Bohinjske novice, julij 2017

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 7. JULIJ 2017 ŠTEVILKA 7

Bohinjski nogometaši prvaki Gorenjske

4

6

14

16

23

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

MLADINA

KULTURA

Bohinj Top ­turistična ­destinacija

Uspešno izvedli 11. mednarodni festival cvetja

70 let Slaščičarne Cuki

Ob zaključku šolskega leta 2016/17

Gledališče 2B na o ­ bmočnem srečanju ­gledaliških skupin Foto: NK Bohinj

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Verjamem, da imamo ljudje različne spomine in da mnogokrat kaj pozabimo, vendar pa nekatere stvari in dogodke pomnimo še leta, predvsem tiste, ki so nas prizadeli. Tudi sam osebno imam spomine na dogodke, ki so se zgodili v preteklosti in so zaznamovali moje življenje. K današnjemu pisanju me je spodbudila nekdanja županja Občine Bohinj ga. Evgenija Kegl Korošec na podlagi izjav, ki jih je izrekla v oddaji Pričevalci na RTV1 dne 13. 6. 2017. Njene trditve, ki so se nanašale name, predvsem pa na g. Pačnika, ki je uničil bohinjske hotele, je debela laž. Sprenevedanje o tem, da ga. Evgenija Kegl Korošec ne pozna gospoda Pačnika, je smešna, saj je gospod Pačnik pod njenim vodstvo občine leta 2013 z velikim pompom prišel v Bohinj. O tem obstajajo tudi arhivi v medijih, predvsem o tiskovni konferenci, ki jo je sklicala ga. Kegl in obljubljala Bohinjkam in Bohinjcem obnovo hotelov in prihod kapitala v Bohinj. Prihod Pačnika v Bohinj se je zgodil leta 2003, ko je funkcijo županje vršila ga. Kegl in sam nisem opravljal funkcije župana, ampak svetnika Občine Bohinj; na moje vprašanje in pobudo, da se g. Pačnik predstavi občinskemu svetu, sem bil grobo zavrnjen, da je to zasebna zadeva. Seveda je ob tem treba poudariti tudi dejstvo, da je za prihodom Pačnika stala takratna politična srenja z LDS na čelu, ki ji je pripadala tudi takratna

21. redna seja ­Občinskega sveta – 1. 6. 2017 Katarina Košnik

Od zadnjega izida bohinjskih novic se je bohinjski občinski svet na rednih sejah sestal dvakrat. Prvič že 1. junija. Med drugim so svetnice in svetniki sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj, ukvarjali pa so se tudi z ravnanjem s komunalnimi odpadki. Gradivo za sejo je objavljeno na spletni strani občine Bohinj, celotna seja pa v arhivu ATM TV in tudi na portalu Youtube. Kljub temu v nadaljevanju podrobneje izpostavljam nekaj zanimivih in za Bohinj pomembnih točk.

Spremembe tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki

Rok za oddajo prispevkov v juliju

županja. Sam sem se moral leta 2002 umakniti in nisem kandidiral za župana, saj so bili pritiski name tako močni, da sem se umaknil in žal na volitvah podprl gospo Evgenijo Kegl Korošec, ki me je z nastopom mandata takoj poslala domov »štihat«, g. Pačnika pa je sprejela kot velikega rešitelja Bohinja. Glede na poreklo kapitala (Zbiljski gaj) sem vedel, da se bo ta zgodba podrla in se tudi je, zato je natolcevanje gospe neprimerno in zame osebno žaljivo. Verjamem, da je moj današnji zapis za marsikoga žaljiv, vendar pa želim in vztrajam, da imajo Bohinjke in Bohinjci pravico vedeti pravo resnico in da prenašanje krivde na nekoga drugega ni pravično. Sprašujem se, komu je koristilo sprenevedanje in zanikanje resnice. Sam se že leta ukvarjam z zadevo Pačnik in počasi se bo stanje s hoteli začelo premikati v pozitivno smer (prodaja dveh hotelov na dražbi), bo pa imel Pačnikov prihod v Bohinj dolgoročne posledice. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Spremembe tehničnega pravilnika odvoza odpadkov so na predlog, ki so ga podali svetniki Bojan Traven, Boštjan Mencinger in Tomaž Medja svetnice in svetniki sprejeli z desetimi glasovi za. Uvaja pa predvsem spremembe v času glavne poletne turistične sezone. Kot so ugotovili, naj bi nekaj mesečne izkušnje novega urnika odvoza mešanih odpadkov in embalaže po principu »od vrat do vrat« pokazale, da 14-dnevno odvažanje povzroča precej težav uporabnikom. Odpadki se kopičijo, izrazito povečanje pa je pričakovati še posebej v poletnih mesecih, v času turistične sezone, ko se bo količina odpadkov več kot podvojila. Ker to smatrajo kot nižanje standardov so v spremembah predlagali spremembo v številu odvozov odpadkov v času poletne turistične sezone, od 20. 6. do 10. 9. V tem času bodo intervali pobiranja odpadkov na turistično obremenjenih območjih tedenski. Spremembe predvidevajo tudi, da se uporabnikom zagotovijo zabojniki za zbiranje embalaže. Ob

nasprotovanju sprememb Občine Bohinj in Reijskega obrata, ki menita, da spremembe vodijo v zmanjševanje mešanih komunalnih odpadkov in da bodo spremembe imele tudi finančne posledice so svetnice in svetniki sklep potrdili. Ob tem so sprejeli tudi sklep, da Občinski svet Občine Bohinj predlaga revizijo gospodarnosti porabe sredstev, oddaje gradbenih del in javnih naročil v Režijskem obratu Občine Bohinj z namenom povečanja učinkovitosti in racionalizacije delovanja Režijskega obrata Občine Bohinj.

Soglasno sprejeli Strategijo ­trajnostnega razvoja Občine Bohinj 2025+.

Občina Bohinj doslej ni imela celovite strategije, ampak je svoj razvoj načrtovala ločeno po posameznih področjih. V zadnjih letih se družbeno, inovacijsko in poslovno okolje, v katerem deluje Občina, naglo spreminja, globalizira in povezuje. Ob tem se spreminjajo tudi pričakovanja, življenjski slog, način delovanja in vrednote občanov, obiskovalcev, podjetij, organizacij in civilne družbe. V tem kontekstu je Občina Bohinj sprejela odločitev o pripravi strategije trajnostnega razvoja občine. Strategija predstavlja okvir za razmislek lokalnih deležnikov o dilemah in perspektivah razvoja: Kam usmeriti prihodnje delovanje in vse bolj omejene finančne vire Občine Bohinj? Kako izkoristiti nove trende, tehnološke rešitve in tržne priložnosti in ob tem ohraniti svojo identiteto, prebivalce, kakovost bivanja in naravnega okolja? Namen strategije je s prebivalci, glavnimi deležniki in organi občine dogovoriti smer nadaljnjega razvoja, skupne cilje in strateške projekte Občine Bohinj do leta 2025. Strategija občanom, podjetjem in investitorjem sporoča razvojne ambicije občine, vodstvu občine, upravi in javnim zavodom pa služi kot vodilo pri delovanju. Razvojne usmeritve bodo podlaga za prihodnje urejanje prostora in drugih delovnih področij občine. Dokument sestavljajo: kratka predstavitev obcine s SWOT analizo in opredelitvijo razvojnih izzivov, vizija s prednostnimi tematskimi področji in cilji ter nabor ukrepov in projektov za reševanje opredeljenih izzivov. Strategijo je v sodelovanju s številnimi lokalnimi prebivalci in predstavniki lokalne skupnosti, združeni v strateški skupini, pri­pravila družba K&Z, Svetovanje za razvoj d. o. o. V celoti je objavljena v gradivu za sejo na spletni strani občine Bohinj. Kot je poudarila poročevalka mag. Slavka Zupan je Bohinj na pragu velikega preboja, strategija pa živ dokument, ki se bo spreminjal, prilagajal in rasel skupaj z razvojem Bohinja.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 21. julija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 4. avgust 2017.

3 Kot je povedala, strategija ni nastajala v pisarni, temveč med ljudmi, saj je pri pripravi sodelovalo kar okoli štiristo občanov. Strategija kot najbolj problematične omenja demografsko sliko ter kompleksne predpise in postopke, s katerimi se soočajo prebivalci. Kot pomemben finančni vir za izvajanje strategije vključuje tudi sredstva iz zakona o Triglavskem narodnem parku, kar se zdaj za parkovne občine ne izvaja. Občinski svetniki so z veliko podporo, ki so jo izrazili v razpravi, dkument tudi soglasno podprli. Dokument je tako sprejet in pripravlje, da se ukrepi, ki so vnjem opisani s prihodnjim načrtovanjem prenesejo v prakso.

Poročilo o stanju v gozdovih zaradi lubadarja in predstavitev ukrepov za odpravo posledic

Glede na vse večje težave z napadom lubadarja je Občina Bohinj kot ena prvih za pojasnilo na občinski svet povabila predstavnike Zavoda za gozdove. Povsem upravičeno, je na seji ugotovil vodja blejske območne enote Andrej Avsenek, ki je poudaril, da je občina Bohinj med najbolj ogroženimi. To je ta trenutek, kot je povedal Avsenek ena najhujših situacij v Sloveniji: „Količina posekanega lesa zaradi lubadarja je že dosegla količino poseka zaradi žledoloma, s tem, da je bil žledolom naravna nesreča, lubadar pa ni.« Lani je bilo tako posekanih tristo tisoč kubičnih metrov lubadark, kar je številka, ki je ne pomnijo, dolgotrajni upravni postopki pa ne omogočajo učinkovitega ukrepanja. Razprava med svetniki je bila pestra, zaključek pa lahko povzamemo z besedami župana Franca Kramarja, ki je dejal, da gre dejansko za naravno nesrečo, ob kateri bi država morala sprejeti interventni zakon in lastnikom gozdov pomagati z nadomestilom. Razpravi je sledil naslednji sklep, ki so ga na občinskem svetu soglasno potrdili: »Na podlagi strokovne predstavitve pristojnih služb o vprašanju sanacije gozdov po napadu podlubnikov, občinski svet Občine Bohinj ugotavlja, da gre v primeru napada podlubnikov in sanacije na območju Občine Bohinj za naravno nesrečo, ki ni enkratna, kot je to npr. toča ali pozeba, temveč bo trajala še desetletja. Zato pozivamo predsednika vlade in pristojno ministrstvo, da se učinkoviteje odzove na nastalo situacijo z akcijskim planom reševanja problematike. Vladi in pristojnemu ministrstvu pa predlaga naslednje rešitve:

1. Sistem subvencij naj se poenostavi in s tem postane učinkovit – in naj ne prenaša prakse iz kmetijskega področja na gozdarstvo. 2. Uredi naj se subvencija za tiste lastnike gozdov, ki so v rokih sanirali situacijo v gozdu. 3. Davčno naj se razbremeni lastnike gozdov, ki v rokih urejajo situacijo v gozdovih. 4. Zagotovijo naj se subvencije za sajenje in obnovo gozda. 5. Povečanje finančnih sredstev za Zavod za gozdove, Območna enota Bled, Krajevna enota Bohinj. Občinski svet Občine Bohinj od predsednika vlade in pristojnega ministrstva pričakuje, da ga bo čim prej seznanil s konkretnimi rešitvami oz. akcijskim planom.« ・

22. redna seja Občinskega sveta – 29. 6. 2017 Katarina Košnik

Zadnja predpoletna seja Občinskega sveta je imela sicer krajši dnevni red, pa vendar so sprejeli nekaj pomembnih odločitev. V prvi točki so potrdili rebalans letošnjega proračuna, potrdili vključitev Bohinja v združenje Alpski biser in potrdili letošnje občinske nagrajence. Plaketi občine Bohinj bosta na slovesnosti ob obpčinskem prazniku 26. avgusta prejeli: Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju na predlog Marije Žvan ter Barbara Sušel in Jožica Arh na predlog osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja.

ak tualno Po hitrem postopku sprejeli rebalans proračuna za letos

Prvi razlog za rebalans, kot navaja Občina v obrazložitvi, je je uskladitev občinskega proračuna, vsebinsko in vrednostno, z Načrtom porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sofinanciranje investicij, v skladu z določili 21. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1). Prav tako se sredstva iz tega naslova delijo na nepovratne in povratne. Slednje so z vidika financiranje ugodne, saj se prvi obrok vrača šele v letu 2019, poleg tega je obrestovanje 0%. V rebalansu je vključen prenos sredstev po zaključnem računu, prav tako presežek namenskih sredstev KS Stara Fužina. Uskladili so odhodkovno stran v skladu s prenosom sredstev. Rebalans je bil potreben tudi zaradi nepredvidenih dogodkov in realizacije v prvih petih mesecih, ki na nekaterih postavkah izkazuje, da planirana sredstva ne bodo zadoščala za plačilo obveznosti do konca proračunskega leta 2017. Prav tako so vključene nekatere nove obvez­ nosti, ki prvotno niso bile planirane. Na nekaterih postavkah sredstva z rebalansom znižujejo, ker ocenjujejo, da so bila planirana previsoko oziroma ne bodo porabljena v celoti. Rebalans je pripravljen na podlagi realizacije na dan 31. 5. 2017.

Poslovno poročilo Turizma Bohinj za leto 2016

V obdobju od januarja do decembra 2016 (decembrski podatki so še nepopolni) v Bohinju skupaj beležimo rekordnih 476.100 nočitev, kar je 15 % več kot v letu 2015. Število domačih nočitev se je povečalo za 7 %, število tujih pa kar za 20 %. Število prihodov domačih gostov se je povečalo za 3,5 %, tujih pa za 20 %. Porast beležimo prav v vseh mesecih, razen v mesecu juniju, največji porast nočitev pa beležimo v mesecu marcu (indeks 160), septembru (indeks 140 in oktobru (indeks 134). V hotelih beležimo 12 % rast nočitev v primerjavi z letom 2015 - domačih nočitev celo 16 % več kot lani, v kampih še 20 % povišanje na 2015, že v letu 2015 pa je bilo povišanje glede na leto prej kar 45 %. V zasebni nastanitvi beležimo 22 % povečanje nočitev, v planinskih domovih 8 %, v počitniških domovih pa 1 %. Tako kot statistični podatki obiska dobro poslovanje izkazuje tudi poslovno poročilo Turizma Bohinj za leto 2016.Kot je na seji poročal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus so z doseženimi cilji lahko zadovoljni. Uspeli so realizirati vse cilje, ki so potrebni za nemoteno delo v destinaciji: »Vzpostavili smo dodatno zaupanje med zavodom in ustanoviteljem Občino Bohinj. S tem so odprte možnosti za dobro sodelovanje in uresničevanje Programa razvoja turizma v Bohinju 2012 – 2016. Posebej velja izpostaviti podpis Dogovora o poslovnem sodelovanju, s katerim nadgrajujemo sodelovanje med turističnimi subjekti in Turizmom Bohinj v destinaciji. Glede na število partnerjev, ki so leta 2016 pristopili k podpisu nove pogodbe za nedoločen čas lahko sklepamo, da medsebojno zaupanje raste in se krepi.« Izpostavil je tudi nadgradnjo kartice Gost Bohinja v letu 2015, nadgradnja festivala cvetja, organizacija ribiškega festivala in razvoj novih produktov. Turizem Bohinj je bil uspešen tudi na področju pridobivanja dodatnih finančnih sredstev. Nadgradil je sodelovanje s TNP in ostalimi inštitucijami (zavod za varstvo narave in kulture) in tako pridobil tudi dodatna finančna sredstva. Uspešen je bil pri promociji zelenega / trajnostno usmerjenega turizma (tudi s konkretnimi primeri) kot enega glavnih ciljev v destinaciji. Tudi na področju urejanje turistične infrastrukture so bili narejeni pomembni koraki. Pri tem velja izpostaviti ureditev novega dela poti v koritih Mostnice in infrastrukture v okviru plovbnega režima. Rezultati dela Turizma Bohinj so vidni tudi v uresničevanju Strategije razvoja turizma saj so v letu 2016 uspeli nadgraditi Center za kakovost in izvesti prve aktivnosti za vzpostavitev Centra za trženje. Uspešno delo Turizma Bohinj se kaže tudi v nagradah, ki so jih (oziroma turistična destinacija Bohinj) pridobili v zadnjih letih.

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 7. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno Bohinj – Alpski biser

S potrditvijo na občinskem svetu bo Bohinj postal del združenja Alpski biser. Občina Bohinj je v zadnjih letih uspela izpeljati številne aktivnosti tako imenovane mehke /trajnostne mobilnosti in sicer na različnih področjih, kar so opazili tudi v omrežju Alpskih občin, in občino Bohinj povabili k sodelovanju oziroma vključitvi v to elitno družbo občin, ki jih primarno povezuje prav odločitev za trajnostno mobilnost. Različne pripravljalne aktivnosti so potekale skoraj dve leti. Na strani Alpskih biserov je aktivnosti usklajeval župan občine Werfenweng g. Brandauer na strani občine Bohinj pa Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Po zadnjem ocenjevanju destinacije in poročilu je skupščina omrežja Alpskih biserov potrdila vstop Bohinja v mrežo. Vstop občine pomeni priznanja za aktivnosti na področju trajnost­ nega turizma. Pomeni pa tudi dodatne promocijske aktivnosti v družbi najboljših, izmenjave primerov dobrih praks, izobraževanja in sodelovanje pri različnih projektih. Menimo, da bo Bohinj z vstopom v omrežje Alpskih biserov utrdil svojo podobo destinacije z jasno zavezo trajnostnemu razvoju, ki domačinom omogoča kvalitetno življenje, obis­kovalcem pa kvalitetno doživljanje območja. Na drugi strani pa z vstopom Bohinja pridobijo tudi člani omrežja, saj je Bohinj v zadnjih letih razvil primere dobrih praks, za katere se že zanimajo občine članice omrežja. Takšen primer je recimo Festival alpskega cvetja, in blagovna znamka Bohinjsko / From Bohinj. Alpski biseri (Alpine Pearls) je leta 2006 ustanovilo 17 članov – alpskobisernih krajev. Ustanovitev je bil eden od rezultatov dveh EU projektov, Alps Mobility in Alps Mobility II, ki temeljita na pobudi avstrijskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Poudarek leži na ustvarjanju novih, trajnostnih in okolju prijaznih turističnih ponudb. Rezultati teh EU-projektov se uresničujejo v okviru krovne organizacije Alpine Pearls, ki je vsealpska in mednarod­ na organizacija. Pod krovno znamko Alpine Pearls je danes združenih 24 najlepših alpskih počitniških krajev, ki negujejo okolju prijazno mobilnost. Obisk alpskih biserov, pomeni odločitev za uživanje premišljeno dodelanih, okolju prijaznih rešitev mobilnosti. Številne ponudbe mobilnosti izbranih počitniških krajev zagotavljajo okolju prijazno mobilnost. ・

Bohinj – Naj turistična destinacija 2017 Katarina Košnik

Revija Moje finance je v junijski številki objavila obsežno neodvisno in strokovno razskavo med slovenskimi občinami za Naj turistično destinacijo 2017. Z raziskavo so objavili prvih 15 občin. Občina Bohinj je zasedla 2. mesto za Kranjsko Goro in pred Bledom. Občine so na lestvico razvrščali na podlagi osmih izbranih in sestav­ ljenih kazalnikov, kot so število prihodov in prenočitev turistov, delež tujih gostov glede na prenočitev, število sob, pobrane turistične takse na občana v letu 2016, prispevek občine k pobranim turističnim tak­ sam v vsej dravi v letu 2016, letna povprečna rast pobranih taks. Med prve tri Naj turistične destinacije se je po raziskavi revije Moje Finance občina Bohinj uvrstila z 420.115 tisoč prenočitev turistov v letu 2016, kar je 13 odstotkov več kot v letu 2015. V letu 2016 je Bohinj zabeležil 70 odstotni delež tujih gostov. V letu 2016 je obična Bohinj pobrala za 545.983 evrov turistične takse, kar je 24 odstotkov več kot v letu 2015. ・

Namen naloge je bil pridobiti pregled nad stanjem in razvojnimi težnjami na vseh planinah v občini Bohinj, s ključnimi soglasodajalci uskladiti splošne smernice za usmerjanje dejavnosti in razvoja planin, tako z vidika tipologije objektov, infrastrukture kot tudi z vidika opravljanja dejavnosti ter pripraviti akcijski načrt za izvajanje strategije v naslednjih letih. Izdelan dokument bo služil tudi kot strokovna podlaga za morebitne spremembe prostorskih dokumentov ter strokovna podlaga za podajanje pobud za potrebne spremembe predpisov na področju rabe in razvoja planin. Za potrebe priprave dokumenta je bila oblikovana projektna skupina, sestavljena iz predstavnikov občin in ključnih institucij, ki nastopajo kot soglasodajalci v postopkih posegov v planine. Pripravljavci so se tekom priprave dokumenta večkrat srečali s predstavniki agrarnih skupnosti. V času od 3. 7. do 15. 9. 2017 bo dokument javno razgrnjen na spletni strani Občine Bohinj http://obcina.bohinj.si/. Vabimo vas, da nanj posredujete pripombe in predloge, in sicer po elektronski pošti na naslov obcina@bohinj.si ali po pošti na naslov Občina Bohinj, Trigavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Vljudno vabljeni k sodelovanju! ・

Prestavitev ceste in izgradnja ­parkirišča na Rju Andrej Kovačič, Občinska uprava

Občina Bohinj je v letu 2015 pričela s projektom prestavitve ceste in izgradnje počivališča na odseku regionalne ceste med vasema Kamnje in Polje (po domače na Rju). Ideja se je razvila ob gradnji primarnega voda fekalne kanalizacije po Spodnji bohinjski dolini. Tako se je v letu 2015 najprej v delu odstranil hrib, ki je utesnjeval obstoječo cesto proti Savi. Nato je Občina Bohinj pripravila projektno dokumentacijo za prestavitev ceste in izgradnjo novega počivališča. Dokumentacija je bila pripravljena že v letu 2016, obenem pa so se odkupila vsa potrebna zemljišča za gradnjo. Konec leta 2016 pa se je občinska uprava z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) uspešno dogovorila za sofinanciranje omenjenega projekta. Tako je DRSI prispevala 65 % izvedbe celotnega projekta, preostala sredstva pa je zagotovila Občina Bohinj v lastnem proračunu. Omenjeni odsek je bil znan po ogromnem številu prometnih nesreč, zlasti v deževnem vremenu. Z novo ureditvijo pa smo pridobili varen odsek, ki ustreza vsem varnostnim standardom, hkrati pa pridobili počivališče za ogled atraktivne točke ob sami reki Savi. Občina Bohinj želi projekt nadgraditi z izgradnjo mostu za kolesarje in pešce preko Save in tako povezati vasi Kamnje in Polje z obstoječo kolesarsko potjo. V ta namen je že izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in čakamo na izdajo le-tega.

