Bohinjske novice, januar 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 5. JANUAR 2018 ŠTEVILKA 1

Ujma povzročila za okoli 2,6 milijona evrov škode

4

7

9

11

14

AKTUALNO

BOHINJSKO

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA IN ­IZOBRAŽEVANJE

ŠPORT

­ cenjevanje O ­škode ­zaradi ­poplav in ­močnega ­vetra 11. in 12. ­decembra

Miha Škantar, Bohinjsko/ from Bohinj

Spominska ­slovesnost na Goreljku

Skupaj rastemo in uresničujemo cilje

Shotokan ­karate klub Bohinj ima državnega ­prvaka Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

obratovala že od zimske sezone 2012/2013. Podjetje Kobla ŽTG, d. o. o., v ničemer ne preprečuje izgradnje novega smučišča. Priza­ devanja Marka Bogataja, da kot lastnik zem­ ljišč v trasi novega smučišča zaščiti svoje pra­ vice in koristi in dobi pravično odškodnino za morebitne posege v njegovo lastninsko pravi­ co, so zakonita in legitimna ravnanja, zaradi katerih drugi lastniki zemljišč in »celotno tu­ ristično gospodarstvo« prav gotovo ne trpijo nikakršne škode. ・

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Sredi decembra je bil Bohinj priča siloviti ujmi, saj sta nas sočasno prizadeli dve narav­ ni nesreči – močan veter in poplave. Znova se je pokazalo, kako je človek v primerjavi s silo narave nemočen, prav tako čedalje večje podnebne spremembe tudi v Bohinj prinašajo ekstremnejše vremenske pojave. Prizadeti so bili številni objekti, kmetijske površine, gozdovi, ceste in druga infrastruk­ tura. Znova so se izkazali gasilci in drugi pri­ padniki sil zaščite in reševanja, ki se prosto­ voljno izpostavljajo za dobrobit našega kraja in družbe. Na tem mestu bi se ponovno rad zahvalil vsem gasilcem, pripadnikom civilne zašči­ te, gorskim reševalcem, policiji, cestnemu podjetju, električarjem in nekaterim podjet­ nikom, ki so v ključnih trenutnih priskočili na pomoč. Ne smemo pozabiti, da so nam na pomoč prišli tudi prostovoljni gasilci iz občin Žirovnica, Radovljica, Bled in Gorje ter po­ klicna enota z Jesenic, Občina Cerklje na Go­ renjskem s finančno pomočjo, zato tudi njim iskrena zahvala, da v nesreči nismo bili sami. V skladu z Zakonom o medijih na članek v rubriki Aktualno, Županov kotiček na 2. strani v decembrski številki Bohinjskih novic, št. 12, objavljamo:

POPRAVEK

Peter Žnidar in Marko Bogataj, ­podjetje KOBLA ŽTG, d. o. o. Podjetje Kobla ŽTG, d. o. o., direktor pod­ jetja Peter Žnidar in Marko Bogataj, imetnik 98,9-% poslovnega deleža v podjetju Kobla ŽTG, d. o. o., odločno zavračajo neresnične, hujskaške in zavajajoče navedbe in namigova­ nja župana Občine Bohinj, g. Franca Kramarja, glede stanja smučišča Kobla in vzrokov oz. od­ govornosti za tako stanje. Odločno zavračajo tudi vsakršne primerjave z osebo z imenom Pačnik v kakršni koli povezavi. Okoliščine, ki so privedle do dejstva, da smučišče Kobla ne obratuje, so kompleksne, tako vodstvo podjet­ ja kot večinski lastnik pa sta si prizadevala, da bi smučišče ponovno zaživelo, saj bi bilo to tudi v korist lokalnega okolja. Nikomur, ne vodstvu podjetja in ne lastnikom, pa ni mogo­ če utemeljeno očitati, da bi delovali z name­

Rok za oddajo prispevkov v januarju

Po nesreči se je že začelo ocenjevanje ško­ de, preko Rdečega križa Radovljica in v sode­ lovanju z Občino Bohinj je že stekla pomoč socialno najbolj ogroženim. Ne glede na veliko požrtvovalnost gasilcev in pripadnikov drugih humanitarnih organi­ zacij izpostavljam, da nas tovrstne nesreče postavljajo pred dejstvo, da se bomo morali tudi kot sodobna družba ponovno organizi­ rati, kje lahko vsak posameznik prispeva k odpravi nesreče, se vključi v organizacije oz. na druge načine po svojih močeh prispeva v tovrstnih situacijah. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

nom uničevanja smučišča. Dejstvo je, da je v sezoni 2010/2011 smučišče še obratovalo. Zaradi milih zim je podjetje zašlo v finančne težave, zaradi ravnanja države in občine pa je smučišče izgubilo koncesijo, saj sta odločbe o odvzemu koncesij izdali tako Republika Slo­ venija leta 2012 in Občina Bohinj leta 2013. Posledica je neobratovanje smučišča. Topovi in teptalni stroji so bili prodani v sodnem izvršilnem postopku na pobudo up­ nikov zaradi poplačila njihovih terjatev. Enako velja za nepremičnine, katerih prodaja je omo­ gočila delno poplačilo terjatev zaposlenih. V letu 2016 podjetje Kobla ŽTG, d. o. o., za plače ni namenilo niti evra. Ni nam znano, da bi »Hypo banka« imela kakršne koli vplive ali interese v zvezi s smu­ čiščem Kobla. Vlečnico Kozji hrbet smo bili že pred odvze­ mom koncesij (in smo še vedno) pripravljeni dati v brezplačni najem, o čemer obstaja za­ pisnik sestanka na Občini Bohinj dne 24. 4. 2015. Brezplačni najem očitno ni skladen z interesi občine. Ocena stroška ponovnega za­ gona je zgrešena, saj bi bil strošek nekajkrat nižji. Glede na našo pripravljenost oddaje v brezplačni najem bi vlečnica Kozji hrbet lahko

26. redna seja občine Bohinj – 21. 12. 2017 Katarina Košnik

Proračun za leto 2018 je sprejet in s tem tudi podlaga za investicije ter delo Občine Bo­ hinj v letu 2018. V naknadno dodani točki so se svetnice in svetniki seznanili s prvimi po­ datki po ujmi 11. decembra, za kar so za prve nujne ukrepe namenili tudi denar proračun­ ske rezerve. Cene storitev v letu 2018 v večini ostajajo na ravni iz leta 2017. V zadnji točki so ustanovili komisijo za preučitev možnosti in pripravo izhodišč za prodajo deleža na nepre­ mičninah – katastrska občina 2198 Studor, parceli 944/4 in 944/8. Po odstopu članice sveta zavoda Turizem Bohinj Darje Lazar so za predstavnico Občine Bohinj za nadomestno članico imenovali Urško Preželj. Celotno gra­ divo in tudi posnetek celotne seje je objavljen na spletni strani Občine Bohinj.

Sprejet proračun za leto 2018

Bohinjske občinske svetnice in svetniki so v drugem branju sprejeli nekaj več kot 9 milijo­ nov težak proračun za leto 2018. Proračun pa predstavlja podlago za načrtovane investicije. Načrtujejo začetek gradnje kanalizacije v Če­ šnjici, za kar so trenutno tik pred izdajo grad­ benega dovoljenja. V Stari Fužini načrtujejo ureditev vaškega jedra in prestavitev ceste. V Bohinjski Bistrici bodo uredili cesto mimo ob­ činske stavbe vse do brvi, ki jo bodo zgradili že letos. V proračunu namenjajo denar tudi za ureditev pločnika na Ribčevem Lazu od hotela Kristal do gostišča Rožič ob državni cesti, kjer so že v dogovoru za sodelovanje države, in za pločnik na Kamnjah, ki je že dolgoletna želja vaščanov. Ena večjih investicij bo tudi most čez Savo na Rju. Nadaljevala se bo ureditev Zoisovega parka in nekaj drugih manjših pro­ jektov. Razprava se je razvila med drugim tudi o predlogu pomoči športnim društvom, po tem, ko je bil podan predlog za enkratno pomoč pri zagonu smučišča Senožeta. Da bi uredili po­ dročje financiranja športa, naj bi v letu 2018

Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do petka 19. januarja, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. februarja 2017.

3

ak tualno

pripravili nov pravilnik za financiranje športnih dejavnosti. Za zagon smučišča na Senožetih pa so potrdili pomoč v višini 10 tisoč evrov, tako da bo investicije izvajala oziroma nadzorovala Občina Bohinj. 25 tisoč evrov so iz postavke 'ureditev poslovnih prostorov na Triglavski 8, pro­ storov bivšega Gradbenega podjetja Bohinj', z amandmaji prerazpore­ dili in 20 tisoč evrov namenili za subvencije za spodbujanje gospodar­ stva in 5 tisoč za ponovno vzpostavitev in obnovo trim steze Kerglc. Z vsemi ostalimi sprejetimi amandmaji je bil proračun soglasno sprejet.

Proračunska rezerva za sanacijo po ujmi

Po hitrem postopku so svetnice in svetniki na seji 40 tisoč evrov proračunske rezerve namenili za sanacijo po ujmi. Denar bodo name­ nili za prve najnujnejše ukrepe sanacije. Je pa to tudi pogoj za prijavo na razpis Ministrstva za okolje in prostor, ki ga pričakujejo za namen sanacije po ujmi 11. in 12. decembra. Po prvih ocenah je bilo po poročilu na seji prizadetih 206 objek­ tov, škode na objektih je bilo za 687 tisoč evrov, poškodovanih je bilo 30 kilometrov javnih ter lokalnih poti in cest, kar predstavlja za 809 tisoč evrov škode, poškodovani so štirje mostovi, škoda je ocenjena na 250 tisoč evrov, prizadetih je bilo 70 hektarjev kmetijskih površin, kar predstavlja za 140 tisoč evrov škode, podrtih je bilo za 51 tisoč kubikov dreves, izpad prihodka ocenjujejo na 1,5 milijona evrov, po­ škodovanih je bilo tudi 110 kilometrov gozdnih poti in vlak, tudi v tem primeru škoda presega milijon evrov. Groba skupna ocena škode je tako skoraj 2,5 milijona evrov. Natančno oceno škode pa bo opravila posebej za to določena komisija.

Občinska komisija za transparentno prodajo ­preostalega deleža lokala na obali Bohinjskega jezera

Bohinjski občinski svetniki so na seji ustanovili posebno komisijo za preučitev možnosti in pripravo izhodišč za prodajo deleža na nepre­ mičninah – katastrska občina 2198 Studor, parceli 944/4 in 944/8. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so na seji sprejeli sklep o ustanovitvi komisije v sestavi: predsednik Bojan Traven, podpredsednica Milena Cesar ter člani Mirko Jeršič, Jerneja Potočnik in Dušan Jovič, komisiji pa naj bi strokovno in prav­ no podporo zagotavljala občinska uprava. S tem so želeli zagotoviti transpa­rentnost pri prodaji deleža lokala, za katerega je dolgoletna najemnica, soproga bohinjskega župana Franca Kramarja, tudi že iz­ kazala interes za odkup. ・

Ujma povzročila za okoli 2,6 ­milijona evrov škode Katarina Košnik

Foto: Katarina Zalokar

so bile vse dovozne ceste v Bohinj zaprte. Glavna cesta Bled–Bohinj je bila na treh odsekih poplavljena. Cesti čez Pokljuko in Jelovico pa sta bili na več odsekih neprevozni zaradi podrtega drevja. Tudi železniška proga Podbrdo–Bohinjska Bistrica je bila zaradi visoke ravni vode v Bohinjskem predoru zaprta. Bohinj je bil tako v času ujme 11. decem­ bra in dan kasneje odrezan od sveta. Zaradi neurja je odpadel pouk v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in podružnični šoli v Srednji vasi. Prva dva dneva (11. 12. in 12. 12. 2017) je bilo na terenu okrog 250 gasilcev, v nadaljevanju pa okrog 80 gasilcev. Vključeni so bili tudi gor­ ski reševalci, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci iz občin Bled, Gorje, Radovljica in Žirovnica. Angažirana je bila gasilska lestev in enota CZ gorenjske regije za tehnično reševanje in črpanje vode. Vsem se na Občini, kot je povedal župan Franc Kramar, tudi zahvaljujejo za pomoč. Groba ocena škode je okoli 2,6 milijona evrov, od tega okrog 800.000 evrov na objektih v lasti fizičnih in pravnih oseb. Ostala škoda je nasta­ la na infrastrukturi (elektrika, ceste, železnica) in v gozdovih. Izredne razmere so v Bohinj naslednji dan, v torek, 12. decembra privedle tudi predsednika vlade Mira Cerarja. Občini in ostalim priza­ detim območjem je zagotovil takojšnjo pomoč in poudaril, da je zdaj najbolj pomembno, da se zagotavlja varnost ljudi in preprečuje nasta­ janje še večje škode. Pohvalil je civilno zaščito, ostale vladne službe, gasilce, prostovoljce, lokalne oblasti in vse tiste, ki se trudijo, da bi pomagali ljudem, da bi zavarovali njihova življenja in zdravje ter pre­ prečili nadaljnjo premoženjsko škodo. Cerar, ki ga je v Bohinju spremljala tudi ministrica za obrambo An­ dreja Katič, je zagotovil, da se bodo potrudili v najkrajšem času zagoto­ viti pomoč, ki jo potrebujejo prizadeta območja. ・

Veter je na območju Bohinja odkril več kot 70 streh, največ v Spodnji Bohinjski dolini, voda je zalivala kleti. Zaradi poplav in podrtih dreves

Foto: Stane Klemenc

Foto: Katarina Zalokar

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 1. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Ocenjevanje škode zaradi poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017 Občinska uprava Občine Bohinj

Foto: Stane Klemenc

Iz prve roke – Vetrolom in poplave v Bohinju, 11. do 13. december 2017 Silvo Režek, PGD Bohinjska Bistrica

