z nekom gost na neki radijski postaji in je ta drugi povedal, kako on spi s fotoaparatom. Takrat, ko sem bil mlad, se mi je zdelo neumno, jaz bi raje spal s kakšno punco kot s fotoaparatom. Od tega razmišljanja se nisem preveč odmaknil. Fotografija se ne dogaja, ampak se naredi. To je najprej obrt in šele iz tega izhaja umetnost, ta peti element, nova dimenzija, ki jo fotografija ima ali je nima. S tem je pa tako, da je tu ali pa je ni. Tako je, kot bi bil na primer dober električar ali vodoinštalater, tako je s fotografijo, moraš obvladati obrt. Danes je tako, da imajo vsi drago fakultetno osnovo in vsi mislijo, da je to dovolj, da postaneš fotograf. Pa ni dovolj. Vedno moraš spremljati stvari, se učiti, moraš biti v toku, da veš, kaj se dogaja, da potem lahko to prenašaš v fotografijo. Kaj fotografirate? Zdaj hodim po Bohinju in fotografiram z mobilnim telefonom. Je sicer slaba kvaliteta in me to malo moti, ampak to je zdaj to.

Je v Bohinju dovolj motivov za fotografijo? Je, seveda. Ampak ko pogledam te fotografije, so prekrasne, ampak jim manjka vsebina. Kot naša Melanija, je lepa, ampak ni vsebine, nimam želje, da bi se z njo usedel in se pogovarjal. Ne vem, kaj bi jo vprašal, lepa pa je. Fotografije, ki jih posnamem tu, so nekaj takega. Jim manjka dodatna dimenzija. Mogoče čez čas, ko ugotovim, kaj manjka, pridem nazaj. Sicer pa mislim, da je Bohinj prekrasen in cela Gorenjska tudi. Kaj zdaj kujete? Razmišljam o retrospektivni izložbi za mojih zadnjih 35 let, kjer bi vključil vse od politike, vojne, glasbe in športa, kjer sem kot fotograf deloval. Bom pa verjetno rabil okoli dve leti in ko bo narejena, jo prinesem v Bohinj. Ne bo še tako hitro, je veliko dela z izbiranjem in pripravo fotografij.

Novinarska fotografija je verjetno nekaj drugega? To je timsko delo. Več fotografov je za en dogodek, vsaka zgodba ima foto urednika, ki izbira in ureja. Urednik je zelo pomemben člen in jaz sem v svojem delu imel srečo, da sem delal z dobrimi foto uredniki.

iz na ših kr a je v In kam vas bo vodila pot iz Bohinja? Ne vem še. Imel sem celo idejo, da bi ostal tu, ampak verjetno ne. Preživljam se s svojim delom in moram upoštevati tudi tržno ekonomijo. Ne gre samo za to, kaj hočem, ampak moram tudi preživeti. Ampak bomo videli, kaj novi dnevi prinesejo. Hvala. ・

In memoriam Demetru Bitencu (1922‒2018)

»Tudi jaz sem nekoliko Bohinjca, Srednjevaščana ‒ Srenjana ...« Marija Cvetek

V Ljubljani je 22. aprila v 96. letu starosti umrl legendarni gledališki, filmski in televizijski igralec Demeter Bitenc. Rodil se je v Ljubljani, 22. junija 1922. leta v premožni meščanski družini. Diplomiral je na Trgovski akademiji v Ljubljani; med vojno pa ga je zasebno poučeval igralec Slavko Jan, tako da je bil 1943. sprejet v ljubljansko Dramo. Pred Vir: Kinoteka tem je bil v taborišču Gonars. Po vojni se je vpisal na takrat imenovano Akademijo za igralsko umetnost; ta je bila ustanovljena šele l. 1945. Leta 1954 pa se je znašel na gledaliških deskah na Reki, v Beogradu in Celju. Pot ga je zanesla v tujino; v mednarodni filmski karieri (vključno s slovensko) je odigral okoli dvesto trideset vlog. Znan je po tem, da je igral nemške oficirje; marsikatero vlogo so mu zaupali tudi zato, ker je znal jahati konja. Lansko leto je zadnjič igral v celovečernem filmu Vztrajanje. Takrat je bil tako rekoč še v vrhunski kondiciji, ki jo je vzdrževal kot športnik, letos pa ga je pljučnica priklenila na bolniško posteljo. Stregla mu je ljubljena hči Marina, in ko je odšel v bolnišnico, je nenadoma umrla, kar ga je tako zelo prizadelo, da je odšel za njo le pet dni po njeni smrti. Ko sem imela pred leti predstavitev ene izmed svojih knjig v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, je prišel tudi on. Galantno me je pozdravil in čestital za knjigo, potem pa je dejal, da je prišel zato, ker je tudi on nekoliko Bohinjca, Srednjevaščana. In oba sva naenkrat rekla: »Srenjana!« Kakor se pač v narečju reče prebivalcu naše Srednje vasi. Vedela sem, da so Bitenčevi imeli hišo tam, kjer je zdaj gostilna Rupa. Dejal je, da je imel oče tu po vojni »konzum« in da je bil tudi on v Srednji vasi do 1954. leta. Ker je bilo premalo prometa v trgovini, je oče odšel drugam. Tilka in Janez Škantar, skoraj soseda, pa vesta povedati, da Bitenčevim ni bilo všeč tudi to, da jim je ob neurjih voda poplavljala kletne prostore. Povedala sta mi tudi, da je Demeter, sin edinec, preživljal svoje otroštvo po planinskih kočah, kjer je bil njegov oče oskrbnik. Pred vojno so imeli hotel v Planici in Bitenčev oče je skupaj z Radom Hribarjem financiral planiško skakalnico. Nazadnje sta Bitenčeva starša živela na Bledu, kjer so imeli vilo. Predolgo sem odlašala, da bi se srečala z znamenitim igralcem; žal se je prej poslovil in odnesel v grob marsikatero zanimivo bohinjsko zgodbo. Starejši ljudje še danes rečejo njihovi nekdanji hiši Pri Bitencu ali celo Pri Gabriču. Anton Gabrič pa je imel pred vojno tu vrtnarijo in goste, saj je hiša nudila več prenočišč. Svojim gostom je tudi kuhal. Hišo naj bi mu po pripovedi Ančke Frelih Nemci zaplenili, ker je bila žena Judinja. In med vojno je bila v njej žandarmerija. Na ohranjeni fotografiji, ki danes visi na steni v gostilni Rupa in je nastala med 2. svetovno vojno, se na hiši vidijo strelske line. Te so napravili v lesenih opažih, s katerimi so zaprli verando. Njihova soseda Ančka Frelih se še spominja, da so zadaj nasuli pesek in prav tako so zavarovali za te potrebe zgrajen opazovalni stolp s strelnimi linami. To so morali izdelati v mizarski delavnici Pri Tišlarju, kakor se še zdaj reče pri tej hiši v Srednji vasi.

iz na ših kr a je v Ko je bil Demeter v službi v ljubljanski Drami, so k njim prihajali na počitnice tudi drugi igralci. O tem in še o marsičem sta mi pripovedovala zakonca Škantar, po domače Mežnarjeva; v svoji bogati zakladnici spominov imata tudi »predalček« za Bitenčevo družino. Tudi Tone Kopčavar mi je nekoč pripovedoval, kako so prihajali k Bitenčevim znani slovenski igralci in so kar bosi hodili po vasi. Še posebej je omenjal Ivanko Mežanovo. Kopčavar je bil v tisGabričeva hiša med 2. svetovno vojno, danes gostilna tem času šolski upraRupa, kjer fotografija visi na steni (last: Simona Kustrle). vitelj v Srednji vasi. On pa je gostil sošolca in prijatelja Staneta Severja, ki je med šolskimi počitnicami s svojo družino preživljal dopust kar v eni izmed učilnic naše šole. In seveda rad obiskoval svoje igralske kolege pri Bitencu. ・

Maj je bil prazničen, a tudi deloven Olga P. Gorišek, DU BB

Skupina, ki je sodelovala na Eurosanku, se je odzvala povabilu Turističnega društva Pokljuka in se v soboto, 12. maja 2018, udeležila čistilne akcije. Udeležba z naše strani je bila stoodstotna, torej smo za gnani tudi pri resnem delu in ne le pri pustnih norčijah. Moški so sadili drevesa, ženske smo trebile in pobirale smeti. O delu in okrepčilu vse povedo spodnje slike, ki jih je posnel naš zvesti fotograf Jože Borišek.

Foto: Jože Borišek

O ostalih majskih dogodkih bomo poročali v julijskih novicah, ker se vsi odvijajo po 18. 5. 2018, ko je rok za oddajo članka za junijsko številko. Hvala za razumevanje. Razpored aktivnosti v mesecu juniju 2018: 5. junij: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; 20. junij: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; 14. junij: pohod na Škabrijel, odhod z jutranjim vlakom ob 6.48 do Solkana, v primeru slabega vremena je rezervni termin 21. junij 2018. Junijski izlet na Dolenjsko oziroma ogled vojaškega letališča odpade zaradi zasedenosti na letališču. Ogledali si ga bomo v septembru ali oktobru. Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše urad ne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Planinsko društvo Bohinjska Bistrica Barbara Sušel

Foto: Jože Borišek

Letošnja zima nam je postregla z obilico snega in naša Planina za Liscem je bila spet pošteno zasnežena. Stan pod kočo je dolgo časa kazal samo streho in prav idiličen pogled se je ponudil, ko so zadnji koraki planincu, po vedno shojeni potki tja gor, ponudili to prijetno doživetje. Ko se ustavi čas in ko si rečeš: »Ja, to je to«. In tako smo Prijatelji Orožnove koče zaokrožili že četrto zimsko sezono. Trajala je od oktobra do maja. Saj se že ponavljamo, ko vam pripovedujemo, da so »potrebni« vpisi, da štejemo. Pa še enkrat ponavljamo, štejemo, zato da hodimo, se počutimo dobro, smo dobre volje in se na ta način otresemo kakšne skrbi in vsakdanjega stresa. Veseli smo, da so se nam letos pridružili novi prijatelji, najbolj zagnanih je bilo sicer letos malo manj kot lani, zato pa dobre volje nič manj.

