Bohinjske novice, september 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 1. SEPTEMBER 2017 ŠTEVILKA 9

Z 20. tekom štirih srčnih mož okoli Bohinjskega ­j ezera začeli praznovanje občinskega praznika

2

7

12

13

14

AKTUALNO

TURIZEM

PRIREDITVE

KULTURA

ŠPORT

Pogovor z ­županom ob občinskem prazniku

8. festival ­muharjenja

60. jubilejni Kravji bal

Znamenje sredi brojskega polja

Katra Komar posegla po ­najvišjih ­stopničkah

Foto: Stane Klemenc

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Evropski parlament je razglasil najboljša kopališča v Evropi in izmed 21.000 krajev je naš Bohinj prišel med 3 najboljše, po kvaliteti vode v Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki pa je pristal na 1. mestu. Gre za priznanje, ki ga slovenski mediji niso obelodanili, saj o njem niso niti poročali, ko pa je Ljubljana dobila naziv najbolj zelene prestolnice, so bili polni hvale. Očitno so naš Bohinj namerno ali nenamerno spregledali. Pa nič zato, glede slovenskih medijev imam tako ali tako svoje mnenje, saj hodijo v Bohinj iskat le »afere«, s čimer nas radi blatijo. Očitno je tudi, da želijo, da bi namesto mene na župansko mesto prišel nekdo iz njihovih vrst, zato v tej smeri tudi poročajo. Zame osebno to priznanje pomeni skoraj največ, kar si lahko evropski kraj želi, in je potrditev naše pravilne politike, ki jo vodimo od nastanka občine. Leta 1996 se je takrat­ ni občinski svet na moj predlog odločil, da izgradimo kanalizacijski vod od Mladinskega doma do Ukanca in s tem odpravimo čistilno napravo v Ukancu. Enako je bilo tudi za pralnico za bohinjske hotele, ki je bila prav tako locirana v Ukancu, saj so izplake odtekale v jezero. Takrat so bile polemike, zakaj se gradi kanalizacija za »vikendaše«, ko pa so po­ trebnejše druge stvari. S trdim prepričanjem, da bo kanalizacija pripomogla k čistejšemu jezeru, smo uspeli svetnike prepričati v smiselnost investicije. Danes se je izkazalo, da je bila investicija upravičena, saj ima jezero vrednost pitne vode in je prav zaradi tega dobilo naziv najčistejšega jezera v Evropi.

Pogovor z ­županom ob občinskem ­prazniku Katarina Košnik

26. avgusta smo z osrednjo slovesnostjo in s podelitvijo občinskih priznanj v Bohinju počastili občinski praznik. Ob tem sem se pogovarjala tudi z županom Občine Bohinj Francem Kramarjem.

Občinski praznik je priložnost, da se po letu dni srečamo, pogovorimo, nagradimo, hkrati pa je to tudi priložnost za pogled v minulo leto. Tudi v lanskem letu lahko naš­ tejemo kar nekaj investicij. Naj za uvod povem, da sem zelo ponosen,

Rok za oddajo prispevkov v septembru

Posledica tega je delno tudi letošnja polet­ na sezona, ki je zopet rekordna, predvsem pa dejstvo, da turisti prihajajo iz vseh evropskih držav – perspektiva za prihodnost je tako več kot odlična. Ob tem pa je potrebno poudariti, da se je večkrat pokazalo, da promet na območju Bohinjskega jezera presega svoje zmožnosti, predvsem pri parkiranju. Prav tako sta se pokazala tudi kultura in spoštovanje do okolja, saj smo imeli obilico dela s kršitelji, zato je potrebno temeljito premisliti, v kakšno smer bomo šli v prihodnosti, ko bo pritisk na jezersko obalo še večji. Sam menim, da ne gre povečevati parkirišč ob jezeru, tudi ideja o garažni hiši v Ukancu mi ni všeč, saj mislim, da je promet potrebno preusmeriti proti Bohinjski Bistrici. Polemika je bila tudi glede moje izjave, da bomo uvedli kvote – kvote mi že imamo, saj gre za število parkirnih mest, ki jih trenutno premoremo ob obali Bohinjskega jezera. Le-tega ne bomo povečevali, ampak bomo iskali druge opcije, ki so stran od jezera. Na koncu bi rad poudaril, da smo uspeli v preteklosti ohraniti naše jezero in Savo Bohinjko – kot župan bom postoril vse, da to ohranimo.

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. da si je občina izbrala 26. avgust za svoj občinski praznik. Torej dan, ko so štirje pogumni domačini prvič stopili na vrh Triglava. Hkrati je to priložnost za pogled nazaj, na vse, kar se je v preteklem letu naredilo. Jaz ocenjujem, da veliko. Veliko stvari se je v Bohinju zgradilo, naredilo na vseh področjih, ne samo na investicijah. Izboljšal se je standard prebivalstva, kar je tudi moja velika želja. Prihodnost je svetla, zelo svetla, zato sem velik optimist. Če omenim samo nekatere stvari – uredili smo počivališče na Rju, ureja se že ulica v Stari Fužini, zgradili s mo del stopnic do cerkve sv. Martina v Srednji vasi, razširila se je cesta v Zgornji Bohinjski dolini, kjer so se uredile tudi bankine, v Bohinjski Bistrici se je zgradil toplovod, zdaj urejamo Triglavsko cesto, uredili smo parkirišče pri Trgu svobode 4, na novo

uredili pokopališče, zaključili smo z deli na kanalizaciji v vasi Brod. Skratka, veliko se je investiralo. Moram reči, da toliko, da nekateri občani mislijo, da se bo občina »zakreditirala«, vendar temu ni tako. Vse smo naredili z lastnimi sredstvi, za te investicije nismo najeli nobenih novih kreditov. Je pa res, da znamo gospodariti in da smo pridobili več lastnih sredstev z naslova različnih dejavnosti, npr. parkirnin. Ocenjujem, da je bilo to leto zelo uspešno, in upam, da so Bohinjke in Bohinjci te naše skupne pridobitve vzeli za svoje. Tudi načrti za naprej so smeli in dobri. Bohinj pridobiva na svoji veljavi, dejstvo pa je, da se za to trudijo tudi občanke in občani. Sam sem zelo ponosen, ko se vozim po Spodnji in Zgornji Bohinjski dolini, ko gledam urejene hiše s cvetjem. Takrat se sprašujem, kaj pravzaprav še manjka, da bi bili že kar malo kičasti. Ljudje so tu zares pridni, delavni in to mi veliko pomeni. Kar se tiče industrije, sem ponosen, da smo rešili podjetje Filbo, ki je danes kvalitetno podjetje in prodira na tuje trge. Prav tako uspešno poslujejo Mesnine v Bohinju, ki smo jih pred časom reševali, verjamem, da se bo rešitev našla tudi za podjetje Lip Bohinj. Tukaj že tečejo pogovori, da bi skupaj s podjetjem Filbo uredili še en proizvodni obrat, v katerem bi prostor imel Lip Bohinj. Odprla se bo poslovna cona na nekdanjem delu zemljišča gradbenega podjetja Bohinj. Čaka nas torej še veliko stvari in treba bo delati, vendar jaz sem vesel, da imam dobro ekipo. Kakorkoli že, ponosen sem na svoje sodelavce, saj so res strokovni in delajo v dobro Bohinjk in Bohinjcev. Obdobje preteklega leta so zaznamovale tudi stvari, na katere mogoče Bohinj niti nima vpliva. Pa začniva s slabimi. Lubadar se ne ustavlja. Ko se oziramo po okoliških gozdovih, je teh vedno manj, kar ostaja, pa je vse bolj rjavo. To je velika naravna nesreča, katastrofa. Tudi občinski svet je obravnaval to tematiko, problematiko pa so nam zelo dobro predstavili na Zavodu za gozdove. Mi smo na osnovi te razprave pozvali predsednika vlade in pristojno ministrstvo, da se na nastalo situacijo učinkoviteje odzoveta, predvsem z akcijskim načrtom reševanja te problematike. Predlagali smo, da se poenostavi sistem subvencij, s čimer bi le-ta postal učinkovit, ter da se prakse s kmetijskega področja ne prenaša na gozdarstvo. Predlagali smo tudi, da se uredi subvencije za tiste lastnike gozdov, ki so v rokih sanirali gozdove, in da se davčno razbremeni lastnike gozdov, ki so v rokih urejali situacijo. Želimo, da se zagotovijo subvencije za sajenje in obnovo gozdov ter da se povečajo finančna sredstva Zavodu za gozdove (enota Bled, krajevna enota Bohinj). Mi smo za vse to pozvali predsednika vlade in pristojnega ministra Ži-

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. septembra, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. oktobra 2017.

3 dana. Dejstvo je, da je to res naravna katastrofa, ki je prizadela predvsem lastnike gozdov. Mislim, da je prav, da na to opozorimo. Kadar je nesreča kje drugje v Sloveniji, ko na primer toča uniči vinograde, sadovnjake, država pristopi. V tem primeru so uničene cele frate gozdov in lastniki zemljišč to težko prenašajo.

Druga stvar, ki se je v tem poletju na višku turistične sezone, ko turizem raste, izrazito pokazala, je bolj človeške narave. Bohinj, ki je med drugim tudi v območju Triglavskega narodnega parka, je bil tako poln gostov, da je komaj zmogel. Veliko je tudi gostov, ki niso dovolj obzirni do okolja, v katerega prihajajo. Ja, moram reči, da sem letos naletel na veliko kritik slovenskih novinarjev, ki so se zaradi mojih izjav o tem, da bomo uvedli kvote in povišali parkirnino ter kazni, razpisali po vseh medijih. To me niti ne prizadene več. Jaz vem, da imam svoj prav. Dejstvo je, da sem leta 1996 predlagal občinskemu svetu, da naredimo kanalizacijo od Mladinskega doma do Ukanca. Treba se je zavedati, da sta bili v Ukancu čistilna naprava in centralna pralnica za vse bohinjske hotele – če smo hoteli jezero ohraniti, smo nujno morali zgraditi kanalizacijo. Posledica te izgradnje je kvaliteta vode, ki se je iz leta v leto izboljševala, zato je danes to pitna voda. To jezero je biser in nikakor ne bomo dopustil, da s kakšnimi nespametnimi potezami uničimo to, kar nam je dano. Ravno nasprotno. Držal se bom strategije trajnostnega razvoja Bohinja, ki jo je letos sprejel občinski svet, in sicer, da se promet umika stran od jezera, da se ga ne dodatno obremenjuje. Zadnjič sem celo slišal iz ust enega izmed svetnikov, da bomo gradili garažno hišo v Ukancu, kar pa je totalni nesmisel. Garažno hišo bomo, če jo bomo, gradili v Bohinjski Bistrici pod smučiščem, kar je tudi vključeno v projekt, da se s tem razbremeni promet okoli Bohinjskega jezera. Bilo je rečeno, da kvot ne bo. Kvote so že, določajo jih trenutno razpoložljiva parkirna mesta ob Bohinjskem jezeru. Pri teh kvotah bomo ostali in jih ne bomo širili ob jezeru, temveč bomo iskali alternative proti Bohinjski Bistrici, mogoče nekoč tudi v Soteski. Dejstvo je, da če hočemo ohraniti to jezero in če hočemo imeti donosen in kvaliteten turizem, moramo skupaj strniti vrste in to ohraniti, ne pa dodatno obremenjevati okolice jezera. Veste, vedno, ko ljubljanski novinarji pišejo o Bohinju, pišejo o hotelu Zlatorog in propadajočih hotelih. Ti hoteli se bodo slej ko prej obnovili. Moja naloga je, da skrbim za občanke in občane. Vesel sem, da so letos imeli polne apartmaje. Ljudje so imeli polne sobe, zaslužili bodo in imeli bodo materialno podlago, da ne bodo prodajali svoje zemlje. Kajti ta zemlja bo vredna vedno več, ker leži na izjemnem območju. O tem, kako izjemno je to območje, pa bova gotovo še razpravljala.

Res je, to izjemnost je prepoznal tudi Evropski parlament. Med 21.000 kopališči so Bohinj uvrstili med prva tri najlepša ­kopališča. Tako je, po kvaliteti vode so ga uvrstili celo na prvo mesto. To pomeni, da je ta voda, kot vedno trdim, pitna. To je res izjemno priznanje. To je znak, da Slovenija tega ne prepozna, da je to morala prepoznati Evropa. Jaz sem zelo vesel tega priznanja, ker je res izjemno – tega se moramo Bohinjci zavedati. S tem je dan signal vsem evropskim prebivalcem, da je Bohinjsko jezero najčistejše – promocijsko gledano je to ogromna pridobitev. Zavedati se je treba, da to kroži po Evropi in da bodo evropski državljani prej ali slej želeli videti to jezero, zato bo obisk jezera vedno večji. Mi pa moramo poskrbeti, da to ne bo kvantitativen obisk gostov, ampak kvalitativen. To pomeni, da se mora dvigati obisk turistov Bohinja na višji nivo, za to pa imamo vse pogoje. Naredili smo ogromno na tem področju, s kanalizacijo smo očistili tudi Savo Bohinjko, ki je danes izjemna. Vse te naložbe so bile naložbe v prihodnost in danes vidim Bohinj kot magnet za evropsko prebivalst­ vo. Prepričan sem, da se Bohinju piše svetla prihodnost, vendar le, če bomo pametni. V kolikor ne bomo, bomo z nespametnimi potezami uničili to okolje, ki je res izjemno. Vsi rodovi pred nami so ga znali ohraniti in to nam mora biti vodilo tudi za naprej, saj od njega živi lepo število prebivalstva – to je pravzaprav edinstveno.

