Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XXI 2. FEBRUAR 2018 ŠTEVILKA 2
Najstarejša Bohinjka, Angela Hodnik dopolnila 103 leta
3
4
6
9
18
AKTUALNO
TURIZEM
IZ NAŠIH KRAJEV
MLADINA
KULTURA
Šolar na smuči tudi na Voglu
V Bohinju lani več kot pol milijona nočitev
Pohod v spomin na pokojnega policista Franca Zupana
Razpis za vpis otrok v vrtec
Bajeslovna bitja v podnožju sv. Krištofa na cerkvici sv. Janeza Foto: Andraž Sodja
2
ak tualno
Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! V zadnjih Bohinjskih novicah je bil objav ljen odgovor na moj Županov kotiček v zvezi s Koblo. Sam osebno stojim za svojimi naved bami in bi o dogajanjih zadnja leta na tem smučišču napisal še kaj več, dejstvo pa je, da je usoda Koble v rokah še vedno delujočega podjetja Kobla ŽTG. Upam, da bodo do nas lednje zimske sezone usposobili naprave in obratovali. Kljub temu da izgubljamo še eno zimsko sezono, pa smo lahko vsi skupaj ponosni, ker naš Bohinj dobiva odmevne evropske nagra de in nas zunaj naših meja očitno bolj cenijo kot v Sloveniji. Tako smo že lansko leto dobili priznanje Evropskega parlamenta za najčis tejše kopališče izmed 21.000 krajev širom po Evropi. Lonely Planet je Julijske Alpe sku paj s še devetimi kraji sveta izbral za najlepše območje, ki ga je nujno treba obiskati v letu 2018. Prav tako smo bili konec leta pred stavljeni v angleškem časniku The Guardian kot 5. najboljša destinacija v Evropi s svojimi sprehajalnimi potmi, zadnje največje prizna nje pa je nominacija za najboljšo evropsko destinacijo, ki se bo z glasovanjem med 20 ostalimi evropskimi destinacijami zaključila 8. februarja. Prav to je posebna čast, saj so konkurenti priznane evropske prestolnice in svetovno znani turistični kraji. Tukaj lahko
Sprehod po poti ob severni obali Bohinjskega jezera odsvetujemo Decembrsko neurje je pustošilo tudi v gozdovih nad Bohinjskim jezerom, drevje je na več mestih podrto čez pot ob severni obali Bohinjskega jezera. Zdaj na tem delu intenzivno poteka spravilo lesa in v tem času vam sprehod ob severni obali Bohinj skega jezera odsvetujemo. Nad severno obalo Bohinjskega jezera in tenzivno poteka delo v gozdovih. Delno še spravilo lesa zaradi lubadarja, precej dreves pa je podrl tudi vetrolom 12. decembra 2017. Pot je na nekaterih delih zaprta zaradi po drtega drevja in v celoti zelo težko prehodna. Občasno bo tudi povsem zaprta, kar bo ozna čeno z opozorilnimi tablami na terenu. Kot pravijo na Zavodu za gozdove, naj bi bila dela v večjem delu končana pred poletno
Rok za oddajo prispevkov v februarju
sodelujete tudi vi, tako da na spletni strani organizacije preko računalnika oddate svoj glas. Upam, da ste prejeli razglednico Zavoda za turizem Bohinj, kjer je navedena spletna stran, preko katere lahko glasujete. Vse te nagrade so poleg priznanj tudi veli ka obveza, saj se moramo vsi skupaj zavedati, da nagrade niso prišle same od sebe in so plod dela, predvsem našega Turizma Bohinj, na čelu katerega je g. Klemen Langus, ki s svojo ekipo vlaga velik trud v promocijo na šega lepega Bohinja. Verjame tudi, da ste za priznanje zaslužni tudi Bohinjke in Bohinj ci, da je urejenost plod Vašega dela in bo, upam, v prihodnosti še bolj poskrbljeno za urejenost in čistost našega bisera. Ob koncu se Vam zahvaljujem za dosedanje delo in Vas naprošam, da tudi v prihodnosti skrbite za svoje domove, da nam bo podoba Bohinja v ponos. S spoštovanjem!
župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. sezono. V tem času bodo najprej spravili les, nato pa še nadaljevali s popravilom in uredit vijo same poti ob jezeru. ・
Točka VEM se je preimenovala v SPOT svetovanje Gorenjska
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
dobila dodaten naziv SPOT svetovanje Gorenjska. Obveščamo vam, da smo se v partnerskem konzorciju prijavili na razpis agencije SPIRIT za izvajanje celovitih podpornih storitev za potencialne podjetnike v okviru slovenskih poslovnih točk za obdobje od 2018 do 2022. Vloga je bila pozitivno ocenjena, zato vas z ve seljem obveščamo, da bomo nudili informaci je v okviru Slovenske poslovne točke – SPOT svetovanje Gorenjska, ki nadomešča nek danjo kontaktno točko VEM in bo še naprej opravljala brezplačna svetovanja potencial nim in obstoječim podjetnikom, registrirala nova podjetja in opravljala spremembe pod jetij preko portala eVEM, organizirala različne informativne in izobraževalne dogodke ter te kom leta nadgradila svoje storitve, za še večjo podporo gorenjskim podjetnikom. Podjetni kom bomo sedaj svetovali in pomagali na Raz vojni agenciji Zgornje Gorenjske, BSC, d.o.o. Kranj, Razvojni agenciji Sora, Škofja Loka in Gospodarski zbornici Kranj. SPOT svetovanje Gorenjska vam bo na voljo vsak delovnik med 9.00 in 15.00, po pred hodnem dogovoru. Prav tako pa nudimo tudi mobilna svetovanja na sedežu podjetja. Kon taktni podatki naših svetovalk za območje Zgornje Gorenjske: Eldina Čosatović, mag. posl. ved T: 04/581-34-19; E: dina@ragor.si Hermina Biščević, dipl. upr. org. T: 04/581-34-13 E: hermina.biscevic@ragor.si Vse storitve so brezplačne, saj je projekt sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, jav na agencija v sklopu projekta SPOT svetova nje Gorenjska. ・
Ustvarjalci vabljeni, da se nam pridružite v okviru projekta Ustvarjalni podjetnik Urška Luks, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Točke VEM pod okriljem agencije SPI RIT so se z januarjem 2018 preimenovale v SPOT (Slovenska poslovna točka). Raz vojna agencija Zgornje Gorenjske je tako
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vabi vse, ki slikate, oblikujte z glino, izdelujete na kit, pletete, kvačkate ali kako drugače sproš čate svojo umetniško žilico, k sodelovanju v projektu USTVARJALNI PODJETNIK. Osnov ni namen projekta je pomagati še neuveljav ljenim ustvarjalcem na pot podjetništva in hobije spreminjati v poslovne priložnosti. Sodelujočim posameznikom bomo pomaga
Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do petka 16. februarja, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. marca 2018.
3
ak tualno
Zapoljarjeva hišca in hlev na Pokrovcu, vir: Gorenjski muzej
druge naravne pojave od Rudne doline na Pokljuki do Peči in Šavnice nad Spodnjo bohinjsko dolino. Med zbranimi imeni najdemo bolj poz nana imena, npr. Goréljek, Jélje, Pokróvc, Zajábnječə, Krásca, Ráhojca, Snažéta, pa tudi imena, ki jih marsikdo ne pozna več, npr. Bábje čvó v pobočju Péc, skala Bəršljánojca v Javornici, Na Bélmo vázo na Jelju in Gospódovc kot staro ime za danes bolj znan Vodnikov razglednik. Imena so zbrana na tiskanem zemljevidu, ki so ga domačini v obrav navanih vaseh že prejeli v svoje nabiralnike, brezplačno je na voljo tudi na Občini Bohinj. Na zemljevidu so vsa imena zapisana v narečju, saj bodo le v domačem govoru ohranila svojo pristno podobo. Torej zemljevid ni namenjen samo obiskovalcem Bohinja, temveč predvsem domačinom, da bodo z njim ohranili in obudili imena, ki so del bogate nesnovne kulturne dediščine Bohinja. ・
li pri ureditvi ustreznega statusa, zanje organizirali različne izobraže valne delavnice ter skupno razstavo, jim omogočili prodajo v okviru različnih dogodkov, pripravili promocijske zloženke in vzpostavili po vezovanje z drugimi ustvarjalci ter s tem spodbudili izmenjavo izku šenj. Za vsakogar se bo našla kakšna zanimiva, poučna in tudi donosna aktivnost. V letošnjem letu bomo v projekt povezovali ustvarjalce iz Bohinja, Gorij, Kranjske Gore in Jesenic, torej iz občin, ki so s sofinanciranjem v letu 2018 projekt podprle. Udeležba v projektu je BREZPLAČNA. Prijave za sodelovanje bomo zbirali do 28. 2. 2018 na elektronskem naslovu urska.luks@ragor.si ter telefonski številki 04 581 34 17 (Urška Luks). Vabljeni, da se nam pridružite. Zabavno bo. ・
Ledinska imena v katastrski občini Bohinjska Češnjica Klemen Klinar, Ragor
Z ledinskimi imeni so naši predniki poimenovali svoj življenjski pros tor, da so se v njem znašli. Treba je bilo jasno povedati, kam gre gospo dar kosit, kam naj otroci ženejo živino, kje raste največ borovnic in na katero njivo naj gre gospodinja plet. Danes se pomen imen s spremem bami v kmetijstvu in življenju nasploh zmanjšuje. Najpomembnejša še živijo, tista najmanjša, ki lahko poimenujejo le nekaj metrov veliko ob močje, pa izginjajo v pozabo. Zaradi tega je Razvojna agencija že drugo leto popisala ledinska imena na delu Bohinja, tokrat v katastrski občini Bohinjska Češnjica. S pomočjo domačinov iz Češnjice, Jereke, Podje lja, Krniškega Loma, Koprivnika in Gorjuš je bilo zbranih preko 350 domačih poimenovanj za travnike, polja, pašnike, gozdove, potoke in
Šolar na smuči 2018 tudi na Voglu Katarina Košnik
Foto: arhiv smučišča Vogel
Smučanje je pregovorno slovenski šport in zanimanje zanj se v zad njih letih ponovno povečuje. Če je bilo smučanje še dve desetletji nazaj dosegljivo vsem, v zadnjem času na Smučarski zvezi Slovenije opažajo, da smuča vedno manj otrok. Da bi čim večjemu številu otrok omogočili to lepo izkušnjo, je že četrto leto zapored med 21. in 26. januarjem potekala akcija Šolar na smuči. Otroci so smučali na Krvavcu, Rogli, Mariborskem Pohorju, Voglu, Cerknem in v Kranjski Gori, ki se je letos prvič pridružila akciji. Tako so smučarski centri skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije, Zavodom za šport Republike Slovenije Planica in Po licijo učencem četrtih in petih razredov osnovnih šol omogočili brez plačno, zabavno in predvsem poučno smučarsko izkušnjo. Namen akcije je, da se otroci naučijo osnov smučanja ter pred prihajajočimi zimskimi počitnicami osvojijo pravila varnosti na
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 2. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
ak tualno , turizem in gospodars t vo
4
Bohinj skupaj z nekaterimi najlepšimi evropskimi mesti nominiran za naziv 'European Best Destination 2018' Turizem Bohinj Foto: arhiv smučišča Vogel
s mučiščih. Od leta 2014, ko je Šolar na smuči zaživel, so v okviru akcije omogočili brezplačen smučarski dan že skoraj 7.000 učencem in več kot polovica jih je prvič stopila na smuči. Želja vseh partnerjev projekta je vlagati v znanje in skupaj s smučarskimi centri, šolami in društvi približati otrokom enega najlepših zimskih športov. Zato je bilo tudi letos smučanje in učenje smučanja za vse otroke v akciji brezplačno, tako je šest smučarskih centrov v petih dneh gostilo 3.000 šolarjev na smučeh. Častni pokrovitelj akcije je predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Promotor in ambasador akcije je nekdanji slovenski smučar Jure Košir, ki se je v tednu akcije selil s smučišča na smučišče in z mladimi smučarji v sredo, 24. januarja, dan preživel tudi na Voglu. Kot je pove dal, je sam še del tiste generacije, ko so vsi otroci lahko smučali: »Ja, res je, jaz sem še tista generacija, ob tem pa prihajam iz Mojstrane, ki je umeščena v tako okolje, da je popolnoma logično, da smo vsi smučali. Zdaj se je to resnično povsem spremenilo zaradi različnih razlogov. Življenje se nam je vsem spremenilo, ampak mi smo mnenja, da je tre ba otroke seznanjati z alpskim smučanjem, da je to del naše zgodovine, tudi narodove zgodovine, smo alpska država in imamo kar nekaj lepih smučišč v Sloveniji in jasno moramo vzgajati nove rodove, da se nauči jo smučati. Glede na to, da danes upada število novih, mladih smučar jev, je zelo pomembno, da gremo v šole in da otrokom omogočimo vsaj en dan brezplačnega smučanja, kjer se otroci seznanijo s smučanjem in mogoče tudi nadaljujejo. Mislim, da smo v teh štirih letih naredili eno lepo delo, vsako leto nam tudi gre bolje, tudi organizacija je boljša. Tudi otroci so zadovoljni in mislim, da bomo s tem še nadaljevali. Želi mo si sicer še večje podpore države, kajti menja smo, da bi bilo treba celotno generacijo četrtošolcev peljati na smučišče. Ampak vseeno se bomo z leti razvijali in jaz se vsem udeleženim partnerjem zahvaljujem in z veseljem opravljam to delo promotorja in ambasadorja projekta in z otroki smučam na slovenskih smučiščih, vsak dan drugje, in mi je v veliko veselje, ko jih gledam, kako so veseli.« O tem, ali otroci danes še znajo smučati, pa je dodal: »Zelo velik razpon je. Nekateri znajo zelo dobro smučati, nekateri pa so še povsem začetniki in so prvič na sne gu. Imeli smo tudi otroke iz krajev, bolj oddaljenih od smučišč, ki so se prvič seznanili s smučarsko opremo. Tisti se ob pomoči profesionalnih učiteljev smučanja naučijo prvih korakov, zelo hitro napredujejo in se že prvi dan tudi odpeljejo s smučmi po progi.« Na Voglu so predstavniki Smučarske zveze Slovenije in v. d. gene ralnega direktorja Policije Simon Velički podpisali tudi sporazum o sodelovanju med Policijo in Smučarsko zvezo Slovenije. Roman Šturm, vodja otroških programov pri Smučarski zvezi Slovenije, je ob tem po udaril, da so s Policijo že do zdaj dobro sodelovali: »Vsa leta delovanja SZS smo sodelovali s policijo na različnih nivojih. Tako pri usposab ljanju pripadnikov pri ministrstvu za notranje zadeve do delovanja pri osveščanju kulture smučanja na slovenskih smučiščih kot tudi sodelo vanja pri organizaciji večjih prireditev, kot so Planica, tekme za svetov ni pokal v Kranjski Gori in v Mariboru ter pri ostalih športnih priredit vah. Vse to smo danes potrdili in združili v tem krovnem sporazumu s Slovensko policijo.« Povečanje varnosti na smučiščih je namreč eden ključnih ciljev akci je Šolar na smuči, pravi Šturm: »Smučarska zveza Slovenije želi ponov no popularizirati smučanje in s to akcijo ob sodelovanju smučarskih društev želi pokazati, kakšna je vloga smučarskih društev, kakšno je sodelovanje z upravljavci smučišč in tisto, kar je tudi bistveno, da s tem, ko vlagamo v smučarsko znanje, prispevamo tudi k večji varnosti na smučiščih. In to je tudi razlog, da sodelujemo s policijo, kjer ob poučevanju otroke seznanjamo tudi z mednarodno veljavnimi pravili vedenja na smučiščih in o tem, kakšna je kultura smučarskega obna šanja na smučiščih.«・