OBVESTILO

Načrta razvoja in ohranjanja ­bohinjskih planin Občinska uprava Občine Bohinj

Občina Bohinj je na pobudo občinskega sveta in agrarnih skupnosti pristopila k izdelavi načrta razvoja in ohranjanja bohinjskih planin.

Foto: Arhiv Občine Bohinj

Ob tej priložnosti se hkrati zahvaljujemo vsem vaščanom Kamenj in Polj za potrpežljivost ob gradnji. ・

5

Dispanzer za otroke in mladino v Zdravstvenem domu Bohinj Katarina Košnik

Na uredništvo Bohinjskih novic smo prejeli anonimno pismo, v katerem ‘mamica iz Bohinja’ opisuje svoje izkušnje z dispanezerjem za otroke in mladino v zdravstvenem domu Bohinj. Žal zarai pravil ured­ niškega odbora Bohinjskih novic anonimnih pisem ne objavljamo, ker pa je tema aktualna in, verjamemo da, pomembna za številne občanke in občane ga tudi ne moremo prezreti. V pismu je predvsem izpostavila problem polnih čakalnic pri pediatru in dejstvo, da pediater v Zdrav­ stvenem domu Bohinj dela samo dvakrat na teden. Kot je zapisala naj bi včasih z bolnim otrokom na pregled čakal tudi do tri ure, pomanjkanje kadra pa je izpostavila tudi pri medicinskem osebju. Pismo je bilo naslovljeno tudi na občino Bohinj, Zdravstveni dom Bohinj in OZG, od koder smo prejeli tudi odgovor. Ker v odgovoru, ki ga je v imenu vseh zapisala glavna medicinska sestra v ZD Bohinj Stanka Ravnik odgovori in pojasnjuje marsikatero dilemo oziroma vprašanje, ki se porajajo mamicam v Bohinju, ga v nadaljevanju v celoti objavljamo:

ODGOVOR NA PISMO Za ZD Bohinj: Stanka Ravnik

Praviloma se na anonimna pisma ne odgovarja, saj končno niti ne vemo, komu. Omenjeno pismo pa je nekoliko drugačno, saj je napisano v imenu staršev, ki obiskujejo otroški in šolski dispanzer v ZD Bohinj. Ker menim, da so dobronamerne kritike tiste, ki lahko pripomorejo k spremembam ali pa vsaj ponujajo možnost, da se pojasnijo razlogi za neko stanje oz. dejanje, bom v imenu vseh nanj odgovorila. V ZD Bohinj imamo že več let vzpostavljen pritožni sistem. Vedno smo se trudili, da smo pritožbe reševali v zadovoljstvo obeh strani. Problem, ki je naveden v pismu, je pogosto omenjan, zato sem vesela, da lahko končno odgovorimo vsem. Obseg programov in dejavnosti (in s tem tudi kadra), ki se izvajajo v posameznem zdravstvenem domu, je določen z normativi, ki so vezani na število prebivalcev območja na katerem ZD deluje. ZD Bohinj ima priznano 0,80 pediatra, kar pomeni 4 dni v tednu. Dispanzerju za otroke in mladino pripada tudi 1,25 medicinske sestre. Razlogi, zakaj je stanje drugačno, pa so naslednji:

-- V celi Sloveniji in tudi na Gorenjskem je veliko pomanjkanje pediatrov – na Gorenjskem bi jih takoj zaposlili pet. OZG, ki združuje vse ZD na Gorenjskem, trenutno specializira 10 specializantov pediatrije, ki pa bodo končali specializacijo med leti 2018 in 2020. -- Navajam občine na Gorenjskem, ki so primerljive z Občino Bohinj (5 000 – 7 000 prebivalcev) in nimajo pediatra : Kranjska gora, Žirovnica, Železniki, Preddvor, Šenčur, Cerklje, v Žireh je pediater šele od lanskega oktobra 2x tedensko, v Gorenji vasi pa 3x tedensko. Kranjsko Goro, ki je prav tako turistična občina (ZD Jesenice in postaja Kranjska Gora sta oddaljeni 22 km) in Žirovnico, pokriva ZD Jesenice. Vsa otroška preventiva in kurativa poteka v ZD Jesenice – torej se vozijo starši z otroci v ZD Jesenice. Sistematične preglede šolarjev sicer opravijo jeseniški pediatri v zdravstvenih postajah Kranjska Gora in Žirovnica tako, da tam pregledajo šolarje, vzamejo krvne vzorce in jih prinesejo v laboratorij na Jesenice. Naj omenim, da se tudi vsi ostali prebivalci vozijo na odvzeme krvi na Jesenice (cca 20 km). Ravno tako iz Železnikov v Škofjo loko, ki so 17 km oddaljeni, vasi po tamkajšnjih hribih pa še toliko več. Tudi nepokret­ nim pacientom lahko vzame kri patronažna sestra, svojci pa jo morajo odnesti v oddaljen laboratorij – to se v odročnih krajih dogaja po celi Sloveniji. -- Za ZD Bohinj specializira pediatrijo specializantka. Trenutno pomanjkanje rešuje pediatrinja ga. Milena Tolar, dr. med. spec.ped., ki je bila pripravljena za 40 % - to je 2 dneva v tednu zamenjati delo v SB Jesenice za delo v dispanzerju v ZD Bohinj. Dodatno pa dela še 5 ur v obliki nadurnega dela. Glede na to, da 2x tedensko še vedno dela v SBJ in en dan v ZD Bled, je to velika obremenitev in dobra volja zdravnice, ki je bila pripravljena to sprejeti. -- V dispanzerju naj bi delali skupaj deloma diplomirana medicinska sestra in deloma srednja medicinska sestra. Ker pa smo hoteli nare-

ak tualno diti razmere »prijaznejše« za vse, smo se zavestno odločili, da sestrski kader drugače porazdelimo. V recepciji nimamo priznanega delovnega mesta – vsi pa veste, kakšne vrste so pred oknom in koliko je nejevolje, če ni takoj nekoga tam. Laboratorij bi lahko delal le v eni izmeni – toliko imamo priznanega. Zato je sestra, ki bi morala sicer delati v dispanzerju, razporejena v laboratorij in deloma pokriva le-tega, deloma pa še vskoči v recepcijo. -- Ker smo majhen ZD, imamo zelo omejene kadrovske možnosti. Se pa vedno zavedamo, da je naše poslanstvo pomagati ljudem in občanom zato skušamo organizacijo dela postaviti tako, da je najbolje za vse. Ni idealno, je pa najbolje, kar zmoremo. -- Kar se tiče čakalnega časa – čakanje po tri ure – ne bom zanikala, da ni možno, da bi se kdaj to zgodilo. Skoraj pa ne verjamem, da se je to zgodilo enomesečnemu otroku. Je pa res, da na vrstni red zelo negativno vplivajo tisti starši, ki se na pregled ne naročajo. Vedno poudarjam pomen naročanja. Normalno je, da je v dneh, ko dela pediatrinja veliko čakajočih, vendar se z doslednim naročanjem lahko paciente kolikor toliko enakomerno razporedi. Imamo ločene čakalnice za bolne in zdrave. Največkrat pa vsi čakajo na hodniku, da so bliže vhodu. -- Lahko bi naročali tudi preventivo na zgodnje ure, kurativo kasneje, vendar tudi to staršem v Bohinju ni ustrezalo, saj so želje po uri pregleda včasih kar zelo omejene. -- Če povzamem: sami se zavedamo, da idealnih pogojev nikoli ne bo. Da nikoli ne bomo enaki, saj imajo nekateri zdravnike pred vrati, nekateri imajo čez cesto celo Klinični center, drugi imamo vse oddaljeno in mogoče slabše dosegljivo. Vendar lahko rečem, da smo del majhnega kraja, kjer še vedno čutimo drug z drugim in se trudimo v danih razmerah nuditi najboljše. Tudi če ni pediatra vsak dan. Zdravnica nam je za mnoge probleme na voljo tudi po telefonu (tudi v prostem času), imamo pa tudi tri zelo dobre zdravnice družinske medicine, ki suvereno poskrbijo za zdravje vaših otrok in prepričana sem, da zato zdravje kogarkoli še nikoli ni bilo ogroženo. Ko že pišem, bom povedala še to. Občine, kot smo mi, imajo praviloma zdravstvene postaje – to pomeni, zagotovitev zdravnika – mogoče popoldan in dopoldan – ni pa nujno. Laboratorijske storitve skoraj povsod zagotavljajo zgolj centralni zdravstveni domovi, ki so od uporabnika lahko oddaljeni več kot ZD Bled od Bohinja, nimajo fizioterapije, nimajo antikoagulantne ambulante, ki jo mi že več let zagotavljamo. Tudi zdravnice, ki delajo v splošnih ambulantah, delajo v drugačnih razmerah, kot drugje – ves čas opravljajo redno ambulanto in hkrati še urgenco. Skratka – trudimo se zagotoviti boljši standard, kot ga mnogi v manjših krajih nimojo. Mogoče moramo ljudje znati ceniti tisto, kar imamo in z roko v roki to izkoristiti z razumevanjem obeh strani. Zato vas prosim: -- Tisti občani, ki še nimate izbranega zdravnika – teh vas je še vedno okrog 300, to čimprej storite, saj nam le opredeljeni pacienti opravičujejo obstoj ambulant -- Redno se naročajte na preglede, tudi če želite opraviti pregled isti dan, saj le tako ne bodo čakali zaradi vas tisti, ki so naročeni -- Čim več problemov združite v en obisk (poglejte, katera zdravila vam manjkajo in z enkratnim obiskom poskrbite za vse ...) saj se bodo tudi tako skrajšale vrste -- Za probleme, ki niso nujni, počakajte svojo zdravnico – ni vse nujno opraviti prvi dan. Veliko je težav, ki trajajo tudi tedne, potem pa se človek odloči, da je to že predolgo in pričakuje rešitev takoj – presodite realno, kaj je dejansko nujno. -- V ZD imamo pritožni sistem – zanj je odgovorna glavna sestra. Povejte težave in trudili se bomo pojasniti ali rešiti vaše težave. Žal pa se vseh ne bo dalo, saj nas vežejo pravilniki in tudi dane kadrovske in organizacijske možnosti. Avtorici pisma se zanj zahvaljujem (čeprav bi bilo lahko podpisano). Tako smo imeli možnost odgovoriti mnogim in seznaniti občane tudi z mnogimi razlogi za nezadovoljstvo. Vsem želim lepo poletje, zdravje in življenje brez poškodb. Zavedajmo se, da zdravstvo lahko naredi za naše zdravje manj kot petino, ostale 4 petine so na nas – našem odnosu do zdravja in telesa, naših razvadah in našem odnosu do življenja. ・

6

turizem in gospodars t vo

Za nami 11. mednarodni festival alpskega cvetja Katarina Košnik

Konec maja in začetek junija so Bohinj zaznamovali številni dogodki, ki jih je nanial progeam 11. mednarodnega festivala alpskega cvetja. Že otvoritev letošnje izvedbe festivala, ki je bila združena z prenosom na nacionalni televiziji je nakazala letošnje vzdušje festivala, ki se je v sproščenem druženju ob dobri hrani, pestrem programu in izbrani ponudbi nadaljeval tudi na sobotnih tržnicah ob Bohinjskem jezeru. Uživanje v naravi in pogledih, ki jih ponuja Bohinj. »Izjemno smo zadovoljni z letošnjo izvedbo in rezultati. Festival je imidž dogodek destinacije, torej skozi festival krepimo našo podobo in zavezanost k trajnostnemu razvoju. Ta odločitev se je izkazala za pravo. Letos smo veliko pozornosti posvetili že sami otvoritveni slovesnosti, eno uro in pol dolgi oddaji o Bohinj o bohinjski kulturi, o bohinjskem človeku, o mladih ljudeh ki tukaj živimo, ustvarjamo in soustvarjamo našo krajino. Več kot 330 tisoč gledalcev si je oddajo ogledalo v živo, več kot 60 tisoč ljudi še oddajo Pozdrav iz Slovenije, prenos iz tržnice na Veglju naslednji dan,« je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

Foto: Mitja Sodja

Številke

3079 je skupno število udeležencev vseh aktivnosti estivala. Otvoritveno slovesnost si je v živo ogledalo 600 obiskovalcev, 159 ljudi se je odpravilo na vodene botanične ture in delavnice, V treh sobotah, ki se je na tržnici na veglju predstavljalo okoli 60 različnih ponudnikov domačih izdelkov in je delovala Kuhna na prostem, na odru pa vrstil zanimiv program, je skupaj obiskalo okoli 450 obiskovalcev. Ostalih dogodkov, razstav, delavnic, strokovnih posvetov in kulturnih dogodkov pa s je udeležilo še 1870 ljudi. Preko prodaje posebnih festivalskih paketov je Bohinj zbeležil 32. nočitev. Kot ob tem pravi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus: »Gre za lepe številke. S tem smo utrdili sam festival, predvsem pa smo utrdili Bohinj, ki želi in hoče poststi ena od vodilnih destinacij pri razvoju tako imenovanega zelenega, trajnostnega turizma. Skratka sonaravnega turizma, ki krepi lokalno identiteto in gostu ponuja dobre in kvalitetne zgodbe. Tudi drugi dogodki so bili dobro obiskani. Skratka ena dodatna potrditev smeri festivala, predvsem pa te podobe festivala, ki seje tudi z uvodnim spektaklom utrdila med lokalnim prebivalstvom in širše v Sloveniji.«

Rastlinstvo Črne prsti in njena botanična pot

V okviru festivala so avtorji javnosti predstavili tudi novo knjižico, vodnik po botaničnem bogastvu, ki ga ponuja Črna prst: Rastlinstvo črne prsti in njena botanična pot. Nalogo urednika je prevzel Peter Strgar, besedilo sta zapisala Polona Strgar in Igor Dakskobler. Kot pa je povedal dirkektor Turizma Bohinj Klemen Langus je to: »Knjižica, za katero se je potrebo zahvaliti ljudem, ki tudi sicer že vsa leto skrbijo za botanično pot,« ob tem pa dodal, da gre za izjemno delo, za pravi mali leksikon te izjemne botanike na Črni prsti. Na voljo je na Turizmu Bohinj.

Sporočilo festivala

Mednarodni festival Alpskega cvetja se skozi 11 let obstoja korak za korakom razvija v izjemen produkt, ki iz leta v leto tudi s predstavitvami kot primer dobre prakse dokazuje tisto, kar Bohinj kot turistična destinacija smo ali hočemo postati.

Predstavitev vodnika na Črni prsti, foto: Janko Arh

»Mislim, da smo dali jasen signal, da ne želimo postati turistični resort, ampak turistična destinacija. Zato pa je pomembno da lokalno prebivalstvo s tem čuti in živi. Lokalno prebivalstvo je tisto, ki je kulturno krajino ustvarilo in jo danes tudi neguje. Je tisto, ki neguje ustvarjene zgodbe, ustvarja nove zgodbe, tiste, ki jih tudi predajamo obiskovalcem,« je ob zaključku festivala povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Človek, ki skupaj s svojimi sodelavci, neumornimi drugimi ustvarjalci iz bohinjskih društev, organizacij, osnovne šole, vrtca in drugimi posamezniki, vztrajajo in ustvarjajo turistične zgodbe, ki nas postavljajo na svetovni zemljevid naravnih zatočišč, vse bolj redkih in vse bolj cenjenih krajev, ki si jih turisti izbirajo za svoj počitniški oddih. ・

Šola na Mednarodnem festivalu alpskega cvetja Anita Zupanc, vodja projekta

Foto: Mojca Odar

V okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja smo letos izvedli kar dva sejma: prvega, sejem sadik, v soboto, 6. maja, na tržnici v Bohinjski Bistrici, drugega pa v soboto, 27. maja, na Veglju ob Bohinjskem jezeru, ko smo se pridružili mnogim tržnicam in predstavili tudi naš zeliščni vrt, ki smo ga v zadnjih dveh letih uredili za šolo. Letos smo na obisk v šolo povabili dve razstavi – razstavo slikarskih del ljubiteljskega slikarja Vinka Prežlja, Objanovega s Savice, in razstavo panjskih končnic, ki so nam jo iz svoje bogate zbirke posodili učenci in delavci OŠ Antona Janše Radovljica. V ponedeljek, 29. 5. 2017, smo razstavi odprli, rdeča nit prireditve pa je bila čebela, ki je tudi glavna tema letošnjega Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi predstavitev raziskovalne in turistične naloge. Ob koncu smo uradno odprli še šolski zeliščni vrt. Posadili smo zelišča za čaje, kuhanje, sirupe in medovite rastline. Vrt nam bo tako od sedaj naprej ponujal mnoge možnosti za učenje.