ak tualno vami, ki so se zaključile z osrednjo slovesnostjo, smo namreč obe­ ležili občinski praznik. Ja, moram reči, da sem na vse ponosen, na mlade športnike, na celotno prebivalstvo, res sem ponosen na Bohinjke in Bohinjce. To so zdravi, pametni, delavni ljudje in vsak župan je lahko srečen, če ima take občanke in občane, kot jih imam jaz. Vse prireditve, ki so namenjene predvsem občankam in občanom, so v prvi vrsti prostor srečevanja in tudi priložnost, da se pogleda prehojeno pot, kje so uspehi, kje se da še kaj narediti. Moja misel za naprej je samo ta, da se moramo vedno pogovarjati. Mislim, da je pogovor tisto, kar lahko razreši vsak problem. Najslabše je, če se ne pogovarjamo. Najslabše je, če se zapiramo vsak v svoj kot in potem iščemo opcije, kako ne biti složni s soljudmi. Moja želja je, da so Bohinjke in Bohinjci takšni, kot so bili do zdaj – pošteni, kleni, delavni, zavestni. Zavedajo se, v kakšnem kraju živijo, in to mi veliko pomeni. Ob občinskem prazniku iskreno čestitam vsem občankam in občanom ter vsem nagrajencem. V prihodnost gledam optimistično. Prehodili smo trnovo pot, bila je kriza, ki smo jo znali prebroditi, zdaj pa je konjunktura, gospodarska rast in stvari se bodo dvigale. Obljubim vam, da bomo v prihodnosti poskrbeli tudi za zimsko sezono. Delamo na tem, da se izgradi smučišče, da bo imel Bohinj poletno in zimsko sezono, kot si zasluži, in da si bodo predvsem Bohinjke in Bohinjci materialno opomogli. Želim, da bi zaslužili in s tem pošteno živeli. Iskrena hvala za vaše odgovore. ・

Obvestilo volivcem na območju občin Bled, Bohinj in Gorje 2. OVK 1. VE Radovljica

2. okrajna volilna komisija 1. volilne enote s sedežem v Radovljici, Gorenjska cesta 18, Radovljica, ki pokriva volilna območja občin Bled, Bohinj in Gorje, obvešča svoje volivke in volivce o spremembi naslova volišča in o spremembi naslova predčasnega glasovanja. Naslov volišča 00102005, ki je bilo na Društvu upokojencev Bled, Ljubljanska cesta 15, Bled, se na podlagi sklepa 2. OVK št. 0401/2015-32 dne 22. 6. 2017 prenese na nov naslov v Infocenter Tri­ glavska roža Bled, Ljubljanska cesta 27, Bled. Pri tem se območje volišča ne spreminja. Vsi volivci, ki ste do sedaj glasovali na naslovu DU Bled, boste po novem glasovali v Infocentru Triglavska roža Bled, ki bo dostopno tudi invalidom. Obenem volivke in volivce seznanjamo, da je državna volilna komisija pod št. 040-2/2017-3 dne 6. 4. 2017 sprejela sklep, da se predčas­ no glasovanje na območju 2. OVK določi v stavbi Občine Bled, kjer se nahaja Krajevni urad Bled, in sicer na naslovu Cesta svobode 13, Bled. Volišče za predčasno glasovanje je bilo pred tem v prostorih Občine Radovljica, kar pa je izven območja okraja 2. OVK. Navedene spremembe so bile objavljene na oglasni deski okrajne volilne komisije, Gorenjska cesta 18, Radovljica, in na spletni strani Upravne enote Radovljica s sklepom o določitvi volišč št. 042-4/201711 dne 13. 7. 2017 in se že uporabijo pri prvem predvidenem glasovanju na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki bo v nedeljo, 24. 9. 2017. Predčasno glasovanje bo tako potekalo v torek 19. 9. 2017, v sredo 20. 9. 2017 in v četrtek 21. 9. 2017 od 7.00 do 19.00 v stavbi Občine Bled. V času glasovanja bodo volivcem na voljo parkirna mesta, namenjena obiskovalcem Občine Bled. ・

Ti dnevi v predzadnjem tednu avgusta pa niso bili toliko name­ njeni obiskovalcem, ampak Bohinjkam in Bohinjcem. S priredit­

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 9. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Proslava na Žlanu

Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj

Foto: Martin Gorišek

V Krajevni organizaciji ZZB za vrednote NOB KO Polje Bohinj smo v soboto, 12. avgusta 2017, pripravili že 8. proslavo v spomin na Franca Podlipnika, prvega talca v Bohinju, in vse bohinjske žrtve 2. svetovne vojne. Z obiskom so nas počastili številni gostje iz sosednjih organizacij iz Bohinja, iz Gorij ter z Bleda in domače organizacije, še posebej pa smo bili veseli obiska 20-članske delegacije ZZB Ljubljana Vič-Rudnik ter KO Škofljica s praporščakom in predsednikom Jožetom Rojcem. V posebno čast nam je bil obisk polkovnika Mihe Butare, člana predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je tudi častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, namestnik načelnika MSNZ (manevrske strukture narodne zaščite), načelnik MSNZ za Ljubljano, v času osamosvajanja in v vojni za Slovenijo leta 1991 pa je bil tudi poveljnik teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine. Na naši proslavi je bil slavnostni govornik. Program proslave je potekal s sprejemom slavnostnega govornika Mihe Butare, predsednice združenja ZB NOB Radovljica in podžupa­ nje Občine Gorje Danijele Mandeljc, predsednika Društva izgnancev krajevne organizacije Bohinj Jakoba Medje, domačih praporščakov, sosednjih organizacij ter delegacije KO Škofljica. Proslavo je s kratkim pozdravnim govorom začel predsednik naše KO Boris Rožič, ki je zaželel dobrodošlico vsem obiskovalcem, nastopajočim v kulturnem programu ter slavnostnemu govorniku. Vse prisotne je v krajšem nagovoru pozdravil tudi Jakob Medja, ki je izpostavil dogodke v času izseljevanja domačinov, med katerimi je bil kot otrok tudi sam. Navzoče je s svojim pozdravnim nagovorom počastila še predsednica združenja ZZB Radovljica Danijela Mandeljc. Slavnostni govornik Miha Butara se je zahvalil za povabilo in izkazano čast, saj je človek, ki spoštuje žrtve našega naroda, ki so dale življenja v času, ko je na naših tleh divjala 2. svetovna vojna, slovenski narod pa je ječal pod škornjem nemških, italijanskih, madžarskih in ustaških okupatorjev. Poudaril je, da so tudi v naših krajih narodno zavedni ljudje vedeli, kje jim je mesto, in da so tudi na Gorenjskem nastajale partizanske enote z veliko naglico, saj je bila 28. 6. 1941 ustanovljena jeseniška četa, dan kasneje jelovška četa, po združitvi obeh pa je bil na Vodiški planini 5. avgusta ustanovljen Cankarjev bataljon. Kljub načrtom Nemcev, da Slovence hitro in popolnoma izbrišejo kot narod ali nas povsem potujčijo – izseljevanje, množična naselitev Nemcev, hitra in popolna germanizacija tistih, ki bi še ostali, pošiljanje ljudi v koncentracijska taborišča, jim to ni uspelo. Kaj takega ne bo nikoli nikomur uspelo! Tega časa ne smemo nikoli pozabiti. Slavnostni govornik je še poudaril, da moramo vse trpljenje naših ljudi in vse žrtve spoštljivo ohraniti v spominu. Z nekaj besedami je opisal tudi pomen naše proslave, ko se poklanjamo spominu na prvega talca Franca Podlipnika in na vse bohinjske žrtve 2. svetovne vojne. Orisal je življenjsko pot Podlipnika, njegovo bivanje, službovanje in aktivno sodelovanje pri uporu proti zavojevalcem, njegovo prijetje in zaprtje v zloglasnih zaporih v Begunjah v sobi »E«, vpis v knjigo zapornikov pod številko 619 ter njegovo usmrtitev 9. 8. 1941 med skupino devetih talcev v Dragi. Po osvoboditvi je bilo truplo preneseno iz Gradca v Avstriji domov, pokopan pa je na pokopališču v Bohinjski Bistrici.

Tovariš Butara je na kratko opisal tudi velik prispevek in davek za končno zmago in svobodo Bohinjcev, predvsem ustreljenih, zaprtih v taboriščih, izgnanih, kurirjev, bolničarjev in terencev, pa tudi tistih, ki so se v velikem številu vključili v partizanske enote. Spregovoril je o poplavi najrazličnejših načinov potvarjanja zgodovine, spreminjanja dejstev z uporabo laži in neresničnih opisov, o razcvetu klerikalnega revanšizma, ki označuje drugače misleče svobodoljube, s čimer se sproža nestrpnost do drugače mislečih s poskusi diskvalifikacije posameznikov in gibanj, do nosilcev osvobodilnega boja, do rdeče zvezde kot simbola svobode. Vsega tega ne moremo in ne bomo dopustili, zaradi naše svetle zgodovine in vseh žrtev, ki so dale življenja, da smo lahko zaživeli v svobodi. Opisal je tudi današnje življenje, predvsem delovanje politikov, gospodarstvenikov in tajkunov, delovanje dedičev domobranstva ter strankarskih časopisov z objavljanjem laži, s spreminjanjem zgodovine, s klevetanjem in s potvarjanjem znanih dejstev. Ne moremo reči, da je to demokracija, temveč lažna demokracija, za kakršno se tudi v času osamosvajanja leta 1991 nismo borili, saj smo pričakovali lepše in boljše življenje. Pravijo, da je volja pot, zato ne odstopajmo od sprejetih in dokazanih vrednot, kot so poštenje, sreča, morala, solidarnost, mir, varnost, red, socialna varnost in zakonodaja. Tovariš Miha Butara je v zahvalo prejel skromno darilo. Nadaljeval se je kulturni program, v katerem so pevke ženskega pevskega zbora KD Bohinj pod vodstvom Cilke Novoselec zapele nekaj partizanskih in domoljubnih pesmi, partizanske pesmi pa so recitirale Jana Čop, Alenka Rižnar, Olga Marguč, Anita Škof in Gabrijela Odar. Mlada harmonikarja Jan Šubelj in Anže Rožič sta navdušila z igranjem na harmoniko, na kukulele pa ju je spremljal Emil Šubelj. Proslavo je povezovala Olga Pikon Gorišek. Delegaciji KO Polje Bohinj in KO Škofljica sta k spominski plošči prvemu padlemu talcu položili venec in cvetje. Po proslavi se je nadaljevalo prijetno druženje vseh navzočih s skromno pogostitvijo. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslave, iskrena hvala. Zahvaliti se moramo še kolektivu hostla Pod voglom za pripravo hrane, družini Odar – Žlanarjevim za njihovo gostoljubje, ki nam ga nudijo na vrtu, ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi proslave. Posnetek proslave si lahko ogledate na https://youtu.be/EkjGpXsv0Ik. ・

Občina Bohinj aktivna v ­evropskem tednu mobilnosti Vabimo vas, da sem nam pridružite na rekreativnem dogodku

S KOLESOM PO BOHINJU,

in sicer v četrtek, 21. 9. 2017 ob 16.00. Zbirno mesto: Hike&Bike, Triglavska cesta 37a, 4264 Bohinjska Bistrica. Z dogodkom želimo opozoriti na pomen trajnostnih potovalnih načinov in alternativnih oblik mobilnosti v povezavi z njihovimi pozitivnimi vplivi na zdravje. Obvezna predhodna prijava na dina@ragor.si. Število udeležencev je omejeno. Organizator: EUROPE DIRECT GORENJSKA – RAGOR. Brezplačen dogodek bo potekal pod vodstvom Turistične agencije Hike&Bike, Gregor Šilc, s. p. V primeru dežja se termin prestavi na 22. 9. 2017 ob 16.00.

PODROBNOSTI PROGRAMA:

Start na zbirnem mestu ob 16.00. Trasa: Kolesarska pot Bohinj. Predvideni postanki: Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor. Dolžina: 15–20 km (glede na udeležence). Trajanje: 2–3 ure. Možnost izposoje koles: Hike&Bike, Gregor Šilc, s. p.; 031 374 660 (število koles je omejeno). Dodatne informacije: Europe Direct Gorenjska – Razvojna agencija Zgornje Gorenjske; 04 581 34 19. Oprema: kolo, čelada in veliko dobre volje. Vljudno vabljeni! ・

5

ak tualno

S prireditvami počastili občinski praznik občine Bohinj Katarina Košnik

Občina Bohinj je v tednu pred 26. avgustom, občinskim prazni­ kom za občanke in občane pripravila več prireditev. Praznovanje se je začelo z 20. tekom štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera in zaključilo z osrednjo slovesnostjo, na kateri so podelili tudi ob­ činska priznanja. V Ceconijevem parku so nastopili Lovski rogisti, eno popoldne je bilo namenjeno otrokom, s sprejemom so počas­ tili mlade športnike in z dnevom zdravja otvorili novo športno na­ pravo v Danici. Že tradicionalno je Planinsko društvo Srednja vas pripravilo spominsko slovesnost pri spomeniku štirih srčnih mož na Ribčevem Lazu.

V CECONIJEVEM PARKU SPREJEM MLADIH ŠPORTNIKOV

Občina Bohinj je ob občinskem prazniku v Ceconijevem parku že četrto leto zapored pripravila sprejem mladih športnikov, na katerem počastijo najboljše mlade športnike iz Bohinjskih klubov preteklega leta. Priznanja so tako letos podelili športnikom, ki so se s svojimi uspehi najbolje odrezali v letu 2016; Nagrade so podelili članici Smučarsko skakalnega kluba Bohinj Katri Komar, članom Kajak-kanu klubu Bohinj Janu Marklju, Taji Smukavec, Roku Šmitu, Mihi Farteku in Ines Matuc, Shotokan karate klubu Bohinj se lahko pohvali z Jako Talerjem, karateistom leta 2016 med mladinci v Sloveniji, in tekmovalkam in tekmovalcem Smučarskega društva Bohinj, od koder prihaja vrsta izjem­nih mladih smučarskih tekačic in tekačev ter biatlonk in biatloncev, med katerimi so Kaja Marič, Kaja Zorč, Lena Repinc in Iza Jensko kot najmočnejša ekipa deklet v svoji starosti, odlični posamični tekmovalci pa Ajda Arh, Anže Markelj in Blaž Debeljak. Za najboljše tri so po točkovanju izbrali Ajdo Arh, Jako Talarja in Kajo Marič, ki so prejeli od dvesto do štiristo petdeset evrov finančne spodbude. Kot je povedal bohinjski župan Franc Kramar, ga izjemno veseli, da se občina z relativno maloštevilnim prebivalstvom lahko pohvali s takšnimi športnimi uspehi, naloga občine pa je, da jim z infrastrukturo omogoči najboljše pogoje za trening. Tako so v občini letos nadaljevali z urejanjem skakalnega centra Polje, načrtujejo pa še ureditev plezalne stene v dvorani Danica.

