Bohinjske novice, november 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 3. NOVEMBER 2017 ŠTEVILKA 11

Iz županovega kotička: bukev ostaja

2

5

7

19

20

AKTUALNO

TURIZEM

BOHINJSKO

MLADINA

KULTURA

Dražba ­premoženja bivšega ­Gradbenega podjetja

Bohinj n ­ agrajen na dnevih ­Slovenskega turizma

Bohinjski sir in Šolski parlament Koncert ob med navdušila v na obisku pri 20-letnici Lovskih Avstriji županu rogistov

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Lepot Bohinja in njegovih znamenitosti je ogromno. Domačini, ki jih vsakodnevno vide­ vamo, jih pogosto ne opazimo več, saj so del nas in so tu že od nekdaj. Šele sprememba naše okolice znova pri­ tegne našo večjo pozornost. Včasih tako tudi ugotovimo, da smo premalo pozornosti na­ menili nečemu, kar smo imeli na dlani, ven­ dar je za to lahko že prepozno. Pri znameniti bohinjski bukvi ob jezeru za­ gotovo lahko povzamemo, da gre za drevo, ki je upodobljeno na številnih slikah, fotografi­ jah in tudi reklamnih spotih. Njena idilična lega in bogata krošnja sta postali eden izmed prepoznavnih znakov Bohinja. Kljub temu je že pred časom dr. Nikica Ogris po temeljitem ogledu podal strokovno oceno, da bo zaradi številnih zajedavcev, odprtega debla in uni­ čenih korenin lepotico težko rešiti. Takšna sprememba bi zagotovo pustila praznino v prostoru, zato sem se aktivno vključil pri iskanju rešitve. Bukev seveda os­ taja, obrezana suhih vej glede na priporočila

24. redna seja ­občinskega sveta ­Občine Bohinj – 18. oktober 2017 Katarina Košnik

Občina Bohinj ima nov statut in Občinski svet nov poslovnik, so v drugem branju potrdili na 24. redni seji občinskega sveta občine Bohinj. V volilno telo za volitve člana Državnega sveta so potrdili edina prejeta predloga, to bosta Marija Ogrin in Jožef Cvetek. Med informacijami in pobudami je podžupan občine Bohinj Jože Sodja svetnike in svetnice seznanil z nagrado, tretjim mestom za najbolj urejen kraj v Sloveniji, ki jo je Občini Bohinj v Planici podelila Turistična zveza Slovenije.

Statut Občine Bohinj ter Poslovnik občinskega sveta

Občinski svet je na seji sprejel spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bohinj, ot tudi spremembe in dopolnitve Poslovnika občin­ skega sveta Občine Bohinj. Člani občinskega sveta so se kar nekaj časa

Rok za oddajo prispevkov v novembru

strokovnjakov. Kljub temu njena prihodnost ni gotova, zato se bo v bližini posadilo novo bukev, za katero upam, da bo lahko z leti na­ domestila staro. Pri posaditvi dodatnih dreves so bila upo­ števana številna dejstva s tega območja. Med pomembnejšimi tudi pretekla raba tega pros­ tora, kjer se je nahajal Žmitkov sadovnjak. Iz tega razloga sem podprl idejo čebelarjev, da se na to območje posadi medovita rastlina, ter upošteval mnenje Biotehniške fakultete, da bi bilo primerno posaditi kostanj. Kostanj se je posadil tudi po nekaterih naseljih v Bo­ hinju, saj si želim, da bo predvsem prihod­ njim rodovom prinašal veselje ob pobiranju plodov. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. usklajevali glede sprememb in dopolnitev obeh dokumentov, ki so ju na 24. redni seji le potrdili. Oba dokumenta predstavljata temelj za delovanje občinske uprave in občinskega sveta. Podroben opis sprememb in dopolni­ tev pa si lahko preberete v gradivu za sejo, ki je objavljena na spletni strani Občine Bohinj. Začenši z novim drugim odstavkom četrtega člena Statuta Občine Bohinj, ki se glasi: »Občina Bohinj varuje koristi in interese svojih prebivalcev – občanov na svojem ob­ močju.« ・

Rusije so položili tudi cvetje h kapeli, na kateri je napis: »Potomci! Ostanite si edini da zaman našo nismo kri prelili«. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor Alojz Štei­ ner, ki je med drugim dejal, da je prva svetov­ na vojna na slovenskih tleh v 885 dneh zahte­ vala več kot 80.000 razseljenih civilnih oseb in več kot 300.000 padlih vojakov na obeh straneh in poudaril, da v »sodobni Evropi in med njenimi narodi ni mesta za vojno«, ter se zahvalil vsem, ki skrbijo za pokopališče in se spominjajo padlih. Cvetje so zatem položili tudi na pokopališču na Rebru v Bohinjski Bistrici. ・

Spominska plošča na občinski stavbi Območno veteransko združenje Zgornje Gorenjske

V obdobju osamosvajanja Slovenije je bilo v sedanji stavbi Občine Bohinj tajno skladišče sredstev zvez Občinskega štaba teritorialne obrambe Radovljica. V spomin na ta dogodke so v soboto, 21. oktobra, ob vhodu v stavbo odkrili spominsko ploščo v spomin na tiste dni in ljudi v Bohinju, ki so skrbno varovali skladišče in s tem tvegali tudi življenje, na kar je spomnil tudi bohinjski župan Franc Kramar. Pri tem gre zahvala predvsem Janku in Mirku Kovačiču. V kletnih prostorih tedanje krajevne skup­ nosti so bila shranjena sredstva zvez od 20. maja 1990 do 5. decembra tega leta, potem pa so jih premestili v druga tajna skladišča v Bohinju. ・

Obvestilo o ­prodaji ­opuščenega ­premoženja iz Ob dnevu suverenosti ­prostorov bivšega Gradbenega podjetja in v spomin mrtvim Bohinj Rina Klinar, za Območno veteransko združenje Zgornje Gorenjske

V počastitev dneva suverenosti in dneva spomina na mrtve je Območno veteransko združenje Zgornja Gorenjska v sodelovanju z Občino Bohinj v soboto (21. 10.) pripravi­ lo komemoracijo na grobišču prve svetovne vojne v Ukancu v Bohinju. Tam je 282 gro­ bov, pretežno vojakov različnih narodov in narodnosti. Predstavniki veleposlaništev ozi­ roma držav Ukrajine, Madžarske, Poljske in

Občina Bohinj je v letu 2016 kupila pros­ tore bivšega Gradbenega podjetja Bohinj, v katerem se še nahaja nekaj premičnega pre­ moženja manjše vrednosti. Glede na nave­ deno se bo v sredo, 8. novembra 2017, od 12. do 17. ure na sami lokaciji bivšega GP Bohinj izvajala prodaja po sistemu »videno – kupljeno«. Podrobnejši seznam je objavljen na spletnih straneh Občine Bohinj www.obcina. bohinj.si.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka 17. novembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 1. decembra 2017.

3 Izpostavljamo nekaj večjih premičnin: • termopan steklo – 10 kom • ponjava – 1 kom – 6 × 2,5 • strešno okno – 60 × 60 • laminat • umivalnik, wc • termoakumulacijska peč • stroj za brušenje • žaga za les na tračnicah • Schiedel vložki • različni vozički • leseni pogradi – 5 kom (10 ležišč) • stoli – 42 kom • cisterna za kurilno olje (plastična in kovinska) • različni kovinski in leseni podboji za vrata • keramične ploščice • radiatorji – 4 veliki, 5 malih • betonske odtočne cevi in kolena • vrtalni stroji, brusilke, skobljalniki –primerni za dele • različni deli za hidravliko za gradbeno mehanizacijo • prenosna peč na kurilno olje • pripomočki za tesarstvo, zidarstvo • rebrasto železo različnih dimenzij • alkaten cevi • PVC odtočne cevi • samokolnice – 4 s kolesi, 2 brez • različna sita • električne omarice – 6 kom • krožna žaga • mešalniki betona – več kosov • kompresor • vitla z jeklenico • 3 stroji za obdelavo kovin • garderobne omare, regali ipd. • drugi manjši predmeti in material

ak tualno

Ob mednarodnem dnevu starejših podelili priznanja prostovoljcem Katarina Košnik

V Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so 1. oktobra s slovesnostjo in podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim prostovoljcem obeležili mednarodni dan starejših. Bohinjski upokojenci so v pretek­ losti vsako leto obeležili svoj praznik, po nekajletnem premoru pa so s prireditvami, na katerih se predvsem poklonijo vsem prostovoljcem, ponovno začeli pred tremi leti. Že tretje leto so tako mednarodni dan starejših pripravili v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica skupaj z Občino Bohinj. Priznanje so za svoje prostovoljno delo prejeli Helena Zalokar, čla­ nica krajevne organizacije Rdečega križa Bohinj, Matilda Ravnik iz društva Invalid Bohinj in Radko Gartnar, Ivan Dobrinjanin in Marija Zupan iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica.

Obrazložitve

Iz Društva upokojencev Bohinjska Bistrica: RADKO GARTNAR Radkov vstop med upokojence je prav poseben. Ko je bilo konec zadnjega delovnega dne, se je z Jesenic do doma na Nomenju odpravil peš. Od upokojitve je tudi aktivni član našega društva, poverjeništvo je prevzel od sovaščanke Minke Urbanc. V letu 2007 smo začeli izvajati projekt Starejši za starejše, pri čemer je bil eden bolj aktivnih članov. V svoji vasi na Nomenju pa je nepogrešljiv član gasilskega društva. Pri vseh dogodkih v vasi sodeluje, to je obisk dedka Mraza (po navadi je vloga dedka Mraza pripadala njemu), vsako leto pripravijo tudi pustno rajanje, gasilci se našemijo in obiščejo vsako hišo v vasi. Obisk je pri­ jeten in šaljiv in na ta način zbirajo tudi prostovoljne prispevke za ga­ silsko društvo, ki so vedno dobrodošli. Vedno je pripravljen sodelovati, pomagati in ko obišče našo pisarno, s seboj prinese polno dobre volje. MARIJA ZUPAN Marija je bila učiteljica razrednega pouka in njeno zadnje službo­ vanje je bilo v OŠ Bled. Kmalu po upokojitvi se je preselila na Gorjuše in od leta 1999 je tudi članica našega društva. Po prihodu na Gorjuše je tudi prevzela delo poverjenice, ki ga vestno in z vso odgovornostjo opravlja še danes. Delovala je kot aktivna članica KUD Valentina Vod­ nika na Koprivniku, v enem mandatnem obdobju je bila celo predsed­ nica društva. V okviru društva je sodelovala tudi v ženskem aktivu ročnih del. Na Koprivniku je nekaj časa deloval tudi pevski zbor, ko pa je ta nehal obstajati, je do nedavna prepevala pri ženskem pevskem zboru KUD Bohinjska Bistrica. Ne glede na oddaljenost Gorjuš nam kot poverjenica vedno stoji ob strani, nam pomaga, da se v določenih trenutkih stvari odvijajo hitro in v pravo smer. BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 11. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Ob tednu otroka v Bohinju dobili prvo knjigobežnico Katarina Košnik

Skupinska fotografija z nagrajenci, foto: Roman Pekovec

IVAN DOBRINJANIN Ivica se je upokojil pred 20 leti, svojo delovno kariero je končal na LIP Bohinj. Kot član našega društva je s svojim prostovoljnim požrtvo­ valnim delom pustil pečat prav na našem društvenem domu. V zadnji dveh letih se je obnavljal naš dom, prvo poletno sezono so se zamenja­ la okna, dom se je obložil z izolacijo, v letošnji sezoni pa se je dokončala fasada in dogradil nadstrešek. Predsednik pravi, da mu gradbeni odri niso bili nobena ovira, da je bil marsikdo mlajši bolj okoren. Ja in vse to se je dogajalo pod budnim očesom našega požrtvovalnega člana Ivice, je človek, ki se loti vsakega dela. Za to bi se mu radi s tem priznanjem zahvalili za njegovo neprecenljivo delo, predanost in vztrajnost. Iz Krajevne organizacije Rdečega križa Bohinj: HELENA ZALOKAR Na prošnjo pokojne Alojzije Košir, bivše predsednice Krajevne orga­ nizacije Rdečega križa Koprivnik - Gorjuše, je Helena Zalokar začela s prostovoljnim delom pri RK že pred mnogimi leti. Helena je vedno z veseljem obiskovala starejše osebe. Po potrebi je izvajala pomoč na domu, nudila pomoč v obliki druženja, starejše je na domu in tudi v domovih starejših obiskovala ob raznih jubilejih in rojstnih dnevih. Vedno je pomagala in še vedno pomaga pri delitvi pre­ hranskih paketov socialno šibkejšim sokrajanom. Helena že vsa leta pobira članarino RK na Gorjušah, pred leti pa je pobirala članarino v obeh vaseh. Glede na to, da sta Koprivnik in Gorjuše površinsko velika, je morala Helena vse pešačiti ali koga prositi za prevoz. Vse to, kar je s prostovoljnim delom naredila v preteklosti, še vedno dela po svojih močeh. Iz društva Invalid Bohinj: MATILDA RAVNIK Matilda Ravnik je aktivna članica društva, ki je motivacijo za vklju­ čitev našla v športnih programih. Že kmalu po vključitvi je začela so­ delovati tudi na drugih področjih dejavnosti društva. Tega ni počela le zaradi svoje želje po pridobivanju novih znanj in izkušenj, temveč tudi zato, ker je s svojim delom lahko pomagala drugim. Nepogrešljiva je pri organizacijah in izvedbah različnih programov, kot so srečanja članov, pogostitve in obdaritve članov. Vedno se je odzvala s svojim delom tudi, ko je šlo za sodelovanje našega društva v programih drugih izvajalcev: -- prireditve, na katerih se društvo predstavi in promovira svoje delo­ vanje, kot npr. tekmovanja na nivoju Zveze Invalid in v programih drugih organizacij, -- sodelovanje pri občinskih programih (pogostitve na občinskih pri­ reditvah). Matilda Ravnik je že drugi mandat članica upravnega odbora društva, tudi kot podpredsednica. Aktivno sodeluje na sestankih, ne le v organih društva, temveč tudi na sestankih, ki so podlaga za razvojne programe občine na področju zdravja in socialnega varstva. Aktivna je kot poverjenica za vasi Lepence, Bitnje in Brod. Prireditev se je začela z nastopom otrok iz skupin Miške in Sončki bohinjskega vrtca, v nadaljevanju kulturnega programa pa so nastopili še najmlajši člani Plesalnice Bohinj, folklorna skupina Društva upoko­ jencev Bohinjska Bistrica in s pesmimi Marije Mencinger člana Društva za uresničevanje interesov mladih Mina Pavliha in na kitari Nejc Pirc. Za pogostitev so poskrbeli organizatorji: Občina Bohinj, Društvo upo­ kojencev Bohinjska Bistrica in društvo Invalid Bohinj. ・

Foto: Katarina Košnik

Za uvod v pester program letošnjega tedna otroka v prvem tednu oktobra, smo v Cecconijevem parku v Bohinjski Bistrici, dobili prvo knjigobežnico, plod sodelovanja Knjižnice Antona Tomaža Linharta, Občine Bohinj in otroškega parlamenta. Na otvoritvi v ponedeljek 2. oktobra je sodelovalo Gledališče Labirint s pravljico Metuljček in Metuljčica. »Gre za majhno hiško, odporno na vse vremenske neprilike in notri so knjige. Knjige za vse starosti. Kdor želi lahko pride in si knjigo bodisi izposodi, če mu je res zelo všeč vzame ali tudi prinese vanjo kakšno svojo. Knjižničarke iz enote knjižnice v Bohinjski Bistrici pa bodo pos­ krbeli, da bo knjigobežnica vedno polna,« je na otvoritvi povedal di­ rektorica knjižnice Antona Tomaža Linharta Božena Kolman Finžgar. Kot je še povedala, je to prva knjigobežnica, v prihodnje pa si želijo, da bi jih bilo še več: »Prepričani smo, da k bralni pismenosti veliko prispeva stalna dostopnost do knjig. V Bohinju knjižnica ni odprta vsak dan, ob četrkih je še zaprta. V knjighobežnico pa gremo lahko po knji­ go kadarkoli. Mogoče je to ravno tisto, kar bo koga prepričalo da po­ novno, ali prvič poseže po knjigi. Želimo si, da bi bila ena v vsaki vasi.« Ideja za obliko knjigobežnice, ki se po svetu pojavljajo v najrazličnej­ ših oblikah, je prišla od otrok preko otroškega parlamenta. Otroci na otroš­kem parlamentu so izmed predlogov izbrali tako, ki stoji v Cecco­ nijevem parku. Kot je k izboru dodala direktorica knjižnice so z leseno hišico in dvokapno streho izbrali ravno pravšnjo za bohinjsko okolje.

Foto: Katarina Košnik

Pester program tedna otroka so pod okriljem Občine Bohinj soob­ likovali v osnovni šoli Dr. Janeza Mencingerja, kjer so med drugim v goste povabili Andreja Rozmana Rozo v svoji telovadnici pa so pripra­ vili tudi že tradicionalni sejem menjave igrač. Društvo Plesalnica Bo­ hinj je za otroke pripravilo plesno delavnico, Podjetje Venturia d.o.o. In Večgenaracijski center sta skupaj na ogled postavila cvetlično gredico prav posebnih bohinjskih rožic, ki so jih v podjetju s pomočjo mentor­ jev izdelali otroci. Sklepni dogodek letošnjega tedna otroka v petek, 6. oktobra, je bil namenjen resnejšim temam. Župan občine Bohinj Franc Kramar je na občini sprejel člane šolskega parlamenta. ・

ak tualno , turizem in gospodars t vo

5 VABILO

Jesenska krvodajalska akcija RKS – Območno združenje Radovljica Vabimo vas na krvodajalsko akcijo: -- v Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici: v ponedeljek, 20. novembra, od 8. do 13. ure, -- v Infocenter Triglavska roža Bled: v torek, 21. novembra, od 7. do 14. ure in v sredo, 22. novembra, od 7. do 13. ure. S seboj prinesite veljavni osebni dokument! Prosimo, da pred odvzemom zaužijete lahek obrok in ne pridete teš­ či. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice je možno darovati kri vsak torek od 7.30 do 11. ure tekom celega leta. ・

Bohinj tudi letos nagrajen na ­dnevih Slovenskega turizma v Kranjski Gori TD Bohinj

prizadevajo s številnimi prireditvami v tem času, od festivala cvetja do dnevov pohodništva in festivala muharjenja. Od januarja do avgusta so ob še nepopolnih podatkih za avgust zabeležili 410.381 nočitev, kar je 5-odstotno povečanje glede na lan­ sko enako obdobje. Po prejemu manjkajočih podatkov pričakujejo cca 10-odstotno povečanje in to kljub temu, da je v začetku leta zaradi slabše zimske sezone slabo kazalo. Pozimi so namreč zaradi slabih snežnih razmer in zaradi požara v hotelu Jezero, ki v zimski sezoni ni normalno deloval, zabeležili 15-odstotni padec števila nočitev. V me­ secih od aprila do avgusta pa vse mesece beležijo rast nočitev (april 72 % več nočitev kot lani, maj 10 %, junij 50 % in julij 19 % več nočitev kot lani). Med gosti še vedno pomemben delež predstavljajo Slovenci, ustva­ rili so kar 29 % vseh nočitev, sledijo jim gostje iz Nemčije (14 %) in nato Nizozemska, Češka republika, Velika Britanija, Belgija, Madžarska z okoli 5 %, sledijo pa Italija, Francija, Hrvaška, Poljska, Izrael. Dolžina bivanja ostaja nespremenjena – 2,8 dneva, kar je več od slo­ venskega povprečja. Najdaljšo dobo bivanja beležijo pri Rusih, Izrael­ cih, Britancih in Nizozemcih. Rekordno število nočitev so lani beležili tudi septembra (kar 43 % več kot leto prej), za letošnje leto so bile napovedi podobne, končne re­ zultate pa bo po vsej verjetnosti pokvarilo slabo, deževno vreme večji del septembra. ・

Jesen v Bohinju Katarina Košnik

Nova urbana oprema

Letošnje jesensko dogajanje so skupaj z dnevi pohodništva in Fes­ tivalom muharjenja združili pod skupno jesensko dogajanje vse do konca krompirjevih počitnic. Kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so jesenski dogodki tudi čas, da gostom pokažejo, kaj so v kraju postorili in kakšen je nasploh naš odnos do kraja in raz­voja naprej. Eden od letošnjih projektov je tudi urejanje okolice ŠIRŠA SITUACIJA

planina Konščica

10.

