Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 6. OKTOBER 2017 ŠTEVILKA 10

60. Kravji bal uspešno pod dežnikom

AKTUALNO

TURIZEM

PRIREDITVE

KULTURA

ŠPORT

Županov dan zdravja

Alpina in GRS Bohinj skupaj za varno doživetje v hribih

Praznik sira in vina

Slikar Valentin Hodnik in 1. svetovna vojna

Smučarsko društvo Bohinj – nova sezona, novi uspehi

Foto: Andraž Sodja

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Znano je, da sem kritik državne politike in da opozarjam na neživljenjske in nespoštova ne zakone, ki vplivajo na našo občino. Drža va nas namreč ne usliši, kadar želimo dobiti sredstva, ki nam po sicer pripadajo. Največ krat je odgovor, da ni razpoložljivih sredstev in da še ni konec krize, v katero nas je pah nila z nespametno politiko sama. Vsi namreč vemo, da je bančna luknja posledica kreditov, ki so jih odobravali »veliki« fantje svojim pri jateljem in naredili 5-milijardno luknjo, ki jo bomo pokrili davkoplačevalci, nihče pa ne bo nikoli odgovarjal za nastalo situacijo. Več kot jasno je, da »gospode« ščitijo ljudje, ki vodijo državno politiko, in medijsko prikrito je, kdo so ljudje, ki stojijo v ozadju. Trdim, da imamo v Sloveniji dvojne držav ljane: ene, ki so naredili ogromen gospo darski in bančni kriminal in za to ne bodo nikoli odgovarjali, in druge, ki smo navadni »smrtniki« in za svoja dejanja odgovarjamo. Gre za dejstvo, saj sem bil sam kazensko ovaden za očitano bistveno manjšo korist in sem v treh letih dokazal, da sem svoje delo

23. redna seja Občinskega sveta – 28. 9. 2017 Katarina Košnik

Občinski svet je konec septembra zase dal na 23. redni seji občinskega sveta, na kateri so sprejeli reblans proračuna, se se znanili z odgovori države glede problemati ke podlubnika, razpravljali pa so tudi o ak cijskem načrtu za umrjanje prometa v času poletne turistične sezone. Mirka Jeršiča so imenovali za predstavnika občine v svetu zavoda Turizem Bohinj. Za 5 do 7 odstot kov so zaradi sprostitve izplačila napredo vanj dvignili cena programov vrtca. Nekaj točk na kratko povzemam v nadaljevanju.

Rebalans proračuna za letos

Za tokratno spremembo proračuna z Reba lansom II 2017 je glavni razlog sprememba pripadajoče dohodnine, ki se je Občini Bohinj zmanjšala, povečala pa se je finančna izravna va. Tako se je povprečnina v letu 2017 dvig nila iz prvotnih 530 EUR na 533,50 EUR na prebivalca. Rebalans so sprejeli skupaj z dvema amand majema. Na predlog Ekipe za prihodnost so

Rok za oddajo prispevkov v oktobru

opravljal pošteno in v skladu z obstoječimi zakoni. Tako kot je na državnem nivoju aktual na politika maska za navadne državljane, gre tudi v primeru te kazenske ovadbe za preusmerjanje pozornosti od resničnih pro blemov, s katerimi se Bohinj sooča in bi jih morali rešiti. Ne glede na navedeno si želim, da bi v pri hodnje energijo usmerjali v ključne izzive za razvoj Bohinja in stopili skupaj ob strateških vprašanjih, ki se tičejo vseh nas, ter preneha li s podtikanji in lažnimi ovadbami, saj resni ca slej ko prej pride na dan.

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. z rebalansom dejanskemu stanju prilagodili tudi sredstva Turizmu Bohinj. Na račun po večanja obiska je bilo do zdaj pobrane več turistične takse, kot je bilo predvideno v pro računu (12,5 odstotkov več), sormerno pa je povečan obisk povečal tudi obseg dela Turiz ma Bohinj. Dodatna sedstva od pobrane takse so z amandmajem namenili Turizmu Bohinj za promocijo Bohinja 10 tisoč evrov in za redno delovanje zavoda za malo več kot 12 tisoč evrov. Na predlog župana Franca Kramarja pa so kar 25 ostotkov več sredstev iz naslova pobra nih parkirnin, kot so jih načrtovali, dodatna sredstva namenili za obnovo ceste do Broda.

Soglasje k sklenitvi sodne poravnave z ljubljansko nadškofijo

Za potrebe izgradnje nove čistilne naprave v Bohinjski Bistrici je Občina Bohinj leta 2010 potrebovala del zemljišča (dve parceli) v Bo hinjski Bistrici, ki je bil predmet denacionali zacijskega zahtevka, upravičenec je bila Nad škofija Ljubljana, ki je zahtevala njuno vrnitev v naravi. Zaradi potrebe črpanja evropskih sredstev za gradnjo čistilne naprave se je Ob čina Bohinj dogovorila z nadškofijo za plačilo nadomestila za površino zemljišč, ki bi bile vrnjene v naravi, torej za 4806 m². Občina Bohinj in Nadškofija Ljubljana sta

pod pogojem spremembe namembnosti treh sklopov svojih zemljišč sklenili poravnavo za bistveno nižjo ceno od vrednosti samih zem ljišč. Stranki sta se v izvenupravni poravnavi dogovorili za rok 5 let, v katerem mora priti do spremembe OPN, sicer se razlika v vred nosti nadomesti v denarju, na način, določen v izvenupravni poravnavi. Kljub prizadevanjem Občine Bohinj do spremembe OPN v dogovorjenem roku 5 let ni prišlo. Nadškofija Ljubljana je zato najprej konec leta 2016 Občini Bohinj podala zahtevo za doplačilo razlike v ceni v višini 192.240,00 EUR skupaj s stroški in zamudnimi obrestmi, nato je po neuspešnih dogovorih vložila še tožbo zaradi doplačila razlike v vrednosti ne premičnin. Občina Bohinj je nato predlagala mediacijo, ki jo je Nadškofija Ljubljana sprejela. V pos topku mediacije je bil predlog Občine Bohinj v veliki meri sprejet. Poleg nespornega dela terjatve, ki ga je Ob čina Bohinj pripoznala (96.120,00 EUR), sta se stranki dogovorili, da se obračuna le polo vico zamudnih obresti na nesporni znesek. Za 3. sklop nepremičnin je pred kakršnimi koli gradnjami potrebno sprejeti OPPN, ki ga bo predlagala, sprejela in financirala Nadško fija Ljubljana, tudi s sredstvi, prejetimi s po ravnavo od Občine Bohinj. Celotna vsota poravnave, ki jo bo plačala Občina Bohinj je 153 tisoč evrov, ki jo bo Ob čina plačala v treh obrokih. Ocena vrednosti tega zemljišča je bila 240 tisoč evrov, ob skup nem strošku za Občino, ki znaša okoli 200 ti soč evrov, je kljub temu poravnava ob vseh zapletih na koncu ugodna za občino. Ob pri pombah nekaterih svetnikov, da bi se zadeva lahko rešila že takoj ob poteku roka petih let, so svetnice in svetniki poravnavo, ki je kljub zapletom glede na vrednost zemljišča, ugodna za Občino, potrdili.

Akcijski načrt za umiritev prometa v času poletne turistične sezone

Na predlog Ekipe za prihodnost so sejo raz širili s točko, na kateri so razpravljali o izho diščih za akcijski načrt za umiritev prometa v času poletne turistične sezone. Kot je pouda ril Bojan Traven, ki je obrazložil izhodišča na seji, smo priča 20 odstotni rasti turizma, kar se lahko v prihodnje še dviga. To pomeni, da je v poletnem času močno okrnjeno vsakda nje življenje domačinov. Med predlogi so tako ukrepi, ki bodo predvsem poskrbeli za kvalite to življenja domačinov in s tem tudi kvaliteta doživetja obiskovalca. Vsi ukrepi pa so usmer jeni k ustvarjanju pogojev in posledično tudi povišanju kazni za kršitve. Ob zavedanju, da je pritisk na jezersko skledo lahko v prihodnje še večji, bodo v prihodnje pripravili izhodišča na podlagi katerih bo Občina ustvarjala temelje

Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do srede, 18. oktobra, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 3. novembra 2017.

ak tualno

za umirjanje prometa in ureditev drugih problemov množičnega obis ka Bohinja (kampiranje na črno, ...) v času poletne turistične sezone.

Problematika pojava podlubnikov na območju Občine Bohinj – odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorilo na zahteve Občine Bohinj po urejanju problematike lubadarja in omogo čanja finančnih spodbud za lastnike prizadetih gozdov. Kot odgovarja jo na dopis Občine Bohinj, ki se nanaša predvsem na finančne spod bude odgovarjajo, da so te že možne po pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, nekatera dodatna financiranja bodo zagotovili s spremebo Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po žledu leta 2014, možnosti, predvsem s sredstvi za sanacijo pa so tudi preko Zavoda za gozdove. Po razpravi so sklenili, da bodo s pozivi državi še nadaljevali. S pozivom pristojnim ministrstvom bodo pri od kupu lesa zahtevali izplačilo pavšalne vrednosti tudi tistim lastnikom gozdov, ki ne dosegajo 200 evrov katastrskega dohodka na hektar. Komisija za turizem in kmetijstvo skupaj z Vesno Arh pa bo pripravila novo pobudo za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Problematika slabega signala mobilne telefonije v občini Bohinj – odgovor Telekoma Slovenije

S strani Telekoma so v odgovor na slab signal odgovorili, da sami nimajo namena graditi novih baznih postaj v Bohinju. Edino, kar ima jo namen je postavitev bazne postaje na Nomenju ob železnici, kar trenutno tudi zaradi nesoglasja Slovenskih železnic ni možno. V načr tih je tako rezervni objekt, za kar pa se še dogovarjajo s Slovenskimi železnicami, kjer bo Občina pritopila k sodelanju pri komunikaciji. So pa prejeli bolj spodbuden odgovor od ponudnika A1, kjer že letos načr tujejo postavitev bazne postaje za vas Nemški Rovt in Ravne. ・

13. sveta maša za policiste Katarina Košnik

Ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policije so v žup nijski cerkvi v Srednji vasi v nedeljo 24. septembra darovali 13. mašo za policiste. Z mašo, ki jo je vodil novomeški škof Andrej Glavan so se spomnili preminulih sodelavcev. Namen maše, ki jo že vsa leta organizirata policista Policijske postaje Bled Aleš Rozman in Igor Marijan v sodelovanju z župnijo v Srednji vasi, je počastitev preminulih policistov, med katerimi so letos še pose bej omenili nedavno preminulega policijskega vikarja Janeza Novaka. Ob tudi bolj črnih letih za policijo v preteklosti, je bilo to leto za policis te nekoliko bolj spodbudno, je po maši povedal Aleš Rozman, saj noben policist ni umrl med opravljanjem svojih nalog. Maše so se tudi to leto udeležili številni visoki politični predstavni ki in atašeji policij tujih držav, ki imajo v Sloveniji diplomatska pred stavništva, med njimi tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez in svetovalec predsednika Boruta Pahorja Ernest Petrič. Po Brglezovih besedah je prav, da tudi vrh politike pride in izkaže spoštovanje do policijskega poklica, ki je pomemben za državo: »Naše sobivanje ne bi bilo tako varno, če policistke in policisti, kriminalistke in kriminalisti ne bi skrbeli za nas.« »To druženje je Bohinjcem in policistom v ponos. Srečanja se udele žujejo tudi svojci preminulih policistov, kar jim omogoča, da se srečajo s prijatelji in sodelavci preminulih. Zelo smo hvaležni vsem, od Občine Bohinj, Turizma Bohinj do Zavoda svetega Martina, Župnije Srednja vas in drugim, ki nam pri organizaciji tega dogodka tudi pomagajo,« je dejal Aleš Rozman. Kot je še dejal je to edinstven primer take pre ventivne aktivnosti v Slovenskem prostoru in predstavlja obenem tudi priložnost za druženje z domačini, ki se vsako leto v večjem številu udeležijo maše in tudi po maši ostanejo pred domom Svetega Martina, kjer pripravijo pogostitev.

Foto: Katarina Košnik

Letos maša tudi v spomin policijskemu vikarju Janezu Novaku Po Župniji Šentvid pri Stični povzela Katarina Košnik To leto, 18. avgusta, so se v Šentvidu pri Stični poslovili od duhovni ka Janeza (Janka) Novaka, ki je umrl po težki bolezni v 57. letu starosti. »Kot prvi policijski vikar je svoje poklicno in življenjsko poslanstvo je opravljal kar 12 let. V tem času je uspešno oral ledino na tem področju, ga razvijal in približeval ljudem. Na vprašanje, kaj je delo policijskega kaplana, je vselej skromno odgovarjal: Služim tistim, ki služijo ljudem,« je ob slovesu med drugim spomnil namestnik generalnega direktorja Simon Velički. Kot policijskega vikarja in koordinatorja pa si ga bodo zapomnili prav Bohinjci, prav on je bil eden izmed pobudnikov in tisti, ki je vsako leto je ob prazniku nadangela Mihaela, zavetnika policistov, povabil policistke in policiste, kriminalistke in kriminaliste ter uslužbence Mi nistrstva za notranje zadeve k maši v cerkev sv. Mihaela v Srednji vasi. V Janku, kot so ga klicali domači, prijatelji in sodelavci so policisti imeli iskrenega prijatelja, ki jih je imel, kot smo vsako leto slišali pri maši v Srednji vasi, resnično rad. ・

Foto: osebni arhiv

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 10. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno

Županov dan zdravja Katarina Košnik

Mesec september se je na prvi šolski dan, 1. septembra, začel z Županovim dnevom zdravja, še zadnjo prireditvijo v okviru praz novanja letošnjega občinskega praznika. Aktivno popoldne se je v Danici začelo na prizorišču novih fitnes naprav na prostem, ki so jih uradno predali v uporabo prav na ta dan. Po otvoritvi in preiz kusu je sledil prikaz vadbe Šole zdravja in nato v dvorani Danica še praktični prikaz oživljanja s pomočjo defibrilatorja. Občina Bohinj je skupaj z občinami Zgornje Gorenjske v lanskem letu sprejela Strategijo ohranjanja zdravja starejših na območju občin Zgornje Gorenjske 2017–2021. Občina Bohinj je za področje svo je občine pripravila vrsto izvedbenih ukrepov za doseganje ciljev, ki so navedeni v omenjeni strategiji. Z uresničitvijo ciljev bodo dosegli osnovno vizijo: ohraniti in krepiti celostno zdravje starejše generacije. Celostno zdravje je zdravje človeka v smislu zdravega telesa, uma in duha. To pomeni kvaliteto življenja, kar pa bomo dosegli z medgene racijskim sodelovanjem in aktivnim vključevanjem ter vzgojo mladih v življenje starejših ljudi. Pomembna področja strategije so zdravstveno varstvo in socialno varstvo, telesna aktivnost, izobraževanje in zdrava prehrana. Prav s postavitvijo fitnes naprav na prostem, ki so postavlje ni v Danici ob nogometnem igrišču, občina uresničuje enega pomemb nejših ciljev strategije: podpora programom skupinske gibalne vadbe starejših na površinah za šport v naravi in v urbanem okolju. Fitnes naprave je postavilo podjetje Actal iz Medvod, direktor podjetja David Petrina je ob otvoritvi naprave tudi predstavil. Trak sta slovesno pre rezala župan Bohinja Franc Kramar in ustanoviteljica bohinjske Šole zdravja Marjeta Korošec.