Še do 8. februarja bodo tisoči popotnikov iz vsega sveta lahko glasovali za svojo najljubšo destinacijo v Evropi. Evropska orga nizacija European Best Destinations je izbrala 20 destinacij, med katerimi popotniki lahko izbirajo. Ob boku najlepšim evropskim mestom se med dvajsetimi kandidati, na predlog združenja EDEN – Evropskih destinacij odličnosti, za ta laskavi naziv poteguje tudi Bohinj. Po prvem tednu glasovanja je zasedal 10. mesto. »Sem zelo vesel tega priznanja s strani Evropskih destinacij odlič nosti, predvsem zato ker so nas sami izbrali. Mi za to nismo niti kan didirali, enostavno so nas sami predlagali da bo Bohinj tisti, ki bo v tem glasovanju nastopil,« je ob novici povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Začelo se je pred sedmimi leti (leta 2010), ko smo Bohinj kot desti nacijo preko nacionalne turistične organizacije prvič prijavil na razpis Evropske komisije za pridobitev priznanja Evropske destinacije odlič nosti, angleško EDEN (European Destinations of Exellence). To je or ganizacija Evropske komisije, ki danes združuje preko 200 evropskih destinacij. Takrat smo se na temo vode prebili do finala. Leta 2015 smo se ponovno prijavili na razpis, tokrat na temo kulina rika in gastronomija in se ponovno prebili so finala. V teh letih smo tudi sicer tesno sodelovali z organizacijo Evropskih destinacij odličnosti in preko sestankov in srečanj predvsem jasno spo ročali našo vizijo in zavezanost k trajnostnemu razvoju. In prav ta druš čina destinacij odličnosti je izbrala Bohinj za njihovega kandidata za pridobitev tega laskavega naslova Najboljše evropske destinacije leta 2018. Tako je Bohinj pristal med dvajsetimi destinacijami, ki se bodo potegovale za ta naslov v naslednjih dobrih treh tednih. »Ne delamo si nobenih posebnih utvar glede tega, kaj se bo zgodilo, ker če pogledamo 19 naših sotekmovalcev je to res impresiven izbor najboljšega, kar danes Evropa ponuja. V Bohinju smo se znašli v dru ščini skupaj z Londonom, Barcelono, Atenami, Berlinom, Brusljem, Pa rizom, otokom Hvarem, Kotorjem, Lizbono, Bilbaom, Wrocklavom, Mi lanom, Colmarjem, Rigo, Prago, Budimpešto, Dunajem, Amsterdamom in Edinburgom. Med glavnimi evropskimi mesti je majhna destinacija Bohinj, tako da smo že zdaj lahko zelo ponosni,« ob tem pravi Klemen Langus in dodaja, da tudi sama predstavitev Bohinja prikazuje pravo podobo Bohinja, zavezanega trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. »To je pa še dodatno priznanje, da je naše delo usmerjeno v pravo smer. Torej skrb za lokalno prebivalstvo, dvig lokalne ekonomije, varo vanje in ohranjanje okolja, zavedanje o pomembnosti ohranjanja oko lja in Turizem Bohinj kot eden, mogoče glavnih generatorjev ekonom skega razvoja,« še zaključuje Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. ----------Spletna stran European best Destinations (povezava na stran za gla sovanje tudi na spletni strani www.bohinj.si): https://www.europeanbestdestinations.com/european-best-destinations-2018/ ------------European Best Destinations, Evropske najboljše destinacije je zdru ženje, ki preko svojega portala že skoraj 10 let izpostavlja in ponuja popotnikom izbrane najboljše destinacije za počitnice, izlete, nakupo vanja, pohode in druge aktivnosti. ・
V Bohinju lani več kot pol milijona nočitev Turizem Bohinj
V Bohinju smo lani zabeležili preko 550 tisoč nočitev, kar je več kot 70 tisoč nočitev več kot leto prej, obenem pa prvič v zadnjih letih preko pol milijona. Prav tako nad slovenskim povprečjem
5 ostaja dolžina bivanja, ki je ob neupoštevanju planinskih koč, kjer gostje praviloma prenočijo samo eno noč, skoraj tri dni (2,88). Med gosti največji delež (30 %) predstavljajo domači gostje, sledi jo jim Nemci (14 %), veliko je tudi gostov iz Češke, Nizozemske in Velike Britanije. Čeprav tradicionalno največ gostov prihaja v Bohinj v juliju in av gustu, pa smo zabeležili neverjetne številke tudi v maju in juniju ter v jesenskih mesecih, ko je čas izven sezone. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Bohinj je letos presegel tisto magično mejo pol milijona nočitev. V letu 2017 beležimo več kot 550 tisoč nočitev ob znanih dejstvih, ki za Bohinj ostajajo malce bole ča. Če bi hoteli, ki so nekoč bili nosilci turizma v Bohinju, govorim o hotelih ob Bohinjskem jezeru, normalno delovali, bi teh nočitev lahko bilo okoli 750 do 800 tisoč. Verjamem, da bi potem v nekaj letih lahko presegli tudi milijon nočitev letno.« Niso pa višje številke tisto, k čemur stremimo. Kot pravi Langus: »Mi si želimo kvalitetni turizem in zato bomo v naslednjih letih vse sile usmerili v upravljanje destinacije. Tukaj nas čakajo največji izzivi: infrastruktura, prometni režim in seveda kvalitetna doživetja za bolj zahtevne goste. V Bohinju si želimo predvsem podaljšati sezono, na kar zagotovo vplivajo tudi jesenske in pomladne aktivnosti, kot sta na primer Dnevi pohodništva in Mednarodni festival alpskega cvetja.« Že več let sledimo sprejetemu in redno noveliranemu programu raz voja turizma v Bohinju, ki hodi predvsem po poti trajnostnega razvoja, tudi s projekti, kot je Mednarodni festival alpskega cvetja. Festival, ki slavi predvsem naravo in odnos do okolja, v katerem živimo in ga obis kujemo. »Festival cvetja je zagotovo Bohinj predstavil v podobi, ki jo želimo imeti in ki jo želimo predstaviti tudi gostom in obiskovalcem. Je zago tovo vplival na odločitev Evropske destinacije odličnosti, da predlaga Bohinj za kandidata Najboljše destinacije 2018. Potem je tu znamka Bohinjsko/from Bohinj, preko katere sporočamo jasno vizijo, kakšni želimo biti in kaj želimo gostom ponuditi ter vplivati na lokalno eko nomijo.« Turizem je v porastu, vreme in druge socialno-politične razmere vplivajo na število nočitev, prepričani pa smo, da niso edini razlog za dobre rezultate. Drugi razlog je zagotovo delo v sami destinaciji: »To ni samo delo Turizma Bohinj, ampak delo vseh deležnikov v Bohinju, s katerimi skupaj snujemo in se pogovarjamo o tem, kako razvijati bo hinjski turizem, in tukaj se mi partnerstvo, ki ga imamo sklenjenega v Bohinju, zdi ključnega pomena in je neka posebna oblika sodelovanja, ki je zaenkrat kot take v Sloveniji ne poznam. Tudi v tem primeru na nek način orjemo ledino, ki se kaže tudi v tesnejšem sodelovanju na regionalnem nivoju.« Če vse sestavimo v eno celoto, potem je za nami eno plodno leto, pred nami pa kup izzivov, do katerih moramo pristopiti na način, da bomo lahko prenesli še večji pritisk gostov, kot smo mu bili priča lani v višku poletne sezone. Veliko energije zato vlagamo v nadgradnjo pro metnega režima v Bohinju ter v tiste kvalitetne turistične produkte, s katerimi gost doživi takšen Bohinj, kot smo si ga zamislili in ga doživ ljamo ne nazadnje tudi mi, ki tu živimo. ・
240 let prvega vzpona na Triglav – obeleženje jubileja na info mestih Triglavskega narodnega parka Majda Odar, TNP
Očak Triglav ima posebno mesto v zgodovini in sodobnem vsak danjiku slovenskega naroda. Prav posebno mesto ima v tej zgodovini Bohinj. Ni presenečenje, da bo med letom ravno v Bohinju, pod okril jem Občine in Turizma Bohinj, potekalo največ aktivnosti. Pomemben dogodek bo tudi junija v Mojstrani, v Slovenskem planinskem muzeju. Zgornjesavski muzej Jesenice in ZRC SAZU v sodelovanju s partner ji pripravljata strokovni simpozij, namenjen obeleženju 240-letnice. Javni zavod Triglavski narodni park bo prav tako pripravil sklop do godkov, katerih rdeča nit bo mitski Triglav kot vrednota in hkrati oblegani Triglav kot osrednji izziv današnjega časa deležnikom, ki sodelujemo pri upravljanju obiska tega enkratnega dela gorske ga sveta. Na info mestih TNP – v Trenti, Bohinju, Mojstrani, Kobaridu
turizem in gospodars t vo
Foto: Tanja Legat
in na Bledu – bomo pripravili pogovorne večere, pri katerih bodo so delovali: Janez Bizjak, dr. Irena Mrak, dr. Peter Mikša, Dušan Škodič, Jože Mihelič in drugi. Več aktivnosti bo namenjenih tudi najmlajšim, tako na gorenjski kot na primorski strani TNP. V sodelovanju z Občino Kranjska Gora in TD Mojstrana bomo prenovili parkovno infrastruktu ro na Poti Triglavske Bistrice (dolina Vrata), na povabilo organizatorja pa bomo fenomen Triglava predstavili na mednarodni konferenci o današnji vlogi gora ter o vplivih podnebnih sprememb in človekove de javnosti na gorski svet. Konferenca bo potekala v Chamonixu (Franci ja), organizira jo Mednarodno združenje planinskih organizacij (UIAA). Bohinjski pogovorni večer bo v Centru TNP potekal v drugi polovici marca. Več o dogodku v marčevski številki Bohinjskih novic. V januarju je dolge zimske večere popestrilo tudi pestro dogaja nje v Centru TNP Bohinj. Izjemno prijeten in odmeven dogodek je bil brezplačen tečaj filcanja copat, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Ljudsko univerzo Radovljica – Medgeneracijski center Radol'ca. Men torici na tečaju sta bili izkušeni Tanja Legat in Petra Golinar. Lični iz delki tako krasijo marsikateri bohinjski dom. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Dogodki v februarju: Petek, 9. februar, ob 18.00: Julijske Alpe in Julius Kugy – odprt je fotografske razstave Roberta Valentija (Trst) in projekcija multi vizije o Juliusu Kugyju »Človek, ki je govoril goram«.
Sobota, 17. februar, ob 9.00: Izobraževanje za varno gibanje v zasneženih gorah – preventiva pred plazovi pod vodstvom par kovnega vodnika TNP, inštruktorja GRZS in načelnika GRS Rate če Iztoka Butinarja; predavanje je brezplačno, za teren je potrebno plačilo kotizacije v višini 20 EUR. Obvezne prijave na info.bohinjka@ tnp.gov.si ali po telefonu 04 5780 245 vsaj 1 dan pred dogodkom v delovnem času centra. Petek, 23. februar, ob 19.00: Triglavska trilogija za tri smuči – filmski večer izbranih filmov (240-letnica prvega pristopa na Tri glav; v sodelovanju s Hike & Bike in Vertical Adventures).
Sobota, 24. februar, ob 20.00: Opazovanje nočnega neba na Voglu – Opazovanje Vesolja z Zemlje; cena: 16 EUR odrasli, 10 EUR mladina in seniorji (v ceno je vključen prevoz z nihalko), obvezne pri jave na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245 vsaj 1 dan pred do godkom v delovnem času centra.
Sobota, 3. marec, ob 9.00: Sledenje živalim Triglavskega naro dnega parka – ob mednarodnem dnevu prostoživečih živali v okviru projekta LIFE WolfAlps. Zborni mesti: Center TNP Bohinj in Infocen ter Triglavska roža Bled; udeležba je brezplačna, obvezne so prijave najkasneje do 1. marca 2018 do 12. ure ali do zapolnitve mest na info. trb@tnp.gov.si ali 04 5780 205. Sledenja se lahko udeležijo otroci nad 12. letom starosti v spremstvu odraslega. OTROŠKE POČITNIŠKE DELAVNICE: Torek, 20. februar, ob 10.00: Zimsko kuharsko ustvarjanje z mojstrom kuharjem Jožetom Godcem – kuharska delavnica. Sreda, 21. februar, ob 10.00: Sledenje živalim z vodnikom TNP za otroke – naravoslovna delavnica.
turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v Četrtek, 22. februar, ob 10.00: Spretni prsti: živali lahko nasta nejo tudi iz papirja – ustvarjalna delavnica. Petek, 23. februar, ob 10.00: Spoznajmo zimska opravila kmeč kega človeka v našem gorskem svetu – delavnica kulturne dediščine. Obvezne prijave vsaj en dan pred delavnico do 12. ure na info. bohinjka@tnp.gov.si ali na 04 5780 245. Otroci, mlajši od 6 let naj bodo v spremstvu odrasle osebe. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kopriv niku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, DIB
V pisarni smo ponovno začeli z delom 8. januarja 2018 in je odprta vsak PONEDELJEK od 16. do 17. ure. Člane, ki še niso plačali čla narine poverjenikom, vabimo, da se oglasijo in članarino poravnajo v pisarni, prav tako vabimo vse, ki bi se želeli vpisati, da se oglasijo v pisarni društva. 11. 2. 2018 vas vabimo na pustni karneval v Cerknico. Prijavite se v pisarni društva ali pri poverjenikih. Torki so namenjeni vodeni telovadbi v OŠ dr. Janeza Mencingerja pod vodstvom fizioterapevtke Bernarde Markelj, ob sredah pa ste vsi člani vabljeni na vodeno aerobiko v Vodni park v Bohinjski Bistrici od 18. do 19. ure, za aerobiko koristite karte za plavanje. Četrtek je name njen ljubiteljem bovlinga v ECO Hotelu Bohinj od 16. do 18. ure, petki pa so rezervirani za delavnice. V letu 2018 smo rezervirali termin v Hotelu Delfin v Izoli, in sicer od 29. 8. do 5. 9. 2018. Cena polpenziona je 315 evrov, člani invalidi takse ne plačajo. Prijave na letovanje sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Letovanje je možno odplačevati tudi po obrokih, zadnji obrok mora biti plačan v mesecu juliju. ・
V DU Bohinjska Bistrica smo v januarju snovali Program aktivnosti za leto 2018 Olga P. Gorišek, DU BB
Januarske turobne in deževne dni smo izkoristili za delo v pisarni. Sestal se je upravni in nadzorni odbor, kjer smo debatirali, kako bomo oblikovali aktivnosti in vnesli izboljšave v letu 2018. No, in pripravi li smo program za leto 2018, sezname članov za poverjenike, ki vas bodo obiskali in vas zaprosili za plačilo članarine ter vam izročili pro gram aktivnosti za aktualno leto. V teku je tudi priprava spletne strani našega društva, tam bomo sproti objavljali vse naše novice in dogodke. O tem, kdaj in kako jo boste poiskali, vas obvestimo v naslednjih novicah. Predsednik se je dogovoril za sodelovanje z Ženskami ročnih del Bo hinja. Z veseljem bodo na delavnice medse sprejele vse zainteresirane članice našega društva. Ženske se dobivajo vsak četrtek med 17. in 19. uro v Centru TNP Bohinjka v Stari Fužini. Vabljeni! Razpored aktivnosti v mesecu februarju 2018: • 6. februarja 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi to rek v mesecu,
• 21. januarja 2018: Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Boh. jski Bistrici.