Foto: Jože Borišek

Foto: arhiv PD Bohinjska Bistrica

11 Zmagovalca, z vsemi 70 vpisi, sta bila dva. Pri moških je bil to Borut Selan, pri ženskah pa Janja Schmuck. Pri ženskah je na drugem mestu Anka Medja, na tretjem pa Alena Odar. Pri moških je na drugem mestu Robert Ribnikar in tretjem Franc Jensterle. Vsem prijateljem iskrene čestitke! Akcijo smo zaključili v muhastem vremenu 19. maja. Oskrbnik koče Franci je poskrbel za lepe in praktične nagrade. Za nami sta tudi dve lepi turni smuki. Črna Prst in Rodica. Slednja je bila letos več kot stoodstotna v vseh ozirih. 27. aprila smo obeležili spominski pohod za Franca Rozmana. Do 15. junija bo koča odprta tako kot v zimskem času, od četrtka zvečer do nedelje zvečer. 15. julija bomo praznovali dan bohinjskih planincev, 5. avgusta dan alpske možine. Izpeljali bomo delovno akcijo »Očistimo naše planinske poti in okolico Orožnove koče«. Oskrbnik Franci pa nam tudi letos obljublja koncert klasične glasbe ob koči. O vseh dogodkih vas bomo obveščali preko naše FB strani, ker pa imamo v Bohinjski Bistrici tudi nov »stenčas« (ob trafiki Cekin), vas vabimo, da si tudi tam preberete obvestila. Cvetlice se na planini že počasi prebujajo in prav kmalu bodo ob njih stale tablice, ki bodo olajšale njihovo prepoznavnost. Vabljeni na kavo in štrudl »grvn«! ・

Spomenik pri slapu Savica Peter Skoberne

V steno pri razgledišču na slap Savica je vzidan marmornat spomenik, postavljen v spomin na obisk nadvojvode Janeza. Ni razloga, da bi dvomili, da je bilo to 8. julija 1807, kot piše na spomeniku, in ne 15. avgusta 1807, kot piše na informacijski tablici in je verjetno povzeto po Registru nepremične kulturne dediščine, v katerem se je ugnezdila napaka.

V marmorno ploščo je vklesan latinski napis: IOANNI ARCHIDVCI AVSTRIAE GEOGNOSTAE ORIGINES CALCAREI ALPINI SCRVTANTI AD FONTEM SAVI VIII IDVVM IVLII MDCCCVII D. D. D. ZOIS METALL. BOHINENS. CVLTOR. V prevodu1 se besedilo glasi: Nadvojvodi Janezu Avstrijskemu, poznavalcu zemlje, raziskujočemu izvire apneniških Alp, je pri izviru Save 8. julija 1807 dal, podaril, posvetil Zois, upravitelj bohinjskih fužin.

iz na ših kr a je v Ne samo, da je bil nadvojvoda Janez zelo vpliven, razgledan in Slovencem naklonjen član habsburške monarhije, ampak ga je zanimalo tudi naravoslovje. Zato je bil morda njegov obisk več kot le turistični ogled znanega slapu. Leta 1795 je Žiga Zois na podlagi primerkov okamnin, ki so jih nabrali v Triglavskem pogorju udeleženci ekskurzije grofa Hohenwartha, Vodnika in Pinhaka, zaključil, da so apnenci v Foto: Peter Skoberne visokogorju nastali na isti način kot nižje ležeči. Torej z nalaganjem plasti apnenca v morju. S tem je ovrgel Fichtlovo teorijo o posebnem nastanku visokogorskih kamnin. Morda je nadvojvoda združil ogled slapu z doživljanjem skladovite stene Komarče, ki je nastala z nalaganjem apnencev v morju. Tako namreč bi tudi lahko (po Tonetu Wraberju) razumeli besedilo, da si je nadvojvoda k izviru Save prišel ogledat nastanek alpskega apnenca. Leto dni kasneje, septembra 1808, je spomenik in slap obiskal Valentin Stanič. V poročilu o poti na Triglav2 je omenil tudi novi spomenik: »Spomenik je iz krasnega marmorja, nad seženj visok in več kot pol sežnja širok. Lepo in varno je pritrjen pod večno skalo ... Z zlatimi črkami vklesani napis v ta krasni in dragoce ni spomenik se glasi ...« Spomenik je razmeroma dobro kljuboval času, zlata barva napisa je sicer zbledela in so jo nadomestili s črno. Med številnimi obiskovalci so bili mnogi, ki se niso mogli upreti, da ne bi svojih podpisov vrezali v gladki marmor spomenika in se s tem skušali polastiti koščka prihodnosti. Do namerne poškodbe je prišlo po prvi svetovni vojni, ko je goreč nasprotnik nekdanje monarhije odklesal napis AVSTRIAE. Po dobrih sto letih se je Turistično društvo Bohinj odločilo za obnovo spomenika. Pobuda je bila povsem na mestu in kaže na odgovorno zavedanje društva o pomenu te znamenitosti. Zagotovili so finančna sredstva za obnovo, občina Bohinj pa je poskrbela za kulturnovarstvena soglasja, na podlagi katerih je Gregor Šajn leta 2016 obnovil spomenik.3 Pri obnovi je poleg grafitov izginil tudi podpis kamnoseka v podnožju spomenika 'LENARD KELBEL IS BOHINSKE BELE VSEKAL', v napisu sta se pojavili dve novi vejici, beseda 'CVLTOR' pa je postala 'CVETOR'. Kot naravoslovec ne morem soditi ravnanj spomeniške stroke, vendar se ne morem znebiti občutka, da pri obnovi spomenika stroka ni ravnala z enako natančnostjo in doslednostjo kot pri spremljanju gradbenih posegov v Triglavskem narodnem parku. 1

Benedik, M. 2013: In piam memoriam. Teološka fakulteta Ljubljana, str. 14. 2 Stanig, V., 1885: Reise auf dem Triglou. Zeitschrift des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins, 16, 418—430. 3 TD Bohinj, 2016: Obnovljen spomenik nadvojvodi Janezu pri Slapu Savica. Bohinjske novice, 19, 5:8—9. ・

Zavod belih angelov s prvo akcijo v Bohinju Katarina Košnik

Spomenik nadvojvodi Janezu leta 2009 (pred obnovitvijo) in 2018 (po obnovitvi), foto: Peter Skoberne

Lani smo v Bohinjskih novicah poročali o dobrodelni akciji Moto kluba Bohinj, ki je na pobudo člana Vilija Gorenca v akciji Pozdrav motoristu – podari rutko zbiral denar za nakup defibrilatorja za motorista reševalca. S pomočjo številnih soobčanov in drugih somišljenikov po Sloveniji jim je to tudi uspelo. Ena ideja je rodila novo in skupina enakomislečih motoristov je, ponovno na pobudo Vilija Gorenca,

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

Foto: Katarina Košnik

Foto: arhiv Srednje šole Jesenice

letos ustanovila Zavod belih angelov (White Angels), ki združuje ljudi z namenom dobrodelnosti, humanitarnosti in druženja enakomislečih. Prva akcija belih angelov je bila v nedeljo, 20. maja v Bohinju, namenili so jo osveščanju motoristov, naj vozijo varno. »Cesta je lepa, vožnja z motorjem je užitek, ampak le, če je vožnja strpna in varna,« je povzel glavno sporočilo nedeljske akcije Vili Gorenc. »To je bil prvi shod enakomislečih, ki je, glede na odziv, odlično uspel. Zbralo se nas je 74 motoristov, ki smo prišli od vsepovsod. Prijetno sem bil presenečen nad udeležbo kranjskogorskega župnika Janeza Šimenca, motorista, ki deli prepričanje članov Zavoda belih angelov. Pav tako so nas z obiskom in sodelovanjem počastili motoristi reševalci, prav tisti, ki smo jim lani podarili defibrilator. Prišla je skupina motoristov iz Zasavja, Hrastnika ter motoristke z Jesenic in Kranja, ki bodo idejo belih angelov širile že na prihodnjem večjem shodu motoristk. Delo Zavoda belih angelov so podprli tudi na Občini Bohinj, kjer za jesen že načrtujemo tudi eno skupno akcijo osveščanja najmlajših,« je bil po akciji zadovoljen Gorenc, ki je z mislimi že pri novih projektih: »Spoznali smo se in začeli, zdaj gre naprej zares. Verjamem, da bomo tudi zaradi podpore, ki jo prejemamo od vsepovsod, z dobrodelnim delom še nadaljevali. Že letos sledi večja akcija zbiranja dobrodelnih sredstev za fanta, ki je bil kot motorist udeležen v prometni nesreči. Smo že dogovorjeni, da se v ožji skupini ponovno srečamo in se dogovorimo, kako bomo nadaljevali,« je še povedal Vili Gorenc. Idej je veliko, pravi, nameravajo pa pripraviti tudi velik dobrodelni dogodek za motoriste, udeležene v prometnih nesrečah, ki so, kot pravi, velikokrat pozabljeni. Enemu bodo z dobrodelno akcijo skušali pomagati že letos. Nedeljska prva akcija Belih angelov se je začela ob deseti uri, ko so se najprej zbrali pri Zoisovem gradu, od koder so se v dveh skupinah odpravili na dve lokaciji: k bencinski črpalki pred Bohinjsko Bistrico in v sotesko, kje so vse zainteresirane motoriste opozarjali na varno vožnjo in v znak spoštovanja prometnih predpisov simbolično delili bele trakove z napisom White Angels. Pred zaključkom so se odpeljali še na panoramsko vožnjo do Bohinjskega jezera in akcijo zaključili pri Zoisovem gradu, kje so jim zapele Triglavske rož'ce, hkrati pa je bil to tudi čas, da zberejo vtise, izmenjajo mnenja in se strinjajo, da z delom nadaljujejo. ・

Spremljale so nas mentorice profesorice: Marta Bajc, Katja Zupan, Ines Rajgelj, Renata Stare in Petra Naglič, ki nas sicer poučujejo strokovne predmete ustvarjalno izražanje (jezik, glasba, ples, likovna, instrument), angleščina za otroke in matematika za otroke. V prireditvi so videle odlično priložnost, da s sodelovanjem pridobimo praktične izkušnje za naš bodoči poklic. Tako smo se učili primernega pristopa in komunikacije z otroki in starši ter s tem prispevali k prijetnemu vzdušju. Tovrstne praktične izkušnje nam ponujajo neposredne stike z najmlajšimi, kar popestri teoretična znanja, ki jih pridobimo v šoli. Takih priložnosti si želimo še več, saj bomo samo s pomočjo novih znanj nekoč postali dobri vzgojitelji. »Današnji obisk Zlatorogove dežele mi je bil zelo všeč. Zdi se mi pomembno, da bodoči vzgojitelji pomagamo pri aktivnostih, iz katerih se res veliko stvari naučimo. Učimo se pristopa do otrok, urimo govorne sposobnosti, da smo otrokom razumljivi. Učimo se tudi pristopa do otrok, ki so boječi in nezainteresirani. Skratka, preživeli smo pestre ure v Ukancu!« Inja Valant, dijakinja 2. BV