Foto: PGD Boh. Bistrica

V ponedeljek, 11. decembra 2017, je Bohinj obiskal veter, kot ga še ni bilo. Lomil je drevesa, odkrival strehe, podiral kozolce, garaže itd. Temu je sledilo obilno deževje, ki je stopilo sneg in količina vode se je tako še povečala, zato so sledile obilne poplave. PGD Bohinjska Bistrica je prvi poziv prejel v ponedeljek ob 11:46, nato so si klici na pomoč sledili eden za drugim vse tri dni. Skupno so samo na območju PGD Bohinjska Bistrica (Ravne, Bohinjska Bistrica, Ribčev Laz in Ukanc) za pomoč zaprosili na več kot 150 lokacijah, v Bohinju pa na več kot 250 lokacijah. Poleg tega je PGD Bohinjska Bistrica nudil pomoč gasilskim društvom tudi v nekaterih drugih vaseh Bohinja ter skušal v nočnih urah zagotavljali prevoznost (odstranjevanje dreves) glavne ceste Bled–Bohinj, proti Nemškemu Rovtu, proti Jereki, proti Ravnam in pro­ ti Ukancu. Celotno posredovanje je temeljilo predvsem na postavljanju prioritet in zagotavljanju pomoči najbolj ogroženim, saj vsem naenkrat pomoči nismo mogli nuditi. V pomoč so nam prišli števili kolegi iz drugih občin, zato se na tem mestu zahvaljujemo poklicnim gasilcem GARS Jesenice, ki so že prvo noč okoli polnoči po umiritvi vetra prišli v Bohinj z gasilsko avtolestvi­ jo, svojo pomoč so potem nudili še dva dni. Gasilcem iz občine Žirovni­ ca – PGD Zabreznica, gasilcem iz občine Radovljica – PGD Radovljica, PGD Podnart, PGD Mošnje, PGD Hlebce in PGD Begunje, gasilcem iz občine Bled – PGD Ribno, PGD Mlino, PGD Selo, PGD Bohinjska Bela, PGD Zasip, gasilcem iz občine Gorje – PGD Gorje, PGD Podhom. Gor­ ski reševalni službi Bohinj, ki nam je pomagala predvsem na najvišjih zgradbah, enoti Civilne zaščite Gorenjske za pomoč črpanje vode in enoti Civilne zaščite Gorenjske za delo z dvigalom, krovcu Gregorju Korošcu, ki se je odzval našemu klicu, in podjetniku Igorju Omanu iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je v Bohinj pripeljal svojo avtokošaro. Zah­ vala tudi hotelu Tripič, ki nam je zagotavljal prehrano, podjetju Aldia (intervencije.net), ki je sredi noči prilagodil sistem, da smo zaradi okva­ re sistema ZARE lahko ročno aktivirali gasilce. Na koncu ne morem mimo svojih članov PGD Bohinjska Bistrica, ponovno ste pokazali svojo dobroto, strokovnost in tokrat ogromno vzdržljivost – hvala. Kljub vsej resnični zahvali pa bomo morali v prihodnje kot družba ali – če želite še bolj konkretno – prebivalci Bistrice in drugih vasi ne­ kaj spremeniti, spoznati, kaj pomeni zvok sirene, obnoviti predvsem ZAVEST iz časov NNNP (nič nas ne sme presenetiti) in spremeniti miselnost delovno sposobnega prebivalstva ter začeti delati tudi na samozaščiti, otrokom izmed vseh krožkov izbrati tudi gasilskega, saj si lahko pomagamo le družba kot celota. Do spremembe miselnosti družbe pa malo v razmislek – BOJTE SE POTRESA! ・

Zaradi poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017 je v Bohinju nastala velika materialna škoda. Po podatki, ki so bili zbrani med samo intervencijo, je bilo poškodovanih ali ogroženih več kot 200 objektov. S strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministr­ stva za obrambo je bil že izdan sklep o ocenjevanju škode zaradi poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017. Občina Bohinj bo na podlagi zgoraj omenjenega sklepa ocenjevala škodo na objektih, kmetijskih površinah, gozdovih, ki so v lasti fizičnih in pravnih oseb na podlagi zbranih prijav. Oškodovanci lahko prijavijo škodo preko obrazca, ki je na voljo na spletnih straneh Občine Bohinj. V primeru, da nimajo dostopa do spleta, lahko pokličejo tajništvo Občine Bohinj na številko 04/ 577-01-00, da jim pošljemo obrazec po pošti. Obrazec za prijavo škode je potrebno poslati na Občino Bohinj naj­ kasneje do 12. 1. 2018. Občane pa prosimo za čimprejšnjo dostavo ob­ razcev, saj si bo morala komisija za ocenjevanje škode objekte ogledati in vnesti podatke o škodi v program za ocenjevanje škode. Več informacij o ocenjevanju škode je možno dobiti na naših spletnih straneh (https://bohinj.e-obcina.si/objava/116448), kjer je na voljo tudi obrazec za ocenjevanje škode. ・

Ustanovitev komisije in pomoč Rdečega križa Občinska uprava Občine Bohinj

Za pomoč pri sanaciji škode, ki je vplivala na osnovne bivalne pogoje, je župan takoj imenoval posebno komisijo, ki jo sestavljajo Živa Ozmec – RKS OZ Radovljica, Dušan Pfeifer – CZ Bohinj in Jože Sodja ter Iva Lapajne – Občina Bohinj. Komisija je že več dni prisotna na terenu pri ljudeh, za katere je bilo iz evidence intervencij razvidno, da bo pričako­ vana večja škoda predvsem v smislu ogroženosti bivalnih in socialnih razmer (hrana, ogrevanje, ozimnica, nujna sanacija bivalnih prostorov, socialna ogroženost ...). Pri terenskem delu se je pokazalo, da so zaradi ujme v stiski tudi ljudje, ki niso imeli intervencije, pa pomoč potrebujejo. Na podlagi navedenega vas prosimo, da nam sporočite, ali potrebujete obisk komisije in tudi, če poznate koga, ki bi to potreboval. Prosimo, da obvestilo sporočite na tel. št. 577 0115 (Lapajne) ali na e-naslov iva.lapajne@obcina.bohinj.si. Na posebnem računu pri RKS OZ Radovljica se še vedno zbirajo sredstva, s katerimi se bo najbolj prizadetim v ujmi nudila pomoč. Podatki za nakazilo: RKS-OZ Radovljica, Gorenjska cesta 25, Radovljica TRR: 070000000487321, sklic: 29025, koda namena: CHAR ・

Prenovljena spletna stran Občine Bohinj Občinska uprava Občine Bohinj

V mesecu decembru je zaživela nova spletna stran Občine Bohinj, ki jo najdete na naslovu http://www.obcina.bohinj.si. Cilj in namen nove spletne strani je občanom ponuditi ključne in­ formacije, omogočiti enostavnejši dostop do želenih informacij ter omogočiti enostavnejše poslovanje z občino. V ta namen je po novem možna elektronska oddaja vlog in spletno plačevanje upravnih taks, posredovanje pobud in predlogov ter naročilo na obveščanje po elek­ tronski pošti o novicah, dogodkih, razpisih ipd. Društvom, ki delujejo na območju Bohinja, smo omogočili, da bodo svoje prispevke in vabila na dogodke, ki jih prirejajo, lahko sami nepo­ sredno objavljali na spletni strani Občine Bohinj. Želimo si, da bi na novi spletni strani našli koristne informacije, po­ vezane z delom Občine Bohinj, prav tako pa tudi informacije, povezane z različnimi občinskimi in javnimi službami in lokalnim utripom. Spletna stran se bo stalno dopolnjevala z novimi vsebinami, zato vljudno vabljeni, da nas obiščete! ・

5 INTERVJU

Kljub požaru Hotel Jezero skoraj ujel promet iz leta 2016 - pogovor z direktorico Polonco Noč Katarina Košnik

Zaključilo se je leto 2017, ki ga je v vašem hotelu in tudi širše zaznamoval tisti nesrečni januar in požar v vašem hotelu? Bo to tisto, kar bo zaznamovalo minulo leto? Mislim, da ta dogodek poskušamo čim prej pozabiti in si bomo leto 2017 raje zapomnili po izredno dobri poletni turistični sezoni. Smo zelo veseli, da smo hotel po požaru uspeli tako hitro sanirati, da smo lahko to izredno dobro poletje za celotni slovenski turizem tudi pri nas izkoristili in dobro oddelali.

turizem in gospodars t vo Načrti za naprej? Leto 2018 si želimo vsaj tako dobro kot bi bilo to leto, če bi ne bilo dva meseca zaprto. Pričakujemo rast turizma v prihodnjih letih, kar bo dobro vplivalo tudi na nas.

Kakšna širitev ponudbe? Za zdaj ne. Trudimo se, da dobro delamo, da je ponudba, ki jo imamo zdaj, dobra in kvalitetna. Si pa vsako leto prizadevamo, da obnovimo kak­ šen del hotela. Letos smo veliko vložili v obnovo starejšega dela hotela ob bazenu, načrte imamo tudi za naprej, da bomo nadaljevali z obnovami sob in drugih delov hotela. Hvala. ・

Zimsko dogajanje v Bohinjki Ana Kunstelj, TNP

Dva meseca ste imeli zaprto zaradi požara, udarilo vas je tudi finančno. Koliko je bilo škode? Škode je bilo za okoli 2 milijona evrov.

Res kar dežujejo novice o izredno dobrem turističnem letu. Koliko se vam požar sploh pozna pri prometu? Skoraj dva meseca smo imeli zaradi požara zaprto, pa smo kljub temu imeli skoraj toliko prometa kot v letu 2016 in brez dveh mesecev tako skoraj ujeli promet iz leta prej. Poletje je bilo izjemno, kako je bilo v bolj 'mrtvih' jesenskih mesecih? Oktober je bil izredno dober mesec, zabeležili smo okoli 2500 nočitev, tudi novembra skoraj 1000 nočitev, decembra pa imamo po več letih po­ novno polno zaseden hotel za praznike.

Koliko imate prometa na leto? Letos bo malo manj kot 30 tisoč nočitev, sicer pa imamo kakšno leto tudi med 32 in 33 tisoč nočitev.

Delujete malo osamljeni med ostalimi zaprtimi večjimi hoteli. Kako to vpliva na vas? Ja, vsi rečejo, da je za nas dobro, da so ostali hoteli zaprti, ampak mi me­ nimo, da ni dobro. Če bi bili vsi hoteli odprti, bi bilo to dobro za vse, tudi za nas. Imamo pa na račun zaprtih hotelov več gostov v restavraciji, v bazenu ... Smo pa vsekakor za to, da bi se vsi hoteli v okolici čim prej odprli. Hotel živi v veliki meri od ponudbe iz okolice, kako jo ocenjujete? Ja, zadnja leta je kar dobra ponudba, športna ponudba, razne aktivnosti, dogodki, glasbene prireditve. V zadnjih letih se precej dogaja in mislim, da so tudi naši gostje zadovoljni. Česa bi si želeli še več ali da bi bilo bolje urejeno? Vedno opozarjamo, da bi se lahko uredile še kakšne pešpoti tukaj ob jezeru, da bi bile osvetljene in bi se gostje lahko sprehajali tudi zvečer. Kdo so gostje vašega hotela? Imamo različne goste: družine, starejše, aktivne goste, športnike. Mis­ lim, da imamo v našem hotelu zelo pisano paleto gostov.

Od kod prihajajo? Največ je Angležev, a ne več tako kot včasih, ko so predstavljali skoraj polovico vseh gostov. Zdaj je bolj razpršeno po trgih. Prihajajo tudi Nemci, Nizozemci, Belgijci, Hrvati, Slovenci, tudi Korejci izven sezone ter ostali. Prihajajo iz celega sveta.

So Azijci že odkrili Bohinj, tako kot jih videvamo na Bledu? So, so, vendar jih preko poletja mi ne moremo prenočiti, ker so to pretež­ no skupine za eno noč. V jesenskem času, ko imamo hotel manj zaseden, pa sprejmemo tudi skupine za eno noč. Koliko imate povprečen čas bivanja? Pri nas v povprečju bivajo dva dneva in pol, kar je za hotele, tudi v pri­ merjavi z blejskimi, kar dobro povprečje.

Za praznike pa polno? Ja, smo veseli. Na to verjetno vpliva tudi to, da je končno v decembru spet sneg na Voglu. Kako kaže naprej? Za prve zimske mesece imamo že kar nekaj rezervacij. Tukaj se spet pozna to, da obratuje smučišče Vogel. Imamo pa tudi že kar nekaj rezer­ vacij za poletje in jesen prihodnje leto. Za zdaj imamo rezervacij za malo čez 20 tisoč nočitev.

Podzemni svet naših hribov, foto: Uroš Kunaver

Dolgi zimski večeri so kot nalašč za pripravo zanimivih dogodkov, ki nam običajno pričarajo tisto, kar v poletnem času videvamo v naravi. Raznolika paleta zimskih dogodkov kroji tudi letošnjo zimo v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj. V novembru in decembru smo gostili naslednje dogajanje: strokovni simpozij problematike svetlob­ nega onesnaževanja – strokovnjaki so predstavili problematiko svet­ lobnega onesnaževanja z vidika biodiverzitete, človekovega zdravja in astronomije. Bohinj s svojim sistemom javne razsvetljave in orografsko pregrado pred urbanimi viri svetlobnega onesnaženja predstavlja potencial v pridobivanju naziva Dark Sky območ­je. Tovrstna območja v pretežno urbanem svetu postajajo vse bolj zaže­ lene destinacije turistov, ki si želijo videti »zvezd nebroj«, hkrati pa je temno nebo pomemben dejavnik za ohranjanje dobrega stanja bi­ odiverzitete. V lanskem letu smo prvič organizirali bralni maraton ob mednarodnem dnevu gora: Brati gore. V sodelovanju z Gleda­ liščem 2B smo maraton organizirali tudi letos. Rdeča nit dogajanja je bila gorniška literatura, povezana z Bohinjem in Triglavskim narodnim parkom. Jubilej 40-letnice obstoja je v Bohinjki v decembru praznoval AO Bohinj. Med božično-novoletnimi počitnicami so bile oz. bodo organizirane štiri delavnice – kuharska, etnološka, naravoslovna in astrodelavnica. Veseli nas, da Bohinjka postaja vedno bolj priljubljena med doma­ čini in širše. V decembru je gostila precej formalnih in neformalnih novolet­nih srečanj različnih interesnih skupin. Tudi to je orodje zdru­ ževanja prijetnega s koristnim, saj je osrednji namen centra širjenje zavesti o pomenu in ciljih Triglavskega narodnega parka, hkrati pa želimo, da center narodnega parka postane eno izmed osrednjih bo­ hinjskih središč domačinov in obiskovalcev. V letu 2017 je center obiskalo preko 15.000 obiskovalcev, od tega precej domačinov. Za precej mlado hišo je to obetavna številka, ki v bodoče še želi naraščati. Skupaj z novimi in zelo dobrodošlimi sosta­ novalci – Turizmom Bohinj – se bomo trudili, da bodo naš program dogodkov in delavnic, sodelovanje z deležniki in drugimi zainteresira­ nimi partnerji ter nadaljevanje skupaj začete poti uspešno, bogato ter po meri domačinov in obiskovalcev narejeni tudi v bodoče. V letu 2018 vas vabimo v našo družbo v Bohinjki. V izjemnem okolju Triglavskega narodnega parka pa vam želimo varen korak in izpolnjujoča doživetja tistega sveta, kjer tišina šepeta. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj/Bohinjka je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah

6

turizem in gospodars t vo in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Center bo zaprt 25. 12. 2017 in 1. 1. 2018. Dogodki v januarju

Sobota, 6. januar, ob 20.00: Opazovanje nočnega neba na Voglu, zgornja postaja nihalke (v sodelovanju s prof. dr. Tomažem Zwittrom in ljubiteljskim astronomom Tilnom Kuharjem), strošek: cena prevoza, prijave na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. Petek, 12. januar, ob 19.00: Potovanje skozi goro, predavanje čla­ nov Društva za raziskovanje jam Ljubljana (v sodelovanju s PD Bohinj­ ska Bistrica).