URNIK TELOVADBE (tokrat spremenjen zaradi prilagajanja trener jem): • v Bohinjski Bistrici v telovadnici Osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak TOREK ob 18. uri,
6
• na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 18.30.
Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj se nadaljujejo tudi v letu 2018, s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Izkoristite! Na koncu morda ne bo odveč povabilo vsem mlajšim upokojencem, ki ste se upokojili v preteklih letih, da se nam pridružite. Vabimo vse, ki ste visoko strokovno usposobljeni, ste strojniki, metalurgi, računalni čarji, medicinci, profesorji oz. učitelji, in tudi tiste, ki imate kakršna koli druga znanja, ki so neprecenljiva in bi z njim lahko obogatili društvene aktivnosti. Radi bi na primer organizirali tehnično sekcijo, računalni ško, imeli ekipo, ki bi kvalitetno urejala spletno stran in še kaj ... Ne imejte občutka, da v društvo upokojencev ne sodite, delo v društvu je razgibano in zanimivo. Konec koncev pokojnino vsi dobivamo iz istega žaklja in smo vsi samo upokojenci, mar ne? Vabljeni! Dobrodošli! Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. ・
»Darovanje nam pomaga, da se povežemo z drugimi.« (Albert Schweitzer)
Karmen Zupan, podpredsednica KS Koprivnik - Gorjuše
Obisk dežele Gorajte, foto: arhiv KS Koprivnik - Gorjuše
Koprivnik in Gorjuše sta vasi, v katerih živi vedno manj stalnih pre bivalcev. Celo Bohinjcem se zdita vasi zelo odročni, čeprav je do zad nje hiše le dobre četrt ure vožnje iz Bohinjske Bistrice. Vaščani živimo podobno življenje kot v dolini in tudi mi se vedno bolj zapiramo med svoje štiri stene. Zato se v krajevni skupnosti trudimo, da organiziramo dogodke, ki spodbujajo medsebojno druženje in sodelovanje. Praznični december smo pričeli z Miklavžem, ki je šel s svojim spremstvom od hiše do hiše in obiskal ter obdaroval otroke. Zadnjo soboto pred boži čem pa smo si z otroki in njihovimi starši ogledali pravljično deželo Go rajte pri Škofji Loki. Na izlet nas je šlo kar štiriinsedemdeset. Pozornost posvečamo tudi starejšim. Tik pred novim letom smo tako obiskali in obdarili petinštirideset vaščanov, ki so starejši od petinsedemdeset let. Med njimi na srečo ni nikogar, ki bi živel v pomanjkanju, vsi so na toplem, a kar nekaj jih je, ki so osamljeni in se veliko bolj kot darila razveselijo našega obiska, ki jim omogoča, da lahko malo pokramljajo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki s svojim finančnim pris pevkom in prostovoljstvom pomagate, da izpeljemo vse te dejavnosti. ・
Gorenjski policisti so organizirali pohod v spomin na pokojnega policista Franca Zupana Povzela Katarina Košnik
Policisti so v sredo, 10. januarja, s pohodom na Vogel obeležili spo min na tragično preminulega bohinjskega policista in gorskega re ševalca Franca Zupana, ki je 9. januarja 1982 umrl med reševanjem
7
iz na ših kr a je v
ponesrečenega smučarja v ne varnem in divjem Žagarjevem grabnu. Med reševanjem je Zupan na spolzki podlagi zdrsnil in zaradi posledic pri padcu umrl. Brez kompromisna pomoč sočloveku, ki je tudi sicer osnovno pos lanstvo policijskega poklica, se je v tej nesreči žal končala tra gično. Policisti so mesto nesreče obiskali že po prvi obletnici, v drugi je bila postavljena spo minska plošča in organizirana komemoracija z veliko udeležbo takratnih miličnikov, reševalcev, prijateljev in Zupanovih svojcev, Foto: arhiv PU Kranj tradicionalno pa je bil pohod organiziran tudi letos. Da bi uresničili vedno poudarjeno temeljno poslanstvo policije in sledili njenim vrednotam, so udeleženci na kraju nesreče položili ve nec in se mu poklonili. Dogodka so se udeležili tudi svojci pokojnega policista. Spomin na njegovo hrabro dejanje je opomin vsem policistom, da v tem poklicu ne gre brez izpostavljanja svoje varnosti in da nesebična pomoč prinaša tudi veliko tveganje, ki ima posebno vrednost – življe nje. ・
Iz planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel
Foto: arhiv Planinskega društva Bohinjska Bistrica
Zakorakali smo v novo leto in v PD Bohinjska Bistrica se ga zelo veselimo. Na obzorju so nove ideje in optimistično jim gremo naproti. Ko se ozremo v preteklo leto, lahko rečemo, da smo zadovoljni. Obisk koče je bil dober, čemur gre pripisati tudi dolgo in lepo poletje. Koča je dobila cisterno in tako je preskrbljena s pitno vodo. Na tem mestu velja izpostaviti gospodarski odbor PD s predsedni kom Jankom Arhom, ki je preudarno, racionalno in z ogromno vlože nega truda in energije speljal to delo. Zimska akcija Prijatelji Orožnove koče gre proti sredini. Veseli smo, da so se pojavili novi obrazi, da so »zagrabili« novi in stari prvaki, naj bolj pomembna pa je dobra volja nas vseh, ko se srečujemo, štejemo in skrbimo zase. V mesecu februarju bo drugi vikend v koči zelo pester. V soboto, 10. 2., bo v koči pustno rajanje po 15. uri. Tudi če si nade nete samo nos ali pa lasuljo in prinesete s seboj dobro voljo, ste lahko najboljša maska! Vabljeni! V nedeljo, 11. 2., pa bo začetni tečaj Hoja z derezami in uporaba cepina. Zbor bo ob 9.30 v koči. Po kratkem teoretičnem delu se boste odpra vili na sneg, kjer vas na terenu čaka praktični del. Cena tečaja je 18 EUR. V ceno je všteto kosilo in čaj. Prijave spreje
ma oskrbnik Franci Beguš na telefonsko številko 051 442 550. Prijava je potrjena s predhodnim plačilom na račun društva: PLANINSKO DRUŠTVO BOHINJSKA BISTRICA TRIGLAVSKA CESTA 30, 4264 BOHINJSKA BISTRICA TRR: SI56 0433 1000 2800 796, referenca: datum plačila, s pripisom »za zimski tečaj«. Vabimo vas tudi na redni letni občni zbor, ki bo 9. 3. 2018 ob 18. uri v Hotelu Tripič v Bohinjski Bistrici. Lep planinski pozdrav! ・
Filcanje
Barbara Hočevar Kakšen užitek je, ko si vzameš čas za ustvarjanje. V prostorih Bohinjke in v povezavi z Ljudsko univerzo Radovljica smo se lotile iz delovanja copat s filcanjem. Zbralo se nas je okoli 13 žensk in v dveh dneh smo resnično izdelale copate. Za radi velikega zanimanja sta bili izvedeni dve delavnici v dveh skupinah. Večina od nas si ni znala predstavljati, kako bo delav nica potekala. Dvomile smo v svoje sposobnosti, ko smo videle že izdelane copate, ki sta jih s seboj prinesli naši mentorici Tanja in Petra. Foto: Barbara Hočevar Prijazno sta nam razložili postopek in začele smo. Najprej smo stehtale volno v gramih. Teža je odvisna od velikosti noge in se je gibala med 18 in 22 dag. Vsaka je dobila 8 svitkov volne. Iz mehkega stiropora smo izrezale obrise svojih podplatov. Na to osnovo smo nalagale plasti volne, vsaka plast je morala potekati v drugi smeri vlaken. Napravile smo 4 plasti iz vsakega svitka, ki smo jih nato polile z vročo vodo, v kateri je bila bla ga raztopina tekočine za pomivanje posode. Vse skupaj smo prekrile s polivinilom in rahlo pritiskale na podplat toliko časa, da se je volna med seboj sprijela. Podplat smo nato obrnile in ponovile postopek. Nič nam ni bilo jasno. Vse je izgledalo tako veliko, brez oblike ... Porabile smo vseh 8 svitkov. Sedaj se je šele začelo z nežnim glajenjem v vseh smereh. V začetku z veliko občutka, kasneje močneje. Prvi dan je pos topek trajal tri ure. Počasi smo dojele, kaj se dogaja. Model za copat je ob stalnem močenju z vrelo vodo počasi postajal vse trši. Največ težav smo imele z glajenjem pri peti in prstih. Z bolečinami v hrbtu zaradi prisiljene drže smo odšle domov in naslednji dan nadaljevale. Naslednji dan se je zgodba ponovila. Zopet namakanje z vročo vodo in glajenje v vseh smereh. Toda – vse smo opazile, da osnova postaja vse trša. In končno, s škarjami zarežemo v copat, da dobimo odprtino in odstranimo osnovo iz stiropora. Ponovno glajenje robov in končno oblikovanje copata se začne. Se daj pa že dobiva obliko, kar nam da nov zagon, da delo dokončamo, seveda ob pomoči in spodbudah mentoric. Vmesni komentarji udele ženk so jasni: »Ni čudno, da imajo copati tako vrednost, saj je postopek težak in dolgotrajen.« Sledi pomerjanje. Glede na velikost noge je bilo treba z okroglo pa lico valjati copat toliko časa, da smo dobile pravo velikost. Še spiranje copat najprej z vročo, nato mrzlo vodo in sreča je popolna. Resnično smo izdelale copate po svoji meri in niti eni copati niso bili enaki. Vsaka je imela svoj dizajn. Navdušene smo napravile še skupinski posnetek. Moram se dotakniti še vzdušja ob delu, za katerega smo poskrbele udeleženke same s hudomušnimi komentarji ob stalni skrbi naše nepo grešljive Tončke, ki nam je stregla s čajem, Verino kavico in odličnim pecivom, ki sta ga pripravili udeleženki delavnice Anica in Silva. Le kdaj najdejo čas še za peko ob vsem svojem delu? Prisrčna hvala vsem. ・
8
iz na ših kr a je v
Članice društva kmečkih žena vabijo na šiviljski tečaj
Monika Ravnik, predsednica društva, Mirica Kočevar, vodja tečaja Zaradi velikega zanimanja za šiviljski tečaj v lanskem letu Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju ponovno vabi, da se nam pridružite na brezplačnem začetnem šiviljskem tečaju. Ta bo potekal od 19. 2. 2018 do 21. 2. 2018 v prostorih centra Triglavskega narodnega parka od 16. do 18. ure. Tečaj šivanja vam bo omogočil pogumen korak v svet šivanja. Nau čili se boste pravilnega ravnanja s šivalnim strojem, spoznali funkcije in delovanje šivalnega stroja. Začeli boste z lažjimi vajami (ravni šivi, krožni šivi, cikcak). Izdelali boste vajenice (krpa blaga) z osnovnimi ročnimi in strojnimi šivi, izdelali žep in gumbnice, prišili gumbe ... Končni izdelek bo okrasna blazina z zadrgo. Spoznali boste vrste blaga in njihovo uporabo ter se naučili, kako popraviti (strgana) oblačila. Tečaj ne temelji na načelu strogega učenja, temveč dopušča indi vidualen pristop, predvsem pa omogoča razvoj vaših lastnih idej in iznajdljivosti. S seboj prinesite šivalni stroj, če nimate svojega, si ga za čas tečaja poskusite izposoditi. Društvo bo nudilo možnost izposoje dveh šival nih strojev. Za material bodo poskrbele članice društva, ki bodo tečaj vodile. Prijavite se lahko na telefonsko številko 051 762 547 do četrtka, 15. 2. 2018. Na tečaj se lahko prijavite tako člani kot nečlani društva. Dobrodošel je vsak, ki se želi naučiti šivanja. ・
Kot samouk se je naučil igrati harmoniko in še zdaj rad raztegne meh. Ko se je rodila hčerka, je bilo na Gorjušah preko dva metra snega in še vedno je naletaval. Brat je šel z volom po babico, pa so bile težave. Zato so potem šli s fičom v bolnico na Jesenice. Vrnila sta se do Bistri ce, šofer je tam prespal, on pa je šel peš na Gorjuše. Tončk se ni nikoli vznemirjal, ne za dobro in ne za slabo – kar bo, pa bo. »Povsod moraš vse vzeti za dobro, pa gre,« ampak hkrati ugotavlja, da bolj ko si dober, bolj si tepen. Je pa vedno dobre volje. »Fali« mu žena, ki je že nekaj časa ni. Ko je umrla, je bil kar nekaj časa nebogljen. Zna poprijeti za vsako delo, le za kuho ne. Poslovili smo se z željo, da mu zdravje čim bolj služi in da ostane dobre volje še naprej. ・
Anton Korošec je praznoval 90 let
Angela Hodnik dopolnila 103 leta
Marija Jakopič, RK Gorje
V začetku letošnjega leta smo predstavniki občine in Rdečega kri ža Gorje za 90. rojstni dan voščili gospodu Korošcu, Zarobnekovmu Tončku, kot ga poznajo. V Gorje je prišel z Gorjuš. Sedaj živi v Spodnjih Gorjah pri hčerki Pepci in »tle mu je fajn«, je povedal in se pošalil, da je z zdravjem kar zadovoljen za naslednjih 90 let. Na obisk je prišel tudi vnuk Anže s Tjašo ter s pravnukinjama, Niko in Ivano, in ata jih je bil zelo vesel. Dan prej so praznovali v domačem krogu in vnuk ga je razveselili z novo televizijo. Prej jo je imel, a brez daljinca. Gledal jo je stoje, po ne rodnosti je padel in si je zlomil kolk. Drugi kolk si je zlomil pred štirimi leti, na njivi za hišo. Povedali so, da bodo imeli veliko praznovanje v soboto na Zatrniku pri Davorinu. Začeli bodo s kosilom. Praznovali bodo kar dve okrogli obletnici, njegovih 90 let, hčerka pa je na silvestrovo srečala abraha ma. Anton se je rodil predčasno v Ljubljani, kjer je bila njegova mama v bolnici zaradi »odprtih nog«, imela je »fls«. Takrat na Jesenicah še ni bilo bolnišnice. Bil je tretji izmed štirih fantov.
