Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XX 5. MAJ 2017 ŠTEVILKA 5
Pred vrati 11. Mednarodni festival alpskega cvetja
4
8
20
22
24
AKTUALNO
IZ NAŠIH KRAJEV
MLADINA
KULTURA
ŠPORT
Uspešno izpeljana čistilna akcija
Pozdrav motoristu podari rutko
Noč knjige 2017
Bajeslovno izročilo v cerkvici sv. Janeza
Uspešen začetek sezone za kajakaše
FOTO: Mitja Sodja
2
ak tualno
so upoštevanje določil Protokola k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, nato o nezdružljivosti funkcij nekaterih članov organov samoupravne lokalne skupnosti, natančnejša opredelitev postopka sprejemanja proračuna občine, ureditev poslovnika Nadzornega odbora ipd.
Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Čas in predvsem sistem, v katerem živimo, je čas, ko nimamo več skupnih interesov in želja, ampak smo prišli do stanja, v katerem se poudarja posameznik in njegova želja po materialnih dobrinah. Sama tranzicija je zadnjih 25 let ustvarila peščico nenormalno bogatih in veliko večino ljudi, ki se mesečno srečujejo s problemom lastne eksistence in preživetja. Ob tem je treba poudariti, da težko verjamem, da je večina sodobnih bogatašev obogatela z lastnim delom, pač pa na račun špekulacij in nepravnih postopkov oziroma postopkov, ki jih je 25-letna politika s pravnim redom legalizirala. Gospoda je nedotakljiva in kljub večnim aferam po medijih tako ostaja in bo očitno tako tudi ostalo. Na drugi strani pa se delež ljudi, ki živijo na robu preživetja, povečuje in nekateri v sodobnem 21. stoletju dobivajo mizerne pokojnine in plače v podjetjih, ki so postala – od nekdaj naših – privatna in je status delavcev v njih tako slab, da nekateri komaj preživijo skozi mesec. Zato se socialno stanje ljudi v Sloveniji še vedno poslabšuje, kljub navedbam Vlade RS in njenega predsednika, da se materialno stanje ljudi v Sloveniji izboljšuje. Statistični kazalci, bolj pa realno stanje, kažejo, da se status upokojencev, delavcev, kmetov in obrtnikov ni izboljšal, v nekaterih primerih se je še poslabšal. Moje trditve temeljijo na osnovi socialnega statusa posameznika, ki mora mesečno preživeti in zato išče pomoč tudi na občini,
20. redna seja Občinskega sveta – 26.4.2017 Katarina Košnik
Po prvi obravnavi na 20. redni seji bo hinjskega občinskega sveta je občina že na pol poti do novega Statuta Občine Bohinj in Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj. Z drugo obravnavo so potrdili Od lok o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Bohinj. Prisluhnili so poročilu o poslova nju Knjižnice Antona Tomaža Linharta in Osnovnega zdravstva gorenjske. S so glasjem k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, pa se je le ta za uporabnike pocenila. V nadaljevanju na kratko povzemam ne
Rok za oddajo prispevkov v maju
ki seveda le-tega ne sme spregledati in mora v okviru zakonskih možnosti tudi pomagati. Vesel sem, da smo v slovenskem merilu občina, ki sodi v sam vrh po socialnem čutu do občank in občanov. Številni ukrepi, upam, pomagajo tistim, ki so tega potrebni, in dvigajo standard občankam in občanom. Izpostavil bi le nekatere ukrepe, ki nas dvigajo iz slovenskega povprečja in olajšujejo življenje tistim, ki so potrebni pomoči. Med temi naj omenim pomoč na domu, prispevek za novorojenčke, enkratno denarno pomoč, občinske štipendije, ukrepe za gospodarstvo, ukrepe za kmetijstvo in druge akcije, ki, upam, pripomorejo h kvalitetnemu življenju v občini. Seveda to ni dolgoročna rešitev in bo zato treba poiskati oblike pomoči, ki bodo dvigale kvaliteto življenja, ne pa le »gasile« požara. Zato bomo v prihodnosti še nadalje spremljali stanje in temu primerno tudi ukrepali. Menim namreč, da je ena osnovnih nalog občine skrb za človeka in njegove pogoje za življenje. Prav zato bomo ostali socialna občina še naprej in pomagali pomoči potrebnim. S spoštovanjem!
župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. kaj točk seje. Posnetek seje pa si je preko spleta (ATM TV ali youtube) še vedno moč tudi v celoti ogledati.
Prva obravnava o predlogih sprememb in dopolnitev S tatuta Občine Bohinj in Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj
Svetnice in svetniki so s podanimi pripombami sprejeli dopolnitve in spremembe statuta in poslovnika v prvem branju. Spremembe so bile potrebne predvsem z vidika uskladitev z zakonodajo, predvsem Zakonom o lokalni samoupravi, ki je bil v preteklih letih večkrat spremenjen. Nekatere spremembe od teh so bile temeljitejše in vplivajo tudi na ureditev samoupravnih lokalnih skupnosti. Ministrstvo za javno upravo (in še prej Ministrstvo za notranje zadeve) je opravilo nadzorstveni pregled statuta in poslovnika, pri tem pa poleg pripomb poslalo tudi druga priporočila, kot
Potrdili izplačilo sejnin tudi predsednikom in članom krajevnih skupnosti
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na 18. redni seji sprejela sklep o pripravi sprememb in dopolnitev pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter opovračilu stroškov tako, da bodo sejnine izplačane tudi predsednikom krajevnih skupnosti ter članom svetov krajevnih skupnosti. Pravilnik se začne uporabljati 1. junija letos.
Pomoč družini na domu bo za uporabnike še cenejša
Cilj, ki ga sledi občina v zvezi z izvajanjem storitve pomoč družini na domu, je zagotoviti uporabnikom storitve kvalitetnejše pogoje za življenje v njihovem bivalnem okolju in storitev narediti čim bolj dostopno uporabnikom. V letu 2009 so Zavodu sv. Martina Srednja vas podelili koncesijo za opravljanje storitve. Uporabnikom se pomoč na domu zagotavlja vsak dan v tednu, prav tako ob nedeljah in praznikih. Zadnjo ceno je potrdil Občinski svet naše občine v letu 2012. Od takrat so sledili načelu občine, da se ne ustvarja čakalna vrsta uporabnikov in da se cena ne zvišuje. Razlogi za spremembo cene: a) Zagotavljanje nemotene oskrbe na domu uporabnikov Za zagotavljanje nemotenega izvajanja storitev je potrebna dodatna zaposlitev ene oskrbovalke s polovičnim delovnim časom za določen čas – do konca leta 2017. V primeru kontinuiranega naraščanja potreb se zaposlitev podaljša. b) Preračun obstoječe cene in uskladitev s spremembami na področju plač Pri izračunu se na novo preverijo elementi cene. Pri tem se upoštevajo napredovanja, višina regresa za letni dopust in ostali stroški dela. c) Znižanje cene za uporabnike z višjo subvencijo s sredstvi občinskega proračuna Z znižanjem cene za uporabnike storitve bodo povečali dostopnost storitve uporabnikom, kar je tudi določeno v Strategiji ohranjanja zdravja – v izvedbenih ukrepih za Občino Bohinj. d) Določitev stroškov prevoza nad planom Iz sredstev občinskega proračuna pokrivajo stroške prevoza nad planom v mesečnem zne-
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 19. maja, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. junija 2017.