Foto: Andraž Sodja

NA OSREDNJI SLOVESNOSTI PODELILI TRI PLAKETE OBČINE BOHINJ

Osrednja slovesnost je bila prav na dan praznika, 26. avgusta ob 19. uri v Kulturnem domu Joža Ažmana. Letošnja slovesnost se je začela s plesom štirih srčnih mož, ki so ga pripravile članice Plesalnice Bohinj, ki sta ji sledili slovenska in bohinjska himna v izvedbi sopranistke Janje Hvala (na klavirju jo je spremljala Špela Torkar) in njenega zbora iz Gorij. Zbrane je nagovoril župan občine Bohinj Franc Kramar, ki je v svojem govoru poredvsem povzel številne investicije in napredek občine na številnih področjih v preteklem letu. S pogledom naprej je podprl tudi novo smučišče na Bohinjsko Bistrico, za katero bo investitor ponovno podal vlogo za gradbeno dovoljenje. Med nagrajenci je župan najprej podelil priznanje zlatemu maturantu Davidu Cerkovniku, v nadaljevanju pa skupaj s predlagatelji še tri plakete občine Bohinj. Za vsakoletno uspešno in srčno pripravo novoletnega sejma, na katerem skupaj s drugimi starši in učenci zbirata sredstva za šolski sklad, sta plaketi prejeli Barbara Sušel in Joži Arh. S plaketo občine Bohinj pa je občina počastila tudi Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju.

Letošnji očinski nagrajenci, Foto: Pavel Korošec

V Kulturnem programu, ki ga je pripravilo Gledališče 2B. Med maloštevilnimi gosti je predstavnike občine razveselil tudi predstavnik pobratene občine Rožek iz avstrijske Koroške.

Na prireditvi prisotni najboljši mladi športniki leta 2016, Foto: Andraž Sodja

Predstavitve najboljših mladih športnikov leta 2016

SMUČARSKO SKAKALNI KLUB BOHINJ Katra Komar Smučarski skoki imajo v Bohinju dolgo zgodovino, prvie fis tekme, prvi rekord in še marsikaj bi lahko povedala. Vendar zdaj v Smučarsko skakalnem klubu bohinj pišejo novo zgodovino s Katro Komar. Lani je bilo zanjo prelomno leto, ko je po ko je po odličnem uspehu v osnovni šoli začela obiskovati športni oddelek gimnazije v Kranju, kjer kot mlada smučarska skakalka nadaljuje svojo športno pot in niza odlične rezultate. Med drugim medaljami tako na mladinski olimpijadi, kot tudi na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu. KAJAK KANU KLUB BOHINJ Rok Šmit V pretekli sezoni je prestopil iz mladincev k mlajšim članom in že v svoji prvi sezoni nastopil za Slovensko reprezentanco na evropskem prvenstvu, kjer je dosegel 15. mesto. Po stresnem obdobju v šoli zaradi mature in začetka študija se stvari umirjajo in verjamemo, da bo ob dobrem treningu v prihodnji sezoni zmožen uvrstitev v finale prvenstev. Miha Fartek Miha je vedno v stiku z najboljšimi vrstniki v Evropi, kar dokazuje na mednarodnih tekmovanjih, zato verjamemo, da bo v prihodnjih letih stalen član reprezentance. Dobro se ujameta tudi z Janom v dvojcu in verjamemo, da bosta v prihodnje tudi skupaj lahko dosegla kakšen dober rezultat. Jan Markelj Jan letos dokazuje, da se garaštvo poplača, saj je prvič veslal na Evropskem in Svetovnem prvenstvu za mladince in kar takoj presenetil z uvrstitvijo v finale. S svojo marljivostjo in osredotočenostjo vztrajno raste kot športnik in prihaja vse bližje najboljšim pri mladincih. Ker ostaja še eno leto v mladinski kategoriji, bo imel tudi v prihodnji sezoni priložnost za preboj med najboljše.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

6

Taja Smukavec Taja je med svojimi vrstnicami najboljša v Sloveniji. Letos so ji sezono žal pokvarile zdravstvene težave, ki pa so sedaj odpravljene, tako da Taja spet pridno trenira in je osredotočena na prihajajoče Državno prvenstvo in tekmo Olimpijskih upov. Ines Matuc Ines je državna prvakinja na razdalji 1000 in 5000 metrov. Prav tako kot Taja so ji letos tekmovalno sezono pokvarile zdravstvene težave in poškodba roke. Ker je zadeva uspešno sanirana je Ines osredotočena na naslednjo sezono, cilj je uvrstitev na evropsko prvenstvo za mlajše članice. SHOTOKAN KARATE KLUB BOHINJ Jaka Taler Jaka Taler, član Shotokan karate kluba Bohinj in slovenske mladinske reprezentance je v letu 2016 pod vodstvom trenerja Vojislava Ašanina dosegel izredne uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Postal je državni prvak v borbah in katah team, državni podprvak v katah, osvojil je Pokal Slovenije 2016, 3. mesto v borbah na Mladinskem svetovnem pokalu v Umagu, 3. Mesto v borbah Eurocup Avstrija, 2. mesto v borbah v Čačaku, 1. in 2. mesto na turnirju Plevlja, 1. mesto v borbah na mednarodnih turnirji v Trbovljah in Kranju in še vrsto odličnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Za vse dosežene uspehe, si je po točkovanju Karate zveze Slovenije, priboril laskavi naziv KARATEIST LETA 2016 med mladinci v Sloveniji. SMUČARSKO DRUŠTVO BOHINJ Ajda Arh Ajda Arh je odlična na vseh področjih. Brez težav opravlja Gimnazijo Jesenice, je odlična športnica, ter nasploh zelo pozitivno dekle. Vsak trening in tekmovanje jemlje z vso resnostjo, kar se ji vrača z odličnimi rezultati. V našem društvu dokazuje, kako se s pridnostjo, zagnanostjo, talentom in iznajdljivostjo da poseči po lepih rezultatih. Med svojimi vrstniki je že nekaj let med najboljšimi smučarskimi tekačicami in biat­ lonkami, kar dokazujejo tudi njeni rezultati. Kaja Marič, Kaja Zorč, Lena Repinc in Iza Jensko Dekleta so najmočnejša ekipa deklet v svoji starosti, tako v teku na smučeh, kot tudi v biatlonu. Štiri peresna deteljica pometa s sovrstnicami tako doma kot v tujini. Na skupinskih tekmah pa zmagujejo z ogromnimi razlikami pred drugo uvrščenimi. Vsa dekleta se lahko kosajo tudi s starejšo mladinsko kategorijo, kar je pokazala uvrstitev na tekmi v štafeti na državnem prvenstvu, ko so zasedle odlično drugo mesto v kategoriji mladink v primerjavi s člansko skupino pa so bile na petem mestu. Dekleta medsebojno povezuje tudi njihovo prijateljstvo in brezpogojna medsebojna podpora. Anže Markelj Anže Markelj se s tekom na smučeh in biatlonom ukvarja sedmo leto. Nadarjenost za ta šport je pokazal že na začetku športne poti. Vsako leto to potrjuje z odličnimi uvrstitvami na državnem in tudi mednarodnem nivoju. Polega zagnanosti za trening ga odlikuje tudi komunikativnost, odprtost, požrtvovalnost in občutek za fair play. Blaž Debeljak Blaž Debeljak je član mladinske biatlonske reprezentance četrto leto. Iz sezone v sezono vidno napreduje, tako v teku, kot v streljanju. To se kaže v rezultatih, saj je v pretekli sezoni nanizal nekaj odličnih uvrstitev, na domačih tekmovanjih, kakor tudi na mednarodnih. Bil je tudi član odprave na olimpijski festival evropske mladine v Turčiji in svetovnega mladinskega prvenstva na Slovaškem. Veseli dejstvo, da poleg napornih treningov in veliko odsotnosti od doma, uspešno oprav­lja obveznosti na Ekonomski gimnaziji v Radovljici. ・

Tek štirih srčnih mož okoli ­Bohinjskega jezera Vito Arh, ŠD Avgust Gašperin Stara Fužina

V soboto, 19. avgusta 2017, smo organizirali že 20. Tek štirih srčnih mož okoli Bohinjskega jezera. Teka se je udeležilo preko 250 tekačev, ki so se pomerili na 11-kilometrski progi. Med moškimi je bil najhitrejši Janez Mulej, ki je progo pretekel v 38 minutah, med ženskami pa nas ni presenetila najhitrejša Petra Race, ki na tem teku zmaguje zadnjih

Foto: Stane Klemenc

nekaj let. Veseli smo vsakega tekača, predvsem pa Bohinjk in Bohinjcev. Posebej bi rad izpostavil domačinke, ki smo jih videli na zmagovalnem odru. Dobitnice pokalov so bile: Tanja Pintar, Lana Rozman, Lucija Šiljar in Monika Topolnik, ki je bila tretja med ženskami skupno. Čestitke imenovanim, seveda pa tudi vsem drugim, ki ste uspešno obkrožili jezero! Že vrsto let organiziramo tudi varstvo otrok. Letos smo ga v sodelovanju z Občino Bohinj razširili s kreativnimi in športnimi delavnicami, ki so bile namenjene otrokom in mladostnikom. Delavnice so bile za udeležence brezplačne, skupaj pa smo preživeli kar nekaj nepozabnih uric. Ob 12. uri ni manjkal niti štart otroškega netekmovalnega teka. Mladostniki so tekli sami, mlajši pa so lahko tekli v spremstvu staršev. Vsi so dobili medalje in vrečke z darili. Na prireditvi je pomagalo preko 40 prostovoljk in prostovoljcev iz celega Bohinja. Hvala vsem, ki ste pripomogli k temu, da nam je uspel še en odličen športni in družabni dogodek. ・

10. dnevi pohodništva v Bohinju, 15. 9. - 1. 10. 2017 Katarina Košnik

Iz arhiva, Foto: Mitja Sodja

To so samo nekateri poudarki iz bogate bohinjske gorniške zgo­ dovine. Razvoj turizma je bil, je in bo v Bohinju povezan s pohod­ ništvom. To so zapisali tudi v Program razvoja turizma v Bohinju. Ni čudno torej, da so se pred desetimi leti na Turizmu Bohinj odločili organizirati Dneve pohodništva v Bohinju v sklopu slo­ venskega projekta Slovenija hodi – pohodniški dnevi, ki ga orga­ nizirajo Združenje za pohodništvo, Pohodništvo GIZ. Letošnji ju­ bilejni dnevi pohodništva bodo v znmenju obletnic: 70 let gorske reševalne službe Bohinj, 40 let Bohinjske planinske poti, 60 let Kravjega bala in 100 let od bitke pri Kobaridu. V pestrem programu pohodniških dni, ki bo objavljen tudi na bohinjski spletni strani v prihodnjih dneh, tudi letos ne bo manjkalo vodenih pohodniških tur, ob tem pa tudi številni drugi dogodki, predvsem posvečenimi letošnjim obletnicam, pohodništvu in alpinizmu. ・

7

turizem in gospodars t vo

8. festival muharjenja Bohinj, 23. 9. - 1. 10. 2017 Katarina Košnik

Festival muharjenja bo tudi letos ribičem preko dneva ponujal odlične pogoje za ribolov, ob večerih pa srečanje, na katerih se bodo ribiči lahko seznanili z novostmi na tem področju, izmenjali mnenja in si ogledali filme o ribolovu. Med bolj zanimivimi dogodki bodo gotovo delavnice vezave muh in predstavitev tenkara muharjenja, starodavnega japonskega načina ribolova.

Iz arhiva, foto: Mitja Sodja

Iz arhiva, foto: Mitja Sodja

Pogovor z Markom Gradnikom iz Ribiške družine Bohinj

Pred festivalom smo se o našem ribiškem okolišu in festivalu po­ zanimali iz prve roke. Marko Gradnik pravi, da je Bohinj ena naj­ boljših izhodiščnih točk za ribolov v Sloveniji . Ribištvo je v Bohinju pomembno. Ribolov pa verjetno dober? Celotem bohinjski ribiški okoliš ima najlepši konec Save Bohinjke, ki je pozana tudi v svetu. Bohinjski ribiški okoliš je svetovno znan, zato smo že pred desetimi leti skupaj s Turizmom Bohinj začeli s skupnim nastopanjem in predstavitvami na tujih trgih. Obiskali smo sejme v Angliji, na Danskem, bili smo na Švedskem. Vsako leto se udeležujemo enega najboljših sejmv za muharjenje na svetu, EWF v Munchnu. Odziv iz sejmov je vedno večji in letošnji januarski sejem v Angliji, je na primer letos maja in junija v Bohinj pripeljal preko 20 angleških ribičev, ki so v Bohinju ostali teden dni. Dobro sodelovanje smo po dveh letih še nadgradili in sicer z organizacijo festivala muharjenja. Festival je v prvi vrsti namenjen tujim gostom, da se spoznajo z Bohinjem in odličnim ribolovom v naših vodah. Hkrati je bohinj tudi odlična izhodiščna točka tudi za ribolov v okolii Bohinja. Ko ribič pride v Bohinj ima dostop do vseh drugih ribiških okolišev. Katerakoli muharska reka, če omenim Vipavo, Savinjo, Unec, Sočo, je oddaljena največ uro in pol od Bohinja. To je zelo pomembno za ribiče, ki ostanejo tukaj več dni in se v primeru slabega vremena lahko odpravijo na ribolov do kakšne druge reke. Recimo, če nekdo pride na ribolov na Savinjo in tam začne padati dež, se ne more vsak dan voziti do Soče. Od tukaj pa se lahko. Hvalevredno je tudi to, da se stanje vode iz leta v leto popravlja. Veliko je k temu pripomogla izgradnja čistilne naprave. Vzgojili smo tudi gensko čisto potočno postrv, ki še pripomore k dobrem stanju voda za ribolov. Kdaj je najlepši čas za ribolov v Bohinju? Vsi prisegajo na maj in junij. Začetek sezone je aprila in maja ter junija je ponavadi lepo, stabilno vreme, ni več snežnice. Zame pa je najlepši čas za ribolov v septembru, ko se tudi pritisk drugih dejavnosti na reki malo umiri. V pomladanskem in poletnem času je pritisk na vode velik, skrajda že prevelik. Nekatere ribiške družine v Sloveniji tako že omejujejo dnevni obisk, pri nas za zdaj še ne. Če pa se bo tako nadaljevalo, bomo tudi o tem razmislili.