Star si 17 let, boš moral it' po svet, te Tito hoče imet'. Živo se spominja lepega sončnega dne ob koncu leta 1944, ko sta v hišo prišla dva partizana. Preverila sta, če je on Anton Korošec. Takoj je moral oditi z njima. Najtežje je bilo slovo od družine. Pot jih je gnala na Jelovico, kjer je bil Cankarjev bataljon. Tam je bil do osvoboditve, 9. maja 1945. Imel je srečo, krogle so ga zgrešile. Pripovedoval nam je, kako je bilo takoj po vojni, ko se je v Ljubljani učil za miličarja, kamor so ga vpoklicali leta 1946. Njemu ta služba ni bila všeč, zato jo je kmalu pustil in se vrnil domov na kmetijo. Raje je obdeloval zemljo. »Bohinjec za zlepa ne gre z Bohinja nikamor«. Dodatno si je služil kruh v gozdovih kot sekač in furman. Pozimi so »furali« les. Ponavadi so trije prevzeli les, na primer v Radovni. Zvečer je vsak imel eno opravilo. Tončk je skrbel za živino, drugi za »cvovle«, tretji pa je kuhal. Znal je postaviti toplarje – dvojne kozolce, bil je strokovnjak za to delo.
Foto: arhiv Planinskega društva Bohinjska Bistrica
Katarina Košnik
Foto: Andraž Sodja
»Slab jest in fejst delat«, pravi Angela Hodnik iz Stare Fužine, da je pravi recept za dolgo življenje, in kot kaže, se ji dobro obnese. V sredo 10. januarja je v Zavodu svetega Martina v Srednji vasi namreč praznovala že svoj 103. rojstni dan. Za najstarejšo Bohinjko so v zavodu tudi letos pripravili pravo slavje. To se je začelo s sveto mašo, nadaljevalo pa s slavnostnim sprejemom, ki so ga popestrili folklorniki veterani Kulturnega društva Triglav Sre dnja vas. Hodnikovi je čestital tudi župan Franc Kramar, ki je slavljenki zaželel še naprej veliko zdravja ter ji obljubil, da jo bo obiskal. Življenje Angele Hodnik je polno dogodivščin in talentov, saj je odlična slikarka, ki je nekdaj poskrbela za poslikavo marsikaterega bo hinjskega spominka. Rojena je bila 10. januarja 1915, na sredini prve svetovne vojne, delala je kot gospodinjska pomočnica na Jesenicah, v Radovljici in celo v Beogradu, kjer je preživela bombardiranje ob za četku druge svetovne vojne. Od tam sta se s prijateljico želeli vrniti v Slovenijo, tako da sta vstopili na vlak za delo v Nemčiji, misleč, da bosta v Sloveniji skočili dol, pa jima to ni uspelo. Angela je delala v Berlinu v tovarni municije. Po vrnitvi jo je čakal prazen izropan dom, a kljub temu je ostala doma in našla delo najprej v gostilni Mihovec v Stari Fužini, nato pa v Hotelu Jezero.
iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje
9 Kot je povedala socialna delavka v Zavodu sv. Martina Alenka Zorč, je Angela družabna, v dom je sicer prišla šele, ko je bila stara že 101 leto, hitro si je našla družbo, je aktivna, redno vadi hojo – dopoldne v fizioterapiji, popoldne pa sama v svoji sobi. Je zelo pozorna opazovalka in v vsem tem času je ugotovila, da je v Domu kar zabavno, saj ima rada številne prireditve in izlete. Kljub visoki starosti se vestno izogiba zdravil, ki jih skorajda ne jemlje. Za zdravje in dobro počutje poskr bi predvsem sama, tako da hodi, ko se dobro počuti, in počiva, ko je to potrebno, je z nami ob slavju delila Zorčeva. Angeli Hodnik želimo vse najboljše z željo, da bo čila in dobrovoljna pričakala tudi naslednje slavje. ・
RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC
V torek, 6. 2. in 20. 2., vas vabimo v sejno sobo Kulturnega doma Joža Ažmana na predavanje z delavnico: SOMATSKI GIBI po metodi AEQ. Predavanje se bo obakrat začelo ob 18. uri. Predavanji ne bosta povezani, tako da se lahko udeležite enega ali obeh. Izvajanje somatskih gibov je naravna, nežna, neboleča in varna tehnika, s katero dosežemo večje zavedanje lastnega telesa, globoko sproščenost, odpravimo bolečine in se znova naučimo mehkega, pri jetnega gibanja, kot se ga spominjamo iz otroštva. Z rednim izvajanjem somatskih vaj ozaveščamo ter zdravimo vsakodnevni stres, prav tako pa tudi fizične in čustvene travme iz preteklosti. Zavestni somatski gibi in ukvarjanje s sabo sprožijo procesiranje napetosti in zakrčene čust vene energije, ki ovira pretok in povzroča bolečine in neravnovesja na različnih ravneh. Imate kronične bolečine v hrbtu, kolkih, nogah? Težko sedite, stojite? Na delavnicah se bomo učili somatskih gibov, ki nas sprostijo pri daljšem sedenju, stanju in omogočajo pravilno gibanje pri hoji, teku. S seboj prinesite podlogo, udobno se oblecite. Delavnico vodi Irena Jugovic. Obvezne prijave. Število mest je omejeno. V marcu bomo začeli s tečajem slovenščine za priseljence. Če bi tečaj radi obiskovali, vas prosim, da mi pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・
Brezplačni računalniški tečaj za starejše Mija Kikelj
za šolsko leto 2018/2019 Razpis za vpis velja od 24. 2. 2018 do 24. 3. 2018. Predšolske otroke za vrtec v Srednji vasi in v Bohinjski Bistrici bomo vpisovali v VRTCU BOHINJSKA BISTRICA (Mencingerjeva 4) v ponedeljek, 5. marca, in torek, 6. marca 2018, od 8. do 16. ure. Za novo šolsko leto, to je s 1. 9. 2018, lahko vpišete v naslednje programe: 1* DNEVNI PROGRAM, od 6 do 9 ur dnevno, v času, ko je vrtec odprt (v Boh. Bistrici od 5.30 do 16.15, v Srednji vasi od 6. do 15.15), 2* POLDNEVNI PROGRAM, ki traja 5 ur dnevno. V dnevni in poldnevni program lahko starši vpišejo otroke od enega leta starosti do vstopa v osnovno šolo. Vpis bo možen tudi kasneje, do zasedbe prostih mest. Za vpis je treba oddati Vlogo za sprejem otroka v vrtec in Merila za delo komisije v primeru, da je vpisanih več otrok, kot je prostih mest v vrtcu. Obrazce dobite v vrtcu ali na spletni strani vrtca na naslovu: http://vrtec.osbohinj.si/ (Obrazci za vpis). ・
Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v februarju Katjuša Arh Lapajne
Februarja bomo pripravili dve kreativni delavnici, in sicer bomo v ponedeljek, 12. 2., izdelovali dekorativne rožice iz krep papirja, v ponedeljek, 26. 2., pa bomo slikali z akrilom. S sabo lahko prinesete sliko ali fotografijo rož, šopka, portret ipd., saj bomo slikali po predlo gi. Obe kreativni delavnici bo vodila akademska slikarka Nataša Colja Obiako. Ustvarjali bomo v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana, začenjali bomo ob 16.30.
Učenci in učitelji OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica si želimo medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in prenašanja informacij med generacijami, zato vabimo starejše občane na brezplač ne 10-urne računalniške delavnice. Delavnice bodo potekale v računalniški učilnici na naši šoli, izvajali jih bodo učitelji in učenci naše šole. Prijava: Društvo upokojencev Bohinjska Bistrica, tel. št.: 041 406 375. MODUL
DAN, DATUM
Word – ponovitev osnovnega znanja in spoznavanje novih možnosti oblikovanja besedila
ponedeljek, 26. 2. 2018, od 16.00 do 18.00
Elektronska pošta – ponovitev osnovne rabe in uporaba novih znanj
sreda, 28. 2. 2018, od 16.00 do 18.00
Družbena omrežja in Facebook
petek, 2. 3. 2018, od 16.00 do 18.00
Uporaba pametnega telefona in tabličnega računalnika
ponedeljek, 5. 3. 2018, od 16.00 do 18.00
Foto delavnica (obdelava slik, prenos slik s prenosnih naprav ...)
sreda, 7. 3. 2018, od 16.00 do 18.00
Vabljeni! ・
Ustvarjalno skupaj
Benjamina Cerkovnik, EGSŠ Radovljica 27 dijakov Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica, njihovi mentorji in idejna vodja, prof. Staša Slapnik, so v petek, 12. 1., in sobo to, 13. 1. 2018, svoj prosti čas namenili skupnemu druženju v delovni akciji. Še neposlikane stene naše šole so dobile novo simpatično po dobo s pridihom mladostniške navihanosti in občutene kreativnosti.
ml adina , izobr a že vanje
10
Foto: arhiv GFP
Foto: arhiv EGSŠ Radovljica
Med mladimi ustvarjalci je bila tudi Bohinjka Ana Marija Rutar. Več o projektu Poslikava šole si lahko pogledate na dodatni novi spletni strani šole egss.eu. Dijaki in zaposleni na šoli sledimo zastavljeni poti Popestrimo šolo. Do sedaj smo izvedli tri tehniške dneve za osnovnošolce na temo Mi gremo pa na potovanje ter dan odprtih vrat, kjer smo pripravili tudi zanimivo okroglo mizo z bivšimi dijaki, ki uspešno opravljajo svoj seda nji poklic. Četrtošolci gimnazije, medijskega in ekonomskega tehnika so se udeležili Vrtiljaka poklicev, ki je letos potekal v Škofji Loki, ter sejma Kam Po Maturi, ki smo ga organizirali na naši šoli. V novembru smo gostili dr. Morena Mitrovića, našega nekdanjega dijaka. Sprego voril nam je na temo Jezik, umetna inteligenca in četrta industrijska revolucija. Kot šola se trudimo odpirati navzven v ožje lokalno in širše domače in mednarodno okolje. V sodelovanju z Materinskim domom Gorenjske smo konec novembra odprli razstavo Nasilje nad ženskami. Kot članica UNESCO mreže šol Slovenije smo ob mednarodnem dnevu strpnosti 21. 11. 2017 v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Ekse na pripravili razstavo, nekatere izdelke dijakov pa poslali v ožji izbor za pripravo razstave v prostorih Državnega zbora RS v Ljubljani. Raz stava bo potekala od 22. 1. 2018 do 26. 1. 2018. Dijakinja 4. letnika gimnazije, Sara Gorinjac, je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavila našo državo in slovensko delegacijo, ki je bila sestavljena iz osmih različnih srednjih šol, vključenih v program EPAS (European Parliament Ambassador School oz. Šola ambasadorka Evropskega par lamenta). V skrbi za okolje se naši dijaki vsako leto udeležijo Eko kviza. Šolsko tekmovanje je potekalo v decembru. 6 najboljših dijakov se bo februar ja 2018 udeležilo državnega tekmovanja, med njimi tudi Karmen Ličef iz Bohinja. Z veseljem spremljamo uspehe naših dijakov športnikov. Tina Cvet kovič je v decembru 2017 osvojila naslov teniške zimske državne pr vakinje v kategoriji do 18 let. Prav tako je v istem mesecu na državnem dvoranskem prvenstvu članic osvojila 2. mesto, postala pa je tudi dr žavna članska prvakinja v dvojicah. Kati Ambrožič je konec novembra 2017 osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu v judu. Na svetovnem prvenstvu hokejistov do 20 let, ki je decembra 2017 potekalo na Ble du, se je Slovenija uvrstila na odlično 3. mesto. Za slovensko reprezen tanco je igralo tudi 9 naših dijakov. Uspešni so tudi naši dijaki plavalci, smučarji in biatlonci. ・
Didaktična donacija likovnih del slikarja Klavdija Tutte Gimnaziji Franceta Prešerna Vesna Arh, mag.