3 sku 1.246,27 €. Slednje ni vključeno v ceno za uporabnika. Naselja in s tem uporabniki storitve so razpršeni po celotnem območju Bohinja. Prevozi od enega do drugega uporabnika povečujejo potne stroške. Zaradi časa, ki ga oskrbovalke porabijo na poti se znižuje tudi število predpisanih 110 efektivnih ur. Efektivne ure so ure, ki jih oskrbovalka izvaja neposredno z delom pri uporabniku. Po veljavnih normativih naj bi ena izvajalka izvajala program pri petih uporabnikih z 110 urami efektivnega dela. Ostale ure do polnega delovnega časa pa vključujejo izobraževanje, prevoze, bolniške odsotnosti, letne dopuste. IZVAJALKE PROGRAMA Zaradi nenehnih potreb po dodatnih storitvah in izkušenj v praksi program izvajajo tri oskrbovalke s polnim delovnim časom. V predlogu cene je vključena dodatna oskrbovalka s polovičnim delovnim časom. V izračunu cene stroškov za oskrbovalke je upoštevana dodatno 0,5 zaposlitve za določen čas. Pri izračunu cene so upoštevali 25 uporabnikov mesečno.
UTEMELJITEV ODSTOPANJA OD PREDPISANEGA NORMATIVA Zaradi velike razpršenosti uporabnikov in deljenega delovnega časa izvajalke veliko časa porabijo za prevoz od enega uporabnika do drugega. Celotna delovna obveznost znaša 174 ur mesečno, od tega naj bi po normativih opravile 110 ur efektivnega dela, razlika pa odpade na prevoze in druge obveznosti iz delovnega procesa. Zaradi časa, ki ga izvajalke porabijo za prevoze se število ur neposredne oskrbe na domu niža, kar vpliva na višjo ceno. Na nižje število opravljenih ur lahko vplivajo tudi nenadni odhodi uporabnikov v bolnico, odpoved izvajanja programa, smrt uporabnika, odhod v institucionalno varstvo ali zmanjšanje dogovorjenega obsega izvajanja storitve. Vendar izvajanje dejavnosti v praksi kaže na to, da je nižje število opravljenih efektivnih ur posledica številnih prevozov, ki jih oskrbovalke opravijo v dopoldanskem in popoldanskem času. Zaradi nemotenega izvajanja storitve pomoči na domu so kot normativ za izračun cene predlagali 105 efektivnih ur na oskrbovalko. Glede na višji delež subvencije s strani občinskega proračuna se cena zauporabnika zniža. In sicer iz 6,01 € na uro na novih 4,65 € na uro. Cena storitve pomoč na domu opravljene v nedeljo iz 8,41 € na uro na 6,51 € na uro. Cena storitve pomoč na domu opravljene na dan državnega praznika pa iz 9,01 € na uro na 6,97 € na uro. Občina bo ceno sofinancirala v višini 75 odstotkov s plačilom potnih stroškov nad normativom neposredno iz proračuna.
Uspešno poslovanje Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica za leto 2016
Svetnice in svetniki so se seznanili s poročilom o poslovanju Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica za leto 2016. Zaključni račun je obravnaval in sprejel Knjižnični svet (22. 2. 2017). Prav tako tudi Svet ustanoviteljic (2. 3. 2017). Pokazatelji na podlagi katerih se lahko ocenjuje uspešnost delovanja in poslovanja knjižnice so pozitivni in kažejo na dobro izvajanje knjižnične dejavnosti ter drugih programov na območju občine Bohinj. Povečalo se je število obiskov knjižnic, izposoja knjižničnega gradiva, prirast knjižničnega gradiva, število aktivnosti in tudi število obiskovalcev aktivnosti.V primerjavi s preteklim letom so se prihodki povečali za 6,61 %. Povečali so se tudi odhodki in sicer za 6,52 %. Iz finančnega poročila je razvidno, da je knjižnica v celoti poslovala dobro in poslovno leto zaključila z razliko prihodkov nad odhodki v višini 4.586 €. Po davku iz dobička je ostanek 4.417 €. Od tega za Občino Bohinj 427 €. K poročilu, ki je bil deležen pohval s strani občinskega sveta je direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar dodala, da tudi načrtov in idej za prihodnost ne manjka. Želje za bohinjsko enoto so predvsem to, da bi bila knjižnica v Bohinjski Bistrici odprta vsak dan od ponedeljka do petka. Med zanimivimi novostmi, ki jih želijo uvesti pa so tudi knjigobežnice. Majhni knjižni nabiralniki, kjer bi si občani in gosti lahko prosto izmenjavali knjige.
ak t ualno Osnovno zdravstvo Gorenjske v letu 2016 poslovalo uspešno
Na seji so svetnice in svetniki prisluhnili tudi poročilu osnovnega zdravstva Gorenjske v letu 2016. OZG je kljub sprejetim varčevalnim ukrepom poslovno leto zaključilo uspešno, s presežkom prihodkov nad odhodki v vrednosti 673.393,00 €, kar je 63 % višji presežek od planiranega. Vse enote, tudi enota v Bohinjski Bistrici, so poslovanje zaključile pozitivno. Občina Bohinj je na podlagi pogodbe z OZG Kranj sofinancirala dodatne programe, ki presegajo obvezni program zdravstvenega varstva: dežurno zdravstveno službo, dodatno nego na domu in logopedske preglede otrok. Se je pa, kar sicer poročilo za lani še ne izkazuje, v letošnjem letu rešil problem s pomanjkanjem zdravnikov. V Zdravstvenem domu Bohinj namreč zdaj v treh ambulantah delujejo tri družinske zdravnice. Iz vprašanj svetnikov in tudi odgovorov direktorja OZG Joža Veternika se je kot šibka točka izkazala predvsem fizioterapija, kjer so čakalne vrste predolge. Prav zato v prihodnje nameravajo povečati ta program in s tem rešiti problem predolgega čakanja na fizioterapijo. V Zdravstvenem domu Bohinj so ukinili ginekološko ambulanto, med pripombami pa so svetniki izpostavili tudi potrebo po dodatnem terminu za pediatrično ambulanto, ki zdaj deluje le dvakrat na teden. Veternik je prisluhnil pripombam in dodal, da bi, v kolikor bi se še več občank in občanov Bohinja registriralo pri zdravniku v domačem zdravstvenem domu bili lahko upravičeni tudi do še dodatnega zdravnika in dodat nih programov. ・
Poziv občine
Tanja Mencinger, Občina Bohinj Občina Bohinj za potrebe priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta, s katerim se določa oziroma v prostor umešča tudi gospodarske cone, poziva vse poslovne subjekte in tiste, ki podjetniško idejo še razvijajo, da preko obrazca, objavljenega na spletni strani Občine Bohinj sporočijo svoje potrebe po poslovnih prostorih. ・
Obvestilo o poteku projekta DOLB Bohinjska Bistrica Barbara Malenšek, Petrol d.d.