Četrtek in petek, 18. in 19. januarja, od 17.00 do 20.00: brezplačni tečaj filcanja copat, mentorici Tanja Legat in Petra Golinar (v soorganizaciji z Ljudsko univerzo Radovljica), število mest je omejeno, nujne prijave do zapolnitve na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. Četrtek in petek, 25. in 26. januarja, od 17.00 do 20.00: brezplačni tečaj filcanja torbice ali blazine – mentorici Tanja Legat in Petra Golinar (v soorganizaciji z Ljudsko univerzo Radovljica), število mest je omejeno, nujne prijave do zapolnitve na info.bohinjka@ tnp.gov.si ali 04 5780 245. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen­ tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kopriv­ niku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

LIP Bohinj začel z daljinskim ­ogrevanjem Bohinjske Bistrice oktobra 2017 Srečko Kavčič

Foto: arhiv Lip Bohinj

LIP Bohinj je z 250 zaposlenimi največje proizvodno podjetje v obči­ ni Bohinj. Podjetje proizvaja opažne plošče, potrebno toplotno energijo pa pridobiva s kurjenjem odpadne lesne biomase, ki nastaja pri prede­ lavi hlodovine. Podjetje toplotno energijo proizvaja v dveh toplovodnih kotlih nazivne toplotne moči 7 MW in 4,7 MW. Za lastne tehnološke potrebe trenutno potrebuje toplotno energijo moči od 3,5 MW do 4,7 MW. Bohinjska Bistrica je 40 km oddaljena od glavne trase plinovoda Ljub­ljana–Jesenice, zato kot vira energije ne more uporabljati ze­ meljskega plina. LIP Bohinj je zaradi spremembe razvojnih planov podjetja in optimalnejšega delovanja toplovodnih kotlov v preteklih letih večkrat ponudil občini Bohinj preostanek proizvedene toplotne energije kot vir ogrevanja lokalne skupnosti. Da bi realizirali projekt daljinskega ogrevanja Bohinjske Bistrice, je LIP Bohinj našel poslovnega partnerja Petrol Ljubljana, ki je bil pri­ pravljen v kraju zgraditi toplovodno omrežje. Podjetji sta razgovore zaključili pomladi 2014 s podpisom pogodbe o poslovnem sodelova­ nju pri projektu ogrevanja Bohinjske Bistrice z odpadno biomaso. Večina Triglavskega narodnega parka se nahaja v občini Bohinj, zato je njena prioritetna skrb zagotavljanje čistega okolja. S tem namenom je občina Bohinj decembra 2014 podelila koncesijo za izgradnjo da­

Foto: arhiv Lip Bohinj

ljinskega ogrevanja na lesno biomaso Petrolu Ljubljana za dobo 20 let. Petrol Ljubljana je za izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja pri­ dobil nepovratna sredstva Republike Slovenije, ki je projekt sofinanci­ rala. Postopek pridobitve sredstev sofinanciranja se je zaključil marca 2016. Aprila leta 2017 so se začela pripravljalna dela na trasi toplo­ voda. Potek gradbenih del na toplovodu je bil usklajen tudi z ostalimi gradbenimi deli obnove kanalizacije, vodovoda in cest v naselju Bohinj­ ska Bistrica. Trasa toplovoda poteka po glavnih prometnicah. Vgradnja toplotnih postaj v posamezne objekte in priklopi na omrežje pa so se zaključili septembra leta 2017. Na novo zgrajeno toplovodno omrežje so priključeni naslednji porabniki: osnovna šola, vrtec, občinska stav­ ba, trije večstanovanjski objekti in privatne hiše, nazivne toplotne moči 2,3 MW. Novo zgrajeno toplovodno omrežje, ki omogoča daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, nudi cenovno ugodnejši energetski vir, saj je cenejši kot kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin. Predvsem je pomembno za lastnike stavb, ki imajo iztrošene kotlovnice. Uporabniki daljinskega ogrevanje nimajo stroškov izgradnje lastne toplotne postaje v objektu, nimajo nobenih dodatnih stroškov vzdrževanja (npr. servis peči, dimni­ kar, zamenjava obtočne črpalke itd.), nimajo skrbi za nabavo energen­ ta, skladiščenje le-tega, kot tudi ne za uporabo peči. Skupni stroški uporabnikov daljinskega ogrevanja bodo povprečno 10 % nižji v primerjavi s stroški drugih energetskih virov, na primer kurilnega olja. Po ocenah koncesionarja Petrol Ljubljana bodo letni stroški ogre­ vanja za posamezno stanovanjsko stavbo nižji od 250 do 500 €, za večstanovanjske stavbe pa od 500 do 1200 €. Da bi PETROL pridobil čim več odjemalcev za sistem daljinskega ogrevanja, je LIP Bohinj septembra 2017 za obdobje prvih 2 let do­ datno znižal ceno toplote za 4,7 odstotka. Dogovorjeno znižanje cene toplote bo v celoti priznano kot znižanje cene končnim odjemalcem. ・

bohinjsko , iz na ših kr a je v

7

Miha Škantar, Bohinjsko/from Bohinj Mojca Polajnar Peternelj

Foto: Mojca Polajnar Peternelj

Na Škantarjevi kmetiji v Stari Fužini v Zgornji Bohinjski dolini slovijo po odličnem kozjem mleku in kozjih izdelkih. Pod blagovno znamko Bohinjsko/from Bohinj izpod pridnih rok mladega gospodarja Mihe Škantarja prihajajo Škantarjev kozji sir, skutni namaz z zelišči, albu­ minska skuta, večji del leta pa je na voljo tudi sveže kozje mleko. Ko so Škantarjevi leta 1999 prevzeli kmetijo, so tu sprva gojili le go­ vedo in ovce. Koze so prišle kasneje, predvsem zaradi velikega veselja, ki ga je imel z njimi že od otroštva današnji mladi gospodar Miha. Svoje počitnice je od nekdaj preživljal na okoliških planinah in se pri ranih dvanajstih letih pri majerjih na Velem polju že naučil izdelovati sir. To znanje je z leti le še dopolnjeval, iz ene kozice, ki jo je pripeljal domov, sta nastali dve, tri, nato pa se je kar naenkrat nabralo toliko kozjega mleka, da je bilo treba razmisliti o njegovi predelavi. »Najprej smo začeli s pridelavo albuminske skute in sira, sedaj pa delamo tudi namaze.« Če je Miha sprva mislil, da povpraševanja po njegovih izdel­ kih ne bo dovolj, zdaj komaj zadosti povpraševanju. Za rejo so izbrali slovensko sansko pasmo, ki spada med evropske alpske pasme koz in je izrazito mlečna pasma. Ime je dobila po do­ lini Saanen v Švici, od koder tudi izvira. Miha tako kot številni rejci po celem svetu ceni to pasmo zaradi dobre mlečnosti. Z njihovo rejo se je do svoje prve redne zaposlitve – po poklicu je mesar – ukvarjal ljubiteljsko. Nato so se na kmetiji odločili, da bodo skušali izdelke iz kozjega mleka tudi tržiti. Zmanjšali so število ovac, poleg teh imajo tudi krave cike, kozjo čredo pa so v petih letih intenzivno povečevali. Danes imajo 30-glavo čredo koz molznic, 15 do 20 mladic pa bo mleko dajalo prihodnje leto. Veliko pove podatek, da koze uživajo prek 600 različnih rastlin in vršič­ kov. Poleg tega so zelo izbirčne, najprej pojedo rožice, ki jih je v Bohinju veliko, za svojo pašo pa so se sposobne povzpeti tudi do 2,5 m! Kakovosti njihove paše Škantarjevi namenjajo veliko pozornosti in skrbijo, da ima čreda vedno svežo. Kot pravi Miha, je dokazano, da je njihovo mleko zdravilno, zagotovo pa je tudi lažje prebavljivo kot kravje. Podobno kot za značilno kravo ciko, ki je prilagojena bohinjskemu terenu, v kozjereji velja za koze: morajo biti majhne, pa vendar take,

Foto: Mojca Polajnar Peternelj

da bodo dale dovolj mleka. Od kozlička do odrasle koze mlekarice so potrebna tri leta, vzreditelj pa lahko šele takrat ugotavlja, ali je njiho­ va mlečnost res takšna, kot želi. Sicer se delo nadaljuje. »Mleko damo v analizo /sistem HACCP/, preverimo, koliko je maščobe, beljakovin, somatskih celic. Ti podatki so nam v pomoč pri oblikovanju tropa.« Dela je veliko, nič koliko ur, pri tem pa Mihi pomagata tudi starša. Koze pa niso zanimive le zaradi svojega mleka, so tudi prava turistič­ na atrakcija! Na pašniku izven vasi, ob kolesarski stezi, se obiskovalci redno ustavljajo, da si jih pobliže ogledajo, zlasti navdušeni pa so nad njimi otroci. Kdo je za koga bolj zanimiv, pa je težko reči, saj so koze vsaj tako radovedne kot njihovi človeški opazovalci. Če ste torej navdušeni nad izdelki iz kozjega mleka ali pa jih želite šele poizkusiti, bodo Škantarjev kozji sir, skutni namaz z zelišči, albu­ minska skuta in sveže kozje mleko kot nalašč za vas. Blagovna znamka Bohinjsko/from Bohinj pa vam zagotavlja geografsko poreklo ter viso­ ko kakovost teh proizvodov. Namig: Odlično tekne skuta iz kozjega mleka s kuhanim krompirjem ali pa skutni namaz, potresen s svežim drobnjakom, na rezini črnega kruha. Mmmm ... ・

40 let alpinistične sekcije Lucija Odar

V soboto, 16. 12. 2017, je minilo točno 40 let, odkar sta se v Bohi­ nju združili Alpinistična sekcija Pršivec (Zgornja dolina) in Alpinistična sekcija Bohinj (Spodnja dolina) in začeli skupno delovati kot Alpinistič­ ni odsek Bohinj. Ta dogodek smo proslavili s predstavitvami delovanja alpinističnega odseka skozi zadnjih 40 let. Vsako obdobje je imelo svojega načelnika, svoje izzive, svoje uspehe in svoje težave. V mojih očeh so člani AO Bohinj v začetku delovanja plezali predvsem težke in nove smeri, alpinizem so jemali zelo resno in temu primerni so tudi njihovi vrhunski uspehi, nekateri neponovljeni celo do danes. Sledila jim je generacija alpinistov, ki so v gorah pred­ vsem uživali – na fotografijah so se vrstili srečni obrazi v skalnih sme­ reh in še bolj srečni na turnih smučeh. Naslednja generacija je izzive iskala v težkih skalnih smereh in lednem plezanju pri nas in v tujini. Zadnja generacija se trudi in zabava v gorah po svoje. Različni načelniki, različna oprema, različni cilji alpinističnega udejstvovanja, vsem pa skupna ljubezen do bohinjskih gora. Vsekakor so nam, »mladincem«, starejši člani vlili pogum in željo po ponovitvi katere od njihovih smeri, nam pokazali, kako je mogoče združiti za­ bavo in alpinizem, ter nas obsuli z idejami, kam naj jo »mahnemo« ob naslednjem lepem vremenu. ・

Slovesnost ob 70-letnici ­organiziranega delovanja GRS Bohinj Robert Klančar za Društvo GRS Bohinj

Petek, 1. 12. 2017, je bil poseben dan za bohinjske gorske reševalke in reševalce. Izdali smo zbornik, knjigo z naslovom Gorsko reševanje v Bohinju, in ga ta dan še svežega dobili v roke. Pripravili smo tudi sloves­nost ob tej obletnici. Kot se spodobi, smo se v Kulturnem domu Joža Ažmana na Bohinjski Bistrici zbrale vse generacije bohinjskih gorskih reševalcev. S svojo prisotnostjo so nas počastili predstavniki Občine Bohinj z županom Francem Kramarjem na čelu, predsednik GRZS Igor Potočnik, predstavnika URSZR Jernej Hudohmet in Robert Škrinjar, kolegi gorski reševalci od vsepovsod, predstavniki planinskih in drugih društev, občani Bohinja, naši domači in še mnogi drugi, ki nam pri našem delu pomagajo in nas podpirajo. Slovesnost, ki jo je spretno vodil Klemen Langus, sta odprla glasbeni­ ka Janez Dovč in Boštjan Gombač, ki sta na svoj izviren način dosegla, da je s petjem sodelovala cela dvorana. Kako izgleda odhod v »akcijo«, sta nam v skeču zaigrala Lucija in Andraž. Podelili smo zahvale usta­ novam in društvom, ki sodelujejo pri našem delu. Darila pa so si zas­ lužili otroci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, ki so sodelovali na

8

iz na ših kr a je v

čano. V tem letu smo razdelili 67 paketov, v okviru evropskega Skla­ da prve pomoči najbolj ogroženim je bilo razdeljenih 390 kg testenin, 218 kg moke, 168 l olja, 116 kg riža, 322 komadov fižola, 330 koma­ dov pelatov ter 888 l mleka, veliko dela, moči ter časa. Hvala. Vsem občankam in občanom občine Bohinj želim sreče, zdravja, uspehov ter predvsem miru v letu 2018. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, Društvo Invalid Bohinj

Foto: Gregor Skoberne

literarnem in likovnem natečaju na temo »gorsko reševanje«. Bohinjski reševalci in reševalke smo ob obletnici prejeli spominske znake. Proti koncu se je glasbenikoma na odru pridružil moški pevski zbor France Urbanc in s pesmijo so zaključili uradni del prireditve. Društvo kmečkih žena in deklet Bohinj nam je v avli doma pripravi­ lo okrepčilo, tako da je prijeten večer, tudi ob zvokih harmonike Žige Grma, hitro prešel v noč. Nabito polna dvorana in dolg neprekinjen aplavz nam je segel do srca. Hvala, ker ste z nami in nas podpirate. ・