OŽJA SITUACIJA 9. Pokljuka

8.

Rib nica

POKLJUKA

planina Uskovnica Mostnica

Savic

a

Rekordna poletna sezona

Srednja vas

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Bohinjska Bistrica

lca

BoSava hinjka

6.

SEZNAM TOČK UREJANJA:

Šavnica

Rudnica

a

5.

RIBNICA

4.

Jez na Ptoncu Ob prvem jezu Klop ob skali z mahom Ob stari žagi Pot nad rakami Ob studencu Ob z mahom poraščenem izviru 1. Slap 10m (Nezemljan) Klop s pogledom na jaso 2. Slap 15m (Marlon B.)

3. 2.

c

Pton

1. cerkev Sv. Martina

AJDOVSKI GRADEC

Be

V oktobru je tradicionalno čas za Dneve slovenskega turizma, ki so bili letos v Kranjski Gori, ki se je tudi turističnim delavcem predstavila kot destinacija, ki je v zaletu in z zanosom gradi na turističnem podro­ čju. Tudi letos je bilo več dogodkov, konferenc, tekmovanj in predsta­ vitev. Turistično društvo Bohinj je bilo prisotno na strokovnih posvetih v organizaciji Turistične zveze Slovenije, kjer smo dobili pohvale za letošnjo organizacijo Srečanja obvodnih krajev Slovenije. V sklopu DST je bil tudi gostinsko-turistični zbor, finale Zlate kuhalnice, tekmovanje v strežbi in še marsikaj. S ponosom lahko zapišemo, da smo bili tudi tokrat uspešni v tek­ movanju Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pa­ horja. V akciji sodeluje več kot dve tretjini vseh slovenskih občin. Na prireditvi so podelili priznanja v akciji najbolje ocenjenim mestom (Ko­ per), zdraviliškim krajem, mladinskim prenočiščem, vaškim jedrom, zanimivim potem itd. Brez Bohinja tudi letos ni šlo, saj smo prejeli priznanje za tretje mes­ to med turističnimi kraji. Kamp Danica pa zaradi lanskoletne zmage letos ni smel sodelovati v kategoriji kampov. Želimo si še več uspešnih poti za bohinjski turizem. ・

Boh. jezero

7.

nic

Jereka

Nagrado je v imenu Občine Bohinj prevzel podžupan Jože Sodja, foto: Luka Ilinčič

Rib

Srednja vas v Bohinju

Studor Studor v Bohinju

RIBNICA, SREDNJA VAS ureditev poti naročnik: TURIZEM Bohinj idejna zasnova: Odprti krog oktober 2017

1

3

2

OPIS

ELEMENTI

Oprema poti v soteski Ribnice upošteva bohinjsko lesarsko in fužinarsko tradicijo ter sodobne vidike oblikovanja, v katerih se uporabnost in izgled prežemata. Kovinske ograje s tankimi stebriči in jeklenicami, da so v naravnem prostoru čimmanj opazne, so predvidene le tam, kjer so nujno potrebne. Klopi in mize so oblikovane iz lesenih macesnovih plohov in ploščatega železa (flohajzen). Domač macesen je navzen obdelan navznoter pa ima špranjo z naravno raščenim robom. Špranja, ki je ni oblikovala človekova roka, predstavlja motiv soteske in razpoko v lesu, lastnost korit in lesa, prvinski stik z naravo. Klopi so razporejene sonaravno z okoljem, tako da ne zasenčijo naravnih vrednot ob katerih stojijo, nasprotno omogočajo počitek in uživanje v pogledu na neokrnjeno naravo. Ob nekdanji zajezitvi Ptonca, kjer se nahajajo trije mostiči, nekakšno »bohinjsko Tromostovje«, predlagamo sonaravno ureditev vaškega kopališča brez velikih posegov, na strani kjer hudourniški potok ustvarja naravno prodišče.

1

kažipot: število tablic: št. drogov:

8 6

2

ležeča tabla z informacijami: število tabel:

2

3

podest za dostop do plaže število podestov:

3

4

mostiček število mostičkov:

1

5

klop brez naslona število klopi:

7

6

klop z naslonom število klopi:

5

7

klop z mizo število miz:

2

A

4

5

6

7

FOTOGRAFIJE A

atmosfera gozda na Studencih

B

ribe v Ribnici blizu sotočja s Ptoncem

C

umetna kaskada na Ribnici

Č

z mahom poraščeno melišče z izviri na Studencih

B

Fotografije 4 - 7 so iz zaključene ureditve poti ob Mostnici. Nekateri detajli se spremenijo, spremembe so vrisane v prilogi z načrti.

UREDITEV JEZU NA PTONCU

C

Katarina Košnik

Letošnja poletna turistična sezona v Bohinju je bila po besedah di­ rektorja Turizma Bohinj Klemena Langusa izredno dobra. Predvsem jih veseli izboljšanje obiska v času pred glavno sezono in po njej, za kar si

Načrt urejanja poti, vir: Turizem Bohinj Č

6

turizem in gospodars t vo in ­nadaljevanje zgodbe o klopcah, razširjena z načrti za novo urbano opremo. »Letos smo se lotili tudi kar smelega projekta, pripravili smo novo karto pohodniških poti, ki je zdaj tik pred tiskom. Z novo karto smo na novo opredelili 16 krožnih pohodniških poti, ki jih bomo tudi na novo opremili,« je povedal Klemen Langus. Za vsako od poti bodo na Turizmu Bohinj pripravili dokument ur­ bane opreme in potem v naslednjih mesecih poti tudi opremili. Prvi primer urejanja poti je že urejena pot v koritih Mostnice. Načrti so že pripravljeni za slapove Ribnice in Ajdovski gradec, v naslednjem letu jih čaka še dokument za ureditev poti do Vodnikovega razglednika skupaj z razglednikom, v Ukancu v okviru dežele Zlatoroga pot do sla­ pa Savica, pot po Zgornji Bohinjski dolini od Stare Fužine do Jereke in v Bohinjski Bistrici pot do izvira Bistrice. V nadaljevanju jih čakajo po­ tem še ostale poti. Kot načrtujejo, bodo vseh 16 poti uredili in več kot polovico tudi opremili (klopce, informacijske table ...) do maja prihod­ nje leto. Ostale poti bodo, glede na razpoložljivost finančnih sredstev, opremili v naslednjem letu ali dveh. Nova urbana oprema od klopi do novih usmerjevalnih tabel izved­ beno in oblikovno zvesto sledi bohinjski železarsko-lesni tradiciji. Podrobnejše informacije in tehnične značilnosti poti bodo predstav­ ljene v pohodniški karti. Del nove urbane opreme, ki časti obe prej omenjeni bohinjski tradiciji, si že lahko ogledate na poučni poti skozi ostanke fužin ob Mostnici do Hudičevega mostu v Stari Fužini.

Festival muharjenja

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Letošnja ponovno uspešna izvedba 8. Festivala muharjenja je plod dobrega sodelovanja Ribiške družine Bohinj, Hotela Tripič, ki jim vsako leto ponudi svoje prostore, in Turizma Bohinj. Obisk vsako leto raste, letos so zaradi večje skupine festival celo podaljšali na dva tedna. Za lepo doživetje kraja in ribolova pa so se, kot pravi Klemen Langus, letos zaradi slabega septembrskega vremena v Ribiški družini Bohinj še posebej potrudili. Zaradi vse večjega obiska pa z novimi načrti zrejo tudi že v prihod­ nost. Prav zaradi vse bolj uspešnega festivala želijo prihodnje leto na­ meniti več sredstev, ki bi omogočila tudi širitev programa festivala. Že nekaj let namreč razmišljajo, da bi v okviru festivala izvedli tudi sejem ribiške opreme. Bohinj, kot pravi Langus, na Turizmu vidijo kot pros­

tor, ki bi bil lahko stičišče za ribiče v tem delu Evrope, kjer bi se prav na festivalu muharjenja lahko enkrat letno srečali. V načrtih pa imajo manjši dogodek, ki ga kraj lahko prenese. Da je to prava pot, pa kažejo tudi vse raziskave, ki ribiče uvrščajo med dobre goste: »In ne samo zato, ker imajo denar. To so to ljudje, ki spoštujejo naravo in okolje, v katerega prihajajo, to pa gre z roko v roki s trajnostnim razvojem turizma, ki mu sledimo v Bohinju. Zato smo z WWF Adrio v okviru festivala pripravili tudi manjši posvet o varovanju rek. Torej gremo z roko v roki s področjem naravovarstva ter z organizacijo festivala in trženjem skušamo iskati ravnotežje. Če ni rib, ni ribolova, če niso ribe zdrave, ni ribolova, če niso reke čiste, ni ribolova. Zelo preprosto,« je še povedal Langus.

Turizem Bohinj z roko v roki s svetovno okoljsko ­organizacijo pri izvajanju programov trajnostnega turizma v Alpah

Turizem Bohinj je v letu 2017 začel aktivno sodelovanje s Svetovno organizacijo za naravo – World Wildlife Found (WWF). Skupaj delujejo v okviru izvajanja programov Alpske konvencije, Mednarodnega festi­ vala alpskega cvetja in Festivala muharjenja v Bohinju. Varovanje narave je povsod po svetu po eni strani domena državnih in mednarodnih ureditev, hkrati pa se z varovanjem narave ukvarjajo mnoge nevladne organizacije na lokalni, državni in prav tako na med­ narodni ravni. In tu se srečamo z Worl Wildlife Found – WWF, danes poimenovan Svetovna organizacija za naravo. Programski urad WWF Adria deluje za dobro narave in ljudi na področju varovanja narave, trajnostnega upravljanja naravnih virov ter klimatskih sprememb in onesnaževanja. Turizem Bohinj skozi svoje programske vsebine in promocijske vzvode aktivno pomaga pri predstavitvi in uveljavitvi nekaterih pro­ gramov WWF. Posebno vredne stične točke vidijo v zavarovanih ob­ močjih – parkih ter pri ohranjanju enkratnih in naravno ohranjenih rek v slovenskem alpskem svetu. S programom Zavarovana območja za naravo in ljudi, ki ga prav tako vodi WWF, pa Turizem Bohinj pomaga pri razpoznavanju dobrobiti, ki jih zavarovana območja prinašajo nara­ vi in ljudem, vključuje deležnike v upravljanje parkov in predvsem kre­ ira modele dobre prakse trajnostnega turizma v zavarovanih območjih. Klemen Langus, direktor Turizma: »Razvoj turističnih produktov v zavarovanih območjih je občutljivo početje, razpeto med potrebo po ekonomskem uspehu (več turistov, več zaslužka) in varovanjem prav tistega, kar največkrat prestavlja vir zaslužka. Prav zato smo se na Tu­ rizmu Bohinj odločili, da je nujno potrebno sodelovanje z različnimi organizacijami in inštitucijami, ki skrbijo za potrebno ravnovesje ozi­ roma uravnoteženost razvoja in varovanja. Veseli smo, da smo v WWF Adria našli novega partnerja in s tem dodatno utrdili jasno zavezanost trajnostnemu razvoju.« Posebej pomemben je WWF-jev program Ohranimo Alpske reke, s katerim se v petih letih, prav v času naslednjega predsedovanja Slove­ nije Alpski konvenciji, načrtuje doseči zavarovanje še naravno ohranje­ nih alpskih rek s pritoki in uveljaviti modele trajnostnega umeščanja objektov za obnovljive vire energije.

Dnevi pohodništva

To leto so pohodniški dnevi v znamenju številnih obletnic. 10. Dnevi pohodništva v Bohinju so počastili 60 let Kravjega bala, 40 let Bohinj­ ske planinske poti, 70 let Gorske reševalne službe Bohinj in 100 let preboja pri Kobaridu. ・

Jesenski utrip v centru ­Triglavskega narodnega parka Majda Odar, TNP

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Čudoviti oktobrski dnevi so bili kot na­ lašč za obisk jesenskega kraljestva Zlato­ roga. Številne šolske delavnice, različne skupine iz Slovenije in tujine ter druge aktivnosti so se odvijale v info mestih TNP in na terenu. V Centru TNP Bohinj smo prisostvovali predavanju Lojza Budkoviča Savska linija – zadnja obrambna linija Soške fronte, med počitnicami

7 pa so bile organizirane tri delavnice za vedoželjno mladež – v organiza­ ciji JZTNP je potekala ustvarjalna lesarska delavnica, Katica Mikelj je pripravila okusno kulinarično delavnico Barvita jesenska kuhinja, v sodelovanju z biotehniško fakul­ teto pa je bila izvedena delavnica Po sledeh medveda (projekt Life Dinalp Bear). Skozi spoznavanje vodnega sveta okoli nas – program Spoznavam ob­ čudujem spoštujem varujem Vodni krog – smo v sodelovanju z Režij­ skim obratom Občine Bohinj mla­ dim Bohinjcem pokazali, kako čista voda pride od zajetja do hišnih pip. Udeleženih je bilo preko 40 sedmo­ šolcev OŠ. Odlično jesensko vreme Cilka Mikelj (Boltarjeva), v dolini Voje in bogato znanje sode­ foto: Peter Skoberne lujočih je botrovalo dnevu, ki je bil namenjen ozaveščanju o pomenu varovanja voda. V novembru pripravljamo tri dogodke, vsi so na poseben način po­ vezani z Bohinjem. Predstavljen bo roman Mete Osredkar, Zločin v Stari Fužini. Odprli bomo razstavo dr. Petra Skoberneta, velikega prijatelja Stare Fužine, ljubiteljskega fotografa in priznanega botanič­ nega strokovnjaka, Fuž'narski portreti. Osvetlili pa bomo tudi pro­ blematiko, ki je neobhodno povezana z našim vsakdanom. Svetlobno onesnaževanje je osrednja tema mednarodnega projekta Night Light – Nočne luči (Interreg). V sodelovanju z BSC Kranj pripravljamo sim­ pozij, ki je v določenih segmentih namenjen tudi najširši javnosti. Bo­ hinj s svojo lego predstavlja območje, kjer je jasno vidno zvezdnato nebo stalnica, hkrati pa intenzivno razvija ustrezno javno razsvetljavo, ki je v prid tako ljudem kot biodiverziteti. Več o vplivu svetlobnega onesnaževanja na človeka in naravo bomo spregovorili s strokovnjaki s področja raziskovanja vpliva svetlobnega onesnaževanja na človekovo zdravje in na naravo. Program simpozija bo potekal v angleškem jeziku. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro.

turizem in gospodars t vo , bohinjsko terem je nastanjena večina junakov, njen neuravnovešeni zalezovalec ... Prav kmalu se izkaže, da večino oseb povezuje dolga zgodovina in da dogodki izpred več deset let morda še vedno krojijo njihova življenja. Treba jim bo priti do dna, če ne prej, takrat, ko se stvari toliko zaostrijo, da vmes posežejo policisti. ・

Odprt razpis za pridobitev ­certifikata Bohinjsko/from Bohinj Turizem Bohinj – Center za kakovost

Na razpis za pridobitev certifikata Bohinjsko/from Bohinj, ki zago­ tavlja geografsko poreklo in visoko kakovost, se lahko prijavite za jedi in pijače, pridelke in kulinarične izdelke, rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja. V postopku pridobitve cer­ tifikata kakovosti je treba prijaviti izdelke na razpis s prijavnico, ki jo dobite na spletni strani ali v pisarni Turizma Bohinj. Rok za prijavo je 24. november 2017. Vabimo vas, da še pred prijavo kontaktirate Center za kakovost (040 229 079 – Jana Vilman Proje), kjer vam bodo priskočili na pomoč pri prijavi ter pripravi oznak in embalaže za izdelke. ・

Dogodki v novembru: Petek, 10. novembra ob 19.00: Zločin v Stari Fužini – pogovor s pisateljico Meto Osredkar (pogovor bo vodil Jure Sodja), literarni večer bo obogaten s kulturnim programom KD Bohinj.

Torek, 21. novembra od 9.00 do 19.00: Night Light – Nočne luči: vpliv svetlobnega onesnaževanja na človekovo zdravje, ugodno stanje biodiverzitete ter na opazovanje nočnega neba. Podroben program bo po 1. novembru objavljen na spletnih straneh www.tnp.si in www.bohinj.si (projekt Night Light/Interreg Europe).

Petek, 24. novembra ob 19.00: Odprtje fotografske razstave Petra Skoberneta »Fuž'narski portreti« s pogovorom in obujanjem spominov. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen­ tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kop­ rivniku v pisarni KS Koprivnik -Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po telefonski številki 04 5780 200. Več o romanu Zločin v Stari Fužini: Zločin v Stari Fužini je drugi detektivski roman Mete Osredkar. Kronološko in v duhu sledi avtoriči­ nemu prvencu Umor v Šmihelski vasi; še vedno se giblje med grotesko, parodijo in zajedljivostjo, v ospredje pa zopet postavi humor. Trojica, ki smo jo spoznali že v prvem romanu; inšpektor Bojan Kos, policist Simon Kovačič in psiholog Edi Čeh, se med počitnikovanjem ob Bohinj­ skem jezeru znajde sredi druščine športnih navdušencev, ki se priprav­ lja na zahtevno tekmovanje v triatlonu. Med njimi so lokalna legenda in ekstremna športnica, trojica mladih in nezrelih francoskih kajaka­ šev, pravi slovenski hribovec, spogledljiva hči lastnikov penziona, v ka­

Bohinjski sir in med navdušila v Rok za oddajo prija Avstriji Turizem Bohinj – Center za kakovost

Bohinj in visokokakovostne izdelke, nagrajene s certifikatom Bohinj­ sko/from Bohinj, smo predstavili tudi našim sosedom čez mejo. Sprejeli smo prijazno povabilo na 26. zdraviliški dan v samostan Wernberg (26. Wernberger Gesundheitstage im Kloster Wernberg). Tam so se predstavili sirarna Pr Prangarčk s siri, jogurtom, jogurto­ vimi strjenkami in suhimi salamami, Bohinjska sirarna z mohantom in čebelarstvo Cerkovnik z bohinjskim gozdnim medom.

bohinjsko , iz na ših kr a je v Kljub temu da gre za manjši lo­ kalni dogodek, je bil dobro obiskan. Samostan Wernberg je s podporo Javne pobude za Wernberg postal središče lokalnega povezovanja in primer dobre prakse sobivanja. V samostanu se nahajajo vrtec, dom za ostarele, hotel, restavracija, kon­ ferenčna dvorana, prodajalna lokal­ nih izdelkov in izdelkov iz samosta­ na. Izvajajo tudi mnogo programov, povezanih z alternativnimi tehnika­ mi in duhovnim zdravjem, in prire­ jajo tečaje, delavnice in koncerte. Navduši pa tudi pokrajina, kamor je umeščen, zato ga velja obiskati. ・

8

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Ob 70-letnici Gorske ­reševalne službe Bohinj – pogovor z ­Janezom Rozmanom Katarina Košnik

Gorska reševalna služba letos beleži 70-letnico delovanja, razstavo ste si že lahko ogledali v Muzeju Tomaža Godca. So v pripravi zbornika, v katerem bodo predstavili svoje delo in svojo preteklost. V sodelovanju z osnovno šolo teče natečaj ob 70-let­ nici gorske reševalne službe za pisne naloge in likovne izdelke. Osrednja prireditev ob 70-letnici društva GRS Bohinj pa bo 1. decembra ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Ob okrogli obletnici v naslednjih vrsticah pogovor s predsednikom društva GRS Bohinj Janezom Rozmanom. Letos praznujete 70 let, ampak to ni začetek gorskega reševanja v Bohinju? Res je. 70 let delujemo organizirano, v obliki, kot jo poznamo danes. Zgodovina reševanja v Bohinju pa res sega še dlje nazaj. Že leta 1822 so vodniki s Triglava v dolino prinesli truplo ponesrečenega Antona Korošca, ki ga je zadela strela. To pa je tudi eno prvih zabeleženih or­ ganiziranih reševanj v Srednji Evropi. Tako da je zgodovina reševanja v Bohinju kar dolga.