Z veseljem vas obveščamo, da bo izgradnja daljinskega ogreva nja na lesno biomaso končno stekla. Začetek dobave toplote se predvideva za ogrevalno sezono 2017/2018. Občina Bohinj je glede na svojo lego in z zavedanjem za čistejše okolje že v letu 2014 podelila koncesijo za izgradnjo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso družbi Petrol za dobo 20 let. Vir toplote zagotavlja družba Lip Bohinj d.o.o., ki ima v sklopu svojih proizvodnih virov predvidene zadostne kapacitete za napajanje celotnega naselja. Lokalno gospodarstvo je na tak način lahko polno vključeno. Zamik začetka gradnje sistema daljinskega ogrevanja je povzročil nesorazmerno dolg čas za pridobitev nepovratnih sredstev, na katerega nismo mogli vplivati. Prijavili smo se na prvi rok razpisa DO OVE 2016 v decembru 2016, postopek se je zaključil zadnje dni marca letos. Vse ostale aktivnosti (gradbeno dovoljenje in služnostne pogodbe za traso toplovoda) so bile izvedene že spomladi 2016. V maju se bodo začela dela na trasi toplovoda, sprva zakoličbe in druga pripravljalna dela. Dela bodo usklajena z ostalimi gradbenimi deli obnove komunalne infrastrukture v naselju Bohinjska Bistrica. Na
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 5. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
ak tualno , t urizem tak način bo poseg manj moteč za lokalno prebivalstvo in tudi turiste. Trasa toplovoda, ki poteka po glavnih prometnicah, bo predvidoma končana v juniju. Priklopi objektov z vgradnjo toplotnih postaj so predvideni v poletnih in jesenskih mesecih do ogrevalne sezone. Bistvena prednost, ki jo prinaša priklop na daljinsko ogrevanje, je predvsem za stavbe, ki imajo iztrošen ogrevalni vir na dražji energent npr. kurilno olje ali utekočinjeni naftni plin. Bodočemu odjemalcu ni potrebno vložiti nobenih sredstev, saj je strošek toplotne postaje, preko katere se odjemalec priključi na sistem daljinskega ogrevanja, vključen v fiksni del cene toplote. Fiksni (stalni oziroma nespremenljivi) del cene toplote plačuje odjemalec mesečno. Hkrati plačuje mesečno variabilni del, ki je odvisen od porabe toplote in je v primerjavi z drugimi energenti bistveno nižji. Priklop novih potencialnih odjemalcev je še mogoč, v primeru interesa se lahko obrnete na Petrol d. d., Ljubljana, Energetske rešitve, Pot na Lisice 7, Bled; tel: 04 57 53 000; oz. na marketing.eltec@petrol.si. ・
Uspešno izpeljana čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj!« ter zahvala vsem udeležencem Nataša Fujs, občinska uprava Občine Bohinj
8. aprila je na območju Bohinja potekala vsakoletna čistilna akcija »Prijatelji, očistimo Bohinj!«. Akcije se je udeležilo več kot 450 članov različnih društev ter prostovoljcev. Na čistilni akciji so poleg drugih prostovoljcev sodelovali člani približno tridesetih športnih, kulturnih, gasilskih, lovskih in drugih društev, klubov in organiziranih skupin. Čistili smo kolesarsko stezo, prostor ob cestah, zelenice, lovišča, sprehajalne poti, plezališča, bregove Save Bohinjke, obalo jezera in mnoge druge lokacije. Predvsem pa smo spet pokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo, in da nas je mnogo takih, ki želimo naše okolje ohranjati čisto in zdravo.
4
Bohinj kot primer dobre prakse na okrogli mizi v Kamniku Katarina Košnik
t
Okrogla miza v Kamniku, foto: arhiv Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije
V Kamniku pripravljajo novo celostno prometno strategijo občine Kamnik. Ob zaključku priprave so v začetku aprila na to temo pripravili tudi okroglo mizo, kjer je svoje izkušnje z umirja njem prometa na povabilo Občine Kamnik predstavil tudi Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Okrogla miza ob zaključku priprave Celostne prometne strategije Občine Kamnik je bila sicer namenjena predstavitvi glavnih usmeritev in ukrepov strategije ter dobrih primerov njihovega izvajanja iz drugih mest. ・
Študenti Univerze v Mariboru na terenskih vajah v Bohinju Klemen Langus, Turizem Bohinj
Člani SD Bohinj na čistilni akciji, foto: Mirja Bajrič
Opazili smo, da še vedno ostaja problematika tako naključnih kot načrtnih odlaganj smeti v naravo. Kljub vsakoletni čistilni akciji smo tudi letos odkrivali stara/nova odlagališča, ki se kljub vsesplošnemu zavedanju o odlaganju smeti na za to primerna mesta še vedno pojavljajo v naravi in kvarijo izgled pokrajine ter onesnažujejo okolico. Problematično ni le zavestno odlaganje smeti v okolje, še vedno je opazno onesnaževanje s kosi plastike (vrečke, plastični ostanki bal ipd.), ki jih veter Tudi mladi skrbijo za čisto okolje in voda razneseta po območju. Čistilna (KD Bohinj), akcija ne pripomore le k vsakoletnemu foto: Iris Režek čiščenju smeti z najbolj obremenjenih območij (ob jezeru, sprehajalnih poteh, cestah, vodotokih ...), pozitivno prispeva tudi k razmišljanju občanov, da smeti ne sodijo ravno povsod. Vsak, ki se udeleži čistilne akcije in več ur prostovoljno prispeva k izboljšanju našega okolja, prav gotovo dvakrat premisli in smeti ne odvrže v naravo. ・
Foto: Klemen Langus
Bohinj postaja primer dobre prakse s področja upravljanja turistične destinacije. Na terenske vaje so v okviru predmeta Destinacijski management pod vodstvom doc. dr. Tanje Lešnik Štuhec in asistentke Barbare Pavlakovič študenti Fakultete za turizem (Univerza v Mariboru). Terenskih vaj se je udeležilo 22 študentov VS in 11 študentov UN programa Turizem. Tu so bivali dva dni. Prvi dan so spoznali Bohinj in različne ponudnike. Drugi dan je bil delaven, študenti so pripravili nove turistične pakete za obisk Bohinja v različnih letnih časih ter za različne skupine gostov. Terenske vaje so bile zelo uspešne, saj so študentje predstavili kar nekaj svežih idej za turistično ponudbo, ki jih bomo realizirali v prihodnjem letu. Turizem Bohinj in Visoka šola za turizem se zahvaljujeta vsem ponudnikom, da ste si vzeli čas (Eko hotel Bohinj, delavnica odprtih vrat Rauter, Hotel Tripič, Info center Ribčev Laz), pripravili brezplačne degustacije (Čokoladnica hotela Kristal, Ekološka kmetija Pr Tonejovc) in omogočili prost vstop k slapu Savica in v muzeje (TD Bohinj, Občina Bohinj). ・