VOŠČILO

Odbije polnoč in leto mine, podarja izkušnje, uspehe, spomine. Odbije polnoč, poti so odprte za upe in želje in nove načrte. Srečno novo leto! Predsednik in člani sveta Krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica ・

Rdeči križ

Predsednica KO RK Bohinjska Bistrica Emiljana Kutnjak V imenu krajevne organizacije Rdečega križa Bohinjska Bistrica se zahvaljujem vsem občankam in občanom za pomoč pri sodelovanju. Prednovoletno zbiranje hrane v trgovskem centru Mercator je zelo lepo uspelo. Zbrali ste za 230 kg hrane ter ostalih artiklov in s tem polepšali praznike marsikomu. Zahvala velja vsem krvodajalcem, ki ste se odzvali ter darovali kri v spomladanski in jesenki akciji, bilo je 140 krvodajalcev, šteje vsak, ki se je odzval. Nič hudega, če so vas zavrnili, ne obupajte ter naslednjič pridite. Zahvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi krvodajalske akcije ali pa ste v ta namen odstopili svoje prosto­ re (Občina Bohinj, Godba Bohinj, lokal upokojencev), zahvala gre tudi fantom Režijskega obrata Bohinj. Hkrati upam na sodelovanje tudi v naslednjem letu. Občina Bohinj je opremila gasilne domove z defibrilatorji. OZRK Ra­ dovljica oz. ekipa prve pomoči pa je izvedla 9 tečajev po vaseh. Udelež­ ba po vaseh je bila dobra, malo slabše so se odzvali krajani Bohinjske Bistrice. Namen defibrilatorjev bo dosežen samo, če bo čim več ljudi usposobljenih za njihovo pravilno uporabo, v nasprotnem primeru je denar vržen stran. Pravilna uporaba pa je dosežena samo z veliko vaje, nekateri se tega bojijo ter se odmaknejo, drugi sprejmejo zelo preprosto, pravilna pa je zlata sredina – vaja. Ljudje, ki se z oživljanjem ukvarjajo strokovno, znanje obnavljajo enkrat letno. Tečaji se bodo še izvajali, če bo zanimanje. Zahvaljujem se prostovoljkam, saj opravljajo ogromno dela, ki ni pla­

17. 12. 2017 smo v Bohinj Eco Hotelu organizirali prednovoletno srečanje, ki se ga je udeležilo 130 članic in članov. Za ples sta poskr­ bela harmonikarja Jaka Taler in Janko Iskra, ki je tudi zaigral folklorni skupini Ta veliki pastirčki, Mark Mencinger pa je na »frajtonarico« za­ igral najmlajšim Pastirčkom. Obiskal nas je Božiček, ki so ga spremljale snežinke. Letos smo imeli v Bohinj Eco Hotelu srečanje prvič in smo bili zelo zadovoljni. Zato se lepo zahvaljujemo vodstvu hotela in tudi vsem za­ poslenim. Pisarna društva bo začela z delom 8. januarja 2018 in bo odprta vsak: - ponedeljek od 16. do 17. ure; - torek: vodena telovadba v OŠ dr. Janeza Mencingerja pod vodstvom fizioterapevtke Bernarde Markelj;. - sreda: vabljeni vsi člani na vodeno aerobiko v Vodni park v Bohinjski Bistrici od 18. do 19. ure, za aerobiko koristite karte za plavanje; - četrtek: treniranje bovlinga v Bohinj Eco Hotelu od 16. do 18. ure; - petek: 5. 1. 2018 začnemo z delavnico v društvenem domu, in sicer od 16. do 18. ure. V mesecu januarju bomo izdelovali naravna mila. Delavnice bo vodila Katjuša Lapajne Arh. Lepo vabljeni, da se nam pri­ družite. V letu 2018 smo rezervirali termin v Hotelu Delfin v Izoli, in sicer od 29. 8. do 5. 9. 2018. Cena polpenziona je 315 evrov, člani invalidi takse ne plačajo. Prijave na letovanje sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Letovanje je možno odplačevati tudi po obrokih, zadnji obrok mora biti plačan v mesecu juliju. ・

Veseli december – ­prednovoletno srečanje članov DU Bohinjska ­Bistrica Olga P. Gorišek, DU BB

Kljub veselemu decembru se je delo v DU BB umirilo. Nalogo smo imeli organizirati še prednovoletno srečanje, ki je bilo v Bohinj Park Hotelu v torek, 19. decembra 2017, od 19. ure dalje. Vsi, ki so se ude­ ležili srečanja, so bili zelo zadovoljni, večerja je bila zelo okusna. Za zabavo in ples sta poskrbela brata Pirš, pritegnil pa jima je tudi Milan Pintar. Bilo je veselo, pelo in plesalo se je pozno v noč, o čemer zgovor­ no govori slika, ki jo je posnela naša poverjenica Branka Odar.

Foto: Branka Odar

Naši folkloristi so se na povabilo Zavoda sv. Martina odpravili v dom, kjer so imeli nastop za vse, ki bivajo v domu. Predsednik našega društva jim je osebno voščil praznike in jim izročil skromno darilo, ki so ga bili deležni prav vsi.

9

iz na ših kr a je v

Razpored aktivnosti v mesecu januarju 2018: • 9. januarja 2018: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu, • 16. januarja 2018: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.

sodelovala tudi častna straže slovenske vojske ter številni praporščaki domačih in sosednjih borčevskih organizacij. Na tem mestu se moramo zahvaliti organizatorju proslave, še po­ sebej pa tehnični ekipi, ki je s čiščenjem snega pripravila prireditveni prostor. ・

URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak TOREK ob 19. uri, • na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 18.30, • na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak PONEDE­ L­JEK ob 20. uri.

VOŠČILO

Še vedno veljata ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko iz­ kaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Izkoristite ju! Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Spominska slovesnost na Goreljku Martin Gorišek, tajnik ZB KO Polje - Bohinj

Naj vam bo novo leto v srečo le odeto, kajti dan je izgubljen, če veselja ni v njem, če iskrenih ni nasmehov in malih luštnih grehov. Vsem članom ZB za vrednote NOB ter krajankam in krajanom Bohinja želijo srečno in zdravo v letu 2017 člani ZZB KO Polje - Bohinj ・

VOŠČILO

Foto: arhiv ZB KO Polje - Bohinj

Tokratna spominska slovesnost v počastitev 74-letnice boja III. ba­ taljona Prešernove brigade je potekala v soboto, 9. decembra, pri spo­ meniku na Goreljku na Pokljuki, kljub temu da je preko noči zapadlo veliko novega snega. Pred več kot 70 leti so Nemci 15. decembra 1943 obkolili in ubili 79 borcev. Slavnostni govornik zgodovinar dr. Martin Premk je v svojem govoru poudaril vrednote brezkompromisnega boja za obstoj in lepše življenje v osvobojeni domovini proti mnogo števil­ čnejšemu nemškemu okupatorju, čigar edina želja je bila prevlada nad našim narodom, ki je bil obsojen na smrt in uničenje. Nemci so svoj načrt začeli uresničevati ravno na Gorenjskem – v želji, da slovenski narod izbrišejo in postanejo popolni gospodarji, s tem pa bi odločali o življenju in smrti. Vsemu temu se je narod uprl, pri čemer niti malo nihče ni razmišljal o predaji, za svobodo so raje žrtvovali svoja živ­ ljenja. Na temeljih boja in zavezniške zmage sta zrasli povojna Evro­ pa in povojna Slovenija, sicer še del Jugoslavije, skupaj z osvobojeno Primorsko. Vsi ti dogodki so pripomogli k temu, da se je leta 1991 Slovenija osamosvojila, česar pa danes tega nekateri nočejo priznati, sprevračajo in zanikajo dosežke narodnoosvobodilnega boja z lažmi in pretvarjanji. V govoru je poudaril, da je pojem za te laži danes postala beseda sprava – sprava, ki se je zgodila pred 25 leti in je imela pleme­ nite namene, da se strasti iz druge svetovne vojne pomirijo, se je danes sprevrgla v poskuse enačenja zavezniške vojske z domobranci, ki so bili del okupacijskih sil. Pri vsem tem je največja žalost in sramota, da pri teh dejanjih sodelujejo najvišji predstavniki naše države. V nada­ ljevanju je poudaril, da bo sprava prišla sama po sebi takrat, ko se bo o drugi svetovni vojni govorilo na podlagi zgodovinskih dejstev in ko določene politične stranke vojne ne bodo več izrabljaje in zlorabljale za politične namene. Kulturni program, v katerem so nastopali oktet LIP Bled, Kulturno društvo 2B iz Bohinjske Bistrice, Darko Peterman, Urška Zupančič in harmonikar Niko Kraigher, je povezovala Lucija Grm. Na proslavi je

V imenu odbora ZB Bohinjska Bistrica želimo svojim članom in vsem občankam in občanom Bohinja predvsem miru, zdravja, sreče in zado­ voljstva v letu 2018. ・

Izlet v Banja Luko in Jajce Martina Medja, PD Srednja vas

Foto: Pavel Korošec

V mesecu novembru je PD Srednja vas kot vsako leto organiziralo zanimiv dvodnevni izlet. Tokrat v Bosno in Hercegovino. Prvi posta­ nek smo naredili, ko smo prišli čez mejni prehod Bosanska Gradiška, kjer smo obiskali živahno tržnico. V Delibašinem selu smo si ogledali zanimiv samostan trapistov Marija Zvijezda. Redovniki trapisti so bili v preteklosti zelo zaslužni za razvoj Banje Luke. Še danes pa po svo­ ji tradicionalni recepturi izdelujejo sir trapist in odlično vino. V Ba­ nji Luki smo si ogledali trdnjavo Kastel, turško utrdbo in obnovljeno

10

iz na ših kr a je v

Foto: arhiv Zavarovalnice Triglav

Foto: Pavel Korošec

džamijo Ferhadijo. Navdušila nas je tudi pravoslavna cerkev. Zvečer smo se sprehodili po mestni promenadi in začutili živahen utrip mesta. Občudovali smo arhitekturno skladnost avstro-ogrskega obdobja ter obdobja, ko je bilo mesto prestolnica Vrbaške Banovine. Zvečer smo si privoščili večerjo ob živi glasbi. Saj poznate njihov legendarni izrek: »Ko nije probao banjalučki ćevap, u Banjaluci kao da i nije bio.« Naslednji dan smo se vozili skozi slikoviti kanjon reke Vrbas. Ogle­ dali smo si mesto Jajce, ki je bilo zadnja prestolnica bosanskih kraljev. Pod dolgo turško oblastjo je bilo Jajce pomembno naselje in utrdba. Mesto ima veliko število dragocenih zgodovinskih spomenikov iz raz­ ličnih obdobij – srednjeveško trdnjavo, katakombe, cerkev sv. Luke in džamijo. Arhitektura se čudovito zliva z naravo. Jajce slovi tudi po mo­ gočnem slapu, ki se nahaja v centru mesta. Hvala PD Srednja vas za odlično organizacijo. Mi pa se že veselimo izleta prihodnje leto. ・

Prižig lučk na lipi Maruša Grm

Letos se nam je mladini iz Zgornje doline porodila ideja, da bi slavnostno prižgali lučke na lipi v Srednji vasi in s tem priča­ rali vstop v najlepši mesec. Ideja se je uresničila, s skupni­ mi močmi smo pripravili vse po­ trebno, po prižigu lučk pa nada­ ljevali druženje ob čaju, kuhanem vinu, pecivu in glasbi. Zbirali smo tudi prostovoljne prispevke in del namenili za Nast­ jino zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki so pomagali. ・

zlatih FIS pravil, ki naj bi jih upoštevali pri smučanju. Vsak smučar bi tako moral biti pozoren na to, da nikogar ne ogroža oziroma da smuča varno in prilagojeno glede na znanje ter svoje zmožnosti, pri tem pa naj se smučarskim užitkom ne predaja pod vplivom alkohola.

Za otroke obvezna čelada

»Pomembno je, da je posameznik na varno smuko ustrezno priprav­ ljen in da začne smučati z dobro telesno kondicijo ter brezhibno smu­ čarsko in zaščitno opremo – čelada je obvezna za otroke do 14. leta, za druge pa je zaščitna oprema zelo priporočljiva. Smučarji na urejenih smučiščih naj se držijo navodil in priporočil upravljavca smučišča ter nadzornikov na smučišču. Če jih zanese na sveže zasnežena pobočja zunaj urejenih smučišč, potrebujejo smučarji podobna znanja in opre­ mo kot drugi obiskovalci zimskih gora,« je na reševalni vaji na smu­ čišču Vogel povedal Janez Rozman, predsednik društva GRS Bohinj. Vaje reševanja iz sedežnic in nihalke na Voglu so v zadnjih letih pos­ tale že stalnica, saj se tudi na našem največjem smučišču v Triglavskem narodnem parku zavedajo, da je varnost na prvem mestu. »Reševalna vaja iz vsake žičniške naprave v smučarskem centru Vogel je obvezni del vsakoletnega usposabljanja osebja. Reševalna vaja se izvaja v skla­ du z zakonodajo in po načrtu zaščite in reševanja, ki je obvezen doku­ ment upravljavca smučišča. Pri vsakoletni izvedbi vaje vsi udeleženci skušamo kar najbolje nadgraditi znanje in izkušnje skupaj z zunanjimi sodelavci. Tako lahko zagotovimo varnost na napravah in smučišču za vse obiskovalce,« je povedal Boštjan Klinar, izvršni direktor Žičnic Vogel Bohinj.

Letos že 64 intervencij

Foto: Jaka Zupanc

Na slovenskih smučiščih vsako leto več hudih nesreč – reševalna akcija na Voglu z GRS Bohinj

Kot poudarja dolgoletni član društva Gorska reševalna služba Bo­ hinj, v katerem so letos posredovali že v 64 intervencijah, smučarje na organiziranih visokogorskih smučiščih pogosto premamijo smučine turnih ali prostih smučarjev. Na njim nepoznan teren zunaj smučišč pa se nekateri odpravijo brez potrebnega znanja in opreme. »Če so snežne razmere nestabilne, lahko pride do nesreče oziroma sprožitve snežnega plazu,« opozarja izkušen reševalec. Še posebej v trenutnih razmerah, ko je v gorah veliko novozapadlega snega, izkušeni gorniki odsvetujejo obisk visokogorja in izogibanje str­ mim neporaščenim pobočjem sredogorja. V gore se je bolje odpraviti, ko se snežna odeja stabilizira. »Na zimsko turo se ne podajajmo sami, zago­ tovimo si spremstvo izkušenih gornikov oziroma gorskih vodnikov. Ne pozabimo na plazovni trojček – plazovna žolna, sonda in lopata, ki nam ob nesrečni situaciji lahko reši življenje. Seveda pozimi med obvezno opremo sodijo tudi dereze in cepin. Najvažnejše pravilo je, da turo dobro načrtujemo in jo prilagodimo svojim sposobnostim, saj so dnevi kratki, koče v visokogorju pa praviloma zaprte,« je zaključil Janez Rozman.