Foto: Olga Pikon Gorišek

Po otvoritvi in predstavitvi fitnes naprav so se zbranim predstavile članice Šole zdravja Bohinj. Skupine 20 občank in dveh občanov, ki od ponedeljka do petka vsako jutro telovadijo po posebnem progra mu idejnega vodje in ustanovitelja projekta Šola zdravja dr. Nikolaya Grishina. Zaradi dežja, ki sicer članic Šole zdravja, ki se dobivajo vsak dan ob vsakem vremenu, ni motilo, se je dogajanje preselilo v dvo rano Danica, kjer je Robi Jensterle poskrbel za zanimivo, predvsem pa nadvse koristno praktično predstavitev oživljanja, tudi s pomočjo defibrilatorja. Občina Bohinj je namreč do danes opremila skoraj vse vasi z defibrilatorji, ki v nujnih primerih lahko rešijo življenja. Udele ženci so postopek oživljanja lahko na lutkah tudi praktično preizkusili. Po aktivnem srečanju so se gostje podkrepili še s sadno-zelenjavnimi smutiji, ki so jih pripravili v gostišču Danica. Iz zdravstvenega doma Bohinj pa so na stojnici pripravili koristno gradivo za naše zdravje.

INTERVJU Šola zdravja Bohinj: To je preprosto skrb za svoje zdravje Pogovor s članico Gabrijelo Odar Šola zdravja Bohinj je nastala pred dvema letoma na pobudo Marjete Korošec in je del vseslovenskega projekta za zdravje. Danes se jutranje telovadbe udeležuje okoli 20 članic in dva člana. Pridružite se jim lahko vsako jutro, v jesenskem času ob 8.30 pri župnišču v Bohinjski Bistrici.

Se mi zdi, da marsikdo ne ve, z mano vred, da imamo v Bohinju Šolo zdravja. Vi pa telovadite že dve leti? Ja, že dve leti deluje v Bohinju Šola zdravja. Zdaj, to ni neka znanost, to je preprosto skrb za svoje zdravje. Mislim, da velikokrat rabimo

Prikaz vaj članic Šole zdravja, foto: arhiv Občine Bohinj

kakšno pomoč, ko enkrat zbolimo, in jo iščemo drugod, ampak tudi sam lahko človek veliko naredi za svoje zdravje. In ta šola zdravja je gibanje na zraku in to vsak dan v vsakem vremenu zjutraj poskrbiš, da lažje začneš nov dan. Koliko se vas zbere vsako jutro? Smo kar skupina dvajsetih, poleti zaradi dopustov malo manj, ima mo pa tudi dva gospoda, ki jih bo, upam, v prihodnje še več.

Dobivate se vsak dan ob vsakem vremenu, tudi pozimi? Vedno. To je telovadba na prostem. Tudi same smo ugotovile, da je izjemno primerna za nas, dobro se počutimo. Ne samo poleti, ko je toplo, ampak tudi ko z jesenjo pride megla in pozimi mraz. Bilo je tudi minus 12 stopinj, pa smo prišle in ni bilo nobenega problema telova diti, ali da bi nas oviral mraz. Tako da se navadimo postopoma tudi na hladnejše dni in vztrajamo od ponedeljka do petka. Komu je ta vadba namenjena? Pravzaprav vsem. Mladi imajo že svoje hobije, se udeležujejo raznih športnih dejavnosti. Mi, ki smo že vstopili v malce bolj zrela leta, zapus timo delovna mesta in se upokojimo, pa je kar nerodno, če dejavnosti opustimo. Zato je dobro, da vsako jutro, ko se, vsaj zase vem, zbudimo malce leseni, otrdeli in ne funkcionira vse dobro, malce potelovadiš. Vsak dan grem na vadbo. V začetku sem mislila, ker so vaje tako pre proste, da ne bo nekega učinka. Zdaj pa vem, da me vaje vsak dan zjutraj prebudijo, mi uglasijo telo in se bolje počutim skozi cel dan. In to je vseslovenski projekt? Ja, tako je. Skupine Šole zdravja so po vsej Sloveniji. Lani jih je bilo že 116 in verjamem, da jih je zdaj, ko je leto naokoli, že znatno več. Pred sednica društva je Zdenka Katkič, ustanovitelj pa dr. medicine Nikolay Grishin. Več informacij si lahko ogledate tudi na spletu.

Imate torej točno določene vaje? Ja, to so predpisane vaje. Je 51 vaj v štirih sklopih: razgibavanje ramenskega obroča in rok, vratu, trupa in nog. Niso pa to vaje za moč, to so raztezne vaje mišic in kit. Predvsem pa vseh sklepov in hrbtenice. Tako kot ugotavljamo vse, so ti sklopi vaj izjemno koristni. Ne bom rekla za stare, za tiste v bolj zrelih letih.

Kot ste povedali na Županovem dnevu zdravja, pa ne gre samo za telovadbo, ampak tudi za druženje? Res je. Jaz sem prišla v skupino, ko jih je že bilo nekaj. To naše dru ženje, naše skupno preživljanje juter se je tako samodejno razvilo v eno tako skupino, kjer čutimo pripadnost in ta res vztraja. Vsaka, ki je na novo prišla, je ostala. Včasih, no kar pogosto po vadbi zavijemo še k Cukiju, vmes so še rojstni dnevi, vse to praznujemo. Vsako jutro vadite, zato vas verjetno ni težko dobiti in se vam pridružiti? Tako je. Smo na župnijskem dvorišču, kjer je tlakovan prostor, zunaj na zraku. Imamo krasen ambient, naokoli vidimo te naše lepe južne bohinjske gore, zelenje, tako da je res prijetno. Poleti se zberemo od pol osmih do osmih, zdaj v jesenskem času pa od osmih do pol devetih. Vsak lahko pride. Lahko prideš samo enkrat, da vidiš, če ti ustreza, lah ko nekajkrat, in če ti odgovarja, potem se vračaš vsak dan in postaneš naš član. In še obvezno bohinjsko vprašanje. V Bohinju ima dež mlade. Kako je, ko je dež? Pri župnišču je tudi pokrit prostor in vse vaje lahko ob dežju naredi mo pod streho. Še vedno na zraku.

5 Torej vas tudi »ušpičene prekle« z neba ne ustavijo? Tako. Ob nevihtah, v dežju, v snegu, vedno smo prišli. Tudi enkrat zaradi vremena ne bi odpadlo. Hvala. ・

VABILO NA BREZPLAČNO DELAVNICO

Označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih Eldina Čosatović, mag. posl. ved, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske

Delavnica bo potekala v ČETR TEK, 19. 10. 2017, od 16. do 18. ure v Centru TNP Bohinj, Stara Fužina 37–38 Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom določa, da mora ime ti od 13. decembra 2016 večina predpakiranih procesiranih živil na embalaži označeno hranilno vred nost. To pomeni, da mora na lonč ku, vrečki ali škatli pisati, kakšna je energijska vrednost živila, koliko gramov ogljikovih hidratov, sladkorja, maščob, beljakovin in soli je v 100 g ali 100 ml živila. Navajanje hranilne vrednosti je primer dobre prakse, ki pripomore k osveščanju porabnikov o vnosu hranil in ustavitvi naraščanja preko merne teže otrok, mladostnikov in tudi odraslih ter doprinese k zdra vemu življenjskemu slogu. Delavnica je namenjena: Delavnica je namenjena proizvajalcem predpakiranih živil in trgovi nam, ki predpakirana živila prodajajo. Udeleženci delavnice prejmejo potrdilo o izobraževanju. Program delavnice: • predstavitev seznama obveznih podatkov na živilih; • razlaga pojmov (energijska vrednost, maščobe, beljakovine, oglji kovi hidrati, sladkor, sol); • označba hranilne vrednosti: 1. navajanje vrednosti na podlagi izračuna ali laboratorijsko oprav ljene analize; 2. navedba na 100 g ali 100 ml, na porcijo ali jedilno enoto; 3. navajanje in prikaz označbe hranilne vrednosti; • pretvorbeni faktorji; • kako dobiti podatke o hranilni vrednosti sestavin; • izračun – primeri; • pregled živil, ki so izvzeta iz zahtev po obveznosti označbe hranilne vrednosti; • prostovoljno navajanje informacij. Predavateljica: Sonja Čeferin Tomaš, univerzitetna diplomirana inže nirka živilske tehnologije z bogatimi izkušnjami na področju prehran skega svetovanja, pri pripravi, uvajanju in verifikaciji HACCP sistema v gostinskih obratih, slaščičarnah, bolnišnicah, planinskih kočah, živil skopredelovalnih obratih ... Število mest je omejeno. Prijave na dina@ragor.si ali preko telefo na 04/581 34 19. Vljudno vabljeni! Delavnico financira Občina Bohinj skozi projekt Obrtno podjetniški center Bohinj (OPC Bohinj). ・

V Bohinju smo obeležili Evropski teden mobilnosti

Eldina Čosatović, mag. posl. Ved, RAGOR, Europe Direct Gorenjska V četrtek, 21.9.2017 je Razvojna Agencija Zgornje Gorenjske je v sklopu projekta Europe Direct Gorenjska organizirala rekreacijsko

ak tualno -naravoslovni dogodek »S kolesom po Bohinju«. Namen dogodka je na zanimiv in prak tičen način opozoriti na pomen trajnostnih potovalnih načinov ter alternativnih oblik mo bilnosti v povezavi z njihovimi pozitivnimi vplivi na zdravje. Foto: arhiv RAGORja Dogodek je vseboval vodeno kolesarjenje z izkušenim kolesarsko-turističnim vodnikom. Po čudoviti Klodričevi kolesarski poti smo se zapeljali do Stare Fužine skozi vaško jedro do ostankov fužin. Imeli smo krajši sprehod do Hu dičevega mostu in spoznali nekaj domačih anekdot. V informacijskem centru TNP Bohinjka pa so nas pričakali z domačo malico, kjer smo se okrepčali in peljali še do Ribčevega Laza ter po kolesarski poti nazaj do Bohinjske Bistrice, ki je bila hkrati tudi naše izhodišče. Čeprav smo prevozili samo 16 kilometrov, smo ob poti lahko uživali v naravni in kulturni dediščini doline ter slikovitih vaseh ob trasi. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Agenciji Hike&Bike za odlično vo denje in brezplačen najem koles, ki so bila kupljena v okviru projekta Parkiraj&Doživi naravo!, saj tudi na ta način v občini kažemo izkoristek možnosti k trajnosti projekta, ki se je izvajal v okviru Programa Finanč ni mehanizem EGP 2009 – 2014. ・

Vodnikovi dnevi na Koprivniku in Gorjušah Katarina Košnik

V začetku septembra, od četrtka 7. septembra do nedelje 10. sep tembra so se v najvišje ležečih vaseh v Bohinju, na Koprivniku in Gorju šah zgodili Vodnikovi dnevi. Tradicionalne prireditve, ki jih krajev na skupnost Koprivnik Gorjuše pripravlja v po častitev spomina na Va lentina Vodnika, prvega Stari in novi župnik: Štefan Vozlič in Marjan Lamovšek, foto: Karmen Zupan župnika koprivniške fare, pesnika, pisatelja, prevajalca, novinarja, urednika, jezikoslovca ... moža, za katerega bi lahko dejali, da je prebudil Slovence in slovenstvo. Prireditve so se začele v četrtek zvečer v gasilnem domu na Gorju šah, kjer so gostili Lojza Budkoviča, ki je gostom, zbralo se jih je okoli trideset ljudi, predaval o Savski liniji-rezervni liniji Soške fronte. V petek so se otroci Koprivnika in Gorjuš s svojimi starši odpravili ma nočni pohod do Vodnikovega razglednika, v soboto zvečer je v Kul turnem domu na Koprivniku sledil kulturni večer. V kulturnem programu so poleg domačinov sodelovali še ženski pevski zbor pod vodstvom Cilke Novoselec in duet Mitja Jeršič na harmoniki ter pevka Anja Baš. Goste, zboralo se jih je okoli petdeset je nagovorila članica sveta krajevne skupnosti karmen Zupan, ki je z pridihom grenkobe ugotovila, da obisk prireditev iz leta v leto pada, v zaključku pa poudarila, da se je letos tujcem prodala že deseta hiša na Koprivniku in da je v teh časih še toliko bolj pomembno da stopimo skupaj si v skupnosti pomagamo in sodelujemoza ohranjanje življenja v skupnosti, naše kulture, običajev, navad in jezika. Besede povsem na mestu na prireditvi, posvečeni možu, ki je predramil Slovence on slovenščino. Sklepni dogodek letošnjih Vodnikovih dni je bil v nedeljo s Sveto mašo, darovano v spomin V. Vodnika. Mašo so s petjem popestrili vsi trije cerkveni zbori iz Bohinja. Po maši je bil pred cerkvijo vaški se menj. Oba koprivniška župnika, stari in novi, pa sta po maši za svoje sodelovanje s faro v zahvalo dobila vsak svojo culo s popotno malico, s katero se mogoče podata na Vodnikov razglednik. ・

turizem in gospodars t vo , tnp

Alpina in GRS Bohinj skupaj za varna doživetja v hribih Nives Markelj, Alpina, tovarna obutve, d. o. o.

6 in razvoj GRS Bohinj ter s tem vsem gorskim navdušencem omogočila varna doživetja v naravi.

Odličnost, zgrajena na tradiciji.

Žirovski ‘gojzar’ se je s svojo sedemdesetletno tradicijo vpisal med svojevrstne legende. Z Vikijem Grošljem in prvo jugoslovansko odpra vo so čevlji, ki jih je Alpina izdelala posebej za ta vzpon, leta 1979 osvojili Everest, najvišji vrh sveta. Viki Grošelj je v čevljih Alpina osvojil najvišje vrhove nepalske Himalaje. »V Alpini spoštujemo bogato tra dicijo, vendar pa je naš razvoj usmerjen v prihodnost, zato potekajo že novi razvojni projekti na področju ‘outdoor’ obutve. S popolnoma novimi modeli pohodne obutve bomo v prihodnjih sezonah osvajali tržišča, kjer še nismo prisotni,« pojasnjuje Boštjan Lukančič, direktor športnega oddelka v Alpini. ・

Foto: arhiv Alpine, tovarne obitve, d.o.o.