70 let pa organizirano, kako ste organizirani? Približno 60 let smo delovali v okviru Planinskega društva Srednja vas, zadnjih 12 let pa delujemo v samostojnem društvu Gorske reše­ valne službe Bohinj. Vključeni smo v Gorsko reševalno zvezo Slovenije, ki šteje 17 članic. Pokrivamo območje občine Bohinj, ki obsega preko 300 kvadratnih kilometrov površine.

Koliko članov in reševalcev šteje vaša GRS? Društvo šteje 51 članov, od tega je 38 članov aktivnih. Aktivnih tako, da sodelujejo pri reševanjih, preventivnih akcijah, izobraževanjih, de­ žuranjih na športnih prireditvah v gorskem svetu. Med temi člani ima­ mo gorske reševalce, usposobljene po svojih specialnostih, štiri reše­ valce letalce, celo enega inštruktorja. Ti so usposobljeni za reševanje s helikopterjem. Imamo inštruktorje, ki skrbijo za usposabljanje članstva in vodenje intervencij. Imamo tudi tri zdravnike, kar za okolje, kot je Bohinj, ni zanemarljiv podatek. Imamo tri vodnike reševalnih psov, ki so usposobljeni za reševanje izpod snežnih plazov. Verjetno mora človek imeti nekaj v sebi, tudi nekaj znanja in sposobnosti, da lahko postane gorski reševalec? Seveda. Najprej mora imeti nekaj predznanja o alpinistični tehniki, ki ga potem nadgrajuje. Je pa tako. Ko postaneš gorski reševalec, si gor­ ski reševalec do konca življenja. V Bohinju je reševanj veliko, opravimo preko 60 reševalnih intervencij na leto, poleg tega je veliko izobraže­ vanja in preventivnih akcij. Tako da umika ni. Biti gorski reševalec je način življenja. In vaša izkušnja? Zakaj ste vi postali gorski reševalec? Imam osebno izkušnjo. V avstrijskih Alpah sem pred dobrimi dvaj­ setimi leti doživel zgodbo s srečnim koncem, ko sem padel v ledeniško razpoko. V tem dogodku sem 'pokuril' veliko sreče in takrat sem se dokončno odločil, da se pridružim gorskim reševalcem.

Iz razstave v Muzeju Tomaža Godca, Vir: Gorenjski muzej

In kako poteka delo reševalca, ko pride do klica na pomoč? V času poletne sezone imamo organizirano dežurstvo. Vsak konec tedna je določena dežurna ekipa, ki lahko takoj posreduje. To je okoli osem reševalcev, drugi pa seveda pridemo na pomoč. Drugače pa smo organizirani po alarmni listi, imamo vrstni red aktiviranja. Najprej klic na 112 na regijskem centru za obveščanju v Kranju, ta naprej pokliče mene ali mojega namestnika in potem se naprej odločimo za način reševanja. V vsakem primeru gremo v akcijo klasičnega reševanja, če se le da, pa aktiviramo tudi helikopter, ki je hitrejši. V vsakem primeru pa gremo takoj na pomoč. Jesenski čas je bil vedno najbolj zanimiv za pohodnike, vendar je turizem v porastu in tudi obisk gora je verjetno vse večji, s tem pa seveda verjetno tudi za vas največ dela? Zadnja leta tudi statistika kaže, da so najbolj pogoste intervencije v poletnem času: junija, julija in avgusta. Takrat je včasih tudi po 20 intervencij na mesec. Včasih posredujem tudi do trikrat ali štirikrat v enem dnevu.

Kateri so najpogostejši razlogi za intervencijo? Bohinj je po terenu raznolik, nimamo pa nekih plezalnih sten ali lo­ kacij, kjer bi se odvijala kakšna alpinistična dejavnost. Najpogosteje so tako klici zaradi bolezni ali poškodbe. Velikokrat pa je razlog tudi ne­ poznavanje terena, ko iščemo izgubljene, ki se ne znajdejo na terenu, ker se na pot niso dobro pripravili. Te gremo iskat ali pa jih po telefonu usmerimo v dolino.

Večina reševanj se srečno izteče. Vse pa ne. Je takih veliko? Res je, večina reševanj je uspešnih, marsikakšna pa žal ne. V letoš­ njem letu sta dva taka primera, v naši zgodovini pa smo zabeležili tudi devet smrtnih primerov v eni sezoni. Take stvari so zahtevne, tako za nas reševalce kot za ostale prisotne. Pustijo svoje posledice. Nismo nam­reč ravnodušni in brez čustev. Si kdaj rečete, tega se ne grem več? Pride seveda do situacij, ko se te kakšna zgodba dotakne in si rečeš, da ti tega pa res ni treba. Ampak so to misli za kratek čas. Skozi pogo­ vore in analize s kolegi potem gre naprej. Pusti pa vsak primer svojo sled. Smo vendarle le ljudje.

Kako je s pridobivanjem novih članov? Načeloma je željo izrazi kandidat. Velik poudarek je pri nas tudi na delu z mladimi. Moram izpostaviti dobro sodelovanje z osnovno šolo dr. Janeza Mencingerja, podmladkom planinskih društev. Z njimi smo stalno v stiku in moram reči, že odkar jaz vodim postajo, sta iz pod­ mladka prišla vsaj dva gorska reševalca.

Velikokrat pride do reševanj zaradi lahkomiselnosti in slabe priprave pohodnika. Je takih primerov veliko? Ja, tudi taki primeri so. Včasih pohodniki tudi predolgo čakajo s kli­ cem na pomoč. Jaz svetujem, da ko zaideš v težave, je bolje, da čim prej pokličeš na pomoč. Pokličeš 112, poveš, kakšna je situacija in kje se nahajaš. Mislim, da je bolje celega človeka pripeljati v dolino, kot pa poškodovanega ali še kaj hujšega. Ni se treba bati številke 112, za to smo tu. Ne sodimo, kakšni so bili razlogi, ne obtožujemo, mi naredimo svoj del in pomagamo. Tako da brez skrbi. Hvala. ・

9

iz na ših kr a je v

40 let Bohinjske planinske poti – Orožnova koča na Planini za ­Liscem 30. septembra 2017 Joža Mihelič

Foto: Joža Mihelič

Povabljen sem bil, da na tem zgodovinskem mestu, pred prvo pla­ ninsko kočo SPD, spregovorim ob 40-letnem jubileju Bohinjske planin­ ske poti. Taka povabila ne prihajajo pogosto, zato se jim ne smeš odre­ či, čeprav ne morem spregovoriti kot ustvarjalec poti, temveč kot sin njenega idejnega ustanovitelja. Ker sem prvič na enem od vaših večjih srečanj, ne morem vedeti, ali je kdo že omenil tudi drugo pomembno obletnico, ki jo praznujemo. Leta 1977 sta se namreč združili alpinis­ tični sekciji Bohinj in Pršivec v sedanji AO Bohinj. Izjemna generacija alpinistov, na vsem svetu je malo takih, ki je zrasla dobesedno iz niča, je povezala do tedaj močno razdvojeni planinski društvi v tvorno, pri­ jateljsko sosedstvo. Gonilna sila je bil nedvomno Marko Šurc, ob njem pa so se v vrh slovenskega alpinizma za vselej uvrstili tudi brata Janko in Franci Arh, Lojz Budkovič in Pavel Odar. Lojz je še danes, pa če se še tako brani tega naziva, osrednja, resnična osebnost bohinjskega planinstva in alpinizma. Leta 1977 je bil moj oče Egon star 63 let. To je starost, pri kate­ ri hribovci največkrat poiščemo razlago za povišan pulz in močnejšo sapo v nespornem dejstvu, da so se hribi nenavadno zvišali in postali bolj strmi. (Naj povem, da namesto besede »gore« zelo rad uporabljam besedo »hribi«. Pri nas doma nismo nikoli šli v gore ali v planine, vselej v hribe. To seveda izgleda nekoliko staromodno ali celo staroselsko, saj Slovenci v tem delu Evrope edini uporabljamo besedo »hrib« za vzpetino, pač pa se »hrib« kot »krib« pojavlja v jeziku Valižanov, ki so na precej oddaljenem otoku neposredni potomci Keltov.) Če se zdaj vrnem k višjim in bolj strmim hribom mojega očeta, se moram spom­ niti še na svojega učitelja in vzornika, izjemnega zgornjesavskega al­ pinista Uroša Župančiča, ki je nekoč dejal: »Kaj bi midva s prijateljem Vodebom takrat, ko so stene in zasnežene grape naenkrat postale bolj strme in visoke, če bi ne bilo najine PP« (Planica–Pokljuka). In tako se sprašujem, kaj bi moj oče in njegov dobri prijatelj Slavko Budkovič brez svoje BPP, kajti trdno sem prepričan, da je bil gospod Budkovič tihi, neimenovani soustanovitelj te poti. V navedbah o BPP beremo, da je posvečena štirim srčnim možem, kakor nekoliko osladno radi rečemo prvim osvajalcem Triglava (ker imamo pač Slovenci radi kič), ki bodo imeli okroglo obletnico legendar­ nega vzpona prihodnje leto. To se lepo bere in daje Bohinjski planinski poti dodaten lesk ter veljavo, vendar sem prepričan, pa naj to ostane tukaj med nami, da v resnici ni čisto tako. Pot je kot zamisel zagoto­ vo nastala v maniri spomina na slehernega posameznika iz enkratne, izjemne hribovske druščine, ki je nastala, ker je bila ljubezen do gora, ki sta jo gojila gospod Slavko in moj oče, močno nalezljiva. Druščina je bila enkratna, ker so jo sestavljali sami izjemni ljudje (Janez Ložan, Stanko Perše, Franci Lavdan, Martin in Janez Štokala in drugi, pred­ vsem mlajši, ki so jim sledili.) Društvo, ki so ga skupaj uradno ustanovi­ li, zato še danes izžareva njihov zanos in popolno predanost veličastju gorske podobe Bohinja, ki se prepleta z zgodovino in bitjem njegovih prebivalcev.

Vezne poti, kot je BPP, imajo v času, ko tudi v hribih razpadajo nek­ danje etične norme, v katerih se je nekoč dalo občutiti nekaj nujne bogaboječnosti v spoštovanju, izrazit vzgojni pomen. Potrebne so tudi zaradi možnosti usmerjanja obiskovalcev naših višin in kot motiv tis­ tim, katerih cilji še niso povsem izdelani. Udejanjenja poti so se seveda lotili oni iz mlajše generacije, le za finančni del je še vedno neutrudno skrbel gospod Slavko Budkovič, za promocijo pa prof. France Mazi iz stare generacije. Tomaž Budkovič je kot geolog in odličen poznavalec prispeval zemljevid in besedilo, ozna­ čevanje, oznake kontrolnih točk, dnevnike in izpolnjevanje pa so vodili Janko Lapajne, Zdravko Sodja, Janez Čuden. Več od tega ne vem, zato naj mi oprostijo vsi tisti, ki jih nisem omenil. Prepričan sem, da bodo danes tukaj še omenjeni. Po tem uvodu pa želim predstaviti predvsem duh in dih časa pred štiridesetimi leti, tako, kakor ga je doživljal moj oče. Stanovali smo v stavbi osnovne šole v bistriški Spodnji vasi, najbližji sosedje pa so bili Pukovnikovi, Marodnovi, Konjarjevi, Rodarjevi in seveda Budkovičevi. Pukovnikovemu očku Petru je izpod košatih belih brkov vselej vise­ la čedra, pri Marodnovih smo sleherni dan skozi mnoga leta jemali po tri litre mleka, pri Konjarjevih sem našel svoj drugi dom v varstvu in zavetju izjemne mame Mince, pri Rodarjevih so bile narejene naše prve in za vselej najboljše smuči, pri Budkovičevih je oče našel svojega najboljšega prijatelja. Morda vse, o čemer bom govoril, ni čisto res. O tem boste sodili sami, prava, neizbrisna resnica pa se nahaja v polnih kaščah bohinjske hribovske minulosti, ne preteklosti. V polnih kaščah minulosti so shranjena dela, ki smo jih opravili, ljubezni, ki smo jih lju­ bili, trpljenje, ki smo ga dostojanstveno prenašali. O pozitivnem duhu tedanjega časa govori tudi dejstvo, da ni bilo med vsemi omenjenimi sosedi v tistem času niti najmanjšega spora, pač pa izjemno sobivanje. Sosedstvo z gospodom Budkovičem je imelo za mojega očeta velik pomen. Oba sta bila introvertirana, vase usmerjena, zato so se v njunih notranjostih dogajale zanimive reči, ki sta jih prav lepo prenašala na svet okoli sebe. Moj oče je bil, denimo, odličen astronom. V mehanični delavnici v tedanjem Impeksu so mu vselej prijazno priskočili na po­ moč pri izdelavi mehanskih delov njegovih doma narejenih teleskopov in na šolskem vrtu se je v takrat še temnih nočeh nabirala vrsta čaka­ jočih vaščanov za pogled na Luno. Gospod Slavko pa se je za razliko od oddaljenih nebesnih teles zanimal za mater Zemljo pod nogami, kot odličen amaterski geolog. Želel je študirati geologijo, toda moral je prevzeti trgovino za očetom. Zato pa je celo življenje bogatil izjem­ no zbirko mineralov ter svojo ljubezen prenesel na sina Tomaža, ki je postal odličen geolog, zagotovo med desetimi najboljšimi v Sloveniji. Gospod Slavko pa je imel še eno ljubezen, zgodovino. Sistematično je zbiral dokumentarno in materialno gradivo za bohinjsko zgodovino, ki jo je za njim v knjigah o Bohinju pred, med in po prvi svetovni vojni napisal sin Tomaž, izročilo pa sedaj z veliko uspeha nadaljuje mlajši Lojz. Kakor gospoda Slavka zgodovina, je mojega očeta na kulturnem področju privlačila glasba. Po učiteljišču je želel študirati violino, pa ni bilo denarja, saj je bil vojna sirota. Moja nona Angela je bila izjemna ženska, da ga je kot mala šivilja pospremila do konca ljubljanskega učiteljišča. Bohinj se še spominja njegovih tamburaških zborov, nihče pa ne ve, da je mnogokrat pozno v noč pri gramofonu poslušal glasbo Čajkovskega, Beethovna, Mahlerja ... In kakor pri gospodu Budkoviču

Foto: Joža Mihelič

10

iz na ših kr a je v geologija, se je pri mojem očetu želja po študiju violine udejanjila v mojem blagopokojnem bratu Tinetu. Obema, Slavku in Egonu, pa je bila skupna neizmerljiva ljubezen do gorskega sveta, domačega in tistega onkraj bohinjskih meja. Ob pros­ tem času sta skupaj zahajala v gore in prepričan sem, da danes povsem natančno občutim, kako je to bilo, kajti s Slavkovim prvorojencem To­ mažem, ki mu je bil na las podoben, imava za seboj izjemno prijateljsko in hribovsko preteklost, ki je do vrha napolnila najine kašče minulosti, ki je seveda tudi eden od načinov bivanja, morda najbolj zanesljiv med njimi, kajti kar si doživel, ti ne more vzeti nobena moč. Viktor Frankl, eden največjih filozofov in humanistov tega sveta, du­ najski žid, ki je preživel taborišče smrti, alpinist v pozna leta življenja, je zapisal, da ga je v alpinizem pritegnila kljubovalna moč duha do lastne šibkosti. Boljšega razloga za vstop v svet alpinizma ne morem najti, kajti alpinizem, posebno klasični, ki ne bo nikoli umrl, ker je os­ nova vsem oblikam dejavnosti v brezpotju, je pot do samega sebe. BPP odlikujejo plezalni detajli, ki so natančno tisto, v kar so se v zgodnjih začetkih svojega delovanja namenili moj oče in njegova izjemna druš­ čina. Bili so enkratni v svoji romantiki in hkratni možatosti, v zanosu in skromnosti, v najžlahtnejšem prijateljstvu in skupnih hribovskih dosežkih, ki se jih da oceniti s strogimi, visoko postavljenimi merili alpinizma. BPP je njihova velika prvenstvena smer.・

50 let Bohinjske smeri v Steni Joža Mihelič

dom. Tine potegne iz žepa list papirja in svinčnik ter z izjemnim, v glasbi izurjenim spominom, detajl za detaj­ lom napiše opis plezalne smeri, ki sva jo pravkar dokončala. Nazadnje pod zgornji rob pomečkanega papirja na­ piše naslov. Bohinjska! Nova plezalna smer je morda zad­ nja prava »klasika«, ki jo je bilo moč speljati v Steni. Dobila je ime po doli­ ni, ki je postala najin dom, ko sta naju mati in oče presadila vanjo. Že petde­ set let stoji tam, s tem imenom v elitni družbi Slovenske, Nemške, Bavarske, Gorenjske, Tržaške, Ljubljanske in še katere legendarne smeri, s katerimi so prvi plezalci poudarili svojo isto­ vetnost in pripadnost svojim krajem Foto: Joža Mihelič in jih tako imenovali. V Steni vseh slovenskih sten! Mnogo, premnogo plezalnih smeri je ostalo za nama v »iskanju ne­ koristnega«, tudi prvenstvenih. Toda »Bohinjska« ostaja za vselej naj­ bolj zaželena, da jo poboža pogled, da se vrne spomin. Op.: Bohinjska smer je bila prvič vpisana in opisana v plezalnem vod­ niku PLEZALNI VZPONI, Vzhodne Julijske Alpe iz leta 1970. V knjigi »Klic gora« jo avtor, Tine Mihelič, opisuje v poglavju Prvenstvene smeri, pod naslovom Bohinjca v Steni. Smer je že v letu nastanka doživela ne­ kaj ponovitev in se kasneje uveljavila kot »klasika«. Ponavljavci hvalijo odlično skalo ter težavnost, v kateri uživajo tudi vrhunski alpinisti. ・

Proslava ob mednarodnem ­prazniku starejših nas je ­popeljala v sončen mesec oktober Olga P. Gorišek, DU Bohinjska Bistrica