5
t urizem
Srečanje obvodnih krajev Slovenije TD Bohinj
Deset let je minilo od deževne junijske sobote, ko smo gostili Srečanje objezerskih krajev Slovenije. Takrat smo cca 300 gostom pokazali osrednji del Bohinja okoli jezera in na jezeru, zaključili pa smo Pod skalco. V letošnjem letu gostimo 22. srečanje po vrsti in veseli nas, da ga ob 70-letnici TD Bohinj zopet prirejamo pri nas. Pričakujemo cca. 350 gostov iz 50 društev iz vse Slovenije. Letos jih bomo popeljali na malce drugačne izlete. V tem času namreč poteka Mednarodni festival alpskega cvetja, zato bo eden izmed izletov tudi botanični. Poleg tega bomo udeležence peljali k slapu Savica ter po Bohinjski Bistrici. Posvet o izzivih obvodnih krajev bo potekal v Eco Hotelu Bohinj. Zaključek bo v dvorani Danica, kjer bo živa glasba, kosilo, druženje in zabava. Vabimo tudi člane TD Bohinj, da se nam pridružijo. Informacije in prijave za člane TD Bohinj zbiramo na: jure.sodja@bohinj-info.com in 040 572 611. ・
Dogodki javnega zavoda Triglavski narodni park v mesecu maju Majda Odar, TNP
Infocenter Triglavska roža Bled: sobota, 20. maj od 10.00 do 12.00: Triglavska tržnica četrtek, 25. maj ob 20.00: Odprtje razstave Narodni parki – v skrbi za naravo in predstavitev narodnega parka Crater Lake (v sodelovanju z National Geographic Slovenija in Ameriškim veleposlaništvom v Sloveniji)
Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni: nedelja, 27. maj od 11.00 do 16.00: Dan odprtih vrat na Pocarjevi domačiji z ogledom razstave Narodni parki – v skrbi za naravo (Natio nal Geographic Slovenija) in voden botanični sprehod po grbinastih travnikih Zgornje Radovne, zbor za botanični sprehod pri Pocarjevi domačiji ob 11.00 (brezplačno)
Slovenski planinski muzej: petek, 26. maj ob 19.00: Favna Naravnega parka Julijsko predgorje (Rezija) v fotografskem objektivu – odprtje fotografske razstave avtorjev Paola Da Pozzo in Gabriela Bano (JZ TNP v sodelovanju z Naravnim parkom Julijsko predgorje gostuje v SPM) Informacijsko izobraževalno središče Dom Trenta: torek, 23. maj in sreda, 24. maj – celodnevno dogajanje: Belarjevi dnevi – osrednja naravoslovna prireditev za osnovnošolce
Rezija, Naravni park Julijsko predgorje, Prato di Resia: petek, 19. maj ob 19.00: Odprtje razstave Miti in legende Triglavskega narodnega parka in lutkovna predstava Zlatorog in krivopetnice v Informacijskem centru Naravnega parka Julijsko predgorje v Reziji Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsak tretji torek v mesecu (razen avgusta četrti torek) od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delavnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・
Počitniška sezona 2017 – bližnje destinacije Tina Urbanc, Turistična agencija DESTINA Foto: arhiv TNP
S prvomajskimi počitnicami se običajno začenja poletna sezona obis kovanja Triglavskega narodnega parka. Info središča TNP v Bohinju, na Bledu in v Trenti v tem času na široko odpirajo svoja vrata, odpiralni čas centrov se razpotegne čez cel dan. Poleg obiska info središč vas v maju vabimo na obisk številnih dogodkov, ki jih prirejamo v sodelovanju z deležniki na različnih koncih parka, namenjeni so različnim ciljnim skupinam. Osrednje majsko dogajanje je namenjeno Mednarod nemu festivalu alpskega cvetja v Bohinju, precej prireditev pa se bo odvijalo tudi drugod. Poleg info središč in dogodkov v maju vabijo tudi urejene parkovne in pohodniške poti na območju parka. Osrednji povezovalni element letošnje poletne sezone je gostovanje fotografske razstave Narodni parki – v skrbi za naravo (v sodelovanju z National Geographic Slovenija in Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji). Zunanja razstava prikazuje fotografije velikih dimenzij/panoje ameriških narodnih parkov in Triglavskega narodnega parka. V sodelovanju z deležniki bo tekom poletja istočasno gostovala na različnih lokacijah, in sicer v Bohinju (Center TNP Bohinj), Mojstrani (Slovenski planinski muzej), Radovni (Pocarjeva domačija), Trenti (Informacijsko izobraževalno središče Dom Trenta), na Pokljuki (Športni center Pokljuka) in na Bledu (Infocenter Triglavska roža). Razstava bo na ogled od maja do septembra. Predhodno je bila na ogled tudi v parku Tivoli v Ljubljani. Vabljeni k ogledu! Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je odprt vsak dan med 10. in 18. uro. Majski dogodki v organizaciji Javnega zavoda Triglav ski narodni park: Center TNP Bohinj: vsi dogodki potekajo v okviru Mednarodnega festivala cvetja 2017, več na www.tnp.si in www.bohinj.si.
Kako najti pravo počitniško destinacijo za vsakoletne počitnice? Predvsem bomo zadovoljni, če bomo dobili več in zato plačali manj. To lahko pričakujemo na destinacijah, ki se šele prebujajo ali ponovno prebujajo. Tukaj so cene še nizke; turistični in gostinski delavci pa se maksimalno trudijo s storitvami. Letošnja zelo prodajana destinacija zopet postaja Tunizija z otokom Djerba ter z novo ponudbo - letoviščem Zarzis (na celini pred otokom Djerba), ki ponuja dva odlična hotela in odhode prav tako iz ljubljanskega letališča. Ponudbe so »value for money«, kar pomeni, da so najboljše razmerje med ceno in kakovostjo storitve.