Žirovsko podjetje Alpina in Gorska reševalna služba Bohinj sta združili desetletja izkušenj in edinstvene tehnične rešitve s ciljem, da slovenskim pohodnikom omogočita varna doživetja v hribih. Zamisel o sodelovanju je nastala ob sedemdesetletnici Alpine ter Gorske reševalne službe Bohinj in to jesen že prinaša novosti. Če velj Alpina Bohinj, ki so ga v Alpini razvili v sodelovanju z GRS Bohinj, je že na voljo v izbranih prodajalnah Alpina, del sredstev od prodaje pa bodo namenili za delovanje GRS Bohinj. Podjetje Alpina, eden izmed vodilnih proizvajalcev športne obutve, pri razvoju pohodne obutve največ pozornosti namenja udobju, kako vostni izdelavi in funkcionalnosti obutve, ki omogoča predvsem varno hojo v hribe. Filozofijo podjetja podpirajo člani Gorske reševalne služ be Bohinj, saj si pri svojem delovanju prizadevajo za varnost planincev in ozaveščanje pohodnikov o pomenu uporabe ustrezne opreme v hri bih in visokogorju.

priporoča hojo v gore o rn a v za j J. GRS Bohin ina BOHIN

evelj Alp planinski č

Pohodniki in planinci zelo dobro poznajo pomen dobrega in kako vostnega gojzarja pri varni hoji v hribe in gore. Vsakdo je bil že kdaj pošteno ožuljen, zato so kakovostni materiali, dober oprijem in prilega nje stopalu izjemnega pomena. Pri Alpini so skupaj z GRS Bohinj razvili gojzar, ki je pisan na kožo tako pohodnikom kot izkušenim planincem in kot nalašč za bohinjske gore – za zahtevne poti v visokogorju in pohodniške poti. Čevelj Alpina Bohinj, tako kot druge modele planinske obutve Al pina, odlikujejo vzdržljivi materiali, mojstrsko skrojeni v edinstven zmogljiv in udoben čevelj. »Pri razvoju čevlja Alpina Bohinj smo naj več pozornosti namenili funkcionalnosti in varni uporabi na zahtev nejših terenih. Uporabili smo desetletja izkušenj, edinstvene tehnične rešitve in skrbno izbrane materiale. Zadovoljni smo, da naše znanje in kakovost potrjujejo člani GRS Bohinj, ki obutev Alpina priporoča jo tudi najbolj zahtevnim uporabnikom,« je ob prihodu novega čevlja na trg povedal Boštjan Lukančič, direktor športnega programa. Čevelj Alpina Bohinj, prvi Alpinin model, poimenovan po slovenskem kraju, zagotavlja optimalno udobje in funkcionalnost v različnih vremenskih pogojih in na zahtevnejših gorskih terenih. Odlikuje ga trden in dobro profiliran podplat, zaščita iz gume, vodoodporna membrana Symapa tex, Vibram guma in visokokakovostno usnje Nubuk. Kopito in kroj sta prilagojena moškemu stopalu, tako da nudita čim boljši oprijem in oporo pri hoji po najtežjih gorskih terenih. Podplat je zasnovan tako, da prenese tudi dodatne obremenitve. Čevelj je udoben in funkciona len, primeren tudi za uporabo polavtomatskih derez, kadar razmere to zahtevajo. Barva usnja in rdeče vezalke niso naključje, saj čevelj Alpina Bohinj združuje tradicijo Alpine in GRS Bohinj z najsodobnejšimi teh nološkimi rešitvami.

Sredstva od prodaje za GRS Bohinj

Čevelj Alpina Bohinj je na voljo v izbranih prodajalnah in v spletni trgovini Alpina. Kupci ob nakupu prejmejo karto pohodniških poti po Bohinju, del sredstev od prodaje pa bo Alpina namenila za delovanje

17 20

1947 -

GRS Bohinj za varno hojo v gore priporoča planinski čevelj Alpina BOHINJ.

Del sredstev od prodaje planinskega čevlja Bohinj bo Alpina namenila za delovanje GRS Bohinj in s tem gorskim navdušencem omogočila varno doživetje v naravi. Ob nakupu vam podarimo karto pohodniških poti po Bohinju.

www.alpinashop.si

Life naturaviva: Biodiverziteta – umetnost življenja

alpina_grs___plakat_600x700___v2_2017-08-29_print.indd 1

29/08/2017 14:20

Majda Odar, TNP

Slovenija ima zaradi ohranjene na rave in bogate biotske raznovrstnosti med evropskimi državami največji delež zavarovanih površin. Na to dejstvo smo lahko upravičeno ponosni, hkrati pa ob smotrnem ravnanju in s skupnim sode lovanjem to izjemno kvaliteto Slovenije lahko ohranimo za zanamce in jo istočas no postavimo za temelj zelenemu turizmu in celotnemu trajnostnemu razvojau gospodarstva na teh območjih. V Javnem zavodu Triglavski narodni park smo prepričani, da so vse bine na področju informiranja, ozaveščanja in izobraževanja, ključne za zgoraj omenjeni razvoj zavarovanih območij. S tem namenom te kom leta organiziramo raznoliko paleto aktivnosti, namenjeno različ nim ciljnim skupinam. S pomočjo EU projektov te vsebine lahko nadgradimo in pomnožimo ter tako lažje dosežemo večjo ciljno publiko. S tem namenom smo v

7 sodelovanju z 9 projektnimi partnerji v letu 2016 pripravili in prijavili projekt LIFE NATURAVIVA, ki je bil aprila 2017 odobren, septembra 2017 pa se je projekt tudi uradno začel. Javni zavod Triglavski narodni park bo s pedagoško platformo z vsebinami TNP, animiranim filmom in številnimi naravoslovnimi delavnicami nadgradil vsebine za vzgoj no-izobraževalne dejavnosti; pripravljene bodo številne naravoslovne delavnice, predavanja in filmski večeri, izvedene bodo ekskurzije in delavnice za turistični in kmetijski sektor ter v sodelovanju s partnerji pripravljene in izvedene razstave in drugi dogodki, ki bodo na ogled po vsej Sloveniji. Cilj je, da projektne aktivnosti dosežejo več kot milijon uporabnikov. Program LIFE je finančni inštrument, ki ga upravlja in financira Evropska komisija. LIFE je največji evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. Projekt LIFE NATURAVIVA bo trajal od septembra 2017 do septembra 2022. Vodilni partner je Nacionalni inštitut za biologijo, ostali projektni part nerji pa so: Inštitut Lutra, Univerza v Ljubljani – Botanični vrt, Krajinski park Ljubljansko barje, Kozjanski regijski park, Krajinski park Goričko, GRM Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kmetijsko gospodar ska zbornica Slovenije, Notranjski regijski park in Javni zavod Triglav ski narodni park. Projekt poleg EU komisije finančno podpira tudi Mi nistrstvo za okolje in prostor. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj s 16. oktobrom prehaja na izvensezonski delovni čas. Odprt je vsak dan in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Na praznik vseh svetih bo center zaprt. Dogodki v oktobru: petek, 20. oktober ob 19.00 – SAVSKA LINIJA: zadnja obrambna linija soške fronte, predavanje Lojzeta Budkoviča V času jesenskih počitnic bomo od 28. oktobra do 4. novem bra organizirali sklop štirih počitniških delavnic, namenjen vsem uka željnim, predvsem pa šolarjem oz družinam. Med njimi izpostav ljamo delavnico, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Biotehniško fakul teto Univerze v Ljubljani, namenjeno spoznavanju ene izmed najbolj atraktivnih zveri v naših gozdovih – rjavega medveda. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Kop rivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

tnp, iz na ših kr a je v

Foto: Dušan Bavčar

njihovo vpitje in obtoževanje komunizma samo poizkus, da bi oprali svoje umazane izdajalske duše. V nadaljevanju je poudaril, da smo lahko povsem mirni in ponosni na to, kar so borci in komunisti temu ljudstvu po letu 1945 dali, saj zgodbe o lepšem življenju delavcev in kmetov niso bile prazne obljube in oguljene fraze. Slovenski človek je zaživel novo življenje, nove tovarne, stanovanja, zdravstvo, šolstvo, dopusti na morju, zavarovanje, skratka novo človeka vredno življenje. Danes o vsem tem težko govorimo, saj je vse skupaj eno pehanje za golo preživetje. To je kapitalizem v svoji najbolj kruti podobi, kjer je človek vreden le toliko, kot je sposoben plačati. Spomnil nas je, da so letos volitve, pri čemer je poudaril, komu bomo namenili naše glasove, predvsem tistim, ki imajo ugodne socialne programe in ki priznavajo partizanski boj proti okupatorju, se pravi leve stranke. Ob zaključku govora je poudaril, da je prihodnost slovenskega naroda, naroda pro letarcev v naših rokah, kot je že pred mnogimi leti opisal pisatelj Ivan Cankar, vsem pa zaželel trdega zdravja. ・

Na Orožnovi koči nova velika pridobitev

Barbara Sušel, Planinsko društvo Bohinjska Bistrica

Proslava na Uskovnici

Martin Gorišek, tajnik ZB KO Polje Bohinj V soboto, 2. 9. 2017, so članice in člani ZB KO Jesenice s pomočjo ZB KO Bohinjska Bistrica, Polje - Bohinj in Srednja vas na partizan ski Uskovnici organizirali proslavo v čast in spomin na 30. avgust leta 1944, ko je bil ustanovljen Jeseniško-bohinjski odred. V uvodu je predsednik KO Bohinjska Bistrica Ljubo Sušnik pozdravil vse nav zoče goste, praporščake, nastopajoča glasbenika harmonikarja Jana Šubelja in spremljevalca na ukulele Emila Šubelja, recitatorja Bojana Dornika in Stanko Zupan, slavnostnega govornika tov. dr. Aleksan dra Klinarja, predsednico ZB Radovljica Danijelo Mandeljc ter pred sednika društva izgnancev KO Bohinj Jakoba Medjo. Z obiskom so nas počastili še živeči borci Ivanka Malej iz Laškega Rovta, ki je med drugim sodelovala pri šivanju zastave JBO, ki je bila vedno z borci, Anton Mrak iz Lancovega ter Anton Korošec iz Gorjuš. Sledil je kul turni program z recitacijami in glasbo partizanskih pesmi. Slavnostni govornik dr. Aleksander Klinar je v svojem govoru orisal nastanek in zgodovino Jeseniško-bohinjskega odreda od ustanovitve dalje, da se še vedno srečujemo v okolju, kjer smo pred davnimi časi branili domo vino. Opozoril pa je na dogajanja zadnjih let, ki niso prav nič naklonje na našemu žrtvovanju, protipartizanska evforija se je bistveno umirila. Časi, kar je bilo partizanskega, ali kakor so nas nasprotniki obtoževali – beri bela garda in domobranci, še zlasti »janševci« –, komunistične ga, še ni minil. Mi smo že tedaj vedeli in vemo še danes, da zgodovine nihče ne more prelisičiti, tudi belogardisti in domobranci ne, in da je

Foto: arhiv PD Bohinjska Bistrica

Naša planinska koča na Planini za Liscem bo to jesen dobila že nekaj časa načrtovano pridobitev, cisterno za vodo. Prijavili smo se na razpis PZS in pridobili nekaj ur helikopterskega dela. Tako se je v zadnjih dneh septembra prepeljalo na planino pot rebne stroje in material za delo. Takoj se je pričelo tudi z vsemi potrebnimi deli in cisterna je že na meščena na za to določeno mesto. To je za kočo zelo velikega pomena, saj je tako prihranjenega veli ko dela, ko je bilo treba vso vodo v hladnejšem obdobju leta črpati iz »šterne« pod kočo. V soboto 30. septembra smo v okviru dni pohodništva na Orožnovi koči obeležili 40. obletnico Bohinjske planinske poti. Pričenja se tudi že 4. zimska akcija Prijatelji Orožnove koče. Od jese ni do pomladi bo možnih 73 vpisov. Pravila so enaka, na teden sta možna dva vpisa. To velja od četrtka zvečer od 18. ure do nedelje zvečer do 18. ure, tako kot bo koča tudi

iz na ših kr a je v odprta. Izjema bodo dnevi, ko bodo prazniki, saj bo koča odprta tudi takrat, prav tako vse tedne, ko bodo počitnice. Organizirani bodo tudi pohodi ob polni luni, za katere bo organi zirano vodništvo za počasnejše udeležence. Večere bomo popestrili z raznimi zanimivimi dogodki. Oskrbnik Franci nam to jesen obljublja še en koncert v koči. Vabljeni, da se nam pridružite, dobrovoljni druščini prijateljev! ・

Društvo Invalid Bohinj

ajamniki, odhod ob 8. uri izpred društvenega doma v Bohinjski Z Bistrici, rezervni datum: 19. 10. 2017.

12. oktobra 2017 – izlet v Doberdob, o bolj natančnem programu in ceni izleta vas bodo obvestili poverjeniki.

26. oktobra 2017 – predavanje o novostih v cestnoprometnih predpisih in pravilni vožnji skozi krožišča. Predaval bo Brane Lotrič, direktor avtošole B&B, v mali sejni sobi Doma Joža Ažma na ob 18. uri. 27. oktobra 2017 – ob 16. uri srečanje jubilantov (80- in 90-letni kov), ki bo v Gostilni Danica.

Marija Kožar

Enodnevne izlete v Izolo smo s petim izletom v mesecu avgustu zaključili. Vsi izleti so bili čudoviti, vreme je bilo naklonjeno, avtobus pa je bil vedno polno zaseden. Z izleti bomo tudi v prihodnjem letu na daljevali konec junija, če bo lepo vreme in toplo morje, dva izleta bosta v juliju, dva pa v avgustu. 1. septembra smo se udeležili programa »Živimo z naravo«, ki je letos potekal pri lovskem domu LD Kidričevo na Zgornji Hajdini. Prireditev je bila povezana z našim programom – organizacijo in izvedbo srečanj likovnih in kulturnih skupin invalidnih oseb. Že 4. septembra pa smo se odpeljali v Izolo, tokrat smo se na mestili v hotelu Delfin, kjer smo preživeli teden, ki je hitro minil v dobri družbi, hrani, nakupih ... Morje je bilo še toplo, zato smo se nekateri kopali v morju, drugi pa v zunanjem ali notranjem bazenu. Bilo nam je zelo všeč, zato smo tudi za drugo leto že rezervirali termin od 3. do 10. septembra 2018. Za zaključek septembra smo se 23. 9. 2017 odpravili na izlet. Več o tem pa v prihodnji številki novic. ・

September v DU Bohinjska Bistrica Olga P. Gorišek, DU Bohinjska Bistrica

Pohod na Studor (1002 m), ki je mogočna in izpostavljena gora se verovzhodno ob Bohinjskem jezeru. Pogled nanjo iz Zgornje Bohinj ske doline je veličasten in spoštovan, njegova mogočnost temelji po izpostavljenem vzhodnem ostenju, katere preteklost je zaznamoval močan potres ter spremenil podobo gore in vasi pod njo. Širok greben z gozdnim vrhom na skrajnem jugozahodu Pokljuke. Travnati preval planine Blatce ločuje vrh od gore, ki proti vzhodu z značilno trikot no steno navpično prepada v Zgornjo Bohinjsko dolino s ponujenim razgledom vzhodno in južno po dolini.