Zavarovalnica Triglav

Na slovenskih smučiščih se je v zadnji zimski sezoni zgodilo skoraj 900 nesreč. Policija je obravnavala kar 80 nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, kar je približno dvakrat več kot leto pred tem. Da bi bila nova smučarska sezona čim bolj varna, je Zavarovalnica Triglav pod okriljem novoletne preventivne akcije Za boljši jutri danes na smučišču Vogel moči združila s člani društva Gorska reševalna služba Bohinj. Ti so v praksi prikazali, kako poteka reševanje ponesrečencev na smučišču, postregli pa so tudi z uporabnimi nasveti za smučarje in druge obiskovalce gora v zimskem času. Ob vijuganju po snežno belih strminah marsikdo pozabi na deset t. i.

Foto: arhiv Zavarovalnice Triglav

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

11 Do ponesrečencev hitreje z novim vozilom

Da bodo lahko bohinjski gorski reševalci pri svojem delu še učin­ kovitejši in hitreje prišli do ponesrečencev, jim je na pomoč v sklopu svoje tradicionalne preventivne akcije Za boljši jutri priskočila Zavaro­ valnica Triglav. V največji slovenski zavarovalnici svoje poslanstvo od­ govornosti do družbe in ustvarjanja varnejše prihodnosti uresničujejo tudi v praksi in del svojih sredstev že četrto leto zapored preusmerjajo v podporo različnim preventivnim projektom po vsej Sloveniji. Letos je Triglav med več kot 20 projekti podprl tudi nakup terenskega vo­ zila za izvajanje reševalnih intervencij bohinjskih gorskih reševalcev, s katerim bo njihova pomoč hitrejša in mogoča tudi na težje dostopnem območju. Še posebej v zimskem času. »V Zavarovalnici Triglav si s številnimi aktivnostmi vseskozi priza­ devamo za varnejšo prihodnost in boljši jutri vseh generacij. Tokrat smo se v kranjski območni enoti odločili pomagati dvema društvoma, ki s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom pomagata ljudem v stiski oziroma skrbita za varnost in dobro počutje planincev in ostalih obiskovalcev gora,« je povedala Janka Planinc, direktorica Območne enote Kranj Zavarovalnice Triglav. V slednji so v okviru letošnje no­ voletne preventivne akcije finančna sredstva namenili tudi v želji po krepitvi varnosti obiskovanja gora in izboljšanja možnosti preživetja planincev ob zastojih srca so med pohodniki priljubljen Roblekov dom na Begunjščici pomagali opremiti z defibrilatorjem, v prav tako zelo obiskanem Valvasorjevem domu pod Stolom pa so podprli sanacijo dimnika, ki je zagorel lani. V zadnjih treh letih je sicer Zavarovalnica Triglav skozi akcijo podpr­ la že več kot 70 preventivnih projektov po vsej Sloveniji. ・

Aktivni Bohinjci na Gimnaziji Franceta Prešerna Vesna Arh, mag.

Foto: arhiv GFP

Spoznavanje bližnjih in daljnih krajev predstavlja tako sprostitev kot tudi učenje, povezano z dogodivščinami in osebnimi izpolnitvami. Orga­ nizacija aktivnosti in dejavnosti za učenje skozi potovanja so del projek­ ta Erasmus+ (Odgovorni turist varuje raznolikost kultur, ljudi in okolja) in MEPI-ja (Mednarodno priznanje za mlade), ki na Gimnaziji Franceta Prešerna, Kranj predstavljata dodano vrednost k rednemu delu. Turi­ zem je zelo pomemben dejavnik razvoja lokalnega podjetništva. Oblika, ki spoštuje kulturo in ki prinaša korist tako lokalnemu prebivalstvu kot tudi gospodarstvu, pa se imenuje odgovorni turizem. Aktiven član tega projekta na GFP je Aljaž Plahuta. Naši dijaki so bili v okviru tega pro­ jekta že v Litvi, Bolgariji in na Češkem. Letos pa so naši dijaki gostili vrstnike v svojem domačem kraju ter jim ga predstavili. Bili so tudi v Bohinjski Bistrici. V program MEPI, ki ga je leta 1956 zasnovala britan­ ska kraljeva družina, je poleg Aljaža, ki končuje že zlato stopnjo progra­ ma, vključena tudi Melisa Oblak, ki letos začenja z bronasto. Priznanje MEPI kaže, da je mlada oseba pripravljena sprejemati izzive, vztrajati in dosegati rezultate na različnih področjih (prostovoljstvo, rekreativni šport, veščine in odprave v naravo). Spoznavanje novih dežel, njihove hrane in kulture in tkanje novih prijateljstev so neprecenljiva izkušnja za mlade, ki počasi, a zanesljivo stopajo v odraslost in, prepričana sem, tudi na pot podjetništva in odgovornega turizma.

Že več kot 40 let pa v decembrskem času z dijaki GFP obiskujemo stanovalce Doma starejših občanov Preddvor. Med prostovoljkami je bila letos na obisku tudi Nina Pekovec. Zavedamo se, da z osrečeva­ njem drugih osrečimo tudi sebe. V prednovoletnem času želimo zlasti starejšim, ki živijo stran od svojih družin, polepšati zadnje dni starega leta in jim tako povedati, da znamo sodelovati in krepiti čustveno vez tudi med ljudmi, ki so nekoliko starejši od nas. ・

Skupaj rastemo in uresničujemo cilje

Mojca Rozman, ravnateljica OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Naši učenci na ljubljanskem maratonu, foto: arhiv šole

Stopili smo v novo koledarsko leto. Kot je za začetek v navadi, si mnogi zastavijo nove cilje, nove izzive, obljube … V šoli si jih zastavimo s septembrom, januarja pa smo skoraj na pol poti. Mnogo naših ciljev smo že dosegli, kar nekaj jih še čaka za drugo polletje. Glavni cilj je uresničevanje letnega delovnega načrta, ki poleg obvez­ nega programa vsebuje še mnogo drugih dejavnosti, ki jih načrtujemo tako, da so vsebinsko bogate in raznolike, saj je eden od primarnih ciljev vzgoje in izobraževanja zagotavljanje spodbud za optimalni raz­ voj učencev. Vse dejavnosti šole je nemogoče zajeti v kratkem članku, zato jih bom omenila le nekaj. Širjenje obveznega in razširjenega dela programa v zadnjih letih je prineslo v predmetnik osnovne šole še obvezno učenje tujega jezika (angleščina) od drugega razreda dalje, ter neobvezno v prvem razre­ du. Učenci v drugem triletju lahko izberejo neobvezni izbirni predmet s področja drugega tujega jezika (nemščina), tehnike, računalništva, umetnosti in športa. Neobvezni izbirni predmet nemščina je na voljo tudi učencem v zadnjem triletju. Vsako šolsko leto si na podlagi evalvacije dela preteklega šolskega leta izberemo področje izboljšave. Eno od teh je izboljšanje dela doma­ čih nalog, saj so te ključnega pomena za pridobivanje delovnih navad učencev. Posebno pozornost posvečamo izboljšanju bralne pismenosti v zgodnjem obdobju učenja in formativnemu spremljanju oz. preverja­ nju, ki spodbuja učenca k prevzemanju odgovornosti za svoje učenje. Vključili smo se tudi v projekt, ki spodbuja pridobivanje kompetenc podjetnosti. Mednarodni projekti v organizaciji Cmepiusa (Center Re­ publike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja), ki povezujejo učence in strokovne delavce iz šol različ­ nih držav Evrope, so na naši šoli prisotni že vrsto let. Novembra so bili učenci v okviru projekta v Ortoni na vzhodni obali Italije. Tema srečanj so predsodki in kako se spopadati z njimi. V preteklih štirih mesecih šolskega leta 2017/2018 smo izvedli tri šole v naravi od štirih. Ta oblika dela je sicer nadstandard, vendar vsako leto znova ugotavljamo, da se učenci prav v takih dejavnostih razvijajo celostno in osvojijo mnogo veščin, ki jih je sicer pri običajnem pouku v razredu težje pridobiti. Kot nadstandardno dejavnost naše šole naj omenim še različne te­ čaje (plavanje, smučanje, ples ...). Plavanje in smučanje izvajajo naši učitelji, ki so za to usposobljeni. Prav na ta način in s sofinanciranjem Občine Bohinj je strošek tečajev za starše nizek. V veliko pomoč pri izvedbi nadstandardnih dejavnosti je tudi šolski sklad. Še posebej smo

ml adina , izobr a že vanje , kultur a

12

Raper Rok Trkaj med našimi učenci, foto: arhiv šole

veseli povezovanja staršev in vseh sodelujočih pri zbiranju sredstev zanj. Delo, ki ga opravijo z organizacijo in izvedbo božično-novoletnega dobrodelnega sejma, je zgled sodelovanja in dobre volje. Skupni interes staršev, šole in družbe je kvaliteten vzgojno-izobraže­ valni šolski sistem, ki pripravlja otroke na življenje v 21. stoletju. Zato je dobro sodelovanje temelj uspešnega dela v šoli. Starši se povezujejo v svet staršev, posvetovalni organ šole, ki daje mnenja, pobude in pred­ loge. V preteklih letih so prav starši dali mnogo pobud, ki se jim je prisluhnilo in jih vpeljalo v organizacijo dela šole. Naša šola je aktivna članica slovenske mreže zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov ter usmerja k razvojnim programom za promocijo zdravja. Že vrsto let so naši učenci zelo dejavni na kulturnem področju. Na­ bor dogodkov, ki jih vsako leto pripravljamo za šolo in širšo javnost, nam je v preteklosti prinesel naziv kulturna šola. Da so naši učenci deležni odličnih kulturnih dogodkov, nam priča tudi vrsta različnih prireditev, ki smo jih organizirali v mesecu decembru. Nastop literar­ nega zgodovinarja dr. Igorja Sakside in glasbenika Roka Trkaja, ki sta na izviren način predstavila svojo knjigo Kla kla klasika, ogled nove­ ga slovenskega filma Košarkar naj bo, glasbena pravljica Sneguljčica v izvedbi priznanih pevcev Eve Črne in Klemena Torkarja, gledališka predstava Nika Škerleca Naj gre vse v pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk, so prireditve, ki so si jih učenci ogledali v dvorani kulturnega doma in v prostorih šole. Marsikaj v življenju je odvisno od srečnih in nesrečnih naključij, ki se nam zgodijo, veliko več pa od aktivne in odgovorne vloge, ki jo vsak posameznik igra v svojem lastnem življenju. Naše učence bi radi na­učili, da za svoja dejanja sprejmejo odgovornost in se s pomočjo ozaveš­čanja vrednot razvijajo v uspešne posameznike. 8 krogov odlič­ nosti je program, s pomočjo katerega učitelji učimo učence o osmih temeljnih načelih, po katerih živijo uspešni posamezniki. Uravnoteže­ nost, fleksibilnost, odgovornost, predanost, govorimo z dobrim name­ nom, to je to, napake vodijo k uspehu, integriteta so vrednote, ki nas vodijo v odličnost. Za naše učence želimo, da bi bili uspešni in da bi vsak rastel v svoji odličnosti. Hvala vsem, ki nam pri tem pomagate in z nami sodelujete. ・

Lutke na obisku v knjižnici

Maja Šmitek, Knjižnica Antona Tomaža Linharta ­Radovljica »V naši knjižnici smo en dan v tednu posvetili otrokom, tako v naših enotah vsak mesec pripravimo in tudi organiziramo številne dogodke, od pravljičnih uric, raznolikih delavnic pa vse do gostujočih lutkovnih predstav,« pove Božena Kolman Finžgar, direktorica Knjižnice Anto­ na Tomaža Linharta Radovljica. Na decembrski lutkovni predstavi z naslovom Medvedek in zima se je z zgodbo o medvedku, ki je tik pred prihodom zime v gozdu iskal nove prijatelje in topel dom, predstavilo radovljiško Lutkovno gleda­ lišče Makarenko. »Skupaj z rjavim medvedkom so otroci spoznali, da vsak potrebuje prijatelja in da so dogodivščine v dvoje veliko bolj za­ bavne,« pove direktorica knjižnice, kjer so s prvimi in sedaj že tradi­ cionalnimi popoldanskimi prireditvami za otroke začeli pred več kot

V knjižnici vsak mesec organizirajo predstave za otroke, foto: arhiv knjižnice A. T. Linharta

25 leti, in doda: »Pravljice in lutkovne predstave otrokom omogočajo vstop v čarobni svet in veseli me, da naši mladi bralci in obiskovalci knjižnice nestrpno pričakujejo tovrstne predstave.« Diči, Diča! pa je lutkovna predstava, ki si jo bodo otroci pod okri­ ljem knjižnice lahko ogledali ta mesec. Kolaž otroške poezije Otona Župančiča, in sicer v sodobni in sveži glasbeni preobleki, je pripravilo Lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane. ・

Januar v Knjižnici A. T. Linharta – enota Bohinjska Bistrica Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta ­Radovljica

Tudi v začetku novega leta v bohinjski knjižnici pripravljamo pester program, ki ga povzemamo v nadaljevanju: -- 8. 1., 17.00, Starodavni Bohinj – prve bohinjske vasi. Mija Ogrin, arheologinja in muzealka, bo predstavila Bohinj, ki je bil kot alpska kotlina obljuden že v bronasti dobi, stalna poselitev pa je izpričana od starejše železne dobe. V tem času nastaneta najstarejši bohinjski vasi na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki. To je tudi čas, ko se oblikujejo kulturne značilnosti kraja. ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj. -- 10. 1., 17.00, Diči, diča!. Lutkovna predstava Lutkovnega gledališ­ ča Fru-Fru je kolaž otroške poezije Otona Župančiča v sodobni in sveži glasbeni preobleki. -- 15. 1., 17.00, Beremo s tačkami. R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00.

-- 17. 1., 17.00, Zimske radosti in snežinke. Pravljico in mini delav­ nico za otroke od 3. leta starosti bosta pripravila Marta Dobravec in Andrej Jalen. -- 22. 1., 17.00, Beremo s tačkami. R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00. -- 24. 1., 17.00, Gostišče pri ptičji hiški. Zimsko pravljico za otroke bo pripravila Biba Jamnik.