7

turizem in gospodars t vo

V petek, 2. junija popoldne nam je vreme, ki je povsod okrog nas zalivalo naravo, prizaneslo in naši prireditvi dodalo piko na i. V uri in pol se je zvrstilo veliko nadarjenih učencev in nam zaigralo na različne inštrumente, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v različnih igrah, ki so jih pripravile učiteljice: od hoje po vrvi, gumitvista, sestavljanja rož z različnimi oblikami, iger križci in krožci ter spomina s kamni, hoje s hoduljami, družabnih iger, ki so jih izdelali učenci sami, pa vse do zbijanja pločevink, hoje po stopalkah, igranja s padalom in izdelave igre Pastirjeve bolhe, ki so jo otroci lahko odnesli domov. ・

Otroško folklorno popoldne tudi letos neuradno otvorilo ­Mednarodni festival alpskega ­cvetja

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: Majda Odar

V letu 2017 smo začeli prireditev ob 17.17. KD Bohinj jo neumorno organizira že kar nekaj let in s tem počasti Mednarodni festival alpskega cvetja. Gre za veselje, druženje in otroški nasmeh. Tokrat smo gostili otroš­ ke folklorne skupine iz Jesenic, Ribnega in Bohinja. MKD Ilinden goji makedonske plese, predstavili so se z Vodarki. Otroška folklorna skupina Ragl’ce, ki deluje pod okriljem KUD Rudija Jedretiča Ribno, pa z svojim lepim nastopom. KUD Triglav Srednja vas se je predstavil z dvema skupinama in sicer z Žgančki in z Otroško folklorno skupino, ki je navdušila tudi z znanjem glasbil. Gostitelji pa smo bili še posebej dejavni, saj smo imeli kar tri folklorne skupine, poleg njih pa so predstavili še dve novejši sekciji, Ročna dela in Likovno ustvarjalnico. Vsi skupaj smo lahko uživali v otroških nastopih, občudovali ročna dela naših punc in se čudili lepim slikam, ki so jih ustvarili otroci. Zahvaljujemo se TNP Centru Bohinjka za gostoljublje, Turizmu Bohinj za pomoč pri organizaciji in vsem udeležencem ter gledalcem za super vzdušje. ・

Fužinarski dnevi 2017 Katarina Košnik

V Stari Fužini so zadnji junijski konec tedna, 23. in 24 junija, letos že drugič s Fužinarskimi dnevi obudili 2800 let staro bohinjsko tradicijo taljenja železa. Začelo se je skresno nočjo, zabavnim programom in otvoritvijo gostujoče razstave Gornjesavskega muzeja o gozdovih kranjske industrijske drube. Nadaljevalo naslednji dan delavno, poučno in zabavno s taljenjem železa. Na kresni večer, 23. junija, so po Stari Fužini in pod Studorjem gospodarji na vrata svojih hiš obešali cvetlične venčke, da bi pregnali slabe duhove. »Pred petnajstimi leti smo na Turizmu Bohinj zasnovali projekt Ajdovski gradec. To sem si vedno predstavljal, da bo nekaj podobnega. In evo. Lani smo zastavili in letos nadaljevali, nadaljevali bomo tudi v prihodnje. Gre za obuditev industrijske dediščine. Bohinj je bil toliko

Foto: Tanja Sodja

časa povezan z železarstvom in ta dogodek naj nas na to spominja, da ne bomo te dediščine pozabili. Konec koncev je bil Bohinj dolgo časa v samem vrhu evropskega industrijskega razvoja. Če se ozremo še nazaj, v čas prazgodovine, Antike, pa smo bili neke vrste vodilno območje, o čemer piše že Ovid, ko govori o jeklu v Bohinju.« je ob festivalu povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ki je o pomenu oživljanja te starodavne tradicije dodal: »Zanimivo je, kako se bo železo počasi prikradlo v zavest nas bohinjcev, ki smo nanj mogoče malo pozabili. Tudi pri klopcah, ki so v zadnjem letu nastale, smo na primer imeli kar precel polemik zakaj les in železo ter ne samo les. Ampak ne, železo je del naše kulture in ta festival je zagotovo upravičil sloves Bohinja tudi kot železarske destinacije.« Festival so skupaj s posameznimi strokovnjaki organizirali Krajevna skupnoist Stara Fužina Studor, Turizem Bohinj, Občina Bohinj z Režijskim obratom in lokalnimi ponudniki. Ob lanskoletni mednarodni udeležbi so letos na Fužinarskih dnevih sodelovale štiri slovenske skupine, ki so skušale na starodavni način taliti železo, med njimi je sodelovala tudi domača bohinjska skupina. Ob zanimivem prikazu, prijetnem druženju med domačini in obiskovalci so dan popestrile tudi različne druge delavnosti, vse od domače tržnice do delavnic za otroke. Ob številnih prikazih je bila na ogled tudi kopa, ki so jo pripravili domačini iz Koprivnika in Gorjuš. S tradicijo prirejanja Fužinarskih dni bodo, kot pravi Langus nadaljevali tudi v prihodnje. ・

Otvoritev lokala Na Rju Mojca in Monika Mencinger

Foto: Mojca Mencinger

Ob otvoritvi lokala Na Rju smo z družabnimi igrami »Kamnčneki« in »Polanci« brez mednarodne arbitraže poskušali doreči komu pripada Jr. Ob prijetnem druženju in po srditem boju v različnih igrah je bil rezultat neodločen, tako da je Jr do nadaljnjega »Bukovšk«. Preko poletja bodo tako debate ob hladni pijači na Rju še kako vroče, lokal bo odprt vsak dan od 10. do 21. ure, razen v slabem vremenu. Za dodatno ohladitev bomo poskrbeli tudi s točenim »frozen yogurtom«, ki se ga splača poizkusiti. Hvala vsem za udeležbo na igrah za Jr (ki glede na rezultat zagotovo ne bodo zadnje) in za pomoč pri organizaciji. Mobilni lokal je postavljen na novem parkirišču na ovinku med Kamnjami in Poljami. Tej lokaciji domačini pravimo Jr, iz tega izhaja tudi ime lokala. Lokal sva prek občinskega razpisa, ki je bil objavljen v Bohinjskih novicah, vzeli v najem za najmanj pet let. Na tej lokaciji je predviden tudi težko pričakovani novi most čez Savo, idejno zasnovo mostu si lahko ogledate na skicah, ki so v lokalu. Vabljeni na Jr. ・

ogl a si 040/202 384

8

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

9

Srečanje turističnih društev ­obvodnih krajev v Bohinju TD Bohinj

Srečanje se je končalo tako, kot se za Bohinj spodobi, s plesom ob zvokih odlične narodnozabavne glasbe in ob koncu še s predajo prehodne zastave organizatorju prihodnjega srečanja – TD Zbilje. Letošnje srečanje je po ocenah vseh udeležencev minilo v vrhunskem vzdušju in odlični organizaciji, za katero je zaslužno naše društvo. Srečanje pa je z udeležbo ministrice za okolje in prostor ter obljubo po prihodnjem sodelovanju med državo in Skupnostjo obvodnih krajev poskrbelo za to, da je tudi strokovni del srečanj stopil na višji nivo. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri tem projektu! ・

Poletje na info mestih ­Triglavskega narodnega parka Majda Odar, TNP Foto: arhiv TD Bohinj

Skupnost obvodnih turističnih društev Slovenije obstaja že 23 let in deluje v okviru Turistične zveze Slovenije. Skupnost, ki združuje turis­ tična društva, ki svojo dejavnost opravljajo tudi ob in na vodi, vsako leto pripravi tudi srečanje. Gostitelj letošnjega, 22. po vrsti, na katerem se je zbralo preko 350 turističnih prostovoljcev, je bil Bohinj. Letošnje srečanje je potekalo v izjemno pozitivni energiji v sončnem vremenu, četudi smo zaradi tradicionalnega bohinjskega dežja organizatorji vsem udeležencem že zjutraj razdelili dežnike z logotipom skupnosti in napisom »V Bohinj ’ma d’ž ta mvade«. Simpatično darilo je zato služilo nekaterim udeležencem zgolj kot senčnik. Tako kot vsako leto doslej je bilo tudi letošnje srečanje razdeljeno v družabni in strokovni del. Strokovni del je potekal v Eco hotelu Bohinj. Najprej je direktor Turizma Bohinj Klemen Langus predstavil Bohinj kot destinacijo, ki skrbi za sonaraven turizem, s poudarkom na festivalu alpskega cvetja. V nadaljevanju je Vesna Stanič, vodja projekta Mojareka.si, predstavila projekt, ki spodbuja organiziranje čistilnih akcij. Akcijo je letos podprlo Ministrstvo za okolje, vanjo pa se je vključila tudi Turistična zveza Slovenije. V osrednjem delu javnega posveta pa je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen udeležencem predstavila sprejet Načrt upravljanja voda in možnosti sodelovanja civilne družbe, torej tudi turističnih društev, pri uveljavljanju in izvajanju čezmejnih projektov, ki se tičejo porečja Save. Ministrica je poudarila, da si na njenem ministrstvu, ki je sicer le eno izmed vsaj treh ministrstev, ki so soodgovorni za razvoj turizma v objezerskih krajih, želijo sodelovanja s turističnimi društvi in Skupnostjo obvodnih krajev in da bo v prihodnje poskrbela tudi za boljši pretok informacij med pripravljavci zakonodaje in tistimi, ki se jih obvodna zakonodaja najbolj dotika, se pravi konkretne turistične delavce v društvih ob vodi. K boljšemu sodelovanju je pozval tudi dr. Mitja Bricelj z MOP, ki vodi mednarodno komisijo za savski bazen. V razpravi so predstavniki društev izpostavili predvsem dve težavi, ki jih imajo obvodna turistična društva, in za kateri so ministrico prosili, da poskuša v okviru svojih pristojnosti poskrbeti za rešitev. Najprej je to problematika pridobivanja soglasij za gradnjo ob in na vodah, saj je sedanja vodna zakonodaja izredno restriktivna, povrhu pa še odvis­ na od osebne interpretacije posameznih odločevalcev na vseh nivojih, od občin, upravnih enot do organov MOP. Tako so predstavniki druš­ tev ministrico prosili, naj razmisli o dopolnitvah sedanje zakonodaje, ki bi koristile urejenosti krajev in čistejšim vodam. Ob koncu posveta so se predstavniki skupnosti in gostitelji iz Bohinja ministrici zahvalili za zdajšnje in bodoče sodelovanje. V času okrogle mize si je večina udeležencev srečanja ogledovala turistične znamenitosti Bohinja, saj je bilo organiziranih kar 6 različnih tematskih poti za oglede, od ogleda slapu Savica do festivala alpskega cvetja. Prav ogledi so eden osrednjih delov srečanja, saj se člani društev tako seznanjajo s primeri dobrih praks, kar je eden najboljših načinov za rojstvo novih idej v sodelujočih društvih. Tako kot je že v navadi, je sledil še družabni del, na katerem so se najprej predstavili domači kulturni ustvarjalci, od folkloristov do pevcev, nakar so sledile še predstavitve vseh sodelujočih krajev. Predstavniki društev so vsak iz svojega kraja prinesli travniško cvetje, s katerim so izdelali velik cvetlični aranžma, postavljen v kanu, ter tako simbolno povezali lepote vseh vključenih društev.

Delavnice v TNP, foto: arhiv JZ TNP

Triglavski narodni park skupaj z Julijskimi Alpami velja za eno izmed osrednjih območij, ki ga obiskovalci iz tujine radi obiskujejo. Izjemna narava in ohranjena kulturna krajina sta osrednji motiv obiska. Letošnje poletje z visokimi temperaturami vabi v visokogorje, pa tudi v hlad alpskih dolin – predvsem tistih, skozi katere tečejo bistre in hladne reke Triglavskega pogorja. Domačine in obiskovalce tako vabimo na naša redna vodenja s parkovnimi vodniki Triglavskega narodnega parka skozi korita Mostnice, skozi dolino Vrata po poti Triglavske Bistrice, mimo brzic Soče po Soš­ki poti v dolini Trente in do znamenite Medvedove glave v globokih Tolminskih koritih. Določena vodenja bodo potekala v spremstvu bio­loga in geologa. V sodelovanju z Zvezo gorskih vodnikov Slovenije ponujamo 4 tedenske pohode na Triglav – iz Krme, Bohinja in Trente. Precej dobro sprejeta novost je Opazovanje živali v Triglavskem narodnem parku. Vodenja potekajo na Pokljuki in v dolini Radovne. Poletni program predvideva tudi Opazovanje nočnega neba. Središče te dejavnosti je Bohinj, ki za tovrstna opazovanja ponuja izvrstne pogoje. Nismo pa pozabili tudi na tiste, ki tekom poletja radi ustvarjate. Vezenja, kvačkanja in pletenja se tovrstne umetnosti željni turisti lahko naučijo v Centru TNP Bohinj. Obiskovalce od blizu in daleč, predvsem pa domačine, pa vabimo na tradicionalno dogajanje v Trento. Konec julija in v začetku avgusta v Informacijsko izobraževalnem središču Dom Trenta poteka trentarski senjem. Pestro dogajanje z lokalnimi ponudniki in živahnim spremljevalnim programom. Info središča Triglavskega narodnega parka so v juliju in avgustu odprta cel dan, od 9. do 19. ure. Vabljeni k obisku centra in udeležbi na poletnem programu Triglavskega narodnega parka. Več o programu na www.tnp.si in v tiskanih izdajah, ki jih najdete na info mestih TNP. Bralcem naših novic želimo lepo preživeto poletje, vaše poti naj vas odpeljejo tudi v Triglavski narodni park. Varen korak ter opazovanje lepega in edinstvenega ob planinskih poteh naj bosta vaša zvesta sprem­ljevalca. ・

Sklad Luka Kovačiča – V zahvalo in njegov spomin Predsednica RKS – OZ Radovljica Anica Svetina

Z akcijo zbiranja sredstev za pomoč Luku Kovačiču smo v imenu njegovih prijateljev in sošolcev, ki so se organizirali v dobrodelno skupino, pri Območnem združenju Rdečega križa Radovljica že 23. maja 2016

10

iz na ših kr a je v odprli poseben račun in ga imenovali »Za Luka«. Takoj smo imenovali tudi skupino skrbnikov računa, ki so bedeli nad gibanjem sredstev na računu, to so Vesna Ravnik, Jure Sodja, Iva Lapajne in Anica Svetina. Skoraj 13.000 sledilcev skupine na Facebooku, veliko število pros­ tovoljcev, ki so priskočili na pomoč pri dobrodelnih prireditvah v Bohinju, skupinski in posamezni darovalci, podjetja, obrtniki, Občina Bohinj, krajevne organizacije Rdečega križa našega območja, športniki in veliko znanih Slovencev smo ponovno izkazali solidarnost in pri­ pravljenost pomagati takrat, ko je pomoč resnično potrebna. Vsi smo z veliko upanja spremljali potek Lukovega zdravljenja. Veselili smo se vsakega znaka izboljšanja in s skupnimi močmi iskali vse možnosti in načine, kako bi Luku lahko pomagali. Žal je bolezen naredila svoje in z žalostjo v srcu smo se morali od njega za vedno posloviti. Ostal je spomin nanj, na njegovo dobro voljo in na njegovo izraženo željo, da pomagamo tudi drugim, ki pomoč potrebujejo. Na računu »Za Luka« je pri Območnem združenju Rdečega križa Radovljica ostalo neporabljenih zbranih 15.879,55 €. Na Lukovo željo se zbrana sredstva lahko porabijo za socialno-humanitarno pomoč tistim, ki tovrstno pomoč resnično potrebujejo. Sredstva se lahko porabijo domicilno, torej za potrebe posameznika ali družine v Bohinju. Skupina skrbnikov računa ostane ista, kot je bila ob začetku zbiranja sredstev. V imenu vseh, ki smo pri tej humanitarni akciji sodelovali, se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem in vsem prostovoljcem. S skupnimi močmi smo ponovno dokazali, kako močni in veliki smo, če smo združeni in nas vodi želja: storiti nekaj dobrega! ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, tajnica DIB

V mesecu juliju organiziramo dva enodnevna izleta v Izolo, in sicer 12. 7. in 26. 7. 2017. Avtobus bo pobiral po Zgornji in Spodnji Bohinjski dolini. Cena izleta je 15 EUR po osebi. Prijave sprejemamo na telefon 031 624 803. Nekaj je še prostih mest za letovanje v hotelu Delfin v Izoli, ki bo od 4. 9. do 11 .9. 2017. Organiziran je avtobusni prevoz. Kdor se še ni prijavil in bi se želel v mesecu septembru odpeljati skupaj z nami na morje in v prijetni družbi zaključiti poletno sezono, naj se čim prej prijavi na telefon 031 624 803. ・

DU Bohinjska Bistrica v znamenju Fujsovega memoriala v balinanju Olga P. Gorišek, DU BB

Konec maja je bila ob Bohinjskem jezeru otvoritev 11. Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Otvoritev je prenašala TV Slovenija, zato z veseljem povemo, da so sodelovali tudi naši člani folklorne skupine. Bili so del scene skupaj z lovci Bohinja ter folklornimi skupinami Sred­ nje vasi in Bohinjske Bistrice.

Vse sodelujoče ekipe, foto: Stane Gorenc

Sestal se je tudi upravni odbor DU Bohinjska Bistrica. Predsednik je navzoče seznanil s potekom za­ ključnih del pri obnovi društvenega doma. Člani našega društva so za obnovo doma žrtvovali cca 800 ur prostovoljnega dela. Glede na to, da je treba okoli doma še veliko postoriti, na tem mestu pozivamo tudi ostala društva, ki uporab­ljajo naš skupni društveni dom, da se nam pridružijo pri delu in potrdijo, da skupaj zmoremo več. V mesecu aprilu smo poslali vsem večjim podjetjem v Bohinju prošnjo Podelitev pokala zmagovalni ekipi za sponzorstvo. Z veseljem sporočaRadovljice, foto: Stane Gorenc mo, da se jih je že kar nekaj odzvalo. Ko bomo končali vsa dela na domu in v okolici, bomo vse donatorje tudi javno imenovali v znak zahvale. Razpored aktivnosti v mesecu juliju 2017: 04. julija 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu 13. julija 2017 Krsteniški stog, odhod ob 7. uri izpred društvenega doma na Bohinjski Bistrici, rezervni datum 20. 7. 2017 19. julija 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici. Ugodnost v Vodnem parku Bohinj, da s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling, še vedno velja. Izkoristite jo! Že po razporedu aktivnosti se vidi, da je pred nami čas dopustov, zato vsem, ki se odpravljate na morje in razne druge destinacije, želimo prijetno počitnikovanje in srečno rajžo. Mi pa kljub vsemu vse prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Aktiven mesec za člane ZZB KO Polje Bohinj Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj Proslava na Vojah Folklorna skupina na otvoritvi, foto: Stanko Ažman

Na zadnji dan v maju pa smo organizirali Fujsov memorial v balinanju. Udeležilo se ga je osem ekip društev Zgornje Gorenjske. Zmagovalna je bila ekipa DU Radovljica, drugi so bili člani DU Gorje, tretji člani DU Bled in na četrtem mestu DU Bohinjska Bistrica – naša mlajša ekipa. Čestitke prav vsem. Po končanem tekmovanju in podelitvi nagrad smo za vse nastopajoče pripravili mini piknik. Okusna hrana in osvežilna pijača sta tekmovalcem povrnili moči za prijetno druženje ...

V soboto, 20. 5. 2017, ob 10. uri so člani ZZB KO Bohinja organizirali spominski pohod v spomin na prvoborca Tomaža Godca in Avgus­ ta Gašperina iz Stare Fužine do partizanskega doma – koče na Vojah, kjer je na steni objekta spominska plošča. Ob 11. uri se je začela slavnostna prireditev s pozdravnim govorom župana občine Bohinj Franca Kramarja ter predsednice Združenja borcev za vrednote NOB Radov­ ljica Danice Mandeljc, ki je s kratkim življenjepisom Tomaža Godca in Avgusta Gašperina orisala dogodke izpred 75 let. Z recitacijami in nastopom harmonikarja z izvajanjem partizanskih skladb se je odvijal kulturni program. Po končani proslavi je sledilo prijetno druženje.

11

iz na ših kr a je v

Proslava na Vojah. Foto: Dušan Bavčar

Levo: Ivanka Štrajn - Alenka, kuharica. Desno: Marica Ravnik - Rosvita, bolničarka. Foto: Dušan Bavčar

Predavanje Otroci v času 2. svetovne vojne

V sredo, 24. 5. 2017, je KO Polje Bohinj v sodelovanju z Občino Bohinj v dvorani kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrica organizirala predavanje »Otroci v času 2. svetovne vojne«, ki ga je izvedla zgodovinarka Zorica Petrovič. V obširni in podrobni predstavitvi s projekcijo slikovnega materiala je bilo predstavljeno življenje, trpljenje in grozote otrok, nasilno ločevanje od staršev, izseljevanje in prisilno delo. Predstavljeni so bili načini in metode pridobivanja otrok vseh starosti s strani okupatorja in vseh drugih vojaških fašističnih struktur po Evropi. Po zaključenem predavanju so sledila vprašanja in pričevanja še živečih oseb, ki so te grozote doživele osebno.

Predavanje »Otroci v času 2. svetovne vojne«, foto: Dušan Bavčar

Srečanje Ambulanta E

V soboto, 3. 6. 2017, so člani ZZB KO Bohinja v sodelovanju z Občino Bohinj ob 11. uri organizirali srečanje pred partizansko ‘ambulanto E preko 4 G’ na griču gozda Stara Poljana nad planino Konjska dolina, kjer stoji lesen objekt, ki je bil pred več kot 70 leti namenjen ambulanti, v kateri se je zdravilo preko 100 ranjencev in bolnih partizanov iz različnih enot, nekaj pa tudi iz Koroške. Zaradi nevarnosti, da bi jo Nemci izsledili, se je ambulanta gibala med Mrzlim studencem, Rudnim poljem, Praprotnico, Podjeljami in Koprivnikom. Njen začetek sega v 15. december 1943 v boj 3. bataljona Prešernove brigade z Nemci na Goreljku. Zaradi te ambulante zlasti težje ranjenih borcev ni bilo treba evakuirati na Primorsko, kjer so delovale bolnišnice 9. korpusa. Prihod in odhod iz ambulante je bil opravljen na zelo konspirativen način s pomočjo domačinov predvsem iz vasi Koprivnik in Gorjuše. Vidno vlogo je v času delovanja ambulante poleg zdravnikov odigrala bolničarka Marica Ravnik - Rosvita iz Polj, rojena Rozman, po domače Kokčeva, ki je že pred tem opravljala bolničarska dela na Koprivniku. V času delovanja ambulante se je v njej zamenjalo nekaj zdravnikov, med drugimi je bil nekaj časa prisoten tudi zobozdravnik. Delo zdravstvenega osebja in pogoji bivanja ranjencev so bili zelo težki in nevarni, bili so dnevi bolečin, stisk in strahu. Bilo pa je tudi veselje predvsem ob praznovanju božiča, 1. maja, obletnice ustanovitve Rdeče armade. Nekateri pacienti so bili pikri in duhoviti, pa tudi zapelo se je in zaigralo na harmoniko. Za krajšanje časa so prebirali časopis, brošure in knjige, urejali so stenski časopis in na zemljevidu označevali premike front in osvobojena ozemlja. Tudi za njih je prišel deveti maj, dan zmage, s tem pa konec negotovosti, stisk, konspiracije, prišla je tako težko pričakovana svoboda, na radostnih in sproščenih obrazih so se lesketale solze.