Z OKTOBROM ZAČENJAMO TUDI S TELOVADBO PO VASEH:

Urnik telovadbe: • v Bohinjski Bistrici – v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi – v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 19. uri, • na Kamnjah – v prostoru gasilnega doma vsak PONEDELJEK ob 18.30, • na Nemškem Rovtu – v prostoru gasilnega doma vsak PONEDELJEK ob 20. uri.

V Bohinjski Bistrici s telovadbo začnejo 5. oktobra, v ostalih vaseh pa 9. oz. 10. oktobra. Še vedno veljata ugodnosti v Vodnem parku Bohinj, s člansko iz kaznico imate popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Izkoristite ju! Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Tekmovanje gasilcev za memorial Matevža Haceta Gasilska zveza Bled - Bohinj

Foto: Arhiv GZ Bled - Bohinj

Foto: Janez Pikon

Skupina naših članov se je vzpela na vrh v četrtek, 21. septembra, pod vodstvom Janeza Pikona, ki je tudi avtor gornjega besedila in fo tografije. Na seji smo se zbrali tudi člani UO in NO našega društva. Beseda je tekla predvsem o pripravi proslave ob 1. oktobru, dnevu starejših, ki jo bomo društva (kjer so včlanjeni starejši) pripravila skupaj z Občino Bohinj, o dogodku pa več v novembrskih novicah.

Razpored aktivnosti v mesecu oktobru 2017:

3. oktobra 2017 – šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu. 5. oktobra 2017 – pohod na Podjelje in naprej na planino

Vsaki dve leti Gasilska zveza Slovenije razpiše državno tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah za gasilke in gasilce vseh starostnih sku pin. Kvalifikacije na državni ravni potekajo glede na dosežene rezultate na predhodnih tekmovanjih. Osnovna tekmovanja se začnejo po gasil skih zvezah za društva. Prvi trije zmagovalci posameznih disciplin na tekmovanjih zvez se udeležijo regijskega tekmovanja, ki ga organizira Gasilska zveza Gorenjske. Iz tega tekmovanja se državnega tekmovanja udeležijo enote, ki dosežejo predpisano normo oziroma prve tri enote iz posamezne regije po starostnih kategorijah. Letošnje tekmovanje za memorial Matevža Haceta gasilskih zvez je potekalo 23. septembra v bivšem skladišču lesa tovarne Lip Bled. Zara di lažje izvedbe, potrebne logistike in nižjih stroškov sta to tekmovanje skupno organizirali Gasilski zvezi Bled - Bohinj in Radovljica. Dopoldne so tekmovale enote pionirk, pionirjev, mladink, mladincev, veterank in veteranov. V popoldanskem času pa članske enote gasilk in gasilcev, ki tekmujejo v dveh skupinah glede na njihovo starost. V skupini A tekmujejo gasilke in gasilci v starosti od 16 let in več. Skupino B pa sestavljajo gasilke v starosti od 30 do 55 let, gasilci pa od 30 do 63 let. Tekmovanja Gasilske zveze Bled - Bohinj se je udeležilo 19 enot iz 9 gasilskih društev vseh treh občin. Po končanem celodnevnem

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

9 t ekmovanju je bila razglasitev rezultatov in najboljšim podelitev poka lov. Na zaključku tekmovanja nas je nagovoril tudi župan občine Gorje, ki je bil prisoten kot član tekmovalne enote PGD Podhom. V kategoriji pionirk so zmagale pionirke PGD Bohinjska Češnjica, v kategoriji pio nirjev PGD Zasip in v kategoriji mladincev PGD Bohinjska Češnjica. Pri kategoriji veteranov PGD Ribno, v kategoriji člani A in članice A je slavilo PGD Koprivnik, v kategoriji člani B in članice B pa PGD Pod hom. Rezultati so objavljeni na spletni strani GZ Bled - Bohinj (https:// sites.google.com/site/gasilskazvezabledbohinj/). Vsem enotam, ki so se uvrstile na regijsko tekmovanje v Šenčurju in članskim, katero tek movanje bo potekalo v Naklem, želimo veliko tekmovalne sreče in po možnosti uvrstitev na državno tekmovanje. Gasilski zvezi se zahvaljujeta tovarni Lip Bled, ki nam je omogoči la izvedbo tekmovanja na njihovi lokaciji. Članom PGD LIP Rečica za logistično opremo in pomoč pri izvedbi tekmovanja. Zahvala pa velja tudi PGD Zasip in PGD Rečica pri pripravah na tekmovanje in gasilskim sodnikom za dobro in korektno sojenje. ・

Kolesarim in pomagam v OŠ dr. Janeza Mencingerja

njo šolo ali pa spoznajo kakšno novo kolesarsko pot v lokalnem okolju. Veseli smo odziva OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, saj so z izjemno dobro organiziranim kolesarskim dnem dokazali, da so res pravi ambasadorji programa Varno na kolesu.« V minulih letih je vseslovenski program Varno na kolesu, z dodat nimi vsebinami in aktivnostmi za krepitev znanja o prometu in var nejše kolesarske izkušnje najmlajših, združil več kot 10.000 šolarjev iz 250 različnih osnovnih šol. Prav tako je z leti rasel nagradni sklad, ki ga družba Butan plin zagotavlja v sodelovanju s partnerji. Nagrade in donacije v skupni vrednosti 35.000 € so prejele šole in otroci, ki so se še posebno izkazali s kolesarskim znanjem. Program Varno na kolesu poteka na pobudo družbe Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Zavoda RS za šolstvo, Policije, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija in družbe BTC. Program podpi rajo tudi številna kolesarska društva in uspešni kolesarji, kot sta Matej Mohoric in Tanja Žakelj. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v oktobru Katjuša Arh Lapajne

Vanja Žižmond

Foto: Arhiv OŠ

Evropski teden mobilnosti so učenci OŠ Janeza Mencingerja Bo hinjska Bistrica počastili s pravim kolesarsko obarvanim dnem. Mlade kolesarje iz OŠ Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica sla bo vreme zadnjih dni ni ustavilo. Pod sloganom »Kolesarim in poma gam« so aktivno pozdravili poslanstvo Evropskega tedna mobilnosti (ETM) in organizirali pravi kolesarski dan. Lokalno kolesarsko akcijo »Kolesarski izziv za ambasadorje varnega kolesarjenja« v času Evropskega tedna mobilnosti je spodbudil program Varno na kolesu s pozivom šolam, da sporočilo o razpisu in pomenu gibanja ponesejo v lokalna okolja ter tudi drugim OŠ. Mentorica Monika Zupanc iz OŠ Janeza Mencingerja Bohinj ska Bistrica se je programu Varno na kolesu zahvalila za priložnost in pomoč pri organizaciji izleta: »S skupino učencev smo se s kolesi po kolesarski stezi odpravili iz Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza. Tam smo se srečali z učenci s podružnične šole iz Srednje vasi. Izpeljali smo nekaj družabnih iger in tako krepili vezi med starejšimi in mlajši mi učenci. Mlajšim učencem smo predali darila, ki nam jih je podarila družba Butan plin. S starejšimi učenci smo obiskali tudi gospoda Sta neta Klemenca, ki nam je predstavil svoj leseni čoln - deblak, s katerim smo lahko celo zaveslali po Bohinjskem jezeru. Na izletu so nas sprem ljali kolesarji iz Kolesarke zveze Slovenije. Vsem, ki so poskrbeli, da smo izlet lahko izpeljali, se najlepše zahvaljujemo.« Organizatorji programa Varno na kolesu pa so nadobudne kolesarje nagradili še s praktičnimi darili v znak zahvale za izkazan trud, željo po širjenju sporočila o varnosti na naših cestah in podporo Evropskega tedna mobilnosti ter programa Varno na kolesu. Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu pri družbi Butan plin, poudarja: »Želimo si, da kolo postane ena izmed možnih alternativ učencev za prevoze na krajše razdalje, saj poleg koristi za zdravje prinaša tudi ugodne vplive na okolje. Osnovnošolce smo pova bili, da postanejo naši ambasadorji in s kolesom obiščejo bližnjo sosed

Oktobra bomo pripravili kreativni delavnici, in sicer bomo v torek, 10. 10., ob 17. uri izdelovali nakit (pod vodstvom Irene Jugovic), v ponedeljek, 23. 10., ob 17. uri pa glinene okarine in svečnike (vodi Nataša Colja Obiako). Obe delavnici bosta potekali v sejni sobi Kultur nega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. V torek, 24. 10., vas ob 17. uri vabimo na predavanje in delavnico samomasaža z žogicami, ki bo prav tako v sejni sobi v kulturnem domu. Število mest je omejeno, zato vas prosim, da se zainteresira ni prijavite na spodnji kontakt. Spoznali bomo preprost in igriv način sprostitve in poživitve telesa. Če vas mučijo bolečine v stopalih, nogah, dlaneh, rokah, ramah, kolkih, vratu, hrbtu, so bolečine stalne ali le plod zadnjega opravila, ste morda napeti, potem je samomasaža z žogicami na mestu. Združili bomo preprostost, igrivost, enostavnost, tempo si narekuje te sami. Lahko boste potovali vase ali pa ne. Pridite v udobnih oblačilih. S seboj prinesite podlogo za na tla in par žogic. Žogici sta lahko gladki ali nazobčani, mehki ali trdi (žogici za tenis ...). Predavanje in delavnico bo vodila Irena Jugovic (www.somatika-gi banje.com). Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068-125-238 - Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

Cicibanove urice

Anica Stare, pomočnica ravnateljice OBVESTILO

STARŠEM, KI NIMAJO OTROKA, VKLJUČENEGA V VRTEC! V enoti Vrtec Bohinj bodo od 12. 10. 2017 dalje potekale CI CIBANOVE URICE, in sicer od 16.30 do 18.30. Otroke od 3. leta starosti dalje vpisujemo v vrtcu na Bohinj ski Bistrici od 8. do 12. ure. Ob vpisu boste dobili tudi vse informacije o poteku programa. ・

Aktivnosti Društva mladih Bohinj Nace Arh, Društvo mladih Bohinj

Delavnica klekljanja Mladi do 27. leta ste vabljeni na brezplačno delavnico klekljanja, ki bo potekala vsak torek od 15.30 do 17.30 v prostoru DMB (kletni prostori Občine), z začetkom v torek, 17. 10. 2017 (v skupnem traja nju 20 ur). Za material bo poskrbela izvajalka, Andreja Jemc, zato za udeležbo potrebujete le spretne prste in malo vztrajnosti. Prijave in in formacije na dmbohinj@gmail.com ali 041 461 809 do 12. 10. 2017.

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

Igranje kitare V mesecu oktobru nadaljujemo tudi z učenjem igranja kitare. Vab ljeni vsi, ki ste se učenja kitare udeležili že v lanskem letu in tudi tisti, ki bi se radi na novo spoznali s tem inštrumentom. Prvo srečanje bo v sredo, 11. 10. 2017, ob 19. uri v prostoru DMB (pod Občino). Celoten program bo trajal 30 ur, predvidoma 2 uri enkrat tedensko. Cena pro grama je 20 EUR na osebo, za mlade do 27. leta starosti pa je udelež ba brezplačna. Prijave in informacije na dmbohinj@gmail.com ali 041 461 809 do 9. 10. 2017. Tečaj italijanščine V prejšnjih novicah je prišlo do pomote pri objavi novice o tečaju ita lijanščine, in sicer bo ta potekal ob torkih ob 19.30, od tretjega tedna v oktobru. Prijave na dmbohinj@gmail.com ali 040 881 448.

Izmenjevalnica oblačil in knjig Vsak od nas ima doma kak kos oblačila, ki je kot nov, vendar pa se je skrčil, nam je prevelik, ali pa nam enostavno ni več všeč. Ne pustimo takih, še uporabnih oblačil za vedno obviseti v omari in jih prinesimo na izmenjevalnico ter jim dajmo možnost nove rabe. Na sami izmenje valnici pa lahko celo najdemo kak kos, ki je v redu za nas. Vse skupaj je brezplačno, neboleče in okolju prijazno, zato vabljeni, da se dobimo in podružimo 14. oktobra ob 15. uri v avli KD Joža Ažmana. Izmenjujemo samo nepoškodovana in oprana oblačila, modne dodatke ipd., primer ne za nošenje v letu 2017. Izmenjevali bomo tudi knjige in učbenike. Vabljeni. ・

Nagradni izlet

Karmen Ličef, 4. g EGSŠ Radovljica

Foto: Rada Legat Benedik

zgodovino in kulturo bivanja v Bohinju. Po obisku muzeja je sledil še ogled Bohinjske Bistrice in njenih znamenitosti. V Planšarskem muzeju so slišali veliko zanimivega o življenju in delu na bohinjskih planinah ter o predelavi mleka. Po kosilu v Hostlu pod Voglom, kjer so se dijaki nastanili, so sledile športne aktivnosti. Vožnja s kanuji po jezeru pod vodstvom izkušenih vodnikov inštruktorjev in kolesarjenje po Bohinju sta bili za nekatere kar naporni, a prav vsi dijaki so zmogli ta izziv. Po večerji je sledilo delo v razredni skupnosti, kjer so nastali že prvi zamet ki osebnih in razrednih vizij. Z različnimi strategijami učenja, ki bodo dijakom v pomoč pri nadaljnjem delu, so se seznanili naslednji dan na delavnicah učenje učenja. Spoznavni tabor je dosegel svoj namen. Sošolci so se spoznali in spletlo se je veliko novih prijateljstev. Da pa je vse potekalo tako, kot smo si zamislili, se moram zahvaliti profesorjem spremljevalcem, kustosom muzejev, vodniku Urošu, inštruktorjem Pac Sports za varno izvedbo športnih aktivnosti, LD Turizmu za reklamno gradivo ter osebju Hostla pod Voglom za prijaznost in gostoljubje. ・

Jesenski B. O. FEjST Turistično društvo Bohinj

Tudi letos vas vabimo v dvorano Danica na jesenski B. O. FEjST, ki bo v torek, 31. 10. 2017, z začetkom ob 16. uri. Tudi tokrat bomo poskušali navdušiti otroke, ki imajo v tem času krompirjeve počitnice. Vabljeni, vstopnine seveda ni! ・ Ena od skupin pred Plečnikovo cerkvijo v Pragi, foto: Ksenija Lipovšček

Dijaki 4. letnika ekonomske gimnazije v Radovljici smo se v petek, 15. septembra, odpravili na nagradni izlet na Češko. Nagradni izlet smo si prislužili že tretjič zapored, ker smo vsako šolsko leto zaključili kot najboljši razred na šoli. Najprej smo se ustavili v Češkem Krumlovu, ki je majhno mesto, vendar polno lepe arhitekture. Pot smo nadaljevali v Češke Budjejovice in si tam ogledali glavni trg. V večernih urah smo prispeli do hotela v mestu Strižkov, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od Prage. Drugi dan smo preživeli v Pragi, kjer smo si med drugim ogledali stolnico svetega Vida na praškem gradu, Karlov most, cerkev Marije pred Týnom in praško astronomsko uro. Zadnji dan smo si ogle dali še cerkev Srca Jezusovega, ki je delo Jožeta Plečnika. Nazadnje smo si ogledali še grad Hluboka, ki velja za enega najbolj romantičnih gradov na svetu. Ekskurzija je bila za nas odlična izkušnja in upamo, da bomo tudi v 4. letniku najboljši razred na šoli. ・

Tabor dijakov Gimnazije Franceta Prešerna v Bohinju Vesna Arh, mag.