Dijaki prvega letnika Gimnazije Franceta Prešerna so imeli zanimiv kulturni dan, saj so pri njem prav vsi aktivno sodelovali, seveda tudi naši Bohinjci, ki obiskujejo Prešernovo gimnazijo. Še prav posebej ak tivna je bila Melisa Oblak. V različnih delavnicah s področja informa tike, slikarstva, fotografije, slovenščine, športa in podjetništva, katerih tematika je bila obarvana z našim velikim pesnikom Francetom Pre
šernom, so ustvarjali moderne portrete, 3D tiskane izdelke, slaščice, izumljali rime ... Tako so pod vodstvom svojih mentorjev lahko poka zali vse svoje ustvarjalne talente. V razstavnem prostoru je medtem potekal bralni maraton Prešernovih pesmi. Zelo je dijake razveselil na delavnicah igralec, pesnik, pisatelj in prevajalec Andrej Rozman Roza. Kulturni dan so sklenili s prireditvijo, na kateri so odprli stalno izo braževalno razstavo likovnih del magistra likovnih umetnosti Klavdija Tutte. Didaktična donacija slikarja Klavdija Tutte je prva didaktično oprem ljena predstavitev umetniških del na srednji šoli in je nadaljevanje sli karjevega pedagoškega dela z dijaki, ki je potekalo od leta 2015 dalje. Zbirka del, ki bo stalno razstavljena v prostorih Gimnazije Franceta Prešerna, obsega: pet slik, pet risb, skulptosliko, leseni objekt in poseb no pesniško številko glasila, ki jo je avtor v celoti opremil. Kulturni program je popestril Andrej Rozman Roza s svojo Urško v sodobni predelavi Prešernovega Povodnega moža in dijaki GFP. Razstavo je odprl župan MO Kranj, Boštjan Trilar. Marjan Prevodnik, pedagoški svetovalec za likovno umetnost na Zavodu RS za šolstvo, je spregovoril o pomenu širjenja likovne kulture med mladimi in o vlo gi likovno-vizualne umetnosti v srednjih šolah in življenju nasploh. O delu Klavdija Tutte pa je spregovorila tudi mag. Irena Šterman, pozna valka njegove umetnosti. Prav posebno čast pa je dogodku in Gimnaziji Franceta Prešerna izkazal s svojim obiskom minister za kulturo, Anton Peršak, ki je na menil dijakom in vsem navzočim nekaj besed o pomenu umetnosti za sodobnega človeka. Prireditev so dijaki zaključili z recitacijo 7. kitice Prešernove Zdravljice v šestih jezikih. ・
Božično-novoletni čas in obiski domov za starejše občane
Profesorice Milena Gerbec, Lucija Javorski in Ana Miler V mesecu decembru je postalo obiskovanje starej ših občanov v domovih na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Srednji vasi pri Bohinju že tradicionalno. Naša dijaka Martin Ja kopič in Matija Jošt Čušin sta jim zaigrala več pesmi na harmoniko. Dijaki Pia Omovšek, Hana Langus, Ju lija Amon in Petja Murnik pa Foto: arhiv Gimnazije Jesenice so jim zapeli Belo snežinko in Sveto noč. Skupaj smo zapeli in zaploskali ter tako drug drugemu polepšali dan. Starejše občane smo obdarili z domačimi piškoti, ki so jih skupaj s profesorji zanje spekli dijaki naše šole. Obdarjeni smo bili vsi; starejšim občanom smo prinesli radost, z obiskom smo jim pokazali, da jih spoštujemo in da jih imamo radi. Sebi pa smo pokazali, da smo naredili nekaj dobrega, prijaznega in lepega. Stisk rok in iskren pogled sta bila nekaj čudovitega tako zanje kot za nas. Prav božično-novoletni čas nam vsem daje upanje, moč, radost, ve selje in zavest, da smo ljudje potrebni drug drugemu. ・
RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 9/17) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, 5/15, 6/15, 1/16) objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2018
bo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let • • •
Pri pomočeh »de minimis« (ukrep 12 in 13) mora vlagatelj k vlogi predložiti: pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enot no podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroš ke in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja.
3. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINA SREDSTEV
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2018 v občini Bohinj iz proračuna občine v višini 80.000,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:
Okvirna višina sredstev
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
30.000 EUR
UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov
10.000 EUR
UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja
3.000 EUR
UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis
6.000 EUR
UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev – de minimis
5.000 EUR
UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju – de minimis
6.000 EUR
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo Predmet pomoči: 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis
15.000 EUR
UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih
2.000 EUR
UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
3.000 EUR
Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.
2. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE •
Bohinj, 2. februar 2018
Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posamez nega ukrepa, • upravičenec mora predložiti izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira, • pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, • odobrene naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka, • če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih, • v primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi, če se ugotovi: –– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, –– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, –– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po pravilniku za naslednji dve leti, • po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev, v nasprotnem primeru mora sredstva vrniti v celoti • upravičenec, ki pridobi proračunska sredstva občine, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev, • upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, • pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv • upravičenec, ki je pridobil pomoč iz proračunskih sredstev občine, za enako nalož-
Upravičeni stroški: –– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo); –– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; nakup novih balirk in ovijalk za bale se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo starih balirk in ovijalk –– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; –– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme z izjemo namakalnih naprav; –– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Upravičenci do pomoči so: –– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; –– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: –– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; –– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; –– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; –– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; –– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; –– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; –– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: –– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2018 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gos podarstvu lahko znaša do 6.000,00 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški: –– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; –– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; –– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: –– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
RAZPISI IN OBVESTILA –– kmetijska gospodarstva (vpisana v RKG), ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; –– dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: –– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; –– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; –– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; –– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča. Intenzivnost pomoči: –– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2018 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 1: 30.000,00 EUR UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški: –– gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; –– nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; –– splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe); –– nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– ––
Pomoč se ne dodeli za: obratna sredstva; za že izvedena dela; stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. Pogoji za pridobitev: dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči; predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja; za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; poslovni načrt s ponudbo oziroma predračunom za načrtovano naložbo; mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi. Upravičenci do pomoči: kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine.
Intenzivnost pomoči: –– do 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2018 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi in omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 4: 10.000,00 EUR
Bohinj, 2. februar 2018
UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški: –– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; –– stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev; –– v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije: a) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; b) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; c) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let. Upravičenci do pomoči: –– člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: –– pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Prejemnik pomoči: –– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. Pogoji za pridobitev: –– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; –– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; –– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: –– do 100% upravičenih stroškov. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 5: 3.000,00 EUR UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: –– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; –– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
RAZPISI IN OBVESTILA Upravičenci do pomoči: –– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: –– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; –– dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; –– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi; –– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; –– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; –– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; –– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: –– do 50 % upravičenih stroškov Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 9: 6.000,00 EUR UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev – de minimis Cilji ukrepa: –– pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine, –– financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni, –– ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih. Upravičeni stroški: –– operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih. Upravičenci do pomoči: –– subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa. Pogoji za pridobitev sredstev –– upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj; –– letno število prevozov; –– zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo. Intenzivnost pomoči: –– bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 11: 5.000,00 EUR UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju – de minimis Predmet pomoči: 12.1. Zagotavljanje tehnične podpore dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Cilji ukrepa: –– usposobljenost in znanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in družinskih članov je še vedno slabo, zato z ukrepom podpiramo usposabljanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in novih znanj ter promocijo na področju dopolnilnih dejavnosti, kar bo doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet pomoči: –– izobraževanje in usposabljanje kmetov iz področja dopolnilnih dejavnosti –– svetovalne storitve –– organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih –– publikacije, kot so katalogi in spletišča Upravičeni stroški: –– usposabljanje in izobraževanje ter svetovanje kmetom iz področja dopolnilnih dejavnosti • stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje) • stroški svetovalnih storitev: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. –– predstavitev izdelkov na javnih predstavitvah (sejmi, razstave, ...): stroški udeležbe in potnih stroškov, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene
Bohinj, 2. februar 2018
na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca, stroški publikacij ocenjevanja izdelkov, –– širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost): potni stroški, stroški prevozov, najemnine, materialni stroški priprave, –– promocija: stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Upravičenci do pomoči: –– izvajalci so subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa. Splošni pogoji za pridobitev sredstev: –– Izvajalec mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem. –– Če je izbrani izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev. Izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani. Specifični pogoji za pridobitev sredstev: –– Pomoč se dodeli izvajalcu in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju končnim prejemnikom. –– Pri promociji mora izvajalec zagotoviti, da promocijski material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo. Intenzivnost pomoči: –– do 100 % upravičenih stroškov –– pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Izjema velja za podjetja, ki delujejo na področju transporta, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. 12.2. Zagotavljanje tehnične podpore v gozdarstvu Cilji ukrepa: –– usposobljenost in znanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in družinskih članov je še vedno slabo, zato z ukrepom podpiramo usposabljanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in novih znanj ter promocijo na področju gozdarstva, kar bo doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet pomoči: –– izobraževanje in usposabljanje kmetov s področij gozdarstva, –– svetovalne storitve, –– organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, –– publikacije, kot so katalogi in spletišča. Upravičeni stroški: –– usposabljanje in izobraževanje ter svetovanje kmetom iz področja gozdarstva • stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje), • stroški svetovalnih storitev: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. –– predstavitev izdelkov na javnih predstavitvah (sejmi, razstave, ...): stroški udeležbe in potnih stroškov, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca, stroški publikacij ocenjevanja izdelkov, –– širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost): potni stroški, stroški prevozov, najemnine, materialni stroški priprave, –– promocija: stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Upravičenci do pomoči: –– izvajalci so subjekti, ki so registrirani za opravljanje izobraževanj na področju gozdarstva. Splošni pogoji upravičenosti: –– Izvajalec mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem. –– Če je izbrani izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev. Izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih
RAZPISI IN OBVESTILA –– udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani. Specifični pogoji upravičenosti: –– Pomoč se dodeli izvajalcu in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju končnim prejemnikom. –– Pri promociji mora izvajalec zagotoviti, da promocijski material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo. Intenzivnost pomoči: –– do 100 % upravičenih stroškov –– pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Izjema velja za podjetja, ki delujejo na področju transporta, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 12: 6.000,00 EUR UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Cilji ukrepa: –– z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine. Predmet pomoči: –– podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu Upravičeni stroški: –– gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu, ...), nakup gozdarskih prikolic se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo stare izrabljene prikolice za novo prikolico Upravičenci do pomoči: –– kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine. –– –– –– ––
Pogoji upravičenosti: upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (zemljiškoknjižni izpisek), kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu, s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, mnenje Zavoda za gozdove Slovenije
Intenzivnost pomoči: –– za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 40 %, –– za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 50 %, –– pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2018 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 13: 15.000,00 EUR UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih Cilji ukrepa: –– Z ukrepom želimo zagotoviti usposobljene kadre za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičenci do pomoči: –– dijaki poklicnih, srednješolskih programov iz področja kmetijstva in gozdarstva (upoštevajo se samo programi za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost) Pogoji upravičenosti: –– dijak ima stalno prebivališče v občini in –– potrdilo v vpisu. Višina pomoči. –– do 400 EUR/dijaka (neto) v šolskem letu. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 14: 2.000,00 EUR
Bohinj, 2. februar 2018
UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Pomoči bodo dodeljene za sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. Upravičenci do društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Splošni pogoji upravičenosti: –– društva registrirana za delovanje na območju občine oz. delujejo na območju občine, –– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev, –– izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja. Specifični pogoji upravičenosti: –– odločba o vpisu v register društev –– seznam članov društva iz območja občine. Upravičeni stroški so: –– materialni stroški za delovanje društev. Višina pomoči: –– višina sofinanciranja do 100 % upravičenih stroškov. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 15: 3.000,00 EUR
4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje: Vlogo s prijavnim obrazcem: –– osnovni podatki o vlagatelju, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, –– dokazila vlagatelja –– vzorec pogodbe. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s to razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo.
5. KJE DOBITE RAZPISNO DOKUMENTACIJO IN KONTAKTNA OSEBA ZA POJASNILA GLEDE VSEBIN RAZPISA Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali na spletni strani Občine Bohinj: http://obcina.bohinj.si/. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite v času uradnih ur: –– za področje kmetijstva pri Javni službi kmetijskega svetovanja v Srednji vasi: 041 697 506 (Dušan Jović) –– za področje dopolnilih dejavnosti na KGZS – Izpostava Radovljica, Rožna dolina 50, Lesce: (04) 535 36 17, 051–684–163 (Ana Beden) –– za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove OE Bohinj: (04) 57 47 440, 041 657 137 (Marko Gašperin) –– za ostala vprašanja na Občini Bohinj: (04) 577 01 28 (Maruša Velički Rozman)
6. ROK IN NAČIN PRIJAVE Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica. Razpisana sta dva roka in sicer: –– prvi rok za oddajo vlog je do vključno 2. 3. 2018 –– drugi rok pa 3. 9. 2018 Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z imenom, priimkom in naslovom vlagatelja (če gre za fizično osebo), v primeru pravne oseba pa z nazivom in naslovom pravne osebe na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »Ne odpiraj – Javni razpis – KMETIJSTVO 2018, ukrep št. _______«.
7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava. Odpiranje vlog ni javno. Predviden datum odpiranja vlog za vse ukrepe je 6. 3. 2018. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
RAZPISI IN OBVESTILA Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 45 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30 dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu. V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se prosilcem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del. V kolikor se bo upravičenec po odobritvi sredstev odločil, da investicije ne bo izvedel, naj do 24. 8. 2018 na Občino Bohinj posreduje izjavo, da odstopa od pogodbe. V kolikor upravičenec do navedenega roka ne bo odstopil od realizacije dodeljenih sredstev, investicije pa ne bo izvedel, v prihodnjih dveh letih ne more kandidirati za sredstva na področju sofinanciranja ukrepov na področju kmetijstva.
8. PRERAZPOREDITEV SREDSTEV V kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
9. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja Komisija, ki jo imenuje župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejem nik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva prejema do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve do drugih sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti. Številka: 41010-1/2018 Datum: 23. 1. 2018 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l.r.
Bohinj, 2. februar 2018
uporabnikov iz Bohinja oziroma so cilji programa v interesu Občine Bohinj, –– da se programi ne izvajajo v okviru javne službe.
4. Višina razpisanih sredstev
Višina razpoložljivih sredstev je 6.400,00 EUR, na proračunski postavki 3351 Sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 50 % vrednosti posameznega programa.
5. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: –– predstavitev prijavitelja programa - obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, transakcijski račun, –– natančno predstavitev programa (termin, lokacija…), finančno konstrukcija programa - prihodki, lastna sredstva, zaprošena sredstva iz razpisa, morebitno že dodeljena sredstva iz drugih razpisov, sponzorji, odhodki itd. –– navedbo predvidenega števila uporabnikov programa oz. ciljne skupine iz občine Bohinj, –– dokazilo o izkušnjah in kvalifikaciji nosilca in drugih izvajalcev programa.
6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi
–– ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število mladih invalidov, –– ki se bodo izvajali na območju občine Bohinj.
7. Merila za dodelitev sredstev:
–– izvajanje programov za uporabnike na območju Občine Bohinj, –– za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj, –– program se izvaja na principu samopomoči in samoorganizacije uporabnikov, –– vključenost prostovoljcev v program, –– invalidnost posameznika in njen vpliv na socialni položaj njegove družine, katera se kaže v potrebah po posameznih socialnih programih in storitvah.
8. Rok za oddajo
Prijavo pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »prijava na razpis za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij za leto 2018« do vključno 5. 3. 2018. Vse dodatne informacije dobite št. 577 0115 (Lapajne). Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/2017) objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov humanitarnih in invalidskih organizacij v letu 2018 1. Predmet razpisa
Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov, ki so namenjeni: –– reševanju socialnih stisk posameznikov, –– reševanju socialnih stisk invalidov, –– osveščanju javnosti o nediskriminaciji invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, –– izobraževanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, –– ohranjevanju zdravja
9. Obvestilo o izboru
Komisija, ki jo je imenoval župan, bo na osnovi Pravilnika za vrednotenje programov humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2018. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa. Številka: 41011-1/2018 Datum: 29. 1. 2018.
Občina Bohinj, Občinska uprava
2. Status prijavitelja programa
–– –– –– ––
Na razpis se lahko prijavijo: organizacije s statusom invalidske organizacije, organizacije s statusom humanitarne organizacije, druge organizacije le v primeru, da izvajajo posebne socialne programe in storitve, ki temeljijo na samopomoči, organizacije, ki delujejo preventivno na področju zdravstva.