Srečanje pri ambulanti E, foto: Dušan Bavčar

Pripravljala se je skromna oprema za odhod v dolino, urejanje, britje, likanje, da bi bil tako zmagoslavni odhod v dolino čim bolj svečan. V Bohinjsko Bistrico so preko Podjelj in Češnjice prispeli naslednji dan na vozovih. Sprejeli so jih s cvetjem, pesmijo, slišati je bilo tudi streljanje, ni bilo mogoče skriti solz sreče, sočutja in ganjenosti, mnogi pa so zaskrbljeno opazovali, če bi med njimi zagledali sina, moža, fanta, očeta. Otroci so se sproščeno vrteli okrog partizanov, jih ogledovali in otipavali njihovo orožje. Karavana se je ustavila pred šolo, kjer so bila vrata odprta na stežaj, odprta za njihov sprejem. S tem dejanjem se je zaključil njihov ponosni spev. Po vojni so barako in predmete iz nje raznosili neznano kam. Na pobudo območnega odbora ZB in udeležencev NOB Radovljica ter v sodelovanju s podjetji, osnovno šolo Bled in Bohinj, domačini in vojaki JLA so prenovljen objekt odprli leta 1984, leta 2006 pa je bila koča s pomočjo Občine Bohinj na novo prekrita z macesnovim lesom. Ob zaključku srečanja je bolničarka Rosvita prebrala nekaj dejstev o zdravnikih in domačinih. Ambulanta E je kot spominski objekt vpisana v register slovenske kulturne dediščine, zato poskrbimo, da bo tako tudi ostalo, obenem pa spoštujmo vrednote tistega časa, bodimo nanje ponosni in jih prenašajmo na mlade. Za kulturni program so poskrbeli: pevke ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bohinjska Bistrica pod vodstvom Cilke Novoselec, harmonikarja Aljaž Rožič in Jan Šubelj v spremljavi Emila Šubelja na ukulele, pevci vokalne skupine LIP Bled KUD Zasip s harmonikarjem Nikom Krajgerjem, Nataša Stare, Tomaž Bergant in Stanka Zupan, ki je program tudi povezovala. Za scenarij pa je poskrbela Vlasta Felc. Za ogled celotnega srečanja in kulturnega programa se povežite na: https://youtu.be/8DSs4rdcPAo. ・

Spominski pohod na Triglav

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica: ­organizacijski odbor spominskega pohoda na Triglav Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever ter Zveze Slovenskih častnikov – organizira 7. in 8. julija 2017 32. spominski pohod na Triglav. Na pot se bo krenilo v petek, 7. julija 2017, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 8. julija 2017, ob 13. uri na Rudnem polju – Pokljuka. Slavnostni govornik bo TONE PARTLJIČ, pisatelj. ・

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 7. julij 2017

VSEBINA 10. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017-I

10. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013 popr., 101/2013, 55/2015-ZFisP, 96/2015-ZIPRS1617), Pravilnika o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/2005, 88/2005-popr., 138/2006 in 108/2008), Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 91/2000, 122/2000) in 109. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) ter 73., 90. in 95. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07, 2/09) je Občinski svet Občine Bohinj na 22. redni seji, dne 29. junija 2017 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017-I I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/2016) se spremeni 2. člen tako, da se glasi: »2. člen« (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

v evrih

Številka 5

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev pror. EU 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna evropske unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

791.177 687.990 103.187 0 0 0

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

9.668.262

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

3.755.712 1.017.630 148.640 2.511.190 18.000 60.252 2.754.837 173.000 965.400 266.094 1.350.343 0 2.924.018 2.924.018 233.695 158.695 75.000

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)

-670.310

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

500 500 0 0

0 0 0 500

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

8.997.952

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

7.104.776

C. RAČUN FINANCIRANJA

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine

5.102.559 3.636.298 743.726 722.535 0 2.002.217 371.873 5.560 71.000 1.363.484 190.300 1.098.999 80.000 0 1.018.999 3.000 3.000 0

50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje

718.803 718.803

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

235.129 235.129

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

-186.136

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)

483.674

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

670.310

STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (OBČINA BOHINJ IN PRENOS SREDSTEV KS STARA FUŽINA)

186.336

2) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih

Številka 5

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. 3) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Bohinj. 4) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/2016) se spremeni 1. odstavek 8. člena tako, da se glasi: »1) V splošno proračunsko rezervacijo se v letu 2017 izloči 0,114 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov oziroma 10.252 EUR.« 3. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/2016) se spremeni 1. odstavek 9. člena tako, da se glasi: »1) V proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad, se v letu 2017 izloči 0,389% prejemkov oziroma 35.000 EUR.«

13

Bohinj, 7. julij 2017

4. člen V Odloku o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/2016) se spremeni 1. odstavek 12. člena tako, da se glasi: »1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2017 lahko dolgoročno zadolži za 390.000 EUR pri poslovnih bankah in za 328.803 EUR pri državnem proračunu, in sicer za investicije iz načrta razvojnega programa. (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Bohinj. Številka: 410-0016/2016/47 Bohinjska Bistrica, 29. junij 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

iz na ših kr a je v

Planinski jubileji Lojze Budkovič

Bohinjsko planinstvo v letošnjem letu praznuje štiri pomembne jubileje. O vseh jubilantih je bilo že veliko napisanega v starih Bohinjskih novicah. Ker pa se v poplavi novic take zadeve hitro pozabijo, bom z nekaj vrsticami spomin osvežil. Najstarejši jubilej je 95 let od ustanovitve bohinjske podružnice Skale. To je bil drugi poizkus organiziranja bohinjskega planinstva in alpinizma. Ustanovljena je bila leta 1922 na pobudo prof. Janka Ravnika. Po dobrem letu delovanja je omagala in se preselila na Jesenice. Viden predstavnik skalaške generacije je bil slikar Valentin Hodnik. Po njegovi zaslugi je Skala dobila lično značko. Pred leti smo poskrbeli za njen ponatis. Sledi 70-letnica povojne GRS Bohinj. O njeni poti naj bi kmalu več prebrali in slišali v prihajajočem zborniku in spremljajočih prireditvah. 40 let praznuje Bohinjska planinska pot. Pobud­ nik Egon Mihelič jo je s prizadevnimi sodelavci iz PD Bohinjska Bistrica posvetil Bohinjcem, ki so leta 1778 prvi stopili na vrh Triglava. Bohinjska pot je pred 10 leti doživela prenovo z izdajo vodnika, dnevnika, diplome in značk. Takrat je bila ena izmed redkih realiziranih točk obsežnega programa razvoja bohinjskega turizma. V zadnjih letih jo je let­ no prehodilo med 10 in 20 obiskovalcev. Pot je žal preskromno prepoznavna v našem in širšem okolju. Upam, da bo v jubilejnem letu bolje obiskana. Sredi decembra bo praznoval svojo 40-letnico še Alpinistični odsek Bohinj. Nastal je z združitvijo alpinističnih sekcij, ki sta takrat delovali v obeh društvih. Odsek je imel v svojem delovanju vzpone in padce. Veselje so prinašali številni vrhunski uspehi, žalost pa slovo od ponesrečenih prijateljev. Imel sem srečo, da sem bil sopotnik izjemne generacije bohinjskih alpinistov. Odseku želim uspešno nadaljnjo pot. Izzivi so številni, samo izkoristiti jih je treba. Zagnano članstvo in skrb za dotok mladih moči je popotnica novim zgodbam bohinjskega alpinizma. ・

Iz Planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel

Zima se je poslovila, na okoliških vršacih je še v kakšni kotanji sneg, tudi v pogorju našega očaka je belega vse manj, planine so se odele v zeleno barvo in posulo jih je cvetje. Črna prst je s svojimi rameni na vse strani tako kot vsako pomlad pestro obarvana.

Foto: Janko Arh

Ko se korak spusti na Planino za Liscem, se proti Orožnovi koči rast­ linstvo Črne prsti zopet pokaže v vsej svoji lepoti. In tu so pridne roke ljubiteljskih in profesionalnih botanikov zopet iskale rastline, ki so jih označili s tablicami. Neprecenljivo dejanje in pot, ob kateri se gorniku zlahka ustavi korak in si prebere ime rastline, ki je morda sicer sploh ne bi opazil. In tako smo imeli ob Orožnovi koči v prelepem četrtkovem popoldnevu v okviru festivala alpskega cvetja predstavitev knjižice »Rastlinstvo Črne prsti in njena botanična pot«. Čestitke in pohvala gredo vsem ustvarjalcem knjižice in seveda vsem ustvarjalcem ter vzdrževalcem botanične poti, kakor tudi planincem PD Bohinjska Bistrica, ki so z izgradnjo Orožnove koče omogočili prijetno izhodišče za občudovanje lepot tega območja. Vsi člani PD Bohinjska Bistrica, ljubitelji planin in pa še posebej vsi graditelji Orožnove koče vabljeni v nedeljo, 16. julija, na Dan bohinjskih planincev k Orožnovi koči. Dan bomo obeležili s kratkim kulturnim programom in prijetnim druženjem. Prav tako lepo vabljeni 6. avgusta na Dan alpske možine, ko bomo skupaj poiskali to čudovito rastlino, ki krasi logotip našega planinskega društva. Uro bomo objavili na FB strani društva. Vabljeni k spremljanju dogodkov na naši FB strani, kjer si lahko ogledate tudi, da društvo že skrbi za nove tablice in obuja zbledele markacije. ・

iz na ših kr a je v OB 70. OBLETNICI SLAŠČIČARNE PRI CUKIJU

»Uuuu, Luka gre!« Marija Cvetek

Članek posvečam blagemu spominu Namika (1926–1994) in Kemala (1919–1993) Šabanija Pred sedemdesetimi leti se je kot v dobri stari pravljici podal na pot prvi izmed treh bratov slaščičarjev ... Iz makedonske vasi Dobri Dol blizu Gostivarja so v časovnem obdobju dveh do treh let drug za drugim »priromali« v Bohinj. Prvi je prišel Kemal Šabani in postavil temelje tej sloveči bohinjski slaščičarni, ki danes nosi ime Kava bar pri Cukiju. To ime se je prijelo že pred tridesetimi leti, ko so domačini začeli govoriti, da gredo k Cukiju, kar je okrajšava za »cukrpekarja« (popačenka iz nem.), slaščičarja po slovensko. Moram priznati, da mi to ime ni preveč všeč, vendar ne smem kaj več pripominjati, saj so ga tudi slaščičarji vzeli za svojega. S tem so pokazali, da so se dobro vključili v bohinjsko »stvarnost«, ki so ji tuja albanska imena in priimki. Kako so priljubljeni, pove že prošnja pri maši v Srednji vasi, kjer so otroci naglas izražali prošnje za srečo, za zdravje svojih staršev, bratov, sester itd. Eden izmed njih pa je prosil Boga: »Za Cukija!« Šabanijevi so se hitro naučili slovenščine, saj so Albanci ali Šiptarji zelo nadarjeni za učenje tujih jezikov. Vsekakor jim to pride prav; že od nekdaj so namreč »raztepeni« po svetu. Veliko Makedoncev je gradilo tudi bohinjsko progo na začetku 20. stoletja. Med njimi je bilo precej Šiptarjev, s katerimi je delal tudi naš ded, ki jih je zelo hvalil, kako so bili pridni delavci. On jim je rekel Škipetarji; sliši se »starinsko«, a je blizu albanskemu jeziku: Shqiptar (izg. Šćiptar), kar pomeni sin orla. Ded je večkrat pravil, da »Macedonci« niso marali »papirnatega« denarja, ker so se bali, da bi jim ga »pojedle« miši. Zato so ga zamenjavali za kovance. Šabanijev sorodnik, mizar po poklicu, je prišel v Bohinj kupovat des­ ke pred več kot sedemdesetimi leti. Bil je tako očaran nad lepotami Bohinja, da je navdušil Kemala, ki je kot slaščičar enajst let delal v Vojvodini. Njegov sin Zurap, sedanji šef slaščičarne, pove, da je oče »dal roke v žep«, se pravi, da je brez vsega prišel pogledat v našo dolino. Res se mu je v Bohinju zdelo tako lepo, kot je zatrjeval sorodnik. In odločil se je, da bo tu poskusil svojo srečo. Ob potoku Bistrica mu je dal v najem prostor Janko Torkar in tudi stanovali so pri Becu, kakor se po domače reče pri tej hiši. Tam so si uredili delavnico in ledenico, ki je bila nujno potrebna za izdelovanje in shranjevanje sladoleda ter drugih slaščic in peciv, kajti takrat še ni bilo zamrzovalnikov. Po dobrih dveh letih so si na mestu današnje slaščičarne postavili skromen »kiosk«, kjer so prodajali sladoled in druge slaščice. Kavo so kuhali v bakrenih džezvah, za vsakega gosta posebej. Od takrat do danes velja, da se pri njih dobi najboljša kava. Čeprav jo sedaj »kuhajo« v tako imenovanih avtomatih, še vedno sami pripravljajo dobre kavne mešanice po starih receptih. Tudi čistoča doda svoje; po končanem delu ne gredo prej domov, dokler niso te »aparature« očiščene »v nulo«, kakor se dandanašnji ljudje radi izrazijo za natančno opravljeno delo. Ko sta se Kemalu pridružila še dva brata, so si razdelili delo. Namik in Mevaip sta vsak s svojim triciklom razvažala sladoled po Bohinju. Namik ga je odpeljal v Ukanc, zato se Mevaipa bolje spomnimo, kako je »okoli« Bohinja vozil sladoled s slaščičarskim vozičkom. Otroci smo ga bili zelo veseli, le njegovo albansko ime je bilo pretrd oreh tudi za svež otroški spomin. Zato si je nekega dne domislil, da bo enostavneje, če otrokom reče, da mu je ime Luka. Takrat je to ime postalo sinonim za sladoledarja, in ko ga že ni bilo več v Bohinju, smo še vedno vsakega

Kemal z gosti, 80. leta 20. st. (iz arhiva družine Šabani).

14 sladoledarja imenovali za »luka«. Lukov voziček je bil precej težak; z ledom vred, ki je bil v veliki »kišti« okrog dveh posod s sladoledom, je tehtal okoli 400 kg. Moj sorodnik iz Stare Fužine je vedno pomagal »tišati« voziček po klancu navzgor, da je »za lon« dobil sladoled. Takrat so izdelovali sladoled dveh okusov: čokoladnega in vanilijevega. Zato sta bili na vozičku dve odprtini, pokriti s pokrovoma. Danes pa na Bis­ trici izdelujejo sladoled dvanajstih okusov, »pri jezeru« (na Ribčevem Lazu) pa dvajset. Sladoled, ki so ga izdelovali še z jajci, je bil izjemno dober. Takega so delali tja do 90. leta prejšnjega stoletja, kasneje so ga povsod prepovedali, ker naj bi se prej pokvaril in bi lahko prišlo do zastrupitev. Za pecivo so imeli Šabanovi še veliko »kišto« z ročajem, s katerim so jo lahko pripeli k mopedu. Z njo so vozili svoje izdelke iz delavnice v slaščičarnico, ki so jo l. 1989 povečali. Menda so sladoled prvi »izumili« Grki, saj so ga izdelovali že v 5. stoletju iz snega, medu in sadja. V 6. stoletju so ga lizali tudi Perzijci. Zgodaj so ga poznali Kitajci, odkoder je Marko Polo prinesel recept zanj. Že pred našim štetjem so izdelovali razne okusne zamrznjene sladice. Zgodovina sladoleda je pestra; iz nje izvemo, kaj vse so različni narodi mešali med sladolede, da so bili ja bolj okusni in privlačni. Italijani se postavljajo, da so ga razvili do popolnosti, za njimi ne zaostajajo Američani, Francozi, Angleži itd. Od srede 18. stoletja ga uživajo mnogi narodi; sto let kasneje pa so lahko ljudje v Ameriki in Angliji kupovali naprave za izdelovanje sladoleda. V Ljubljani so ga prvič začeli prodajati tik pred 2. svetovno vojno. Ko so se pojavili zamrzovalniki, pa se je izdelovanje te »poslastice« hitro razširilo. Pred slabimi šestdesetimi leti so v Ameriki začeli proizvajati lučke in te so kmalu prišle tudi k nam. A »industrijski« sladoledi se ne morejo primerjati s takimi, kakršne izdelujejo Šabanijevi, kajti Albanci so pri nas nasploh najodličnejši ustvarjalci te osvežilne slaščice. Tudi če si pomagajo z modernejšimi aparati, so njihove skrivnostne recepture preizkušene skozi več rodov. Gospod Zurap gre vsak dan po domače sveže mleko, porabijo ga od 30 pa tudi do 80 litrov na dan, »odvisno od vremena in sezone«, kot pravi sam. Sedaj ga kupujejo pri Logarju na Boh. Bistrici. Pozimi delajo samo »dva okusa« sladoleda iz kupljenega mleka in v majhnih količinah, da ustrežejo gostom, ki imajo radi ledeno kavo. Poleg kave danes prodajajo še nealkoholne pijače, limonado delajo sami iz naravnih limon. Od leta 2011 imajo tudi točeni sladoled dveh okusov in ta gre za med, saj ga ljudje naravnost obožujejo. Včasih pa so poleg sladoleda izdelovali še najmanj dvanajst vrst slaš­čic in peciv, ki jih več generacij Bohinjcev zna bliskovito našteti in opisati. Iz tega »repertoarja« so predvsem slaščice prodajali tudi »na terenu«. Slaščičar jih je nosil v veliki leseni škatli, podobni predalu z razdelki. Zapirala se je s steklenim pokrovom, da si je vsak lahko ogledal lepo zložene dobrote in pokazal, katero bi rad kupil. Škatlo je imel prodajalec z jermenom obešeno preko rame. In prav s takim »božanskim« zabojem je sredi hude zime po globokem snegu prigazil slaščičar Namik v naš začasni dom na robu vasi, kjer se po domače reče pər Povonə. Tam smo stanovali po velikem požaru v Srednji vasi, tam se je rodila tudi moja sestra, kajti bili smo tako rekoč kot begunci »na kratke proge«; čez noč smo iz premožne družine postali reveži. Še sedaj vidim Namikov prijazni obraz, zdelo se mi je, da je dobri mož prišel naravnost iz nebes. Tudi on se je boril za preživetje, saj so šele zastavili s svojo slaščičarsko obrtjo. Mojima staršema se je zasmilil, ker je v takem hudem mrazu in snegu hodil z nerodnim bremenom naokrog, zato sta ga povabila na kosilo. Morala je biti nedelja; spomnim se, da smo jedli govedino. Namik je bil neverjetno hvaležen; zahvaljeval se je za kosilo in odprl je škatlo, iz katere mi je podaril najrazličnejše slaščice. To so bile pisane cigare in fajfe z belimi in rdečimi progami, take, kot je »signal pasta« za čiščenje zob. Potem je bil še turški med, bonboni v obliki ribic, »štofeljci«, kakor smo jim rekli zaradi njihove oblike, kajti ti bonboni so bili podobni majhim zamaškom medene barve in s porozno sredico. Po vsej verjetnosti so bili izdelani iz karameliziranega sladkorja. Gospod Zurap mi je pokazal modele za izdelovanje bonbonov, ki so jih vstavljali v stroj, namenjen izdelavi bonbonov najrazličnejših oblik in velikosti. A za »štofeljce« nisva prišla »skupaj«, kakšne vrste bonboni naj bi bili to. Po vsej verjetnosti jih v njegovem obdobju niso več izdelovali. Tako sem se že v prvih letih svojega življenja seznanila z orientalskimi specialitetami, kamor spadajo turški med, halva, baklava in ratluk. Pekli pa so še »kremšnite« (kremne rezine) in čokoladne ter sadne tortice. Ostanki iz tortic so se znašli v napolitankah, te so imele