Že šest let zapored se dijaki prvih letnikov Gimnazije Franceta Pre šerna na začetku vsakega novega šolskega leta spoznavajo na taboru v Bohinju. Program je izredno razgiban in vključuje tako spoznavanje kulturnih in naravnih znamenitosti Bohinja kot tudi športne aktivnosti. In ravno slednje dijaki najbolj nestrpno pričakujejo. Dijaki so si že prvi dan navsezgodaj ogledali Muzej Tomaža Godca, kjer so se seznanili z

Naj pastirske pal'ce 2017 Turistično društvo Bohinj

V času Praznika sira smo imeli razstavljene vse pal'ce, ki so letos sodelovale v izboru za naj pastirsko pal'co leta. Komisija, sestavljena iz članov prireditvene komisije TD Bohinj, se je sestala in ocenila pal'ce. Bistveni so bili: izgled, uporabljene tehnike, uporabnost in skladnost z okoljem. Najboljše pal'ce so bile nagrajena z lepimi nagradami. Zmago valka bo 14. 9. 2017 odpotovala na izlet s TD Bohinj v Kočevje. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo, najboljšim pa čestitamo! ・

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 6. oktober 2017

VSEBINA 11. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017-II 12. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

11. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/05, 88/05-popr., 138/06 in 108/08), Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 91/00, 122/00) in 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) ter 73., 90. in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07 in 2/09) je Občinski svet Občine Bohinj na 23. redni seji, dne 28. septembra 2017 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017-II I. SPLOŠNA DOLOČBA

Številka 6

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev pror. EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

833.938 730.751 103.187 0 0 0

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

9.761.671

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

3.752.657 1.016.880 150.270 2.492.597 18.000 74.911 2.778.877 173.000 964.400 268.984 1.372.493 0 2.996.442 2.996.442 233.695 158.695 75.000

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)

-670.310

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 1. člen

2. člen Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/16 in 5/17) se spremeni tako, da se glasi: »2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

v evrih

75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

500 500 0 0

0 0 0 500

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

9.091.361

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

7.155.424

C. RAČUN FINANCIRANJA

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine

5.106.207 3.617.796 743.726 744.685 0 2.049.217 371.873 5.560 71.000 1.410.484 190.300 1.098.999 80.000 0 1.018.999 3.000 3.000 0

50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje

718.803 718.803

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

235.129 235.129

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

-186.136

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)

483.674

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

670.310

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (OBČINA BOHINJ IN PRENOS SREDSTEV KS STARA FUŽINA)

186.336

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 6

programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. 3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj. 4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2017 izloči 0,274 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov oziroma 24.911 EUR.« 3. člen Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2017 izloči 0,385 % prejemkov oziroma 35.000 EUR.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 410-0016/2016/51 Bohinjska Bistrica, 28. 9. 2017

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Bohinj, 6. oktober 2017

108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11- Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 23. redni seji dne 28.septembra 2017 sprejel naslednji

SKLEP

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se zemljišču katastrska občina 2197 Bohinjska Srednja vas parcela 1224/4 (ID 6743002) ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljišče iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status javnega dobra in postane last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-15/2017/2 Bohinjska Bistrica, 28. september 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

12. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 –uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odl.US, 126/07,

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/16) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, 5/15, 6/15, 1/16) objavlja

JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2017 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2017 v občini Bohinj iz proračuna občine v višini 5.300,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:

Okvirna višina sredstev

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

2.400 EUR

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

500 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis

2.400 EUR •

Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.

2. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE • •

•

Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa, upravičenec mora predložiti izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira, pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izva-

Bohinj, 6. oktober 2017

jalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, • odobrene naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka, • če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih, • v primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi, če se ugotovi: -- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, -- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, -- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti, • po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev, v nasprotnem primeru mora sredstva vrniti v celoti • upravičenec, ki pridobi proračunska sredstva občine, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev, • upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, • pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv • upravičenec, ki je pridobil pomoč iz proračunskih sredstev občine, za enako naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let

•

Pri pomočeh »de minimis« (ukrep 12 in 13) mora vlagatelj k vlogi predložiti: pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja.

3. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINA SREDSTEV

RAZPISI IN OBVESTILA UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

Upravičenci do pomoči: člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.

Prejemnik pomoči: pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči.

Predmet pomoči:

1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetij skih gospodarstvih.

----

---

Upravičeni stroški: stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo); stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; nakup novih balirk in ovijalk za bale se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo starih balirk in ovijalk stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme z izjemo namakalnih naprav; stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Upravičenci do pomoči so: kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin.

Pogoji za pridobitev: predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

Intenzivnost pomoči: do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

----

Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo.

----

Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 5: 500,00 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis --

Cilji ukrepa: z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

Predmet pomoči: podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu

Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 1: 2.400,00 EUR

Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški: -- stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; -- stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev; -- v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije: a) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; b) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; c) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel. Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let.

Pogoji za pridobitev: dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.

Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: -- do 100% upravičenih stroškov.

Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

Bohinj, 6. oktober 2017

-----

----

Upravičeni stroški: gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu,…), nakup gozdarskih prikolic se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo stare izrabljene prikolice za novo prikolico Upravičenci do pomoči: kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine. Pogoji upravičenosti: upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (zemljiškoknjižni izpisek), kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu, s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, mnenje Zavoda za gozdove Slovenije Intenzivnost pomoči: za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 40%, za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 50 %, pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.

Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 13: 2.400,00 EUR

4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje: Vlogo s prijavnim obrazcem:

RAZPISI IN OBVESTILA ----

osnovni podatki o vlagatelju, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, dokazila vlagatelja vzorec pogodbe.

Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s to razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo.

5. KJE DOBITE RAZPISNO DOKUMENTACIJO IN KONTAKTNA OSEBA ZA POJASNILA GLEDE VSEBIN RAZPISA Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali na spletni strani Občine Bohinj: http://obcina.bohinj.si/. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite v času uradnih ur: -- za področje kmetijstva pri Javni službi kmetijskega svetovanja v Srednji vasi: 041 697 506 (Dušan Jović) -- za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove OE Bohinj: (04) 57 47 440, 041 657 137 (Marko Gašperin) -- za ostala vprašanja na Občini Bohinj: (04) 577 01 28 (Tanja Mencinger)

6. ROK IN NAČIN PRIJAVE

Bohinj, 6. oktober 2017

vala komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava. Odpiranje vlog ni javno. Predviden datum odpiranja vlog za vse ukrepe je 18. 10. 2017. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 45 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30 dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu. V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se prosilcem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del.

8. PRERAZPOREDITEV SREDSTEV V kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.

9. NADZOR IN SANKCIJE

Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica. Razpisana sta dva roka in sicer: -- rok za oddajo vlog je do vključno 13. 10. 2017. Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z imenom, priimkom in naslovom vlagatelja (če gre za fizično osebo), v primeru pravne oseba pa z nazivom in naslovom pravne osebe na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »Ne odpiraj – Javni razpis – KMETIJSTVO 2017/2, ukrep št. _______«.

Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja Komisija, ki jo imenuje župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejem nik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva prejema do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve do drugih sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti. Številka: 41010-5/2017 Datum: 28. 9. 2017 Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Župan Občine Bohinj.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravna-

priredit ve

60. Kravji bal uspešno pod dežnikom Turistično društvo Bohinj

Foto: arhiv TD Bohinj

24. 9. 2017 smo v izredno zahtevnih pogojih izvedli 60. Kravji bal. Tudi tokrat nam vreme ni prizanašalo. Organizatorji smo se peljali na pravem vrtiljaku občutkov. Od prvih znakov odlične napovedi, do končno slabe napovedi, posledično slabšega obiska, do realnega pogle da na situacijo na dan izvedbe. Lahko rečemo, da smo bili pogumni in trmasti, upali pa smo tudi na kanček sreče. Žal je nismo imeli, saj je že ob 12. uri začelo deževati in marsikaj je splavalo po vodi. Seveda nismo računali na rekordno leto, pa vendar ... 60-letnica ni vsako nedeljo. Ko pa pogledamo realno, smo hvaležni in ponosni, da smo imeli iz redno zvesto občinstvo, ki je prišlo kljub napovedi, kljub dežju. Našteli

smo jih več kot 2000. Bistvo je, da so vztrajali z nami tudi po 16. uri, ko smo imeli samo še Ansambel, ki se je trudil, vendar je bilo plesišče raz močeno. Hvaležni smo vsem sodelujočim, ki so vztrajali v teh razme rah, prav vsak si zasluži naš poklon. Žal nam je izgubljenih priložnosti za gostince, ki bi v prekrasnem sončnem dnevu prodali vse in še več ... Kravji bal je še enkrat več dokazal, da je legendarna prireditev, ki je zapisana v ljudskih srcih in jo moramo imeti radi, jo čuvati in negovati. Absolutno verjamemo, da bo v lepem dnevu z lepo napovedjo kaj kma lu dosežena rekordna magična meja 10.000 obiskovalcev, kar nam ni bilo usojeno na obletnico, bo pa čez eno leto še bolje. Imeli smo dobro ponudbo, bogat spremljajoč program, razglasili smo najlepše krave, predstavili in poudarili smo planine in sirarstvo, na paradi se je sprehodilo več kot 100 krav, od tega že skorajda polo vica bohinjskih cik. Tudi brez LesEnDema si Kravjega bala skorajda ne moremo več predstavljati. Najlepše priznanje za nas pa je, da so obiskovalci pohvalili, da ima prireditev kljub turističnemu značaju še vedno dušo in daje pomen tudi drugim dejavnostim v kraju! To bo naše vodilo za naprej, hvala vsem. ・

Praznik sira in vina z izjemnimi okusi navdušil obiskovalce Turistično društvo Bohinj

Letošnji Praznik sira in vina je spet proti naši volji postal samostoj na prireditev, saj smo morali prvotno načrtovani datum Kravjega bala prestaviti. Spet smo imeli zelo slabo vreme in napovedi so bile celo poplavne. Tako smo se spopadli s problemom obiska, vendar nas je ta dan obiskalo blizu 1500 obiskovalcev, ki so po večini navdušeni odha jali domov. Slabo vreme pač ne zmoti kar tako ljubiteljev odličnih sirov in vina. Pohvaljeni smo bili predvsem zaradi pestre ponudbe tako vi

priredit ve , kultur a

Foto: arhiv TD Bohinj

narjev in sirarjev, še posebej pa tudi kulinarične ponudbe. Hrana izpod ustvarjalnih misli priznanega šefa, tudi našega predsednika Janeza Pristavca, je polnila želodčke obiskovalcev. Gratinirani polži, sladoled z mohantom, sirova juhica z lisičkami in druge dobrote so presenetile marsikoga. Tudi letos lahko mirne duše zapišemo, da je Praznik sira in vina uspel in da ima prireditev svetlo prihodnost, zato jo bomo še toliko rajši brusili v prihodnosti. Da je mohant, zaščiteni bohinjski sir, uporaben tudi v slaščičarski delavnici, smo vse prepričali ob okušanju Mohantkov, čokoladnih pralinejev, mohantovih piškotkov in sladoleda z mohantom. Vse to pa pomembno vpliva na odpiranje novih kulina ričnih meja, ki se z dobrim vinom odpirajo še lažje. Na prireditvi se je čez dan odvijal tudi zabavno-kulturni program, v katerem so nastopali raznovrstni nastopajoči: Godba Bohinj, plesna skupina Country ritem, folklorniki KD Bohinj, odlična Anja Baš in Mitja Jeršič, plesalka ob dro gu Tjaša Dobravec ter pevke in pevci glasbenega studia Osminka. Se vidimo v letu 2018, ob prvem jubileju – 5 let! ・

Vabilo k delovanju v KD Bohinj Za KD Bohinj, predsednik Jure Sodja

Z delovanjem so začele vse naše sekcije. Vse informacije dobite na www.kdbohinj.si. ・

Vabilo v Ženski pevski zbor KD Bohinj Za Ženski pevski zbor KD Bohinj, Alenka Ivanuš

Nova koncertna sezona se je začela tudi za naš Ženski pevski zbor KD Bohinj. Pridružite se nam pri petju v prijetni družbi. Vabimo vse ženske, ki imate veselje do petja. Vaje imamo vsak ponedeljek od 19. do 21. ure v sejni sobi KD Joža Ažman. ・

Ob 100. OBLETNICI KONCA SOŠKE FRONTE (1915 – 1917)