Foto: Joža Mihelič

Leto zanimivih obletnic! V soboto, zadnjega septembrskega dne, se je pred Orožnovo kočo pod Črno prstjo zbrala zanimiva hribovska druščina. Lep dan je, v barvah jeseni. Kulturni dogodek, ki je družno nastal, prija vsem zbranim. Zaživi spomin na zdaj že uhojeno Bohinjsko planinsko pot izpred štiridesetih let, na mladeniče, ki so se z lastnimi vzgibi povzpeli v slovenski alpinistični vrh, in na može, ki so sedanje planinsko društvo ustvarili. V tvornem nasledstvu ostaja spomin nanje, na Bohinjsko in na mnoge druge minule poti. Veselo si stiskamo roke in se veselimo lepega dne. Daleč izza Triglava vabi osamljen spomin, ki ga hranim zase. Dva dni kasneje, 2. oktobra, me prvo jutranje sonce najde visoko nad sedlom Luknja. Na nahrbtniku imam privezan majhen šopek z doma­ čega vrta. Kozorogi, tršati samci s težkim rogovjem, se grejejo na por­ javelih travah pod vršnim skalovjem Pihavca, kjer se je zgodnji sneg že stalil. Le malo se zganejo, ko grem mimo. Pri spominski plošči je vse mirno, kot da se je ustavil čas. Novi sneg sega visoko, da se cvetje, ki ga zasadim vanj, skoraj dotakne svetle kovine. V ploščo je vrezan spomin na minule dni. Zadnji sem iz družine, ki je onstran Triglava, v Bohinju pustila za seboj prepoznavno sled. Veliko let smo živeli z ljudmi te doline in z njenimi gorami. V globokem, jesenskem mrču ležijo Vrata, za hladnimi, vlažnimi sencami prepadi Cmira in Triglava. Onstran Luknje zamišljeni bdijo nad Trento korenjaški Kanjavec, sfinga Vršaca in dolgo ostenje Lepega Špičja. Na posušenih travah sedim v družbi z njim, čigar ime je vrezano na plošči. V minulosti bitja sva davnega leta 1967 skupaj zarisala navidez­ no črto prek zahodnega dela mogočne Stene, ki stoji od nekdaj, tukaj, pred nama. Bilo je sredi poletja, konec meseca julija. Po vrnitvi z gore sva sedla na gladko skalno ploščo pod Steno in jo ponovno premerila s pogle­

Tudi letošnje leto se je naša skupina skupaj z našimi folkloristi udeležila Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal konec septembra v Cankarjevem domu. Nastop naših folkloristov na tem fes­tivalu je nepogrešljiv. Ogledali so si nastope drugih društev in vso ponudbo, namenjeno starejšim, ki jo razni ponudniki pripravijo v času festivala. Od tam so se odpravili na ogled Nordijskega centra v Planici. Mnogi so se povzpeli s sedežnico na vrh skakalnice, drugi so si ogledali trening skakalcev. Lep in prijeten dan so zaključili s poznim kosilom v Lovskem domu v Završnici. V nedeljo, 1. oktobra 2016, smo praznovali mednarodni dan sta­ rejših. Proslavo smo pripravili v sodelovanju z Občino Bohinj. Kulturni program so pripravili otroci iz vrtca, najmlajše plesalke iz Plesalni­ ce Bohinj, recitacije pa so pripravili člani Društva mladih Bohinj, na proslavi je sodelovala tudi naša folklorna skupina. Tudi letos so bila na proslavi podeljena priznanja občine Bohinj najbolj zaslužnim članom društev: Društva Invalid Bohinj, Rdečega križa in DU Bohinjska Bistri­ ca. Iz našega društva so priznanje prejeli: dolgoletna aktivna člana, poverjenika Radko Gartnar iz Nomenja in Marija Zupan s Koprivnika, ter naš član in požrtvovalni delavec ob obnovi doma Ivan Dobrinjanin - Ivica.

Nagrajenci s predsednikom in podžupanom, foto: Roman Pekovec

11

iz na ših kr a je v

V četrtek 12. oktobra 2017 se je poln avtobus naših članov odpravil na izlet Doberdob–Oglej. Pot jih je vodila do Ljubljane, preko Vipavske doline na malico. Naprej proti Novi Gorici in Palmanovi do Gonarsa, kjer so si ogledali spominsko obeležje nekdanjega koncentracijskega taborišča, kamor so Italijani med drugo svetovno vojno pošiljali v smrt naše rojake. Nato naprej do nekoč mogočnega krščanskega svetišča – Ogleja (Aquileia). Mesto je cvetelo že v rimskih časih, v 4. stol. pa je postalo središče krščanske vere in sedež škofije, kamor so spadali tudi številni naši kraji. Ogledali so si mogočno baziliko, ki slovi po staro­ krščanskih mozaikih in baptisteriju. Mesto ima tudi arheološki muzej, ostanek rimskega foruma, sledove rimskega pristanišča na Nadiži ... Za konec so si ogledali še Doberdob. Po ogledu povratek proti Sloveniji na pozno kosilo. In nato vrnitev domov. Foto: Janez Pikon

Skupinska slika pred baziliko v Ogleju, foto: Stanko Ažman

Folklorna skupina našega društva je v nedeljo, 15. 10., sodelovala pri potopu vina Bohinjca v Bohinjsko jezero. Razpored aktivnosti v mesecu novembru 2017: 7. novembra 2017 – šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu. 10. novembra 2017 – martinovanje v Biotermah, ogled muzeja in mlina na veter v Stari Gori. 15. novembra 2017 – turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici. 17. novembra 2017 – praznik kakijev v Strunjanu, odhod v ­Krkavče,ogled oljarne, možnost nakupa olivnega olja. O točnem odhodu in bolj podrobnem programu martinovanja in praznika kakijev boste obveščeni ob prijavi pri poverjenikih ali v času uradnih ur v pisarni društva . URNIK TELOVADBE: • v Bohinjski Bistrici – v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi – v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 18. uri, • na Kamnjah – v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 17.30, • na Nemškem Rovtu – v prostoru gasilskega doma vsak ­PONEDELJEK ob 19. uri. Ugodnosti v Vodnem parku Bohinj še vedno veljata, s člansko iz­ kaznico imate popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Izkoristite ju! Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše urad­ ne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

V mesecu oktobru smo začeli z redno tedensko telovadbo, ki poteka vsak torek od 17. do 18. ure v Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja. Telovadbo vodi fizioterapevtka Bernarda Markelj. Srede smo namenili vodni aerobiki v Vodnem parku v Bohinjski Bi­ strici. Ob četrtkih ste vabljeni, da se pridružite pri igranju bovlinga. Vsak petek potekajo v Društvenem domu v Bohinjski Bistrici delav­ nice od 16. do 18. ure, na katere ste prav tako vabljeni, da se nam pridružite v čim večjem številu. Že sedaj pa vas vabimo na gledališko prestavo, ki jo bo za nas pri­ pravilo Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah, in sicer 6. 12. ob 19. uri. Za člane društva je ogled predstave 5 evrov, za vse ostale, ki bi si tudi želeli ogledati predstavo, pa je cena 10 evrov. Gre za komedijo Najlepše, najboljše in najbolj slečene. Zaradi organizacije prosimo, da se za predstavo čim prej prijavite na telefonsko številko 031 624 803 –Francka ali 041 872 817 – Marija. Rezervacije za Izolo v letu 2018 bomo začeli zbirati v mesecu no­ vembru. Letovanje boste lahko obročno plačevali mesečno, zadnji ob­ rok pa mora biti poravnan v mesecu juliju. Rezerviran termin je od sre­ de, 29. 8., do 5. 9. 2018 v Hotelu Delfin Izola. Rezervacije sprejemamo v pisarni društva vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. ・

Društveni izlet v manj znane ­slovenske kraje TD Bohinj

V soboto, 14. 10., smo se člani TD Bohinj odpravili na vsakoletni društveni izlet do meje s Hrvaško, po poteh zaprtega območja in med­ vedov. Kot vsako leto smo se na pot odpravili z dvema polnima avto­ busoma. Tokrat tudi z dobrimi obeti za lepo vreme, kar se je na koncu izkazalo za resnico. Naš prvi cilj je bilo mesto Kočevje, kjer smo najprej v gostišču, ob katerem imajo medvede, konje in papige, pojedli dobro obaro z žganci. Dobro okrepčani smo pot nadaljevali v center Kočevja, kjer sta nas vodnika Uroš in Alenka začela navduševati s svojim zna­ njem in pripadnostjo. V Kočevju smo se ustavili pri župnijski cerkvi sv. Jerneja in v njej ter v parku Deklice s piščalko izvedeli še marsikaj zanimivega. Iz ­Kočevja

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, tajnica DIB

23. septembra smo se odpravili na izlet na Großglockner. Vožnja skozi Karavanke mimo Špitala, po dolini reke Moll, do idilične vasice Heiligenblut. Po prihodu krajši sprehod po vasici in ogled ene izmed najlepših gotskih cerkva v Avstriji, cerkve sv. Vincenca. Heiligenblut je začetna točka pano­ ramske ceste Großglockner Hochalpenstraße, po kateri smo se peljali z av­ tobusom do razgledne ploščadi Kaiser Franz Jozef Höhe, od koder je čudovit razgled na najvišji avstrijski vrh, Veliki Klek. Postanek smo naredili še ob jezeru Zell am see in zaključili z dobro hrano v Gostišču Ejga na Jesenicah.

Iz Kočevja, foto: Maja Smukavec

12

iz na ših kr a je v smo se ob stalni pripovedi vodnikov o neverjetnih zgodbah peljali mimo Gotenice do Kočevske Reke. Naše izhodišče je bilo v novozgra­ jeni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Tam se nismo mogli načuditi dejstvom, kako zaprto je bilo območje in koliko cerkva so porušili v tem času. Ob cerkvici stoji najdebelejši oreh v Sloveniji, ki je star več kot 400 let. Kar nekako pretreseni nad dejstvi in začudeni nad zgodbami o zaprtosti območja smo pot nadaljevali proti Kolpi, točneje proti Osilnici. Na poti smo si ogledali kovačijo in izredno lepo razgledno točko ob cerkvici sv. Ane, kjer smo ponovili tudi zgodbo o Petru Klepcu. Veseli smo prispeli do hotela Kovač, kjer so nas lepo in dobro postregli in kaj hitro je prišel čas odhoda proti domu. Po odzivih so­ deč smo se imeli lepo, obiskali smo nadvse zanimive in za marsikoga povsem neznane slovenske kraje. Ugotovili smo, da so nekje še bolj na robu, še bolj na koncu sveta, kot mi včasih pravimo Ukancu. Pa kljub temu se tudi tam borijo za turizem in so tudi uspešni pri svojem delu. Verjamemo, da se bo v ta lepi del Slovenije še marsikdo rad odpravil na izlet. Mi pa že načrtujemo naslednjega, ki bo oktobra 2018. ・

Dan odprtih vrat PGD Bohinjska Bistrica PGD Bohinjska Bistrica

V soboto, 21. 10. 2017 smo izvedli dan odprtih vrat v okviru ak­ tivnosti meseca požarne varnosti. Vsem obiskovalcem smo na ogled postavili vsa naša vozila in opremo. Predstavili smo risbe naših naj­ mlajših članov z njihove ekskurzije v Novo Gorico. Od občanov pa smo na redni servis sprejemali gasilnike.

Bohinjski borci na proslavi v ­Dobrniču

Božena Kokalj, ZB za ohranjanje vrednot NOB KO ­Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv KO Bohinjska Bistrica

V nedeljo, 15. oktobra 2017, se je skupina članov društva za ohra­ njanje vrednot NOB odpeljala na Dolenjsko, v Dobrnič. Na poti smo pobrali še nekaj članov drugih gorenjskih krajevnih organizacij, tako smo bili kar pisana druščina Bohinjci, Blejci, Gorjanci, Jeseničani in Ra­ dovljičani. Ker je bilo še zjutraj, beseda še ni najbolj tekla. Napotili smo se do Žužemberka, kjer smo popili kavico in si ogledali vaško jedro. Ker se je obetal lep sončen dan, smo kmalu krenili proti Dobrniču. Prispeli smo dovolj zgodaj, da smo si pogledali spominsko sobo in spomenik padlemu heroju Jožetu Slavku - Silvu. Spominska soba 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v kulturnem domu v Dobrniču približa obiskovalcem podobo težke­ ga časa, v katerem je potekal kongres – edinstven v takratni Evropi. V času druge svetovne vojne je po okupaciji Slovenije (1941) sledila prvemu cilju Osvobodilne fronte, neizprosnemu boju proti okupator­ ju. V NOB (1941–1945) so se množično vključile tudi ženske, ki so opravljale pomembne naloge zlasti v zaledju kot politične aktivistke, kurirke, obveščevalke, učiteljice v partizanskih šolah, kot organizator­ ke zbiranja pomoči za partizansko vojsko, vključno z zagotavljanjem hrane. Kot partizanke so ženske predstavljale okoli 4 odstotke vseh partizanskih borcev. Pomembno spodbujevalno in povezovalno vlogo je v NOB v Sloveniji odigrala protifašistična ženska zveza, katere usta­ novni kongres je potekal v Dobrniču sredi hude vojne vihre. Kongres, ki ga je pozdravil tudi predstavnik anglo-ameriške misije, major Willi­ am Jones, je zasedal od sobote, 16. oktobra zvečer, do (okoli) tretje ure zjutraj v ponedeljek, 18. oktobra 1943 v kulturnem domu. Delegatke za kongres so bile izvoljene v vseh delih Slovenije ter v vseh vojaških enotah, v katerih so delovale ženske. Zaradi izjemno težkih vojnih razmer se delegatkam s Primorske in Gorenjske ni posrečilo priti na kongres, s Štajerske pa sta prišli le dve. Prva predsednica Slovenske protifašistične ženske zveze je bila Angela Ocepek, prva sekretarka pa Mara Rupena. Vseh udeleženk je bilo 180. Po proslavi, v čudovitem sončnem vremenu, smo se odpravili do­ mov. Polni vtisov smo se vračali na Gorenjsko! Vir podatkov: letak Turističnega društva Dobrnič ・

Foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica

Predstavitev uporabe defibrilatorja

Pred dnevi je v slovenskih medijih krožil posnetek, ki so ga pripravili študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer so s skrito ka­ mero na ljubljanskih ulicah prikazali, da so le redki pripravljeni poma­ gati bližnjemu v srčnem zastoju. Človek je negiben ležal na tleh, ljudje pa so brezbrižno hodili mimo ... Velikokrat se Bohinjci primerjamo z Ljubljano in opevamo, kako smo na »vasi« drugačni ... Pa na žalost ni bistvene razlike, kar kaže skromna udeležba na predstavitvi uporabe defibrilatorja, ki je potekala 21. 10. 2017 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma na Bohinjski Bistrici. Verjetnost, da bo nastopila potreba po uporabi defibrilatorja, je prav v krogu naših (vaših) najožjih družinskih članov in sosedov. Kljub temu so le redki prebivalci Bohinjske Bistrice in Raven spoznali, kako ključno je pozna­ vanje pravilnih postopkov, da se lahko reši življenje naših najbližjih. Udeleženci so med drugim spoznali, da če ni pomoč nudena takoj, je v roku 5 minut že vse prepozno, koliko v nočnem času traja pot reševal­ nega vozila z Bleda, pa ni treba razlagati. Za čudovito predstavitev se zahvaljujemo članom Območnega zdru­ ženja Rdečega križa Radovljica, Živi Ozmec in Robiju Jensterletu ter vsem prebivalcem, ki so vseeno spoznali pomembnost poznavanja uporabe defibrilatorja ter s tem zagotovili sebi in bližnjim večjo mož­ nost preživetja ob nenadnem srčnem zastoju. ・

Predstavitve postopkov oživljanja Živa Ozmec, RKS – OZ Radovljica

V sklopu evropskega dneva oživljanja, ki je bil letos 16. oktobra, smo bolničarji RKS – OZ Radovljica skupaj s PGD Nomenj, PGD Bohinjska Bistrica, PGD Savica - Polje in PGD Nemški Rovt po vaseh v Bohinju predstavljali temeljne postopke oživljanja in uporabo AED-ja. Občina Bohinj je kupila in namestila že kar nekaj defibrilatorjev (AED-jev) po Bohinju, a vendar k učinkovitemu oživljanju najbolj pripomore znanje temeljnih postopkov oživljanja, zato smo se z veseljem odzvali vabilu po­ džupana g. Jožeta Sodje in v dogovoru z bohinjskimi PGD-ji organizirali predstavitve. Predstavitve bomo konec oktobra imeli še na Koprivniku ter v novembru na Bohinjski Češnjici, sigurno pa še v kakšnem kraju. Vabljeni vsi, ki se naših brezplač­ nih predstavitev še niste udeleži­ li. Na žalost nikoli ne vemo, kdaj bomo znanje temeljnih postopkov oživljanja zares potrebovali. Zna­ nje temeljnih postopkov oživljanja boste lahko vsako leto obnavljali na naših predstavit­vah v Bohinju, lokacije in termine bomo vnaprej Foto: arhiv RKS – OZ Radovljica objavljali. ・

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 3. november 2017

VSEBINA 13. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE BOHINJ 14. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ

13. Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestni Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 23. redni seji, 18. oktobra 2017 sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE BOHINJ 1. člen V četrtemu členu Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) (v nadaljevanju Statut) se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Občina Bohinj varuje koristi in interese svojih prebivalcev – občanov na svojem območju.« Dosedanji drugi, tretji in četrti postanejo tretji, četrti in peti odstavek. 2. člen V Statutu se drugi odstavek 5. člena spremeni tako, da se glasi: »(2)Občina odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.« 3. člen Sedmi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(7)Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Bohinj, v notranjem krogu pa naziv organa občine - Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. Velikost, uporabo, in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.« Črta se osmi odstavek 6. člena. 4. člen Statutu se doda nov, 6.a člen: »Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.« 5. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe v skladu z zakonom.« 6. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.« 7. člen Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z objavo gradiv za seje občinskega sveta in drugih dokumentov splošnega pomena, ki so določeni z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine.«

Peti odstavek 15. člena se črta.

Številka 7 8. člen

9. člen 5. alineja drugega odstavka 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupna interesna združenja, združenja občin, skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,« 12. alineja drugega odstavka 17. člena se črta. 10. člen Drugi, tretji in četrti odstavek 18. člena se črtajo. 11. člen Besedilo prvega odstavka 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če zakon določa drugačno večino.« 12. člen 23. člen ter peti odstavek 27. člena se črtata. 13. člen Četrti odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4)V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.« 38. člen se črta.

14. člen

15. člen Besedilo četrtega odstavka 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4)Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kate­ri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.« 16. člen Besedilo prvega odstavka 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Nadzorni odbor sprejme letni program dela, s katerim seznani župana in Občinski svet. Letni program dela mora vsebovati nadzor zaključnega računa občine, javnih zavodov katerih edina ustanoviteljica je občina in nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.« 43. člen se črta.