Torej bo festival muharjenja, ki bo letos že osmo leto, v najlepšem času? Ja tako je. September v Bohinju je izjemno lep, vreme je stabilno, vodostaj se popravi, ni več tako nizek, tudi ni več tako topla, riba je aktivna. Za ta čas smo se na začetku odločili prav zato, ker gre takrat sezona že proti koncu in je že bolj mirno. Hkrati s tem še malo podaljšamo turistično sezono v Bohinju. Tudi festival lepo raste. Od dveh udeležencev v prvem letu, jih je bilo vsako leto več. Lani in predlani smo našteli že preko 70 obiskovalcev. Prav zato bo letos festival trajal kar dva tedna. Na festival se je namreč že prijavila večja nemška skupina od 30 do 50 ribičev, ki bodo zaradi kvalitetnega doživetja prišli teden prej. S tem pa se bo za teden dni podaljšal tudi festivalski program. Program pa je sestavljen tako, da se tudi gostje izmenjujejo, nekateri pridejo za ves čas festivala, nekateri zgolj za nekaj dni. Ne gre samo za ribolov. Na večernih srečanjih verjetno tudi je prostor, da si izmenjate kakčna menja, znanja? Seveda. Ob ribolovu se na festivalu gotje seznanijo z novostmi in družijo ob večerih. Ker imamo srečo, da se vsako leto udeležujemo sejmov, smo seznanjeni tudi z raznim novostmi na področju muharjenja, s katerimi naprej seznanimo tudi obiskovalce festivala. Zanimive so tudi delavnice vezave muh, diaprojekcije dnevnih ulovov in dobri filmi o muharjenju. Program je pester. Da je dober, pa dokazujejo tudi gostje, ki se iz leta v leto vračajo.

Še beseda o vaši ribiški družini? Vsaka ribiška družina za svoje delovanje potrebuje veliko strokovno usposobljenih ljudi s tega področja. Zelo se trudimo, da ohranjamo vse vode našega ribiškega okolša na visokem nivoju, kar nam tudi zelo dobro uspeva. Poleg tega moramo za to, da sploh lahko delamo, državi plačevati tudi zajetno koncesijo. Ob vsem tem nam je tudi uspelo, da smo zdaj v končni fazi graditve ribogojnice, ki smo jo začeli graditi pred nekaj leti. Bazeni so že polni rib, zalogo imamo lastno in stanje bo vedno boljše. Tudi stanje vode se popravlja, za kar je veliko pripo­ mogla izgradnja kanalizacije s čistino napravo. Redno spremljamo stanje voda, začeli smo vlagati gensko čisto postrv, ki smo jo sami vzgojili. Prav čista voda in postrv sta pripomogli, da tudi do poginov več ne prihaja, tako kot smo bili priča v preteklosti. Zakaj mislite, da se ribiči vračajo sem in zakaj vi radi lovite v naših vodah? Ja, radi lovimo že po naravi. Taki smo, nekateri gredo raje v bife, mi gremo v vodo. Drugače pa so vsi, ki pridejo sem fascinirani. Zaradi okolice, čiste vode, velike količine rib, torej dobrega ribolova in tudi samega kraja. Nastanitvene možnosti so dobre, ljudje so prijazni. Vsi faktorji se seštejejo in vse se poklopi, tako ne more biti drugače.・

8

turizem in gospodars t vo

Pestro poletno dogajanje na ­Voglu

Mojca Šiljar, produktni vodja/vodja prireditev Žičnice Vogel Bohinj, d. d. Poletje se približuje h koncu in za nami na Žičnicah Vogel Bohinj, d.d. je polno lepih spominov na dogodke, ki smo jih kot do­ datno ponudbo pripravili našim številnim obiskovalcem. Letošnja novost so bili »Družinski dnevi«, ki smo jih izvedli trikrat in z bogatim animacijskim programom za naše najmlajše poskušali tudi aktivnejše vključiti Zlatorogovo pravljič­ no deželo, kateremu projektu smo pristopili letos v mesecu maju. Zaradi vedno številčnejšega obiska na družinskih dnevih in navdušenja nad raziskovanjem planin skozi igro iskanje skritega zaklada (iskalcev je bilo tudi do 100), smo prepričani, da smo na pravi poti. Posebnos­ti družinskih dnevov so tudi izjemne ugodnosti (brezplačna vožnja z nihalko, sedežnico in Zip line za otroke do 14.99 leta v spremstvu staršev), brezplačna pogostitev v Restavraciji Viharnik ter praktična nagrada ob najdenem skritem zakladu.

Foto: arhiv Smućišča Vogel

ga neba nad Bohinjem, ki ga Žičnice Vogel Bohinj, d. d. pripravljajo skupaj z Javnim zavodom Triglavski Narodni park, nam je večkrat zagodlo slabo vreme, zato smo ga bili primorani večkrat prestaviti. Prvo poletno opazovanje smo tako pripravili 25. 8. 2017, drugo opazovanje na Voglu pa bo 28. 10. 2017. Tako kot vsako leto smo tudi letos pri kapelici na zgornji postaji nihalke, pred kočo Burja, imeli tradicionalno darovano sveto mašo. Duhovniku g. Janezu Burji, pevcem Polžem in potrkovalcem iz Srednje vasi, ki so nam pri lepi izvedbi dogodka pomagali, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Čeprav se poletje približuje h koncu, nam je vreme še vedno na­ klonjeno. Tako bomo zagotovo ob lepih vremenskih napovedih tudi v septembru in oktobru pripravili še kaj za naše obiskovalce. Kaj se bo dogajalo na Voglu in kaj za vas pripravljamo za zimo, lahko redno spremljate tudi na našem FB profilu @VogelSkiCenter ali na: www.vogel.si. ・

Druga sezona sirarstva v kampu Danica Foto: arhiv Smućišča Vogel

Pripravili smo še en izjemen kulinarični dogodek t.i Večer pod zvez­ dami v sodelovanju z Urošem Štefelinom, Vila Podin ter Igorjem Ja­ godicem iz restavracije Strelec. Večer pod zvezdami se je odvijal v Planinski koči Merjasec, kjer smo ob zvoku citer Danice Butinar uživali v kulinaričnih mojstrovinah vrhunskih chefov . Vse skupaj smo začinili z opazovanjem nočnega neba skozi teleskop, ki ga je vodil ljubiteljski astronom Tilen Kuhar. Po takoj razprodanih sedežih v planinski koči tako slovenskim in tujim gostom ter navdušenjem nad zvezdnatim večerom, smo odločeni, da bomo s tovrstnimi kulinaričnimi dogodki z veseljem nadaljevali tudi v prihodnje. Zaključek zelo us­ pešne poletne sezone smo proslavili v družbi znanega narodno zabav­ nega ansambla »Veseli Begunjčani«. Ob zvokih narodno zabavne glasbe so mnogi tudi zaplesali, otroci pa so se zabavali v otroškem parku in na napihljivem gradu. Poskrb­ ljeno je bilo tudi za otroš­ ke ustvarjalne delavnice, tržnico z rokodelskimi izdelki, za gurmanske navdušence pa smo pripravili svežega odojka. Foto: arhiv Smučišča Vogel Pri opazovanju nočne­

Turistično društvo Bohinj

Na predlanskem Kravjem balu smo lahko prvič videli premično sirarno, ki jo je naredila in opremila družina Gartner iz Studorja. Z »Odolnjekovimi« na sejmih po Sloveniji sodeluje tudi ekipa TD. Tako se je porodila ideja, da bi to premično sirarno postavili na ogled obiskovalcem kampa Danica. Lani se je to izkazalo kot odlična popestritev večerov. Letos smo se združili še z Vinsko kletjo Brda. Gostom smo postregli dobra vina in narezke s sirom in z mesnimi izdelki. Dogodek je bil voden v dveh jezikih in je obiskovalce popeljal od mleka do sira. Na koncu večera so gostje lahko okusili sveže narejen sir. Tudi to leto smo zelo zadovoljni z obiskom in s povratnimi informacijami s strani obiskovalcev. »Odolnjekovim« se zahvaljujemo za odlično sodelovanje. ・

Iz poletne vročice v umirjeno ­jesen Ana Marija Kunstelj, TNP

Triglavski narodni park je bil v letošnjem poletju oblegan kot še nikoli. Tudi v Centru TNP Bohinj smo imeli pestro poletje z rekordnim številom obiskovalcev in zanimivimi, dobro obiskanimi dogodki – tako v centru kot na terenu. Jesen pa je čas, ko bomo lahko več energije posvetili šolskim skupinam in dogodkom, ki so namenjeni domači publiki in spoznavanju parka. Od sredine septembra do začetka oktobra bodo v Bohinju potekali že 10. Dnevi pohodništva z bogatim pohodniš­ kim in pestrim kulturnim programom. V Centru TNP Bohinj smo k sodelovanju povabili Pavla Četrtiča iz Kobarida, da nam s fotografsko razstavo in predavanjem predstavi še delujoče (žive) planine na primorski strani Triglavskega narodnega parka. Razstavo, ki jo bomo odprli v petek, 22. septembra 2017, ob 19. uri, je poimenoval 13 na mah: po planinah od Stola do Po­ rezna. Pohodnikom bosta njegova predstavitev in razstava navdih za

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

9

Na planini Pretovč, foto: Pavel Četrtič

načrtovanje prihodnjih tur, na svoj račun pa bodo prišli predvsem tisti, ki jim je blizu kulturna dediščina pašne živinoreje v naših hribih in se zavedajo, kakšno skrito bogastvo so nam zapustili naši predniki. Bohinjske planine so v mnogočem drugačne od primorskih in neprecenljiva vrednost prostora Julijskih Alp je prav v veliki biotski pestrosti in raznolikosti kulturne dediščine, saj gore ljudi hkrati povezujejo in ločujejo. Prav je, da naš skupni prostor poznamo, saj ga bomo šele tako zares vzljubili in varovali vse njegove dele. Konec meseca pa se bodo po celotni Sloveniji odvili Dnevi evropske kulturne dediščine, katerih letošnja tematika je Voda – od mita do arhitekture. Triglavski narodni park se v dogajanje vključuje z vodenim pohodom v korita Mostnice – Od legende do žgancev. Na pohod, mletje koruze in kuhanje žgancev smo povabili šolarje iz OŠ Bohinjska Bistrica, seveda pa je dobrodošel vsak, ki se jim želi pridružiti. Za prijave se oglasite na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. Zbrali se bomo pred Centrom TNP Bohinj v Stari Fužini, in sicer v petek, 29. 9. 2017, ob 9. uri. Dogodek je brezplačen. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je septembra od­ prt vsak dan od 10.00 do 18.00. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Ko­privniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše od maja do oktobra vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delavnik od 9. do 14. ure ali po telefonski številki 04 5780 200. ・

13. MEDNARODNI FESTIVAL TALJENJA ŽELEZA V NEMČIJI

XIII. Internationales Rennfeuer Symposium, Kolbermoor, 2. 8. – 6. 8. 2017 Julijana Cundrič

Skupinska slika, foto: Boris Arzenšek

Organizatorji dvanajstega Mednarodnega festivala taljenja železa v Stari Fužini 2016 in organizatorji letošnjih Fužinarskih dnevov smo se na povabilo nemških predstavnikov 4. in 5. avgusta 2017 podali na obisk v Kolbermoor na Bavarskem. Mesto z okrog 18.000 prebivalci in močnim gospodarstvom leži v Bavarskih Alpah v okraju Rosenheim. Je tradicionalni prireditelj Mednarodnega kovaškega bienala, letos pa tudi 13. Mednarodnega festiva-

Slika peči, foto: Jaka Jakšič

la taljenja železa po starodavnih metodah. Udeležilo se ga je dvanajst ekip sedmih narodnosti z več kot šestdesetimi udeleženci. Med njimi je bila polovica tistih, ki so se udeležili lanskega festivala v Bohinju. Srečanje z njimi je bilo prisrčno prijateljsko. Stare Fužine niso pozabili; za nekatere je bil to kraj, kot ga dotlej še niso doživeli. Vsi so hvalili bohinjsko rudo, ki je odlična za starodavne postopke taljenja, ter našo domačo sivo ilovico za gradnjo peči – zanje je bila nekaj izjemnega. Iskreno prijazno sta nas sprejela župan mesta, Peter Kloo, in glavni organizator festivala, Peter Elgass, publicist, dober poznavalec kovaške spretnosti in organizator evropskih festivalov kovaštva. Na obrobju mesta Kolbermoor, v bližini športnega igrišča, rekreacijskega centra in koruznega polja smo v prijetnem okolju doživljali čudež starodavne veščine talivcev. Besede enega od organizatorjev povedo vse: »... es ist schwer erklärbar, was hier passiert, man muss es einfach erleben .../... težko je pojasniti, kaj se tukaj dogaja, to je treba doživeti .../« Prirediteljem smo pokazali vzorec domače rude in originalnega bohinjskega železnodobnega volka ter vzorec volka, ki ga je lani v Bohinju naredila nemško-nizozemska ekipa. S podatki analiz, ki so jih opravili na Metalurškem inštitutu v Ljubljani, smo sodobne talivce presenetili in razveselili. Očarani so bili nad bohinjskim volkom, ki zanje pomeni vrhunsko evropsko kvaliteto železnodobnega časa v Evropi. Naš obisk je dosegel svoj namen. Organizator nas je povabil, da se s svojo ekipo aktivno udeležimo naslednjega festivala, ki bo avgusta 2018 v avstrijskem Gradcu. Glavni organizator, Jan Jennissen, je zagotovil, da bo lahko Mednarodni festival taljenja v Bohinju ponovno leta 2020. Pričakuje, da naše ustrezne inštitucije sprejmejo in posredujejo odločitev v čim krajšem času. Povabilo pomeni veliko čast in privilegij za Bohinj, saj nas s tem uvrščajo med najpomembnejše evropske kraje, kjer se je rojevala tehnična kultura. Na nas je, da bomo povabilo izkoristili in se na to temeljito pripravili. Videli smo, kako so organizacijsko zahteven dogodek pri­pravili v Kolbermoorju. Ekipe so imele na voljo ustrezen prostor za svoje delo, priskrbeli so surovine in tehnično pomoč ter nudili vse potrebno za dobro počutje gostujočih ekip. Dogodek je bil medijsko podprt in dobro obiskan. Obisk letošnjega festivala nam je omogočil Turizem Bohinj. Udeleženci tega obiska: Urška Repinc, Ivo Janez Cundrič, Simon Kranjc, Boris Arzenšek, Jaka Burja, Jaka Jakšič in avtorica članka Julijana Cundrič. Prepričani smo, da smo z obiskom prispevali k prepoznavnosti Bohinja kot starodavnega središča železnodobne kulture. Od ponovne naklonjenosti in pomoči predvsem Občine Bohinj, Turizma Bohinj in morebit­nih sponzorjev oz. donatorjev je odvisno, ali bomo lahko Mednarodni festival taljenja železa v letu 2020 tudi uresničili. ・

RAZPISI IN OBVESTILA Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št.11/16) razpisuje za šolsko leto 2017/2018

ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2017/2018 razpisuje 25 štipendij. 2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpolnjujejo naslednje pogoje: -- da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, -- da ne prejemajo druge štipendije, -- da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in -- da bruto dohodek staršev v zadnjih šestih mesecih, pred objavo razpisa, ne presega skupne višine 3.459,70 € na družinskega člana. 3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: -- dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, -- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, -- potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa (marec, april, maj, junij, julij in avgust) -- dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), -- potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine. 4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do ponedeljka, 2. 10. 2017, na naslov Občinska uprava, Občina Bo-

Bohinj, 1. september 2017

hinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. 5.) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na e-pošti: iva.lapajne@obcina.bohinj.si 6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15). 7.) Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh po roku za oddajo vlog. Občinska uprava Občine Bohinj Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

Obvestilo o roku za oddajo končnega poročila za sušilno sezono 2017– tradicionalno sušenje krme v kozolcih Skladno z Javnim razpisom oziroma pozivom za sodelovanje pri podeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2017 vas opozarjamo, da je rok za posredovanje končnega poročila za sušilno sezono 2017, do petka 15. septembra 2017. Končno poročilo je potrebno posredovati na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Končno poročilo za sušilno sezono 2017 je vlagateljem na voljo na spletni strani Občine Bohinj: http://obcina.bohinj.si/ (rubrika razpisi).