Slikar Valentin Hodnik in 1. svetovna vojna Marija Cvetek

Prvo leto vélike vojne je župnik Anton Golf zapisal v Kroniko župnije Srednja vas: »6 mesecev traja vojna in ljudje so jo že do grla siti.« A v Bo hinju se je začelo najhuje, ko je Italija Avstro‒Ogrski napovedala vojno; 23. maja 1915 je nastalo novo bojišče, soška fronta. In tako je Bohinj v neposrednem zaledju bojišča postal njegovo etapno območje. Znašel se je sredi vojnih grozot, ki jim ni bilo videti konca. Obe Bohinjski dolini sta bili prepolni vojakov. V dvanajstih krvavih bitkah je na obeh stra neh padlo več kot milijon vojakov. Koliko je bilo še ranjencev, pohab ljenih, in tako ali drugače izgubljenih, izginulih in trpečih ljudi! Koliko uničenih naravnih lepot in domačij! Težko je vse to izraziti z besedo, čeprav smo o teh apokaliptičnih časih prelili že mnogo črnila, če se

dandanašnji sme še tako reči. In vendarle se je v 12. soški bitki (24. okt. 1917) zgodil »čudež pri Kobaridu«, kakor se je udomačila sintagma za ta bliskoviti spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni strani in italijansko na drugi. Bohinjci so radi pripovedovali, kako »so Avstrijci potisnili Polen tarje tja do reke Piave« v severovzhodni Italiji. Ko so se zadnje bojne enote 28. okt. umakni le preko Soče, je soška fronta končno »razpad la« in Bohinjci so bili rešeni pred evakuacijo, kajti kazalo je že, da se bo fronta premaknila v Bohinj. Čeprav je bila svoboda še daleč, so si ljudje precej oddahnili. Bavantovi križi na ukanškem pokopališču, Neskončno so bili hva foto: arhiv Brede Černe ležni Junakom Krna, braniteljem Bohinja, kakor izpričuje tudi to zanosno posvetilo vsem žrtvam na vojaškem pokopališču v Ukancu. A župnik Golf je ovekovečil tudi druge žrtve, ki jih prinaša vsaka vojna. V kroniko je zapisal, da se je končno ta »vojaški smrad« umaknil iz Stare Fužine, kajti tam so dalj časa bivale zaledne enote in oficirji so urili vojake za na fronto. V Stari Fužini je več žensk imelo otroke z vojaki. Posebno oficirji so jih »pod kupovali« s hrano, saj jo je ‒ prav tako kot navadnim vojakom ‒ pri manjkovalo tudi civilnemu prebivalstvu. V Srednji vasi je imela vdova otroka z nekim »ta višəm« (oficirjem), ki ji je nosil sladkor. Sovaščani so pripominjali, da jo je »ta cukr prəce koštov«. Prav sladkor je spadal med tista živila, ki so bila na potrošniške izkaznice, tako imenovane karte, ki so omogočale zelo omejen nakup dovoljenih količin živil. O velikem pomanjkanju hrane in drugih potrebščin mi je večkrat pri povedovala Angela Hodnik, Htorova Angela iz Stare Fužine, ki ima kljub visoki starosti odličen spomin in se še spominja mnogih dogodkov iz 1. svetovne vojne. Njen oče je odšel na vojsko, ko je mama pričakovala Angelo, ki je rojena leta 1915. Ker je primanjkovalo vojakov, so mobili zirali tudi vojaške rezerviste tja do petdesetega leta starosti. V vojsko pa so vpoklicali še mladoletnike, čeprav je bilo to po mednarodnem pravu prepovedano. Htorov najstarejši sin, znani bohinjski slikar Valentin Ho dnik (1896 – 1935), je bil invalid, zato ne bi bil potrjen za v vojsko, če se ne bi sam javil kot prostovoljec. Takrat je bil v Ljubljani, kjer je uspešno dokončal umetnostno obrtno šolo, potem pa ga dolgo ni bilo domov. Iz vedeli so, da je v vojaški službi, vendar Angela ne ve, kam so ga dodelili. Oče je bil najbrž takrat na »urlaubu« (na vojaškem dopustu). Bil je zelo hud zaradi sinove odločitve, zato ga je šel iskat, tako da so ga spustili domov. Še Angela je večkrat pripomnila, da kdo bi pa doma delal, če Bavanta ne bi bilo. »Pa tako ni bil sposoben, ker ni na eno oko videl!« je pravila. Že kot otrok je Bavant oslepel na desno oko, ker ga je hlapec pri delu po nesreči zadel vanj z železnim kavljem. Bavant je med vojno delal na domači kmetiji in materi pomagal skrbeti za mlajše brate in sestre. Pomagal jim je tudi pri učenju in jih nadziral pri pisanju domačih nalog. Neštetokrat je Angela povedala, da jim ni nikoli »jest manjkovo məd vojskó«, saj je bil Bavant doma. Ker je bil tudi imeniten fotograf, so se k njemu hodili fotografirat vojaki, predvsem so bili to oficirji. V zameno za fotografije so jim nosili živež; najbolj so bili veseli sladkorja. Za »von« (plačilo) so prinašali »štòk cukr«; tako se je imenoval zato, ker so ga sekali od kosa. Kako zelo ga je primanjkovalo, večkrat izvemo iz pisem Janeza Cvetka, Vobistovega od Sv. Duha. Nekoč je pisal bratu vojaku: »Če prideš na dopust, in če boš imel kaj odveč denarja, nam kupi nekaj sladkorja, kolikor ga je pač mogoče dobiti in prinesti s seboj, v Bohinju se redko kdaj kaj malega dobi.« Vobistovi so ga potrebovali tudi za čebele, zato ga jim je Jakob nekoč poslal kar 10 kg.

kultur a , šport Pa se vrnimo k Va lentinu Hodniku, ki med vojno ni samo fo tografiral, ampak tudi slikal. Leta 1917 je celo razstavljal skupaj z drugimi slikarji v Ja kopičevem paviljonu v Ljubljani. Čeprav je mo ral prijeti za vsa kmečka dela doma, na polju, v gozdu in planini, je bila njegova največja ljube zen slikarstvo, ki se ji ni odrekel niti v najhujših vojnih časih. Po tihem se je tudi pripravljal na študij in po vojni se je leta 1921 res vpisal na zagrebško Akademijo umetnosti in umetne obrti. Ta neutrudni upo dabljajoči poet bohinj skih gora se je najraje zadrževal v njihovem »objemu«, kot zavzet Portret slikarja Valentina Hodnika, planinec je pomagal foto: Janez Cvetek graditi celo planinske poti. Sam je rezljal tudi zanj značilne umetelne okvire za svoja umet niška platna. Našel pa je čas še za marsikaj drugega. Na hlevu je imel »berštot« (mizarsko delovno mizo) in pod njegovimi spretnimi prsti je nastalo marsikaj lepega in koristnega. Angeli je naredil mizico, ki je še danes v njenem stanovanju. Tam je izdeloval tudi križe za na vo jaško pokopališče. Les zanje mu je poklonil lesni trgovec Mlinar, ki je bil »prav tako dobrosrčen kot Bavant«. Umetnik je globoko doživljal tragiko mladih življenj, ki so ugasnila zaradi nesmiselne vojne, zato se jim je spoštljivo in sočutno poklonil na svoj način. Bil je pobudnik za ureditev vojaškega pokopališča v Ukancu in velik del svojega načrta je tudi sam uresničil. Pomagal je pri gradnji lesene kapelice in nanjo je postavil napis s svojimi verzi. Sestra Angela pripoveduje o križih, ki jih je izdelal Bavant: »Vsem vojakom, ki so tam pokopani, jih je naredil. Jest imam še zvezek, kjer so napisana imena. Zdaj so na križih plehna te' (pločevinaste) ploščice pa manjši križi. Naš Bavant je večje naredil, takrat je bila moda, da je vsak imel strešico. Pa verze, ki so na kapeli, je tudi sam napisal: ,Potomci! Ostanite si edini, / da zaman našo nismo kri prelili.' Tisto, kar je pa na plošči, so pa rekli, da je Šterova dala napisati. Ona ni znala slovensko, to ji je nekdo prevedel. Vseh križev je 283. Ne vem, a je čisto vse naredil?! To vem, da je toliko grobov. Johana (sestra) mu je pa s konjem peljala križe dəlvən (tja doli). Potlej jih je pa Bavant v tla zabil. On je vse zastonj naredil, tako zelo je bil usmiljen. Pa potem, ko je bil v Ukancu, je vsak dan hodil, pa vsak dan je zvonil na tem bri tofu. On je imel eno tako kočo doli. Vila Ruša se je imenovala.« To je ena izmed treh Angelinih pripovedi, ki so objavljene v knjigi avtorice teh vrstic (Hude so res vojske ...). V drugi se spominja očeta ob vrnitvi iz vojske. Ker ga ni še nikoli videla, se ga je bala, zato se mu je skrila. Nekaj časa se ji je zdel »tuj«, potem pa se ga je navadila. Oče je ušel pred koncem vojne, leta 1918. Bil je v Tirolah in Angela hrani njegovo fotografijo, na kateri je v avstro-ogrski uniformi. Pokazala mi je tudi »cofe« z njegove uniforme in mimogrede povedala, da doma hranijo še nekaj stvari iz tistega časa. V njeni kuhinji je vojaški »štokrle« (stol brez naslonjala), v sobo pa vodijo zelo natančno izdelana vrata s tablami. »Bogve od kod so to privlekli?!«, se sprašuje. »Po vojski se je dobilo veliko takih reči. Pa da ti vidiš, koliko je bilo vojaških konj za jezerom! Potlej jih je oblast prišla iskat.« In spet se ji misli vračajo k očetu, ki je bil zelo sposoben in priden možakar, a tudi zelo strog, da so se ga otroci bali. Sinove je večkrat nabil, hčerkam pa je prizanašal. Prav gotovo je veliko prestal med voj no. Po Angelinem rojstvu je Bavant s svinčnikom portretiral mamo z »uringəljni« (uhani), oče pa je sliko raztrgal iz neznanih razlogov. Angela v svojih spominih omenja vdovo avstrijskega slikarja Ernsta Stöhra, ki naj bi bila avtorica kitice, vklesane na spominski plošči na ukanškem pokopališču. Vendar je bohinjska učiteljica Štefka Jazbarje

16 va v svoj dnevnik zapisala, da je avtor teh globoko občutenih verzov Anton Golf, ki je bil takrat dušni pastir v Srednji vasi: Tujci prej ‒ / zdaj bratje ste postali, / ko so tu / grobove Vam skopali, / žarko sevaj / solnce Vam planinsko, / pokoj dihaj / jezero bohinjsko! ・

Člani Karate akademije Bohinj na Debelem Rtiču Karate akademija Bohinj

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

Svojo aktivnost smo nekateri karateisti začeli že prvi šolski dan. Približno polovica naših članov se je popoldne zbrala v otroškem letovišču na Debelem Rtiču, kjer smo za uvod v novo sezono izvedli dvo- oz. tridnevni seminar karateja. Prišlo je tudi nekaj naših staršev in pridno so trenirali z nami. Vse dni smo bili zelo zaposleni. Vstajanje zgodaj zjutraj, kondicij ski trening, trening karateja, kopanje, popoldanski trening karateja, ponavljanje tehnike in učenje novih kat ... Zadnji dan smo se udele žili seminarja borbe in obrambe z nožem. Prikaz in trening je vodil inštruktor Aljoša, društvo DNOBM. Odrasli imajo možnost to tehniko spoznavati in vaditi enkrat mesečno v našem klubu. Hvala vsem trenerjem, mojstrom in staršem, da ste nam omogočili lep, nepozaben vikend. Kogar zanima borilna veščina karate, vabljen na trening v ponede ljek ali sredo. Urnik naših dejavnosti najdete na: www.borilna-akademija.info. ・

Starši otrokom zgled – treniramo skupaj Karate akademija Bohinj

Foto: arhiv Karate akademije Bohinj

Klub Karate akademija Bohinj v oktobru posebej namenja pozornost programu vadbe karateja, združevanja staršev in njihovih otrok. Ta vadba je tudi za odrasle. S karatejem povečujemo motorične sposobnosti, koncentracijo, veča se gibljivost, moč, samozavest in kondicija. Treningi so prilagojeni tudi za starejše, ki prvič začenjajo s treningom karateja. Napredovanje v tehniki karateja je individualno, človek tekmuje zgolj s seboj, s svojimi pričakovanji in cilji. Spoznavamo

šport

svoje omejitve in jih premagujemo. Naše izkušnje kažejo, da je mogoče začeti in napredovati v tehniki karateja, tudi če posameznik začne po svojem 40. letu starosti. Ko se povečuje moč in gibljivost telesa, se zmanjšujejo možnosti za poškodbe, krepi se samozavest in moč pre magovanja vsakodnevnih ovir. Karate je odličen terapevt stresa. Sodoben način življenja prinaša veliko obremenitev, delovna mesta so bolj zahtevna, delovnik je daljši, vse to pa privede do večje izpostavljenosti stresu. Učinki stresa se lah ko zmanjšajo z redno vadbo karateja. Karate je vadba oz. povezovanje telesa in duha, kar je »zdravilo« proti stresu. Posebej zanimivo na skupnih treningih pa je sodelovanje in izme njava znanja med otroki in starši. Starši lahko koristite svojim otro kom tako, da ste jim zgled, dovolite pa si od njih tudi kaj naučiti. Lepo povabljeni, da se nam pridružite ob ponedeljkih in sredah na naših treningih. Karate akademija Bohinj, Janez Medja: 041 723 824, info@borilna-akademija.info. ・

Smučarsko društvo Bohinj - nova sezona, novi uspehi Smučarsko društvo Bohinj

Kajak kanu klub Bohinj trener Andraž Nahtigal

Foto: arhiv SD Bohinj

Foto: Andraž Nahtigal

Prihaja čas, ko si kajakaši navadno vzamemo nekaj odmora za poči tek in nabiranje novih moči, misli pa se usmerjajo proti naslednji sezo ni. Čas je tudi za analize preteklih dogodkov, ki jih je veliko predvsem v poletnem času. Konec poletja smo preživeli lep teden na Češkem. Nastopali smo na mednarodni tekmi 'Slovačka 500' na jezerih v Ostrožska Nova ves, dan za tem smo izkoristili za ogled okolice, nato pa še tri dni za skupne priprave s kajakaši iz kluba Most na Soči. Naredili smo nekaj kvalitet nih treningov v mešanih skupinah, obenem pa je bilo tudi veliko bolj zabavno v pisani družbi po končanem programu. Domov smo prinesli veliko novega znanja, dobro formo pred zadnjim delom priprav za dr žavno prvenstvo in tudi nekaj kolajn. Najbolj smo bili veseli tretjega mesta deklet v četvercu. ŽENSKI K-4: Manca Mikelj – Tjaša Mikelj – Eva Arh – Urška Mustar so priveslale do prve bohinjske kolajne v četvercu na mednarodnih tekmah. Končale so se tekme za slovenski pokal na mirnih vodah. Letos je za pokal štelo 7 tekem. V kategoriji mladincev in mladink je nastopalo 40, v mlajših kategorijah pa več kot 100 tekmovalcev. V skupnem seštev ku smo bili zelo dobro uvrščeni in imeli nekaj skupnih zmagovalcev pokala. Pri starejših deklicah je največ točk zbrala Manca Mikelj, med mladinci Jan Markelj. Taja Smukavec je bila prva med mladinkami. V kategoriji dvojcev sta skupni seštevek z največ točkami zaključili tudi mlajši deklici Urška Mustar in Sara Šeničnjak. V prvem mesecu novega šolskega leta smo izkoristili za veslanje vsak dan, če le ni bilo dežja. Čaka nas še sklepni del letošnje sezone. Državno prvenstvo na Bledu 30. septembra in 1. oktobra. Več o poteku in osvojenih naslovih državnih prvakov pa v naslednjem članku ali na naši spletni strani, kjer si lahko ogledate naše aktualne novice in rezul tate: www.kajakbohinj.com. V oktobru bomo izkoristili lepe dneve za raznolike športe v naravi, nato se naša dejavnost preseli v telovadnico. Vabimo vse otroke, ki bi se želeli priključiti našim aktivnostim. Z mlajšo skupino, rojenih do leta 2006, vadimo ob torkih in četrtkih ob 15. uri, starejši pa ob 16.30. Zbi ramo se pri naših klubskih prostorih Pod Skalco. Več informacij dobite na tel. 041 637 963 – Andraž ali pišite na kajak.bohinj@gmail.com. ・