3. Pogoji razpisa
–– –– –– –– –– ––
Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da izvajajo program na območju občine Bohinj, so programi namenjeni določeni ciljni skupini ali posameznikom na območju občine Bohinj, z izraženo funkcionalno, socialno ali zdravstveno problematiko, program mora imeti pregledno in jasno finančno konstrukcijo, ki vključuje vse prihodke in odhodke programa, izjemoma se lahko sredstva dodelijo izvajalcu tudi za program, ki se izvaja izven območja občine Bohinj le v primeru, da je za to izkazan interes uporabnikov iz občine Bohinj, interes uporabnikov iz občine Bohinj mora biti razviden iz poročila o uporabi programa, ki je predmet razpisa in ki se je izvajal v preteklem letu, program mora imeti cilje, ki so v skladu s predmetom razpisa in izhajajo iz potreb
Pomoč članom Agrarne skupnosti Bohinjska Bistrica Agrarna skupnost Bohinjska Bistrica
Gospodarski odbor Agrarne skupnosti je sprejel sklep, da svojim članom, ki so utrpeli večjo škodo na gospodarskih objektih v neurju sredi decembra 2017, pomaga s finančnimi sredstvi. Priglasitev in okvirno ocenitev škode do 28. 2. 2018 pošljite na naslov: Agrarna skupnost HYPERLINK »https://maps.google.com/?q=Triglavska+cesta+35,+4264+Bohinj ska+Bistrica&entry=gmail&source ・
ml adina , izobr a že vanje , priredit ve
Srečanje šolskih knjižničarjev Katarina Košnik
V knjižnici Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica so se na 2. sklicu zbrali šolski knjižničarji občin Bled, Gorje, Bohinj in Radovljica. Sestan ka se je udeležil tudi predstavnik Splošne knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Andrej Jalen. Poleg standardnega pregleda zapisnika predhodnega sklica so bili na dnevnem redu še zakonsko predpisan prehod šolskih knjižnic na enoten informacijsko-bibliografski sistem COBISS, prenos in vodenje učbeniškega sklada v COBISSU, aktivnosti, povezane z branjem pri projektu Erasmus+ – premagajmo ovire brez predsodkov, aktivnosti knjižnic po šolah ter predstavitev kamišibaj gledališča, ki so jo izpeljale učenke 7. razreda OŠ Staneta Žagarja Lipnica skupaj z učiteljico slo venskega jezika, mentorico Katarino Perič. Knjižničarji so ugotovili, da vzame vpis gradiva v COBISS in oprema tega z nalepkami več časa, kot je bilo predstavljeno na izobraževanju. Redne in še toliko bolj izredne dejavnosti knjižnic po šolah so zaradi tega precej ovirane. Vsi knjižničarji so poročali o težavah pri uporabi programske opreme za vnos gradiva, vendar so ob tem pohvalili stro kovnjake IZUMA, ki so vedno pripravljeni pomagati. Knjižničarka Urška Repinc z Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice je nazorno predstavila pozitivne izkušnje in teža ve pri vključevanju v projekt Erasmus+. Poudarila je predvsem pomen vključenosti celotne šole in čim bolj aktivno vlogo subjektov lokalne skupnosti, da bi bili cilji projekta doseženi. V publikaciji Premagujmo ovire brez predsodkov, ki je nastala v času gostovanja partnerskih držav v Bohinjski Bistrici, so tako zbrani pogledi predstavnikov ustanov lokalne skupnosti na družbene predsodke in njihovo premagovanje. ・
Alpski večer 2018 TD Bohinj
Z veseljem sporočamo ljubiteljem narodno-zabavne glasbe, da se bomo tudi letos zabavali na Alpskem večeru, 32. po vrsti. Vabimo vas, da povabite prijatelje in se skupaj z nami poveselite ob tem fantastič nem glasbenem dogodku. Tudi letos nas bodo v soboto, 12. 5. 2018, od 20. ure dalje razveseljevali Alpski kvintet s prijatelji. Nastopali bodo odlični ansambli in želimo si vašega obiska. Vstopnice so na voljo po enotni ceni 25 € v prostorih TD Bohinj. Nastopali bodo tudi ansamb li: Osttirol, Slovenski muzikanti, Ansambel Roka Žlindre, Trio Denisa Novata, Kraški kvintet z Bracotom in Anko, Alpska pihalna godba in na zadnjem koncertu izredno popularen avstrijski ansambel Lechner Buam. Za gostinsko ponudbo bo poskrbela Gostilna Danica. Več infor macij na info@bohinj-info.com. Vabljeni na 32. Alpski večer. ・
Zimski B. O. FejST Turistično društvo Bohinj
Foto: Arhiv TD Bohinj
Pustna sobota se bliža in že kar tradicionalno vas Turistično društvo Bohinj tudi letos vabi na SC Senožeta. Tam bo 10. 2. zopet na sporedu
16 Zimski B. O. FejST. Pripravljamo pester program z delavnicami, plesom maškar, predstavami in dobro zabavo. Prireditev bo med 11. in 14. uro. Ob 11.15 se začne prva predstava s pustno animacijo v izvedbi Gledališča Ku-Kuc, kasneje pa sledi še ena predstava z animacijo. Cel čas pa bo potekala poslikava obrazkov. Posladkali se bomo tudi s krofi, saj je pustna sobota! Vabljeni v Srednjo vas. Ker pa trenutne razmere niso najboljše, bomo morda B. O. FejST priredili v dvorani Danica. V tem primeru vas prosimo za razumevanje – sledite nam na naši internetni strani in Facebooku. ・
Kmečka ohcet 2018 Turistično društvo Bohinj
Odlična priložnost se nudi vsem, ki že tuhtate o svojem najlepšem dnevu, da to prenehate. Lahko se namreč prijavite na letošnjo Kmečko ohcet, ki bo v soboto, 28. 7. 2018. V lanskem letu smo skupaj s FS KUD Triglav Srednja vas sklenili, da bo prava poroka le v primeru, da se ženi domači – bohinjski par. Potrudili se bomo, da vam bo ta dan ostal v le pem spominu. Prijave zbiramo do 15. 4. 2018 na naslovu jure.sodja@ bohinj-info.com, kjer dobite tudi vse informacije. Vabljeni! ・
9. folklorni večer KUD Triglav Člani FS KUD Triglav
Člani folklornih skupin KUD TRIGLAV Srednja vas v Bohinju vabimo vse, ki bi radi zadnji februarski sobotni večer preživeli drugače kot po navadi, da pridete v kulturno dvorano Ažmanovega doma na Bohinjski Bistrici in si ogledate naš 9. folklorni večer z naslovom FANTJE MAŠI RAJO. Rdeča nit večera je prva svetovna vojna, saj letos mineva 100 let od konca tega groznega dela človeške zgodovine. Glavno vlogo bodo imeli fantje, saj jih bomo preko celotnega večera spremljali od odhoda na fronto, na sami fronti ter seveda tudi ob prihodu nazaj domov. Se veda pa brez deklet in mladine tudi ne bo šlo. Zatorej vsi, ki želite malo pobegniti iz sivega vsakdana, pridite v so boto, 24. februarja 2018, ob 19.30 v kulturno dvorano Ažmanovega doma v Bohinjski Bistrici in se z nami spominjajte 100 let konca prve svetovne vojne. Vabljeni. Vstop bo prost. ・
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Češnjici Franka Pavić Sodja
V četrtek, 8. februarja 2018, bomo ob 16.00 v dvorani gasilskega doma v Bohinjski Češnjici s pesmijo in glasbo proslavili bogastvo slovenske kulturne zapuščine in kulturnega življenja. Šte vilčnost in kvaliteta umetniških ustvar jalcev, množice amaterskih društev in profesionalnih interpretov, ki sodijo v vrh svetovne umetniške družbe, pričajo, da smo lahko ponosni na to, kar imamo in kar sami prispevamo k širjenju kulturnega dogajanja. Že v navado nam je prišlo, da se Moškemu pevskemu zboru Franc Urbanc ob tej priložnosti na odru pridružijo mladi glasbeniki. Tudi le tos lepo vabimo vse željne nastopanja in seveda vse poslušalce, da nas s svojim obiskom spodbudijo k nadaljnjemu glasbenemu poustvarja nju. Veselimo se vašega obiska! ・
S Prešernom do zvezd
mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj Že skoraj tradicionalno vas pevke Ženskega pevskega zbora KD Bo hinj z zborovodkinjo Cilko Novoselec vabimo na naš večerni koncert
priredit ve , kultur a
17
Dediščina Bohinja
Mija Ogrin, arheologinja in muzejska svetovalka
Foto: Milan Škof
S Prešernom do zvezd, obogaten s kulturnim programom, ki ga orga niziramo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana. Tokrat smo v goste prvič povabile ženski pevski zbor Triglavske rož´ce, sestrsko sekcijo našega kulturnega društva pod vodstvom Ur ške Zupančič. Nekaj pesmi bomo tudi skupaj zapele, česar se že veseli mo. Obenem bomo prvič celoten večer pripravile, povezovale in vodile pevke same, kar nam predstavlja velik izziv in nas hkrati spodbuja, da se izkažemo ne samo kot pevke, temveč tudi širše. V pripravo večera vlagamo veliko časa, energije in dobre volje, zato upamo in si želimo, da se boste koncerta udeležili v čim večjem številu. Da bomo lahko sku paj počastili spomin na našega velikega pesnika in z njegovimi mojstr skimi stvaritvami ter slovenskimi narodnimi pesmimi navdihnjeni in polni upanja dvignili pogled do zvezd. Srčno vabljeni vsi Bohinjci in Bohinjke, pa tudi vaši gostje, znanci in prijatelji. Sicer pa smo v novo leto zaradi vaj za prvi letošnji nastop vstopile že kar delovno, a hkrati še vedno praznično, saj smo na predvečer Svetih treh kraljev, 5. januarja, z dvema samostojno zapetima pesmima sode lovale na Večeru božičnih pesmi združenih bohinjskih pevskih zborov v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Na koncu smo vsi sodelujoči pevci družno zapeli Sveto noč. Spomin na to mogočno izkuš njo še vedno greje naša srca. Upamo, da bomo vsi bohinjski pevci in pevke še večkrat združili moči in tako ubrano skupaj zapeli. ・
Risba: Tamara Korošec
Ali poznamo bogato dediščino Bohinja? Dediščina, ki ima ko renine daleč v preteklosti in se je prenašala iz roda v rod vse do danes. Sklop mesečnih predavanj o najstarejši zgodovini Bohinja, prvi poselitvi, železarstvu in prvih obiskovalcih bohinjskih planin. Iz vedeli boste, katere bohinjske planine so bile obljudene že pred več kot 3000 leti. Ponedeljek, 12. februar 2018, ob 17. uri v Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Bohinjski Bistrici.