15 samo dva oblata, v sredini pa bogato in nadvse okusno »filo« (polnilo). Pozneje je Namik odšel na Jesenice, kjer je imel ob cesti blizu želez­ niške postaje skromno leseno lopico, komaj kaj večjo kot so bila včasih stranišča na prostem. Vsega tega nisem vedela do najinega takrat­nega srečanja. Več let me že ni videl, a ko sem šla v gruči gimnazijcev na vlak, me je poklical po imenu in mi skozi »okno« pomolil več vrst slaščic. Nisem mogla verjeti, da me še pozna. Teh dveh srečanj ne bom nikoli pozabila. Tudi takrat sem zelo »šparala« vsak dinarček in mi je pogosto krulilo v želodcu, saj smo večkrat imeli popoldne šolske obveznosti. Kasneje si je Namik postavil slaščičarnico nasproti železniš­ke postaje; v njej je imel že nekaj mizic in stolov. Kadar me je pozneje zanesla pot na Jesenice, sem se rada oglasila pri njem, če je le bilo mogoče. Ko mi tokrat Namik spet prihaja naproti z najprijaznejšimi spomini, lahko zapišem zanj tako, kot je v svoji knjigi napisal Bojan Štih za ljubljanskega peka in njegovo soprogo: »Danes nihče več ne peče tako čudežnih rogljičev, kot sta jih znala peči gospa in gospod Zalaznik. In če nimata spomenika v našem mestu, ga imata v mojem srcu.« Kot po čudežu sem v teh dneh spoznala njegovega sina, ki dela v Avstriji. Pravil je, kako je bil njegov oče natančen in galanten gospod, vedno je lepo oblečen in s kravato izdeloval slaščice in nikoli se ni »popacal« po obleki. Tudi gospod Kemal je bil zelo prijazen in dober človek; z našim očetom sta se dobro razumela in bila sta istih let. Ko sem na Bistrici čakala avtobus, me je v slabem vremenu vedno povabil v slaščičarnico, da ne bi prezebala zunaj v dežju in mrazu. Že s svojo visoko postavo, močnimi obrvmi in dostojanstvenim vedenjem je zbujal spoštovanje. Včasih sem se odzvala njegovemu povabilu. Tako kot mojemu očetu, je tudi meni postregel s kavo, vendar mi je bilo nerodno »izkoriščati« njegovo gostoljubje. Že pred mnogimi leti sva ga z očetom obiskala v delavnici ob potoku, kjer je ves premražen pripravljal slaščice. Takrat sem se zavedla, da je to pravzaprav težko delo. Že samo z ledom je bilo veliko posla; »izven zimske sezone« so ga v ledenico vozili od vsepovsod, kupovali so ga tudi v blejskih hotelih. Vsi trije bratje so imeli v Makedoniji vsak svojo družino, izmenično so hodili domov, da so tudi tam marsikaj postorili na domači kmetiji, kjer je takrat skupaj živelo veliko sorodnikov. Zgodaj jim je umrl oče in šest bratov ter dve sestri so z mamo ostali sami. Materi je zanje pomagal skrbeti najstarejši brat Mendu. K sreči zelo držijo »skupaj«, kar mi je današnji šef slaščičarne dobro ponazoril s pripovedjo o gradnji svoje hiše na Boh. Bistrici. Nobenega posojila mu ni bilo treba vzeti, saj so mu sorodniki in prijatelji nosili denar rekoč, da bo že vrnil, če bo mogel. Tudi slaščičarno so posodobili in podkletili ter v kleti uredili vse potrebno: pisarno, hladilnico, sanitarije itd. Zurapova družina živi v Bohinju, vendar sta oba sinova dokončala vse šole v Makedoniji. Mutalip in Adas sta hodila v albansko osnovno šolo, ker so v Dobrem Dolu sami Albanci, v Tetovu pa sta zaključila študij na fakulteti. Ker tam prav tako »ni služb«, sta tukaj s svojima družinama in delata v slaščičarni, ki ima na Ribčevem Lazu še eno »podružnico«. Doma se pogovarjajo po albansko. Tudi nečak Dašmir dela v slaščičarni, izučen pa je za avtoličarja. Poleti pa rad pride pomagat Dašmirjev brat Hamit; njun oče Naser, ki je prav tako delal tukaj, pa je žal že med pokojnimi. Hamit je univerzitetni profesor; študiral je v Siriji, v Prištini in v Skopju. Kot magistru evropskega prava mu obetajo veleposlaniško kariero. Zurap je hodil v osnovno in poklicno šolo v Makedoniji; je avtomehanik, v Ljubljani pa je naredil še slaščičarsko šolo. Oče Kemal je slaščičarsko šolo obiskoval v Beogradu. Nihče od njegovih petih otrok ni ostal v Albaniji, razen Naserja, ki se je vrnil domov zadnji dan pred smrtjo. Počivati je želel v domači zemlji ... Poleg Zurapa sta v Sloveniji še brat v Slovenski Bistrici in sestra slaščičarka, ki živi v Solkanu. Druga sestra pa je v Švici in dela v gradbeništvu. »Lukov« sin edinec je vrtnar in je zaposlen v Nemčiji. Namikova sinova sta v Avstriji, dve hčeri pa v Makedoniji. Razen njiju vsi drugi potomci živijo po svetu, zato so dali kmetijo v najem, a si je vsak zgradil majhno hiško v rojstni vasi, kamor se vračajo vsaj dvakrat na leto. Sorodniki poskrbijo, da so te hišice prezračene in pripravljene za njihov prihod. Ko sem mojstra Zurapa vprašala, kakšna je razlika med ljudmi v Sloveniji in Makedoniji, je dejal, da tam niso tako zaskrbljeni za preživetje kot pri nas. Tisti, ki so ostali doma, skromneje živijo, vendar se ne »sekirajo«, kaj bo, kadar jim bo zmanjkalo denarja. Če se to zgodi, sporočijo svojim po svetu in ti jim takoj pomagajo. Bolj dosledno se držijo tudi svojega »pravila«, da naj se vsak briga zase. In ker so bili vzgojeni

iz na ših kr a je v

Namik Šabani (iz arhiva družine Šabani)

Mojster Zurap z vnukinjo (na mizi ­medeninasti modeli za bonbone), foto: Marija Cvetek

v tem duhu, v Bohinju nimajo težav. Znajo spoštovati mnenje in način življenja slehernega človeka in se ne vtikajo v tuje grehe in napake. Gospod Zurap pravi, da vsako ovco obesiš za svojo nogo, kar pomeni, da bo vsak sam odgovarjal za svoje prekrške. Doda še, da naj vsakdo gleda, kako se kadi iz njegovega dimnika in ne, kako se kadi iz tujega. Po naše bi se reklo, da naj vsak pometa pred svojim pragom. In ker to resnično živijo, med ljudmi uživajo veliko spoštovanje. Marsikdo mi je rekel zanje: »To so pa eni pridni in pošteni ljudje.« Naj bo ta preprosta pohvala nam domačinom v razmislek, družini Šabani pa veliko priznanje in spoštljiv poklon vsemu dobremu in plemenitemu v njihovem sedemdesetletnem žitju in bitju med nami v Bohinju. ・

Zaključni izleti otroških skupin Kulturnega društva Bohinj Člani KD Bohinj

OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA V ITALIJI Mark Mencinger, za Kulturno društvo Bohinj

V soboto, 17. 6., smo se vsi člani ter spremljevalci ob 6:45 zbrali pred Kulturnim domom Joža Ažmana. Naša pot z avtobusom se je začela. Ustavili smo se še na Nomenju in v Žirovnici, da so se nam pridružili še nekateri spremljevalci. Peljali smo se do Kranjske Gore, kjer smo naredili zadnji postanek pred prihodom v italijansko mesto Lignano Sabbiadoro. Jure nam je opisal mesto in povedal nekaj zanimivosti o njem. Po prihodu na cilj smo peš odšli do turističnega vlakca, ki nas je popeljal po starem delu mesta. Po končanem ogledu smo se z avtobusom odpeljali do našega cilja, zabaviščnega parka Gulliverlandia. Pred parkom smo se razdelili v skupine, nato pa smo se odšli zabavat. V parku si lahko preizkusil mnogo različnih naprav, med njimi tudi 60 m visok panoramski stolp, ki se je vzpenjal po stebru, hkrati pa se je vrtel še okrog stebra, tako da si lahko videl vse.

Foto: arhiv KD Bohinj

Po določenem času, ki smo ga imeli na voljo v zabaviščnem parku, smo imeli na izbiro dve stvari: ali še ostanemo v Gulliverlandii ali pa gremo v bližnji vodni park Aquasplash. Nekateri so se odločili, da ostanejo, a skoraj vsi smo odšli v Aquasplash. Tam smo se spuščali po toboganih in bilo je zabavno. Na voljo je bilo veliko toboganov, a so bili nekateri prepovedani za otroke, mlajše od 14 let. Ko smo končali, smo

iz na ših kr a je v, ml adina , izobr a že vanje se preoblekli in odšli do avtobusa. Ko smo vsi bili na svojih mestih, smo se odpravili domov. Pot je bila zabavna in približno ob deveti uri zvečer smo prišli domov. Izlet je bil odličen in bi ga z veseljem še kdaj ponovil.

LIKOVNA USTVARJALNICA V RADOVLJICI Jure Sodja, za Kulturno društvo Bo hinj

16

Bistriški gasilci prevzeli novo ­gasilsko vozilo Katarina Košnik

Ker se je letos likovno ustvarjalo ob torkih, smo se tudi na izlet odpravili v torek. Ker gre za likovno ustvarjalnico, smo seveda povezali vse niti in se odpravili v Radovljico. Obiskali smo Šivčevo hišo, kjer so nas zelo lepo sprejeli in nas najprej podučili, kako se v muzejih in galerijah obnaša. Cilj ogleda je bila stalna razstava ilustracij iz slovenskih slikanic in pravljic. Večino so otroci kar poznali in bili veseli svojih pravljičnih junakov na slikah. Po ogledu je sledila obvezna McMalica s sladoledom in vračilo domov. Zahvaljujemo se SD Bohinj za pomoč v obliki kombija, ki nas je popeljal v Radovljico. Otroci so se veselo poslovili od šolskega leta, z ustvarjalnico pa nadaljujemo v drugi polovici septembra. Foto: arhiv PGD Bohinjska Bistrica

Foto: arhiv KD Bohinj

PASTIRČKI IN TA VEL’KI PASTIRČKI NA BLEDU Jure Sodja, za Kulturno društvo Bohinj

Bled? Kaj pa ti je, to je preblizu, tam so že vsi bili ... Podobne zadeve smo poslušali ob prvih komentarjih. Ko pa smo se starši in člani med seboj pogovarjali, smo doumeli, da ga razen tistih, ki so bili pri folklori ali pa so se poročili na Bledu, sploh ne poznamo toliko ... Zato smo letos naši dve skupini peljali na Bled. Izkoristili smo prekrasen dan in različne oblike prevoza. Iz Bohinja in nazaj domov je bil naš prevoz – vlak. Manj kot pol ure do cilja, lepa lokacija na Bledu, poleg tega pa še dobra cena. Na Bledu smo presedlali na turistični vlakec, ki je bil za marsikoga prva izkušnja s takim prevozim, ki nudi veliko užitkov z razgledi in vetričem, ki pihlja naokoli ... Sledila je pletna, kar je bila zopet nova izkušnja za naše najmlajše, ki so maksimalno uživali. Za prevoz smo izredno hvaležni blejskim pletnarjem. Na otoku pa smo vsi skupaj toliko zvonili, da bo želja do Miklavža dovolj. Nato smo se sprehodili do Hostla Bledec, kjer ima naš član Klemen Črnko ponudbo restavracije in pričakal nas je z ilustracijo na tabli ter odličnim kosilom. Po kosilu smo se odpravili na grad, kjer so ravno ta dan potekale viteške igre. To je bilo posebno doživetje, saj so otroci plesali viteške plese, se slikali z vitezi in princesami, si ogledovali viteške tabore, poslušali srednjeveško glasbo, streljali z lokom in še marsikaj. Za prost vstop se zahvaljujemo gospodoma Završniku in Mežanu, ki sta nam to omogočila.

Prostovoljno Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica je v soboto, 17. junija slovesno prevzelo novo gasilsko vozilo GVC 16/25 in tudi hitro tehnično reševalno vozilo, ki je v Bohinj prišel že v lanskem letu in 4. garažo gasilskega doma, ki so jo pred kratkim zgradili. Novo vozilo je zamenjalo dosedanje vozilo letnik 1978. Nova GVC 16/25 je bila kupljena kot drugo vozilo v okviru načrta zamenjav dotrajanih gasilskih vozil v občini Bohinj, prvega so pred mesecem prejeli v Prostovoljnem gasilskem društvu Koprivnik. Sredstva za novo vozilo je v proračunu zagotovila Občina Bohinj, oprema za vozilo pa se bo deloma premestila iz dosedanjega vozila del nove opreme pa je PGD Bohinjska Bistrica kupilo z lastnimi sredstvi. Sobotni slovesni prevzem z blagoslovom so bistriški gasilci pospremili tudi z veselico. ・

Ob zaključku šolskega leta 2016/17 Mojca Rozman, ravnateljica

Vsako šolsko leto mine, kot bi mignil. Tudi letos je bilo »kratko« – predvsem zaradi obilice dogajanja čez vse leto. Letošnje leto je na matični in podružnični šoli zaključilo 418 učencev. Od tega je osnovnošolsko izobraževanje končalo 41 učencev. Šolsko leto devetošolcev se je končalo teden dni pred ostalimi osnovnošolci. Valeta je slovesen dogodek, ki predstavlja pomemben mejnik v življenju. Učenci so od prvega dne vstopa v šolo pa do danes dosegli ogromno. Že osnovne veščine branja, pisanja, računanja so v primerjavi z mnogimi otroki sveta privilegij. Med bodočimi dijaki je mnogo talentov na glasbenem, športnem, jezikoslovnem, kulturnem, naravoslovnem, likovnem ... področju. Luka Kalita, Neža Sušel, Urška Napotnik, Liza Marcela Kunstelj, Nuša Pekovec, Aljaž Rožič, Urban Stare, Natalija Debelak, Aljaž Cvetek, Melisa Oblak, Lenart Medja in Nik Rebolj so tisti učenci, ki so bili vseh devet let šolanja zelo uspešni. Z besedami in knjigo za dobro popotnico v življenje pa sta naštete učence nagovorila tudi gospod župan Franc Kramar in gospa Iva Lapajne, ki sta jih v imenu Občine Bohinj gostila

Foto: arhiv KD Bohinj

Verjamem, da so otroci uživali in to je ključno ob takih izletih. Srčno upam, da se bomo še velikokrat odpravili na podobne izlete, pa tudi če bodo povsem blizu, povsod je še veliko neodkritega ... ・

Kosilo najuspešnejših devetošolcev z županom, foto: arhiv OŠ

ml adina , izobr a že vanje

17 na skupnem kosilu. Župan jim je čestital in zaželel srečo in uspeh pri nadaljnjem šolanju. Letni delovni načrt, ki je temeljni dokument šole, usmerja naše delo skozi vse leto. Glavni in najpomembnejši nalogi šole sta izobraževanje in vzgoja, ki se izvajata skozi obvezen program in vrsto drugih dejavnosti, ki potekajo poleg pouka in so večinoma za učence prostovoljne. Novost v rednem programu je obvezen pouk prvega tujega jezika že od 2. razreda dalje, v 1., 4., 5., 6. in 7. razredu pa neobvezni izbirni predmeti s področja jezikov (nemščina), umetnosti, tehnike, računalništva in športa. V letošnjem letu so učenci lahko obiskovali zelo različno paleto interesnih dejavnosti. Od 1. do 9. razreda se je izvajalo okrog 30 različnih krožkov: branje, planinstvo, šport, ples, pevski zbori, kulinarika, likovno ustvarjanje, računalništvo, čebelarstvo, podjetništvo, podmladek RK, arheološki krožek, ročna dela, hortikultura, tipkanje ... Kar nekaj od teh dejavnosti so vodili tudi zunanji mentorji. Izvedene so bile štiri šole v naravi, smučarska za drugošolce na Rud­ nem polju, naravoslovna za četrtošolce v CŠOD Črmošnjice, plavalno-naravoslovna v Fiesi za šestošolce in gorska na Komni za devetošolce. Učencem vsako leto ponudimo tudi plavalne in smučarske tečaje, ki jih izvajamo po pouku. Vsako leto pripravimo vrsto prireditev. Letos smo jih pripravili osemnajst. Z njimi smo obeležili pomembne državne in občinske praz­ nike, popestrili življenje v domu starostnikov v Srednji vasi in obeležili šolske dogodke. Vključevanje v različne projekte je stalnica v našem zavodu. Izbiramo področja, ki nam nudijo možnost različnega povezovanja, pa naj bo to na lokalni ali mednarodni ravni. Festival alpskega cvetja, Radi beremo, Turizmu pomaga lastna glava, Evropska vas, Zeliščni vrt, Shema šolskega sadja in zelenjave, Rad imam Bohinj ... so projekti, ki dajejo možnosti za razvijanje kreativnosti, sodelovanja, ozaveščanja o pomenu kulturne in naravne dediščine, spoznavanje različnosti, pestrosti in iskanje možnosti za lasten razvoj, za razvijanje močnih področij … Že vrsto let se uspešno prijavljamo na mednarodne projekte. V letošnjem letu smo pričeli s projektom Erasmus+ Premagujmo ovire – brez predsodkov. Prvo enotedensko srečanje štirih šol iz držav Romunije, Turčije, Italije in Slovenije smo gostili na naši šoli. Nekaj naših učencev pa se je že udeležilo drugega srečanja v Romuniji. Vsestransko kulturno udejstvovanje šole, vzgajanje in prizadevanje za zdrav način življenja ter medgeneracijsko sodelovanje so nam prinesli nazive s treh področij. Imamo naziv Kulturna šola, Zdrava šola in šola Simbioza. Na pridobljene nazive smo ponosni, hkrati pa se dobro zavedamo, da s tem ni konec izzivov, pač pa se moramo truditi za nadaljevanje in nadgrajevanje doseženega. Veliko delamo tudi na strokovnem področju. Naši delavci se stalno izobražujejo na različnih področjih. Letos smo s strokovnimi nalogami posvečali posebno pozornost opismenjevanju v 1. razredu in pridobivanju predopismenjevalnih veščin že v vrtcu z namenom izboljšati bralno pismenost. Raziskujemo možnosti in postavljamo strategije za izboljšanje stanja na področju domačih nalog, ki so ključni element za pridobivanje delovnih navad. Imamo zelo dobre pogoje za delo. V zadnjem letu smo naredili še več na urejanju inovativnih učnih okolij. Velika pridobitev je senzorna soba, ki so jo uredili naši strokovni in tehnični delavci. V pomladnem času smo nadaljevali z urejanjem zeliščnega vrta. Na devetih visokih gredah učenci gojijo zelišča, ki jih bodo uporabili v različne namene, od kuhanja v šolski kuhinji do izdelkov za prodajo na šolskem pomladnem

Šolski zeliščni vrt, foto: arhiv OŠ

sejmu. Vsa okolica šole ponuja veliko možnosti za učenje na prostem, kar naši učitelji s pridom izkoriščajo. Dobro delo vseh, delavcev šole, učencev in staršev, občine, vseh, ki na kakršenkoli način sodelujejo z nami, se kaže na ugledu šole. Naša šola ima ugled in priznanje, da delamo dobro, da so učenci ustvarjalni, kulturni, dosegajo visoka priznanja in se udejstvujejo na različnih področjih. Na mnogih dejavnostih izven šole, kraja so naši učenci dokazali, da so odlični ambasadorji naše šole in tudi Bohinja. ・

Dosežki učencev OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v letošnjem letu mentorji tekmovanj in Anita Zupanc

Kot vsako leto so učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica tudi letos poželi veliko uspehov na tekmovanjih iz znanja, športnih tekmovanjih, natečajih in projektih. CANKARJEVO TEKMOVANJE (SLOVENŠČINA) Letos so tekmovalci od 2. do 9. razreda pri Cankarjevem tekmovanju potovali v svet dramatike. Skupaj z mentoricami so se pogovarjali o knjigah O kuri, ki je izmaknila pesem (2. in 3. razred), Nebesno gleda­ lišče (4. in 5. razred), Narobe stvari v mestu Petpedi (6. in 7. razred) in Moj ata, socialistični kulak (8. in 9. razred) ter svoje razumevanje, doživljanje in vrednotenje prebranih knjig pokazali pri pisanju pisnega sestavka na šolskem tekmovanju. Vseh 48 tekmovalcev 2. in 3. razreda je prejelo priznanje za sodelovanje, od 64 tekmovalcev od 4. do 9. razreda pa jih je kar 27 prejelo bronasto priznanje. Najbolje uvrščene tekmovalke Lena Repinc, Špela Pekovec, Varvara Titova, Natalija Debelak, Melisa Oblak in Nuša Pekovec so se pod mentorstvom učiteljice Anite Zupanc uvrstile na regijsko tekmovanje v Kranjsko Goro, kjer so Lena, Špela in Varvara prejele srebrno tekmovanje. TEKMOVANJA IZ TUJIH JEZIKOV Za učence osmih razredov je oktobra pod mentorstvom učiteljice Nataše Stare potekalo šolsko tekmovanje iz angleščine, ki je bilo vezano na temo Holidays – Hidden Pearls of Slovenia (Počitnice – Skriti biseri Slovenije). Tekmovanja so se udeležili Tinkara Bajrič, Nejc Horvat, Manca Mikelj, Anja Repinc, Lena Repinc, Varvara Titova iz 8. a ter Špela Pekovec iz 8. b. Nejc, Anja in Lena so dosegli bronasto priznanje, Lena pa se je uvrstila tudi na državno tekmovanje. Novembra pa je bilo pod mentorstvom učiteljice Ane M. Sodja uspešno izvedeno tudi šolsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika za devetošolce. Tekmovali so Melisa Oblak, Nik Rebolj, Aljaž Rožič in Urška Napotnik iz 9. a ter Luka Kalita, Marcel Komar, Lenart Medja, Mia Sabalič, Jošt Strgar ter Neža Sušel iz 9. b. Aljaž, Melisa, Luka in Neža so prejeli bronasto priznanje, Aljaž pa se je uvrstil tudi na regijsko tekmovanje. VEGOVA PRIZNANJA (MATEMATIKA) 16. 3. je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike – Evropski matematični kenguru. Tekmovali so učenci od prvega do devetega razreda. Matematične orehe so trli kar 203 učenci. V vsakem razredu je tretjina najbolje uvrščenih dosegla bronasto priznanje. Na državnem tekmovanju v Radovljici so lahko tekmovali prvo­ uvrščeni iz šolskega tekmovanja, če so dosegli vsaj 80 % vseh možnih točk. Glede na rezultate pa so se na tekmovanje pod mentorstvom učiteljic Marinke Soklič, Marije Cerkovnik, Monike Zupanc, Marjete Dobravec uspeli uvrstiti še trije osmošolci in šestošolka. Srebrna Vegova priznanja so osvojili Iva Krkoč (5. b), Iza Medja (6. a), Mojca Kusterle (8. b), Nejc Horvat, Lena Repinc in Varvara Titova (8. a), Aljaž Cvetek (9. b). ZLATO Vegovo priznanje pa sta osvojila Benjamin Gašperin (6. b) in Benjamin Komar (7. a). STEFANOVA PRIZNANJA (FIZIKA) Na šolskem tekmovanju je pod mentorstvom učiteljice Marije Cer­ kovnik in Marjete Dobravec tekmovalo 13 učencev iz 8. razreda in 8 učencev iz 9. razreda. Bronasto Stefanovo priznanje so dosegli Nejc Horvat, Varvara Titova, Lena Repinc, Manca Mikelj. Karla Stare iz 8. a, Natalija Debelak, Urška Napotnik in Nuša Pekovec iz 9. a ter Aljaž cvetek in Liza Marcela Kunstelj iz 9. b.

ml adina , izobr a že vanje Področnega tekmovanja so se udeležili Nejc Horvat, Varvara Titova, Lena Repinc, Aljaž Cvetek in Natalija Debelak, Nejc, Aljaž in Natalija pa so dosegli srebrno Stefanovo priznanje. Aljaž Cvetek je bil na področnem tekmovanju tretji in se je uvrstil še na državno tekmovanje, kjer je dosegel ZLATO Stefanovo priznanje v znanju fizike.