Zlatorogova pravljična dežela v Bohinju Dijaki drugih letnikov in mentorji

Dijaki drugih letnikov programa Predšolska vzgoja Srednje šole Jesenice smo v soboto, 19. 5. 2018, priskočili na pomoč vzgojiteljicam vrtcev občine Bohinj. Delali smo v ustvarjalnih delavnicah sedaj že devete prireditve Zlatorogova pravljična dežela. Skupaj z vzgojiteljicami smo se trudili otrokom čim bolj približati in predstaviti različne dejavnost, kot so: očistimo naše gore, mali znanstvenik, skodlarstvo, folklora, knjižnica, telovadba za možgane (brain gym), zeliščni butik, igre, teniška šola, muzej, solinarstvo, lovci, karate, plezanje ... Skozi pripovedovanje vile so spoznali tudi pravljice in pravljične junake ter se zabavali v različnih gibalnih aktivnostih. Otroci so tako ne le uživali v raznovrstnih in zanimivih delavnicah, temveč tudi v čudoviti naravni pokrajini, ki jo ponuja Bohinj. Pravljičnega vikenda se niso udeležili samo domačini. V dejavnostih so uživali tudi otroci in njihovi starši iz tujih dežel.

41. državno tekmovanje mladih čebelarjev Krško 2018 Bogdan Rupnik, Čebelarsko društvo Bohinj

Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško je bila letos gostiteljica 41. državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev. Nad tekmovanjem kot organizatorica že vsa desetletja bdi Čebelarska zveza Slovenije, ki si prizadeva s svojo svetovalno službo in delujočimi čebelarskimi društvi širom po Sloveniji vzpostaviti pozitiven odnos širše javnosti do čebelarstva in ohranjanja narave, z mentorji, ki po šolah vodijo čebelarske krožke, pa prenašati in vzgajati nov rod mladih čebelarjev, ki bo nadaljeval častitljivo tradicijo čebelarjenja na slovenskih tleh. In da je mladim kljub raznoterim šolskim in obšolskim dejavnostim, ki so jim danes na voljo, čebelarjenje blizu, pove že podatek, da se je na krški šoli zbralo kar okoli 750 učencev iz vse Slovenije. Skupaj z mentorji in drugimi spremljevalci je krška šola gostila kar okoli 800 udeležencev, ki so jih pozdravili predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, podžupanja občine Krško, predsednik Čebelarskega društva Krško, evropski poslanec Franc Bogovič in ravnateljica šole, ki je v pozdravnem nagovoru povedala, da so v sodelovanju s Čebelarskim društvom Krško pripravili kar pester spremljajoči program, sestavljen iz ogleda razstave o čebelarstvu dr. Janka Božiča v avli krškega kulturnega doma, ogleda razstave eksotičnih živali v telovadnici šole in šolskega čebelnjaka ter raznih delavnic, gostujoče učence slovenskih šol pa so ob tej priložnosti seznanili tudi z drobci krške zgodovine in jih med drugim popeljali po Spominskem parku Jurija Dalmatina v neposredni bližini šole. Tekmovanja so se, kot vsako leto do zdaj, pod vodstvom mentorja Bogdana Rupnika udeležili tudi mladi čebelarji naše šole. Učenci Benjamin Gašperin, Klemen Cvetek, Jan Štros, Urban Rozman, Jure Zakrajšek in Gregor Gašperin so na tekmovanju, razdeljeni v tri ekipe, dosegli naslednje rezultate: Benjamin Gašperin in Klemen Cvetek sta prejela zlato priznanje, Jan Štros in Urban Rozman bronasto priznanje, Juretu Zakrajšku in Gregorju Gašperinu, ki sta na tekmovanju sodelovala prvič in sta tudi najmlajša, pa je zmanjkalo par točk za priznanje, sta pa pridobila nekaj izkušenj.

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 1. junij 2018

Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi 5. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj (Uradni vestnik, št. 1/18) objavlja

7. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo Informacije prejmete na občinski upravi pri Adrijanu Džudžarju ali po telefonu št. 577 01 23 ter prek e-pošte: adrijan.dzudzar@obcina.bohinj.si

JAVNI RAZPIS

8. Rok za prijavo in datum odpiranja vlog Vlogo pošljite do vključno 2. 7. 2018 po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Prijava na razpis za so financiranje programov športa za leto 2018« in preko elektronske pošte na naslov adrijan.dzudzar@obcina.bohinj.si.

za zbiranje predlogov programov športa za leto 2018 1. Podatki o naročniku Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica 2. Predmet razpisa Sredstva so v proračunu zagotovljena na podlagi sprejetega Letnega programa športa v Občini Bohinj za leto 2018. 3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci programov: a) športna društva, b) zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja, c) zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za oprav ljanje dejavnosti na področju športa, d) vrtec in osnovna šola, e) ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, so splošno koristne in neprofitne, -------

in izpolnjujejo naslednje pogoje: so registrirani v skladu z zakonskimi predpisi za opravljanje športne dejavnosti in izvajajo programe športa na območju občine Bohinj, programe športa izvajajo za občane Bohinja, imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, so registrirani in delujejo najmanj 1 leto od dneva registracije dejavnosti, društva imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani čla narini.

4. Kriteriji in merila Vrednotenje športnih programov bo izvedeno v skladu s Odlokom o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Bohinj. Dodatni kriteriji se določijo za občinska priznanja športnikom. Upravičenci do na grad so športniki, prijavljeni v tekmovalnih sistemih po dopolnjenem 12. letu starosti. Upoštevajo se dosežki na tekmovanjih, pridobljeni v letu 2017. Nagrade v obliki finanč nih sredstev se podelijo prvim trem najboljšim glede na konkurenčnost v posameznih disciplinah. O vrednotenju dosežkov bo komisija odločala na podlagi Pravilnika za vred notenje letnega programa športa v Občini Bohinj. 5. Okvirna višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja Višina razpoložljivih sredstev: Področje, vsebina, program, namen -- Delovanje društev -- Izobraževanje -- Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami -- Športne prireditve -- Vrhunski šport -- Športna rekreacija -- Občinska priznanja športnikom -- Informacijski sistem -- Šport otrok in mladine -- Nakup opreme in vzdrževanje športnih igrišč

14.690,00 € 920,00 € 1.000,00 € 6.360,00 € 5.735,00 € 5.300,00 € 1.000,00 € 100,00 € 32.000,00 € 17.000,00 €

-- Letni programi se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa oziroma v skladu s sprejetim Letnim programom športa za leto 2018. Tekom leta je možno prerazporejanje na razpisu pridobljenih sredstev, in sicer v višini 20 % v skladu s pravili Odloka o proračunu za leto 2018. Pri prijaviteljih tečajev se pri oblikovanju ve likosti skupin upošteva prisotnost posameznega otroka, ki mora biti vsaj 50-%, odvisno od trajanja posameznega tečaja. Za organizirane tečaje se sofinanciranje izvede za vzgojno-izobraževalne zavode in društva. Izjemoma se lahko vrednoti tečaje drugih izvajalcev, če gre za športno panogo, ki jo ne izvajajo društva in vzgojno-izobraževal ni zavodi. Sofinancira se nakup opreme, ki jo za svojo redno dejavnost potrebujejo športna društva, vzgojno izobraževalni zavodi ter drugi izvajalci športnih programov. 6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko dobite na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, -- vse zahtevane priloge.

Datum odpiranja vlog je predvidoma 4. 7. 2018. Na odpiranju imenovana komisija ugotavlja popolnost vlog glede na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oz. vlog s po manjkljivo dokumentacijo bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo dopolnijo v roku 8 dni. 9. Obvestilo o izboru Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov športa v občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2018. O izboru bodo prosilci obveščeni v 45 dneh po zaključenem roku razpisa. 10. Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva za programe izvedene v letu 2018 morajo biti po rabljena v letu 2018. Številka: 41011-2/2018 Bohinjska Bistrica, 25.5.2018

Občina Bohinj, občinska uprava

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/17,2/18) Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje veselic in obletnic v občini Bohinj v letu 2018 1. PREDMET RAZPISA Občina Bohinj objavlja razpis za sofinanciranje veselic, ki jih organizirajo prostovolj na gasilska društva v letu 2018. --

Predmet razpisa so: veselice, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva v letu 2018

2. POGOJI RAZPISA Na razpis se lahko prijavijo prostovoljna gasilska društva, ki; -- imajo sedež v občini Bohinj -- imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco članstva, kot to določa ustrez na zakonodaja (Zakon o društvih, o zavodih…) -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet razpisa 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN UPRAVIČENI STROŠKI Višina razpoložljivih sredstev je 5.000,00 EUR. Občina Bohinj bo sofinancirala stroške honorarja nastopajočih na veselici. V prime ru večjega števila vlog, bo Občina Bohinj sofinancirala stroške honorarja nastopajočih največ do 50 %. V kolikor bo strošek ansambla nižji od predvidenega po predračunu, se sredstva ob nakazilu sorazmerno zmanjšajo. 4. VSEBINA VLOGE IN ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vloga mora vsebovati: -- navedbo organizatorja prireditve – obvezno navesti točen naslov, kontaktno ose bo, telefon, št. transakcijskega računa, -- predstavitev prireditve (ime, termin, lokacija, nastopajoči, dodatna ponudba) -- ponudbo oz. predračun nastopajočih na prireditvi Zahtevana dokumentacija je navedena v razpisni dokumentaciji. 5. ROK ZA ODDAJO VLOG Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občin Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je do vključno 29. 6. 2018 (na ta dan morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko).

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 1. junij 2018

Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z nazivom in naslovom na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »NE ODPIRAJ – Razpis za sofinanciranje veselic v letu 2018«.

dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu. V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se vsem prosil cem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del.

6. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge bo obravnavala komisija, ki jo ime nuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava. Odpiranje vlog ni javno. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30

7. DODATNE INFORMACIJE Za vse dodatne informacije se obrnite na Marušo Velički Rozman, tel. št. 04/ 577 01 28, e-pošta: marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu Občine Bohinj in na spletni strani Občine Bohinj http://obcina.bohinj.si/ Številka: 41011-8/2018 Datum: 25.5.2018

ml adina , izobr a že vanje

OBČINA BOHINJ Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r. ŽUPAN

Parada učenja letos tudi v Bohinju Katjuša Arh Lapajne

na stolih, ki jo prostovoljno vodi Iva Lapajne. Obe dejavnosti smo lahko spoznali na prireditvi. Vsem organizacijam in posameznikom hvala lepa, da ste nam pomagali, da smo se naučili kaj novega. Hvala, ker ste s svojim sodelovanjem in aktivnostmi popestrili dogajanje in ostalim pokazali, kaj vse počnete. Namen Parade učenja, ki je povezovanje različnih institucij s ciljem skupne promocije vseživljenjskega učenja, je bil – tudi po vaši zaslugi – dosežen. Res se lahko pohvalimo, da je bila parada medgeneracijsko obarvana, kar je bil tudi eden izmed naših ciljev. ・

Na Gorenjskem znani zmagovalci programa VARNO NA KOLESU Vanja Žižmond, Butan plin Foto: Katjuša Arh Lapajne

Parada učenja je razgibana prireditev, ki na Jesenicah poteka že 6. leto in deluje v sklopu vseslovenskega festivala Tedna vseživljenjskega učenja, ki poteka od 11. maja pa do 30. junija. Letos se je karavana Parade učenja razširila tudi k nam v Bohinj. Letošnja tema Parade učenja je MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE. To pomeni, poudarja pomen tega, da starejši ostanejo aktivni, tako delovno kot tudi družbeno. Da jih vzpodbujamo, da pomagajo mlajšim generacijam, jim svetujejo, jim pomagajo na različne načine. Mlajše generacije pa se morajo zavedati, da z leti peša, žal, tudi zdravje, zato moramo starejšim pomagati, a jim, kolikor je to mogoče, dopustiti čim daljše samostojno življenje. Seveda pa medgeneracijsko lahko sodelujemo tudi pri učenju. Ni važno, koliko si star, ali imaš tisto težko torbo z učbeniki in zvezki na ramenih ali ne. Vsi se učimo, enkrat od mlajše, drugič od starejše generacije. Na letošnji prireditvi smo uspešno povezali različne organizacije. Predstavili so se nam iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica z nastopom folklorne skupine, društvo Šola zdravja – Bohinj nam je predstavilo skupino Tisoč gibov, plesalke iz društva Plesalnica Bohinj so zaplesale Na Golici in prisotne naučile koreografije. Izobraževali smo se lahko tudi na zdravstvenem področju: Zdrav stveni dom Bohinj je pripravil izobraževalni material za zdravstveno preventivo, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin z Jesenic pa model dojke, na katerem smo lahko otipali novotvorbe, pri njihovi stojnici pa smo dobili tudi veliko informacij. Da je bilo dogajanje res pestro, so poskrbeli predstavniki Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja s predstavitvijo dveh zanimivih projektov Ajdi na Ajdovski gradec in Evropska vas, predstavniki PGD Bohinjska Bistrica, ki so prisotnim razkazali opremo gasilskega avtomobila, na stojnici TNP pa smo si lahko pod lupo ogledali bohinjske rastline in njihove dele. V okviru Večgeneracijskega centra Gorenjske v Bohinju med drugim potekajo tudi kreativne delavnice, Nataša Colja Obiako je vodila zanimivo kreativno delavnico izdelave nakita, in skupina za zdravje: vadba

Foto: arhiv Butan plin

Osnovna šola, ki je na Gorenjskem zbrala največ točk v sklopu razpisa Varno na kolesu in prejela donacijo v višini 300 €, je OŠ Šmartno v Tuhinju. Drugouvrščena šola v regiji z donacijo 200 € je OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Tretje mesto in donacijo v višini 100 € si je zagotovil Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik), ki se med finaliste uvršča že drugo leto zapored. Prvo- in drugouvrščeni osnovni šoli se z uvrstitvijo v finalni izbor tako še naprej potegujeta za naziv vseslovenskega zmagovalca razpisa Varno na kolesu 2017/18 in glavno donacijo v višini 1.000 € ter druge privlačne nagrade. Razglasitev bo potekala na veliki zaključni prireditvi, 24. maja, v Ljubljani. Program Varno na kolesu že šesto leto zapored združuje kolesarje številnih osnovnih šol iz različnih slovenskih regij in to z enotnim ciljem – mlade kolesarje dobro pripraviti na samostojno vožnjo s kolesom v prometu, jim podariti potrebno prometno znanje, jih spodbuditi k varnemu kolesarjenju v vsakdanjem življenju in jih podučiti o trajnostni vlogi kolesarjenja za naše okolje. Na OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica se je v sklopu regionalne prireditve Varno na kolesu za Gorenjsko regijo zbralo več kot 120 otrok od skupno 700 sodelujočih gorenjskih kolesarjev iz 15 različnih

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

15 lokalnih OŠ, med njimi tudi gibalno ovirani otroci iz CIRIUS Kamnik. Ti že drugo leto zapored uspešno vpeljujejo kolesarski izpit, čeprav za nekatere zgolj v teoretskem delu. Predstavnik organizatorja programa Varno na kolesu, Bojan Žibert iz družbe Butan plin, je poudaril: »Pred šestimi leti smo oblikovali program Varno na kolesu, da bi krepili potrebna znanja in veščine za večjo varnost najranljivejših skupin v prometu, kamor sodijo kolesarji, ter spodbudili uporabo kolesa kot odličnega spremljevalca za doseganje bolj trajnostnih oblik mobilnosti. Zahvala gre tako vsem učiteljem, ki so prepoznali koristnost projekta in prenašajo to pomembno sporočilo tudi mladim generacijam. Od uvodne peščice sodelujočih osnovnih šol smo uspeli projekt razširiti na vso Slovenijo in do danes smo združili že več kot 14.000 mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol.« Vsi prisotni učenci in učenke so z zanimanjem spremljali uradni program in uživali v nastopih učencev OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica. Razveselili so se tudi donacije kolesarsko obarvanih praktičnih nagrad, nazadnje pa so se podali še na kolesarski poligon, ki ga je pripravila Agencija za varnost v prometu, in se pridružili predstavitvi Policije Radovljica ter spoznali kolesarjenje na trenažerju s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije. Pred pobegom na šolsko dvorišče je napočil čas podelitve priznanj in nagrad vsem sodelujočim ter predaja zahval mentorjem, ki otroke uspešno vodijo skozi program Varno na kolesu in opravljanje kolesarskega izpita. Za večletno vestno in prizadevno opravljanje nalog (kljub ne vedno maksimalno doseženim točkam) je bila nagrajena tudi šola gostiteljica, OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica, ki je prejela praktična darila partnerjev programa. ・

Dan lipicancev v Bohinju

14. Festival Kanal TD Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

Kljub velikim delom, ki se vršijo v našem priljubljenem tunelčku, imamo vsa zagotovila, da bomo lahko tudi letos nemoteno izvedli 14. Festival Kanal. Tudi letos smo ga pripravili z željo, da vam bo všeč naš izbor. Letos bomo poslušali dva rock koncerta, dva etno koncerta in dve legendi slovenske glasbe. Program nas bo peljal od jugorocka preko 80-ih in 90-ih do legendarnih Slavka Ivančiča in Pera Lovšina. Kot zanimivost naj najavimo še to, da bodo nastopili lokalni rokerji Izklop ter odlična rockovska skupina Skalp, ki ima frontmana, ki že veliko let živi v Bohinju. Tudi letos bomo začeli karseda močno, saj bo na sceno stopil Pero Lovšin. To bo 11. 7. 2018 ob 20:18, ko odpremo tudi krasno fotografsko razstavo mladega fotografa Luke Ilinčiča. Več o posameznih večerih in razstavi na www.festivalkanal.si. ・

Fužinarski dnevi 2018 22. in 23. junij

TD Bohinj

Stara Fužina – Studor

PETEK, 22. JUNIJ 2018 KONFERENCA O STARODOBNEM TALJENJU ŽELEZA, CENTER TNP BOHINJKA Organizatorji: KS Stara Fužina-Studor, Turizem Bohinj v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, oddelek za arheologijo in Inštititutom za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani 9.15‒9.45: Bohinj v starejši železni dobi (Mija Ogrin, Zavod Arheoalpe) 9.45‒10.15: Bohinj in Posočje (Miha Mlinar, Tolminski muzej)

10.15‒10.45: Železarstvo v starejši železni dobi (Ivan M. Hrovatin ali Manca Vinazza) Foto: arhiv PRS

Prvi dan junija bo nekaj posebnega, saj bomo v Bohinju prvič priredili Dan lipicancev. Sicer se ga praznuje v maju, vendar smo prireditev zaradi nestabilne vremenske napovedi raje prestavili na 1. 6. 2018. Prireditev bomo organizirali v sodelovanju s Pedagoško raziskovalnim centrom za konjerejo Krumperk, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je namenjen pedagoškemu in razis kovalnemu delu s področja konjereje in konjeništva. Preko izbirnega predmeta Športna vzgoja se študentje lahko vključujejo tudi v šolo jahanja. Slednje je na voljo študentom celotne UL in je tako lahko odlična priložnost za navezovanje novih stikov in sklepanje prijateljstev s študenti ostalih fakultet v nekoliko drugačnem okolju. V okviru centra deluje promocijska skupina jahačev, ki vključuje študente različnih fakultet kot tudi pedagoge. Njen namen je poleg promocije UL prispevati k prepoznavnosti in promociji lipicanskega konja. Preko leta organiziramo več dogodkov, odprtih za javnost. Vidimo se Pod skalco v petek, 1. 6. 2018, ko ob 20. uri prirejamo predstavitev jahanja in dresure lipicancev. V Bohinju bo kar 20 konj in 40 jahačev, od najmlajših naprej. Vabljeni na sproščujoč, brezplačen dogodek, ki bo, verjamemo, navdušil slehernega obiskovalca. ・