17. člen

18. člen Prvi, drugi in tretji odstavek 44. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »(1) Vsak član nadzornega odbora ima dolžnost preverjanja okoliščin, ki bi ga lahko pripeljale do pristranskosti. Če pride do takih okoliščin, obvesti o tem nadzorni odbor ali predsednika in se izloči sam. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: -- je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunaj­ zakonska skupnost prenehala, -- je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, -- če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3)Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi drug član nadzornega odbora ali nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nad­zornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.«

Številka 7

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

19. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij upo­ rabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. (2) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z objavo končnih poročil o opravljenih nadzorih na spletni strani občine. (3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.« 20. člen Besedilo prvega odstavka 60. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom in odlokom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.« 21. člen 62. člen se spremeni tako, da se glasi: »Z odlokom se opredeli območje, naloge, organe, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevne skupnosti.« 22. člen V 63. členu se v zadnji alineji pika nadomesti z vejico in doda nova alineja: »- lahko dajejo predloge k imenovanju predstavnikov v organe občine, katerih ustanoviteljica je Občina Bohinj.« 23. člen 64. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Naloge krajevnih skupnosti z območja prebivalstva krajevne skupnosti, se nanašajo na: -- urejanje prostora, -- zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, -- gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin, -- upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter -- pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti. (2) Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine.« 24. člen Peti in sedmi odstavek 65. člena se črtata, dosedanji šesti postane peti odstavek. Nov peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5)Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo potrditev in prenehanje mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za mandat člana sveta ožjega dela občine.« 25. člen Prvi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se smiselno uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.« 26. člen Besedilo drugega odstavka 67. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2)Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.« 27. člen 3. alineja prvega odstavka 68. člena se spremeni tako, da se glasi: »- sprejema odločitve o razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti v okviru predpisa občine za izvršitev občinskega proračuna ter drugih občinskih predpisov.« 28. člen Tretji odstavek 70. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3)Število in struktura strokovnih delavcev se opredeli z odlokom iz 62. člena tega statuta. Doda se nov, četrti odstavek: (4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov lahko zagotavlja občinska uprava.« 29. člen 73. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Občina v proračunu zagotavlja sredstva za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti v skladu z zakonom. (2) Sredstva od premoženja, plačil za storitve javnih služb, ki jih zagotavljajo krajev­ ne skupnosti in druga sredstva, kot so prispevki krajanov in donacije, se s proračunom občine namenijo za financiranje njihovih nalog, razen za tekoče odhodke.

Bohinj, 3. november 2017

(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi občina.« 30. člen 75. člen se spremeni tako, da se glasi: »Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.« 31. člen 76. člen ter 5. alineja prvega odstavka 78. člena se črtata. 32. člen Tretji odstavek 79. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3)Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino, ali za njen ožji del na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem ožjem delu.« 33. člen Besedilo drugega odstavka 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2)Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5% odstotkov volivcev, če je zbor sklican za vso občino oziroma najmanj 20% odstotkov volivcev, če je zbor sklican za območje krajev­ ne skupnosti ali posameznega naselja. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.« 6. alineja 97. člena se črta.

34. člen

35. člen Besedilo prvega odstavka 101. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.« 36. člen Četrti odstavek 103. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4)Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon.« Tretji odstavek 119. člena se črta.

37. člen

38. člen 126. člen se spremeni tako, da se glasi: »S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino opredeljenih navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.« 39. člen Besedilo prvega odstavka 131. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine - Uradnem vestniku Občine Bohinj in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.« 40. člen V petem odstavku 1. člena ter v 3. členu se beseda »spremeni« zamenja s »spremenijo«. V prvem odstavku 2. člena se beseda »občina« napiše z veliko začetnico. V drugem odstavku 2. člena se besede »krajevne« napišejo z malo začetnico. V četrtem odstavku 5. člena se beseda »na« zamenja s »po«. V drugem odstavku 6. člena se za besedo modra črta beseda »barve«. V 4. alineji prve točke 8. člena se beseda »svoje« nadomesti s »svojih«, v 2. alineji 8. točke pa se besedi »splošno izobraževalno« napiše skupaj. V zadnji alineji 9. člena se »ureja druge lokalne zadeve« nadomesti z »urejanje drugih lokalnih zadev«. V 3. odstavku 14. člena se beseda »določa« zamenja z »določajo«. V 15. členu se črta številka v oklepaju: »(16). V 12. alineji drugega odstavka 17. člena se beseda »kolikor« zamenja s »če«, v zadnji alineji pa »določa« z »določata«. Prvi stavek prvega odstavka 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Župan predstavlja, občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.« V četrtem odstavku tega člena se beseda »potem« napiše s presledkom. V petem odstavku se beseda »dnevi« zamenja z »dnevni«. V tretjem odstavku 21. člena se beseda »predlaga« prestavi pred besedo »odloke«. V osmem odstavku pa se besedna zveza »na vprašanja članov občinskega sveta« zamenja z »na vprašanja njegovih članov«. V četrtem odstavku 26. člena se beseda »določi« zamenja z »določita«. Prvi stavek prvega odstavka 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. Drugi občani lahko predstavljajo največ polovico članov komisije in odbora.« V drugem odstavku se beseda »pripradajo« zamenja s »pripadajo«.

Številka 7

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

V prvem odstavku 30. člena se za besedo »prebivališče naredi pika, ter se za njo doda besedo »Volijo«. V prvem odstavku 32. člena se za besedi »da je« doda »le-ta«. Prva alineja 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;«. V peti alineji se besedi »in organizacije« zamenja z »ter organizacije«. V 36. členu se za besedi »če ga« doda »le-ta«. V prvem odstavku 40. člena se črta: »(4)«. V tretjem odstavku se beseda »članom« zamenja s »članov«. V prvem odstavku 41. člena se beseda »konstituira« zamenja z »ustanovi«, »navzočih« pa z »navzoča«. V drugem stavku se črta besedi »izmed sebe« in se doda nov stavek: »Podpredsednik mora biti član nadzornega odbora.« V četrtem odstavku se beseda »navzočih« zamenja z »navzoča«. V drugem odstavku 42. člena se beseda »Občinski« zapiše z malo začetnico. Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Nadzorni odbor je dolžan vsaj dvakrat letno občinskemu svetu podati poročilo o svojih ugotovitvah. V 46. členu se beseda »zagotavlja« zamenja z »zagotavljata« pred »na podlagi« pa se vstavi »in sicer«. V 54. členu se besedilo »določen z zakonom« prenese pred »državni organ«. V četrten odstavku 59. člena se »V kolikor« zamenja z »Če« in se črta »le-ta«. V deveti alineji 63. člena se pred »predvidenih« vstavi besedo »glede«. V petem odstavku 67. člena se besedilo »v primeru da« zamenja s », če«. V prvi alineji 71. člena se za besedi »če se« doda »svet krajevne skupnosti«. Drugi stavek prvega odstavka 74. člena se spremeni tako, da se glasi: »Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna (njegova priloga), sprejme občinski svet na predlog župana.« V drugem odstavku se beseda »zajeti« zamenja z »zajete«. V drugem odstavku 78. člena se pred besedi »pri izvajanju« doda »jih«. Tretji stavek četrtega odstavka 79. člena se spremeni tako, da se glasi: »Seznam mora vsebovati imena in priimke volivcev, datume rojstev in naslove stalnih prebivališč ter njihove podpise.« V tretjem odstavku 81. člena se črta besedi »ter ga«, namesto njiju se postavi pika in za njo doda beseda »Direktor«. V 82. členu se beseda »odločajo« prenese za besedo »referendumu«. Tretji odstavek 84. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če je splošni akt občine (ali njegove posamezne določbe) zavrnjen, se splošnega akta ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.« V drugem odstavku 86. člena se pred besedi »odloči župan« doda »podpore zahtevi za razpis«. V tretjem odstavku se beseda »pristojnimi zamenja z »ki je pristojen«, za »državni organ,«, pa se doda »ki je«. V četrtem odstavku se »Šteje se, da« zamenja z »Da«, pred »če jo je« se doda »se šteje«, besedo »podprlo« pa se zrenese za besedo »podpisom«. V drugem odstavku 87. člena se za besedo »razpisa,« doda »in sicer«, pred »drug« pa se doda »na«. V drugem odstavku 89. člena se pred besedo »drugih« doda »o«. V 95. členu se »zagotavljajo javne potrebe« zamenja z »zadosti javnim potrebam«. V 108. členu se beseda »Posredni« zamenja z »Posreden«. Prvi odstavek 109. člena se spremeni tako, da se glasi: »Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom, in sicer na predlog župana.« V 110. členu se beseda »razvojni« zamenja z »razvojnih«. V drugem odstavku 114. člena se beseda »ali« zamenja z »in«. V prvem odstavku 115. člena se pred »najame« doda besedo »se«. V 116. členu se pred »v višini« doda besedi »in sicer«. Prvi odstavek 118. člena se spremeni tako, da se glasi: »Med odhodki proračuna se predvidi splošna proračunska rezervacija (42) kot nerazporejeni del prihodkov. Uporabi se za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.« V 119. členu se beseda »katero« zamenja z »katerega«, »moram« pa z »mora«. V 133. členu se odstavki preštevilčijo tako, da se začnejo z 1. V 134. členu se beseda »vloži« zamenja z »vložita«. V 135. členu se besedilo »spor o pristojnosti« prenese pred » pred ustavnim sodiščem«. V 136. členu se beseda »spodbija« zamenja z »izpodbija«. V 137. členu se pred »določene z ustavo« doda besedi »ki so«. V 140. členu se beseda »šest« zamenja s »šestih«. V 141. členu se beseda »preketu« zamenja s »preteku«. 41. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. V kolikor imajo posamezni ožji deli občine sprejete svoje statute, ti veljajo do uve­ ljavitve odloka iz 21. in 23. člena tega Statuta. Številka: 007-4/2017/7 Datum: 18. oktober 2017 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

Bohinj, 3. november 2017

14. Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj, na 23. redni seji, 18. oktobra 2017 sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ 1. člen Besedilo 7. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07 in 2/09) se spremeni tako, da se glasi: »(1)Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. (2)Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3)Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4)Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave (v nadalj­ njem besedilu: direktor uprave) ali delavec, ki ga za to pooblasti.« 2. člen Prvi odstavek 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Prvo sejo do potrditve mandata novoizvoljenega župana vodi najstarejši član občinskega sveta.« Tretji odstavek 11. člena se črta.

3. člen

4. člen Šesti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »(6) Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj ali če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače.« 5. člen Besedilo tretjega odstavka 31. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasova­ nja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.« 6. člen 45. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina opredeljenih članov izrekla »ZA« njen sprejem.« 7. člen 54. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). (2) Magnetogram seje se trajno hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradi­vom s seje. (3) Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. (4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.« Četrti odstavek 58. člena se črta.

8. člen

9. člen Besedilo četrtega odstavka 71. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov.« 10. člen Besedilo tretjega odstavka 79. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih navzočih članov občinskega sveta.«

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 7

11. člen Pravi odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta, komisije in predlagatelj z amandmaji.« 12. člen Prvi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina opredeljenih navzočih članov.« 13. člen Prvi odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)S proračunom občine se razporedijo vsi prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.« 14. člen Prvi odstavek 89. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta.« 15. člen Določi se nov, 89.a člen, ki se glasi: »(1) Predlog proračuna se da v javno obravnavo hkrati s predložitvijo predloga občinskemu svetu in mora biti v javni razpravi najmanj 14 dni. (2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. (3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.« 16. člen 92. člen se spremeni tako, da se glasi: »Župan se opredeli do vloženih pripomb in predlogov svetnikov in iz javne razprave ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.« 17. člen 94. člen se spremeni tako, da se glasi: »Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, župan ali predstavnik občinske uprave pojasni, katere pripombe in predloge svetnikov in iz javne razprave je upošteval in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih.« 18. člen Določi se nov, 98.a člen, ki se glasi: »Za brezplačno pridobitev nepremičnega premoženja mora v primerih, ko bi taka pridobitev povzročila nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve, občinski svet podati soglasje.«

lu.«

19. člen 99. členu se doda nov, peti odstavek, ki se glasi: »(5) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasi-

20. člen Besedilo 100. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1)Če bi bil kak občinski splošni akt po uveljavitvi zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. (2)Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka po hitrem postopku, brez razprave.« 21. člen Besedilo tretjega odstavka 102. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3)Kandidat je imenovan, če je glasovala večina opredeljenih članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.« 22. člen Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. (2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. (3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. (4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. (5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. (6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. (7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev. (8) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.« 23. člen Drugi odstavek 111. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Javnosti je na spletni strani občine na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.« 24. člen Drugi odstavek 113. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov.« 25. člen Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj začnejo ve­ ljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-5/2017/5 Datum: 18. oktober 2017

RAZPISI IN OBVESTILA

OBČINA BOHINJ objavlja

JAVNI RAZPIS

za izbiro ponudnika gostinskih storitev in rediteljstva v okviru javnih prireditev, ki jih organizira v času novoletnih praznikov od 29. 12. 2017 do 31. 12. 2017 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je; -- priprava, organizacija in izvedba gostinske ponudbe ter rediteljstva na parkirišču ob prireditvah, ki jih organizira Občina Bohinj v obdobju od 29. 12. 2017 do 31. 12. 2017 v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici -- ureditev in čiščenje dvorane po končani prireditvi, da je le-ta pripravljena za naslednjo prireditev -- zagotovitev očiščene dvorane po zadnji prireditvi in vzpostavitev dvorane za športne namene (pomoč pri podiranju odra po zadnji prireditvi).

Bohinj, 3. november 2017

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

Bohinj, 3. november 2017

2. SPLOŠNA DOLOČILA Na razpis se lahko prijavijo kulturna, športna in druga društva, ki; -- imajo sedež v občini Bohinj in delujejo na območju občine Bohinj, -- v skladu z internimi pravili društva lahko opravljajo gostinsko dejavnost in lahko pridobijo ustrezno dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti v okviru javne prire­ ditve, -- imajo vsaj 10 članov. Prednost pri izbiri bodo imela društva, ki imajo organizirano sistematično delo z otroci na področju športne, kulturne vzgoje ali izobraževanja in ki s svojim delovanjem spodbujajo razvoj kulture, zdravega načina življenja in odgovornost do okolja. Naročnik bo izbranim ponudnikom gostinskih storitev omogočil najem vseh točilnih pultov za posamičen večer prireditve.

3. DOKAZILA Prijavitelji morajo vlogi priložiti naslednja dokazila: -- potrdilo, da je društvo registrirano v občini Bohinj, -- kopijo statuta društva (prva stran in stran, kjer je zapisano, da društvo lahko opravlja

RAZPISI IN OBVESTILA -- gostinsko dejavnost na prireditvi, vse strani podpisane s strani predsednika društva), -- seznam rediteljev (priimek, ime, naslov, letnica rojstva) za delo na parkiriščih in vodja rediteljev (priimek, ime, naslov, letnica rojstva), -- podpisana izjava.

4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v sprejemni pisarni Občine Bohinj in na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si – Razpisi. Vloga mora vsebovati; -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo, -- vse zahtevane priloge.

Bohinj, 3. november 2017

ganizira Občina Bohinj v času novoletnih praznikov od 29. 12. 2017 do 31. 12. 2017 (v nadaljevanju: Komisija), ki jo imenuje župan. Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Predviden datum odpiranja vlog je 14. 11. 2017. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (od­ dane po 10. 11. 2017), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene.

7. OBVESTILO O IZBORU

5. ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG Prijavitelji oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je do vključno 10. 11. 2017. Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane v tajništvu Občine Bohinj do 11. ure ali poslane po pošti s priporočeno pošiljko. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – NOVOLETNE PRIREDITVE 2017«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo s sklepom zavržene.

6. OBRAVNAVA VLOG

Komisija bo na podlagi prispelih vlog pripravila predlog o izbiri društev in določila okvirne datume za prevzem gostinske ponudbe ter rediteljstva. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 8 dni od izbire in povab­ ljeni na sestanek, na katerem se bomo dogovorili o dokončnih datumih za prevzem gostinske ponudbe in rediteljstva. V kolikor dogovor med izbranimi društvi ne bo mogoč, bo upoštevan predlog komisije. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger, telefon; 04/577 01 28; tanja. mencinger@obcina.bohinj.si Številka: 215-28/2017 Datum: 3. 11. 2017 Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Župan Občine Bohinj

Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka Javnega razpisa za izbiro ponudnika gostinskih storitev in rediteljstva v okviru javnih prireditev, ki jih or-

17

iz na ših kr a je v

Pozdrav motoristu – podari rutko Katarina Košnik

Foto: Roman Pekovec

V Moto klubu Bohinj so pred letošnjo motoristično sezono prišli do zaključka, da je treba nekaj narediti! Odločili so se za akcijo POZDRAV MOTORISTU – PODARI RUTKO! Akcija, s katero so preko prodaje rutk zbirali sredstva za defibrilator, je bila presenetljivo uspešna in uspelo jim je zbrati dovolj sredstev, da so lahko motoristom – reševalcem Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani omogočili nakup defibrilatorja, ki je nepogrešljivi del opreme pri reševanju ponesrečencev v hujših prometnih nesrečah. Darilo je pri Zoisovem gradu v začetku oktobra prevzel motorist reševalec Domen Vodopivec, ki je bil presenečen nad pobudo Moto kluba Bohinj in prav nič nad uspešnostjo le-te. O tem, kako pomembna je ta nova pridobi­ tev, pa je povedal: »To je zelo dobro, da ga imamo, to je naš namen. Osnovni aparat v naši opremi je defibrilator in brez njega svojega dela

ne moremo opravljati. Do zdaj ga v tem motorju še nismo imeli in smo ga prestavljali iz motorja v motor.« Po presenečenju, da so se v Bohi­ nju spomnili prav na njih, so z veseljem sprejeli darilo. »Absolutno je odličen občutek, sploh ko vidiš, da je akcija na koncu uspela. Iskreno se zahvaljujem vsem fantom in vsem, ki so darovali. Se pa že veselim njihove naslednje akcije, upam, da bodo še komu lahko tako pomagali, kot so nam,« je še povedal Vodopivec, ki je ob sprejemu tudi malo okr­ cal državo, ki bi morala poskrbeti za opremljenost in tudi za motorista reševalca za gorenjsko območje. Zelo zadovoljni so bili po izvedeni akciji tudi v Moto klubu Bohinj. Pobudnik akcije Vili Gorenc je bil po njihovi prvi večji tovrstni akciji zelo zadovoljen, predvsem vesel, ker so pomagali številni domačini v Bohinju: »V imenu Moto kluba Bohinj se zahvaljujemo vsem motoris­ tom, ki so donirali sredstva, policistom PP Bled, Gasilskemu društvu Bohinjska Bistrica, Občini Bohinj, Turističnemu društvu Bohinj, gostin­ cem Bohinja, ostalim moto društvom in številnim Bohinjkam in Bohinj­ cem, ki so kupili rutko in pomagali.« Začelo se je s pogumno idejo, ki so jo uspešno izpeljali in od začetka verjeli, da jim bo uspelo: »Vsak začetek je težak, saj niti točno nismo vedeli, kaj nas čaka. Smo pa verjeli, da nam bo uspelo, še posebej, ker so nas že v začetku akcije na blagoslovu motorjev spomladi neverjetno lepo podprli številni domačini z nakupom rutk.« Po zaključku akcije se že ozirajo naprej, dodaja Vili Gorenc: »Ta zgodba ni končana. To je šele začetek. Mislim, da vsak v sebi nosi ne­ kaj dobrega in to je treba samo pokazati. Imamo še ideje in upam, da bomo skupaj s podporniki še nadaljevali. Tokrat si bomo zastavili še višje cilje.« Ob zaključku akcije za konec še sporočilo Moto kluba Bohinj: »Reše­ valci motoristi rešujejo življenja, saj so velikokrat prvi na kraju nesreče in le z znanjem in dobro opremo izboljšujejo možnosti za preživetje in zmanjšujejo posledice nesreč. Skupaj smo zagotovili najboljšo opremo, s pomočjo katere motoristi reševalci rešujejo življenja! Hvala.« ・