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje

V DU Bohinjska Bistrica avgust v znamenju vročine in zatišja Olga P. Gorišek, DU BB

Zaradi vročine in dopustov smo avgust v našem društvu preživeli v senci in zatišju. Edini aktivni so planinci, ki so se v četrtek 17. avgusta odpravili na Lisec, ko je k sreči huda vročina že minila. Vodja pohoda Janez Pikon je zapisal: »Od Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo se dvignemo zahodno na sedlo Pekel do bledo opazne stare vojaške poti na greben Kozje robe in vrh Lisca, ki je le še delno vidna v poletnih mesecih. Zapuščeno stezico prekrivajo z rušjem poraščeni predeli. Dosežemo razgledno teraso, vse imamo kot na dlani, opazujemo Bohinj z Julijskimi Alpami. Razgledni vrh dosežemo ravno v času, ko zadnje meglice izginjajo nad Bohinjskim jezerom in naša lepa dežela z vasicami se predstavi v izjemni lepoti ...«

10 -- 28. septembra – festival tretjega življenjskega obdobja (v Ljubljani), kjer bodo naši folkloristi nastopali pod vodstvom Vikija Mencingerja. Več od dogajanju v oktobrskih novicah.

Na kratko najavljamo: -- V mesecu oktobru bomo spet začeli s telovadbo po vaseh. Kdaj in kje bo telovadba potekala, bo objavljeno v oktobrskih novicah. -- Izlet v Doberdob je planiran 12. 10. 2017. -- Ugodnost, da dobite v Vodnem parku Bohinj s člansko izkaznico popust pri vstopnini v bazen in najemu bowling steze, še vedno velja. Izkoristite jo! Prisrčno vabljeni v društveni dom v Bohinjski Bistrici, kjer vas pričakujemo v času uradnih ur – vsako sredo od 16.00 do 17.00. ・

Članice Društva kmečkih žena in deklet ponovno vabijo na šiviljski tečaj Monika Ravnik, predsednica društva

Foto: Janez Pikon

Razpored aktivnosti v septembru 2017: -- 5. september – šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu. -- 14. september – pohod na Studor, odhod ob 8. uri izpred društvenega doma v Bohinjski Bistrici; rezervni datum 21. 9. 2017. -- 20. septembra – turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu v Bohinjski Bistrici.

V začetku letošnjega leta smo v Društvu kmečkih žena in deklet v Bohinju izvedli šiviljski tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da v mesecu oktobru tečaj po­ novimo za vse, ki se ga prvič niste mogli udeležiti, zato ste vsi, ki se želite naučiti veščin šivanja, lepo povabljeni, da se nam pridru­ žite na brezplačnem šiviljskem tečaju. Le-ta bo potekal od 9. do 11. 10. 2017 v prostorih Centra Triglavskega narodnega parka, in sicer od 16. do 18. ure. Tečaj šivanja vam bo omogočil pogumen korak v svet šivanja. Naučili se boste pravilnega ravnanja s šivalnim strojem ter spoznali funkcije in delovanje le-tega. Začeli boste z lažjimi vajami (ravni šivi, krožni šivi, cik-cak), izdelali boste vajenice (krpa blaga) z osnovnimi ročnimi in strojnimi šivi, žep in gumbnice, prišili gumbe ... Končni izdelek bo okrasna blazina z zadrgo. Spoznali boste vrste blaga, njihovo uporabo in se naučili, kako popraviti (strgana) oblačila. Tečaj ne temelji na načelu strogega učenja, temveč dopušča individualni pristop, predvsem pa omogoča razvoj vaših lastnih idej in iznajdljivosti.

11 S seboj prinesite šivalni stroj, če pa nimate svojega, si ga za čas tečaja poskušajte sposoditi. Društvo bo imelo možnost izposoje dveh šivalnih strojev. Za ostali material bodo poskrbele članice društva, ki bodo tečaj vodile. Prijavite se lahko na telefonsko številko 051 762 547, in sicer do sobote 30. 9. 2017. Na tečaj se lahko prijavite tako člani kot nečlani društva. Dobrodošel je vsak, ki se želi naučiti šivanja. ・

Dan odprtih vrat v Skupnosti ­Žarek

Ivanka Berčan, mag. soc. dela, predsednica društva Žarek Iskreno vabljeni na dan odprtih vrat Skupnosti Žarek, ki bo v soboto, 2. septembra 2017, med 10. in 14. uro v skupnosti – Bitnje 17, Bohinjska Bistrica. Prišli boste na kraj, kjer fantje vsak dan hodijo dolgo pot, pot spoz­navanja samega sebe, pot sprememb v smeri cenjenja sebe, iskanja globokega smisla svojega življenja, poguma pri sprejemanju resnice in soočanju z njo. Vendar na tej poti niso sami, z njimi ste tudi vi, ki vedno znova pokažete, da vam je mar zanje, ki verjamete vanje in jim vlivate upanje v boljše življenje. ・

Vabilo na proslavo v ­spomin ­ustanovitve Jeseniško-­ bohinjskega odreda

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje -- OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica – organiziranje srečelova.

Projekt Podjetniški krožki na osnovnih šolah Zgornje Gorenjske izvaja Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, sofinancirajo pa ga Občina Jesenice, Občina Kranjska Gora, Občina Gorje, Občina Bled, Občina Radovljica in Občina Bohinj. ・

Začetni tečaj italijanščine Društvo mladih Bohinj

Parli italiano? Društvo mladih Bohinj bo ponovno organiziralo začet­ ni tečaj italijanščine. Le-ta bo obsegal 30 ur in bo potekal ob torkih ob 7.30 v Bohinjski Bistrici po dve šolski uri skupaj. Predviden pričetek je prvi teden v oktobru. Tečaj vodi italijanistka Lea Novak, ki eno skupino vodi že tretjo sezono. Cena tečaja je 72,50 EUR na osebo, člani društva pa imajo 10 EUR popusta, pri čemer je gradivo že vključeno v ceno. Najmanjše število udeležencev je 8. Prijave sprejemamo do 20. septembra 2017 na dmbohinj@gmail. com ali 040 881 448, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. ・

Aktivnosti na Gimnaziji ­Franceta Prešerna v prvih dneh novega ­šolskega leta Vesna Arh, mag.

Ivica Noč, tajništvo združenja

Odbor Jeseniško-bohinjskega odreda, Združenje borcev za vrednote NOB Jesenice in Radovljica ter Krajevne organizacije Bohinja vabijo na proslavo v spomin ustanovitve Jeseniško-bohinjskega odreda, ki bo v soboto, 2. septembra 2017, ob 11. uri na Uskovnici – Pokljuka. Hvala in lep pozdrav. ・

Vpis v osnovnošolski podjetniški krožek Hermina Biščević, Ragor

V šolskem letu 2017/2018 pozivamo vse osnovnošolce, ki jih zanima podjetništvo, da se vpišejo v podjetniški krožek in usvojijo uporabno podjetniško znanje, z izvedbo poslovnih idej pa pridobijo tudi prve podjetniške izkušnje. Podjetniški krožek je zanimiv zaradi svoje drugačnosti in prav zato ima pri učencih dober sprejem. Pri krožku se izkaže otroška kreativnost, učenci spoznajo značilnosti skupinskega dela in tehnike iskanja poslovne priložnosti, za katero pripravijo tudi pravi mini poslovni načrt. Pri tem se učenci seznanijo z bistvenimi ekonomskimi pojmi in s temeljnimi sestavinami poslovnega načrtovanja. Vključeni so v pridobivanje informacij in podatkov za poslovni načrt, ki ga tudi vsebinsko in vizualno oblikujejo skupaj z mentorjem – v končni fazi ga pripravijo kot izdelek. Mini poslovni načrt vsebuje elemente, ki se jih ne bi sramovali niti številni starejši posamezniki. Poslovne ideje mladih so bile v preteklem šolskem letu naslednje: -- OŠ Toneta Čufarja – organiziranje prireditve pod nazivom »Dan prijateljstva«. -- OŠ Prežihovega Voranca – organiziranje kino predstav. -- OŠ Koroška Bela – organiziranje plesa v maskah. -- OŠ 16. decembra Mojstrana – organiziranje Valentinove kinoteke. -- OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora – prodaja zdravih napitkov. -- OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled – organiziranje kino festivalov. -- OŠ Gorje – organiziranje prireditev – »Gorjanski dan eksperimentov«. -- OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica – video snemanje in produkcija.

Foto: arhiv GFB

Počitnice vedno prehitro minejo in, kot bi trenil, se spet začne novo šolsko leto, ki v življenja mladih prinaša nova prijateljstva, nove izzive in predvsem veliko novega znanja. Na Gimnaziji Franceta Prešerna (GFP) se izobražuje sedem Bohinjk in Bohinjcev: Anže, Katra in Mitja so vpisani v 2. letnik športnega oddelka ekonomske gimnazije, Melisa v prvi letnik gimnazije, Alja in Nina v 2. letnik, Aljaž pa v četrti letnik splošne gimnazije in ga na koncu letošnjega leta čaka matura. O individualnih prilagoditvah dijakov šport­ nikov in kulturnikov ter o usklajevanju šole in športa sem že večkrat pisala, tokrat pa bi rada na kratko predstavila pestro izbiro dejavnosti, ki jih opravijo dijaki v prvem tednu novega šolskega leta. Dijaki prvih letnikov bodo na spoznavnem taboru v Bohinju spoznali svoje sošolce in razrednike. Na delavnicah o učenju učenja se bodo seznanjali z različnimi učnimi strategijami, ki jim bodo v pomoč pri njihovem delu, vzpostavljali bodo tudi že zametke osebnih in razrednih vizij. Začetek novega šolskega leta bodo dijaki četrtih letnikov pričeli z maturantsko ekskurzijo v Španijo, tretješolci pa z veliko nestrpnostjo pričakujejo, da se bodo podali na tridnevno ekskurzijo v vedno zanimivo in razgibano Toskano. Tudi dijakom drugih letnikov bo prvi šolski teden hitro minil, saj se bodo učili in uživali na naravoslovno-športnem taboru v Osilnici ob Kolpi, kjer se bodo seznanjali s kanuizmom, s kajakaštvom, z raftom, z lokostrelstvom, s športnim plezanjem, s kolesarstvom, s preživetjem v naravi, z različnimi naravoslovnimi vsebinami in s team buildingom. Dijakom bo omogočen tudi ogled Škocjanskih jam in Ljubelja, kjer se bodo spominjali grozot druge svetovne vojne, obiskali pa bodo tudi

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve , kultur a

12

Ljubljano, kjer si bodo ogledali Narodno galerijo, ter Kranj, kjer bodo največ pozornosti namenili Gorenjskemu muzeju s kostnico. Seveda bomo v prvem šolskem tednu v okviru izbirnih vsebin aktivni tudi v športu, ogledali pa si bomo tudi kakšno dobro predstavo. Na športnem dnevu na posestvu Brdo se bomo učili osnov igranja golfa, priljubljeni slovenski igralec Domen Valič pa nas bo razveseljeval v monokomediji Zapornik. Na Gimnaziji Franceta Prešerna želimo v prvih dneh novega šolskega leta prvošolcem čim bolj olajšati prehod iz osnovne v srednjo šolo, dijakom višjih letnikov pa, da začnejo novo šolsko leto s čim več elana. Ob tej priložnosti bi vsem učencem, dijakom in študentom rada zaželela veliko uspeha v novem šolskem letu. ・

Praznik sira in 60. jubilejni Kravji bal Turistično društvo Bohinj

Turistično društvo Bohinj 16. in 17. septembra prireja v Bohinju zabavno-kulinarični vikend. Na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukancu bo v nedeljo tradicionalni, že 60. jubilejni Kravji bal. V soboto pa dvodnevno dogajanje pričnemo v dvorani Danica, ko bo na sporedu Praznik sira in vina.

SIR IN VINO, LE KAJ BOLJŠEGA BI SI ŽELELI?

Bohinj je že dolga leta priznan po planšarstvu in svojem siru. Namen kulinaričnega dogodka dan pred Kravjim balom je še povečati prepoznavnost Bohinja po dobrotah, ki jih nudi. V lokalnih gostilnah ali visoko v planinah – sir bo vedno nosil dober glas daleč naokrog. V TD Bohinj si želimo, da si tudi domačini vzamete vikend zase, za razvajanje in zabavo. To je odlična priložnost za gurmanski vikend oddih. Čakajo vas: pester celodnevni program, degustacije sira, mlečnih izdelkov in vina, prodaja sira, mlečnih izdelkov in vina na stojnicah, specialitete, pripravljene s sirom, harmonikarski orkester, otroške in odrasle folklorne skupine Bohinja ter gostje iz Pirana, FS Val, razni pevci, plesalka ob drogu, ob 12.00 pa začnemo z udarno godbo iz Bohinja. Za otroke bomo poskrbeli na delavnicah. Na zdravje in dober tek!