Tirenska obala v Italiji, foto: Tina Urbanc
turizem K manj obljudenim destinacijam, ki imajo odhode tudi iz Ljubljanskega letališča pa lahko omenimo še grške otoke, kot so Samos, Hios, Lezbos, Mikonos, Kalimno, Tilos, Patmos in otok Simi Novi čarterski poleti iz ljubljanskega letališča so v Makedonijo, Albanijo, Črno Goro, pokrajino Kalabrijo v Italiji in na italijanski otok Sicilija. -- MAKEDONIJA – OHRIDSKO JEZERO (počitniška kraja Ohrid in Struga) - odhodi iz LJU vsako nedeljo od 28. 5. do 1. 10. 2017. Ohrid leži ob prekrasnem Ohridskem jezeru, ki se v poletnih mesecih segreje tudi čez 25° C. Jezero je znano po kristalno čisti vodi in omogoča zanimivo raziskovalno potapljanje in omogoča pogled celo do globine 22 m. Mesto Ohrid je na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine in nudi idealno kombinacijo zgodovinske in kulturne raznolikosti ter naravnega bogastva za lep doživljajski in sproščujoč dopust. -- ALBANIJA (Drač); odhodi iz LJU vsako soboto od 27. 5. do 30. 9. 2017 Bliskovito se razvijajoča Albanija privablja vse več turistov, zato jo čim preje obiščite in doživite pristnost in drugačnost. Mesto Drač leži na majhnem polotoku na obali Jadranskega morja. Slikovito staro mestno jedro z ostani amfiteatra in bizantinskega obzidja na eni strani ter modernimi nakupovalnimi središči in obmorsko promenado na drugi je že vrsto let najbolj priljubljeno letovišče pri domačinih. -- ČRNA GORA (Petrovac na Moru) odhodi iz LJU vsak ponedeljek od 29. 5. do 2. 10. 2017 Petrovac na moru je eno izmed najlepših letovišč v Črni Gori. Ponaša se s priljubljeno promenado, dolgo več kot 600 m, kjer najdemo ravno dovolj trgovinic, barov, restavracij ter čudovito mestno plažo, posuto z rdečkastim peskom. -- KALABRIJA – JUŽNA ITALIJA (let. Lamezia Terme) odhodi iz LJU vsako sredo od 14. 6. do 27. 9. 2017 Nekaj razlogov za obisk Kalabrije: - na zahodni strani Kalabrije se nahajajo sanjsko lepe dolge peščene plaže, turkizni zalivi s čistim in toplim morjem; - Tropea je srednjeveško mestece, zgrajeno na strmo spuščajoči se skalnati pečini, ki očara s svojo normansko katedralo. - Mestece Pizzo, leži na strmi čeri nad obalo. V zgodovinskem središču se nahajajo »gelaterie«, kjer lahko uživate ob sladoledu Tartuffo, ki so ga iznašli prav v Pizzu; - odlična kulinarika na Kalabriji, ki je bogata in raznovrstna. Najbolje znano je kalabrijsko olje Olio Santo, začinjeno s pekočo papriko. Regija Kalabrija slovi tudi po rdeči čebuli Cipolla rossa di Tropea in siru Caciocavalli. -- SICILIJA (let. Catania) odhodi iz LJU vsako soboto od 24. 6. do 2. 9. 2017 Sicilija je otok o katerem bi lahko napisali roman in zaradi velikosti otoka, si je težko ogledati vse v kratkem času. Zato izpostavljam samo nekaj točk, katere bi si lahko ogledali: - obisk najvišjega vulkana v Evropi (3350 m) - vulkan Etna, ki je tudi simbol Sicilije. - izleti z ladjo do vulkanskih Eolskih otokov - obisk ostankov sicilijanske antike, čudovite Doline templjev (UNESCO) in starogrškega mesta Akragas. - ogled nepozabne in najlepše vasice Taormine ter mesta Siracusa, ki mu pravijo tudi mesto matematika Arhimeda. NASVET: Za tiste, ki želijo svoje počitnice preživeti na Hrvaški obali, priporočamo zgodnjo rezervacijo, saj se kapacitete zelo hitro polnijo, izbira nastanitev v zadnjem trenutku pa bo zelo omejena. ・
6
Foto: Mitja Sodja
Otvoritev festivala (26. maj) Letošnja otvoritev 11. mednarodnga festivala alpskega cvetja se bo zgodila na travniku ob bohinjskem jezeru pod naslovom »Pozdrav iz Bohinja« v petek, 26. maja na odru ob jezeru na Veglju. Spremljali jo boste lahko tudi v živo na RTV SLO 1. Potekala bo pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se bo kot častni gost prireditve tudi udeležil. Sobotna dogajanja ob bohinjskem jezeru (27. maj, 3. in 10. junij) 11. festival bo letos potekal na novem prizorišču, travniku ob jezeru vsako soboto sicer pa ob posameznih dnevih tudi po bohinjskih vaseh in krajih. Ob vseh treh festivalskih sobotah bo največ dogajanja po 12. uri ob jezeru. Tam se bodo obiskovalcem predstavili izbrani bohinjski in slovenski ponudniki izdelkov, ki jih povezujejo cvetlice in zeli ter med in medovite rastline – predvsem pa razumevanje zdrave prehrane in življenja pod Alpami. Tržnico boste lahko bolje spoznali med zanimivim vodenjem in pojasnili strokovnjakinje za zdravo prehrano Marije Merljak. Ob spoštovanju domače tradicije, nenehni inovativnosti in prvrženosti zdravo pridelani hrani, je prav Marija tista, ki je za vse nas lahko neizčrpen vir znanja ter navdiha. Letos bo festival veliko pozornost posvetil tudi čebelam, medenim izdelkom in medonosnim rastlinam. Med bo osrednja tema tržnice na jezerski promenadi (promenada od cerkve sv. Janeza do gostišča Kramar) v soboto 27. maja. Ob izbrani ponudbi proizvodov in storitev z območja Bohinja pod blagovno znamko 'Bohinjsko' bo tako potekala tudi največja slovenska tržnica medenih izdelkov in medovitih rastlin (tudi semen in sadik) in predstavitev čebeljih izdelkov bohinjskih čebelarjev in tržnica Čebelarskega društva Bohinj. Ponudnikom se bodo s svojo tržnico pridružili tudi učenke in učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja s svojimi izdelki. Tržnici medovitih rastlin in izdelkov blagovne znamke 'Bohinjsko' se bo naslednjo soboto, 3. junija pridružil še sejem čokoladnih izdelkov. Zadnja sobotna tržnica na promenadi bo v soboto 10. junija bo stalno ponudbo obogatila tržnica izdelkov z zdravilnimi zelišči, cvetlicami, ponudbo alternativnega zdravljenja, meditacije, apiterapij, joge, ajurvede ... Cilj promenade bo vsako soboto na travniku na Veglju s pogledom na jezero in Julijske alpe znotraj našega edinega Triglavskega narod nega parka. Tam bo vsako sobotno popoldne odprta Kuhinja na prostem s cvetličnimi kulinaričnimi dobrotami in degustacijo primorskih
Pred vrati 11. Mednarodni festival alpskega cvetja povzela Katarina Košnik
Od 26. maja do 11. junija nas v Bohinju znova čaka obilo doži vetij, ki jih ponuja pester program letošnjega 11. Mednarodnega festivala alpskega cvetja. Že tradicionalno bo v Ukancu oživela Pravljična dežela, ki bo letos že teden pred uradno otvoritvijo festivala v soboto 20. in v nedeljo 21. maja. Pestro dogajanje pa se letos seli tudi na novo lokacijo, ob jezero. Prav tam, na Veglju bo tudi letošnja slovesna otvoritev festivala s »Pozdravom iz Bohinja«.