PREGLOVA PRIZNANJA (KEMIJA) Letošnjega tekmovanja v znanju kemije se je udeležilo 21 učencev. Na tekmovanje so se pripravljali učenci pri kemijskem krožku z učite­ ljico Urško Beznik. Bronasto priznanje je prejelo 10 učencev. V devetem razredu so to Aljaž Rožič, Liza Marcela Kunstelj, Aljaž Cvetek, Urban Stare, Natalija Debelak in Luka Kalita. V osmem razredu pa Nejc Horvat, Lena Repinc, Varvara Titova in Špela Pekovec. Državnega tekmovanja se je udeležilo kar 8 učencev. Iz 9. razreda Aljaž Rožič, Liza Marcela Kunstelj, Aljaž Cvetek, Urban Stare, Luka Kalita in Natalija Debelak, iz 8. razreda pa Nejc Horvat in Lena Repinc. Aljaž, Lena in Nejc so prejeli srebrno Preglovo priznanje. PROTEUSOVA PRIZNANJA (BIOLOGIJA) Učenci 8. in 9. razreda so pod mentorstvom učiteljice Nežke Košnik tekmovali v znanju biologije v poznavanju invazivnih tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst. Bronasta Proteusova priznanja na šolskem tekmovanju so dosegli: Tinkara Bajrič, Nejc Horvat, Lena Repinc in Varvara Titova iz 8. razreda in Nuša Pekovec, Melisa Oblak, Mia Sabalič, Luka Kalita in Vid Stanovnik iz 9. razreda. Na državno tekmovanje so se uvrstili Varvara Titova, Tinkara Bajrič, Nejc Horvat in Nuša Pekovec. Varvara in Nejc sta dosegla srebrno Proteusovo priznanje.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA ZGODOVINE V letošnjem šolskem letu je potekalo tekmovanje iz znanja zgodovine na temo 100 let 1. svetovne vojne in soškega bojišča – Slovenci in 1. svetovna vojna. Pod mentorstvom učiteljice Lucije Markelj Jensko se je tekmovanja udeležilo 21 učencev iz osmih in devetih razredov. Potekalo je na treh stopnjah, in sicer na šolski, področni in državni. Za vsako stopnjo je bilo treba predelati predpisano literaturo, ki je zajemala strokovne članke in knjige ter kataloge. Osem učencev je prejelo bronasta priznanja. To so Aljaž Rožič, Varvara Titova, Aljaž Cvetek, Luka Kalita, Iza Jensko, Nejc Horvat, Lena Repinc in Urban Stare. Aljaž Rožič, Aljaž Cvetek, Luka Kalita, Varvara Titova in Iza Jensko so se uvrstili na področno tekmovanje, kjer je Aljaž Cvetek dosegel srebrno priznanje, Aljaž Rožič in Varvara Titova pa sta se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je Varvara prejela srebrno, Aljaž pa ZLATO priznanje.

TEKMOVANJE IZ ZNANJA GEOGRAFIJE Na šolskem tekmovanju so tekmovali učenci zadnje triade in osvojili sedem bronastih priznanj: Varvara Titova, Natalija Debelak, Vid Stanov­nik, Nejc Horvat, Urška Napotnik, Lenart Medja in Lena Repinc. Naprej so se lahko uvrstili le trije učenci. Našo šolo so zastopale učenke: Varvara Titova, Natalija Debelak in Urška Napotnik. Vse tri so se dobro izkazale, Natalija in Varvara pa sta osvojili tudi srebrno prizna­ nje iz znanja geografije. PILOVA VESELA ŠOLA Mentorici tekmovanja sta učiteljici Martina Medja (4. in 5. razred) in Nataša Stare (6. do 9. razred). Tekmovanje Vesela šola je dvosto­ penjsko – šolsko in državno. Na šolskem tekmovanju je tekmovalo 20 učencev iz 4. in 5. razreda ter 11 učencev od 6. do 9. razreda. Najuspešnejši učenci so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo 12. aprila v Žirovnici. Vesela šola želi mlade spodbuditi k ustvarjalnemu in celovitemu pridobivanju znanja, ki ga ponuja na zabaven in hudomušen način. Učenci naše šole so na državnem tekmovanju dosegli odlične rezultate. Iz 4. a je srebrno priznanje dosegel Matija Repinc, iz 4. b Neža Zupan in Katja Cvetek, iz 5. b Iva Krkoč in iz 6. a Iza Medja. TEKMOVANJE IZ SLADKORNE BOLEZNI V oktobru je potekalo tekmovanje v poznavanju sladkorne bolezni. Nanj se je pod mentorstvom Urške Beznik pridno in vestno pripravljalo 23 učencev 8. in 9. razreda. Bronasto priznanje so prejeli: Lena Repinc, Nejc Horvat, Varja Titova, Špela Pekovec, Iza Jensko, Jerneja Sodja, Kaja Marič iz 8. razreda in Liza Marcela Kunstelj, Urban Stare, Aljaž Cvetek, Vid Stanovnik, Neža Sušel, Lenart Medja iz 9. razreda. Državnega tekmovanja se vedno lahko udeležijo le najboljši trije učenci na šoli. To so bili Lena Repinc, Liza Marcela Kunstelj in Urban Stare. Lena Repinc in Liza Marcela Kunstelj sta prejeli srebrno priznanje.

18 ŠPORTNA TEKMOVANJA O uspehih naših učencev na športnih tekmovanjih smo že poročali. V zimskem in pomladanskem času je potekalo še nekaj tekmovanj. 12 učencev iz prve triade se je udeležilo regijskega tekmovanja v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Prvo mesto je dosegel Miha Mencinger, drugo mesto pa Neža Habjan in Vasja Zupanc. Na državnem tekmovanju na Rogli so se uvrstili še bolje: Neža Habjan in Miha Mencinger sta postala državna prvaka, Matjaž Logar je dosegel 2. mesto, France Dan Kranjc 3. mesto, Tevž Sodja in Vasja Zupanc pa 4. mesto. V mesecu marcu se je osem učencev iz naše šole udeležilo državnega tekmovanja v smučarskih tekih, med kategoriziranimi tekmovalci je Kaja Marič dosegla 1. mesto, Kaja Zorč pa 3. mesto, med nekategoriziranimi tekmovalkami pa je Urška Mustar dosegla 2. mesto. V Radovljici je potekalo medobčinsko tekmovanje v krosu, kjer so našo šolo zastopali učenci Vid Stanovnik, Jošt Stanovnik in Vid Cerkovnik. Na medobčinskem tekmovanju v atletiki se je pomerilo 32 učencev naše šole. V posameznih disciplinah je 1. mesto dosegla Tajda Bremec (tek 300 m), 2. mesto Boštjan Korošec (300 m), 3. mesto pa Mitja Arh (tek 60 m), Dora Sabalič (tek 60 m) in Kaja Zorč (tek 1000 m). V Brestanici je potekalo državno tekmovanje v velikih kanujih. Med registriranimi tekmovalci smo imeli mlado ekipo, ki je nabirala izkušnje za prihodnje leto. Veslali so dobro, uvrstili so se na 6. in 15. mesto. Tudi v tem šolskem letu so vsi učenci prve in druge triade uspešno opravljali športne naloge za osvojitev kolajne Zlati sonček in Krpan. Na OŠ Litija je potekalo regijsko tekmovanje Mladina in gore. Za tekmovanje morajo planinci predelati knjigo Planinska šola, kjer so predstavljene določene teme, povezane z gorništvom (zgodovina planinstva, prva pomoč v gorah, orientacija, biotska raznolikost v gorah ...) Poleg učenja smo v pripravo vključili tudi izlet k Valvasorjevi koči pod Stolom in na Ajdno, o prvi pomoči pa nas je poučila Katarina Čufer. Regijskega tekmovanja se je udeležilo 28 ekip (v vsaki ekipi so štirje tekmovalci), naše ekipe so zasedle 9., 11. in 12. mesto. TEHNIČNA ZNANJA Naši učenci so se novembra udeležili tekmovanja v spuščanju elastoplovov, ki je potekalo na OŠ Franceta Prešerna v Kranju. Elastoplove oziroma plovila s pogonom na elastiko so učenci šestih razredov skonstruirali pri pouku tehnike in tehnologije. Hišnika sta nam postavila bazen, kjer smo ladjice lahko preizkušali in jih izpopolnjevali. Na tekmovanje so se uvrstili elastoplovi, ki so jih izdelali Jan Štros in David Zorec, Matija Jeršič in Urban Markelj, Leon Drobnič in Gal Korošec, Tajda Bremec in Ajda Dijak, Jan Cvetek, Žiga Mikelj, Matevž Korošec in Jakob Pintar. Aprila se je 5 učencev naše šole udeležilo tekmovanja samogradnih mobilnih robotov iz sestavljanke SLEDIbot. Učenci so sestavili robote in jih umerili tako, da so sledili črni črti. Tekmovali so Urban Rozman, Marko Kalita, Benjamin Gašperin, Maks in Jaka Proje. Maks in Jaka sta imela robota, ki jima je najhitreje prišel na cilj in tako sta se uvrstila na državno tekmovanje. Aprila smo se udeležili področnega tekmovanja v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav, ki je potekalo v Kranju. Učenci so izdelovali izdelke iz različnih materialov. Pokazati so morali precej znanja obdelave gradiv. Iz papirja sta Iza Medja in Klemen Cvetek izdelala košarico za pisanice, iz umetnih mas sta morala Urh Cerkovnik in Jakob Pintar narediti stojalo za pirhe, les sta obdelovala Miha Gumzej in Gašper Cerkovnik in izdelala zajca za sezuvanje čevljev, kovinski obešalnik za ključe pa sta naredila Varja Titova in Vid Medja Peskar. V konstruktorstvu sta tekmovala Marko Kalita in Tinkara Komar in sestavila skladiščno dvigalo. Vsi tekmovalci so se zelo potrudili. Urh in Jakob pa sta za svoj izdelek prejela bronasto priznanje.

OSTALA TEKMOVANJA Na regijskem tekmovanju za zlato kuhalnico so pod mentorstvom Nikice Zorč v Radovljici tekmovale učenke Tinkara Bajrič, Tija Klemenčič in Karla Stare iz osmega razreda. Dosegle so srebrno priznanje. Z raziskovalno nalogo »S polja v omaro nekoč in danes – veliko truda za prazen nič?« so učenci Vid Medja Peskar, Natalija Debelak in Urška Napotnik sodelovali na 26. srečanju mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol Gorenjske. Projektna naloga pod mentorstvom Karmen Zupan, Anite Zupanc in Urške Beznik je osvojila 1. mesto na interdisciplinarnem področju in prejela bronasto priznanje.

19

ml adina , izobr a že vanje

Na 31. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, katerega tema je bila Potujem, torej sem, so naši učenci na turistični tržnici v Kranju predstavili nalogo in stojnico z načrtom za izvedbo turističnega programa z naslovom Gor na poti nismo napoti. Naši učenci so dosegli ZLATO priznanje in priznanje za najlepšo stojnico, zato so se aprila predstavili tudi na festivalu v Mariboru, kjer so bili izbrani še za najboljše ani­ matorje na tržnici. Pri projektu so sodelovali naslednji učenci: Liza Marcela Kunstelj, Aljaž Rožič, Urban Stare, Neža Sušel, Branko Vranješ, Bernard Zupanc, Jošt Strgar, Arta Durmishi, Melisa Oblak, Manja Zupanc, Urška Napotnik, Nuša Pekovec, Varja Titova, Tinkara Bajrič, Tina Bučar, Nik Prešeren, Maja Rozman, Gašper Cerkovnik, Miha Gumzej, Larisa Bučar, Taisa Nenarokov in Jakob Pintar. Mentorice so bile Urška Repinc, Marija Helena Logar, Monika Zupanc in Urška Beznik.

NATEČAJI Maja je v prostorih TNP Bled potekalo slavnostno odprtje razstave in podelitev pohval najboljšim, ki so sodelovali na 24. natečaju Zavoda za gozdove. Nagrado so prejeli učenci 5. razreda Aljaž Repinc, Gašper Repinc, Klara Arh, Ajda Sodja, Nino Rozman in Jaka Proje. Slika učenke Ajde Sodja je bila natisnjena na diplomah, ki so jih prejeli nagrajenci. Učencem in njihovim mentoricam Marinki Soklič in Mojci Medja iskreno čestitamo. Letos je potekal že peti literarni natečaj za najboljše ljubezensko pismo med mladimi v Republiki Sloveniji. Organiziralo ga je Kulturno društvo Josipine Turnograjske Preddvor. Za tokratno temo natečaja so organizatorji izbrali ljubezen do domovine. Na natečaju je sodelovalo okrog 400 mladih iz vse Slovenije, med njimi tudi bohinjski devetošolci. S svojim izvirnim ljubezenskim pismom domovini se je Liza Marcela Kunstelj iz 9. b razreda uvrstila na odlično četrto mesto med vsemi udeleženci. Vsem učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo! ・

Mednarodno srečanje učencev v Romuniji

Marija H. Logar, Urška Repinc, Jožica Kašca, OŠ dr. Janeza Mencingerja Boh. Bistrica Osnovna šola v mestu Macin na jugovzhodu Romunije je od 22. do 26. maja letos gostila drugo mednarodno srečanje (mobilnost) v sklopu dvoletnega projekta Erasmus+ Break Barriers – No Prejudi­ces (Premagujmo ovire brez predsodkov). Bohinjsko osnovno šolo, ki sodeluje v projektu s partnerskimi šolami iz Italije, Turčije in Romunije, so zastopali štirje učenci. Prek izobraževalno-poustvarjalnih dejavnosti so spoznavali partnerske dežele, predstavili so svoja razmišljanja o težavah in predsodkih, s katerimi se srečujejo kot najstniki, pripravljali so tudi gradivo za tiskani koledar, ki bo drugo leto izšel kot eden od rezultatov projekta. Na njem so posebej označili praznike in dneve, povezane s temo premagovanja predsodkov v sodelujočih državah. Raznolika doživetja in spoznanja si bodo sodelujoči bohinjski učenci za vedno vtisnili v spomin, kar lahko razberemo iz njihovih zapisov. Arta Durmishi, 9. r.: Preden smo se odpravili v Romunijo, smo imeli kar nekaj predsodkov, kako bo tam. Na koncu je bilo vse drugače, kot smo najprej mislili. Družine, pri katerih smo bivali, so bile zelo prijazne in prijetne. Imeli smo zelo lepo vreme, zato smo uživali. Vsak dan smo imeli zanimiv program. Veliko smo se naučili, še posebej, da se moramo sprejeti take, kot smo, in se imeti radi. Ne smemo gledati, kakšne vere ali barve smo, vedno moramo dati vsakomur priložnost. Malce napeto, a zanimivo je bilo prvi dan, ko smo nastopali na kulturnem večeru. Že prej smo morali pripraviti narodni pesmici, ki smo ju na prireditvi zapeli in zaplesali. Drugi dan si bom zapomnila po ogledu delte Donave in akvarija. Tretji dan se mi je zdel najtežji, saj smo nastopali z dramatizacijo na temo sprejemanja drugačnosti. Bilo me je zelo strah, a se je vse splačalo, saj smo dobro opravili. Četrti dan mi bo ostal najbolj v spominu zaradi ogleda gradu Drakule (Bran) in Hiše strahov. Peti dan smo se morali posloviti drug od drugega. Bilo nam je zelo težko. Preživeli smo nadvse lep in zanimiv teden ter ob tem premagali številne predsodke. Urška Napotnik, 9. r.: Ker sem se prvič udeležila programa Erasmus+, najprej nisem povsem vedela, kaj je namen tega programa niti

Bohinjski osnovnošolci v romunski pravoslavni cerkvi, foto: arhiv OŠ

kaj pomeni letošnja tema (Break Barriers – No Prejudices). Pot nas je popeljala v Romunijo. Verjetno imamo vsi vsaj malo predsodkov o manj znanih državah in tudi mi smo jih imeli – mogoče zaradi govoric drugih ljudi, lastne domišljije ... Ko pa smo prišli tja, smo na vse to pozabili. Romuni, ki so nas gostili, so bili zelo prijazni, pokrajina je bila prečudovita in tudi njihova kultura je zelo raznolika, pisana. Sklenili smo prijateljstva z učenci drugih držav. Prav zanimivo se mi zdi, kako se v enem tednu navežeš na popolnega neznanca in z njim morda ostaneš prijatelj za vedno. Med moje najlepše utrinke in spomine tedna spadajo obisk gradu Drakule in Hiše strahov, pogled na Črno morje, obisk vodnega muzeja ter nakup po stojnicah. Upam, da bodo tudi drugi učenci dobili možnost izmenjave in potovanja v druge države ter s tem izgubili različne predsodke. Mislim, da bi bil svet brez predsodkov veliko boljši in lažji za vse nas. Rada bi se še zahvalila družini, ki me je gostila, saj so me vzeli, kot bi bila njihova, in tudi učiteljicam, ki so veliko stvari organizirale in z nami potovale. Maks Proje, 7. r.: Najbolj všeč mi je bilo bivanje pri romunski družini in pridobivanje novih prijateljev. Bivanje pri drugi družini je bilo zelo zanimivo, saj so me zelo lepo sprejeli. Predsodke do jezika smo premagovali z učenjem drugega jezika (italijanščine, romunščine in turščine). Najljubše doživetje je bilo zame ogled gradu Drakule in akvarija. Zanimivo pa se mi je zdelo tudi to, da je ob vhodu v šolo v Macinu cela stena poslikana s fresko sv. Jurija, ki je zavetnik njihove šole (oni ga imenujejo Gheorghe). Melisa Oblak, 9. r.: Meni je mednarodni program Erasmus+ prinesel veliko novih izkušenj, doživetij in znanja. Dobila sem tudi nov pogled na svet in se naučila premagovati predsodke do vere, kulture, drugačnega razmišljanja ... Všeč mi je bilo, ker smo v Romuniji delali tako stvari, povezane s temo projekta, kot tudi spoznavali samo državo. Spoznala sem veliko novih prijateljev. Predvsem mi je zelo všeč, da so drugačni od mene, kar ima veliko ljudi žal za predsodek. Meni pa se zdi, da imaš tako veliko več tem za pogovor in s tem širiš svoja obzorja. Navdušena sem bila tudi nad gostoljubnostjo družine, ki je bila tako prijazna, da me je sprejela in mi dala vpogled v življenje drugih. Pogrešala bom ljudi, ki sem jih zaradi tega projekta spoznala, hkrati pa sem vesela, da sem bila lahko del tega doživetja, saj je bila to še ena prijetna izkušnja v mojem življenju. ・