-- 31. 1., 17.00, Delamo snežake ... pa ne iz snega, temveč iz papirja. Ustvarjalno delavnico bo za otroke, stare vsaj 3 leta, pripravil Srečo Koren. Razstava v Knjižnici Bohinjska Bistrica: Zima, zima bela – razstava likovnih izdelkov učencev 5. a in 5. b OŠ dr. Janeza Mencingerja Bo­ hinjska Bistrica z mentoricama Mojco Medja in Marinko Soklič.

Razstava v Knjižnici Srednja vas: Drugačen svet – razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca Srednja vas z vzgojiteljicama Valči Stare in Alen­ ko Sodja. ・

13

kultur a

19. avgusta 1946 sestrelijo ­ameriško letalo

Jože Dežman, Muzeji v Bohinju, Gorenjski muzej 19. 8. 1946 je bil datum, ko je ob železni zavesi počilo. Ob 10.07 je jugoslovanski pilot, Slovenec Vinko Vodopivec, sestrelil ameriško transportno letalo Douglas C-47. Vseh pet članov posadke je bilo ubi­ tih: Richard H. Claeys, Matthew Comko, Blen H. Frestone, Chester J. Lower, Harold F. Schreiber. Letalo je strmoglavilo v pobočje Ilovca nad Kranjsko dolino. Že 9. avgusta so jugoslovanska letala prisilila ameriško letalo k pris­ tanku pri Bitnjah. Te napade je ukazal Josip Broz, ki je bil takrat na Bledu. Po jugoslovanskih izjavah pilota nista sledila ukazom jugoslovan­ skih, vidljivost pa naj bi bila dobra. Ameriške priče, ki so bile takrat na Bledu, pa govorijo, da je bilo zelo oblačno. Jugoslovanska stran je navajala, da so od 10. do 20. avgusta 1946 zaznali 110 ameriških ne­ dovoljenih preletov skozi jugoslovanski zračni prostor: 34 lovcev, 57 bombnikov in 19 transportnih letal. Sledili so ogorčeni ameriški protesti, grozilo je celo, da bodo ustavili dobavo hrane in druge pomoči, od katere je bila Jugoslavija življenjsko odvisna. Jugoslavija se je morala opravičiti in sorodnikom ubitih izpla­ čati 150.000 dolarjev odškodnine. Posmrtne ostanke ameriških letalcev so sprva pokopali pri pokopa­ lišču na Koprivniku. Kraj strmoglavljenja letala si je takoj ogledal ameriški veleposlanik Richard C. Patterson. Odprli so grob, našli pa samo tri trupla. Po dodat­ nem pregledu terena so našli še eno truplo. Z jugoslovanskim častnim spremstvom so jih odpeljali v Beograd in nato na pokopališče v Arling­ ton, kjer so pokopani še danes. Za domačine je bilo letalo vir dragocenih surovin. Tako si je iz njih izdelal orodje gorjuški pipar. V Gorenjskem muzeju bomo o tem dogodku pripravili razstavo. Zato prosimo vse, ki karkoli vedo o dogodku, da se povežejo z Anjo Poštrak (anja.postrak@gorenjski-muzej.si, 041 864 726). Posebej pa nas za­ nima vse, kar je bilo izdelanega iz ostankov sestreljenega letala. Te predmete bi radi predstavili na razstavi. ・

S Kulturnim društvom Bohinj v veseli december Jure Sodja, predsednik, za Kulturno društvo Bohinj

Kot vsako leto smo tudi letos izpeljali naš »društveni« večer, ko so se predstavile vse sekcije, ki dobro in veliko delajo v našem društvu. S tem večerom želimo Bohinjce pripraviti na veseli december. Začeli smo z okraševanjem dvorane, ki se ji je tokrat posvetila naša Likovna ustvarjalnica pod vodstvom Nataše Colja. Na odru pa so se zvrstili Pastirčki, Ta vel'ki pastirčki, Otroška FS in Odrasla FS pod vod­ stvom mentoric Marjete Prežej, Eve Vavroš in Nine Kožar Mencinger. Sekcija Ročnih del je predstavila tudi zelo bogato modno revijo. Brez naših pevk pa seveda ne gre. Ženski pevski zbor pod vodstvom Cilke Novoselec in Triglavske rož'ce pod vodstvom Urške Zupančič so kot vedno navdušile zbrano občinstvo. Ob začetku leta bi se radi zahvalili vsem našim članom, podporni­ kom, staršem, prijateljem in družinskim članom, ki vsi pomagate, da lahko društvo uspešno deluje. Posebna zahvala pa gre Občini Bohinj za sredstva iz razpisa ter Turističnemu društvu Bohinj za donacijo. Vsem želimo vse naj v letu 2018! ・

Foto: arhiv KD Bohinj

Bohinjski Bistrici. Tudi letos smo priredili triurni koncert s plesnimi po­ pestritvami. Polna dvorana je dokaz, da znamo Bohinjci stopiti skupaj in cenimo trud za dobrodelnost. Trudili smo se prirediti lep dobrodelni dogodek z obdarovanjem Nastje Radin v vzdušju Miklavža. Za to ak­ cijo smo se povezali z RKS OZ Radovljica, kjer so nam prisluhnili in v ta namen odprli račun, na katerem smo zbirali sredstva. Na ta način smo skupaj zbrali veliko več denarja, kot smo ga potrebovali za nakup posebne naprave za aktivno in pasivno vadbo rok in nog MOTOmed Viva 2. Ta naprava, ki je izrednega pomena, je naročena in plačana, in verjamemo, da bo kmalu na domačem naslovu in v uporabi. Za ostala sredstva se dogovarjamo z družino, kako se jih bo porabilo. Kapo dol vsem nastopajočim, ki so vložili svoj čas, denar in pred­ vsem srce. Tina Sodja Preželj z rapom za uvod, David Rotar Arh in Jan Štros s harmoniko, odlični pevci in solisti glasbene šole Doremi, Vaški godci KUD Triglav, pevski zbori: ženski pevski zbor KD Bohinj, Triglavske rož'ce KD Bohinj, MPZ Franc Urbanc ter gostje Oktet Lip Bled; plesalke in plesalci: Country ritem, Salsa Rica in Plesalnice Bohinj; odlični pianisti GS Radovljica: Benjamin Komar, Karla Stare, Mojca Kus­ terle; sestra in brat Tina in Žiga Juratovec. Proti vrhuncu večera nas je popeljala tudi naša Odrasla FS KD Bohinj s svojim plesnim potovanjem po Sloveniji. Na koncu pa še zahvala fantastičnemu Filipu Kranjcu in ob zaključku še plesalkama ob drogu Mini Pavliha ter Tjaši Dobravec, ki sta navdušili s svojo umetniško točko. Hvala tudi ozvočevalcu Gregi, hišniku Miču in vsem, ki ste kakor koli pomagali pri tem dogodku. HVALA HVALA HVALA! Polna dvorana – to ni šala, zato vsem še enkrat najlepša hvala!!! ・

Dobrodošli na festivalu Winter Days of Metal 2018 Turistično društvo Bohinj

Dobrodelni Miklavžev koncert

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Kulturno društvo Bohinj že vrsto let pripravlja dobrodelne Miklavž­ eve koncerte, izkupiček pa namenja različnim dobrodelnim ciljem. Do­ godek, ko se združimo ljudje dobre volje v skupni skrbi za bližnjega, je bil letos v soboto, 2. decembra, v Kulturnem domu Joža Ažmana na

Bohinjsko zimsko dogajanje bo med 31. 1. in 4. 2. 2018 spet popestril glasbeni festival Winter Days of Metal Med 31. 1. in 4. 2. 2018 se v dvorano Danica v Bohinjski Bistrici vrača mlajši brat bolj znanega festivala MetalDays. Glasbeni festival bo našo tiho vasico spremenil v zavetje ljubiteljev metal glasbe s celega

kultur a , šport

14

sveta. Druga edicija bo ponudila pestro paleto nastopajočih glasbenih skupin in izvajalcev. Na treh koncertnih večerih se bodo na odru zvrsti­ li Dropkick Murphys, Arkona, Asphyx, Gaahl'Wyrd, Endezzma, AHAB, Grailknights, Milking the Goatmachine, Immorgon, Srd, Fesheless, Hour of Penanance, Carnage Calligraphity, Novacroe, Skalmonld, Ri­ tual Day in drugi. WDOM je drugačen festival, saj gre za že ustaljen koncept festivalskih počitnic. Za obiskovalce so pripravljeni paketi v sodelovanju s Turističnim društvom Bohinj. Več o samem festivalu si lahko preberete na uradni spletni strani www.winterdaysofmetal.com ali povprašate na TD Bohinj. ・

Shotokan karate klub Bohinj ima državnega prvaka Shotokan karate klub Bohinj

Foto: Shotokan karate klub Bohinj

Karate zveza Slovenije je izvedla državno prvenstvo za mlajše od 21 let. Nastopilo je 406 tekmovalcev iz 41 slovenskih klubov. Karate klub Bohinj sta zastopala Taj Klemenčič in Jaka Taler. Taj je v kategoriji kate dečki osvojil sedmo mesto. Do naslova državnega prvaka v kategoriji kate mlajši člani je uspelo priti Jaku Talerju. V decembru so s tekmovanji zaključili tudi mlajši tekmovalci, ki svo­ je izkušnje nabirajo na šolski ligi. Prva od štirih tekem je potekala v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja na Bohinjski Bistrici. Tekmovanja so se udeležili Neža Korošec, Gabrijel Selan in Taj Klemenčič. Osvojili so tri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Naslednja priložnost za uspehe bo 20. 1. 2018 v Naklem. Najbolj veselo in sproščeno pa znanje osvajajo naši najmlajši v kara­ te vrtcu in mlajši karate skupini. Preko igre spoznavajo osnove kara­ teja, pridobivajo občutek za sodelovanje v skupini, več moči, hitrosti, ravnotežja, domišljije, koordinacije in s tem krepijo svojo samopodobo. Ob uspešno zaključenem letu 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki nam pomagajo pri delu z mladimi in nam omogočajo sodelovanje na različnih tekmovanjih. ・

December v Smučarskem društvu Bohinj Smučarsko društvo Bohinj

Mesec december nam je postregel s pravo zimsko idilo. Članom na­ šega društva je omogočil izvrstno možnost za izvedbo treningov. Za­ radi snega v dolini so bili tudi najmlajši deležni treningov na smučeh. Za naše tekmovalce v tem času ni časa za počitek, saj prihaja obdob­ je tekmovanj. Pripravljalno obdobje intenzivnih treningov se je izteklo, rezultati bodo vidni na biatlonskih in tekaških tekmovanjih. Želimo jim veliko uspeha! Za biatlonce se je že prvi vikend v decembru pričela nova zimska sezona. Tevž Marič in Rok Arh sta 2. decembra prvič nastopila na tek­ movanju za pokal Slovenije v biatlonu. Oba sta se odlično odrezala. Tevž Marič je pri mlajših dečkih zasedel deveto mesto. V isti kategoriji sta tekmovala tudi Gašper Pekovec (8. mesto) in Tjaž Zorč (7. mesto). Vsi so tekli na 3 km dolgi progi z dvema strelskima postankoma. Rok Arh je v kategoriji starejših dečkov s štirimi zgrešenimi streli zasedel odlično osmo mesto ter pridobil prve točke v sezoni.

Foto: Nuša Pogačar

V kategoriji starejših deklic sta naše društvo zastopali Kaja Zorč in Lena Repinc. Kaja Zorč je z zaostankom 19 sekund in dvema zgrešeni­ ma streloma zasedla drugo mesto, Lena Repinc pa je s štirimi zgrešeni­ mi streli prvo tekmo zaključila na četrtem mestu. Ajda Arh se je v svoji kategoriji s tremi zgrešenimi streli povzpela na najvišjo stopničko. Za mlajše mladince sta tekmovala Anže Markelj (6. mesto) in Boštjan Korošec (7. mesto). Odlično je v kategoriji mladincev tekmoval tudi Blaž Debeljak in se uvrstil na četrto mesto. Avstrijski Obertilliach je gostil prvi decembrski mladinski IBU pokal. Blažu Debeljaku se je prvi dan uspelo uvrstiti na 71. mesto med 130 uvrščenimi. Drugi dan se je povzpel do 47. mes­ ta med 133 uvrščenimi. Naslednji vikend so se preselili v italijanski Ridnaun. Blaž Debeljak je na 15 km individualni preizkušnji s štirimi zgrešenimi streli osvojil 59. mesto med 110 uvrščenimi. V sprintu je na drugem strelskem postanku zgrešil tri strele ter se uvrstil na 62. mesto med več kot sto uvrščenimi. V času od 15. 12. do 17. 12. je v Martellu potekalo tekmovanje Al­ pencup biatlon. Udeležila sta se ga dva člana našega društva. Ajda Arh je bila med 80 udeleženimi tekmovalkami uvrščena na 53. mesto, Anže Markelj pa se je uvrstil na 61. mesto med 93 uvrščenimi. Vsem čestitke za dosežene rezultate! ・

Skakalci dobili nov klubski kombi Brane Iskra, trener A-pro, SSK Bohinj

Foto: Brane Iskra

Začetek zime je letos prinesel veliko naravnega snega, zato smo v Nordijskem centru na Poljah uredili vse skakalnice in tekaške proge. Prvi treningi na snegu na domačih skakalnicah so tako že za nami. Ob tem za boljšo koordinacijo redno izvajamo tudi treninge v telovadnici. Nestrpno čakamo na prihajajoče tekme, ki so po skakalnem koledar­ ju napovedane v začetku januarja. Prve tekme pa so v novi zimski sezoni že imeli v mladinski repre­ zentanci. Katra Komar je končala tekmo tik pod stopničkami v Avstrijskem Seefeldu. V Planici na Bloudkovi velikanki HS 140 m je na članskem državnem prvenstvu osvojila 6. mesto. Uredili bomo tudi najmanjše skakalnice za začetnike, zato vabimo vse nadobudne otroke, da se nam pridružijo vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00 na treningih, kjer bodo otroci dobili prve in prave napotke o smučanju in smučarskih skokih.