NAJSTAREJŠE BOHINJSKE PLANINE – VOGEL
Do nedavnega je veljalo prepričanje, da je bil visokogorski svet do srednjega veka redko obljuden. S sistematičnimi arheološkimi raziska vami se vrstijo novi dokazi o prisotnosti človeka v bohinjskih planinah in ostalem slovenskem visokogorju. Na Voglu je bila že pred 3000 leti bronastodobna postojanka, verjetno pa so od rimskega časa dalje tod kopali tudi železovo rudo. Predavanje bo obogateno z manjšo razstavo. Pripravljeno pod okriljem ArheoAlpe, zavoda za kulturo, izo braževanje in turizem Bohinj. ・
Branje angleških knjig je lahko zabavno in poučno
Večer božičnih pesmi združenih bohinjskih pevskih zborov
»Branje, v katerem koli jeziku, povečuje razgledanost in stopnjo izo braženosti mlajše populacije,« je prepričana Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Prav zato so v knjižnici oblikovali poseben projekt Beri in se zberi (Keep calm and read), s katerim želijo mlade, predvsem učence osmih in devetih razredov, navdušiti za branje knjig v angleškem jeziku. »Na šolah v okviru angleškega jezika izvajamo posebne predstavitve. Mladi tako na eni delavnici spoznajo tudi do 40 angleških knjig. O njihovi vsebini se sproščeno pogovarjamo, iščemo tematske in žanrske povezave ter zarisujemo vzporednice s filmi in serijami, ki jih vsakodnevno sprem ljajo,« pove Nina Škufca, radovljiška knjižničarka in vodja omenjenega projekta, ki je v zadnjih treh šolskih letih na osnovnih šolah na Bledu, v Gorjah in Radovljici izvedla 13 predstavitev. »Z branjem angleških knjig si mladi bogatijo besedni zaklad, ki jim posledično omogoča tudi učinkovitejšo komunikacijo v tujem jeziku,« poudari Nina, ki bo v prihodnje takšne predstavitve začela izvajati tudi v Bohinju, kjer v ta namen že bogatijo izbor tovrstne mladinske literature. Before I Fall, Th1rteen R3asons Why, One of Us Is Lying, Just One Year in All the Bright Places je samo nekaj naslovov, ki jih že lahko najdete na knjižnih policah v Bohinjski Bistrici. »Z vse večjim izborom zanimivih in aktual nih mladinskih knjig v angleškem jeziku pri mladih v celoti stremimo tudi k spreminjanju njihovega pogleda na samo branje. Tisti, ki skozi angleško literaturo postopoma spoznavajo pester knjižni svet, se nam reč vse pogosteje ter z vedno večjim veseljem odločajo tudi za branje literature v slovenskem jeziku,« še zaključi Kolman Finžgarjeva. ・
Letos so Sveti trije kralji v Bohinj prinesli prav poseben dar – Ve čer božičnih pesmi združenih bohinjskih pevskih zborov s sopranistko Janjo Hvala. Koncert je potekal na predvečer Svetih treh kraljev, 5. januarja, v župnijski cerkvi sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Kolikor vedo udeleženci koncerta, so prvič v zgodovini Bohinja vsi odrasli pevski zbori nastopili skupaj, kar je res hvalevredno in zasluži še kakšno ponovitev. Idejni vodja celotnega dogodka je Franka Pavić Sodja, sicer prizadevna zborovodkinja kar treh sodelujočih zborov – Župnijskega pevskega zbora sv. Martina iz Srednje vasi, Župnijskega pevskega zbora sv. Križa s Koprivnika in Moškega pevskega zbo ra Franc Urbanc iz Bohinjske Češnjice. Ideja je zrasla iz že bogatega sodelovanja obeh župnijskih zborov pod njenim vodstvom z Župnij skim pevskim zborom sv. Nikolaja iz Bohinjske Bistrice pod vodstvom Klemna Langusa. Že nekaj let si izmenjujejo nastope in gostovanja ob župnijskih praznikih, za ta večer pa so k sodelovanju povabili še pos vetne odrasle pevske zbore, ki delujejo v Bohinju. Vsi povabljeni so se vabilu z veseljem odzvali – Ženski pevski zbor KD Bohinj z zborovodkinjo Cilko Novoselec, Triglavske rož'ce z zboro vodkinjo Urško Zupančič in Moški pevski zbor Franc Urbanc. Večer je z nekaj skupno zapetimi pesmimi s cerkvenimi zbori oboga tila sopranistka Janja Hvala, sicer domačinka z Bitenj, ki je po končani Glasbeni akademiji v Ljubljani šolanje nadaljevanja tudi pri Marjani Lipovšek. Pri solo pesmih, s katerimi se je s svojim angelskim glasom dotaknila mnogih src, jo je na klaviaturah spremljal Jurij Dobravec, sicer organist v župnijski cerkvi sv. Martina. Vsak zbor je samostojno
Maja Šmitek, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica
mag. Anita Škof
18
kultur a
Foto: Milan Škof
Foto: Marija Zupanc
zapel dve pesmi, združeni župnijski zbori pa še šest pesmi. Vse pesmi so bile dogodku in času primerno praznično obarvane, vsak zbor pa se je z nastopom pokazal v svoji najboljši luči. Marsikoga od prisotnih je prijetno presenetil tudi duet Janje Hvala in Franke Pavić Sodja, ki jo večina sicer bolj pozna kot zborovodkinjo. V tokratnem večeru je še dodatno razodela svoje umetniške sposobnosti tudi kot avtorica veznega besedila, ki ga je bral Klemen Langus. »Vmes sem vpletla tudi nekaj svojih, več kot dvajset let starih pesmi, ki sem jih tokrat prvič javno predstavila,« je v pogovoru za ta članek skromno, a ponosno povedala Franka Pavić Sodja. Za zaključek slavnostnega večera so vsi združeni bohinjski zbori skupaj zapeli Sveto noč. Ko je pesem zadonela iz več kot sedemdesetih grl, nihče od prisotnih ni mogel ostati ravnodušen. Z vso pozitivno vloženo energijo vseh nastopajočih, v slavnostno okrašeni cerkvi, je bilo kljub mrazu več kot praznično in toplo tudi v srcih. Tako v srcih nastopajočih, ki so aktivno sodelovali v tem posebnem dogodku, kot tudi v srcih poslušalcev, ki so se zbrali v res lepem številu ter uro in pol uživali. Iskrene čestitke gredo vsem akterjem dogodka za idejo in izvedbo večera, vsem pevcem pa zahvala za posebno energijo, ki nas je spre mljala in grela še dolgo po zaključku večera. Župniku Janezu Burji velja zahvala za gostoljubje, s katerim je gostil ta večer in kasneje vse ude ležence ob pomoči posameznih pevk iz zborov in drugih prostovoljcev tudi pogostil v župnišču. Tako se je slavnostni, uradni del večera pre vesil še v prijeten družabni del ter nastopajoče še dodatno povezal. Ko smo odhajali, je v srcih že gorelo upanje, da se ob letu osorej spet snidemo in zopet vsi skupaj zapojemo. Sicer je bilo to tokrat prvič, a prav gotovo ne zadnjič. Ob tolikšnem številu aktivnih pevk, pevcev in pevskih zborov, na katere smo lahko več kot ponosni, nam v Bohinju zlepa ne bo dolgčas. In se lahko nadejamo še mnogo veselih in prazničnih uric. ・
In tudi na Nemškem Rovtu najdemo na cerkvici sv. Ahaca ostanke fres ke sv. Krištofa. O njem je ohranjenih mnogo legend, saj je nosil Jezusa na rami in od tod ima tudi ime, ki prihaja iz grščine: Hristoforos, kar pomeni tistega, ki nosi Kristusa. Sv. Krištof je v današnjem času zavet nik voznikov motornih vozil in pilotov, vseskozi pa je bil tudi zavetnik in priprošnjik za romarje in popotnike nasploh, še posebej pa za nosa če, splavarje in čolnarje itd. Na južni zunanji steni cerkve je ob podnožju najstarejše freske sv. Krištofa več bajeslovnih živali, med njimi je tudi riba Faronika z dvoj nim repom in krono na glavi. Podobna je kozmični kači, ki lahko uniči svet, če maha z repom. Tudi v Bohinju so nekoč peli staro ljudsko pe sem o ribi Faroniki, ki jo je znala pretresljivo občuteno zapeti pokojna igralka Milena Grm. Jezus v pesmi prosi Faroniko, naj ne uniči sveta vsaj zavolj nedolžnih otročičev, / zavolj porodnih žen. Ta mit o ribi, ki nosi svet na svojem hrbtu, se je v slovenskem folklornem izročilu spojil s pripovedmi o zakleti deklici. V kačo zakleta deklica varuje tudi zaklad v Bogatinu; Mencinger piše, da mu je stara teta obljubljala, da ga bo peljala tja: /.../ da v Bogatinu zajmem korec čiste zlatice in rešim plavolaso gospodično, ki tam vica zakleta v kačo z demantovo krono na glavi. Zdel sem se onda teti prebojazljiv; ko sem prišel v bolj srčno dobo, je pa umrla. Mencinger razmišlja o tej zakleti kači, ali ni morda prispodoba za prihajajočo železnico, »železno kačo« starega preroko vanja, ki se bo vila skozi prevrtano Črno goro. Bohinjci poznamo nam reč več različic povedke o prerokinji Šviglji ali Švilji, ki je napovedala, da bo takret hdo na sveto, k do žəleznə tič po ljufto lətalə pa žəlezne kače se do po tləh vozile. To j mislov na jəroplane pa na vlake, al pa žə na tanke (Franc Cvetek, 1992). Železna kača je prispodoba za vlak; ljudje so se bali novotarij, ker so razmišljali tudi o negativnih straneh, ki jih prinesejo s seboj. Že med 1. svetovno vojno se jim je ta prerokba povsem uresničila, ko je Bohinj postal etapno območje soške fronte. O beli kači kot stražarki zaklada v Bogatinu nam je povedal tudi Zdravko Sodja s Koprivnika; ta povedka je objavljena v knjigi Naš voča so včas zapodval. V knjigi je objavljenih več povedk o zakleti kači; dve varianti ( Zakleta kača, Právljojca vod zakletga modrasa) pripovedujeta, kako je kača prosila dekle (v prvi Koritarjovo, v drugi Štefletovo), ki je nesla koscem južno, da naj ji pomaga. Odlomi naj leskovo palico (v drugi tri leskove šibice) in naj jo trikrat udari, v drugi različici z vsako po trikrat, če jo hoče odrešiti. Leskova šiba je imela po ljudski veri apotro pejsko moč in z njenimi udarci so izvrševali magična dejanja. Dekle se je v obeh povedkah prestrašilo, ker se je kača začela vzpenjati po njej, zato je zbežalo, kača pa je žalostno povedala, da bo potekla še dolga doba, preden bo odrešena. Našemu staremu očetu Jožefu je ta povedka služila v vzgojne namene; večkrat je pripominjal, kako nas poduči, da koraža ni drek (staro bohinjsko reklo), zato se ne smemo nobene stva ri ustrašiti. Razložil pa je tudi, kako v tej pravljojci izvemo, kakšni so ljudje; ponavadi se izognejo, kadar je človek najbolj potreben pomoči. Tudi kačji kralj iz zgodbe Franca Čudna, Čučka z Bitenj, je bil varuh in gospodar zakladov. V Bohinju pa so nekoč verjeli, da star modras tudi žvižga. Mimogrede naj omenim, da je bil v Zg. dolini v polpretekli dobi modras splošen izraz za kačo; tudi v tržaškem govoru je tako. V Zg. dolini ga naglašamo na prvem zlogu: môdras, v Sp. dolini pa ga naglašajo tako, kot je v knjižnem jeziku: modràs. In o takem starem za copranem modrasu na Šeh, ki je žvizdov (žvižgal) in ga niso mogli ubiti niti s puško, je vedela naša mama Ivana, da je imel rožo na glavi in je bil
Bajeslovna bitja v podnožju sv. Krištofa na cerkvici sv. Janeza Marija Cvetek
O bajeslovnih bitjih v cerkvici sv. Janeza je v Bohinjskih novicah že tekla beseda, a na zunanji strani cerkve so nam še »ostala« v podnožju freske sv. Krištofa, oziroma svetih Krištofov, saj je ta priljubljeni svet nik kar v treh plasteh upodobljen na južni zunanjščini cerkve. Najsta rejša freska naj bi nastala okrog l. 1300, druga okoli 1400, najmlajša pa je iz 16. stoletja (ok. l. 1530). Najstarejša je le deloma vidna, kajti z odkrivanjem bi uničili vrhnjo plast poslikave. Verniki so naročali upodobitve sv. Krištofa v nadnaravni velikosti, da so ga ja vsak dan lahko zagledali že od daleč, kajti imeli so veliko zaupanje vanj, da ne bodo umrli neprevideni (brez poslednjih zakra mentov), ker jih bo rešil nagle smrti. Verjeli so, da če ga bodo zjutraj pogledali, tisti dan ne bodo umrli. Zato imamo sv. Krištofa naslikanega še na drugih bohinjskih cerkvah, ki pa so vse podružnične: to je cerkvi ca sv. Pavla v Stari Fužini, druga je pri sv. Duhu; na cerkvici sv. Marije Magdalene na Brodu pa spet lahko vidimo kar dve freski tega svetnika.
kultur a , šport
19 ves rdečkast od starosti. Tudi na Goriškem poznajo izročilo o podobnih kačah z grebenom, ki znajo lepo žvižgati. Ta predstava spominja na kuščarja baziliska, o katerem pa smo že brali v Bohinjskih novicah. Več pripovedi o kačah, varuhinjah zakladov, najdemo v delih našega pisatelja Mencingerja; v povesti Zlato pa sir je pod trhlo brvjo, ki vodi do stene čistega zlata, velika kača, ki z repom maha po vodi. A če bi človek omahnil z brvi, bi padel v brezno zmaju v žrelo. Pisatelj kačo v isti sapi prelevi v zmaja, kajti iz folklornega in biblijskega izročila ve, kako so si kače in zmaji podobni po zunanji podobi, še bolj pa po svo jem kozmičnem poslanstvu. Oboji varujejo zaklade, a tudi škrate naj demo v podobnih vlogah. Zato se bomo ustavili pri rudarskem škratu, ki je na cerkvi sv. Janeza prav tako upodobljen v podnožju najstarejše freske sv. Krištofa. Tega gorskega možica, ki mu v Bohinju pravimo perkmandəljc, je omenjal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. On ga je poimenoval bergmandeljc; izraz izhaja iz nemščine (Bergmann) in pomeni rudarja. Naš oče Franc, ki je kot mlad fant kopal rudo na Rudnici, nam je pripovedoval o perkmandeljcu. Dejal je, da so že včasih pripovedovali, da je to en tak majhen škrat na Rodənjcə, da kljuba tis tim, ki kopljejo rudo. »Pa ga nismo nčer (nikjer) vidlə!« je pripominjal. »Naš ata so zapodval, da j biv perkmandəljc le na Rudənmo poljo; tam so včasəh ta žəlezovo rudo kopalə.« Tam naj bi se jim tok nastavljov, da niso moglə napre kopatə. Nagajal je, če so pregloboko kopali, češ da je to njegov svet, da nima človek kaj tam notri iskati. In naš oče je še kot otrok res verjel, da je to ena taka majhna prikazen, ki se prikaže, pa spet izgine. Ob Krištofovih nogah so običajno slikali bajeslovna bitja iz spodnje ga sveta. Tu je torej poleg ribe Faronike še perkmandeljc, ki pa je žal že slabo viden. Zanj umetnostna zgodovinarka Ksenija Rozman piše, da te figure ni mogoče razrešiti in da zagotovo ni »palček« Bergmandelc, niti rudar, ker ima tesarsko kladivo z razcepljenim nosom in nerudarsko pokrivalo. Drugje spet pravi, da je zagonetni mož z živaljo. Ivan Sedej je o njem pisal kot o mitični podobi rudarja, škratelja bergmandeljca s kladivom. Janez Höfler pa je v svojem delu Srednjeveške freske v Sloveniji takole zapisal: /.../ ob spodnjem delu svetnikove halje /.../ je bila upodobljena skupina fantastičnih vodnih bitij z neko moško figuro v rdečerjavi risbi /.../ Podobna bajeslovna bitja in ljudi s spačenimi ob razi srečamo v poznoromanskem in zgodnjegotskem slikarstvu alpskih dežel, zlasti na Južnem Tirolskem. Avtor je v svojem delu razmišljal, da gre morda celo za starejšo upodobitev iz 13. stoletja. Kakorkoli že, smo Bohinjci vendarle prepričani, da imamo upodob ljenega perkmandeljca kljub domnevno tesarskemu kladivu z razcep ljenim nosom. Tudi slikarji niso „obvladali“ vsakršnega cvovja (orodja), saj vemo, kako različne predstave so imeli tudi o drugih rečeh. Sicer pa se sučemo v območju folklornega, kjer je vse mogoče. In kdove, kje je perkmandeljc dobil to kladivo in kaj je hotel z njim »povedati«. Morda pa so bohinjski cimprmani pregloboko v njegovem kraljestvu s tramo vi utrjevali rudniške jame?! ・