Otroški parlament na bohinjski šoli

Martina Mašić Sabalić, mentorica šolskega parlamenta Na osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica so bili predstavniki oddelčnih skupnosti to šolsko leto še posebej prizadevni. Poleg vseh šolskih in obšolskih aktivnostih so se zavzeli za svojo prihodnost. Razmišljali in ustvarjali so pod geslom Otroci in načrtovanje prihodnosti, letošnje teme otroškega parlamenta. V okviru teme parlamenta je občina Bohinj letošnji februar učencem razredne stopnje matične osnovne šole in predstavniki oddelčnih skupnosti podružnične šole omogočila ogled predstave Pojdi z menoj na časovni stroj v izvedbi Ekološkega- kulturnega društva Za boljši svet

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

20 sodelovali s šolskim parlamentom in vsem tistim, ki ste sodelovali pri izvedbi seje, pri izvajanju delavnic in z razumevanjem sprejeli spremembe urnikov ter kakorkoli pripomogli s svojim znanjem, pripravo, časom in nagradami. Najlepša hvala, da ste z nami! Obljubimo, da se jeseni zopet vrnemo z novimi idejami in svežim zagonom. ・

OŠ dr. Janeza Mencingerja ­Bohinjska Bistrica prejela naziv Simbioza šola Marija Kikelj, koordinatorka Simbioza šole Foto : Martina M. Sabalić

iz Maribora. Predstava je na konkreten in zanimiv način prikazala možno prihodnost. Otroci so spoznali, da je njihova naloga, da prihodnost oblikujejo sami. Kako? Igralci o tem pravijo: »Predstava in delavnica na preprost, a učinkovit način vzbujajo v otrocih in mladostnikih zanimanje za lepote življenja in narave ter v njihovih srcih razvijajo človeške vrednote. Naša delovna področja tematsko zaobjemajo izobraževanje mladih na temo vrednot, človekovih pravic, etike, ekologije, zdravja in preventive, medkulturnega dialoga, nenasilja ter kulture.« Več o temi so spoznali še predstavniki oddelčnih skupnosti na delavnicah za predmetno in razredno stopnjo. Učenci 9. razredov pa so se na delavnici Jaz in ti o ljubezni »veselili spoznavanja drugega ter odkrivali, kako doživeti svoje telo in naravne potrebe na zdrav, ljubeč in prijazen način«. Predstavnike otroškega parlamenta so v tem šolskem letu kar dvakrat gostili tudi v sejni sobi občine Bohinj. Učenci so županu predlagali izboljšave v svojem okolju. Na podlagi predlogov so se učenci v mesecu maju prelevili v prave svetnike in opremljeni z gradivom za sejo prišli na posvet k županu. Skupaj z njim so odločali o Nordijskem centru Polje, Bohinjski kolesarski stezi in knjižnici na prostem oz. knjigobežnicah. Čeprav je bila razprava sprva nesigurna, so se otroci pri zadnjih dveh točkah zelo razgovorili in dosegli kar nekaj konstruktivnih zaključkov. Uspešno so podali predloge in pobude za center, stezo in knjižnice na prostem, hkrati pa so opozorili na določene pomanjkljivosti v kraju. Skupaj z županom so pri bližnjem slaščičarju obisk zaključili z neformalnim srečanjem, kjer so preverili, kako je z raznovrstnimi okusi sladoleda, ki si jih otroci tako želijo. Občina Bohinj je na pobudo šolskega parlamenta pomagala tudi pri izvedbi delavnic nogometa, kajak kanuja in frizerstva za učenke in učence 9. razredov. Glede na prijave devetošolcev, sta se izvajali delavnici kajak kanu in frizerstvo pod vodstvom kluba Kajak kanu Bohinj ter frizerke Maje Ločniškar iz Frizerskega studia ML line. Izkazalo se je, da devetošolci radi igrajo nogomet že v klubu NK Bohinj, zato niso potrebovali dodatnega treninga. Veseli nas, da so si devetošolci z druženjem popestrili prosti čas pred zaključkom osnovne šole. Za piko na i pa sta se v ponedeljek. 27. 5. 2017, Tija Klemenčič iz 8.b in Urh Cerkovnik iz 7.a, predstavnika otroškega parlamenta, udeležila 27. nacionalnega otroškega parlamenta v Ljubljani. Skupaj s Saro in Mihom z Jesenic so predstavljali našo šolo in našo regijo. Urh je sodeloval v debati, Tija pa se je prelevila v novinarko. Srečanje se je pričelo tako, da so otroci potrdili dnevni red, izvolili novega predsednika 27. otroškega parlamenta in pričeli z razpravo. Debatirali so o temi Otroci in načrtovanje prihodnosti. Pri tem so se dotikali okolja, vrednot, diskriminacije in še marsikaj. Na visoke goste so naslovili konkretna vprašanja, a z njihovimi odgovori niso bili vedno zadovoljni. Izkazalo se je, da v šolstvu in šolskemu sistemu vidijo veliko pomanjkljivosti, zato ni čudno, da so to temo izbrali za 28. otroški parlament. O delu otroških delegatov in novinarjev ste lahko spremljali pri dnevnih novicah, na programu SLO1 v oddaji Infodrom in na televiziji TV3. V političnem duhu otroških parlamentarcev, ne moremo mimo sodelovanja s krajevnimi ustanovami. Županu Francu Kramarju in Aniti Zorč ter Ivi Lapajne, predstavnicama občine Bohinj, se iskreno zahvaljujemo za gostoljubje, ki smo ga bili deležni v občinskih prostorih, za konkretno pripravljeno sejo, kjer so učenci lahko odločali o podanih predlogih in se počutili sprejeti in slišani. To je največ, kar si lahko želimo! Obenem se zahvaljujemo vsem delavcem naše šole, ki so kakorkoli

Zaključna prireditev s pode­ litvijo nazivov je potekala v sredo, 7. junija 2017, na Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika, ki je skupaj z ekipo Simbioza pripravila program za predstavnike sodelujočih šol in goste. Simbioza šola je povezala 142 slovenskih šol – več kot 9.900 starejših in 12.700 mladih se je po vsej Sloveniji družilo na računalniških in športnih delavnicah. Vsem, ki ste sodelovali pri projektu Simbioza na naši šoli, se zahvaljujemo in hkrati sporočamo, da bomo z aktivnostmi medgeneracijskega sodelovanja nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. ・

Kako so v Bohinju včasih živeli – vabilo Lea Zlodej, LU Jesenice

Ljudska univerza Jesenice v občini Bohinj organizira študijski krožek Kako so včasih v Bohinju živeli in v ta namen zbiramo zgodbe ljudi, ki se še spominjajo življenja včasih. Vabimo vas, da se nam pridružite na našem srečanju, ki bo v petek, 14. julija, ob 19:00 v Kulturnem domu v Stari Fužini. Pripeljite s seboj sosede, sorodnike ali prijatelje, ki bi bili svoje spomine na življenje v Bohinju pripravljeni deliti z drugimi. Študijski krožek je brezplačen. Za več informacij lahko pokličete na 04/5833 809, 051 363 319 ali pišete na lea.zlodej@lu-jesenice.net. ・

13. Festival Kanal TD Bohinj

Radi bi vas obvestili, da je prvi letošnji koncert 12. 7. 2017 ob 20.17 in ne v juniju, kot se nam je zapisalo v prejšnji številki Bohinjskih novic. Za neljubo napako se opravičujemo in vabimo na vse letošnje koncerte. Poleg tega si lahko že zdaj ogledate razstavo Mitje Sodje v Galeriji Kanal. ・

Vasovanje in Kmečka ohcet TD Bohinj

Vabimo vas, da si ogledate letošnje Vasovanje, ki bo 28. 7. 2017 Pod lipo v Srednji vasi. Začne se ob 20. uri, nastopajo pa člani fol­ klorne skupine Kulturnega društva Bohinj. Pred igro bomo imeli citrarsko-pevski program. Kljub temu da ni prevodov, so izkušnje Pod lipo pokazale, da imajo tudi tujci to igro radi, saj se marsičemu nasmejejo, pa tudi vidijo veliko plesa in dogajanja, zato pogumno pripeljite svoje goste na ogled.

priredit ve , kultur a

21

Foto: arhiv TD Bohinj

29. 7. 2017 pa bo odločilen dan za par, ki bo dahnil DA na Kmečki ohceti 2017. Tudi letos se par izbira preko prijavnic v Gorenjskem glasu. ・

Večeri Pod lipo TD Bohinj

Vse ljubitelje večerov Pod lipo obveščamo, da je prvi letošnji večer 10. 7. 2017 ob 20.30. Kot vsako leto se bomo trudili za simpatičen program, večinoma sestavljen iz truda domačih – lokalnih kulturnikov. Ponovno bomo v TD Bohinj poskrbeli za degustacije na dogodkih in upamo, da se pogosto vidimo tudi letos. ・

Poletna muzejska noč v Oplenovi hiši

obrazec na spletni strani radovljiške knjižnice www.rad.sik.si. Poletavci oddajo izpolnjeno zgibanko s svojimi podatki do 12. septembra 2017 v svoji splošni knjižnici. Najpoletavci izpolnijo spletni obrazec. 28. septembra 2017 bodo vsi Poletavci in Najpoletavci povabljeni na zaključno prireditev in predstavo Gusarsko gledališče kapitana Dade. Dobili bodo priznanje in rumeno majico Poletavci. Vsi pridni bralci sodelujejo pri žrebanju številnih nagrad, glavna med njimi bo set za badminton. Prispeva jo podjetje Hervis, d. o. o. Za zaključno prireditev bomo za nagrade zaprosili tudi podjetja iz naših krajev. Kot donatorji prispevajo čudovite doživljajske nagrade za mlade bralce. Projekt je prejel priznanje Slovenske sekcije IBBY 2014 za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja. Mestna knjižnica Ljubljana je nosilka projekta, sodelujejo pa splošne knjižnice: Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani, Knjižnica Litija, Knjižnica Logatec, Knjižnica Medvode, Knjižnica Miklova hiša Ribnica, Knjižnica Šentjur, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Ljudska knjižnica Metlika in Knjižnica Črnomelj. Projekt podpirajo: Hervis, d. o. o., Collegium Graphicum, Knjigarna Konzorcij, Žito, d. o. o., JP Vodovod – Kanalizacija, Tiskarna Koštomaj Celje in UniCredit Bank. ・

Razstava Čut do sočloveka in ljubezen do gora – 70 let GRS Bohinj Gorenjski muzej

Anja Poštrak, Gorenjski muzej

Muzeji so prostor, kjer lahko aktivno preživljamo svoj prosti čas. In v Oplenovi hiši smo na Poletno muzej­ sko noč aktivni že več let zapored, saj se že od leta 2009 vsako tretjo soboto v mesecu juniju zberemo in vse do polnoči šivamo po starem. Letos smo si po navodilih Minke Kocjanc zašile zavijačke. Oskrbnica Oplenove hiše pa je dobila jošpekel z dolgimi rokavi, da bo tudi v hladnejših mesecih lahko sprejemala obiskovalce muzejev v popolni opravi. Pomen druženja pa ni le v končnih izdelkih, ampak tudi v prenašanju znanja naših prednikov. Hvala vsem za lep večer. ・

Foto: arhiv GM

Šivali smo tako kot včasih: ročno in ob slabi svetlobi. Foto: arhiv GM

Poletavci – poletni bralci

Irena Razingar, Knjižnica Antona Tomaža Linharta ­Radovljica Od 12. junija do 12. septembra 2017 v vseh enotah Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica »Pol ure branja na dan prežene dolgčas stran!« je že znani slogan vseh Poletavcev – poletnih bralcev! Med počitnicami se lahko otroci od 7. do 12. leta pridružijo skupini POLETAVCEV – poletnih bralcev. 30 dni berejo pol ure na dan in vodijo dnevnik branja. Berejo lahko karkoli: knjige, stripe, časopisne članke, revije, recepte ... Zgibanke dobijo v splošnih knjižnicah Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica, Lesce, Gorje, Begunje, Kropa, Brezje, Srednja vas, Stara Fužina in Zasip. Najstniki, stari več kot 13 let in manj kot 16 let, se lahko pridružijo NAJPOLETAVCEM. Prebrati morajo 3 knjige ali e-knjige in izpolniti

Čez poletje si lahko v Muzeju Tomaža Godca ogledate občasno razstavo, ki je posvečena 70. obletnici uradne ustanovitve GRS Bohinj. Muzej Tomaža Godca je odprt vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro. Veseli bomo vašega obiska! ・ SKRIVNOSTNI BOHINJ

1. Nevidni – vidni trikotniki in črte Mišo Serajnik, Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj

Foto: Mišo Serajnik

22

kultur a Če sem v prejšnjem prispevku o skrivnostnem Bohinju pripovedoval o območju Črne prsti, pa bi tokratni pogled in razmišljanje razširil na celoten Bohinj. K temu me je nagovorila članica Muzejskega društva, ki je po žensko bolj senzibilna za prostor in prikrite stvari v naravi. Kljub temu da želi biti neimenovana, se ji zahvaljujem za delno uporabo njenega gradiva. Ko se spomladi ozremo v Triglavsko pogorje, je dolina že zelena, medtem ko je visokogorje še odeto v belo oblačilo. Ko se zelenilo dotakne belih strmin, zagledamo dva svetova, tu se mešata krščanski in poganski svet. Med spodnjim in zgornjim svetom je neka nevidna meja, do koder je segalo delovanje pastirja, nabiralca rude bobovca in lovca, torej do omenjene ločnice. Samo posebno drzni so zašli v gornji svet. Marija Ogrin in Janez Bizjak sta nam s svojimi arheološkimi in Foto: M. Serajnik drugimi raziskovanji v visokogorju postregla s čvrstimi podatki, kako visoko je »Prabohinjec« zahajal v visokogorje. Tudi ko je sneg skopnel, so ostale bele pečine, to je beli svet, kjer so kraljevali zlatorog, bele žene, bergmandeljci, beli gamsi in vedenci, tj. duše mrtvih. Za starega prednika Bohinja je bil beli svet nedotakljiv, prepovedan čarni svet. To je bilo domovanje skrivnostnih bitij, ki so samovoljne in nedovoljene vstope hudo kaznovala. Kazen je segala od uroka pa vse do smrtne kazni. Lov, pašništvo, nabiranje rude je torej segalo najvišje do Velega, to je Belega polja, saj je bil zgornji svet last skrivnostnih in neznanih sil. Teh pa se je človek vedno bal in jih tudi spoštoval. Vsekakor je to zavedanje močno oviralo osvajanje najvišjih vrhov, tudi Triglava. Še dandanes so v Himalaji določeni vrhovi prepovedani za alpinistično dejavnost. Po verovanju Nepalcev so tam bivališča njihovih bogov. Zanimivo je, kako pod prevladujočim krščanstvom še vedno sramež­ ljivo ali nezavedno privrejo na plan kakšne poganske prvine verovanja in čutenja. Če preskočimo pripovedke o zlatorogu pa o zakladih na Vrtovinu, Bogatinu in Viševniku, se ustavimo v Stari Fužini. Tu sta dva ledeniška osamelca Bundrov in Fežinšč kamen. Že od davnih dni sta vzbujala pozornost vaščanov. Osamelca sta tako opazna, da jih ne moremo pustiti ob strani. Prepričan sem, da so predkrščanski naseljenci

Karto obdelal Uroš Novak

ob tem kamnu opravljali posebne obrede, da bi si izprosili naklonjenost in pomoč vidnih in nevidnih sil. Poletni solsticij ali kres je dobesedno vabil k mističnim obredom. Če primerjamo s podobnimi svetimi kraji in dogodki, so okoli kamna opravljali posebne obrede z baklami, ognjem in čarnimi besedami, s prošnjami in zaklinjanjem. Po kresu se je dan začel krajšati, sonce je na nek način začelo umirati. Zato so opravljali obrede, ki bi soncu povrnili moč in toplino. To pa je kurjenje ognja. Enako se je ponovilo ob zimskem solsticiju, dan je bil najkrajši in noč najdaljša. Nastopil je čas novega upanja. Dan se je sprva še plašno podaljševal le za minute, nato pa je korajžno stopil na pot svetlobe in toplote. Obredi so bili uslišani, molitve sprejete in med ljudmi se je naselilo veselje. Te praobrede je kasneje prekrilo krščanstvo z obredom svetega rešnjega telesa in božičem. Torej, na sveti večer si moral na Bundrov kamen poslušat glasove. Teh ni slišal vsak, temveč le posvečeni, torej obredno čisti ljudje. Če se je slišala glasba, petje ali harmonika, je to pomenilo, da bo v vasi naslednje leto poroka. Če pa je zvonilo ali se je slišalo zabijanje krste, so napovedovali pogreb. Posvečeni so vedeli celo, v kateri hiši se bo kaj od tega zgodilo. Fežinšč kamen je bil bolj namenjen napovedovanju prihodnosti in določen za bolj prijetne stvari. Tudi tu si moral na sveti večer sesti na kamen, seveda opolnoči, si nekaj vroče zaželeti in naslednje leto se ti je želja izpolnila. Menim, da je bilo za božič na tem kamnu kar veliko Fužinarjev, kajti vera ima veliko moč, saj celo gore prestavlja. Sedaj pa še nekaj o geometrijskih likih v Bohinju. Zemeljska os je nagnjena za 23°27’. Dr. Pleterski je združil arheologijo, etnografijo in geometrijo in spoznal, da so določeni kraji postavljeni prostorsko v tako imenovanem zlatem kotu. Kot zajema 23°do 24° . Kraji so potrjeni še z arheološkimi izkopaninami. Največ teh zlatih kotov je odkril okoli Millstatskega jezera, Gosposvetskega polja in Bleda. Tudi Bohinj ima vsaj en tak kot. Kot tvorijo tri znamenite točke Bohinja, to so Triglav, v srednjem veku še imenovana Kraljeva gora, bitenjska cerkev in Črna prst. Drugi bolj impozanten enakostranični trikotnik, pa ne Bermudski, tvorijo vrhovi Triglav, Črna prst in Pološka jama. Ta trikotnik obdaja še šesterokotnik, ki se dotika pomembnih zgodovinskih, etnoloških ali arheoloških točk (modra barva). Če te linije podaljšamo izven šesterokot­ nika, nas vodijo zopet do pomembnih arheoloških točk izven Slovenije. Druga zanimivost so črte, ki verjetno niso povsem slučajne. Če povežemo cerkev svetega Janeza na Ribčevem Lazu s cerkvijo sv. Ahaca na Nemškem Rovtu, teče ta linija preko cerkve na Brodu in Bis­ trici. Podobno presenečenje doživimo, če povežemo cerkev na Bitnjah s Črno prstjo. V tej liniji se znajde vojaško pokopališče na Rebru in že opisano sveto mesto Orožnove koče. Obe vmesni točki imata svojo zgodovinsko preteklost. Že v eni od prejšnjih številk sem opisoval zgodovinsko pomembnost cerkve na Bitnjah. Tudi ta prostor je nekaj posebnega, podobno kot Orožnova koča. Približno dva meseca kasneje je na poseben način osvetljen. Konec februarja, ko sonce zahaja za Podrto goro in Bohinj potone v mrak, je edino prostor okoli bitenjske cerkve še osvetljen s sončnimi žarki. Mislim, da svetišča oziroma cerkve niso slučajno postavljene na določen prostor. Podobne črte dobimo, če na zemljevidu povežemo Ajdovski gradec (poganstvo) s cerkvijo Svetega duha (krščanstvo). In kaj dobimo na tej liniji? Cerkev Janeza Krstnika, torej tistega, ki je pogane spreobračal v kristjane. Zanimiva je tudi linija od Bohinjske Bistrice do Koprivnika. Lahko bi jo razložili čisto teološko. Sveti Miklavž je na nižji stopnji nebeške lest­ vice, višje je Marija, ki jo srečamo na Bitnjah, in najvišje je Sveti križ z Odrešenikom na Koprivniku. Vabim vas, da vzamete zemljevid Bohinja in ravnilo ter preverite moje navedbe. Zanimivo, ali ne? Poglejmo še v tujino, da nas te linije v Bohinju ne bi preveč zbegale. Poglejmo na primer v Anglijo. Presneto, saj tudi tu poteka taka linija, ki povezuje posebna, lahko rečemo sveta mesta. Izhodišče je Stone Hedge (svetišče) in linija teče preko svetišč Ruined Chapel, Salisburyjska katedrala ter preko keltske naselbine, grobišča in svetišča Old Sarum dalje proti severu. Kako to, da so vse te zgodovinske točke nanizane na nevidni črti? Ali so Angleži posnemali to zamisel in razporeditev od Bohinjcev ali obratno? Verjetno ne eno ne drugo, temveč so naši predniki zaznavali in merili prostor z drugačnimi vatli, kakor merimo in gospodujemo danes. Tako vse bolj izgubljamo stik z naravo, s preteklostjo, z dediščino naših dedov in tonemo v prazno in zlagano večvrednost ter samozadostnost sodobnega »homo urbanusa«. ・

kultur a , šport

23

Gledališče 2B na območnem srečanju gledaliških skupin Katarina Košnik

Foto: Nataša Colja Obiako

Foto: arhiv G2B

Gledališče 2B je 17. junija v letnem gledališču na Dobu pri Domžalah s predstavo Marjana Marinca Krasen cirkus, v režiji Darka Čudna nastopilo na 20. srečanju gorenjskih komedijantov, območnem Linhartovem srečanju gledaliških skupin v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Predstava se je na srečanje, kjer si jo je za izbor na državno Linhartovo srečanje ogledala tudi državna selektorica (izbor še ni znan), uvrstila po ogledu območnega selektroja za gorenjsko Gašperja Jarnija. V svoji oceni predstave, ki ji je skupaj še s tremi predstavami iz cele Gorenjske izbral za srečanje, je v zaključku napisal: »Gledališčniki iz Bohinjske Bistrice so iz radijske igre Marjana Marinca ustvarili atraktivno in igralsko nadstandardno gledališko predstavo, ki je v prvi vrsti namenjena otroškemu občinstvu, vendar pa je njena vsebina dovolj kompleksna in metaforična, da uspešno nagovarja in zadovolji tudi odraslega gledalca. Vsem ustvarjalcem dodajam le še iskrene čestitke in željo, da bi nanizali čim več ponovitev.«