šport, z a konec

15 Zelo pa smo veseli dobre geste Smučarske zveze Slovenije in OK Pla­ nica, ki sta omogočila ugodnejši nakup novega klubskega vozila. Nov kombi nam bo prišel še kako prav za varnejšo pot na treninge in tek­ me. Za varnejšo vožnjo pa smo se vsi trenerji preizkusili na celodnevni varni vožnji AMZS na Vranskem. Zahvaljujemo se Občini Bohinj, da smo skupaj sodelovali na novolet­ nih veselicah, zahvala pa gre tudi vsem občankam in občanom, ki ste nas podprli z nakupom našega klubskega koledarja. ・

Karate akademija Bohinj – za nami je še eno uspešno leto ­treningov trener Janez Medja z ekipo

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

V letu 2017 so najmlajši karateisti, pa tudi starejši, zavzeto treni­ rali pod vodstvom našega glavnega trenerja Janeza Medja. Aktivnosti so potekale na vseh lokacijah: Bohinj, Bled, Bohinjska Bela in Lesce. Uspešno sodelujemo s Klubom športa in zdravja v Lescah in Mojim klubom Bled. Udeležili smo se kar 8 tekmovanj, kjer smo dosegli zadovoljujoče rezultate. Tudi sami smo organizirali dva tekmovanja. Izpeljali smo ka­ rate priprave na Debelem rtiču ter izvedli izpite za napredovanje. V Nemčiji pa je naziv mojstrice karateja pridobila Anja Sinkovič. V leto 2018 pa gremo polni pričakovanj. Januarja bomo izvedli priprave za vse pasove, ki jih bodo vodili naši mojstri in mojstrice. Pregled znanja bo na izpitih za pasove do zelenega pasu. Februarja nas čaka prijateljska tekma. In kmalu bo tu april, ko bo potekala zdaj že tradicionalna tekma Katana Cup – Bohinj Open. Septembra se ponovno srečamo na Debelem rtiču, tokrat bomo gostili nemškega mojstra karateja 6. dan, Omerja Šabanoviča. Poleg otroško-seniorskih priprav bo 4-dnevni seminar štel tudi za priprave na evropsko prvenstvo v fudokan karateju, ki ga gosti Slovenija in kjer pričakujemo tudi udeležbo članov naše Karate akademije. In ne na zadnjem mestu si želimo pomladni izlet v naravo, pa piknik, zabavno druženje z vsemi karateisti in starši in še marsikaj. Novo leto je tu! Čas, ko se želje po sreči, zdravju, veselju in ljubezni selijo iz srca v srce ... Potrudimo se za njihovo uresničitev! ・

Ne izstopajte Vito Arh

V mojih dosedanjih člankih sem večkrat opozarjal na različne nevar­ nosti, ki pretijo na posameznike v našem digitalnem svetu. Tokrat bi rad naredil povzetek člankov, objavljenih v Bohinjskih novicah v letu 2017. -- Bodite previdni pri odpiranju priponk. -- Uporabljajte različna gesla za dostop do različnih storitev. -- Redno menjajte gesla. -- Izbirajte varna gesla.

-- Pri podajanju občutljivih podatkov na spletnih straneh bodite po­ zorni na ključavnico – na to, da vam izpiše https (in ne le http), prepričajte se, da je spletna stran vredna zaupanja. -- Naučite otroke odgovornega ravnanja. -- Arhivirajte svoje podatke. -- Razmislite, preden delite informacije v krog svojih prijateljev. Zakaj bi vam nekdo podaril iPhone X ali celoletno vinjeto? Če je ponudba videti prelepa, da bi bila resnična, potem gre gotovo za prevaro! Uporabljajte zdravo pamet. -- Ne bojte se brskanja po spletu. Večini težav se lahko izognete z ra­ zumnim ravnanjem, poznavanje tehnologije pa vam bo lahko le v pomoč. -- Pri pošiljanju sporočil (Facebook, elektronska pošta ...) si zapomnite, da si prejemnik vašega sporočila zasluži spoštovanje, zato bodite v sporočilih vljudni. Vaše sporočilo naj bo napisano tako, kot bi si ga sami želeli prejeti. -- Poskrbite, da so programi na vaših napravah (telefoni, računalni­ ki, tablice) posodobljeni. Uporabljajte posodobljeno protivirusno zaščito – tako precej zmanjšate možnost okužb z virusi in spletnih napadov. -- Ne oglašujte, da ste vredni ropa. Če se izpostavljate z dragimi apa­ rati, vrednim nakitom, visokim stanjem na TRR-ju in podobnim, po­ večate možnost, da bi vas kdo oropal. Zato vam priporočam, da se ne izpostavljate. Tako s svojimi rednimi objavami o informacijski varnosti zaključu­ jem. Mogoče bom še sem ter tja objavil kakšen članek, sicer pa mislim, da sem se ključnih varnostnih stvari dotaknil v preteklih člankih. Če imate željo, da napišem članek še o kakšni računalniški temi, lahko pišete v uredništvo Bohinjskih novic ali pa na moj elektronski naslov vito@arh.si. Želim vam varno digitalno prihodnost! ・

Zahvala bohinjskim gasilcem in civilni zaščiti Barbara Berce in Aleš Jan

Foto: Aleš Jan

Ob decembrskem hudem vetru so se na hišo in kozolec na Jami ob Bohinjskem jezeru podrle 4 izruvane smreke, še 6 pa jih leži po trav­ niku. Kaj se je zgodilo, smo lahko ugotovili šele, ko je presahnil hudo­ urnik Govic, saj dostop do hiš, dokler teče Govic, ni mogoč. Ko smo po tednu dni ugotovili, da je na streho vsake zgradbe padla izruvana smreka, so nam še v istem dnevu širokosrčno in učinkovito na pomoč priskočili člani civilne zaščite in prostovoljnega gasilskega društva Bo­ hinjska Bistrica s poveljnikom gospodom Silvom Režkom. Ta nesebična pomoč je bila še posebej zahtevna, ker do hiš na Jami tudi poleti ob lepem vremenu ni mogoče priti z nobenim prevoznim sredstvom, saj je na severni obali jezera le ozka pešpot, ki pa je te dni zaradi obilice podrtega drevja zelo težko prehodna. Za dostop do hiš in prevoz reševalne opreme so morali gasilci pustiti avtomobile na Naklovi glavi in uporabiti reševalni čoln za prevoz čez jezero na Jamo. Po končani intervenciji sta zdaj obe hiši toliko urejeni, da bomo brez večjih skrbi lahko počakali do pozne pomladi, ko bomo zaprosili krov­ ce in gozdarje, da nam pomagajo urediti strehe in pospraviti izruvane smreke, ki leže po travniku.

16

z a konec

Foto: Aleš Jan

Najlepša hvala bohinjskim gasilcem in civilni zaščiti za nesebično in hitro pomoč pri odpravljanju posledic vetroloma in hvala Občini Bohinj, kjer so naju prijazno napotili, kam in kako naj zaprosimo za pomoč. ・

Zahvala

Družina Alojza Koblarja Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja in da dobri ljudje še živijo. To smo spoznali v nedavnem neurju, ko nam je odneslo del strehe in je voda tekla po stropu kar v dveh prostorih. Klicu na pomoč so se v zelo kratkem času odzvali gasilci in civilna zaščita, za kar jim iskrena hvala. Zahvaljujemo se tudi dobrim sosedom, družinam Medvešček, Ogrin, Odar in Korošec za denarno in materialno pomoč. Prav tako pa velja zahvala tudi županu Francu Kramarju in podžupanu Jožetu Sodji. Hvala tudi vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali. ・

Zahvala za dobrodelnost Družina Arh Radin

Letošnji Dobrodelni Miklavžev koncert je bil namenjen Nastji, ki ji je konec marca anevrizma ustavila polno življenje. Najprej velika HVA­ LA Juretu za ves trud in organizacijo prireditve, s katero so se zbirala sredstva za nakup aparata za stimulacijo mišic celega telesa. Aparat je že naročen in ga bo Nastja dobila po novem letu. Za preostanek sredstev pa še zbiramo ponudbe, kaj bi bilo najbolj optimalno za re­ habilitacijo. Hvala vsem nastopajočim, sodelujočim in hvala vsem, ki ste se odzvali v tako velikem številu in prispevali za Nastjin boljši jutri. Hvala tudi prijateljem in obrtnikom ter vsem tistim, ki ste sredstva na­ kazali na RKS OZ Radovljica. Težko je z besedami opisati hvaležnost, ko spoznaš, da v težkih trenutkih nisi sam. Lepa je bila Juretova misel na prireditvi, da je Nastja na začetku življenjskega maratona v obliki reha­ bilitacije. Tudi mi upamo, da bo z rehabilitacijo ter s skupnimi močmi in napori dosegla pričakovani cilj. Še enkrat iskrena hvala za vaše zaupanje, dobroto, pomoč in prija­ teljstvo. ・

Dediščina Bohinja

Mija Ogrin, arheologinja in muzealka

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Ali poznamo bogato dediščino Bohinja? Starodavni način življenja, običaji in mišljenja imajo svoje korenine daleč v preteklosti

Spinnen, Slawen2, lille72

in so se prenašala iz roda v rod vse do danes. Arheoalpe v sodelovanju z Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica enota Bohinjska Bistrica vabita na sklop mesečnih predavanj in pogovorov o najstarejši zgodovini Bohinja: prvi poselit­ vi, železarstvu in tudi prvih postojankah v bohinjskih planinah pred več kot 3000 leti. Vabljeni na prvo predavanje o dediščini Bohinja bo v ponedeljek 8. januarja ob 17. uri 2018 v Knjižnici v Bohinjski Bistrici. Starodavni Bohinj – prve bohinjske vasi: Bohinj kot alpska kotlina je bila obljudena že v bronasti dobi, stalna poselitev pa je izpričana od starejše železne dobe. V tem času nastaneta najstarejši bohinjski vasi na Ajdovskem gradcu in Dunaju pri Jereki. To je tudi čas, ko se obliku­ jejo kulturne značilnosti kraja. ・

Dan mladih raziskovalcev in ­projektni dan na Gimnaziji ­Jesenice

Koordinatorki Milena Gerbec in Katarina Trontelj, ­Gimnazija Jesenice Na Gimnaziji Jesenice, smo v torek, 28.11., izvedli kar dva večja pro­ jekta. Prvi je Projektni dan na temo Gore in ljudje. V gore ne hodijo več le redki posamezniki. Tudi tam že nastaja množični turizem. Zato morajo tako šole kot lokalna skupnost spodbujati odgovornost ljudi, ki gredo v gore. Skupaj z reševalci iz Gorske reševalne službe Mojstrana ter z našimi profesorji in dijaki so učenci spoznali, da gore niso le pra­ vljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Niso le kulisa ali turistični prospekt, ampak so stvaren in resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje domačemu prebivalstvu in sprostitev vsem ljubi­ teljem gora. Iz adrenalinskih doživetij, kviza na temo gora, igre »paket preživetja« in pesmi o gorah so se dijaki in njihovi gostje iz osnovnih šol veliko naučili. Lahko bodo hodili v gore in uživali v njihovi lepoti. Vzporedno pa je potekal tudi Dan mladih raziskovalcev-naravoslov­ ne eksperimentalne delavnice za učence 8. in 9. razreda osnovnih šol. Delavnic se je udeležilo kar 105 učencev, ki so izvajali zanimive in

iz naše srenje

17 zabavne poskuse pri kemiji, fiziki, biologiji, športu in računalništvu. Na kemijskih delavni­ cah so raziskovali lastnosti vzorcev vode, ki so jih prinesli s seboj, fizikalni delavnici sta bili posvečeni poskusom z zrakom, na biološki delavnici pa so mikroskopirali celice. Druga biološka delavnica je bila še posebej atraktiv­ na, saj so v sodelovanju z GRS izdelali zip-line in merili srčni utrip pri adrenalinskem športu. Na računalniški delavnici so se ukvarjali s fi­ zičnim računalništvom. Na nekaterih delavni­ cah so kot asistenti in demonstratorji sodelo­ vali tudi naši dijaki, ki so se v tej vlogi odlično izkazali in naredili delavnice še bolj prijetne in sproščene. Projektnega dne so se udeležili tudi učenke in učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Hvala vsem obiskovalcem in sodelujočim, ker ste skupaj prispevali, da je dogodek po­ novno lepo uspel! ・

Fotografski natečaj: »240-letnica prvega pristopa na Triglav 2018«

KIA. PRVA V KAKOVOSTI. KIA. PRVA V

Poleg različnih dogodkov, ki se bodo zvrstili RAZPIS TEHNIKE/TEME: v parku in njegovi oklici, bomo na Bledu, v • Fotografije na temo 240-letnice prvega Bohinju, Trenti, Kobaridu in Mojstrani pripra­ pristopa na Triglav v najširšem pomenu v vili pogovorne večere o Triglavu in njegovem poljubni tehniki. pomenu. Dogodke bo spremljala fotografska POGOJI IN PRAVILA: razstava, ki jo želimo pripraviti skupaj z zain­ • prijavijo se lahko ljubiteljski ali profesio­ teresiranimi fotografi. nalni fotografi/fotografinje, Zato Javni zavod Triglavski narodni park • kot kandidat/ka se lahko prijavi posamez­ poziva k sodelovanju na fotografskem nate­ nik/posameznica, fotografska skupina ali čaju na temo 240-letnice prvega pristopa na fotografsko društvo, Triglav v najširšem pomenu. Tematika je zelo • slike naj bodo v največji resoluciji in brez široka inKia zajema žanre: krajino, živi in ne­zmago je zvsedrugo zaporedno v raziskavi kakovosti inštituc okraskov (podpisi, besedila, okvirji,IQS nepra­ živi svet,znova gorništvo, šport, etnologijo, vokotni obrezikakovostna ipd.), dokazala, da sozgodo­ vozila Kia najbolj in zanesljiva n vino, naravovarstvo, Triglavski narodni park, • vsak avtor/ica lahko predloži do 5 fotografij, turizem, pašništvo, ... zanimivi so tudi sodobni • fotografski material je lahko predložen v fotografski komentarji na problematiko obi­ naslednjih oblikah: fotografija (fizično; ve­ skovanja likosti 30 kakovosti x 45 cm brez belega roba) aliJ. D. Po Kiagora. je z drugo zaporedno zmago v raziskavi IQS inštitucije Vabljeni k sodelovanju! digitalni medij, znova dokazala, da so vozila Kia najbolj kakovostna in zanesljiva na svetu.

KAKOVOSTI.

ZMAGOVALKA KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI 2

ZMAGOVALKA KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI 2017

www.kia.si

SAMO DO RAZPRODAJE ZALOG!

0 % EOM 16.990 FINANCIRANJE AUSTRALIAN OPEN PONUDBA

SPORTAGE ŽE ZA

Triglavski narodni park

Triglavski narodni park se v letu 2018 s serijo dogodkov vključuje v obeležitev visoke obletnice: 240 let prvega vzpona na Triglav.