Foto: Jure Sodja

uri nas je navdušil lep ognjemet. Po ognjemetu je dogajanje popestril koncert Nine Pušlar, ki je bil za marsikoga vrhunec večera. Za Nino so žura željne obiskovalce navdušili še člani skupine Bombshell. Veseli nas, da je večer minil v prijetnem vzdušju. ・

10 sezon Vaških večerov pod lipo je za nami Turistično društvo Bohinj

JUBILEJNI 60. KRAVJI BAL

Kravji bal je najstarejša prireditev, ki je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in z gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Na prireditvi sodelujejo planšarji in majerji, ki z višje ležečih planin privedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« – vse, kar potrebujejo za izdelavo sira, in druge stvari, ki so potrebne za življenje na planini. Živino bodo »prigonili« ob 13.00, ko bodo v sprevodu tudi vsi nastopajoči letošnjega Kravjega bala. Program pričnemo ob 10.00 na prireditvenem prostoru v Ukancu. Nastopili bodo: Folklorna skupina KD Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, gostujoča Folklorna skupina Val iz Pirana, godba iz Bohinja, godba iz Komende in citrar Dejan Praprotnik. Za celodnevno zabavo bodo skrbel ansambli Poskočni muzikantje, Ansambel Tomaža Rota in Ansambel Pvaninski abuhi. V goste letos pridejo tudi ljudski pevci iz Haloz. Za popolno moško zabavo bo tudi tokrat organiziran LesEnDemo, za žensko pa veliko število stojnic. Vsem, ki v septembru slavite 60-letnico, podarimo vstopnico za letošnji Kravji bal. Povabite v Bohinj tudi vaše prijatelje, saj bo ta vikend okusno in zabavno! ・

Foto: Arhiv TD Bohinj

Letošnje poletje je bilo naklonjeno prireditvam in tako je bilo tudi na Vaških večerih pod lipo. Žal smo morali zaradi dežja en večer odpovedati, ostali pa so bili izredno lepo obiskani. V letošnji sezoni smo dodali avtobusni prevoz, ki pa se ni najbolje obnesel. Verjetno bi bilo za napolnitev avtobusa potrebnega več truda glede nastanitvenih kapacitet, kar pa je v glavni sezoni zelo težko pričakovati. Kot vsako leto smo tudi letos veseli zaradi obiska domačinov, ki s seboj pripeljejo tuje goste. Veseli nas, da turis­ti najdejo svojo pot do Srednje vasi, kjer jih navdušimo s prizoriščem, programom in kulinariko. Tudi letos so lahko poskusili mohant, zasko, grmado in seveda žgance. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, še posebej »Podliparcam« in ostalim sosedom za pomoč in pripravljenost za izvedbo teh večerov. ・

Kresna noč 2017

13. Festival Kanal v ­znamenju ­lepega vremena in super ­koncertov

Kresna noč je bila še drugič zapovrstjo izvedena v presenetljivo nizkih temperaturah. Letošnji program je bil malce drugačen, saj je najprej nastopila skupina MONO, potem pa smo imeli dva odlična spremljevalna nastopa – Tjašo Dobravec s plesom ob drogu in žonglersko skupino Čupakabra s svojim ognjenim nastopom. Okoli 22. ure smo začeli prižigati več kot 6.000 svečk v jajčnih lupinicah in ob 23.

Tudi v letu 2017 smo imeli pester program, ki je navdušil marsikaterega obiskovalca, ki je namensko ali pa povsem naključno prišel do fantastičnega ambienta našega prireditvenega prostora. Ker smo o prvem delu že pisali v prejšnji številki Bohinjskih Novic, bi radi samo še strnili misli po zadnjih dveh koncertih. Navdušili so nas člani skupine Pushluschtae, ki so samo z 8 vokali zapolnili zvok in prostor ter

Turistično društvo Bohinj

Turistično društvo Bohinj

13

kultur a V široki ponudbi koncertov sta bili domača, slovenska in tuja glasbena (re)produkcija enako porazdeljeni, prav tako pa je bilo vse bolj ali manj smiselno umeščeno v prezbiterij in na kor župnijske cerkve sv. Martina v Srednji vasi nad Bohinjem ... in še kam. ・

Znamenje sredi Brojskega polja Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Foto: Albert Dobravec

pričarali čaroben večer. Zadnji koncert pa je bil prava poslastica, saj je slovenski Joe Cocker opravičil svoj sloves. Na obeh koncertih je bila množica obiskovalcev navdušena, zelo lepo pa je bila obiskana tudi razstava, ki jo je pripravil Mitja Sodja. Veselimo se načrtovanja že 14. Festivala Kanal. ・

Na rob letošnjemu 22. ­Bohinjskemu glasbenemu poletju (2017) Dr. Franc Križnar

V Srednji vasi nad Bohinjem se v župnijski cerkvi sv. Martina, kdaj pa kdaj tudi v kakšnem večjem, bližjem in posvetnem prostoru, vsako poletje (zdaj že 22. zaporedoma) odvija eden od osrednjih gorenjskih poletnih glasbenih festivalov Bohinjsko glasbeno poletje. Pod okriljem Turizma Bohinj ga vsa ta leta umetniško vodi ljubljanski muzikolog in violinist Roman Leskovic. Tudi tokrat jim je uspelo v času med 1. julijem in 17. avgustom privabiti v Bohinj in njeno neposredno okolico lepo bero naših in tujih glasbenih umetnikov, poustvarFoto: osebni arhiv jalcev. Vseh šest koncertov je tako več kot slogovno enovito, mednarodno celovito z domačo (slovensko) in tujo evropsko glasbo ter njihovimi izvajalci spet enkrat utrdilo mesto in vlogo, ki jo ima ta festival pri nas – ne samo na Gorenjskem, pač pa tudi na Slovenskem. Njegova tokratna 22. edicija, ki je vseskozi pod umetniško taktirko Romana Leskovica in organizacije Turizem Bohinj, pa daje slutiti, da nadobudni Bohinjci in njihovi privrženci še niso povedali vsega. Če bi vsem tem dosežkom dodali še kanček promocije (najave, napovedi, reklame ...) in strokovne odmevnosti, bi morda le še dvignili renome tega festivala – vsaj za kanček. Vse to pa seveda še zdaleč ni v brk vsem tokratnim izvajalcem, saj smo tako poleg uvodnega velikega vokalno-inštrumentalnega koncerta (C. Orff, Carmina Burana) slišali še naš vodilni pihalni kvintet Slowind, klavirski recital (J. Stančul), duo trobentača T. Kerekeša in organista T. Sevška ter na koncu še dva vrhunca – Salzburg Mozart Quartet s flavtistom M. M. Koflerjem in naš pevsko-klavirski duet S. Cvilak in N. Lavrenčič.

Znamenja nas spremljajo vse življenje. Poznamo dobra in slaba, nebesna, prometna, planinska, kožna, materina, kamnoseška, kovaška in še bi jih lahko našteval. Vsako pa ima svoj namen. Po znamenju ločimo eno stvar od druge, znamenja nas usmerjajo, opozarjajo, spominjajo, varujejo ali kaj posebnega pomenijo. Osebno me najbolj zanimajo znamenja, ki so jih ljudje zgradili ali postavili ob poteh, na poljih, v gozdovih, na pašnikih ali v gorah. Kraj, kjer se je nekaj zgodilo, so opremili s posebnim znamenjem, da bi s tem ohranili spomin na dogodek, ki pa ni bil vedno vesel, saj bolezni, smrti, nesreč ter drugih nadlog v življenju nikoli ne zmanjka. S preprosto roko so z nekaj osnovnimi barvami na leseno desko upodobili ali zapisali dogodek, jo prekrili s strešico in vse skupaj pribili na bližnje drevo ali na v ta namen postavljen stebriček. Vsak, ki je šel mimo, se je lahko seznanil z dogodkom, ki bi ga čas s svojo tančico že zdavnaj prekril. Gorenjska je znana po teh znamenjih in tudi Bohinj na tem področju ne zaostaja. Imamo sicer nekaj zidanih znamenj, postavljenih za potrebe vasi, bolj pa pritegnejo lesena znamenja, posejana od doline pa vse do visokogorja. Zanimiva so zato, ker se praviloma navezujejo na tragične dogodke, kar je dokumentirano v mrliški knjigi. Zapisal jih je France Malešič v knjigi Spomin in opomin gora – kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Največ teh nesreč se je v Bohinju dogodilo v Fužinarskih gorah, kjer so se ponesrečili predvsem pastirji in gozdarji. Poleg tovrstnih znamenj imamo v Bohinju še posebni znamenji, ki ne označujeta kraja nesrečnega dogodka, temveč s svojo prisotnostjo vabita k blagoslovu. Prvo znamenje stoji ob cesti med Staro Fužino in Studorjem. Je klasično znamenje na lesenem stebru s kovinskim Kristusom na lesenem križu. Zaščiteno je z leseno desko in s strehico. Je tako preprosto, da za »zbiratelje« kmečke umetnosti ni zanimivo. Ko sem spraševal Fužinarje po izvoru znamenja, so mi odgovorili, da se ni tu zgodilo nič. Znamenje je postavljeno zato, da bi polje dobro rodilo, predvsem pa za varstvo pred črvi, ki izničijo delo in trud pridnih rok. Tudi cerkev sv. Duha je po izročilu povezana z nadlogo črvov. Podobno znamenje je nekoč stalo sredi Brojskega polja, vendar so ga med letoma 1950 in 1952 podrli.

Staro znamenje. Foto: Mišo Serajnik

kultur a , šport

14

Rožičeva Cilka, rojena Cvetek, je staro tablo znamenja shranila kot družinsko dragocenost. Polakova teta Minka se še spominja, da je bilo že po 2. svetovni vojni zbledelo. Naslikana sta sv. Ciril in sv. Metod, nad njima pa je bil upodobljen Jezus na križu. Svetloba, deževje in čas so naredili svoje. Po ustnem izročilu naj bi bilo znamenje postavljeno okoli leta 1911. Ohranjeno je ledinsko ime »pr’ znamnu«. Julija 2017 so postavili novo znamenje na mesto, kjer je stalo že med obema vojnama. Lokalni izraz za ta prostor je »pr’ Potnca«. Znamenje so blagoslovili na praznik sv. Magdalene, ko se v tej podružnični cerkvi daruje sveta maša.

movalk. Na drugi tekmi, ki je sledila v istem vikendu, jo je premagala le Avstrijka, tako da se je domov vrnila z lepo zbirko pokalov, saj je dobila tudi nagrado za »lady of the day« (najboljšo tekmovalko dneva). Z dobrimi skoki je Katra tekme višjega ranga težko pričakovala. V naslednjem vikendu so se udeležili tekmovanja evropskega pokala, ki je prav tako potekalo v Nemčiji, v Oberwiesenthalu. V zelo močni članski konkurenci, tekmovalke so prišle s celega sveta, je Katra na prvi tekmi osvojila 25. mesto, na drugi pa 17. mesto. Osvojila je točke, ki ji dajejo možnost nastopa na najvišjem rangu tekmovanja, na svetovnem pokalu. Z dobrimi skoki si bo svoje mesto v reprezentanci za svetovni pokal zagotovo zaslužila. V jesenskem obdobju imajo dekleta še kar nekaj tekmovanj, razplet tekem pa bomo ažurno sporočali tudi na Foto: arhiv SSK Bohinj naši Facebook strani SSK Bohinj. V mesecu septembru se pričnejo še tekmovanja nižjih kategorij. Čaka nas veliko tekmovanj, ki bodo potekala po celi Sloveniji. Treninge skokov pridno izvajamo na prenovljenem domačem terenu vsak torek in četrtek ob 18. uri, trening kondicije pa v telovadnici ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri. Vpis nadobudnih mladih skakalcev začetnikov je vsak ponedeljek. Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na ssk. bohinj@gmail.com ali na 041 981 234 – Brane. ・

Vabljeni na novo vadbeno sezono Gibalno umetniško društvo Artes Novo znamenje. Foto: Mišo Serajnik

V lepem sončnem dnevu so se verniki po maši v procesiji napotili do novega znamenja. Župnik Janez Burja in domačin, frančiškan br. Jan Cvetek sta izmolila obredna besedila, blagoslovila znamenje in ljudstvo je zapelo. Nabralo se je tudi precej obiskovalcev Bohinja, ki so se pripeljali po kolesarski poti, da bi prisostvovali tej lepi slovesnosti. Pri obnovi strehe na cerkvi, izdelavi in postavitvi novega znamenja je sodelovalo veliko vaščanov; to so bili Cerkovnikovi, Joštovi, Košnikovi, Polakovi, Jevodovi in drugi. Za pobudo in opravljeno delo se jim iskreno zahvaljujemo. Znamenje zopet krasita sv. Ciril in sv. Metod, apostola Slovanov in sozavetnika Evrope. Naslikala ju je akademska slikarka Cecilija Erika Gerbec. Bila je sodelavka znane rimske likovne šole Aletti, ki jo vodi Slovenec, pater Marko Rupnik. Slika je prava umetnina, naslikana leta 1937 po predlogi Jana Kohlerja v bogoslovnem semenišču v Olomoucu na Češkem. Tistega, ki mu je blizu lepota, bo podoba zagotovo prevzela. Vabim vas, da si jo ogledate tudi sami. Znamenje je postavljeno na krasni točki s pogledom na vas Brod, na nasprotni strani pa je Brojsko polje s čudovito kuliso Bukovskih gora. S tem znamenjem smo Bohinjci pridobili ne samo duhovno, temveč tudi estetsko in krajinsko bogastvo. Naj oba zavetnika izprosita Brojanom zdravje, rodovitna polja, cvetoče travnike in zdravo živino. ・

Katra Komar posegla po najvišjih stopničkah Brane Iskra, trener A-PRO, SSK Bohinj

Prve tekme po poletnih počitnicah so Katro Komar ponesle do prve zmage v poletni sezoni za mladinski grand prix – FIS tekmovanje alpskega pokala. Tekmovanje, ki so se ga udeležili z reprezentanco, je potekalo v Nemčiji, v Bischofsgruenu, nastopilo pa je preko 60 tek-

Od 5. septembra 2017 vabimo vse odrasle, ki so željni gibanja, da se nam pridružijo na vadbah ob torkih in petkih zvečer v mali telovadnici OŠ Bohinjska Bistrica. Vadba za izboljšanje forme in ravnotežja telesa – »Body Equilibrium« bo potekala od 19.00 do 20.30, vadba za moč, spretnost in odločnost – »Karate« pa od 20.30 do 22.00. Obiščete nas lahko še na spletu, kjer najdete vse podrobnosti, in sicer na Facebook profilu Harmonija gibanja ter na spletni strani www.artes-spiritus.si. Dosegljivi smo tudi na telefonski številki 041 608 661. ・

Vadba za otroke Športno društvo Bohinj

Športno-gibalna vzgoja predšolskih otrok od 3.–5. leta.