Nagrada Karmen Zupan

Na srečanju na Dobu je na zaključnem večeru članica društva Karmen Zupan za vlogo Prvega ministra v predstavi Krasen cirkus prejela tudi priznanje za najboljšo žensk vlogo. V utemeljitvi je selektor Gašper Jarni zapisal: »Karmen Zupan je v predstavi Krasen cirkus v produkciji Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice upodobila nadvse zabaven lik Prvega ministra. Njeno igralsko kreacijo preveva discipliniran igralski izraz, ki ga v prvi vrsti krasi dodelan in nadvse zabaven način govora. Nenehno pogrkavanje je opazno vplivalo tudi na igralkino poudarjeno obrazno mimiko in smešno telesno držo. Vsi ti elementi so se združili v stripovsko karikiran lik, ki je odlično zaživel na odru in ‘’zažgal’’ med gledalci. Sicer zelo karikiran lik Prvega ministra z bolščavo prestrašenim pogledom, je v interpretaciji Karmen Zupan vendarle aludiral tudi na današnje prve ministre, ki več govorijo, kot povejo, ki raje prelagajo, kot prevzemajo odgovornost in ki so (žal resnične!) karikature tega norega danes. Zato si Karmen Zupan vsekakor zasluži iskrene čestitke in naslednji aplavz.« ・

Čarobnost Plesalnice Bohinj Ema Lapajne in Katjuša Arh Lapajne

Foto: Nataša Colja Obiako

Letošnja zaključna produkcija Plesalnice Bohinj z naslovom Čarobnost je bila res čarobna! V četrtek, 22. 6. 2017, na predvečer zadnjega šolskega dne, smo si lahko ogledali zaključno predstavo plesalk in plesalcev Plesalnice Bohinj. Plesalca in plesalke so se v preteklem šolskem letu veliko naučili: lepo je bilo videti prve plesne korake in široke nasmehe najmlajše skupinice, velik napredek in samozavest pri malo starejših plesalkah, sproš­čene plesalke in plesalca hip-hopa, največje punce pa so pokazale, da je ples res umetnost, saj so nam predstavile zanimive koreografije, v katerih smo poleg zahtevnih plesnih figur lahko občudovali tudi odlične čutne interpretacije. Hvala Maji, Nataši, Mojci, Ivi, Aleši, Jašu, Jani in vsem staršem, ki so pomagali pri pripravah in izvedbi prireditve. V imenu vseh plesalk in plesalcev ter staršev se zahvaljujeva Maruši Odar za toplino in srčnost, ki ju vlaga v delo z najmlajšimi, potrpljenje in energijo, ki ju podarja starejšim plesalkam, ter vse nasmehe in dobro voljo, ki jih z nami deli na jogi in plesu za odrasle. Zelo veseli pa smo, da se je letos Plesalnici pridružila še druga odlična trenerka, Mateja Mihelič, ki starejše plesalke spodbuja k ponovnim treningom, jih motivira, velikokrat nasmeji, z zanimivimi treningi pa jim podaja ogromno novega plesnega znanja. ・

Bohinjski nogometaši prvaki ­Gorenjske UO NK Bohinj

Sezona 2016/2017 se bo v zgodovino bohinjskega nogometa zapisala kot ena izmed najuspešnejših. Članska ekipa NK Bohinj je postala najboljše nogometno moštvo na Gorenjskem in se tako uvrstila v 3. SNL. In to na kakšen način. Ekipa je praktično celotno sezono preživela na vrhu lestvice Gorenjske nogometne lige. Po spodrsljaju v predzadnjem kolu na Jesenicah pa je o prvaku odločala prav zadnja domača tekma proti neposrednemu konkurentu, ekipi NK Žiri. Čudovit ambient s preko 250 gledalci na tribunah in ob igrišču je napovedoval uspeh domače ekipe, za kar pa so mogli trepetati prav do konca tekme. Domačinom je za 1. mesto zadoščal že remi, gostje pa so seveda igrali na zmago. V troboju skupaj z Jesenicami bi to pomenilo, da so prvaki prav sled­ nji. V izredno taktični tekmi so na žalost v začetku drugega polčasa povedli Žirovci, nato pa so domači krenili v napad po izenačenje. Ob bučni podpori s tribun jim je na koncu v 85. minuti z golom Uroša Iskre tudi uspelo in slavje se je čez dobrih pet minut lahko pričelo. Bilo je bučno, nepozabno, in šele ko je kapetan ekipe dvignil pokal za prvo mesto, smo dojeli, Foto: NK Bohinj kakšna sezona je za nami. Na tem

24

šport

Med mladinci sta bila najhitrejša med vsemi domača kajakaša Jan Markelj in Taja Smukavec. Tekma rekreativcev je potekala na razdalji 5000 metrov, nastopilo pa je približno 30 tekmovalcev. Najhitreje je s progo opravil Darko Logar, med ženskami je zmagala Romina Mihalič, ki je le za nekaj sekund prehitela Manco Mikelj. Zadovoljni smo z izvedbo prve letošnje kajakaške tekme, še bolj pa z dosežki domačih kajakašev. Naslednja tekma bo v Bohinju 29. julija. Na sporedu je minimaraton za mlajše kategorije in rekreativna kajakaška in SUP tekma na 5 in 10 kilometrov. Lep pozdrav. ・

Foto: NK Bohinj

mestu še enkrat čestitamo fantom ter trenerskemu štabu za prigarano lovoriko. Uspeh še pridobi na vrednosti, ko vidimo, da so praktično vsi igralci plod domače nogometne šole, kar nam da vedeti, da se v klubu dobro dela z mladimi nogometaši. Članska ekipa je tako tretjič v več kot 60-letni zgodovini postala prvak Gorenjske, nazadnje leta 2004. Prvič v zgodovini kluba pa se je uprava kluba odločila, da se preizkusi v višjem rangu tekmovanja. Tako nas čaka postopek licenciranja za 3. SNL, za kar bo potrebno ogromno truda celotne uprave, a upamo, da nam tudi tu uspe zmagati. Hkrati to pomeni tudi veliko dodatnih stroškov za klub, zato vabimo vse zainteresirane sponzorje, da prepoznate našo zgodbo in nas podprete s prepotrebnimi sponzorskimi sredstvi. Tudi sicer pa lahko sezono 2016/2017 ocenjujemo kot uspešno. Uspelo nam je dvigniti število vadečih v klubu, po dolgem času pa smo uspeli samostojno nastopati z vsemi selekcijami do U15, kar pomeni, da v klubu vadi preko 80 mladih nogometašev. To je izjemno zavidljiva številka za tako majhen kraj, kot je Bohinj. Poleg omenjenega uspeha je klub na tekmovalnem področju prišel tudi do polfinala pokala Gorenjske za člane, kjer so izgubili proti novopečenemu članu 1. SNL NK Triglav. V napeti tekmi so se jim naši člani odlično upirali do konca tekme, a bili na žalost prekratki in izgubili z 1 : 3. Tudi mlajše selekcije so rasle v tekmovanjih in dosegle zadovoljive rezultate, pokazali so tudi, da se lahko merijo z večino nasprotnikov. Pri najmlajših pa še vedno ostaja vodilo kluba, ter na splošno nogometa v Sloveniji, da rezultati ne štejejo, pomemben je užitek v igri in zabava. Ob tem pa otroci napredujejo, kar na koncu prinaša rezultate v starejših selekcijah. Zahvaljujemo se vsem navijačem in sponzorjem, ki ste nam pomagali v letošnji sezoni, in upamo, da nas podprete tudi v prihodnji, ki bo za naš klub ponovno zgodovinska. Športni pozdrav! ・

Kajakaška tekma na jezeru Andraž Nahtigal, KKK Bohinj

Na najdaljšo nedeljo v letu je na Bohinjskem jezeru potekala kajakaš­ ka tekma v sprintu za mlajše kategorije, na koncu so se pomerili še rekreativci. Vreme je bilo lepo, pogoji za veslanje so bili dobri, organizacija je potekala brez težav, domači kajakaši pa so pobrali veliko kolajn. Tekma dneva je bila v kategoriji do 16 let, kjer so se mlajši mladinci/ mladinke borili za uvrstitev na olimpijske igre mladih 2017. Prostor v reprezentanci je samo za enega, na startu pa domači adut. Miha Fartek je zmagal na 200- in 500-metrski preizkušnji in tako potrdil normo in dobro formo pred poletnimi tekmami. Dekleta bohinjskega kluba so dosegla v tekmah dvojcev izjemen uspeh. Smukavec/Mikelj M. 1. med mladinkami, Arh/Mikelj T. 1. med deklicami, Šeničnjak/Mustar 1. med mlajšimi deklicami in Ana Mikelj in Ela Markelj 1. med cicibankami, in to na svoji prvi kajakaški tekmi. Prvič sta nastopila tudi Amadej Erlah in Gregor Gašperin, ki sta veslala zelo pogumno in na koncu zadovoljna prejela medaljo za sodelovanje. Pohvaliti gre dečke v tekmah enojcev. Andraž K., Anže P. in Tilen V. so dosegli 5.,7. in 9. mesto.

Povzetek sezone v Plezalni šoli Bohinj Robert Franjić, Plezalna šola Bohinj

Foto: Plezalna šola Bohinj

Tudi to šolsko leto je v Plezalni šoli Bohinj kar lepo število bohinjskih otrok pridno pridobivalo moč, gibljivost, motorične in plezalne sposobnosti. Število otrok je bilo rekordno, saj je treninge obiskovalo preko 80 otrok različnih starostnih skupin, od vrtca pa do srednje šole. Otroci iz vrtca so plezali enkrat na teden v telovadnici osnovne šole v Bohinjski Bistrici ter v Srednji vasi, starejši pa so se v telovadnici nad gasilnim domom v Srednji vasi srečali dvakrat, nekateri tudi trikrat tedensko. Letos smo plezalno steno razširili in tako pridobili še kar nekaj plezalne površine, dodatne spremembe in povečavo pa bomo naredili tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami. Nekateri starejši otroci se udeležujejo tudi plezalnih tekem zahodne lige, kjer se pomerijo plezalci zahodnih slovenskih regij. Poleg tega se je balvanske tekme v Radov­ ljici, kjer se pleza po kratkih, a precej zahtevnih smereh, udeležilo kar veliko otrok vseh starosti predvsem z namenom, da pridobivajo nove izkušnje in se srečujejo z drugimi otroki, ki imajo enake interese. Ker so dnevi vse daljši, smo spomladi izvedli nekaj treningov tudi zunaj na naravnih plezališčih v Bohinju. Tudi letošnjo sezono smo zaokrožili z zaključnim izletom. Najmlajši so se prvič preizkusili v plezanju na naravni steni zunaj in se s čolni popeljali po Bohinjskem jezeru; za ostale otroke pa smo organizirali zabavno druženje s plezanjem na plezališču Bellevue. S treningi bomo zopet začeli v septembru, zato vabimo otroke, da se nam jeseni spet pridružijo, in nove člane, da se preizkusijo v plezanju, ki je vsako leto bolj popularno in kjer Slovenci dosegamo vrhunske rezultate. Zahvaljujemo se vsem otrokom in njihovim staršem za za­ upanje in podporo, v naslednjem letu pa upamo, da bomo tudi v sodelovanju z Občino Bohinj dosegli boljše pogoje za trening na novi visoki plezalni steni, ki se bo zgradila v dvorani Danica. ・

Uspešno izveden brezplačni ­teniški tečaj za otroke z Nomenja in Gorjuš Robert Gartner, predsednik PGD Nomenj

Zadnji teden šolskega leta je na prijetni lokaciji na Laškem Rovtu potekal brezplačni teniški tečaj za otroke gasilcev z Nomenja in Gorjuš.

šport, z a konec

25 Otroci so se v petih dneh spoznali z osnovami tenisa in zadnji dan že uspeli izmenjati nekaj osnovnih udarcev. Za brezplačno izvedbo tečaja v juniju se zahvaljujemo dr. Matjažu Staretu z Nomenja in Katji Stare z Gorjuš, ki mu je pomagala. Zaradi velikega interesa se bodo podobni tedenski poletni tečaji izvajali tudi v juliju in avgustu. Za več informacij in prijave obiščite spletno stran www.mssport.si oziroma pokličite na telefonsko številko 041 356 148 (Matjaž). ・

Tjaša Dobravec osvojila stopničke v Zadru Za ekipo Tjaše Dobravec, Jure Sodja

Imeti sanje je nekaj najlepšega, poskušati jih živeti, pa je izredno zahtevna naloga. Tjaša jih ima, močne sanje, ki so jo med drugim pripeljale do Zadra, kjer je potekalo mednarodno tekmovanje v plesu ob drugu. Poleart nam je morda še precej neznan, vendar se je z medijsko prepoznavnostjo tudi ta šport odprl v naš svet. Gre za svet, ki je rezerviran za izredno fizično in psihično vzdržljiva dekleta in ne boste verjeli tudi fante. V Zadru je bilo veliko mednarodno tekmovanje Foto: arhiv ekipe Tjaše Dobravec in Tjaša je v izredni konkurenci osvojila 3. mesto v kategoriji New star. Vse o kvaliteti tekmovanja pove tudi dejstvo, da so bila dekleta izredno izenačena in nad nivojem znanja in fizične pripravljenosti so bili celo sodniki presenečeni. Tjaša je dosegla eno točko svojih sanj, kar je še toliko bolj pomembno, saj je Tjaša samouk in se je tudi na to tekmovanje pripravljala sama. V oporo sta ji mami Zdenka in Janez Mencinger, ki je poskrbel tudi za fotografije. Nastop je bil poln emocij, ker je bil posvečen prijatelju, ki je kljub izgubljeni bitku v Tjašinih očeh zmagovalec. Cilj je bil ljudem prikazati del njegovih in tudi njenih doživljanj in pustiti sled občutkov. V samem nastopu je dala prednost izražanju in povezavi med sodobnim plesom in plesom ob drogu. Po odzivu in mnenju sodnikov ter obiskovalcev je dosegla svoje cilje, kar za Tjašo pomeni le eno – zmago! Ob tem se Tjaša zahvaljuje vsem, ki so ji na svoji poti proti Zadru pomagali. ・

Varno spletno plačevanje Vito Arh

Kadar nakupujete preko spleta, vedno tvegate. Obstaja možnost, da vam prevaranti ukradejo podatke, s katerimi lahko dostopajo do vašega denarja. Seveda pa tako tveganje ni omejeno zgolj na spletno nakupovanje, prevaranti lahko na vas čakajo tudi pri bankomatu, v trgovini s kmetijskim orodjem ... Res pa je, da je preko spleta težje zaznati prevaro in se obvarovati prevarantov – vse dokler nismo dovolj osveščeni. Pa vendar vas nočem prestrašiti. Sam imam večino stikov z banko preko spleta. Tudi nakupe opravljam preko spleta (eBay, Amazon, v slovenskih in tudi v kitajskih trgovinah). Podatki, ki jih vnašamo v spletne trgovine, so običajno šifrirani v težko razumljivo obliko – a le takrat, ko vse delamo pravilno. Tudi pri nakupih v večjih spletnih trgovinah obstaja možnost, da vam tretja oseba prestreže podatke in jih zlorabi. Možno je, da imate virus na računalniku, ki beleži vaše pritiske tipk (tudi ob vnosu številke kreditne kartice, gesel ...). Zato je zelo pomembno, da imate posodobljeno programsko opremo, ažurirane protivirusne programe.

Vir: splet

Ali je pomemben tudi način plačila, ki ga izberete pri nakupu? Načini plačila spletnih nakupov

Običajno vam spletne trgovine nudijo več možnih načinov plačila. Vaša naloga je izbrati enega od ponujenih možnosti – kreditna kartica, spletni plačilni sistemi (npr. PayPal ...), plačilo po povzetju, plačilo s telefonom (Moneta ...), plačilo z gotovinsko kartico (pri določenih bankah), plačilo po povzetju. Nekateri sistemi so v določenih primerih boljši od drugih. Pa si poglejmo najpogostejše metode.

Plačilo s kreditno kartico

Prednosti: kreditna kartica je običajno dobra izbira plačevanja splet­ nega nakupa. Zavarovanje pred zlorabami je precej močno, povračilo plačanega denarja je dokaj preprosto (ponudniku spletne kartice javite sumljivo dogajanje in jih obvestite, da naročenega blaga niste prejeli ...). Pasti: če vam kreditno kartico ukradejo, jo morate preklicati in naročiti novo. V vseh spletnih trgovinah, kjer jo uporabljate, boste morali znova vnašati številko nove kartice. Obenem pa je nevarnost, da nepridipravi pridejo do številk vaše kartice večja, ker nekatera spletna mesta (še vedno) ne zahtevajo večnivojskega varovanja kreditnih kartic. Tat lahko v vašem imenu opravi kar precej velik nakup (odvisno od limita na kartici). Obstajajo pa predplačniške kreditne kartice, kjer je možno zapraviti le toliko denarja, kot ga predhodno naložite na račun.

Plačilni servisi

Prednosti: plačilni servisi (PayPal je najpogostejši) so pogosto dobra izbira za plačevanje spletnih nakupov. Ti servisi lahko nudijo dodaten nivo varnosti – namesto javljanje številke kreditne kartice vsaki trgovini, kjer nakupujete, lahko hranite to informacijo na enem mestu. Dodatna prednost pa je varovanje potrošnikov – PayPal pogosto vrne kupnino, če ste bili ob nakupu ogoljufani. Pasti: dostop do plačilnih servisov vam je običajno omogočen na podlagi enega gesla. Če to geslo pride v napačne roke, se vam to lahko hitro pozna na stanju vašega bančnega računa.

Plačilo po povzetju

Prednosti: plačilo po povzetju je gotovo najvarnejši način. Izdelke nakupite v spletni trgovini, plačate pa jih šele, ko vam dostavna služba ali poštni uslužbenec prinese domov. Pasti: ta metoda je običajno nekoliko dražja, saj ob dostavi lahko nastanejo dodatni stroški pri ravnanju z gotovino. Na ta način običajno lahko plačujete le nakupe, opravljene v Sloveniji. Tuje spletne trgovine vam ne nudijo plačila po povzetju.

Plačilo po predračunu (oz. plačilo z bančnim ­nakazilom)

Prednosti: ob nakupu vas prodajalec seznani s podatki o nakazilu. Plačilo lahko izvedete bolj ali manj varno pri vaši banki ali preko splet­ ne banke, kjer mora biti dostop do spletne banke spet varen. Pasti: pri plačevanju na transakcijske račune slovenskih trgovin večjih pasti ni. Če pa denar nakazujete v tujino, so lahko s tem povezani dodatni stroški banke, ki včasih niso zanemarljivi. O stroških plačil v tujino se splača predhodno pozanimati pri vaši banki. Tehnologiji lahko v veliki meri zaupate. Bolj ko se o tem izobražujete, manj je nevarnosti, da bi vas kdo ogoljufal. In ker imate na internetu precej izbire, lahko s spletnimi nakupi veliko privarčujete. Varno nakupovanje vam želim, Vito Arh. (vito@arh.si). ・

26

ogl a si 040/202 384

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

TEKSTIL

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OBUTEV

OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

Vesna Ravnik s.p. Prečna 1 b, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04 572 14 10

Pestra ponudba poletnih artiklov Akcija - zadnji kosi:

-20% -40%

-50% Poletni delovni čas: 8-19, sobota 8-12, 15-18

27

ogl a si 040/202 384

28

z adnja s tr an

ZADRUGA GOZD BLED

Semena in sadike zelenjave Zastirka iz slame, pokrivalke proti plevelu, ... Gnojila Sredstva za varstvo rastlin, ... PROGRAM ZA ZALIVANJE VRTA VSE ZA VLAGANJE - kozarci, steklenice, pokrovi, zamaški, kis, posode, lonci za vkuhavanje, ...

z.o.o.

KOTIČEK Z LOKALNO HRANO

Mladi krompir, sokovi, moke, marmelade, krhlji, med, kis, (domači) piškoti, (domači) rezanci, začimbe, čaji, kreme, tinkture ...

Motorne in akumulatorske kose, žage, rezervni deli, servis, zaščitna sredstva, ...

Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19. Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00