Plesni studio Labod Bled

z a konec , ogl a si 040/202 384

V septembru smo izvedli začetni tečaj družabnih plesov in Argentinskega tanga. Oba tečaja zaključujemo in do poletja ju bomo nadgradili še z nadaljevalnimi vajami. Januarja pa se pričenja nova začetna te­ čaja. Pri družabnih plesih bomo spoznali 10 najbolj popularnih plesov in tečaj osnov argentinskega tanga. Vabljeni na prvo brezplačno informativno uro. Tečaji potekajo ob nedeljah v Lescah in na Bledu, v kolikor pa bo dovolj interesentov ga bomo organizirali tudi v Bohinju. Več si lahko preberete na www.labodbled.si, kjer se lahko prijavite na tečaj ali pa nam pišete plesnistudio@labodbled.si.

FINANCIRANJE + BREZPLAČNA LETNA VINJETA 16.990 EUR

SPORTAGE ŽE ZA

EUR + BREZPLAČNA LETNA VINJETA

ODPRODAJA LETA!

94 126

ODPRODAJA LETA!

EUR/ Nagrajeno Kia kakovost mesec do konca oktobra odpeljite z Nagrajeno kakovost do 2.000 Kia EUR popusta pri financiranju.

EUR/ mesec

DO

PO

Novo n

do konca oktobra odpeljite z do 2.000 EUR popusta pri financiranju.

83 75 EUR/ mesec

9.990167 EUR 9.990 EUR RIO ŽE ZA

RIO ŽE ZA

EUR/ mesec

EUR/ mesec

163 10.390EUREUR 10.390 CEE’D ŽEEUR/ ZA

mesec CEE’D ŽE ZA

KIA - Največ avta za vaš denar

KIA- CENTER LJUBLJANA, LESKOŠKOVA 2, 01 584 33 33 / KIA CENTER MARIBOR, ZAGREB KIA Največ za vaš denar JUNIK - Mavta d.o.o.

AMBROŽIČ, 04LESKOŠKOVA 574 17 84 2, / BREŽICE: & CO., 07 499ZAGREBŠKA 23 13 / CELJE: KIABLED: CENTER LJUBLJANA, 01 584 33 KOLMANIČ 33 / KIA CENTER MARIBOR, C. 38,ŠKORJANEC, 02 292 78 50 03 426 08 72 / IZOLA: JE BLEJSKA DOBRAVA: JUNIK-M, 04 00 02 / BREŽICE: KOLMANIČ & CO., 07 499 23 13 /02 CELJE: ŠKORJANEC, 08 72 / IVANČNA GORICA: PAN JAN, 0122 32050 47 07 / KRANJ: NASMEH, 04581 235 17 77 / MARIBOR: POTOČNIK, 234 40 4303/ 426 MEDVODE: ČREŠNIK, 01- 361 / MURSKA SOB IZOLA: JEREB, 05 616 80 11 / KOČEVJE: RANDELJ, 01 893 11 36 / KOPER: MTP, 05 915 06 00 / KRANJ: NASMEH, 04 235 17 77 / MEDVODE: ČREŠNIK, 01 361 22 50 / MURSKA AVTO, 05 02 333 / NOVO MESTO: KRIŽMAN, 07 393 360780 JERENKO, 5381808 / ROGAŠKA SLA SOBOTA: LEPOŠA, 536 03 17 7003 / NOVA GORICA: MAS AVTO, 05AVTOHIŠA 333 03 03 / NOVO MESTO: AVTOHIŠA KRIŽMAN, 393/36PTUJ: 80 / ROGAŠKA SLATINA: 02 AVTO788 ALKA 03 25 50 / JESENICE ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU: KOROŠKA, 02 878 50 / TREBNJE: - JAN, 07 34 60 718 /JAN, VRHNIKA: 01 750 51 99 DRAVOGRADU: ACACKOROŠKA, 0258878 58 50 PAN / TREBNJE: PAN 07AVTOTRADE, 34 60 700 / VELENJE: KIA AS, 03 891 90 77 / VRHNIKA Kombinirane porabe goriva: 1,3 – 8,3 l/100km, emisije CO : 29 – 194 g/km CO . Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisije NO : 0,002-0,046 g/km. Akcijska ponudba EOM = 0% velja ob nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe

Blejska Dobrava 1, 4273 Blejska Dobrava tel. 04/581 00 00, info@junik-m.si 2

2

KIA - Največ a

x

o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija, d.o.o. Ponudba zajema obdobje financiranja do 72 mesecev, 35 % polog in plačilo 20 % preostanka vrednosti, EOM = 0 %, stroški odobritve 0 EUR.Reprezentativni primer izračuna za KIA Sportage 1.6 GDI LX porabe vrednost goriva: 3,3 –financiranja: 8,5 l/100 km, CO2(polog): : 86 –35%, 194 g/km, emisijska 6b, emisije NO Active ECO iz akcijske ponudbe: vrsta financiranja: finančniKomb. leasing; predračunska predmeta 20.190 EUR;emisije lastna udeležba 7.066 EUR; znesek financiranja:stopnja: 13.123 EUR;EURO število obrokov: 72; mesečno plačevanje: 126,19 EUR ter g/km. Cena 16.990 x: 0,027-0,257 zadnji (72-i) obrok: 4.038 EUR (20%); stroški odobritve: 0 EUR; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: 16.152 EUR; letna obrestna mera: 0%, ki je spremenljiva in vezana na 12-mesečni Euribor, efektivna obrestna mera: 0% na dan 20.12. 2017. Financiranje EUR obnakupu nakupu cee’da LX Fun, cena 9.990 EUR obRio nakupu 1.2 LX Eco. Popust do 2.000 EUR velja ob nakupu se lahko zavrne če stranka nima ustrezne bonitete. Cene in pogojivelja veljajo ob vozil: Sportage 1,6 1.6 GDI LxGDI ActiveGas ECO, Stonic 1,2 GAS Lx Active ECO, cee’d 1,4 velja GAS Urban, 1,2 GAS LxRia Active ECO,Gas Optima SWActive 1,7 CRDi Comfort, Niro 1,6 GAS HEV Fun. Cene najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve invozila stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti med seboj ne MP seštevajo. Veljavnost do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) jeleasingu novega KIA po ponudbi KMAGsed.o.o. po ceniku obponudbe: sklenitvi pogodbe o finančnem preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski priprave vozila. Popusti ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembn knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike in so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana.

zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam pr garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Lesko

32 Glas občine Naklo september 2017

z a konec , ogl a si 040/202 384 • zaradi upoštevanja anonimnosti vas prosimo, da fotografije/digi­ talni medij označite le in samo z geslom (izbere in določi kandidat), • v ločeni zapečateni kuverti, označeni z izbranim geslom, naj bodo podatki avtorja: ime in priimek, elektronski naslov in telefonska številka • fotografija je lahko umetniška, reporterska, športna, krajinska, ar­ hitekturna, znanstvena, aero-fotografija, ...

ROK ZA PRIJAVO:

• najkasneje do 31. januarja 2018, • fotografski material se zaradi anonimnosti pošlje po pošti ali prine­ se osebno na naslednji naslov: Triglavski narodni park, Ljubljanska 27, SI–4260 Bled, s pripisom Za fotografski natečaj 240-letnica Triglav, • vljudno vas prosimo, da zaradi anonimnosti vaš predlog oddate le in samo pod lastnim geslom

KONTAKTNA OSEBA:

• za vprašanja v povezavi z razpisom lahko kontaktirate Ano Marijo Kunstelj (ana.kunstelj@tnp.gov.si), tel. 04 5780 235

IZBOR:

• fotografije bo pregledala in izbrala tričlanska strokovna komisija, • izbor je anonimen, • komisija bo izbrala 30 fotografij za razstavo, ki bo v letu 2018 gostovala na Bledu, v Bohinju, Kobaridu, Trenti in Mojstrani (info mesta TNP), • komisija lahko izbere več fotografij enega avtorja ali nobene.

RAZGLASITEV REZULTATOV:

• rezultate oz. izbrana gesla bodo na spletni strani www.tnp.si ob­ javljena do 7. februarja 2018komisija bo izbrala tudi tri najboljše fotografije, • nagrada za avtorjenajboljših fotografij bo samostojna fotografska razstava v katerem od centrov Triglavskega narodnega parka v letu 2019 ali 2020 (po dogovoru) ・

Svetovni dan gora 2017 – ­poslanica Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije

V ponedeljek, 11. decembra, smo praznovali svetovni dan gora, in sicer že od leta 2003, ko je po uspešnem mednarodnem letu gora 2002 ta dan generalna skupščina Združenih narodov razglasila za poseben dan, namenjen goram. Vsako leto je posvečen izbrani tematiki in letos v središče razmisleka postavlja gore pod pritiskom podnebja in človeka. Planinska zveza Slovenije tradicionalno pripravi poslanico, letos izpod peresa podpredsednika PZS Mira Eržena na temo množičnega obiska gora. Pred nekaj stoletji so gore predstavljale domovanje dobrih in zlih duhov, bogov in drugih mističnih bitij, ki so po verovanju prebivalcev pod njimi krojili njihovo vsakdanje življenje v dobrem in slabem. Iz tega je izviralo njihovo strahospoštovanje do visokih vrhov, njihovih snežnih pokrival ter moči vetra, neurij, plazov in vseh drugih pojavov in nevšečnosti, s katerimi so se gore branile pred vsiljivimi prvopris­ topniki in osvajalci nekoristnega sveta. V tem lahko iščemo tudi njihov spoštljiv odnos in hvaležnost do gore, ki jim je dovolila povzpeti se na njen vrh v čistem, plemiškem boju človek-gora, by fair means. Najvišje gore sveta so bile osvojene, pa nikdar premagane, kajti tanka ločnica med uspeti in biti pogubljen je vedno prisotna. Tudi danes. Živimo v času, ko planinstvo predstavlja eno izmed najbolj množič­ nih oblik rekreacije v Sloveniji pa tudi v sosednjih alpskih državah. Se­

18 veda je ta oblika rekreacije povezana tudi z določeno stopnjo tveganja, ki ga ob ustrezni telesni, psihični pa tudi tehnični pripravi lahko zmanj­ šamo na obvladljivo raven. Ob vsem tem velja poudariti tiste pozitiv­ ne lastnosti, ki postavljajo planinstvo nad marsikatero, manj tvegano dejavnost. Že od časov, ko so bili prvi pohodniki in občudovalci gora planinski turisti, je bilo znano, da gibanje in bivanje v gorah ugodno vplivata na zdravje. Te preproste ugotovitve so podkrepile znanstvene raziskave, ki jasno kažejo na povezanost ugodnega vpliva telesne ak­ tivnosti in psihičnega stanja, za kar so vse vrste dejavnosti v gorah sko­ raj idealne. Povečani telesni napori preventivno vplivajo na zmanjšanje možnosti psihične preobremenitve, ki jo prinaša vsakdanje življenje v dolini. Občutki sreče in zadovoljstva, ko se povzpnemo na želeni vrh ali opravimo zahtevno planinsko turo, povečajo odprtost posameznika do sobivanja v družbi, do sprejemanja različnosti, in prispevajo h kon­ struktivnejšemu reševanju nasprotij in konfliktov. Ne nazadnje tudi k lažjemu premagovanju depresivnih stanj, ki po podatkih zdravstvenih organizacij v sodobni družbi skokovito naraščajo. To in še številni dru­ gi ugodni vplivi so tisti, na katerih bi morali v prihodnosti še vnaprej graditi pozitivno podobo planinstva in gorništva. Nedvomno pa morajo biti izpolnjeni tudi določeni pogoji, ki imajo bistveni vpliv na to, da bo ta športno-rekreativna dejavnost ostala tako množična tudi v prihodnje. Med prvega sodi primerno urejena planin­ ska infrastruktura, v katero prvenstveno sodijo koče in planinske poti. S povečanimi turističnimi tokovi, ki so pljusknili tudi v Slovenijo, se njihova obremenitev povečuje, s čimer se naloge povečanega obsega vzdrževanja planinskih poti in ustrezne ekološke opremljenosti planin­ skih koč zelo hitro približujejo mejam sposobnosti, ki jih zagotavljajo planinska društva na temelju prostovoljstva. Če želimo to dejavnost tudi v prihodnje izvajati z ustreznim odgovornim odnosom do nara­ ve, bo potrebno večje sodelovanje tistih, ki v planinstvu, pohodništvu in gorskem sodelovanju vidijo nadaljnji razvoj slovenskega turizma. V povezavi s tem je pomemben dejavnik tudi obvladovanje prometnih tokov v alpskih dolinah, saj sedanje neurejeno stanje ustvarja že kar kaotične razmere, ki nimajo samo negativnega vpliva na okolje, pač pa moteče posegajo v bivalne razmere prebivalcev v krajih pod gorami. Tukaj je opazna odsotnost celovitega pristopa k razreševanju teh so­ dobnih problemov in vsakoletno opozarjanje nanje ob obeležitvi dneva Alpske konvencije hitro zbledi ob – v javnosti odmevnejših – zahtevah po ureditvi raznih razvojnih osi. Zato v planinski organizaciji podpi­ ramo tiste projekte in pobude, ki vodijo k razvoju manjših krajev na osnovi planinske in gorniške tradicije, brez velike turistične infrastruk­ ture, in spodbujanju aktivnosti v gorah, ki se izvajajo z odgovornim odnosom do narave. Se pa zavedamo, da se vzgoja in izobraževanje za tak odnos začneta že v rosnih letih, ne samo v ožjem družinskem okolju, pač pa tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Pri tem se žal soočamo z dejstvom, da z odhajanjem starejših generacij pedagoških in vzgojnih delavcev, ki so to dejavnost s srcem in zanosom opravljali prek okvirov izobraževalnih načrtov tudi z vodenjem mladih po planin­ skem svetu, na tem področju marsikje nastaja praznina, ki je ne morejo v celoti nadomestiti ustrezni programi dela z mladimi v društvih. ・

Vstopili smo v novo leto Katarina Košnik

'Srečnga pa zdrav­ ga' smo v Bohinju tudi letos v zadnjem odštevanju prežive­ li ob številnih kul­ turnih in zabavnih prireditvah. Večeri z živo glasbo na tržnici v Bohinjski Bistrici in tradicionalne zabave v dvorani Danica so bile tudi letos dobro obiskane. V Stari Fu­ žini so silvesatrovali na prostem. Nekaj Foto: Albert Dobravec utrinkov letošnjega vstopa v novo leto smo ujeli tudi v fotografski objektiv. ・

19

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

20

z adnja s tr an

ZELIŠČNI BUTIK Železniška 7, Lesce nasproti železniške postaje V Zeliščnem butiku so na ­voljo izdelki Zeliščarstva Prežla: mazila, kapljice, čaji, krepila in darila. Delovni čas: ponedeljek - sreda 16.00 do 18.00 četrtek - petek 10.00 do 12.00 Vljudno vabljeni!