Otroci vadijo brez prisotnosti staršev. Spoznali bodo različne športno-gibalne vsebine in pridobili različna športno-gibalna znanja. Vadba je prilagojena starosti in razvoju otroka, prav tako tudi igrala in športni pripomočki. Program je sestavljen iz elementarnih iger (skozi ogrevanje do iger in sproščanja), vaj gimnastike (z rekviziti in brez njih) in seveda naravnih oblik gibanja (tek, poskakovanje, skakanje, plezanje, plazenje, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje, metanje, zadevanje in podobno). Cilj programa (po 10-mesečnem obdobju): otroci obvladajo osnovna elementarna gibanja.

Šport od A do Ž

Šport od A do Ž je raznovrstna vadba, namenjena otrokom od 5. leta starosti dalje (razdeljeni v skupine), ki se še ne želijo usmeriti v določeno športno panogo. Pri tej obliki vadbe otroci spoznavajo osnovne elemente številnih športnih panog – atletike, gimnastike, nogometa, rokometa, košarke,

15

šport

plavanja, drsanja ... Spoznajo torej športe od A do Ž. Gre za rekreativno obliko vadbe z namenom razvijanja motoričnih sposobnosti in športnega duha. Vadbo vodijo usposobljeni vaditelji. Kje in kdaj: -- Bohinjska Bistrica, dvorana Danica: ponedeljek in sreda od 15.30 do 16.30. -- Koprivnik-Gorjuše: ponedeljek in sreda od 17.30 do 18.30. -- Osnovna šola Srednja vas: torek in četrtek od 17.30 do 18.30. Z vadbami začnemo v ponedeljek, 4. 9. 2017. Dodatna ugodnost: Vsi otroci, ki bodo v šolskem letu 2017/18 red­ no obiskovali programe Športnega društva Bohinj, imajo možnost obis­kovanja ur angleščine (enkrat tedensko po 1 uro) oz. plavanja (enkrat mesečno) brezplačno. Po vpisu dobijo tudi darilo Športnega društva Bohinj. Prijave so mogoče do 4. 9. 2017 oz. do zapolnitve prostih mest na sdbohinj@gmail.com ali na 030 401 691 – Tadej oz. 040 468 376 – Saša. ・

Športno-rekreativna vadba Športno društvo Bohinj

S septembrom zopet pričenjamo s športno vadbo za odrasle. Le-ta bo prilagojena glede na posameznikove zmožnosti in je primerna tudi za starejše (s poudarkom na zdravi vadbi). Vadimo z različnimi pripomočki in različno intenzivnostjo. Vabljeni ste vsi, ki bi radi naredili nekaj za svoje zdravje. Dobivali se bomo enkrat ali dvakrat tedensko (po dogovoru), za naše vadeče pa bomo tudi v prihodnjem letu organizirali kakšen zanimiv izlet. Kje in kdaj: -- ob torkih ob 20.00 na Koprivniku v dvorani gasilskega doma, -- ob četrtkih ob 20.00 v šoli v Srednji vasi. Z vadbo pričnemo 5. 9. 2017, prijavite pa se lahko do 4. 9. 2017! V primeru zadostnega števila prijav bo vadba organizirana tudi po drugih krajih v Bohinju.

govo odločnost, koordinacijo, koncentracijo, skrb za prijatelja, red in odgovornost, sprejemanje, avtoritete, nastopanje, nadzor agresivnosti, samozavest,... Pri našem delu strmimo, da je otrok za svoj vložen trud pohvaljen in s tem ga gradimo v njegovi samopodobi. Vadba poteka 1 krat tedensko. Za osnovnošolce in starejše, pa je karate veščina samoobrambe, kontrole telesa in duha. Skozi motorično dograjevanje karateista je koordinacija v prostoru boljša. S karate vadbo razvijamo in izboljšujemo psiho-motorične sposobnosti (telesna moč, koordinacija v prostoru, ravnotežje, telesna in psihična pripravljenost, gibljivost telesa, koncentracija, spomin,...) Vse to privede k splošnim boljšim rezultatom našega vsakdanjega življenja. Naše načelo je, da posameznik tekmuje zgolj s seboj, s svojimi pričakovanji in cilji. Mednarodnih in regijskih tekmovanj s naši karateisti udeležujejo 2 do 3 krat letno, neobvezujoče. Vedno pa na teh tekmah pokažejo odlično znanje in požanjejo uspehe. Ker smo usmerjeni v nadgrajevanje posameznikove karate veščine, je sestavni del tudi preizkus znanja – izpit za višji pas. Imamo začetni in nadaljevalni tečaj, tečaj za tekmovalce in študijski tečaj za mojstre. Letošnja novost, pa bo poseben tečaj bojevanja in samoobrambe z nožem. Karate Akademija uvaja tudi individualne ure karateja in samoobrambe. Poleg strokovnih smeri imamo družabne prireditve: piknik, izlet v hribe, kopanje in poletni vikend na morju. Za vse, ki vas kar koli zanima v smeri karateja, samoobrambe nam pišite na info@borilna-akademija.info, prijavnico pa dobite tudi na: www.borilna-akademija.info Karateisti s treningi pričnemo v začetku septembra, urnik je objavljen na naši spletni strani. Dobrodošli vsi novi člani, pridružite se nam! ・

31. Cebe triatlon jeklenih

Za Turizem Bohinj, Jure Sodja, vodja tekmovanja

Informacije in prijave: 030 401 691 – Tadej, 040 468 376 – Saša, sdbohinj@gmail.com.

Klub Akademija borilnih veščin Bohinj - KLUB KARATE AKADEMIJA BOHINJ Karate Akademija Bohinj

Letošnji zmagovalec, foto: arhiv Triatlona Jeklenih

Foto: arhiv Kluba Karate akademija Bohinj

V želji, da dopolnimo in nadgradimo našo osnovno veščino KARATE, smo spremenili tudi naše ime kluba KARATE AKADEMIJA BOHINJ. Kontakti za enkrat ostajajo isti. Našo prenovljeno spletno stran si oglejte na www.borilna-akademija.info, kjer najdete tudi VPIS v novo sezono 2017/2018. Najmlajše, 4 do 6 letnike sprejemamo v skupino »Karate Vrtec«. Karate otroku poda celovito gibalno in socialno sliko. Poleg gibalnih vaj, ki so prilagojene samoobrambne prvine in skozi igro, gradi nje-

Kot že tolikokrat smo zadnjo soboto v avgustu pripravili unikatno, epsko, najboljšo dirko leta za marsikoga. Gorski kolesar Luka Tavčar in Ajda Radinja, specialistka za teke po stezicah, sta zmagovalca 31. izvedbe Cebe triatlona jeklenih v Bohinju. Tavčar, odličen gorski kolesar, je sploh novinec na triatlonu jeklenih in postavil najboljši čas na kolesarskem delu trase doslej in tudi osvojil prestižno spominsko lovoriko Lojzeta Oblaka, njegovega sokrajana. V vodstvo je pritekel nad planino Konjščico in zmagal s časom dveh ur in 26 minut. Drugi je do Vodnikovega doma pod Kredarico pritekel Tilen Potočnik in tretji večno drugi Aleš Udovič. Med deseterico Martin Mlakar (4.), Jure Čebašek (5.), Aljoša Martinjaš (6.), devetkratni zmagovalec Janez Marič (7.), Jure Kukovič (8.) Klemen Udovič (9.) in Andraž Nahtigal (10.). Tik za deseterico še dva poznana s kolesarske scene Srečko Križnič (11.) in Metod Močnik (12.), ki imata skupaj že 44 nastopov na jeklenih med posamezniki. Ajda Radinja je z veliko prednostjo zmagala četrtič. S časom okoli dveh ur in 55 minut, z veliko prednostjo pred Barbaro Novak Erjavec in Meto Osredkar. V štafeti je kraljestvo julijskih Alp pripadlo trojki Zupan sport (Darko Logar, Matija Rimahazi, Domen Potočnik) pred Pac sport (Simon Oven,

šport, z a konec

16

Uroš Mikelj, Bojan Ambrožič) in Iron Team. V ženski konkurenci pa štafeta Doors (Taja Smukavec, Tamara Grm, Marija Trontelj). Prav primerjava med časi posameznikov na posameznih odsekih in časi članov štafet je zelo dober podatek kaj zmorejo jekleni. Luka Tavčar je na kolesu odpeljal le dve minuti slabše kot Matija Rimahazi, v teku pa so bili hitrejši le trije Domen Potočnik, tretji za DP na Krvavec, Bojan Ambrožič in Matic Plaznik. Organizatorji smo ponosni na tokratno izvedbo, ki je minila v pre­ krasnem vremenu in še boljšem vzdušju. Veseli nas bogata bohinjska udeležba in odlični rezultati. Cebe triatlon jeklenih je zopet združil večje število prostovoljcev in društev, brez katerih se takšnega organizacijskega zalogaja ne da speljati. Tudi tokrat je lepo število domačinov navijalo ob vsej trasi in nudilo podporo tekmovalkam in tekmovalcem. Tudi v prihodnje si želimo epskega dogodka, kličemo dobrodošli na 32. Cebe triatlonu jeklenih, ki bo 25. 8. 2018, prijave odpremo kmalu... ・

Iz Planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel

Poletje je za mnoge čas, ko nas hribi vabijo v vsej svoji veličini. Človek se jim kar naenkrat ne more več upreti, ko jih »zagleda«. Kar naenkrat se začne lov za vremenom, dopustom in razmišljanjem kam... Še dobro, da počakajo in niFoto: arhiv PD Boh. Bistrica kamor ne gredo. Prostranstvo miru in tišine je postal kraj, kamor se vedno raje zatečemo, ko potrebujemo čas zase, čas da se umirimo in naberemo moči za naporne vsakdanjike. V Planinskem društvu Bohinjska Bistrica smo v tej sezoni poskrbeli, da je pot do naše edine koče označena tako, kot se spodobi. Z novimi tablami smo iz vseh, do nje dostopnih poti uspeli dodobra označiti pot. Naš letošnji najemnik in oskrbnik Franci, pa za prepoznavnost in obisk skrbi še na posebej zanimiv in edinstven način, kar v planinskih kočah ni ravno običajno. Organiziral je dva čudovita koncerta. Konec julija je bil koncert poimenovan »Glasba na visokem nivoju«,v izvedbi violinistov Dua Terra folk in kitaristov Dua Aritmija ter prijateljev iz Indije.

Foto: arhiv PD Boh. Bistrica

V avgustu pa je Orožnovo kočo obarval, planino za Liscem napolnil in segel do Črne prsti, »Beethovnov septet nad oblaki«. Težko je opisat vso to čudovito glasbo v tem, za tovrstno glasbo nenavadnem svetu. Obiskovalci so bili navdušeni in navdihnjeni nad tem, kako se lahko ta dva svetova zlijeta. 16. julija smo obeležili Dan bohinjskih planincev. S kratkim kulturnim programom, ki so nam ga popestrile s svojim petjem Triglav­ ske rožce, smo se z besedo spomnili vseh, ki so na kakršenkoli način zasluž­ni, da jo imamo, to našo kočo.

Podelili smo priznanje dolgoletnemu predsedniku PD, Damjanu Gašperinu, za njegove mnoge zasluge v delovanju društva. Na dan alpske možine, 6. avgusta, so pohodniki hodili po poteh te čudovite rastline, ki krasi tudi logotip našega društva. Vsem pohodnikom želimo lepo obarvano jesen, naj nas to čudovito vreme spremlja še naprej in naj n as korak odnese še na kakšno goro. ・

INFORMACIJSKA VARNOST

Zdrava pamet na internetu Vito Arh

Gotovo ste že slišali, da lahko zdrava kmečka pamet nadomesti skoraj vsak nivo izobrazbe, vendar noben nivo izobrazbe ne more nadomestiti zdrave kmečke pameti ... Jaz priporočam, da jo uporabljate vedno – torej tudi takrat, ko »daste možgane na off« in se posvetite Facebooku. Večkrat se zgodi, da po časovnicah na Facebooku zakrožijo res neverjetne objave, ki jih uporabniki čisto nekritično delijo naprej, ne da bi vsaj malo pomislili o smiselnosti takega početja. Govorim o neresničnih objavah, ki so lahko tudi poskus kraje Facebook gesla in povzročajo težave. Primer objave: »Facebook bo izbrisal vaš račun. Kršili ste varnostna pravila uporabe Facebooka. Če ste lastnik tega Facebook profila, sledite povezavi ...«. Zapis vas nato vodi do zunanje spletne strani, ki od vas pričakuje ponoven vpis gesla. Tu nastopijo težave, saj vaše geslo prostovoljno sporočite tretjim osebam, za katere ne veste, kaj bodo s temi podatki počele. Facebook, Google, PayPal in ostali vas nikoli ne bodo pozvali k sledenju povezavi in ponovnemu vpisu gesla, saj oni vaše geslo že poznajo. Gre za poskus kraje gesla. Drugi primer: »Facebook bo zahteval plačilo.«

Ne in ne. Facebook NE bo zahteval plačila. Deljenje take objave je smetenje ... Le zakaj bi Facebook pljunil v svojo skledo? Saj vsi vemo, da se Facebook financira z oglasi. Plačila ne bo zahteval! Tretji primer: »Opozorilo. Ne potrjujte določene osebe za prijatelja.« Ali kdo, ki deli tako objavo, pomisli, da si vsakdo na Facebooku lahko po želji dodeli kakršno koli ime? V vsakem primeru – ne potrjujte za prijatelja nikogar, ki ga ne poznate tudi v resničnem svetu.