18

iz na ših kr a je v

Nov letnik Bohinca že na dnu ­jezera Katarina Košnik

Foto: Brane Iskra

Foto: Andraž Sodja

V nedeljo 15. oktobra so se ob obali Bohinjskega jezera že petič zbrali bohinjski ljubiteljski vinogradniki in v globino jezera predali dva nova zaboja lanske letine Bohinca. Bohinjskega vina, pa čeprav mu uradno to ime, zaradi birokratskih ovir ne pritiče. Pogled na prisojne lege bohinjskih dvorišč in hiš nemalokrat krasijo divje 'brajde' polne sladkega grozdja. Da bi iz tega lahko nastalo bo­ hinjsko vino, je pred sedmimi leti bila, za marsikoga, kar utopična ideja Krsta Tripiča, ki je že leta 2010 pripravil prvo trgatev domače trte v Bohinjski Bistrici. Zgodba se je iz ideje hitro razvijala in v naslednjih letih se mu je pridružilo okoli 50 bohinjk in bohinjcev, ki doma gojijo svojo domačo brajdo. Tako je nastala prava bohinjska ljubiteljska trga­ tev ter padla odločitev, da zbrano grozdje predelajo v vino. Povezali so se z brežiškim Kletarstvom Prah, ki tako že sedem let skrbi za bohinj­ sko fermentirano pijačo Bohinc, saj je zaradi birokratskih ovir, Bohinj namreč nima statusa vinorodnega okoliša, ne smejo imenovati vino. Tudi letos so se na obali Bohinjskega jezera zbrali bohinjski ljubitelj­ ski vinogradniki, ter s pomočjo potapljačev, ki se potopijo 35 metrov globoko, dvignili jekleni zaboj s steklenicami Bohinjca ter steklenice z lanskega potopa, torej predlanske letine, nadomestili z dvema zaboje­ ma lanske letine Bohinca. Okoli 30 steklenic predlanskega pridelka pa razdelili med obiskovalce. Pred potopom Bohinca so ga še blagoslovili, za kar je poskrbel vinski kardinal Samo Gardener. Letošnji potop je že peti po vrsti, tako se je v jeklenem zaboju, potopljenem na dnu jezera, nabral že bogat arhiv Bohinca, saj vsako leto dve steklenici pustijo v zaboju za arhiv. Po lanski rekordni letini Bohinca, ko so zbrali več kot tono grozdja, je letošnja zaradi spomladanske pozebe nekoliko slabša. Letos v kleteh Kletarstva Prah že fermentira letošnja letina, stisnjena iz sedemsto ki­ logramov grozdja. Kot je povedala dolgoletna bohinjska vinska kraljica Irena Tripič, bo na letošnjem martinovanju 11. novembra krono vinske kraljice po petih letih predala novi vinski kraljici, to bo Maja Sušnik, ki ravno tako prihaja iz bohinjske vinogradniške družine. To pa je, po­ leg poznavanja osnov pridelave Bohinca in sodelujočih vinogradnikov, osnovni pogoj za položaj bohinjske vinske kraljice. »Osnovni namen tega dogajanja je bilo sodelovanje in druženje ter zabava, kar se mora nadaljevati, mogoče pa v prihodnosti glede na segrevanje ozračja Bo­ hinj uradno postane vinorodni okoliš,« je še dodala Irena Tripič. Bo­ hinjski župan Franc Kramar, ki od začetka spremlja zgodbo Bohinca, pa je dodal: »Vesel sem, da je to preraslo v tradicijo, mogoče je komu nenavadno, da Bohinjci gojijo trto, ampak jo – in iz grozdja znajo na­ rediti tudi vino.« ・

Drsališče Bohinjska Bistrica Brane Iskra

Sporočamo vam, da bo drsališče v Bohinjski Bistrici odprto prvi vikend v decembru. Tudi letos je drsališče združeno s SKI servisom Iskra, tako da dobite športne rekvizite, smuči, drsalke, sanke oz. zim­ sko športno ponudbo na enem mestu. Poleg izposoje imate možnost

servisiranje smuči (alpske, tekaške in boarde) in drsalk. V mrzlih dneh pa se lahko pogrejete s toplim čajem ali kuhanim vinom. Na drsališču bodo pripomočki za učenje drsanja (pingvini) in osvet­ litev (svetlobni efekti) – v disko verziji bo možno drsati ob petkih in sobotah v večernih urah. Na drsališču smo prisotni med delavniki od 10. do 12. ure in od 16. do 22. ure, med vikendi, prazniki in šolskimi počitnicami pa od 10. do 22. ure. Preko zime pa bomo organizirali tudi hokejske turnirje, pustno rajanje in tečaj drsanja. Tečaj drsanja bo potekal vsak petek, enako kot lansko leto, otroci bodo razdeljeni v mlajšo in starejšo skupino. Prijave zbiram na mail: brane.iskra@gmail.com ali telefon 041 981 234. Vstop na drsališče je brezplačen. ・

Praznovali 90. rojstni dan

Ob 90-letnici Marije Katrašnik, foto: arhiv Občine Bohinj

Ob 90-letnici Frančiške Kranjec, foto: arhiv Občine Bohinj

V začetku meseca sta svoj 90. rojstni dan praznovali Frančiščka ­ ranjec in Marija Katrašnik. Ob tej priložnosti sta ju obiskala in čes­ K titala župan občine Bohinj Franc Kramar in podžupan Jože Sodja. ・

22. OKTOBRA 1944

Po osvobojenem Beogradu na Triglavu zavihrala »koprivniška« zastava Povzela Katarina Košnik

Ledeni dež, sneg, megla, močan veter in hud mraz so spremljali de­ legacijo, ki se je po osvoboditvi Beograda, 22. oktobra 1944, z zastavo odpravila na njim takrat neznano pot na Triglav. V čast svobodi so na vrhu razvili in obeseli zastavo, ki jo je sešila Ivanka Stare – Tanja iz Koprivnika. »Ob kapitulaciji Jugoslavije je nekdo k nam prinesel več slovenskih in jugoslovanskih zastav. Iz štirih majhnih sem jo sešila, šivala pa vso noč in zato sem od določene skupine zadnja prišla na Uskovnico, kjer me je delegacija že nestrpno pričakovala,« je njeno izkušnjo v svoji knjigi Noč v hotelu Park povzel Jože Vidic. Ob osmih zvečer 20. oktobra 1944 so po radijskih poročilih poslu­

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

19

Foto: arhiv šole Angelca Vidic – Vlasta, vir: Vidic

Ivanka Gracelj – Tanja, vir: Vidic

šalci izvedeli veselo novico – Beograd je osvobojen. V Jeseniško-bohinj­ skem odredu je takoj padla ideja, da naj skupaj s predstavniki mladin­ ske organizacije odnesejo in izobesijo zastavo na vrhu Triglava. Zgodovina še ugotavlja kje točno je padla ideja, je pa povsem jasno, kaj se je zgodilo po tem. Kot piše Vidic, je brž ko so izvedeli za osvo­ boditev takrat našega glavnega mesta, Bogo Tavčar z Bleda, tudi ude­ leženec pohoda, pohitel v Bohinj, na Koprivnik in tam vaški sekretarki SKOJ Ivanki Stare – Tanji naročil, naj skojevke hitro sešijejo zastavo. »Na Kredarici so mi rekli, da sem sešila preveliko, da bomo zaradi si­ lovitega vetra z njo vred zaplapolali po zraku. Ko pa je zaplapolala na Triglavu, na Aljaževem stolpu, so mi rekli, da bi bila lahko še malo daljša,« se je, kot je zapisal Vidic, spominjala Staretova. Nihče od njih še nikoli prej ni bil na Triglavu in samo sreča je bila, da so na poti srečali dva kurirja, ki sta poznala pot in se jim pridružila. V delegaciji, ki se je takrat brez pomislekov z zastavo odpravila na vrh Triglava sta bili kar dve Bohinjki: - Ivanka Stare – Tanja, rojena 1921 na Koprivniku, po domače Hri­ barjeva. V tej kmečki družini je bilo devet otrok. Maja 1943 je bila sprejeta v partijo, potem je vodila vaške skojevce. Po osvobojenem delu Bohinja, kjer ni bilo več nemških šol, je v obliki šolskih krožkov po vaseh organizirala poučevanje otrok. Na Triglav je šla kot članica okrajnega komiteja SKOJ Bohinj-Bled. - Angelca Rožič – Vlasta, rojena leta 1925 na Kamnjah v kmečko družino z enajstimi otroki. Februarja 1944 so nemci Rožičeve izgnali na Bavarsko v taborišče, od koder je Vlasta pobegni­ la k partizanom. Spomladi 1943 so jo izvolili za vaško sekretarko mladine. Ostali udeleženci delegacije na Tri­ glav: Jože Rožman – Peter z Artič pri Brežicah, Ivan Gradišek – Dimitrij iz Črnega potoka pri Šmartnem pri Li­ tiji, Bogo Tavčar z Bleda ter kurirja in vodnika Anton Pretnar iz Zasipa in Delegacija jeseniško-bohinjskega Bernard Rekelj iz Spodnjih Gorij. odreda in mladinske organizacije iz Vir: Jože Vidic: Noč v hotelu Park, za­ Bohinja na Triglavu oktobra 1955, vir: Vidic ložba Borec Ljubljana, 1987 ・

Dan jezikov v znamenju kretenj Nataša Stare in Marija Helena Logar, OŠ dr. Janeza ­Mencingerja Bohinjska Bistrica

Konec letošnjega septembra smo na šoli že šestič obeležili svetovni dan jezikov. Vsebinsko smo se navezali na temo projekta Erasmus+ Premagujmo ovire brez predsodkov. Na predavanju, delavnicah in pri urah pouka smo zato ta dan spoznavali jezik gluhih oseb – znakovni jezik. V goste smo povabili društvo Auris, medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Gorenjske. Zlata Crljenko nas je s tremi člani društva na­ učila »kretati« oziroma govoriti znakovni jezik. Vsi učenci – od 1. do 9. razreda – so spoznali osnove enoročne slovenske znakovne abecede,

osvojili pa so tudi kretnje za nekaj sporazumevalnih fraz (npr. dober dan, hvala lepa, prosim). Srečanje je na vseh pustilo močan pečat, saj nas je obogatilo z no­ vimi spoznanji o težavah, s katerimi se vsakodnevno soočajo gluhe in naglušne osebe. Mi, slišeči, njihove težave premalokrat prepoznamo, zato so takšni dogodki priložnost, da postanemo bolj razumevajoči do vseh drugačnih v družbi. ・

Šolski parlament na obisku pri županu Tija, Varja, Emiliya in Kaja

V petek, 6. 10. 2017, smo se učenci šolskega parlamenta odpravili na občino na srečanje z županom. Z mentorico, Martino M. Sabalić, smo se pripravili na pogovor o letošnji temi otroškega parlamenta, šola in šolski sistem, v sejni dvorani pa je pogovor odlič­ Foto: Mina Pavliha no vodila ga. Iva Lapajne. Vsi učen­ ci smo povedali kar nekaj predlogov za izboljšanje naše prihodnosti v Bohinju. Predlagali smo izboljšave po vaseh (npr. igrišča, ogledala na cesti ...). Učenci 9. razreda smo predlagali organizacijo več družabnih dogodkov, kot so družabni večeri in podobno, saj si želimo druženja tudi izven šolskih zidov. Nad obiskom pri županu smo bili vsi zelo nav­ dušeni. Na hitro smo si ogledali tudi nov fitnes na prostem in omenili novo knjigobežnico v Ceconijevem parku, za katero smo lansko šolsko leto glasovali ravno mi. To pa nam pove, da tudi glas mladih velja in s tem smo vsi otroci zelo zadovoljni. Želimo si, da nas bodo na občino še kdaj povabili, saj smo se odlično počutili. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v novembru Katjuša Arh Lapajne

Novembra bomo pripravili kreativni delavnici, in sicer bomo v torek, 7. 11., ob 18. uri izdelovali jesenska mazila (pod vodstvom Irene Ju­ govic), v ponedeljek, 20. 11., ob 17. uri pa ogrlico in obesek iz filca (vodi Nataša Colja Obiako). Obe delavnici bosta potekali v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Veseli bomo, če se nam pridružite tudi 13. in 27. 11. ob 17. uri, ko bomo v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici izdelovali nakit iz različnih materialov in okraske iz papirja. V sredo, 8. 11., vas ob 18. uri vabimo na predavanje in delavnico Somatika, ki bo prav tako v sejni sobi v kulturnem domu. Število mest je omejeno, zato vas prosim, da se zainteresirani prijavite na spodnji kontakt. Somatika je učenje pravilnega gibanja skozi somatski gib. Gibi so popolnima lahkotni, nežni. Z njimi odpravljamo bolečine v telesu, ki nastanejo kot posledica zakrčenih mišic. Mišice imamo zakrčene

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve , kultur a ­ odzavestno. Z gibi to zakrčenost odpravljamo – s ponovno naučenimi p gibi, ki smo jih znali že kot otroci. To je učenje, ni vadba, trening. Pogoj je, da si hočeš vzeti čas zase in prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Pridite udobno oblečeni, s sabo prinesite podlogo za na tla (armaflex). Predavanje in delavnico bo vodila Irena Jugovic (www.somatika-giba­ nje.com). Od kod bolezen? Zakaj pride? Kako se ji izogniti? V torek, 14. 11., ob 18. uri vas vabimo v sejno sobo Kulturnega doma Joža Ažmana na predavanje z naslovom Zakaj zbolimo. Se kdaj sprašujete: Zakaj? Zakaj se mi je pojavila bolezen? Zakaj se mi to dogaja? Zakaj se spet tako počutim? Iščete odgovore na ta vpra­ šanja? Želite kaj spremeniti v svojem življenju? Pa morda še ne veste, kaj bi bilo treba? Skozi primere terapevtske prakse Tatjane Miljavec bomo pogleda­ li, kaj lahko naredimo za svoje zdravje in boljše počutje. Iskali bomo odgovore, ali je bolezen res le opozorilo, da nekaj ne delamo prav. Je res, da težki občutki, ki jih nosimo s seboj, oblikujejo naše današnje življenje? Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Delavnica izdelovanja mozaika Nace Arh, Društvo mladih Bohinj

Društvo mladih Bohinj vabi mlade do vključno 29. leta na BREZ­ PLAČNO delavnico izdelovanja mo­ zaika. Na delavnici bomo z mozaikom oblekli keramičen lonček, nato pa še ogledalo. Delavnica po potekala v pros­ torih DMB v Bohinjski Bistrici (v kleti občine), ob petkih, od 17. 11. do 22. 12., vsakič od 17.30 do 20.30. Za ves material bo poskrbljeno, s seboj prinesi samo dobro voljo in željo po ustvarja­ nju. Prijave na mail: dmbohinj@gmail. com ali telefon 040 881 448 do 12. 11. Ne odlašaj, število mest je omeje­ no! P.S.: Bodi obveščen/-a o podobnih aktivnostih društva in všečkaj našo FB Foto: arhiv DMB stran ;) Se vidimo, DMB. ・

VABILO

Koncert ob 20-letnici Lovskih ­rogistov Ob praznovanju 20. obletnice delovanja, Lovski ro­ gisti Bohinj v petek 10. novembra ob 19. 30 uri va­ bimo na koncert v KULTURNI DOM JOŽA AŽMANA v Bohinjski Bistrici. Nastopili bodo: Škofjeloški lovski pevski zbor, Selški rogisti, Domžalski rogisti, Notranj­ ski rogisti, Ženski pevski zbor KD Bohinj, Solist Tomaž Štular ob spremljavi citrarke Ane Ogrin in pa gostitelji Lovski rogisti Bohinj. Vljudno vabljeni. ・

S Kulturnim društvom v veseli ­december

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Tudi letos vas Kulturno društvo Bohinj vabi na tradicionalni večer Kulturnega društva Bohinj, ki bo 24. 11. 2017 ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na prireditvi bodo nastopale vse naše sekcije. Naše pevske sekcije bodo ponudile vokalna doživetja, odrasla folklorna skupina pa bo zaplesala. Novost na prireditvi bo tudi

20

razstava likovne ustvarjalnice in modna revija ročnih del. Vsekakor vas vabimo na veseli večer, kjer vstopnine ne bo, na koncu vas bomo povabili na kuhano vino in čaj, ob katerem se bomo poveselili in si zaželeli vesele praznike. ・

Miklavžev dobrodelni koncert

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik Kulturno društvo Bohinj tudi letos pripravlja Miklav­ žev dobrodelni koncert, ki vsako leto prinese veliko ve­ selja, da nam ob mislih na te večere in dobro delo vedno postane toplo pri srcu. Lan­ skoletni trud in prispevek Bo­ hinja se je izpolnil pred krat­ kim, ko so v CUDV Radovljica kupili There-trainer Balo. To je pripomoček za vadbo rav­ notežja, za katerega smo lani zbrali nekaj manj kot 1000 EUR. Ta edinstven pripomo­ ček so nabavili izključno z zbranimi donacijami in po­ nosni smo, da je v njem tudi lep bohinjski del. Še posebej pa smo veseli, da z njim lahko terapevti dosežejo želene re­ Foto: arhiv CUDV zultate na zanimiv, prijeten in prijazen način, ki je hkrati na strokovno visokem nivoju. Hvaležnost je večkrat in v največji meri izrazilo tudi vodstvo CUDV, kar poudarjamo tudi v tem zapisu. V želji, da ob praznikih tudi letos naredimo nekaj dobrega, vas va­ bimo, da se pridružite 2. 12. 2017 ob 19.30, ko bomo kot vsako leto pripravili pester program. V kolikor bi radi tudi sami nastopili ali pa nam »ponudili« kakega nadobudnega in solidarnega nastopajočega, vas prosimo, da nas kontaktirate na info@kdbohinj.si.