10.45‒11.15: Geofizikalne raziskave in možnost odkrivanja metalurških kompleksom (Igor Medarić; Univerza v Ljubljani, FF) 11.15‒11.45: Arheološke raziskave metalurških kompleksov v Sloveniji (Matija Črešnar, Manca Vinazza; Univerza v Ljubljani, FF) 11.45‒12.15: Taljenje železove rude in analiza žlindre (Fužinarski dnevi 2017) (Jaka Burja, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije)

po 12. uri: postavitev in gradnja talilnih peči po starem postopku (pred kulturnim domom v Stari Fužini PETKOVO POPOLDNE NA AJDOVSKEM GRADCU Ajdovski Gradec, Bohinjska Bistrica od 18h dalje Ob 18.00 Otvoritev prenovljene arheološke poti na Ajdovski gradec

18.15 – »ODKRIJAMO SKRIVNOSTI AJDIVSKEGA GRADCA V BOHINJU!«, voden izlet z delavnicami, primeren tudi za družine z otroki

SOBOTA, 23. JUNIJ 2018

FUŽINARSKI DAN 2018 pred kulturnim domom v Stari Fužini 16.00 – PRIŽIG STARODOBNIH PEČI IN TALJENJE ŽELEZA NA STARODOBEN NAČIN

priredit ve , kultur a

• • • •

Prikaz praženja rude Prikaz kovanja volka Postavitev oglarske kope – oglarji z Gorjuš in Koprivnika v Bohinju Prikaz kovanja izdelkov iz železa (žeblji, noži, okraski, spominki, itd) – kovači iz Železne Kaple, Idrije, Krope in Bohinja od 16.00 - OTROŠKE DELAVNICE S PRIDIHOM STARODOBNEGA ŽELEZARSTVA IN KOVAŠTVA od 18.00 – TRŽNICA Z BOHINJSKIMI DOBROTAMI

VOŽNJE S KONJSKO OPREMO S FIJAKARJEM TINČ'KOM

18.30 – VODEN IZLET PO STARI FUŽINI – »PO POTEH STARIH FUŽINARJEV« Ob 20.00 –predvečer Šentjanževega z zaključkom Fužinarskih dnevov ob glasbi in pijači z ANSAMBLOM ROBERTA ZUPANA V tem času so po Stari Fužini in pod Studorjem gospodarji na vrata svojih hiš obešali cvetlične venčke, da bi pregnali slabe duhove. Obudimo ta običaj - prevzemite venčke na stojnici od 20. ure dalje VSI DOGODKI IN IZLETI SO BREZPLAČNI ・

Vabilo bodočim mladoporočencem za poroko na Kmečki ohceti 2018 TD Bohinj

Foto: Arhiv TD Bohinj

Turistično društvo Bohinj pripravlja tradicionalno Kmečko ohcet, ki bo zadnjo soboto v juliju. Glede na to, da še nimamo izbranega para, vabimo vse bohinjske pare k odločitvi, da najlepši dan preživite v naši veseli družbi. Za vse informacije in sprejem kandidatov se obrnite na jure.sodja@bohinj-info.com ali na 04 57 46 010. Prepričani smo, da vam ne bo žal, da se poročite na tem lepem dogodku. ・

3. Mednarodni folklorni festival Bohinj 2018 Za KD Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Po letu premora se folklora vrača v Bohinj, in sicer v sredini junija, ko se bodo skupine zbrale na mednarodnem folklornem festivalu. Vse vabimo na dva dogodka: 13. 6. ob 20.00 Pod skalco in v bližino jezera, kjer bo od 19.00 parada skupin, s startom od spomenika štirim srčnim možem. Potem pa vas vabimo še v petek, 15. 6., ob 20.00 na Gala večer folklore v Kulturni dom Joža Ažmana. Parada po Bistrici pa se začne ob 19.00 v Ceconijevem parku. V soboto, 16. 6., bo naš festival gostoval v Idriji na Festivalu idrijske čipke, kjer imamo program na Ahacijevem trgu med 14.00 in 15.30. Letos gostimo dve skupini iz Bolgarije ter skupine iz Srbije, Litve in Turčije. ・

Jubilejni koncert Godbe Bohinj Glasbeno društvo Bohinj

Glasbeno društvo Bohinj letos beleži 20 let delovanja. Več kulturnih dogodkov načrtuje društvo v tem letu; izvedlo je že koncert Godbe Bohinj v gostišču Avsenik v projektu Pod Avsenikovo marelo, svečan koncert ob okrogli obletnici pa bo v nedeljo, 24. 6., ob 19.30 v Až manovem domu. Bohinjski godbeniki z dirigentom Martinom Pustinkom bomo igrali skladbe slovenskih in tujih avtorjev, spomnili se bomo tudi 65 let Avsenikove glasbe in poklon dodali prvopristopnikom na Triglav ob 240-letnici prvega vzpona. Prisrčno vabljeni na koncert, da z glasbo počastimo pomembne obletnice in v veselem razpoloženju nazdravimo tudi našemu prazniku – dnevu državnosti. ・

Farni dan v Srednji vasi Martin Golob, župnija Srednja vas

Vabljeni v nedeljo 17. junija na farni dan v Srednji vasi. Farni dan bo potekal na parkirišču pod župniščem. Imeli bomo velik šotor. Od 12h naprej bo živa glasba. Najprej nam bodo srce ogreli domači pevci, nato Čuki, za njimi gospa Petra Stopar in potem še Veseli muzikantje. Sledila bo folklorna predstavitev v sodelovanju folkloristov iz Borovnice, ki nosi naslov Pogreto zelje. Za njimi pa nas bo razveseljeval še pevec Filip Kranjec. In še in še se bo dogajalo!. Na farnem dnevu bo na voljo velika izbira jedil, še posebej se bomo sladkali s palačinkami in sladoledom. Poskrbljeno bo tudi za pijačo, da nas ne bo mučila žeja. Po dogovoru z organizatorji farnega dneva smo se odločili za manjši prispevek za udeležence. To je 5 evrov. Vsak dobi še srečko, ki zadene na srečelovu. NAMEN FARNEGA DNEVA: povezovanje, druženje, praznovanje 10. ob letnice delovanja našega Doma svetega Martina in skupno zbiranje sredstev za obnovo kapele v Srednji vasi in oltarja svete Uršule. Karkoli boste na tem farnem dnevu kupili, bo dar za naše obnove. Vnaprej se vam zahvaljujem. PROŠNJA: Nas vas se obračamo s prošnjo za dobitke na srečelovu. Dobitki naj bodo vaši domači izdelki. Prinesite jih v župnišče; najkasneje do 15. 6. Hvala vam! ・

23. Glasbeno poletje Bohinj 2018 Katarina Košnik

Skupaj s poletnim dogajanjem v Bohinju se konec junija začenja tudi 23. izvedba festivala Glasbeno poletje Bohinj, ki bo tudi letos postregla s šestimi koncerti vrhunskih glasbenikov po izboru umetniškega vodje festivala Romana Leskovica. Program bo tudi letos raznolik in privlačen za različne okuse in zanimiv tudi za tiste, ki sicer niste navdušeni poslušalci klasične glasbe. Letošnji festival bo z uvodnim koncertom Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije, ki bosta izvedla Mozartov Rekviem, posvečen spominu na vse planince in alpiniste, ki so izgubili življenje v stenah Triglava v 240-letni zgodovini osvajanja njegovega vrha, in sicer 23. junija v cerkvi svetega Nikolaja v Bohinjski Bistrici. Celoten program bo objavljen v poletni reviji Turizma Bohinj, ki jo boste prejeli na dom, na spletni strani Turizma Bohinj in na letakih festivala, ki bodo tudi v kratkem na voljo. PROGRAM 1. koncert: sobota, 23. junija, ob 20.30 Cerkev svetega Nikolaja, Bohinjska Bistrica

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Simon Krečič, dirigent Marta Močnik Pirc, sopran Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Branko Robinšak, tenor Peter Martinčič, bas

kultur a

Program W. A. Mozart: Rekviem v d-molu, KV 626

Karol Danišm, violina Anton Bashynskyi, klavir

Veličastno Mozartovo zadnje glasbeno delo bo v izvedbi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije ter izbranih solistov pod vodstvom maestra Simona Krečiča prav gotovo vrhunec letošnjega glasbenega festivala v Bohinju. Z Mozartovo mašo za umrle se bomo ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav na otvoritvenem koncertu poklonili vsem planincem in alpinistom, ki so izgubili življenje na triglavskih poteh in v njegovi veličastni severni steni.

Program C. Franck, P. I. Čajkovski, H. Wieniawski, L. Kupkovič, J. Massenet, P. de Sarasate, F. Kreisler, J. Brahms

2. koncert: četrtek, 19. julija, ob 20.30 Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju Koncert je omogočil Avstrijski kulturni forum (logo) STRATOS QUARTET Katharina Engelbrecht, violina Magdalena Eber, viola Jan Ryska, violončelo Mari Sato, klavir Program: W. A. Mozart, G. A. Schnittke, G. Wolfgang, R. Schumann

Violina in klavir sta gotovo najbolj priljubljeni glasbili. Če pa glasbili v duetu dveh mladih, mednarodno priznanih glasbenih umetnikov najdeta skupno glasbeno govorico, zasijeta in se predstavita v svoji najlepši podobi. ・

Vse se odpre, ko se sprostita pamet in srce Peter Krkoč, Skalp

3. koncert: četrtek, 26. julija, ob 20.30 Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju Vita Peterlin, violončelo Žan Trobas, harmonika Program: J. S. Bach, I. Kuusisto, G. Fauré, B. Bartók, R. Huguet y Tagell, I. Stravinski, J. Tiensuu, A. Piazzolla

»VIOLONČELO in HARMONIKA ... Na prvi pogled neobičajen, a zvočno popoln komorni sestav. Nežen, mehek zven violončela, ki se spaja z barvami harmonij harmonike, predstavlja kontrast, a kljub temu stičišče spoštovanja do umetnosti, ljubezni do glasbe.«