Povsem jasno je, da sam ne potrjujem za prijatelja osebe, ki je ne poznam! Precej uporabnikov je delilo tudi objavo glede kraje na bankomatu, kjer naj bi obratni vrstni red vtipkane številke PIN bankomat prepoznal kot klic na pomoč. Gotovo tega niste preverili. In če ste to delili dalje ... me resno skrbi glede zdrave kmečke pameti, ki sem jo omenil v uvodu. Želim vam, da bi uporabljali svojo zdravo pamet povsod, tudi kadar se prepustite Facebooku, da vas popelje v svoj svet. ・

Občinsko priznanje – zahvala Barbara Sušel, Joži Arh

Ko sva izvedeli, da sva prejemnici občinskega priznanja, sva bili zelo presenečeni.

17 Nisva si mislili, da najino dobrodelno delo zadnjih let zasluži tako veliko priznanje. To najino delo je na nek način spontano, dobrovoljno in z veliko mero veselja do uspeha, da doprinesemo v blagajno šolskega sklada OŠ. Ko se zazreva v prvo leto tega sejma, ko je Maja Verhovšek dala pobudo zanj, se prav dobro spomniva štirih delavnic, ki jih je Maja pripravila v šoli, obiskal pa jih ni nihče. Potem smo, za eno mizo, trije pari rok, pri njej doma, pripravile takrat prve izdelke za novoletni sejem. S skoraj ničelnimi stroški, smo v šolski sklad nesle nekaj stotakov. Družina Verhovšek se je v naslednjem letu odselila iz Bohinja in naenkrat se je pojavilo vprašanje, kaj zdaj. Njihova zgodba o bolezni in najin poklic, sta naju verjetno vlekli dalje, da sva to dobro delo nadaljevali. Zastavili sva si cilj, da bo sejem še boljši. Povabili sva takrat samo najožje prijateljice in sejem je uspel. Stotakov je bilo še več. Ker sva naslednje leto strmeli k še večjemu uspehu, sva na sejem začeli misliti res celo leto. Ideje in material so bile stalno v najinih glavah. Najbolj pomembno nama je to, da vse skupaj speljeva s čim manjšimi stroški. Potem je prišlo leto krize. Ker je prodajati danes zelo težko, želeli pa sva prodajati izdelke, ki bi jih z veseljem kupili sami, sva skoraj obupali. Na vse to, nama najožja sodelavka tega sejma reče: »Vidve sta pa res neumni ...« Ne spomniva se več, a sva za dve uri, ali za dva dni skoraj vrgli puško v koruzo ... nakar sva se vprašali: »A zato, ker delava dobro, sva neumni?« To sva zapisali namenoma. Za te besede sva bili še isto leto neizmerno hvaležni, saj so nama dale tako energijo in voljo, da nikoli več nisva pomislili, da opustiva sejem, ker ko dobro delaš, pač nisi neumen. To je postalo najino vodilo in prav nič več nama ni bilo mar, koliko dni, ur, minut in noči, sva namenili sejmu. Izdelke delamo doma, vsak to, kar zna. Če se izkaže, da se kakšne izdelke lahko naredi v skupini, organizirava delavnico. Zadnji četrtek pred sejmom iz šole diši po piškotkih daleč naokrog. Delamo z otroci ali brez. Z babicami in dedki, z znanci in prijatelji. Ni pomembno kdo pomaga. Veseli smo vsake pomoči, ne glede na to, ali jo sam potrebuje ali ne. V čast si štejeva prav to, da delamo dobro tisti, ki to čutimo, za dobrobit vseh otrok. In srečnega dne, ko neseva, zdaj že tisočake v šolsko blagajno, se ne da opisati. Na tem mestu se zahvaljujeva najini izjemni ekipi. Vsi, ki sodelujete, veste kdo ste. Brez vseh vas, ne bi bile nagrajene in v najinih srcih deliva to priznanje z vsemi vami. Hvala šoli in občini, ki sta opazili ta naš trud, dobro voljo, dobrodelnost. Iskrena hvala tudi najinima družinama, ki naju razumeta in ­podpirata. ・

POPRAVEK

Joga ob jezeru – ime vaditeljice Barbara Hočevar

V avgustovski številki sem za Bohinjske novice prispevala članek o jogi ob jezeru. Žal pa je prišlo do neljube napake in sem napačno navedla ime vaditeljice. Za neljubo napako se močno opravičujem. Torej voditeljica Go jorge je Tamara Dobravec. Vadbe joge so trikrat tedensko in jih toplo priporočam. Hvala vam za razumevanje in vas lepo pozdravljam. ・

Ob obletnici bohinjskega društva kmečkih žena in deklet Majda Loncnar

Država je v sedemdesetih letih namenjala razvoju kmetijstva in podeželju nasploh nenavadno pozornost. Začela se je spreminjati miselnost o kmetu in njegovi vlogi v družbi. O kmetici se še ni govorilo. V tem času se je formirala pospeševalna služba za delo s kmeticami. Istočasno je Zadružna zveza med drugim začela spodbujati razvoj turistične dejavnosti na kmetijah. To idejo je na območje Gozdnega gospodarstva Bled prinesel ing. Branko Korber. Za tako delo so bila potrebna znanja in ljudje, ki bi ta znanja prenašala naprej. Kdo naj bi bil nosilec teh dejavnosti? Kmetice,

z a konec , od na ših br alce v ki doslej niso bile nikjer vključene in organizirane. In kdo naj bi bil prenašalec tega znanja? Pospeševalke. Takrat sem bila že zaposlena na GG Bled kot splošna pospeševalka za kmetijstvo (v 90 letih smo se preimenovale v kmetijske svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti) in povabili so me k sodelovanju. Z Ing. Korberjem sva skrbela za izobraževanje kmetov in tudi kmetice sva vabila, čeprav takrat še niso bile formalno organizirane. Za nas, takratne pospeševalke so poskrbeli, da smo se vsa leta tudi me izobraževale na vseh področjih ( gospodinjstva, kmetijstva, turizma, zdravstva, tehnike, kulinarike, etnologije, ekonomije, sociale, pokojninskega zavarovanja, vrtnarjenja) in ta znanja posredovale kmeticam preko predavanj, tečajev, ogledov, obiskov, medsebojnih izmenjav, in strokovnih ekskurzij oziroma smo za posamezno temo povabile primerne strokovnjake. Za naše delo kmetijskih pospeševalk je bila zelo pomembna strokovna ekskurzija na Južno Tirolsko v oktobru leta 1976, kjer so nas seznanili z načini izobraževanja, z oblikami dela s kmeticami. Med drugim je tudi mene navdušilo srečevanje kmetic po vaseh na njihovih domovih. To sem kasneje v svoji praksi in na domačem terenu tudi prakticirala in se je zelo dobro obneslo, Kmetice so se rade družile. V istem letu smo ustanavljali Aktive kmečkih žena in deklet. Udeležba je bila zagotovljena. Na začetku so bile članice le kmetice, pozneje smo sprejemali tudi druge žene in dekleta s podeželja. Tako je ostalo do današnjih dni. Po območjih smo organizirali odbore, ki so sprejemali in potrjevali program dela Z Ing. Arihom sva pripravila finančno situacijo za obe občini Jesenice, Radovljico, Tok (zasebni sektor gozdarstva) in posamezne Zadruge so prispevali svoj delež denarja za izobraževanja. Ker je bil obisk izredno zadovoljiv, ni bilo težav pridobiti sredstva. Ob tem naj povem, da sem delo z aktivi opravljala ljubiteljsko ob redni zaposlitvi vse do leta 1991, ko se je služba reorganizirala. Novo spremembo na podeželju so leta 1980 oblikovale slovenske kmetice. Zbrale so se v Medvodah in povedale, da so postale aktiven člen pri razvoju kmetijske politike. Devedeseta leta so prinesla nove strokovne izzive. Pospeševalci smo postali svetovalci, Aktivi pa so se preoblikovali v Društva. Spremenili smo statute v pravila. Imenovali smo članice upravnih odborov in izvoli predsednice društev. Taka organizacija društev obstoja še danes. Bohinjsko Društvo kmečkih žena in deklet še zmerom - po 40 letih - sodeluje pri občinskih, krajevnih prireditvah in proslavah, razstavah, tekmovanjih s svojimi dobrotami in udeležbo. Ob prazniku vam čestitam in želim aktivno delo še naprej. Ne pozabimo pa na članice, ki jih ni več med nami, a so orale ledino in pomagale oblikovati podeželje! ・

Spoštovanje do občinskega ­praznika Olga Pikon Gorišek

V soboto, 26. avgusta 2017, je bila v domu Joža Ažmana osrednja proslava ob občinskem prazniku, ki ga ta dan praznuje Občina Bohinj. Praz­nik, kot vas večina ve, je posvečen prvopristopnikom na Triglav. Proslava je potekala po ustaljenem redu, z manjšimi napakami. Kdor dela tudi greši, zato se to oprošča. Vem tudi, da je bilo razposlanih ca. 200 vabil in da je Občina vabila na praznovanje tudi preko medijev: Bohinjske novice, radio Triglav in Gorenjski glas. Kar je nedopustno je to, da je bila dvorana več kot na pol prazna! Grozljivka! Sprašujem se, kakšne občutke so imeli nastopajoči in nagrajenci, če sama nisem vedela kam naj se pogrez­nem od razočaranja. Nobenega spoštovanja do Občine Bohinj in njenega praznika! Vprašam se, pa saj je (tako piše v uradnih aktih občine) slavnostna seja občinskega sveta, kje so svetniki? Prisoten je bil samo eden. A ha, slišim komentar, za to pa svetniki ne dobijo plačila. Ja morda pa res, da zato ni udeležbe?! Boste videli, ko se bo leto 2018 obrnilo v drugo polovico, ko bo nastopil predvolilni čas, vsi svetniki bodo obiskali vse, tudi če bo le pasja precesija, in nabirali volilne točke. Praznik Občine je na nek način praznik tudi za vse tiste, ki jim občina daje kruh, praznik za zaposlene, tudi od teh jih pride le nekaj (pa še ti imajo zadolžitve okoli proslave). Ja žal, kritična sem tudi do bivših sodelavcev. Še dobro, da ima župan podžupana, vsaj on je vedno ob njem.

z a konec , od na ših br alce v Kje so predstavniki Krajevnih skupnosti? Tudi tu je bil prisoten samo eden od predsednikov. In kje so vsi člani raznih komisij, ki delujejo v okviru občinskega sveta? No in potem, kje so vsi tisti, govorim o občanih Bohinja – samostojnih podjetnikih, ki delajo za občino? To so razni obrtniki, gradbeniki, takšni in drugačni svetovalci pri raznih projektih, in še in še tistih, ki so že v času mojega službovanja na občini hodili prosit župana za delo. Nato poslušam govor župana, pripoveduje o dosežkih občine in navaja; »občina je aktivno sodelovala, da so obstale Mesnine Bohinja, da se je proizvodnja Filba pod drugo firmo ohranila v Bohinju in s tem delovna mesta, trenutno rešujejo Pohištvo Lip in iščejo prostore za nemoteno obratovanje« Lani vem, da je omenil Senožeta, da je občina na začetku zime pomagala pri zagonu smučišča. Vsem tem je občina stala ob strani ... Žal tudi teh ni! S svojo prisotnostjo bi lahko na en način javno izkazali hvaležnost do občine in do župana za vsa prizadevanja pri obstoju firm in delovnih mest. In na koncu še, kje so vsa društva, gasilska, športna, predvsem pa kulturna, ki se financirajo iz občinskega denarja? Naj reče kdo kar hoče, sra­ mota, da mora priti pevski zbor iz Gorij, da je sploh kaj kulturnega programa. To je nedopustno! Pevski zbor pod vodstvom Janje Hvala je zapel poleg slovenske in bohinjske himne še nekaj prečudovitih pesmi, hvala jim. Vzemite si čas in pojdite na občinske praznike drugih občin, kar samo v sosednje in videli boste kako občani spoštujejo praznik in kako zavzeto vsi delajo za ta dan. Spoštovani Bohinjke in Bohinjci, moje je pisanje zato, da vas opom­ nim, da ste Občina Bohinj VI in VSI MI in da je vaša/naša dolžnost tudi ta da se udeležimo občinskega praznovanja, vsaj osrednje proslave. Ne samo kritizirati povprek! In svetniki, moje prepričanje je, da je

18 ena od dolžnost svetnikov, da v tednu praznovanja ne smejo manjkati na osrednji občinski proslavi in da se udeležijo vsaj še nekaj drugih prireditev v tednu praznovanja! Za konec naj izrečem iskrene čestitke nagrajencem. Jožici Arh in Barbari Sušel, ki neumorno skrbita, da se šolski sklad polni in s tem pomagata socialno šibkim; Društvu kmečkih žena, ki poleg svojega dela na kmetijah utegnejo, da svoje bogato znanje prenašajo na mlajše rodove in utegnejo pripraviti dobrote za mnoge prireditve v Bohinju. Čestitke tudi zlatemu maturantu Davidu Cerkovniku in vsem mladim športnikom, ki so priznanja dobili na ponedeljkovi prireditvi, 21. 8. 2017, v Ceconijevem parku. ・

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

kamnoseštvo

VURNIK • spomeniki, klesanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 info@kamnosestvo-vurnik.si www.kamnosestvo-vurnik.si

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

19

Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 Jesenice Tel.: 04/581 31 00 www.ssj-jesenice.si

Na šoli izobražujemo za poklice: · · · · ·

strojni tehnik mehatronik operater pomočnik v tehnoloških procesih vzgojitelj predšolskih otrok srednja medicinska sestra/ srednji zdravstvenik ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izvajamo programe tri- in štiriletnega izobraževanja s področja strojništva in zdravstva Informativni dan: petek, 8. 9. 2017

ogl a si 040/202 384

20

z adnja s tr an

petje

poučuje Klemen Torkar, mag. akademski glasbenik pevec

kitara

poučuje Nejc Ušlakar

harmonika

poučuje Jernej Gašperlin

klavir

poučuje Jernej Gašperlin

muzičarna

glasbena šola Klemena Torkarja

vpisujemo v šolsko leto 2017/18 v soboto, 9. septembra 2017, med 10. in 13. uro na naslovu Podhom 64b, v Gorjah Več informacij na: www.muzicarna.com, klemen.torkar@gmail.com, 041 607 451