Bralna akcija za odrasle

Biba Jamnik Vidic, Knjižnica A. T. Linharta 1. oktobra se je v vseh enotah Knjižnice A. T. Linharta začela že 8. sezona bralne akcije Ta veseli knjižni svet. Knjižničarka Barbara Klinar, ki že vsa leta skrbno izbira tematiko in naslove knjig, bo bralce letos med drugim popeljala tudi v čarobno Italijo. »Z 80 izbranimi deli bodo naši bralci letos lahko odkrivali Italijo, spoznali pa bodo tudi življenje športnikov, uživali v skrivnostnem pesniškem svetu in obudili spomine na nekaj literatov, ki živijo v naših okolici, ali pa je tema njihovih roma­ nov vezana na naše kraje.« Ena od njih bo Mojca Kumerdej, pisateljica, filozofinja in kritičarka, ki je za roman Kronosova žetev, enega izmed 80 izbranih literarnih del bralne akcije, letos prejela nagrado Prešer­ novega sklada in nagrado kritiško sito. Klinarjeva pove, da so idejo o bralni akciji za odrasle leta 2009 dobili pri kolegih iz knjižnice v Izoli. »Izolčani so bralno akcijo Primorci be­ remo takoj vzeli za svojo. Enako kot pri njih, se je tudi pri nas, mi smo našo poimenovali Ta veseli knjižni svet, zelo dobro prijela. Že prvo leto je našo bralno akcijo uspešno zaključilo 90 bralcev. Najbolj uspešno leto pa je akcija zabeležila leta 2014, ko je 145 bralcev prebralo 1.800 knjig.« Bralci, ki se bodo bralni akciji pridružili letos, morajo do 30. aprila 2018 prebrati najmanj šest proznih del in eno pesniško zbirko. Potrdilo o opravljeni bralni akciji bodo prejeli na zaključni prireditvi, kjer bodo prejeli tudi priznanje in nagrado. »Veseli smo, da imamo kar nekaj bralcev, ki v naši bralni akciji sodelujejo že od samega začetka. Ena od njih, gospa je naša vsakoletna zmagovalka, vsako leto prebere okrog 60 knjig.« Le moških bralcev, pove Klinarjeva, je le za vzorec. »Od tri do deset jih običajno sodeluje. Rada bi povabila tako moške kot ženske, da se nam pridružijo in vstopijo v Ta veseli knjižni svet in spoznajo, da je branje posebne vrste užitek.« ・

21

kultur a

Gostovanje Triglavskih rož'c na festivalu Corin v Italiji Triglavske rož'ce Kulturnega društva Bohinj

Foto: arhiv KD Bohinj

Letos je napočil čas za razcvet Triglavskih rož'c in zato smo se po uspešnem gostovanju v Beogradu pred leti tokrat odpravile v Italijo. Vabljene smo bile na pevski festival Corin, ki je potekal 7. in 8. oktobra. Festival je potekal že šestič v organizaciji agencije Music & Friends ter pevsko šolo Cantorum Bazzano. Naša pot nas je najprej vodila do Modene, kjer smo si za začetek popotovanja po kulturi ogledale muzej Luciana Pavarottija, ki nas je navdušil. Izredno lep poklon velikanu glasbe, ki je klasiko približal širšim množicam; pa tudi gospodu z velikim srcem, ki je množicam izredno pomagal. Ko potuješ v ta del Italije, ki ti nudi same avto-moto navdušujoče kraje in znamke, kar nekako nismo mogle mimo muzeja Enza Ferarrija, kjer smo si z navdušenjem ogledale milijonske lepotce. Bazzano je bil naš cilj prvega dne, kjer smo bile nameščene v lepem in urejenem hotelu. Tu smo tudi začele naporen sobotni dan. Začelo se je zgodaj, saj so v mestu pripravili velikansko tržnico, ki se je odprla že pred sedmo uro. Bolj kot to je bil pomemben festivalski začetek s sprejemom pri županu. To se je dogajalo na mestnem gradu, na hrib­ čku sredi mesta. Tam smo bile sprejete vse gostujoče pevske skupine, ki smo poleg petih italijanskih nastopale na Festivalu. Poleg nas so gostovale tudi pevke Lovskega zbora iz Avstrije, skupina Gospel Voices s Češke ter MPZ KUD Ive Jurjeviča s hrvaškega otoka Krk. Župana smo navdušile s sončnimi majicami. Vsak zbor je zapel eno pesem in Bohinj smo na takšni priložnosti zastopale z bohinjsko himno. Sledil je ogled Bologne, ki navdušuje s svojo arhitekturo in bogato zgodovino, seveda pa nakupovanja na ogromni tržnici ni manjkalo. Vse skupaj je potekalo zelo hitro, saj smo se morale pripraviti za večerni gala koncert v dvorani mesteca Castelvecchio. Kot prve na vrsti smo s svojim nastopom takoj razgrele polno dvorano obiskovalcev. Prire­ ditev je trajala precej dolgo, saj so se vsi zbori resnično predstavljali v svoji najboljši luči. Izredno smo uživale v raznovrstnosti in kvaliteti nastopov.

Foto: arhiv KD Bohinj

Kar naenkrat je bila nedelja in zadnji dan, ko smo se morali posloviti od hotela in Bazzana, ker se je že ob 10. uri začelo srečanje zborov. Odlično srečanje sedmih zborov, ki so peli drug program v predmestni Villi Nicolaj. Izredno akustičen koncert zaradi manjšega prostora je navdušil prav vse. Po koncertu je sledilo druženje, predstavitve krajev in izmenjavanje izkušenj ter kontaktov. Na koncu so postregli s torto, na kateri smo bili kot dekoracija predstavljeni vsi zbori. Veličastno in zelo lepo ... Po srečanju smo se odpravile proti domu in še danes podoživljamo lepe trenutke, ki nam jih je sicer precej naporen festival ponudil. Odlič­ na ekipa, zanimiv program in občutek, da nisi tako majhen, ker smo požele toliko pozitivnega in lepega odziva, nam daje zagon za delo in petje še naprej. Na koncu bi se rade zahvalile vsem, ki so nam poma­ gali pri izvedbi turneje. Posebna zahvala gre županu občine Bohinj za veliko pomoč ter Smučarskemu društvu Bohinj za uporabo flote. Hvala vsem ostalim in našim družinam, da so nas podprle pri izvedbi naših želja. ・

Poletno-jesenska koncertna ­sezona ŽPZ KD Bohinj mag. Anita Škof, ŽPZ KD Bohinj

Foto: Milan Škof

Pevke Ženskega pevskega zbora pod vodstvom Cilke Novoselec smo uspešno zaključile bogato in programsko razgibano poletno koncert­ no sezono, ki je večinoma potekala na različnih zunanjih lokacijah v Bohinju. V začetku junija smo nastopile na Pokljuki ob otvoritvi partizanske bolnišnice, kjer nam niti nekaj kapelj dežja ni moglo pregnati dobrega razpoloženja. Gorsko obarvan je bil tudi naš nastop v začetku julija na Voglu ob 53-letnici žičnic Vogel. V juliju smo sodelovale tudi na tradi­ cionalnem večeru Pod lipo v Srednji vasi, ki je bil dobro obiskan. Kljub dopustniškim dnem smo se ponovno zbrale 12. 8. na proslavi na Žlanu in nastopile s programom partizanskih pesmi. V začetku septembra smo zapele v Kulturnem domu na Koprivniku v okviru tradicionalnih Vodnikovih dni. Večinoma so nas organizatorji po nastopih povabili tudi na pogostitve, kjer smo se zadržale v prijetnem druženju. Konec oktobra smo zapele na komemoraciji v počastitev spomina na padle borce NOB pri spomeniku v Bohinjski Bistrici. Veselimo se tudi že nastopa ob 20. obletnici Lovskih rogistov Bohinj, ki bo 10. 11. v KD Joža Ažmana. Pripravljamo jesenske in zimske nastope, s katerimi bomo več kot presegle predvideni letni program koncertov. Različni organizatorji prireditev nas čedalje pogosteje vabijo v goste. Če je le organizacijsko možno, se takšnim povabilom vedno rade odzovemo. Začele smo pripravljati vsebinski in terminski program koncertov za prihodnje leto, zato že pridno vadimo nove pesmi. Z večletnimi kon­ certnimi in revijalnimi izkušnjami naš zbor glasovno in programsko dozoreva in se veseli novih izzivov. V tako številčnem zboru smeha in veselja ne zmanjka, občasno pa se družimo tudi izven rednih pevskih vaj. Ponovno srčno vabimo ženske s posluhom in veseljem do petja, da se nam pridružijo. Oktobra smo začele z rednimi vajami, ki potekajo vsak ponedeljek od 19. do 21. ure v sejni sobi KD Joža Ažmana. ・

22

šport

Letošnja kajakaška sezona se ­zaključuje Andraž Nahtigal, trener mlajših kategorij

Foto: Stane Klemenc

Ocena je kratka in jedrnata – odlično. Ob koncu poletja in jeseni so za najboljše mlajše mladince na pro­ gramu velike tekme. Tekma Olympic Hopes v kajaku na mirnih vodah je bila letos v Račicah. Tam so za slovensko reprezentanco nastopali trije naši tekmovalci. Taja Smukavec in Jan Markelj sta med sedem­ najstletniki priveslala do polfinala, še bolje se je odrezal Miha Fartek, ki je bil med šestnajstletniki četrti. Miha je pred tem tekmoval tudi na tekmovanju EYOF (European ­Youth Olympic Festival) v Gyoru, kjer so bili zbrani vsi najboljši kaja­ kaši sveta do 16 let in tudi tam nastopal odlično. Po štirje so se merili na 200-metrski razdalji, dva sta izpadla, dva napredovala. Miha je bil nepremagljiv do finala. V finalnem nastopu je do medalje zmanjkalo nekaj stotink. Četrto mesto pa je dokaz, da se je v tej sezoni Miha Far­ tek prebil med najboljše mlajše mladince na svetu. Bled je oktobra gostil še državno prvenstvo za mlajše kategorije in člane dvojce. V soboto smo dopoldne tekmovali na 1000-metrski pre­ izkušnji, popoldan so bile tekme na 500 metrov. Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno šprinterjem na 200 metrov, popoldne pa so na svoj račun prišli vzdržljivostni kajakaši na 5 kilometrov. Tekmovanje je potekalo gladko, zaplete so neopazno reševali delav­ ci na tekmovanju. Kakšen sončni žarek smo morda pogrešali trenerji, starši in navijači. Brezvetrje in mirna voda pa so razmere, ki tekmoval­ cem omogočajo vrhunske dosežke. Tekmovanje se je za naš klub končalo zelo uspešno. Osvojili smo 22 naslovov državnih prvakov. Največ štiri sta dobila Manca Mikelj in Miha Fartek, Jan Markelj tri, skupaj pa smo domov prinesli preko 40 kolajn. Z doseženim smo lahko zelo zadovoljni, saj smo se praktično v vseh kategorijah borili za najboljša mesta. Mislim, da smo se prav vsi z Bleda vrnili zadovoljni, polni samozavesti in visoko motivacijo za nadaljnje dobro delo. Čestitam vsem tekmovalcem, zahvala pa gre vsem delavcem, ki so pomagali pri izvedbi DP in staršem za zaupanje in spodbudo. ・

Plesalnica Bohinj vabi – postanite del vesele druščine Plesalnica Bohinj

Jeseni se ne začne samo šola, začnejo se tudi prijetnejše stvari, ki smo jih čez poletje kar malo pogrešali – treningi in druženja v Plesal­ nici. Najmlajše plesalke in plesalce (predšolske otroke, 3–6 let) vabimo k obiskovanju veselih športnih uric, ki so zasnovane tako, da otroci osvojijo baletne osnove, otroške plesne koreografije, otroško gimnas­ tiko, pravljice v gibanju ... Vadba predstavlja osnovne naravne oblike gibanja in gibalne izzive, razvija motorične sposobnosti in spretnosti. Treningi predšolskih in osnovnošolskih skupin potekajo v prostorih Plesalnice v kulturnem domu v Bohinjski Bistrici.

Skupina Baletni sončki je namenjena vsem, ki želijo nadgraditi osnovno baletno in jazz tehniko, osvojiti tehniko jazz baleta, osnovne gimnastične elemente in tehniko nastopanja ter izražanja. Med sončke vabimo osnovnošolce, okvirno so razdeljeni v skupini 6–9 in 9–14 let. Junija so naše jazz plesalke na državnem tekmovanju v Ljubljani do­ segle odlične rezultate, to šolsko leto pa so s treningi začele v začetku oktobra. Srednješolke in študentke, ki tekmujejo v jazz plesih, ter ple­ salke in plesalci v skupini hip-hopa trenirajo v šolski telovadnici. Na novembrskih treningih se jim lahko pridružite (prva ura je brezplačna), da se boste lažje odločili, katera zvrst plesa je najbolj primerna za vas. Tudi letos bomo v večernih urah vadili jogo in ples za odrasle. Vadbi sta namenjeni vsem, ki želijo, da jim vadba da zdravje, moč, učinkovi­ tost in dolgo ter kakovostno življenje. Za dodatne informacije in prijave v posamezne skupine lahko piše­ te na e-naslov plesalnicabohinj@gmail.com ali maja.repinc@telemach. net. Vse natančnejše informacije o vadbah boste lahko našli tudi na FB Plesalnica Bohinj. Pridružite se nam – sMejmo se! ・

Skakalci zadovoljni s poletno ­sezono Brane Iskra, SSK Bohinj

Zaključek po­ letne sezone smo izpeljali v Pla­ nici. V poletno­ -jesenskem delu tekmovanj prav nobena tekma ni odpadla, saj so nam bile vre­ menske razmere pisane na kožo. Tekmovali smo po celi Sloveni­ ji, v Mislinji je Katra zmagala, v Velenju so bili Mila Gaja Kranjc 9., Matija Sodja 23., Žan Žnidar 24., v Krškem Miha Mencinger 10., France Dan Foto: arhiv SSK Bohinj ­Kranjc 44., v Ži­ reh Martin Resman 18., v Kranju je bila Katra srebrna, v Tržiču Tinka­ ra Komar bronasta, Matija Jeršič 35., v Planici Miha Arh 45. in ekipno 12. mesto. Najbolj odmeven rezultat na državnem prvenstvu sta priskakali ses­ tri Komar, starejša Katra je osvojila srebrno kolajno v Kranju in je tudi zmagovalka skupnega seštevka v pokalu Cockta pri mladinkah do 18 let. Mlajša Tinkara pa je osvojila bronasto kolajno v Tržiču in je prav tako skupna zmagovalka pri deklicah do 13 let. Super dosežek je v Kranju na HS 110 m skakalnici dosegel Miha Arh, saj je prvič preskočil znamko 100 metrov, pristal je pri 105 metrih. Sedaj lahko naša klubska pokrivala (kapa, trak, buff) kupite tudi v TIC-u na Turističnem društvu na Ribčevem Lazu, vsak prodan artikel bo namenjen klubskemu delovanju. Na našem ziplinu pa smo sredi oktobra snemali reklamo za turistič­ no promocijo Bohinja in Slovenije, ki jo bojo predvajali v tujini. Skakalci bomo skakali na skakalnicah še do sredine novembra, kon­ dicijo pa bomo nabirali še v šolski telovadnici. Novi nadobudni skakalci vabljeni na vpis vsak ponedeljek ob 17.30 v telovadnici. Poleg skokov smo bili aktivni tudi pri papirni akciji, zbrali smo poln zabojnik papirja, za kar gre zahvala vam Bohinjkam in Bohinjcem. V prihajajočem mesecu pa vas bomo z našim klubskim koledarjem že tradicionalno obiskali na domu, za vaše donacije in podporo smo zelo hvaležni. ・

šport, z a konec

23

Smučarsko društvo Bohinj – ­zaključek poletne sezone Smučarsko društvo Bohinj

Foto: arhiv SD Bohinj

Pred enomesečnim počitkom, ki tekmovalce društva loči do zimske sezone, so se naši člani udeležili še dveh tekem. V Logatcu je potekala tekaška tekma na rolkah, ki je štela za sloven­ ski pokal. Tekmovalo je pet naših tekmovalcev. Med mlajšimi mladinci je Boštjan Korošec osvojil zlato medaljo. Prav tako je Kaja Marič pri starejših deklicah stopila na najvišjo stopničko, Lena Repinc je dosegla odlično drugo mesto, Kaja Zorč pa se je uvrstila na osmo mesto. Pri sta­ rejših dečkih je društvo zastopal Rok Arh in rolkarsko tekmo zaključil na enajstem mestu. V sredini oktobra je potekalo v Ložu državno prvenstvo v biatlonu za mlajše kategorije. Tekmovalci so se pomerili v teku in streljanju. Lena Repinc je s štirimi zgrešenimi streli postala državna podprvakinja. Rok Arh se je s petimi zgrešenimi streli povzpel na stopničke kot tretjeuvr­ ščeni in si s tem prisvojil prvo medaljo v tej disciplini. Kaja Zorč je bila prav tako s petimi zgrešenimi streli četrta. Tjaž Zorč je pritekel v cilj šesti, z vsemi zadetki. Za društvo pa je tekmoval tudi Gašper Pekovec in s sedmimi zgrešenimi streli zasedel deveto mesto. Za vse naše uspešne tekače pa so se zadnji teden v oktobru začele tudi biatlonske priprave na Pokljuki. Želimo si, da bi zimsko sezono začeli tako, kot so zaključili poletno. Treningi za najmlajše (trening skupino) zaradi izredno lepega vre­ mena potekajo za prostem. Začeli smo s kros pohodi. Da pa je vse to še bolj zanimivo, se enkrat tedensko treningi izvajajo tudi v bazenu. ・

Vodna aerobika v Bohinju II

Katarina Đurđević, prof. športne vzgoje – inštruktorica vadbe

znatno znižal vstopnino v bazen (3 €/obisk) in Smučarskega društva Bohinj, ki je priskrbel inštruktorico aerobike. Z izvedbo in obiskanostjo programa so bili na Občini Bohinj zelo zadovoljni. Na vadbo je prišlo v povprečju od 16 pa tudi do 20 vadečih, s povprečno starostjo okoli 50 let (najmlajši predstavnik je imel 20 let, najstarejši pa 74). Ker je bil projekt zelo uspešen, smo ga podaljšali v sezono 2017/18. Aerobna vadba v vodi ali skrajšano 'vodna aerobika' je nizko intenzivna vadba, ki se izvaja v bazenih s stojno višino (možno tudi v globokih bazenih). Nizka intenzivnost se nanaša na nizek srčni utrip, ki ga vadeči med vadbo dosežejo in se giblje od 100 do 140 udarcev na minuto (odvisno od starosti in fizične pripravljenosti va­ dečega). To pomeni, da je vadba vseskozi sproščena, da se vadeči med vadbo še vedno lahko pogovarjajo, da niso prekomerno zadihani in da v vsakem trenutku med vadbo uživajo. Vadba je primerna za širok spekter uporabnikov, med drugimi tudi za invalide, starejše vadeče, nosečnice, osebe s prekomerno težo in podobno. V Vodnem parku Bo­ hinj se nam nadvse prilagodijo in med vadbo ugasnejo vse vodne efek­ te, ki bi nas pri vadbi ovirali. Temperatura vode v bazenu je optimalna, prav tako zunanja temperatura. Vadba je sestavljena iz ogrevanja (15–20 min), glavnega – aerobne­ ga dela (30–35 min) in razteznih vaj, ohlajanja ter vaj za ravnotežje in umirjanje (5–10 min). Z vadbo smo že začeli. Predvidoma pa bomo z njo zaključili 25. 4. 2018. Vadba bo potekala vsako sredo od 18. do 19. ure v Vodnem parku Bohinj. PRISRČNO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE! ・

Aktivni v vseh življenjskih ­obdobjih Maja Velički

Teorije govorijo, da se začnemo starati z rojstvom. Gibanje in naša telesna aktivnost sta tako pomembna od rojstva do smrti. Kako in ko­ liko časa smo aktivni, je odvisno od naše starosti in zmogljivosti. Kako pomembno je gibanje za naše zdravje in naše počutje, ni treba posebej poudarjati, ker nas to spremlja v življenju preko oglasov, člankov ... Ker v jesenskem in zimskem času preživimo več časa v zaprtem prostoru, nastopi čas, da damo večji poudarek na našo telesno aktivnost in redno vadbo. Aktivnost, ki vključuje sestavljeno in strukturirano športno-gi­ balno dejavnost, je vodilo za ohranjanje in izboljšanje zdravstvenega stanja, splošnega počutja, boljših motoričnih sposobnosti in višje teles­ ne pripravljenosti. Aktivnost je pogoj za stabilnejšo psihofizično stanje posameznika, zato bi morale gibalne aktivnosti postati naš vsakdan. Na nas je, da se zavedamo, kako pomembno je vzdrževati aktivno živ­ ljenje v vseh starostnih obdobjih. Na vadbi se nam lahko priključite tudi v OŠ dr. Janeza Mencingerja, vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure, v mali spodnji telovadnici. Vabljeni. ・

INFORMACIJSKA VARNOST

European business number Vito Arh

Foto: arhiv SD Bohinj

V letu 2017 smo v Vodnem parku Bohinj pričeli in uspešno zaključili s pilotnim projektom AEROBNE VADBE V VODI oz. VODNE AEROBIKE v Bohinju. Ker je bil projekt zelo uspešen, smo ga podaljšali v sezono 2017/18. Program je bil organiziran in sofinanciran s strani Občine Bohinj (zdravstveno preventivni program), Vodnega parka Bohinj, ki je

Pred kratkim smo nekateri podjetniki (spet) prejeli pošto tujega spletnega poslovnega imenika EUROPEAN BUSINESS NUMBER. Pozi­ vajo nas, da jim sporočimo nekaj manjkajočih informacij našega pod­ jetja za vpis v poslovni imenik. Gre za prevaro, saj se ob podpisu tega papirja zavežemo k letnemu plačilu preko 700 EUR letno v zameno za pridobitev t. i. evropske poslovne številke, kar jasno piše v drobnem tisku. Recimo, da ne bi šlo za prevaro. Vprašajmo se, kaj bi nam tak vpis omogočil – če se ukvarjamo npr. z mizarstvom, potem so naše stranke po vsej verjetnosti iz naše bližnje okolice. Zakaj bi torej potrebovali neko evropsko poslovno številko? Po drugi strani se vprašajmo dru­ gače: če potrebujemo neko mizarsko storitev, gotovo ne bomo iskali mizarjev po mednarodnih imenikih. Izvajalca bomo poiskali v naši oko­ lici. Torej nam taka številka ne pomaga niti kadar iščemo storitev niti kadar smo ponudnik storitve. Če torej prejmete zgoraj omenjeno pošto, boste največ naredili, če kuverto in papir porabite, da zanetite ogenj v vaši peči.