Foto: Mitja Sodja
7
t urizem Bohinju smo preverili pri predsedniku sveta Bojanu Travnu.
Foto: Mitja Sodja
vin. Ob tem popoldne popestrilo tudi dogajanje na travniškem odru festivala.
Zlatorogova pravljična dežela (20. in 21. maj) V skrivnostnem Ukancu vas pričakujejo junaki bohinjskih pravljic s štampiljkami, lesenimi igrali, ustvarjalnimi delavnicami in gibalnimi spretnostmi. Prireditev pripravlja vrtec Bohinj ob pomoči več kot 130-ih prostovoljcev. Osrednja prireditev učencev Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja (2. junij) Osrednja prireditev Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica se bo odvijala na travniku pred Kulturnim domom Joža Ažmana v petek 2. junija ob 17. uri. V glasbenem delu se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbor šole ter mladi glasbeniki, za vse radovedne in ustvarjalne pa pripravljajo številne zanimive delavnice.
Od lanu do platna (31. maj) V Zoisovi hiši na Gorjušah bo 31. maja ob 18. uri prikaz postopka izdelave platna in predstavitev raziskovalne naloge učencev osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Celoten postopek bo prikazala vaščanka Gorjuš, Helena Zalokar. Z njeno pomočjo so ta opravila pod vodstvom mentoric spoznavali v okviru raziskovalne naloge tudi trije učenci osnovne šole: Urška Napotnik, Vid Medja Peskar in Natalija Debelak. Na dogodku se bosta s svojimi izdelki predstavila tudi imetnika certifikata Bohinjsko Ivan Kovačič in Srečko Lotrič. Mega panjske končnice (27. maj) 27. maja se bo na jezerski promenadi začela akcija »Največja poslikana panjska končnica« 5 slikarjev bo ustvarjalo prav neobičajne in posebne umetnine na največjih panjskih končnicah. Panjske končnice velikanke bodo našle mesto v petih bohinjskih vaseh.
Festival bo med naštetim ponujal še obilo vodenih botaničnih izletov, pohodov in kolesarskih izletov, zanimivih delavnic za odrasle in letos še več takšnih za otroke. Med drugimi se bodo lahko otroci v čebelji gibalnici prek zvoka naučili povezati gib in zvočne vibracije, medtem ko bodo lahko starši letos izvajali jogo kar na supih. Celoten program 11. mednarodnega festivala alpskega cvetja najdete na www.bohinj.si ・
Pogovor z Bojanom Travnom, predsednikom sveta zavoda Turizem Bohinj Katarina Košnik
Svet zavoda Turizem Bohinj v tem mandatu sestavlja devet čla nov: Jaka Žvan (TD Bohinj), Ludvik Dobravec (hoteli), Majda Odar (TNP), Vida Kovačič (zaposleni) ter predstavniki občine Jože Cvetek, Darja Lazar, Boštjan Mencinger, Jana Pekovec in predsednik sveta Bojan Traven. Turizem v Bohinju predstavlja pomembno gospo darsko panogo in kako deluje svet krovne turistične organizacije v
Kako se tokratna sestava vključuje in na kakšen način je vpeta v delo zavoda Turizem Bohinj? Sam zagovarjam načelo, da človek naredi funkcijo in ne funkcija človeka. Ne glede na različno sestavo sveta, ki je najvišji organ lokalne turistične organizacije, ne glede na različne poglede, ki jih imamo sicer, smo ugotovili, da je dovolj negodovanja, kritiziranja in malodušja. Da bomo nastopili kot usmerjevalec, ki bo postavil jasne cilje in prioritete, pri tem pa menedžmentu ne bo nagajal, ampak mu bo pomagal. Zato smo s spremembo sistemizacije najprej sprejeli reorganizacijo dela znotraj Turizma, postavili jasno odgovornost vsakega v ekipi – zdaj je jasno, kdo je odgovoren za marketing, kdo za kakovost, kdo za prodajo. Prvi rezultati tega napora so že vidni. Po desetih letih dogovarjanja je Turizem Bohinj prevzel vlogo glavnega prodajnika turističnih aranžmajev. Po propadu Alpinuma kot velike hotelske verige konec osemdesetih, z divjo privatizacijo in neodgovornim vedenjem novega lastnika g. Pačnika smo v Bohinju ostali brez resne prodajne službe. Zdaj sicer v dolini nimamo kakšne velike hotelske verige, imamo pa vedno več odličnih, vrhunskih in predvsem gostoljubnih zasebnih apartmajev, sob, družinskih hotelov in penzionov, ki sami na velikih trgih težko nastopajo, s pomočjo skupne prodajne službe na nivoju destinacije pa to lahko storijo. Vodja novoustanovljene prodajne službe Vida Kovačič je izkušena turistična delavka in prvi rezultati se že poznajo. Zato pozivam vse, ki še niso začeli sodelovati z našo prodajno službo, da to tudi storijo.
Kakšne cilje ste si zastavili na začetku in kako jih uresničujete? V svetu zavoda smo po nekaj sestankih uskladili prioritete za leto 2017, ki so: reorganizacija in ustanovitev prodajne službe, okrepitev in dopolnjena zasnova Festivala alpskega cvetja, okrepitev zimske turistične sezone z različnimi koraki, kot je npr. brezplačen skibus za vse, okrepitev zdraviliškega in antistresnega turizma, ki je idealen za naše okolje, okrepitev pohodništva in kolesarstva. Pri tem smo trčili na osnovni problem: porabimo lahko na desettisoče evrov za promocijo Bohinja kot kolesarske in pohodniške destinacije, ampak če nimamo vzdrževane infrastrukture, imamo podrte table, zaraščene poti in podobno, potem nam nobena promocija ne bo dovolj. Zato je najprej treba postaviti nove table, klopi, zrisati nove zemljevide, počistiti poti, potem pa bomo lahko to promovirali. Zato bomo letos in v prihodnjih letih šli na kakšen sejem ali borzo v tujino manj in več denarja namenili infrastrukturi. Tako se bo uredil slap Ribnica v Srednji vasi, obnovili bomo npr. mostiček k izviru Bistrice in tako naprej. Po vaseh se bodo postavile informacijske table, klopi in druga infrastruktura, da bo že na daleč vidno, da smo vrhunska pohodniška destinacija. Predvsem pa se bodo morale poti sproti vzdrževati. Moramo biti pragmatični, torej delovati v okviru možnega, pri tem pa učinkoviti, z jasno vizijo, kam nas ti koraki peljejo. Letos bomo namesto kataloga izdali revijo, ki jo bo dobil vsak gost v svoji sobi. V njej bomo promovirali naš način življenja, odkrivali naše zgodbe, našo ustvarjalnost. Blagovna znamka 'Bohinjsko' je že en tak biser, ki je nastal v zadnjem desetletju. In na tem je treba graditi. Zdaj je že jasno, da prejemniki certifikata 'Bohinjsko' dosegajo višje cene, imajo večjo dodano vrednost. To pa je eden izmed ključnih ciljev, da imamo od turizma v Bohinju vsi nekaj. Tako podjetniki, kmetje, lastniki zemljišč in drugi – skratka vsi. Turizem je gospodarska panoga z največ multiplikativnimi učinki. Zato ga moramo jasno podpirati, a ne na račun drugih. Kako poteka sodelovanje z operativnim delom zavoda? Vsaka sprememba lahko prinaša nov zagon. In mislim, da ga je ta sprememba zagotovo prinesla. Najlaže je kritizirati ekipo, težje jih je spodbujati in usmerjati. S tem prevzameš tudi odgovornost za njihov uspeh ali neuspeh. Ekipa z direktorjem Langusom je dobra in delovna. Zdaj so se preselili tudi v prostore Bohinjke v Stari Fužini, kjer jih gostovanje stane približno 200 evrov na mesec za uporabo dveh stavb, prej pa jih je gostovanje stalo več kot 10.000 evrov na leto. Ta razlika se bo raje kot za prostore namenila za kakšno dodatno klop ali tiskanje prospekta.