Božična produkcija Plesalnice Bohinj Katjuša Arh Lapajne, Plesalnica Bohinj
Foto: arhiv Plesalnice Bohinj
Konec lanskega decembra so nam plesalke in plesalci Plesalnice Bohinj pripravili čudovit plesni večer. Priplesali so nam Božičkovo de želo, v kateri je nastopilo 45 Božičkovih pomočnic in 7 pomočnikov. Nastopale so vse skupine, za čisto male jelenčke (baletne sončke) je bil to prvi nastop. Poželi so velik aplavz in široke nasmehe. Skupina
malenkost starejših ledenih princes, ki s svojim ledenim princem pleše že drugo leto, je prvič nastopila čisto sama, brez pomoči trenerke Ma ruše. Seveda so si zaslužili močan aplavz, njihove oči pa so kar sijale od ponosa! Potem so sledili še odlični solo nastopi in skupinski plesi starejših skupin. Zaplesale so pionirke, mladinke in članice, v hiphop skupini poleg članic tudi dva plesalca! Da je bil večer res božičen, seveda ni smel manjkati Božiček! Ko so se vsi nastopajoči zbrali na odru, jih je obiskal pravi Božiček, jih obdaril, nato pa skupaj s plesalci in plesalkami zaplesal. Hvala staršem, ki so pripravili pogostitev v avli in ker omogočajo, da se imamo lepo. Hvala vodstvu društva, trenerkama Maruši in Mateji ter vsem, ki nam stojijo ob strani na tekmovanjih in treningih. Bliža se začetek tekmovalne sezone za članice: sestavljanje novih točk, nato pa treningi in nastopi ter tekmovanja. Želimo jim čim boljše uvrstitve, veliko uspešnih treningov in nobene poškodbe! ・
V novem letu novi rezultati in novi tekmovalci Smučarsko društvo Bohinj
Božični prazniki so bili za naše društvo tekmovalno obarvani. Konec tedna pred božičem je potekala biatlonska tekma. Za starejše katego rije je bilo tekmovanje za državno prvenstvo, mlajši so tekmovali za pokal Slovenije. V super sprintu so si naši razdelili naslednja mesta: Ajda Arh 4. mesto, Anže Markelj 6. mesto, Boštjan Korošec 7. mesto. Blaž Debeljak je med mlajšimi mladinci pritekel in pristreljal na 7. mes to. Na 2. mesto se je povzpela Lena Repinc. Na zmagovalnem odru ji je družbo delala Kaja Zorč na 3. mestu. Kaja Marič je zaradi težav z zrač no puško pristala na 9. mestu. Odlično so se borili tudi mlajši dečki, ki so v sprintu na 3 km z dvema strelskima postankoma osvojili: 4. mesto Gašper Pekovec, 10. mesto Tjaž Zorč in mesto za njim Tevž Marič. 26. 12. je na Pokljuki potekalo 27. državno prvenstvo v sprintu šta fet in pokal Geoplin za mlajše kategorije. Tekmovanje je potekalo v kla sični tehniki. Praznični torek je Kaji Marič in Kaji Zorč prinesel naslov državnih prvakinj. Dosegli sta celo peti absolutni čas. Skupaj v štafeti sta tekli tudi Lena Repinc in Ajda Arh ter v kategoriji članic osvojili 8. mesto. Starejše mladince sta zastopala Anže Markelj in Boštjan Koro šec in tekmovanje zaključila s četrtim časom. Prav tako sta se na 4. mesto uvrstila Gašper Pekovec in Tjaž Zorč v kategoriji mlajših dečkov. Za zadnjo soboto v letu 2017 sta bili napovedani kar dve tekmi, naši tekmovalci pa so ponovno dosegli odlične rezultate. Dopoldan je pote kalo tekmovanje v biatlonu za državno prvenstvo. Smučarsko društvo Bohinj je dobilo enega državnega prvaka in dve državni podprvakinji. Blaž Debeljak se je uvrstil na 7. mesto – mladinci absolutno in na 5. mesto med mladinci. Boštjan Korošec je zasedel 4. mesto, Anže Mar kelj pa je bil osmi. Državni prvak je na svoji šele drugi biatlonski tekmi postal Rok Arh. Podprvakinji pa sta vsaka v svoji kategoriji postali Ajda Arh in Kaja Zorč. Lena Repinc je dosegla 4. mesto, Kaja Marič pa 5. Od mlajših dečkov je najboljšo uvrstitev dosegel Gašper Pekovec (4. mesto), mesto za njim Tjaž Zorč, oba s popolnim strelskim izkupičkom. 9. mesto je zasedel Tevž Marič. V popoldanskem času pa je potekala tekma v smučarskih tekih. V prosti tehniki si je Gašper Pekovec pritekel prve stopničke in se uvrstil na 3. mesto. Tjaž Zorč je pritekel na 8. mesto. V kategoriji starejših dečkov pa je Rok Arh dosegel 13. mesto. Novo leto so naši tekmovalci začeli v znamenju biatlona. Med tekmo je Pokljuko zajelo pravo aprilsko vreme, na razglasitvi pa je spet sijalo sonce. Naši so osvojili tri tretja mesta. Blaž Debeljak 5. mesto, Boštjan Korošec 4. mesto, Anže Markelj 6. mesto, Ajda Arh 3. mesto, Rok Arh 3. mesto, Kaja Marič 3. mesto, Kaja Zorč 4. mesto, Gašper Pekovec 6. mesto, Tevž Marič 7. mesto in Tjaž Zorč 9. mesto. Naslednji dan je na Pokljuki potekala prva tekma No Border Cup v klasični tehniki, na kateri je tekmovalo več kot 500 tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Smučarsko društvo Bohinj je bilo skupaj s Športnim društvom Gorje in TSK Bled tudi organizator tekmo vanja. V kategoriji mlajših mladink so tekmovale Kaja Marič (1. mesto) in Kaja Zorč (4. mesto). Rok Arh si je pritekel 23. mesto. V mlajših kate gorijah so tekmovali na 2,5 km dolgi progi. Gašper Pekovec se je med 43 tekmovalci uvrstil na odlično 6. mesto. Tjaž Zorč je v cilj pritekel
šport, ogl a si 040/202 384
20 Vabimo pa vas, da se udeležite tudi velesla loma v spomin na velikega prijatelja Flahawa, Jureta Kotnika. Juretov memorial bo letos 10. 2. ob 19. uri. Tudi za to tekmo začnemo zbirati prijave ob 17.45. Vabimo vas, da se teh tekem udeležite v čim večjem številu. ・
Foto: arhiv SD Bohinj
z 18., Tevž Marič pa s 24. časom. Cicibane je zastopal Tomaž Pekovec in se uvrstil na 38. mesto. 13. 1. se je prizorišče tekmovanj preselilo v Planico. Naši so se borili v tekaški tekmi s skupinskim startom. Proga je bila adrenalin ska, s številnimi padci. Kljub vsemu so se naši borili do konca. Na stopničke sta se kot tretje uvrščena povzpela Anže Markelj in Kaja Zorč. Med mlajšimi mladinci oziroma mladinkami so dosegli Rok Arh 12. mesto, Lena Repinc 5. mesto in Kaja Marič 8. mesto. V mlajših ka tegorijah so tekli Gašper Pekovec (4. mesto), Tjaž Zorč (8. mesto), Tevž Marič (9. mesto) in Tomaž Pekovec (9. mesto). Na tekmah alpskega pokala v biatlonu so naši člani v avstrijskem Hochfilznu dosegli nove uspehe. V kategoriji Youth Women I je Ajda Arh dosegla 11. mesto med 62 tekmoval kami. Pri moških se je Boštjan Korošec uvrstil na 24. mesto. Blaž Debeljak je v svoji kategori ji zasedel 14. mesto. Zadnja tekma tega obdobja je bila ponovno tekma v biatlonu. Tekmovanje je potekalo v brezhibni organizaciji Smučarskega društva Bohinj. Več kot 50 prostovoljcev, članov društva in podpornikov je poskrbelo za nemo ten potek tekme. Na tem mestu se ponovno vsem zahvaljujemo za pomoč. Ta dan si bosta zapomnila predvsem Nino Rozman in Martin Jensko, ki sta prvič nastopila na biatlonski tekmi. Oba sta se izkazala z odličnim rezul tatom. Nino se je uvrstil na 9. mesto, Martin pa na mesto takoj za njim. V isti kategoriji je tekmoval tudi Tjaž Zorč in zasedel 4. mesto. V kategoriji starejših deklic sta na zmagovalni oder stopili Kaja Zorč (1. mesto) in Lena Re pinc (2. mesto). Rok Arh se je uvrstil na 11. mesto. V starejših kategorijah so naš klub zas topali Blaž Debeljak in Ajda Arh (3. mesto), Anže Markelj (5. mesto) in Boštjan Korošec (6. mesto). Za vse naštete rezultate pa pripada zasluga tudi trenerju, ki pripravlja naše tekmovalce na tekmo, ter tudi podporni servisni službi, ki poskrbi za ustrezno pripravljene smuči. ・
Zimski dogodki 'u Flahaw' TD Bohinj in ŠD Srednja vas
Seveda bi morali napisati na SC Senožeta, vendar smo mnenja, da v lokalne novice z vsemi argumenti lahko napišemo Flahaw. Kot vsako leto se pripravlja veleslalomska tekma za pokal Senožet, ki bo 2. 3. 2018 ob 19. uri. Prijave bomo zbirali od 17.45 dalje.
Katra Komar premierno v svetovnem pokalu
Brane Iskra, trener A-Pro, SSK Bohinj Konec decembra se je nadaljevalo pestro dogajanje v našem klubu. Suha in topla zima nam onemogoča skoke na domačih skakalni
cah, zato smo se primorani voziti na treninge v Planico. Do sedaj smo imeli za mlajše samo eno tek movanje na K40 m skakalnici, kjer je Tinkara Komar skočila na 4. mesto, Mila Gaja Kranjc na 6. mesto, Martin Resman je bil 33. in Mati ja Jeršič na 35. mestu. Posebej ponosni smo na Katro Komar, saj je v tej sezoni kar trikrat skočila na stopničke v alpskem pokalu in nanizala še kar nekaj dob rih rezultatov na domačih tekmah za pokal Cockta. Na tekmah evropskega pokala pa je na dveh tekmah osvojila 7. mesto, s čimer je tudi izpolnila pogoje za prvi nastop v svetov nem pokalu na Ljubnem. V muhastem zimskem vremenu so organi zatorji odlično pripravili skakalnico in tekmo na najvišjem nivoju odlično izpeljali. Katra se je na obeh tekmah brez težav uvrstila skozi
šport, ogl a si 040/202 384
21 kvalifikacije na tekmo. Spogledovala se je za naj boljšimi puncami na svetu, katere bodo tudi nas topile na Olimpijskih igrah v Koreji. Prve točke za svetovni pokal so zelo dišale, in želja po še enem dobrem skoku je bila prevelika. Žal je ostala brez fi nalnega nastopa, na prvi tekmi je osvojila 37. mesto na drugi pa 39. Za najmlajšo tekmovalko »Rooki« v svetovnem pokalu je to vzpodbuden rezultat in dokaz, da je pred njo svetla prihodnost. Na tekmovanjih je izpolnila visoko normo za mla dinsko svetovno prvenstvo, kamor so se uvrstila le najboljša štiri dekleta do 20. leta iz celotne Sloveni Foto: Brane Iskra je. V začetku februarja se tako skupaj z Emo Klinec, Niko Križnar in Jernejo Brecel odpravlja v švicarski Kandersteg, kjer bodo ekipno in posamično zastopale našo državo. Držimo pesti za dobre skoke. O rezultatih vas bomo sproti obveš čali na naši Facebook strani in poročali v naslednji številki Bohinjskih novic. Da imamo v zimski sezoni res natrpan urnik, pa bomo v februarju skupaj s Smučarsko zvezo in Mercatorjem tako kot lani izpeljali še eno skakalno akcijo v trgovinah. Za vsako sadje, ki ga boste kupili, zbiramo točke, račune vnašate preko interneta ali jih oddajte na blagajnah v škatle z napisom SSK BOHINJ. Uredili bomo tudi najmanjše skakal nice za začetnike, zato vabimo vse na dobudne otroke, da se nam pridružijo na »SKOČI Z NAMI« vsak torek in četrtek 17.30–19.00 na treningih, kjer bodo otroci dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih. Vabila boste dobili v šole. Program je brezpla čen in vabimo vas, da se nam pridružite. Zbiranje papirja je po novem možno na betonarni v Bohinjski Bistrici tako Foto: arhiv SSK Bohinj kot do sedaj, vendar samo ob sredah
od 10. do16. ure. V primeru večje količine papirja lahko kontakirate upravnika na tel. 041276731. Ponovno pa zbiramo tudi prijave za ogled finala svetovnega pokala v Planici. Avtobusni prevoz za bohinjske navijače in navdušence poletov bo organiziran v četrtek in nedeljo (22. in 25. 3. 2018). Ljubitelji skokov pa vljudno vabljeni, da preizkusite našo simulacijo smučarskih skokov – BohinjSKI FLYer ZIPLINE, do maja obratujemo vsako nedeljo od 11. do 15. ure.・
Zahvala
Elizabeta Ravnik V decembru, med 11. in 13. dnem lani je močan veter prizadel stre ho na Zoisovi ulici 30, najbolj stanovanje Ravnik, voda je vdrla tudi do stanovanja soseda. Reševanja smo se lotili sami s pomočjo soseda Joža Boriška. Na pomoč pri popravilu strehe so priskočili tudi Avgust Petrič, Vojko Matuc in Primož Rautar, ki je pripeljal »cegle«. Vsem se iskreno zahvaljujem za opravljeno delo. V zelo veliko pomoč so mi bili tudi na Občini Bohinj, kjer so s pomočjo Rdečega križa ponudili sušilec za vlago. Največja zahvala pri tem gre Ivi Lapajne, Jožu Sodji in županu Fran cu Kramarju. Zahvala gre tudi drugim sosedom in vsem, ki ste mi, in mi še naprej, kakorkoli pomagate. ・
www.volkswagen.si
MEGALODON SISTEMI
DOMINIK REPINC S.P.
Novi T-Roc. Prirojena samozavest.
POLJE 24A 4264 BOHINJSKA BISTRICA
GSM: 040 279 861 INFO: megalodon.sistemi@gmail.com
AKCIJA V FEBRUARJU!
Kdor želi odkrivati nove poti, potrebuje samozavest! Novi T-Roc jo ima vgrajeno serijsko. Prepričal vas bo tako s svojim svežim in razburljivim videzom kot tudi s celo vrsto inovativnih asistenčnih sistemov, ki bodo poskrbeli za udobno, navdušujočo in še varnejšo vožnjo. Želite tudi sami odkrivati nove poti? Vabljeni v najbližji prodajni salon Volkswagen!
Uresničujemo prihodnost.
PRODAJA IN SERVIS RAČUNALNIKOV, MONTAŽA SVISLAR IN POLANS SISTEMOV
Emisije CO2: 155−118 g/km. Kombinirana poraba goriva: 6,8−5,1 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NO X : 0,0519−0,0148 g/km. Število delcev: 0,00263−0,00001 x 1011 . Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Nekatera prikazana in navedena oprema je na voljo opcijsko. Slika je simbolna. Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana.
NAROČILA PO TELEFONU IN ELEKTRONSKI POŠTI
VW_Dilerski_TRoc_2017_137x198.indd 1
09/01/2018 09:36
22
ogl a si 040/202 384
PRILOŽNOST JE PRAVA.
EUR 0 0 5 K E N A PRIHR 0 EUR 0 8 A Z O IV GOR
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0-5,7 l/100km in 106-131 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073-0,0558 g/km, trdi delci: 0,00024-0,00129 g/km, število delcev: 0,098-3,160 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične. Akcija velja od 1.1.2018 do 31.3.2018. Priporočene akcijske maloprodajne cene veljajo za nova vozila, za katera bo v obdobju akcije izstavljen račun. Do prejema Magna kartice v znesku 800 EUR so upravičeni tisti kupci novih vozil, katerim bo v obdobju akcije izstavljen račun in bo vozilo tudi registrirano.
ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com
23
ogl a si 040/202 384
z adnja s tr an
KOROŠEC Igor, gsm: 030 610 880, e-naslov: igor.korosec@lipbled-bohinj.si DEMŠAR Vili, gsm: 040 700 058, e-naslov: demsar@lipbled-bohinj.si
24