24

z a konec Ranljivost brezžičnih omrežij

V zadnjih dneh se veliko govori o ranljivosti brezžičnih omrežij. Odkrili so pomanjkljivost WPA2 protokola, ki je uporabljen za za­ščito brezžičnih računalniških omrežij. Ranljivi smo vsi uporabniki, ki preko telefonov (Android) in računalnikov (Windows) dostopamo do WiFi omrežij. Več o ranljivostih si lahko preberete na spletnih straneh var­ ninainternetu (povezava na članek: http://bit.ly/wifiranljivost). Na tem mestu bi omenil le to, da varnostni inženirji večkrat odkrijejo pomanj­ kljivosti v programski ali strojni opremi. Proizvajalci te opreme nato pomanjkljivosti odpravijo, naša naloga pa je popravke namestiti v naj­ krajšem možnem času. ・

Obiščite Karierni sejem MojeDelo. com in poiščite novo zaposlitev! MojeDelo.com

Na Pokljuki predstavitev vseh ­reprezentanc Katarina Košnik

Približuje se 15. Karierni sejem MojeDelo.com, dogodek, kjer boste v enem dnevu lahko opravili več intervjujev, kot bi jih sicer v celem letu! Letos bo nove sodelavce iskalo več kot 65 podjetij. Karierni dan vam bo ponudil tudi pestro ponudbo kariernih vsebin, več kot 20 predavanj in sodobne pristope k iskanju zaposlitve ali razvoju samostojne podjetniške poti. Rezervirajte sredo, 29. november 2017, in naredite korak naprej v svoji karieri.

Foto: arhiv SZS

Pokljuka je bila v začetku oktobra že povsem v znamenju zimskih športov. Slovenske smučarske reprezentance so se namreč 4. oktobra prav na Pokljuki predstavile pred začetkom sezone, že dopoldne pa so na svoj račun prišli mladi športni navdušenci, ki so lahko spoznali svoje vzornike. Dogodek Z EU sredstvi do športnih uspehov – Junaki zime na Pokljuki je SZS pripravila v sodelovanju z Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za gos­podarski razvoj in tehnologijo. V Športnem centru Triglav Pokljuka se je zbralo več kot 250 osnov­ nošolcev, ki so s športniki SZS preživeli zabaven, športno obarvan dan. Otroci so z Junaki zime najprej sodelovali na kvizu, ki je preizkusil njiho­ vo znanje o zdravem načinu življenja in športni infrastrukturi v Sloveniji, nato pa so se pomerili še v štafetah, kjer je bil na sporedu tek in strelja­ nje. »Prvič sem v taki vlogi. A kot nekdanji športnik dobro vem, kakšna so pričakovanja ob tem času. Letos nas čaka še posebna sezona. Res je, vsak športnik se veseli zmag, a zmaga ni vedno, da premagaš tekmece. Zmaga je lahko tudi, ko ti uspe nekaj, kar si si zadal. Gremo zmagat!« je mlade pozdravil nekdanji uspešni skakalec in od letos direktor zveze Franci Petek. V sproščenem vzdušju in ob dobri volji se je otroška razigranost nato prenesla tudi na kasnejše druženje z novinarji, ki so s prav vsakim Juna­ kom zime lahko pokramljali pred začetkom olimpijske sezone 2018/19. Športnike in mladino je pred začetkom dogajanja nagovoril tudi pre­ mier Miro Cerar, srečanja pa sta se udeležili tudi ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj ter ministrica za izobra­ ževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. »Vesel sem, da sem tukaj z vami, iz več razlogov. Tudi zato, ker se veselim nove smučarske sezone z junaki zime. Ko nekdo zmaga, se vsi veselimo. Ampak šteje čisto vsak športnik, vsi bodo dali vse od sebe. Športniki ste eni najboljših ambasadorjev Slovenije, ste pa tudi zgled mladim,« je v nagovoru mladim in športnikom dejal premier Cerar. Tudi resorna ministrica Maja Makovec Brenčič je poudarila pomen dobrega vpliva športnikov na naslednjo generacijo. »Tudi vi znate, ne le učiti se, ampak tudi uživati v športu. Z našimi športniki je lažje, ko jih spodbujamo. Želim, da vsi skupaj z veliko znanja korakate naprej in uživate,« pa je mlade goste na Pokljuki nagovorila šolska in športna ministrica. ・

Kaj je karierni sejem? Karierni sejem je ena izmed aktivnih oblik iskanja zaposlitve. Gre za edinstveno priložnost, kjer lahko brez predhodnih selekcijskih postop­ kov opravite zaposlitveni razgovor z delodajalci, ki v tem trenutku zaposlujejo ali pa že sedaj načrtujejo, da bodo zaposlovali v naslednjih mesecih. Prav ste razumeli, razstavljavci so delodajalci, pred­ stavljajo pa se obiskovalci, med katerimi pričakujemo tudi vas. Tako lahko v enem dnevu obiskovalci opravite več zaposlitvenih razgovorov, se neposredno pogovorite s tistimi, ki v podjetjih odločajo o zaposlo­ vanju, se izognete pisanju prošenj ter dolgim selekcijskim postopkom.

Brezplačen spremljevalni program, ki vam ga ponuja letošnji karierni sejem: 1. Karierno svetovanje s svetovalci, ki vam bodo zaupali trike, da bo vaš CV deloval; 2. Karierna predavanja, kjer boste s predavatelji spoznavali podje­ tja in principe iskanja zaposlitve; 3. Brezplačno psihometrično testiranje, kjer lahko spoznate svoje močne in šibke kompetence; 4. Foto kotiček, kjer boste dobili profesionalno fotografijo za vaš CV; 5. Kul kariere znanih Slovencev, kjer boste spoznavali znane Slo­ vence in njihove ideje; 6. Podjetniški oder, kjer boste dobili ideje in motivacijo za samos­ tojno podjetniško pot. Naredite nov korak v svoji karieri! Obiščite Karierni sejem Mojedelo. com in spoznajte delodajalce, sebe in svoje potenciale. Karierni sejem MojeDelo.com bo v sredo, 29. novembra 2017, med 10. in 19. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vstop in vse aktivnosti na sejmu so brezplačne! >> Več na Kariernisejem.com ・

Na lestvici regij, ki jih je ­treba ­obiskati v letu 2018, Julijske Alpe – znamenito medijsko hišo ­prepričal premišljen razvoj ­turizma v tem delu Evrope Po STO povzela Katarina Košnik

Medijski velikan na področju popotniških vsebin Lonely Planet je Julijske Alpe uvrstil na visoko tretje mesto na lestvico desetih regij, ki bi jih popotniki morali obiskati v letu 2018. Julijske Alpe so se v

z a konec , ogl a si 040/202 384

25

19

knjigi Best in Travel, ki jo enkrat na leto izdajo pri Lonely Planetu, znašle takoj za Belfastom in obalo Causeway na Severnem Irskem ter Aljasko. Izbor med destinacijami opravijo številni ­pisci, uredniki in blogerji, končno odločitev pa sprejme strokovna komisija, ki jo sestavljajo pisci in popotniški strokovnjaki pri medijski hiši Lonely Planet. Ob objavi lestvice Lonely Planet’s Best in Travel 2018 Top Regions, torej desetih regij, ki bi morale biti na seznamu želja popotnikov za naslednje leto, so zapisali: »Z očarljivostjo Chamonixa ali Zermatta, vendar z manj gneče, Julijske Alpe nudijo izjemno gorsko doživetje v delu Evrope, ki je prepogosto spregledan. Več kot dve tretjini območja je pod zaščito Triglav­ skega narodnega parka, v katerem skrbijo za premišljen razvoj turizma. Julijske Alpe, nekoč rezervirane le za drzne, v zadnjem času nežno odpirajo vrata različnim popotnikom. Narašča­ joče število lokalnih ponudnikov pa združuje pulz dvigajoče pohodništvo z nadstandardni­ mi nastanitvami v imenitnih pastirskih kočah.« »Biti med prvimi tremi na znameniti lestvi­ ci top desetih regij, ki jih je treba obiskati v prihodnjem letu, je izjemna čast za Slovenijo in bistveno vpliva na njeno prepoznavnost. Lahko smo ponosni, da je vodilen in eden naj­ bolj referenčnih medijev s področja potovanj Julijske Alpe prepoznal kot neokrnjen košček tiste Evrope, ki se še vedno ponaša z izjemnimi naravnimi lepotami. To je tudi velika nagrada zavezanosti slovenskega turizma k trajnosti in izpolnjevanju obljube po zelenih, aktivnih, zdravih doživetjih v naši deželi,« je ob razvese­ ljivi novici dejala mag. Maja Pak, direktorica STO. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, pa je v imenu Skupnosti Julijskih Alp poudaril: »Destinacije na območju Julijskih Alp se pove­ zujemo že več kot četrt stoletja. Naše sodelova­ nje smo nadgradili tudi z obsežnim dokumen­ tom Razvojnim načrtom biosfernega območja kot trajnostne turistične destinacije Julijske Alpe, zato smo še toliko bolj veseli umestitve na lestvico Lonely Planeta. To potrjuje, da gre­ do naša prizadevanja v pravo smer.« Lonely Planet je vodilna medijska hiša v sve­ tu na področju potovalnega založništva in po­ potniških vodnikov. Od leta 1973 zagotavlja navdihujoče, a verodostojne informacije za vse vrste popotnikov. V preteklih desetletjih je iz­ dala več kot 145 milijonov izvodov vodnikov in si zgradila zvesto skupino sledilcev po vsem svetu. Slovenija si prizadeva za trajnostni turizem, da bi zaščitila edinstvene raznolikosti, značilne za to območje. Ponaša se s številnimi naravni­ mi lepotami, izjemno pokrajino in bogato kul­ turno dediščino; to so bili tudi glavni razlogi, da so pri Lonely Planetu odločili, da gre za des­ tinacijo, ki jo je v letu 2018 treba obiskati. ・

Milijoni bralcev o ­doživetjih v Sloveniji

nie Trump: s takim podnaslovom je svoje doživljanje naše dežele opisal ameriški novinar, ki je Slovenijo obiskal na začetku oktobra. Njegov članek je objavil New York Post, katerega doseg se meri v milijonih. Eden najstarejših ameriških časnikov ima eno največjih naklad in dosegov v ZDA. Vsa­ kodnevno ga natisnejo v okrog pol milijona izvodih, ki jih prebira 1.1 milijona bralcev. Še večji doseg ima v svoji spletni različici nypost. com, in sicer kar 49.2 milijona edinstvenih obiskovalcev. Ameriški novinar Zachary Kussin je Slo­ venijo obiskal v okviru študijskih tur, ki jih Slovenska turistična organizacija pripravlja v sodelovanju z različnimi deležniki slovenske­ ga turizma, saj so odličen način za njegovo promocijo. Pri nas je preživel pet dni, svoje popotovanje pa strnil v članku s pomenljivim

PoZA STO Košnik • SERVIS VSEpovzela ZNAMKEKatarina VOZIL • VULKANIZERSTVO • KLEPARSTVO IN AVTOLlČARSTVO • AVTODELI Obedovanje, vino in pohodništvo v SloNA domovina PRVEM MESTU! • KVALITETA veniji,IN kiODLIČNE je velikoCENE več kot Mela-

Foto: arhiv Turizma Bohinj

naslovom TAKE IT SLO!. V njem je opisal kuli­ narična in vinska doživetja ter svoje potepanje po različnih znamenitostih Slovenije. »S svoji­ mi naravnimi čudesi, neverjetno zbirko hrane, izvrstnega vina in novimi hoteli ... je veliko več kot le domovina ameriške prve dame,« je med drugim strnil svoje vtise. V petih dneh je obiskal tudi Bohinj in v svo­ jem zapisu izpostavil čudovito naravo z jeze­ rom in slapom Savica, ki ti vzame sapo. ・

ak tualno

2-LETNO FINANCIRANJE EOM = 0 % * GORIVO V VREDNOSTI 800 € ZIMSKE PNEVMATIKE NA PLATIŠČIH

www.suzuki.si Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,1-5,9 l/100km in 106-135 g/km, emisijska stopnja: EURO6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0065-0,0525 g/km, trdi delci: 0,00012-0,00138 g/km, število delcev: 0,02-9,70 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. * Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SX4 S-CROSS: • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 16.700 • lastna udeležba (polog): € 5.567 • znesek financiranja: € 11.133 • število obrokov: 2 • letni obrok: € 5.567 • stroški odobritve: € 0 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 11.133 • letna obrestna mera: 0% • efektivna obrestna mera: 0% na dan 26.09.2017 • V primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačilo poveča. Akcija velja do 31.12.2017.

ABC Dealership Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Alpska 43, 4248 Lesce T: 04 53 53 804

Alpska 43, 4248 Lesce T: 04 53 53 804

www.avtomony.si

www.avtomony.si

26

ogl a si 040/202 384

KIA. PRVA V KAKOVOSTI. KIA. PRVA V

ww.kia.si

ww.kia.si

KAKOVOSTI.

ZMAGOVALKA KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI 2017 Kia je z drugo zaporedno zmago v raziskavi kakovosti IQS inštitucije J. D. Power znova dokazala, da so vozila Kia najbolj kakovostna in zanesljiva na svetu.

ZMAGOVALKA KAKOVOSTI IN ZANESLJIVOSTI 2017 Kia je z drugo zaporedno zmago v raziskavi kakovosti IQS inštitucije J. D. Power znova dokazala, da so vozila Kia najbolj kakovostna in zanesljiva na svetu.

SPORTAGE ŽE ZA

16.990 EUR SPORTAGE ŽE ZA

16.990 EUR ODPRODAJA LETA! Nagrajeno Kia kakovost ODPRODAJA LETA! do konca oktobra odpeljite z Nagrajeno kakovost do 2.000 Kia EUR popusta pri financiranju. do konca oktobra odpeljite z do 1.000 EUR popusta pri financiranju.

RIO ŽE ZA

9.990EUREUR 9.990 RIO ŽE ZA

UR DO 2.000 E

TkeAm S U P O js n P re o G a n Novo

CEE’D ŽE ZA

10.390EUREUR 10.390 CEE’D ŽE ZA

KIA - Največ avta za vaš denar KIA CENTER LJUBLJANA, JUNIK -M d.o.o.LESKOŠKOVA 2, 01 584 33 33 / KIA CENTER MARIBOR, ZAGREBŠKA C. 38, 02 292 78 50 BLED: AMBROŽIČ, 04 574 17 84 / BREŽICE: KOLMANIČ & CO., 07 499 23 13 / CELJE: ŠKORJANEC, 03 426 08 72 / IZOLA: JEREB, 05 616 80 11 / KOPER: MTP, 05 915 06 00 /

Blejska Dobrava Dobrava KRANJ: NASMEH, 04 235 17 1, 77 /4273 MARIBOR:Blejska POTOČNIK, 02 234 40 43 / MEDVODE: ČREŠNIK, 01 361 22 50 / MURSKA SOBOTA: LEPOŠA, 02 536 17 70 / NOVA GORICA: MAS AVTO, 05 333 03 03 / NOVO MESTO: AVTOHIŠA KRIŽMAN, 07 393 36 80 / PTUJ: JERENKO, 02 788 53 08 / ROGAŠKA SLATINA: AVTO ALKA, 03 818 25 50 / ŠENTJANŽ PRI tel. 04/581 00 00,02info@junik-m.si DRAVOGRADU: AC KOROŠKA, 878 58 50 / TREBNJE: PAN JAN, 07 34 60 700 / VELENJE: KIA AS, 03 891 90 77 / VRHNIKA: AVTOTRADE, 01 750 51 99 Komb. porabe goriva: 3,3 – 8,5 l/100 km, emisije CO2: 86 – 194 g/km, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NOx: 0,027-0,257 g/km. Cena 16.990 EUR velja ob nakupu novega Sportaga 1.6 GDI LX Active Eco , cena 10.390 EUR velja ob nakupu cee’da 1.6 GDI Gas LX Fun, cena 9.990 EUR velja ob nakupu Ria 1.2 Gas LX Active Eco. Popust do 2.000 EUR velja ob nakupu vozila z »Bonus financiranjem«. Bonus financiranja lahko izkoristite nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana

27

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

Ali ste že pripravljeni na zimo?

Zimske pnevmatike in kompleti koles Originalni nadomestni deli in dopolnilna oprema za zimo

(akumulatorji, žarnice, brisalci, tekočina za stekla...)

Menjava, previjačenje in hramba Popusti in ugodni plačilni pogoji Pričakujemo vas tudi v soboto, 11.11.2017, od 8.00 do 14.00 ure! Pravi naslov z vse storitve na enem mestu - hitro, kvalitetno in ugodno!

28

z adnja s tr an

M A RT I N O VA N J E Hotel – Restavracija Tripič Triglavska cesta 13 4264 Bohinjska Bistrica 04 828 0120 info@hotel-tripic.si

6. tradicionalno Martinovanje pri Tripiču Sobota, 11. 11. 2017 ob 19.00 Priporočamo rezervacijo.

V kuhinjo vabimo nove sodelavce! Info na 031 624 590.

LE KAJ SE SKRIVA V GLOBINAH BOHINJSKEGA JEZERA? Vsi konci in kraji Slovenije imajo svoje lokalne specialitete. ­Slovenska vina pa lahko navdušijo še tako zahtevnega p ­ oznavalca vin. Bohinj ni vinorodni okoliš, a pijača bohinjskih brajd p ­ reseneča. V nedeljo, 15. oktobra, je ob Bohinjskem jezeru potekal prav poseben dogodek. Iz globin ­Bohinjskega jezera so bohinjski potapljači dvignili nekaj steklenic Bohinca, letnik 2015, nazaj na globino okoli 35 metrov pa potopili enako število steklenic letnika 2016. Bohinc je fermentirana pijača iz domačih Bohinj­skih brajd, ker Bohinj ni vinorodni okoliš,­ ­pijače ne ­smemo imenovati vino. Program so popestrile mlade plesalke Plesalnice Bohinj in odrasla folklorna skupina Društva upokojencev iz Bohinjske Bistrice. Manjkala ni bohinjska vinska kraljica in župnik, ki je krstil steklenice. Občini Bohinj se gre zahvaliti za brezplačno parkiranje na Veglu, Turizmu Bohinj in ladjarjem pa za ladjo Bohinj. Ideja o Bohincu se je porodila pred osmimi leti pri Tripiču in že prerašča v v­ se-bohinjsko ljubiteljsko trgatev, kjer sodeluje že preko 40 domačinov. »Bohinc je čudovit, cvetica pa je preprosto sanjska,« so nam povedali v kletarski družini Prah iz Velikih Malenc pri Brežicah, ki vsako leto poskrbi za tehnični del pridelave Bohinca. Vabljeni prihodnje leto v našo družbo tudi vi!