Kje so zdaj največje pomanjkljivosti ali problemi v turizmu v Bohinju? Da preveč jamramo! To, da nimamo velike hotelske verige, da sta Zlatorog ali Črna prst sramota, da ideje g. Čokla s smučiščem ne kaže-
turizem , iz na ših k r a je v jo najbolje, da je še zdaj na seznamu največjih neplačnikov turistične takse – dolgove naj bi poravnal letos, da Vogel nima umetnega zasneževanja, na to mi nimamo velikega vpliva. Zato se je treba postaviti na svoje noge. Vemo, kaj hočemo in česa nočemo: nočemo biti Bled z masovnim turizmom in kremšnitami à la »take away«, nočemo čevapčičev in sendvičev na obali jezera. Nočemo kupov smeti. Hočemo biti vrhunska alpska destinacija za sladokusce. Poglejte, Avstrija in Švica sta pozidani. Mi nismo. Ljudje danes to iščejo. To ne pomeni biti brez infrastrukture. Pločnike, poti, klopi, promenade, urejena vaška središča, vse to potrebujemo. Če pa želimo večjo dodano vrednost, pa se bomo morali začeti najprej ceniti sami. Če sobe avgusta prodajamo za nekaj deset evrov, češ da ne gre več, je to samo nevredno opravičilo. Potem ne cenimo sebe, ne cenimo Bohinja in narave, ki smo jo ohranili sami. Tako ne bo preboja. Vsi se moramo potruditi. Seveda pa bo marsikomu še treba pomagati, da bo sobe in apartmaje prenovil, saj lukenj res ne moremo prodajati za velik denar. In tukaj je še ena naloga Turizma v prihodnjih letih: kreiranje cenovne politike, kar se bo z ustanovitvijo prodajne službe zagotovo zgodilo, ter pomoč zasebnikom s turističnimi sobami in apartmaji, saj je Turistično društvo na tem področju nekoliko zaspalo. Zato bomo, če bomo stopili skupaj, lahko naredili velike korake naprej.
Projekti so seveda vedno povezani tudi z razpoložljivimi sredstvi, teh je verjetno vedno premalo. Nekaj teh Turizem prejme iz turističnih taks. Bom zelo kratek. Preziram tiste, ki namerno nočejo plačevati turis tične takse. Razumem, da je marsikdo ne more plačati v nekaj dneh, mesecih, ne more pa se zgoditi, da je ni še plačal npr. za oktober 2015. To je dobesedno kraja. Ta denar plačujejo gostje in ni last lastnika hotela. Potem pa imajo nekateri še obraz in še predavajo o tem, kako bi moral bohinjski turizem delovati, kako bi moral Bohinj izgledati. Plačaj takso, plačaj davke, ne kradi, potem pa kritiziraj. Ne morejo biti izjeme. Pravila bodo za vse enaka ali pa jih ne bo. To je še posebej pomembno v majhnih skupnostih. Je pa odgovornost vseh nas, ki smo odločevalci v občini, da ta denar porabimo bolj skrbno, kot bi svojega.
Kako vidite dolgoročni razvoj turizma v Bohinju? Vemo, kaj hočemo. Imamo pa še precej izzivov. Problem Vogla in zasneževanja bomo z zdajšnjo vlado zaprli. To sem prepričan ... Sam sem prepričan, da bomo v naslednjih treh letih dobili tudi prave lastnike turističnih nepremičnin, tudi Zlatoroga in Črne prsti. Sam se nisem pred šestnajstimi leti vrnil v Bohinj, da bi se prerival za čast in slavo. Vrnil sem se zato, ker sem trikrat prepotoval svet, naredil uspešno kariero kot novinar in menedežer in lahko kraju in dolini, ki me je oblikovala kot otroka, nekaj tudi vrnem. Nočem biti všečen, ker všečnih je v Bohinju še preveč. Turizem, ki najbolj poganja notranjo ekonomijo Bohinja in jo bo v naslednjih desetletjih še toliko bolj, najbolj potrebuje novega zagona, nove koncepte, nov način dela. Ne gre za revolucijo, temeveč za premišljeno in postopno delo. Ljudje so ponosni na svoj način življenja in ga radi pokažejo tudi drugim. Ampak zato moramo iz Bohinja pošiljati pozitivne signale, ne pa jam ranja in problemov. Danes se svet vrti na takšen način. Vsi, ki poznamo kaj poslovnega sveta, pa se moramo potruditi in navezati stike z morebitnimi investitorji. Sami ne bodo prišli v Bohinj. Prepričati jih moramo v Bohinj. V Bohinj, ki ve, kaj hoče s turizmom, kaj hoče s kmetijstvom, gozdarstvom, podjetništvom, kaj hoče predvsem z mladimi in s tem s svojo prihodnostjo. Ravno mladi bodo predvsem od turizma nepo sredno ali posredno lahko dobro živeli. Pa ne kot natakarji in sobarice, temveč kot lastniki nepremičnin, agencij, podjetij, obrtnih delavnic, trgovin, ponudniki storitev.