4. koncert: četrtek, 2. avgusta, ob 20.30 Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju Elvira Hasanagič, sopran Aleksandra Pavlovič, klavir Program: S. Rachmaninov, A. Lajovic, Gounod, Puccini, Kálmán Elvira Hasanagić je ena izmed najmlajših iz nove generacije slovenskih opernih pevk, ki so se iz domače sivine operne ustvarjalnosti zavihtele do mednarodnega sozvezdja, posutega z opernimi zvezdami in zvezdicami, in pogumno stopile na najpomembnejše mednarodne operne in koncertne odre. (Nordbayern) 5. koncert: četrtek, 9. avgusta, ob 20.30 Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju Eva Nina Kozmus, flavta Ruña 't Hart, violina Jacques Péréz, viola Program: M. Reger, J. van Gilse, J. Haydn, L. W. Beethoven Ko skupaj zaigrajo trije vrhunski glasbeniki, zmagovalka prestižnega evrovizijskega tekmovanja na Dunaju, flavtistka Eva Nina Kozmus, violinistka Ruña 't Hart, ki se je že kot izredno nadarjena deklica začela učiti violino, ko ji je bilo komaj dve leti, in izvrsten violist Jacques Péréz, ki je svoje znanje izpopolnjeval pri priznanih glasbenih pedagogih, ljubitelji komorne glasbe koncerta v cerkvi svetega Martina nikakor ne smete zamuditi. 6. koncert: četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 Cerkev svetega Martina, Srednja vas v Bohinju

Skalp v Stožicah, foto: Miha Dolenc

Skupina Skalp v teh dneh ustvarja s še posebej visoko mero energije in se predstavlja z novim videospotom, ki je bil posnet na romanju z Bohinjci na Portugalskem. Nova skladba nosi ime Vse se odpre, njeno bistvo pa je predvsem skrbno napisano besedilo, ki ga poslušalec lahko dojame kot še eno udarno in opogumljajočo himno Skalpov. Kdor pa stopi malenkost bližje avtorju, vokalistu Petru Krkoču, hitro zasluti težo odpetih besed. V pesmi Vse se odpre se dotakne svoje osebne izkušnje z izgorelostjo, ki je dandanes nova kuga in hkrati nov tabu, o katerem se ljudje med sabo praviloma ne pogovarjajo. Peter, ki živi v Bohinju že 14 let, v skladbi pravi, da nihče nima pravice drugemu pisati sanj. Sicer ostane človek vedno na začetku, z obljubami o boljšem življenju, medtem pa uresničuje sanje drugih. Nihče ne ve bolje od nas samih, kaj potrebujemo. Treba je torej ujeti svoj korak, zgrabiti življenje in hkrati v sebi sprejemati neuspehe. Besedilo pravi še, da naj gre pamet na dopust in zato se je Peter odločil, da videospot za nov singel posname na romanju na Portugalsko, kamor se je odpravil s skupino Bohinjcev. V spotu tako spremljamo povzetek poti vse od nočnega Bohinja do slikovite portugalske pokrajine. Videospot je na voljo na kanalu YouTube. Povezava na videospot: https://youtu.be/NbsVc6T4HGw.

O skupini Skalp

V 21-letnem obstoju brez prekinitve so Skalpi za ustvarjanje prejeli več nagrad. Med drugim takoj v začetku nagrado za najbolj obetavno primorsko rock skupino, kar jim je omogočilo snemanje v studiu Hendrix pod okriljem RTV SLO Radia Koper. Sledile so še druge strokovne nagrade, ki so Skalpe utrdile na slovenski rock sceni. V letu 2007 so fantje pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdali svoj prvi album Preproste rešitve, s katerega je 6 singlov zasedlo prva mesta lestvic. V juniju 2012 je ista založba izdala še Skalpov drugi album Mars je prodan, za katerega so prejeli eno najbolj nenavadnih nagrad za rokerje, ko jim je župan na letni slavnostni podelitvi izročil nagrado za posebne dosežke. Na albumu je mogoče najti skladbe Vem, da lahko! (nagrada RTV SLO za najboljši spot), Krik izpod mrzlih rjuh (glasbena podlaga filma Ksana), Dol med plamene in druge. Fantje trenutno v Studiu Hendrix snemajo skladbe za tretji album (producent Andrea F.), pred aktualno skladbo Vse se odpre pa so v javnost že poslali singel Hladen tuš s kontroverzno tematiko transvestizma. ・

šport

Zaključna produkcija Plesalnice Bohinj Mateja Mihelič

v polfinalih na obeh razdaljah, a se mu na žalost ni uspelo uvrstiti v finale. Na 5000-metrski preizkušnji je zasedel skupno 19. mesto. Med deklicami sta naš klub zastopali Urška Mustar in Eva Arh, ki sta bili prvič na tako veliki tekmi. Na 2000 metrov sta zasedli 25. oziroma 38. mesto ter domov odšli s prvimi mednarodnimi izkušnjami. Tekma je pokazatelj, da smo čez zimo dobro trenirali in že se veselimo novih nastopov na mednarodnih prizoriščih. ・

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

Foto: Anže Repinc

Letos Plesalnica Bohinj praznuje 10 let delovanja, na kar smo zelo ponosni. Veseli smo, da skupaj ustvarjamo tako lepo plesno zgodbo. Uspehi naših članic se kažejo tudi v rezultatih na tekmovanjih. To šolsko leto so se Neža Ribnikar, Ema Lapajne, Anja Repinc, Varja Titova in Sara Colja uvrstile na državno prvenstvo, ki bo od 23. 6. do 30. 6. v Medvodah. Pripravljamo se tudi na zaključno prireditev z naslovom Odpleši svoje sanje, kjer se bodo predstavili vsi plesalci Plesalnice, od najmlajših sončkov do najstarejših članov. Zaključna prireditev bo 20. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Vljudno vabljeni, da nas pridete pogledat.

V mesecu juniju bomo v Športnem društvu Bohinj organizirali tokrat deseturni intenzivni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku od ponedeljka, 25. 6. 2018, do petka, 29. 6. 2018, od 15.30 do 17. ure. Tečaj je namenjen otrokom od 3 leta starosti dalje. Otroci, ki obiskujejo vadbe v Športnem društvu Bohinj, imajo 20 % popusta. Prijave sprejemamo do 22. 6. 2018. Število prostih mest je omejeno. Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com ali telefon: 030 401 691 Tadej, 040 468 376 Saša. ・

Bohinj Beach Volley Tour 2018 Za OK Bohinj, Jure Sodja, vodja turnirja

Foto: Anže Repinc

Vpisujemo že za novo šolsko leto, več informacij na plesalnicabohinj@gmail.com in na FB Plesalnica Bohinj. ・

Kajakaši odlično nastopali v Brandenburgu Miha Kordež, KKK Bohinj

Foto: arhiv OK Bohinj

Foto: Miha Kordež, KKK Bohinj

Brandenburg je prvi vikend v maju gostil tradicionalno mednarodno regato, kjer je nastopalo več kot 700 tekmovalcev iz sedmih držav. Na regati smo nastopali tudi kajakaši KKK Bohinj in domov prinesli kar nekaj odličij. Pet kolajn je priveslal Jan Markelj, ki je bil drugi na 1000 m, tretji na 200 m, tretji na 5000 m, tretji v dvojcu na 1000 m (s Titom Faletičem) ter prvi v dvojcu na 200 m z Miho Fartkom. Miha je poleg zlata v dvojcu priveslal še do srebra na 200-metrski preizkušnji. Taja Smukavec je veslala v finalih na 500 in 200 metrov ter dosegla šesto in osmo mesto. Med mladinci je nastopal tudi Matic Ajdič, ki je veslal

Odbojkarski klub Bohinj bo tudi letos pripravil serijo turnirjev odbojke na mivki, ki vsako leto pritegnejo več pozornosti, več navijačev in vse več kakovostnih igralk in igralcev. Lani se je nekaterih tekem udeležil celo državni prvak v odbojki na mivki. Tudi letos bomo pod pokroviteljstvom Sberbanka izvedli 4 turnirje za serijo Bohinj Beach Volley Tour, in sicer: 24. 6., 15. 7., 22. 7. in 12. 8. Rezervna termina sta 29. 7. in 2. 9. 2018. Kot novost naj omenimo, da letos pripravljamo kar dva prav posebna turnirja za dekleta, ki bosta 14. 7. in 18. 8., izredno obiskana in atraktivna turnirja mešanih parov pa bosta 21. 7. in 19. 8.2018. Zaključek sezone pa delamo kar v Ljubljani, in sicer 29. 9. in 30. 9. 2018. Turnir podpira veliko bohinjskih podjetij, ki smo jim hvaležni, da turnir obogatijo z nagradami, nad katerimi so udeleženke in udeleženci vedno navdušeni. Hvaležni smo tudi Občini Bohinj, ki je nabavila in dostavila mivko, tako da je igrišče v dobrem stanju. Posebna zahvala tudi članom OK Bohinj s predsednikom Andrejem Sodjo na čelu, ki so se nagarali pri ureditvi igrišča. Lani smo kupili stroj za rahljanje mivke, semafor in strehico za sodnika. Letos pa sanjamo novo povečano tribuno ob igrišču. Vse to za dober izgled igrišča in turnirja ter odličen imidž v svetu tega športa. Ker si želimo ekip iz domačih logov, vas vabimo k prijavam na naslov: jure.sodja@bohinj-info.com ali preko Facebook strani Bohinj Beach Volley Tour. Kot zanimivost povejmo, da imamo že za vsakega od desetih turnirjev najmanj 5 ekip že prijavljenih. ・

z a konec

Evropski dan narave iz Bohinja v svet Povzela Katarina Košnik

Iz kadra oddaje

Skupna oddaja članic evropske radiodifuzne zveze Evropski dan narave je letos v Evropo ponesla gamsa bohinjskih gora in Bohinj. Evropski dan narave je oddaja, ki je nastala na pobudo irske nacionalne radiotelevizije RTE in tudi letos se je skupni oddaji pridružila RTV Slovenija. Najprej vas je na Prvem programu Radia Slovenija na prvo nedeljsko jutro, 6. maja, prebujalo petje ptic iz parka Tivoli. Oddaji se je pridružilo 14 različnih radiotelevizij in članic Evropske radiodifuzne zveze EBU. Dobro poznana scenska kulisa pa je služila kot ozadje slovenskega dela skupne večerne televizijske oddaje, ki jo je v nedeljo zvečer prenašal 2. program Televizije Slovenija. Oddaja šestih evropskih nacionalk, med njimi tudi Televizija Slovenija, se je razvila v splet javljanj iz evropskih nacionalnih parkov s skupnim sporočilom, kako čudovita, bogata in raznovrstna zakladnica narave je Evropa in obenem opomin, da imamo ključno vlogo pri njenem varovanju prav mi sami. Namen oddaje, kot so zapisali v napovedniku, je nevsiljivo spodbuditi čut za naravne vrednote ob javljanjih v živo iz evropskih naravnih parkov in s posnetki živali, ki jih prebuja pomlad. Spoštovanje, ki raste iz poznavanja narave, je najboljša podlaga za to, da ljudje dosežemo spremembe v svoji okolici in morda tudi v svetovnem merilu. Oddaja šestih evropskih nacionalnih televizij je k temu pripomogla preprosto in neposredno, zbližala je evropsko naravo in prebivalce Evrope. V ospredju je bil alpski svet in gams, voditeljica oddaje Mojca Mavec se je z gosti javljala z obale Bohinjskega jezera. ・