Za smučarje tekače in biatlonce se je s septembrom začela nova po letna sezona tekmovanj. Prve tekme na tekaških rolkah, ki je štela za poletni pokal Geoplin in je potekala v Ložu, so se udeležili: Kaja Zorč, ki je med starejšimi deklicami pritekla v cilj druga, Lena Repinc in Boš tjan Korošec pa sta pritekla odlično peto mesto. V Planici se je v septembru odvijalo poletno državno prvenstvo na rolkah za starejše kategorije. Iz našega društva se ga je udeležil le Boš tjan Korošec. Na 2,6 km dolgi progi s posamičnim štartom je dosegel 6. mesto, na 8,8 km zasledovalno pa je prirolkal do izvrstnega 4. mesta. V soboto, 16. septembra, je na Pokljuki, v deževnem in mrzlem vre menu, potekalo državno prvenstvo v biatlonu za starejše kategorije, za mlajše pa pokalna tekma v biatlonu. Letos prvič na rolkah. Tekmovalci so se morali med tekmo spoprijeti z zelo neugodnimi razmerami tako na strelišču kot na progi. Proga je bila zaradi izjemno močnega dežja prekrita z lužami. Zaradi mraza pa so imeli tudi težave pri repetiranju. Kljub težkim tekmovalnim razmeram pa so se naši odrezali zelo dobro. Pri starejših deklicah sta kar dve stopili na zmagovalne stopničke. Kaja Zorč je s tremi zgrešenimi streli zasedla drugo mesto, Kaja Marič pa je bila s štirimi zgrešenimi streli tretja. Lena Repinc si je pritekla peto mesto. Mladince je zastopal Blaž Debeljak in se uvrstil na šesto mesto. Za mlajše mladince sta tekla Boštjan Korošec (šesto mesto) in Anže Markelj (osmo mesto). Ajda Arh je naše društvo zastopala v kategoriji mlajših mladink in se uvrstila na četrto mesto. Isti dan je na Pokljuki potekala tudi razglasitev najboljših biatloncev in zaključek sezone 2016/2017. Smučarsko društvo Bohinj se lahko pohvali kar s tremi tekmovalci, to so Kaja Zorč, Ajda Arh in Blaž De beljak, ki so v skupnem seštevku lansko sezono zaključili na tretjem mestu. Po skupnem številu zbranih točk je društvo dobilo tudi prizna nje in nagrado Smučarske zveze Slovenije za uvrstitev na šesto mesto. Naši smučarji tekači so se udeležili tudi rolkarske tekme za poletni pokal Geoplin v Ihanu. Bohinjke so pokazale premoč pri starejših de klicah, saj so vsa tri dekleta osvojila medaljo. Kaja Marič prvo mesto, Kaja Zorč drugo mesto in Lena Repinc tretje mesto. Za starejše dečke je tekel tudi Rok Arh in na svoji prvi tekmi osvojil odlično sedmo mes to. Za društvo je tekel tudi Blaž Debeljak pri starejših mladincih in se povzpel na stopničke kot tretjeuvrščeni. Mlajše mladince sta zastopala Boštjan Korošec (5. mesto) in Anže Markelj (12. mesto). Medtem ko naši tekmovalci pobirajo kolajne, je mlajša skupina otrok pridno začela z rednimi treningi. Klubski trenerji se trudijo, da so tre ningi karseda raznoliki in zanimivi. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE Otroci začnejo trenirati v skupini, kjer je poudarek na osvojitvi prvin smučarskega teka in gibanje na svežem zraku. Glede na želje otroka se lahko usmerijo v tekmovalno skupino. Treningi teka se dopolnjujejo tudi z biatlonom (streljanje z zračnim orožjem). Treningi potekajo tri krat tedensko, otroci, ki so usmerjeni v tekmovanja, trenirajo pogoste je. Treningi se prilagajajo vremenskim razmeram in dolžini dneva. ・

šport, z a konec

Na skakalnici nova otroška igrala Brane Iskra, SSK Bohinj, trener A-PRO

VADBA ZA OTROKE

S septembrom smo začeli z vadbami za otroke na treh lokacijah (Bo hinjska Bistrica, Srednja vas in Koprivnik). Vsem redno vadečim ot rokom smo dodatno ponudili gratis obiskovanja tečaja angleščine in plavanja. Vzdušje na vadbah je enkratno, v oktobru vabljeni vsi, ki se nam še želite pridružiti.

VADBA ZA ODRASLE

Tudi letos nadaljujemo z vadbami za odrasle, s poudarkom na zdravi vadbi. Letos se srečujemo v Srednji vasi v telovadnici osnovne šole ob četrtkih ob 20. uri in na Koprivniku v dvorani gasilskega doma ob torkih ob 20. uri. Vabljeni! ・

SMUČARSKO-SKAKALNI KLUB BOHINJ

POSPRAVIMO STAR PAPIR Foto: Brane Iskra

V klubu imamo v drugem delu poletne sezone polno dela. Poleg tekmovanj, ki so po vsej Sloveniji smo v skakalnem centru na Poljah uredili otroška igrala. Že od samega začetka vemo, da ja pod skakal nico odličen prostor za šport, zato je naša želja, da ne bi bil v namen le skokom. Odločili smo se, da poleg trim steze Kerglc, ponudimo še nekaj za za najmanjše. Igrala smo kupili sami in so na voljo za uporabo vsem otrokom. Na področju tekmovanj smo dosegli zavidanja vredne rezultate. Tek movali smo po vsej Sloveniji: v Žireh, Ljubljani, Kranju, Tržiču, Kisovcu, Velenju, Mislinji in v Ljubnem ob Savinji. Katra je zmagala v Kranju na k110 m skakalnici in v Mislinji, na K90 m skakalnici je bila 3. Na mednarodni tekmi FIS-Alpski pokal v italjan skem Predazzu pa je dvakrat osvojila 7. mesto. V Žireh so blesteli mlajši, zmaga Tinkare, Mila Gaja je bila 4., Martin Resman 5., Matija Jerišič je bil 12.. V Kranju pa sta pri cicibanih izkušnje na reg. tekmi nabirala Miha Mencinger, ki je bil 5. In France Dan Kranjc, ki je končal na 15. mestu. V mesecu oktobru se bo tempo tekmovanj po vsej Sloveniji nada ljeval. Razplet tekem, ki se bodo odvijala še v oktobru pa bomo ažurno sporočali tudi na naši Facebook strani SSK Bohinj. Treninge skokov pridno izvajamo na prenovljenem domačem tere nu vsak torek in četrtek ob 18. uri, trening kondicije pa v telovad nici ob ponedeljkih in sredah ob 17.30.uri. Vpis nadobudnih mladih skakalcev začetnikov je vsak ponedeljek. Za dodatne informacije pa nas lahko kontaktirate na e-mail, ssk.bohinj@gmail.com ali na telefon 041981234-Brane V oktobru bomo izvedli tudi paprino akcijo, Pospravimo star papir. Pričeli bomo 23. 10., zato vabimo vse, ki imate odvečnega papirja do volj, da nas pokličete (041 981 234). Obvestilo, kdaj in kje bomo pobi rali papir, pa boste dobili tudi po pošti. ・

Vadbe Športnega društva Bohinj Športno društvo Bohinj

Foto: arhiv ŠD Bohinj

Pobrskajte po kleteh vaših domov ali podjetij. Sodelujte v naši akciji in nam pomagajte napolniti zabojnik.

ZBIRAMO PO BOHINJSKIH VASEH 23.–27. 10. 2017, 15.00–18.00

Kaj sodi v zabojnike za papir:

Kje bomo:

- prospekti, katalogi, zvezki

24. 10. – Brod (pred sirarno), Savica, Kamnje (pred gasil skim domom), Polje (avtobus na postaja), Žlan, Laški Rovt

- časopisi, revije, knjige,

- pisma, pisemski in ovojni papir - arhivski papir, razrezani papir

23. 10. – Bohinjska Bistrica (pred trgovino Lipa), Ravne, Nemški Rovt

25. 10. – Stara Fužina (pred blokom), Ribčev Laz (pred TD-jem), Studor (pred trgo vino),

26. 10. – Češnjica (pred sirarno), Jereka (pred mostom), Srednja Vas (pred trgovino) 27. 10. – Bitnje (gasilski dom), Nomenj, Koprivnik, Gorjuše

*NOVO* - Kontejner, kamor boste lahko odlagali star papir, bo stal vse leto v Bohinjski Bistrici (na betonarni za Petrolom). Več info: 041/981-234 (Brane) - PRIDEMO TUDI NA DOM! ・

INFORMACIJSKA VARNOST

Pisanje elektronske pošte Vito Arh

Tokrat bom pisal o etiki oziroma bontonu pisanja elektronskih sporočil. Pogosto pišemo elektronska sporočila, namenjena različnim naslovnikom – prijateljem in znancem ali pa so to formalna sporočila, namenjena inštitucijam. Ne glede na to, komu je sporočilo namenjeno, je treba upoštevati določena pravila obnašanja, da bo komunikacija z naslovnikom potekala spodobno. Sledi nekaj teh pravil: -- Pravilna raba polja Naslov/Zadeva/Predmet (Subject). Vsako elek tronsko sporočilo, ki ga napišete, naj v polju Predmet odraža vsebi no sporočila. Predmet, ki vsebuje zgolj eno besedo, ne pove dovolj (npr. »vprašanje«, »pomoč!«). V kratkem stavku opišite vsebino spo ročila. -- Vsebina naj bo kratka in jedrnata. Gotovo pozna vsak izmed nas koga, ki veliko govori in malo pove. Tudi kadar piše elektronsko spo ročilo, se razpiše, in včasih je branje takega sporočila mukotrpno, predvsem če je sporočilo brez ločil ali brez odstavkov. Uporabljajte kratke povedi in jih sestavljajte v krajše odstavke. Naj ima vaše spo ročilo rdečo nit in ne oddaljujte se od teme. -- Preverite slovnico. Ko sporočilo napišete, ga še enkrat preberite,

z a konec

Nevarnost požarov v objektih Gasilska zveza Bled - Bohinj

Foto: arhiv GZ Bled - Bohinj Vir: splet

popravite napačno napisane besede in ločila. Prejemniku sporočila boste na ta način zelo olajšali branje. -- NE VPIJTE! Pisanje sporočil z velikimi črkami se razume kot vpitje, kričanje. Vpiti na koga je nesramno, prav tako je s pisanjem sporočil z velikimi črkami. -- Premišljeno uporabljajte emotikone. Z njimi je lažje izražati čustva kot opisno. Včasih z njimi pokažemo, da se šalimo, da smo razoča rani, žalostni. Vseeno jih v poslovnih sporočilih odsvetujem. Z iz ražanjem čustev je potrebno biti previden, saj z njimi mimogrede koga prizadenemo ali užalimo. Vsekakor je treba upoštevati, da je prejemnik lahko drugačen (kulturno, rasno, veroizpovedno ...), zato lahko vaše sporočilo razume kot norčevanje na njegov račun. -- Navajanje naslovnikov. Včasih sporočilo pišemo večim prejemni kom hkrati. To lahko naredimo tako, da vsakomur pošljemo svoje sporočilo, lahko v polje naslov naštejemo vse prejemnike ali pa upo rabimo polja kp (cc) in skp (bcc). Podučite se, kaj posamezna polja pomenijo, pomislite pa na dejstvo, da običajno ni priporočljivo, da en prejemnik vidi, kdo so še vsi ostali prejemniki. Zato previdno. -- Pozdrav in podpis. Vsako sporočilo, četudi namenjeno prijatelju, naj vsebuje pozdrav in podpis. Saj poznate rek »brez repa in glave«. Ne pošiljajte sporočila brez repa in glave. -- Odgovarjanje na sporočilo. Če vam kdo pošlje sporočilo, mu nanj odgovorite. Četudi potrebujete za pravi odgovor več časa (dalj ši razmislek, potrebujete več informacij, morate pred odgovorom razporediti druge aktivnosti ...), vseeno pošljite odgovor, pošiljatelja originalnega sporočila obvestite o vaših aktivnostih. Naj ve, da pot rebujete več časa. -- Priponke. Te so še vedno idealen prostor za širjenje računalniške nesnage (virusov ...), zato bodite previdni pri odpiranju priponk, hkrati pa bodite pozorni na dejstvo, da so vaši prejemniki lahko zelo konservativni pri odpiranju vaših priponk. Posebne pozornosti naj bodo deležne priponke, ki vsebujejo video posnetke ali velike predstavitvene datoteke. Prejemniki vseeno pogosto nimajo hitrega dostopa do interneta in jim take priponke lahko povzročijo dodatne stroške. Zapomnite si, da si prejemnik vašega sporočila zasluži spoštovanje, zato bodite v sporočilih vljudni. Vaše sporočilo naj bo napisano tako, kot bi si ga sami želeli prejeti. Pravijo, da internet nikoli ne pozabi. Prejemnik vašega sporočila lahko le-to posreduje naprej in sporočilo lahko pride v roke širši množici ljudi. Na žalost še vedno pogosto prejmem e-pošto, ki krši marsikatero od zgoraj naštetih pravil. Včasih me to spravi v slabo voljo, saj vidim, da tudi sporočila uradnih oseb ta pravila kršijo. Danes sem osnovna priporočila o pisanju elektronskih sporočil za vas na kratko povzel, z željo, da o njih premislite, še posebej pa se jih spomnite takrat, ko drugim pošiljate elektronsko pošto. Želim vam čim prijetnejšo izkušnjo z branjem in pisanjem elektron ske pošte. ・