Zahvala TD Bohinj, Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja in učencem Nikica Zorč

Foto: Nikica Zorč

Letošnje leto mineva že 10. obletnica izvajanja kulinaričnih delavnic na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja, zato bi se rada zahvalila vsem, ki so prispevali k temu, da lahko izvajamo kulinarični krožek v okviru šolskih dejavnosti ter s tem prispevali, da se učenci že v osnovni šoli seznanijo z gostinskimi poklici. Izvedba kulinaričnih delavnic se izvaja za otroke višjih razredov s tem, da samostojno pripravljajo jedi različnih zahtevnosti in skupin. Ker je izvedba jedi povezana z materialnimi stroški, bi se rada zahvalila TD Bohinj, ki s svojimi donacijami pokriva in omogoča mladim, da se izvaja pouk kuharstva na šoli. V zahvalo vsem nam je, ki vlagamo svoj trud v izobraževanje mladih kuharjev, da so se v tem 10-letnem obdobju redno udeleževali ne le delavnic, pač pa tudi tekmovanj v okviru projekta TZS Zlata kuhalnica. V tem času so dosegli najvišja priznanja TZS, saj se lahko pohvalijo ne le s srebrnimi priznanji, pač pa tudi z enim prvim in drugim doseženim mestom na tekmovanju Gostinsko turističnega zbora Slovenije, ki so jih dosegli na tekmovanju za srebrno in zlato kuhalnico. Zahvalila bi se vsem učencem, ki so v tem obdobju poleg svojih šolskih obveznosti vlagali svoj trud in prosti čas v treninge in v učenje kuharskih veščin ter doprinesli velik napredek k lastnemu znanju in k osebni rasti. Tudi v letošnjem letu smo se 8. maja udeležili 9. regijskega tekmovanja Zlata kuhalnica na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radovljici z ekipo naših mladih kuharic (Dora Sabalič, Marjeta Mikelj, Karin Mihelčič) iz 7. b razreda. V letošnjem letu so se učenci pomerili v pripravi rižot in vaniljeve kreme, za katere so morali samostojno pripraviti recepture in meni kartico za postrežbo jedi. Naše učenke so skuhale vitaminsko rižoto iz rdeče pese in koromača, feta sirom in sirovo omako ter vaniljevo šarloto na marinirani sadni posteljici s penasto skuto in mangovim cvetom. Osvojile so srebrno priznanje med 16 ekipami osnovnošolcev iz vse Gorenjske, kar je odlična spodbuda za naprej. Želim, da bi učenci tudi v naslednjih letih z veseljem sodelovali pri spoznavanju kuharskih umetnosti, saj s tem pridobijo različna znanja, ki jih potrebujejo za samostojno življenje. Zahvalila bi se še enkrat vodstvu TD Bohinj za podporo in finančno pokrivanje vseh stroškov pri izvedbi vaj in tekmovanj, saj s tem omogočajo mladim, da spoznavajo umetnosti kuhanja in slaščičarstva ter uživajo v prijetnem druženju in medgeneracijskem sodelovanju. Vsi skupaj se veselimo njihovih uspehov, dobrih rezultatov, še bolj pa okusnih kulinaričnih izdelkov, ki so odraz njihove ustvarjalnosti in kreativnosti. S skupnimi močmi bomo predstavili mladim ta lep poklic, ki zahteva veliko znanja, ljubezni do stroke in odrekanj. ・

z a konec

Vitaminska rižota z rdečo peso in feta sirom, koromačem, ter sirovo omako Sestavine za 6 oseb: 350 g okroglozrnati riž » Zlato polje« 200 g rdeča pesa-kuhana 200 g koromača z zelenjem 50 g korenja 120 g šalotka 50 g čebula 50 g panceta 80 g masla 4 žl. ekstra deviškega olja 120 g sira feta 50 g sir gauda 50 g parmezana 1,5 l zelenjavne jušne osnove 1 dl belo vino 1 dl sladke smetane za kuhanje 2 stroka česna 20 g pinjole 4 ščepe sveže mletega pisanega popra 1 žl. mediteranskih začimb«Kotanyi šopek peteršilja morska sol muškatni orešček korenčkov chilly pesini kalčki alfalfa kalčki sezamova semena

ALERGENI: Jed vsebuje mlečne proizvode, semena.

Postopek priprave:

1. Zelenjavo operemo, očistimo in narežemo na manjše kocke, rdečo peso naribamo. 2. Čebulo in šalotko olupimo in sesekljamo. 3. Narežemo panceto, jo prepražimo na oljčnem olju, dodamo koromač, česen, sveže mleti poper, pinjole, malo zalijemo s fondom in dušimo. 4. Na olivnem olju, čebuli, česnu prepražimo rdečo peso, začinimo in dušimo. 5. Riž glaziramo na olju in sesekljani čebuli, zalijemo z zelenjavno jušno osnovo in dušimo 15 min. 6. Obe rižoti zmešamo z dušenim rižem, po okusu dopolnimo z zelišči in začimbami. 7. Pripravimo sirovo omako, tako, da na olju prepražimo sesekljano šalotko, česen, kocke sira in zalijemo s sladko smetano. 8. Parmezan in nariban gauda sir zmešamo, ter ga na 180° C zapečemo v pečici. 9. Jed ponudimo na sirovi omaki, s koščki drobljenega sira, pisanimi kalčki sirovim čipsom ter pesino omako.

Vanilijeva šarlota z mariniranim sadjem, penasto skuto in mangovim cvetom Sestavine za 6 oseb: Vanilijeva krema: 3 kom jajca 0,5 l mleka 120 g sladkorja 20 g želatine 1 kom vanilin puding 0,4 l sladka smetana

60 g bela čokolada 2 kom burbonska vanilija Kotanyi 2 cl maraskino liker naribana pomarančna lupina Skutina pena: 60 g skute 20 g med 20 g sladke smetane cimet, burbonski vanilin sladkor Marinirano sadje: 80 g kivi 100 g mango 100 g ananas 100 g banana 50 g jagod 25 g maline 1 kom limeta 50 g bezgov sirup 3 g AGAR Kotanyi Bezze: 1 beljak 80 g sladkor malo limoninega soka ALERGENI: jajca mleko, škrob, citrusi.

Postopek priprave: 1. Ločimo rumenjake od beljakov. 2. Stepemo beljake in smetano. 3. Namočimo želatino z malo hladne vode. 4. Rumenjakom dodamo 1 žlico sladkorja, 1 dl mleka, burbonsko vanilijo, ter stepamo nad vodno paro, da se zgostijo. 5. Iz ostale količine mleka skuhamo vanili puding, ter v njemu raztopimo želatino, belo čokolado, ter umešamo stepene beljake s preostalim sladkorjem. 6. Vse sestavine narahlo zmešamo, ohladimo, dodamo liker, pomarančno lupino in na koncu umešamo stepeno sladko smetano. 7. Kremo nadevamo v pomaščene modele in ohladimo v šok komori. 8. Sadje olupimo, narežemo na male kocke, mariniramo z limetinim sokom, bezgovim sirupom in zgostimo z agarjem. 9. Beljak zmešamo s sladkorjem, ga segrevamo na 70° C ter stalno mešamo. Ko se sladkor stopi ga z mikserjem stepemo v trdo zmes in dodamo limonin sok. 10. Nabrizgamo na peki papir in osušimo v pečici do 100° C. 11. Pretlačeni skuti dodamo med, cimet, burbonsko vanilijo in stepeno sladko smetano. 12. Strjeno kremo zvrnemo iz modela, dekoriramo na sadni posteljici s skutnim labodom in mangovim cvetom. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar

Moška in ženska ekipa Društva Invalid Bohinj se je udeležila odprtih športnih iger Zveze društev Invalid, ki je potekal v pikadu, v Vuzenici 26. 5. 2018. Zahvaljujemo se članicama Nuši Urh in Ivici Lupšina, spremljevalkama Pešbusa, katerega sta vodili na poti do šole. V mesecu juniju bomo nadaljevali s telovadbo za težje invalide, ki poteka vsako sredo od 17.30 do 19.00 ure v Kulturnem domu Joža Ažmana. 27. junija organiziramo prvi kopalni izlet v Izolo. Cena prevoza ostaja 15,00 evrov na osebo. Prijave sprejemajo poverjeniki ali na telefonu 031 624 803 - predsednica. Do konca meseca junija sprejemamo še prijave za letovanje v Hotel Delfin v Izoli, od 29. 8. do 5. 9. 2018. V mesecu juliju in avgustu bo pisarna društva zaprta. ・

z a konec

Škof Jamnik blagoslovil obnovitvena dela Janeza Krstnika v Bohinju Rok Mihevc, Radio Ognjišče