Prišla je jesen, z njo pa tudi kurilna sezona in marsikatere prostočas ne aktivnosti se ne bodo več dogajale na prostem, temveč v zaprtih objektih. S tem pa se povečuje tudi večja možnost požarov v objektih. Zato bi vas radi opozorili na nevarnosti, ki so lahko vzrok nastanka po žara v stanovanjih, stanovanjskih hišah, kleteh, garažah in drugih po možnih objektih ali gospodarskih objektih. V nadaljevanju v objektih. Največja nevarnost so dimniški požari in kurilne naprave. Zato pre verite stanje kurilnih naprav, ki naj bodo redno servisirane ter ustrez no očiščene. Posebno skrb posvetite čiščenju dimnikov, v obdobjih, ki so predpisana za posamezno kurilno napravo v skladu z Uredbo. V ku rilnih napravah na trda goriva ne kurite plastične embalaže ali snovi, ki pri gorenju lahko povzročijo eksplozijo (doze in podobno). Precej požarov nastane pri kuhanju zaradi pozabljene hrane na štedilniku. Zato naj bodo štedilniki in druge naprave v času kuhanja pod nadzorom. Hrane ne puščajte na segretih štedilnikih. Po kuhanju naprave za kuhanje izključite. Pri odhodu iz prostora pa vedno pre verite, ali so štedilnik ter gospodinjske ali druge električne naprave izklopljene. Za ogrevanje stanovanj se uporabljajo tudi premične grelne napra ve, ki s sevanjem oddajajo toploto. Te naprave naj bodo varno oddalje ne od pohištva ali zaves. Na teh napravah ali pečeh na trda goriva ne smete sušiti perila. Pri raznih praznovanjih ali romantičnih večerih radi uporabljamo tudi sveče, ki pa nam zaradi neprimerne uporabe lahko povzročijo po žar. Sveče naj stojijo na trdih in negorljivih materialih, najprimernejši so ustrezni svečniki. Sveče naj ne bodo postavljene v bližini lahko gor ljivih snovi in na prepihu. Vedno naj bodo pod nadzorom, po konča nem dogodku pa jih tudi ugasnite. Ne kadite v postelji in ne zaspite z prižgano cigareto, saj vam to lahko povzroči požar. Ravno tako vžigalnike in vžigalice shranjujte na varnih mestih, ki niso dosegljiva otrokom. Vse električne naprave in orodja naj bodo brez poškodovanih električnih kablov in na varnem pred otroki. Marsikatera igra otrok s temi napravami je povzročila po žar ali poškodbo otrok. Plinske jeklenke ne shranjujte v bivalnih prostorih, v prostorih, ki so nižja od terena okolice in v spalnih prostorih. Jeklenke naj se ne na hajajo v bližini odprtega plamena in naprav, ki oddajajo toploto ali na mestih, kjer se lahko segrejejo nad 40 stopinj. Plin se pri morebitnem puščanju jeklenke širi po prostoru in se zadržuje v nižjih plasteh zraka v prostoru. To pa lahko povzroči zastrupitve s plinom ali celo eksplo zijo v primeru stika s plamenom oz. iskro, ki jo lahko povzroči vklop električne naprave ali prižig luči. V prostoru, kjer se nahaja kurilna naprava na trda goriva ali plin, namestite javljalnike ogljikovega monoksida, ki vas bodo opozorili na nevarnost. To posebno velja za prostore, kjer ni zagotovljen stalen do tok zraka oz. kurilna naprava ni povezana z zračnikom za dotok sve žega zraka. V pomožnih objektih naj bo električna napeljava izvedena v skladu z ustreznimi predpisi. Lahko vnetljive snovi shranjujte na mestih, ki so nedosegljive otrokom. V primeru, da v teh prostorih ni električne

z a konec razsvetljave, za razsvetljavo ne smemo uporabljati plamenskih svetil brez zaščite plamenov. Za varnost naših domov smo odgovorni sami in smo dolžni delova ti preventivno. Vsi člani družine naj bodo seznanjeni s preventivnimi ukrepi, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara, ter z ukrepi, s katerimi lahko omejimo širjenje požara oziroma ga pogasimo. O nevar nosti ognja in posledicah požara ter ukrepanju ob požaru poučite tudi otroke. Za vse pa je pomembno, da znajo poklicati pomoč na številko 112. ・

Zahvala

Vojko Kokalj, Družinski center Pokljuka, Goreljek 103 V nedeljo, 6. avgusta 2017, nas je malo po šesti uri zjutraj dolete la nesreča, v kateri smo v kratkem času izgubili skoraj vse, kar smo ustvarjali zadnjih petnajst let. Ognjeni zublji so nam uničili gostišče Bar MU. Škoda je precejšnja. Še večjo škodo pa so preprečili požrtvovalni gasilci, ki jim je uspelo zaščititi sosednje objekte in zavarovati bližnji gozd. Za hitro in strokovno intervencijo se zahvaljujem gasilcem iz prosto voljnih gasilskih društev: Koprivnik, Gorjuše, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Sta ra Fužina in Gorje. Za vso podporo, pomoč in udeležbo ter delo na akcijah čiščenja pogorišča se zahvaljujemo krajanom Koprivnika, Gorjuš, Podjelja, Zgornjih Gorij, še posebej Iztoku Smukavcu, Mateju Janu, Ivanu Janu, Davorinu Rozmanu, Simonu Lipovcu, Juriju Pristovu, Stane tu Marenku, Gašperju Mlakarju. Prav tako se zahvaljujem Gozdnemu gospodarstvu Bled, osebju Šport Hotela, Hotela Jelka, Hotela Center Pokljuka, članom Šport nega društva Pokljuka in prijateljem iz Ribiške družine Bohinjska Bela. Resnično velika hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in stali ob strani! ・

Na veliki preizkušnji Irena Ceklin Bačar

Prihajajo prijetni, mirni, v tople barve odeti jesenski dnevi in prihaja čas za razmislek. Razmislek o poletju, ki je bilo v marsičem posebno. Toliko turistov kot letos menda v Bohinju ni bilo nikoli. Razmislek gre v dve smeri. Nebohinjci nas priganjajo, naj se že od ločimo, ali sploh hočemo turizem ali ne. Odgovor je jasen: hočemo ga, a ne kakršnegakoli. Napake v turizmu po svetu so poznane, ni nam jih treba ponavljati. Že danes moramo poskrbeti, da ko se bomo čez leta ozirali nazaj, si ne bo treba česa očitati. Kako torej naprej? Moja nekdanja potovanja po tujini so mi omogočila videti različne turistične in neturistične kraje in vedno sem posebej vrednotila tiste kraje, ki so imeli svoj značaj. Kraj mora imeti svoj značaj! In Bohinj ga je vedno imel, ga še ima in naj ga obdrži! Načrti občinskih in turističnih delavcev so odlični. Da bi le trmasto vztrajali pri naslednjem: 1. Ohraniti naravo čisto za vsako ceno. 2. Poskrbeti za odstranitev prometa v kar največji meri. Parkirišče pred vstopom v TNP je nujnost, naprej samo z dovolilnico. Sistem marsikje v tujini deluje. Kakršna koli ideja o novih parkiriščih in širitvi obstoječih je katastrofalna! Za obiskovalce naj postaneta prevozni sredstvi št. 1 avtobus in kolo. 3. In kaj če so na cesti krave, ki baje ovirajo promet. To je Bohinj, brez krav pri nas ni turizma. In naj ne bo kmetu nerodno, če mora na cesto s počasnim traktorjem in zjutraj, ko gre na polje, zbuja zaspance. 4. Tudi arhitektura pomaga ohranjati kraju značaj, naj ga ne pačijo moderni arhitekturni poskusi. Pohištvo z lokalnim značajem nav dušuje tujce, zanimajo jih domači proizvajalci, tako kot jih zanima domača hrana, raznolika, pestra, zdrava, »from Bohinj«. 5. Vrečka za smeti pri vhodu v nacionalni park je nujnost in obveza vsake ga obiskovalca, da jo bo polnil in ob odhodu oddal na ustrezno mesto.

6. Onesnaževanje je lahko zelo raznoliko, tudi svetlobno in zvočno. Kresna noč bo magično lepa z naravnimi kresovi in mirno glasbo. Bohinjski sostanovalci so tudi živali, domače in divje. Stres zaradi pokanja raket je odveč. Bučna glasba je odveč. Ognjemet tako ali tako ni nikoli dovolj dolg in mogočen. V Bohinj, v nacionalni park pa pač ne sodi. 7. Umetniški dogodki privabljajo v kraj obiskovalce, ki bodo ob ustvarjanju umetniških del, izvajanju ali občudovanju ustvarjene ga, spoštljivi in kraju ne bodo škodili, ga pa bodo bogatili. Športni dogodki so dragoceni že sedaj, v prihodnje naj jih bo čim več. »Mens sana in corpore sano.« Festival cvetja je zadetek v polno, pravljična pot za otroke imenitna. Idej za obdelavo literarnih tem je še veliko. Imamo eno najčistejših jezer v Evropi. Gorska kulisa ob njem je edin stvena. Vedno znova me gane, ko vidim domačina, zazrtega v to lepoto narave, v prizor, ki mu je na voljo vsak dan in se ga nikoli ne naveliča. Če bomo uspeli to občudovanje in spoštovanje narave prenesti na tuj ce, če bomo uspeli s svojo trmo vztrajno slediti prepričanju, da tujce radi gostimo, a da morajo upoštevati naš spoštljiv odnos do Bohinja, bomo prestali veliko preizkušnjo in nalogo dobro opravili. In naša se danja odločnost bo trdnejša, če bomo znali vrednotiti delo naših pred nikov in se zavedati velike odgovornosti, ki jo imamo do prihodnosti. Mnogi kraji po svetu so to priložnost za razmislek o razvoju turizma zamudili. Bohinj je na veliki preizkušnji. ・

Aleša Sodja – zlata maturantka Katarina Košnik

Med Bohinjci smo že po občinski slovensti zasledili še eno zlato maturantko, Alešo Sod ja. Letos je zaključila šolanje na Srednji šoli Jesenice, zdravstveno usmeritev in na maturi dosegla vseh 22 točk in s tem postala zlata maturantka. Za tiste, ki jo poznate verjetno nič presenetljivega, po brskanju po preteklih objavah v Bohinjskih novicah pa jo boste zasledili tudi v članku iz leta 2013, ko je bila med osnovnošolci, ki so šolanje zaključili z odličnim uspehov vseh devet let. Poznamo pa jo tudi kot nasmejano dekle in predano ple salko, ki je s svojim nastopom obogatila Zlata maturantka Aleša Sodja z ravnateljico Andrejo tudi marsikatero prire Vehar, foto: Nik Bertoncelj ditev v Bohinju. Zlato maturantko, Alešo Sodja bo sprejel tudi župan in ji poklonil da rilo, ki ga ob tako uspešnem zaključku srednješolskega izobraževanja prejmejo dijaki in dijakinje iz Bohinja. Čestitke. ・

z a konec , ogl a si 040/202 384

Bohinjski vtis Janez Korošin

Peter je tiho zaprl vrata za seboj, da ne bi zbudil Žmitkovih, ki so še vsi spali. Samotno je odmeval njegov korak skozi vas. Na vrhu klanca se je Peter ustavil. Fužinarsko cerkev svetega Pavla je cerkovnik prav kar odklepal. V linah je glasno zapel domači zvon. Vroče poletje je minilo in z njim kolone turistov. Pogled z vrha klan ca proti Ribčevemu Lazu in jezeru bo umirjeno jesenski in, če se narava ne bo izneverila, tudi jesensko deževen. Korak Bohinjca bo spet nekaj časa samotno odmeval skozi vas. Lep pozdrav iz Ljubljane! ・

Sofinanciranje projektov za prebivalce Triglavskega narodnega parka in kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v parku

Informacije o razpisih so objavljene na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za gospodar ski razvoj in tehnologijo.

Razpisa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: - PRP 2014-2020: Podukrep 4.2 3. Javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih pro izvodov za leto 2017 za kmetije, samostojne podjetnike posameznike ter mikro, mala in srednja podjetja - PRP 2014-2020: Podukrep 4.1 8. Javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2017 Razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo: - Integralni turistični produkti 2018-21: Javni razpis za sofinanci ranje razvoja in promocije integralnih produktov turističnega gospo darstva Sporočilo je objavljeno tudi na spletni strani Triglavskega narodnega parka, kjer so tudi povezave na spletne strani posameznih razpisov. ・

Javni zavod Triglavski narodni park

Prebivalci Triglavskega narodnega parka in kmetijska gospodarstva, ki obdelujejo kmetijska zemljišča v parku, še do konca novembra 2017 lahko kandidirajo na javnih razpisih Ministrstva za kmetijstvo, gozdar stvo in prehrano ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologi jo, pri katerih je upoštevan 11. člen Zakona o Triglavskem narodnem parku. Prijaviteljem z območja Triglavskega narodnega parka se pri merilih za ocenjevanje vlog dodeljujejo dodatne točke.

Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce www.anton-novak.si

prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom velika izbira krst in žar ureditev vseh potrebnih dokumentov organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bohinj, Bled, Radovljica in Gorje

Sprejemamo naročila za sveže in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžmaje daril.

PRODAJA ZA 1. NOVEMBER

V SREDNJI VASI V BOHINJU POD LIPO 30. oktobra ves dan

V BOHINJSKI BISTRICI NA TRŽNICI 30. in 31. oktobra ves dan

NA SEDEŽU PODJETJA NOVAK d.o.o., Hraše 19, Lesce sprejemamo naročila od 25. oktobra dalje (dostava na dom ali na pokopališče)

ogl a si 040/202 384

AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze

041/620 143

Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, klemen.meze@siol.net

VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA

www.volkswagen.si

FANTASTIČNA PONUDBA, KI JE NE MOREMO ANJE SKRITI! FINANCIRAN KI PRIHR

Dober razlog za iskanje! Kdor išče, ta najde fantastično ponudbo vozil Volkswagen. Prihranek do 5.800 EUR*, bon za financiranje 1.000 EUR** in bon za nakup zimskih pnevmatik do 500 EUR***. Fantastična ponudba velja za modele: up!, Golf, Golf Sportsvan, Beetle, Jetta, Touran, Caddy, Passat, Tiguan, Arteon, Sharan in Multivan. Več na www.volkswagen.si. Obiščite nas in poiščite svoj novi Volkswagen!

POOBLA[^ENI SERVISER ZAVAROVALNICE TRIGLAV IN ADRIATIC

Emisije CO2: 188−82 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,2−4,2 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0629−0 g/km. Število delcev: 0,024−0 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija »Fantastična ponudba« velja za osebna vozila Volkswagen, razen za model novi Polo in Touareg ter električna in hibridna vozila. *Višina prihranka je odvisna od modela. **Bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti 1.000 EUR z DDV velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o. in permanentnega Porsche kasko zavarovanja vozila preko Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije VWBONJES17. Več na www.porscheleasing.si. ***Višina bona je odvisna od modela in velja za nakup zimskih pnevmatik iz zimske ponudbe dopolnilne opreme Volkswagen. Pogoj za pridobitev bona za financiranje in bona za pnevmatike je kartica zvestobe Vokswagen Card, ki jo lahko brezplačno naročite pri pooblaščenem trgovcu ali serviserju Volkswagen ali na spletni strani www.porsche-group-card.si. Akcija traja do 30. 11. 2017. Slike so simbolne.

ogl a si 040/202 384

ZADRUGA GOZD BLED z.o.o.

Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19. Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00 DOMAČI KOTIČEK

Mačehe, rese, trajnice

Jabolka, krompir, česen, jabolčni kis, sokovi, moke, bučno in sončnično olje, marmelade, med, domači rezanci in piškoti, začimbe, čaji, ... NOVO: izdelki Loške mlekarne in Bohinjskih mesnin

Pesek za grobove Sveče

BUČE ZA NOČ ČAROVNIC

Vse za vlaganje živil (kozarci, steklenice, pokrovi, zamaški, kis ...)

Ob nakupu katerekoli žage STIHL vam podarimo verigo in sprej za razmaščevanje meča

z adnja s tr an