Foto: Rok Mihevc, Radio Ognjišče

»Zelo sem vesel, da je v Sloveniji toliko zdravega, da ta svetovni biser Janeza Krstnika tako čudovito pričuje, da so tu živeli verni ljudje in še živite ljudje, ki skrbite za svetišča, ste povezani med seboj in se trudite, da bi krščansko živeli.« S temi besedami je v nedeljo, 29. aprila, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik pospremil obnovljeni oltar v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Ribčevem Lazu, v župniji Srednja vas. V najbolj prepoznavni bohinjski podružnični cerkvi je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik skupaj z župnikom Martinom Golobom in župnikom iz Bohinjske Bistrice Janezom Burjo blagoslovil obnovitvena dela in novo prodajalno s spominki. Slikovita cerkvica sv. Janeza Krstnika stoji na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru in skupaj s kamnitim mostom predstavlja eno izmed največjih znamenitosti Bohinja. Zgrajena je bila že pred letom 1300 in ker predstavlja pomemben kulturnozgodovinski spomenik, je župnija s pomočjo občine in donatorjev pristopila k obnovitvenim delom – tako fresk v prezbiteriju kot tudi glavnega baročnega oltarja, starega 350 let, ki se je v cerkev vrnil po 12 letih. Da bi ovrednotili in spoštovali opravljeno delo in cerkev, je župnija na pobudo župnika Martina Goloba ustanovila podjetje Janez Krstnik, d. o. o. »Kot duhovnik in župnik menim, da je moja dolžnost ohranjanje lepše sakralne umetnosti in naših cerkva. Letos se je ponudila priložnost, da smo kot župnija ustanovili podjetje, ravno s tem namenom, da bi gostom ponudili možnost ogleda te cerkve, prepletene z zgodovino, tradicijo, umetnostjo in kulturo. Je simbol Bohinja, saj je tudi na samem grbu. In naša dolžnost je, da jo ohranimo lepo, neokrnjeno in prvinsko. Navsezadnje je to dolžnost nas vseh,« je povedal župnik Golob. »Je spoštovanje naših prednikov, ki so pred toliko leti v to vlagali, gradili in delali. Škof Jamnik je pri sveti maši blagoslovil tudi turistične delavce, ki se v bohinjskih krajih ukvarjajo s turizmom. Hkrati se je zahvalil vsem, ki skrbijo za ta sakralni kulturnozgodovinski spomenik, še posebej župniku Martinu Golobu, ki je povabil k ogledu cerkve. »Vedno dobrodošli, posebej v poletnem času, ko bo odprta vsak dan. Povabljeni tudi, da stopite v zvonik, kjer vas čaka čudovit razgled na Bohinjsko jezero, Komno, Vogar ... Cerkvica Janeza Krstnika ima popotniku, ki pride, veliko za pokazati, tako v duhovnem, kulturnem, zgodovinskem kot turističnem smislu.«・

Na Triglav po sledeh prvopristopnikov Martin Šolar

Čeprav je Triglav oblegan kot morda še nikoli, smo si v obletnem letu zamislili pot »Po sledeh prvopristopnikov«. Gre za obletno vezno

pot, kateri bomo namenili pozornost v letošnjem letu in morda nekoč v prihodnje še ob kakšni podobni obletnici. Gre za malo transverzalo po sledeh prvoprstopnikov z Bohinja na vrh Triglava in nazaj. Dokumentiranega zapisa, kje so prvo pristopniki šli z doline proti Triglavu, ni. Glede na dejstvo, da je bila in še vedno je Velo polje Podjeljska planina in da so nanjo gnali živino preko Tosca lahko sklepamo, da so tam preko na Velo polje šli tudi štirje srčni možje. Pot dalje proti Triglavu je zapisana in tem virom velja verjeti. Pot »Po sledeh prvopristopnikov« bo vodila z vasi Savica, kjer je bil doma eden od prvopristopnikov Štefan Rožič, preko Senožeti v Zgornjo Bohinjsko dolino vse do Zoisovega gradu v Stari Fužini. Od tam na Uskovnico in dalje v Konjščice in preko Tosca na Velo polje. Od tam pa naprej na Konjsko sedlo, Kredarico ter po grebenu na vrh Triglava. Sestopili bomo na Planiko, od tam na Velo polje in skozi Voje do Stare Fužine. Obiskovalci obletne poti bodo v letošnjem letu na poti lahko zbrali žige rojstnih hiš prvopristopnikov, planinskih postojank ob poti in seveda poseben jubilejen žig na vrhu Triglava. Kdor bo v letu 2018 zbral vse žige, bo ob koncu leta na priložnostenem zaključku praznovanja 240-letnice ob dnevu gora 11. decembra dobil posebno priznanje. Da pa bo ta naloga lažja in na nek način tudi edinstvena bo dvakrat, na začetku in konce poletne planinske sezone, organiziran voden pohod »Po sledeh prvopristopnikov«. Dvodnevni pohod bo organiziran 6. in 7. julija ter 29. in 30. septembra 2018. ・

TAMARA BERTONCELJ, MAG. Ko lahko pripomorem k zadovoljstvu ljudi, ni razloga, da ne bi bila tudi sama zadovoljna. www.sds.si

z a konec

ogl a si 040/202 384

OD OPERE DO POPA TINA DEBEVEC IN FILIP KRANJEC SREDNJA VAS V BOHINJU župnijska cerkev sv. Martina

7. 7. 2018 OB 20. URI

Glasbeni večer Lepo vabljeni na glasbeni večer, ki bo 7. julija ob 20. uri v Srednji vasi v Bohinju v župnijski cerkvi sv. Martina. Filip Kranjec in Tina Debevec vas vabita na glasbeni sprehod od klasičnih opernih arij, najlepših duetov klasične in popularne glasbe do modernih melodij. Filip Kranjec je kantavtor, pisec besedil in glasbe, dolgoletni član ansambla bratov Poljanšek, zborovodja, ljubitelj arij in opernih napevov. Na odru se mu bo pridružila Tina Debevec, akademska pevka in solistka, ki se uspešno udejstvuje v različnih glasbenih zvrsteh, med drugim je članica Hišnega ansambla Avsenik. Vabljeni! Vstop je prost!

iz naše srenje ogl a si 040/202 384

KIA. PRVA V KAKOVOSTI. KIA. PRVA V

ww.kia.si

KAKOVOSTI.

ZMAGOVALKA KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI 2017 Kia je z drugo zaporedno zmago v raziskavi kakovosti IQS inštitucije J. D. Power znova dokazala, da so vozila Kia najbolj kakovostna in zanesljiva na svetu.

optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

SPORTAGE ŽELjubljanska ZA Poslovni center Union, cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97

16.990

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

EUR

OPTIKA MESEC JESENICE SPORTAGE ŽE ZA

OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

16.990 EUR ODPRODAJA LETA! Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

www.optika-mesec.com

R DO 2.000 EU

JUNIK-M d.o.o.POPUSTA

Nagrajeno Kia kakovost do konca oktobra odpeljite z do 2.000 EUR popusta pri financiranju.

12/02/15 08:04

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KIA

RIO ŽE ZA

9.990 EUR EUR 9.990 RIO ŽE ZA

CEE’D ŽE ZA

10.390 11.190 CEE’D ŽE ZA

EUR

KIA - Največ avta za vaš denar

veljajo za vozila iz zaloge. KIA CENTER 2, 01 584 33 33 / KIA CENTER MARIBOR, ZAGREBŠKA C. 38, 02 292 78 50 JUNIK - MLJUBLJANA, d.o.o. LESKOŠKOVACene BLED: AMBROŽIČ, 04 574 17 84 / BREŽICE: KOLMANIČ & CO., 07 499 23 13 / CELJE: ŠKORJANEC, 03 426 08 72 / IZOLA: JEREB, 05 616 80 11 / KOPER: MTP, 05 915 06 00 / Blejska Dobrava 4273 Blejska KRANJ: NASMEH, 04 235 17 77 /1, MARIBOR: POTOČNIK, 02 234 40Dobrava 43 / MEDVODE: ČREŠNIK, 01 361 22 50 / MURSKA SOBOTA: LEPOŠA, 02 536 17 70 / NOVA GORICA: MAS JUNIK-M, d.o.o., Blejska Dobrava 1, 4273 Blejska Dobrava, 04 581 00 AVTO, 05 333 03 03 / NOVO MESTO: AVTOHIŠA KRIŽMAN, 07 393 36 80 / PTUJ: JERENKO, 02 788 53 08 / ROGAŠKA SLATINA: AVTO ALKA, 03 818 25 50 / ŠENTJANŽ PRI tel. 04/581 00 00, info@junik-m.si DRAVOGRADU: AC KOROŠKA, 02 878 58 50 / TREBNJE: PAN JAN, 07 34 60 700 / VELENJE: KIA AS, 03 891 90 77 / VRHNIKA: AVTOTRADE, 01 750 51 99

02 KIA - Največ avta za vaš denar

Komb. porabe goriva: 3,3 – 8,5 l/100 km, emisije CO 2 : 86 – 194 g/km, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NO x : 0,027-0,257 g/km. Cena 16.990 EUR velja ob nakupu novega Sportaga 1.6 GDI LX Active Eco , cena 10.390 EUR velja ob nakupu cee’da 1.6 GDI Gas LX Fun, cena 9.990 EUR velja ob nakupu Ria 1.2 Gas LX Active Eco. Popust do 2.000 EUR velja ob nakupu vozila z »Bonus financiranjem«. Bonus financiranja lahko izkoristite nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter NO x . Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične . KMAG d.o.o., Lesk oškova 2, Ljubljana

32 Glas občine Naklo september 2017

ogl a si 040/202 384

SUZUKI SWIFT Z BOOSTERJET MOTORJEM

IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI SWIFT Z BOOSTERJET MOTORJEM

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM

IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI SWIFT

IN SISTEMOM ALLGRIP

Z BOOSTERJET MOTORJEM IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI SWIFT Z BOOSTERJET MOTORJEM

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM IN SISTEMOM ALLGRIP

IN NAPREDNO HIBRIDNO TEHNOLOGIJO

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM

SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP

IN SISTEMOM ALLGRIP

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM

SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP SUZUKI VITARA S SISTEMOM ALLGRIP

IN SISTEMOM ALLGRIP

UŽIVAJU ŽVI VA VOŽNJI J V VO Ž N J I V VO U Ž IALPSKA VA JCESTA ŽNJI 43, LESCE

VOZILA NA ZALOGI! UŽIVAJU ŽVI VA VOŽNJI J VOŽNJI

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO₂: 4,0-5,7 l/100km in 90-131 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,00510,0558 g/km, trdi delci: 0,00024-0,00129 g/km, število delcev: 0,098-8,9800 E11/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO₂ iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO₂, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si V

V V U Ž IALPSKA VA JCESTA ŽNJI 43,OLESCE

PRODAJA T: 04 53 53 805 www.avtomony.si

SUZUKI IGNIS Z DUALJET MOTORJEM IN SISTEMOM ALLGRIP

U Ž I VA J V VO Ž N J I

z adnja s tr an

OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34 www.optika-berce.si

Progresivna očala vseh cenovnih razredov