8
Foto: arhiv MK Bohinj
jih radi izpostavili so štiri – humanost, strpnost, prijateljstvo in gostoljubnost. Glede na dejstvo, da v Bohinj peljejo kar dobre ceste bi radi letošnje leto videli kot leto strpne vožnje. Peljimo se po omejitvah in si raje sproti ogledujmo naravne lepote kot da drvimo in nimamo časa za nič in nikogar okoli nas. Pozdravljajmo se med seboj in spoštujmo cestnoprometne predpise. Vemo, da se iz leta v leto populacija motoristov povečuje zaradi različnih vzrokov (veter, sonce, svoboda ...).Vsi, ki pridete v Bohinj upoštevajte našo idejo oz. prošnjo za strpno in pametno vožnjo. V kolikor se z našo idejo strinjate prinesite svojo rutko na 8. blagoslov motorjev v Restavracijo Zoisov grad prvo nedeljo po prvomajskih praznikih in jo podarite v namen strpne vožnje. Za motoriste-reševalce boste z nakupom rutke lahko pomagali zbrati sredstva in s tem naredili plemenito gesto ter postali zob na verigi, s katero bomo sklenili krog. Gostoljubnost, kot naslednjo promovirano vrednoto boste lahko preverili na osmem »žegnu« motorjev v Bohinju, ki se bo odvijal 7. maja pred Restavracijo Zoisov grad. Tam bomo izobesili rutke in s tem začeli akcijo Pozdrav motoristu – podari rutko. Na samem kraju dogodka bo od desetih dalje prihod motoristov, ob enajstih blagoslovljena maša za motoriste, dogajanje pa bo sklenila panoramska vožnja po našem kraju in, na koncu nastop gostujoče plesne skupine dvanajstih deklet popestrili zaključek prireditve.
Hvala. ・
Pozdrav motoristu – podari rutko Adrijan Džudžar za MK Bohinj
V Moto klubu Bohinj so se za letošnje leto domislili lepe in humane ideje. Gre za akcijo Pozdrav motoristu – podari rutko! S to potezo bi motoristi radi poudarili nekatere vrednote, ki naj bi se jih držali vsi, ki se vozimo po cestah pa tudi na drugih področjih življenja, v primeru Bohinja bi lahko bilo izhodišče tudi turistična promocija kraja. Akciji nameravajo pobudniki dati tudi vseslovenski značaj. Vrednote, ki bi
Foto: arhiv MK Bohinj
Posneli so tudi videospot na lokacijah po celi bohinjski dolini z namenom predstavitve Bohinja. Fantje, dekleta, matere in otroci, gasilci, motoristi, policisti, reševalci ter naš župan so požrtvovalno pomagali. Idejni vodja Vili Gorenc je bil navdušen nad tako veliko udeležbo in požrtvovalnostjo akterjev- svojih kolegov motoristov in ostalih udeležencev, ki so mu pomagali pri snemanju videospota in seveda, tudi s svojo strpnostjo, pomagali pri realizaciji zamišljenega. Motoristi verjamejo, da bo, z vsem trudom, ki so ga vložili akcija Pozdrav motoristu – podari rutko lepo uspela. POZDRAV MOTORISTU – PODARI RUTKO. ・
Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX
Bohinj, 5. maj 2017
VSEBINA 6. ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma 7. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Pravilnika o plačah občinskih funkcio narjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o povračilu stroškov
6. Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 19. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04, 57/12, 17/15 in 52/16 – ZPPreb-1) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 20. redni seji, dne 26. aprila 2017, sprejel
ODLOK o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom ustanoviteljica, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, z namenom promocije in spodbujanja razvoja turizma ureja statusne, organizacijske in premoženjske zadeve, dejavnost ter razmerja med ustanoviteljem ter organi poslovanja javnega zavoda »Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma«. 2. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. STATUSNE DOLOČBE 3. člen (1) Ime zavoda je: Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma (2) Skrajšano ime zavoda je: Turizem Bohinj. (3) Sedež zavoda je na naslovu: Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko jezero. 4. člen (1) Zavod ima in uporablja žig, ki je oblikovan tako, da ima štiri vrste, pri čemer prvi dve sestavljata besedilo TURIZEM BOHINJ, javni zavod za pospeševanje turizma, drugi dve pa poštni naslov zavoda. (2) Število posameznih žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja žigov ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.
III. DEJAVNOST 5. člen (1) Dejavnosti in storitve, katerih izvajanje na ravni turističnega območja je v javnem interesu, so: 1. informacijsko turistična dejavnost, ki vključuje: -- informiranje turistov, -- zbiranje podatkov za potrebe informiranja obiskovalcev,
Številka 3
-- ugotavljanje mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe, -- sprejemanje in posredovanje predlogov in pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom, -- urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije, 2. spodbujanje razvoja celovitih turističnih proizvodov turističnega območja, 3. trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja, 4. razvoj in vzdrževanje skupne turistične infrastrukture, 5. razvoj in vzdrževanje javnih površin namenjenih turistom, 6. organizacija in izvajanje prireditev, 7. ozaveščanje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma, 8. druge storitve, ki se v turističnem območju brezplačno nudijo turistom. (2) Te naloge zavod izpolnjuje v okviru naslednjih registriranih dejavnosti: -- 18.120 Drugo tiskanje -- 18.130 Priprava na tisk in objavo -- 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti -- 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah -- 47.640 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo -- 47.650 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z igračami in rekviziti za igre in zabavo -- 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki -- 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah -- 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki -- 47.820 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah s tekstilijami in obutvijo -- 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom -- 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu -- 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic -- 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet -- 49.392 Obratovanje žičnic -- 50.300 Potniški promet po celinskih vodah -- 50.400 Tovorni promet po celinskih vodah -- 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu -- 52.220 Spremljajoče storitvene dejavnosti v vodnem prometu -- 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati -- 56.103 Slaščičarne in kavarne -- 56.104 Začasni gostinski obrati -- 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi -- 56.290 Druga oskrba z jedmi -- 56.300 Strežba pijač -- 58.110 Izdajanje knjig -- 58.130 Izdajanje časopisov -- 58.140 Izdajanje revij in druge periodike -- 58.190 Drugo založništvo -- 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj -- 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj -- 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj -- 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij -- 60.100 Radijska dejavnost -- 60.200 Televizijska dejavnost -- 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti -- 63.120 Obratovanje spletnih portalov -- 63.910 Dejavnost tiskovnih agencij -- 63.990 Drugo informiranje -- 64.190 Drugo denarno posredništvo -- 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin -- 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi -- 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje -- 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike -- 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij -- 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja -- 74.200 Fotografska dejavnost -- 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti -- 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
Številka 3 ---------------------------
77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup 77.390 Dajanje drugih strojev, naprav in opredmetenih sredstev v najem in zakup 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del 79.110 Dejavnost potovalnih agencij 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje 90.010 Umetniško uprizarjanje 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.030 Umetniško ustvarjanje 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve 91.011 Dejavnost knjižnic 91.012 Dejavnost arhivov 91.020 Dejavnost muzejev 91.030 Varstvo kulturne dediščine 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 93.110 Obratovanje športnih objektov 93.291 Dejavnost marin 93.292 Dejavnost smučarskih centrov 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 94.110 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj 94.120 Dejavnost strokovnih združenj
IV. ORGANI ZAVODA Organa zavoda sta svet in direktor.
6. člen
1. Svet zavoda 7. člen (1) Svet zavoda ima devet članov. (2) Sestava sveta zavoda je sledeča: -- Občina Bohinj ima pet članov, -- Turistično društvo Bohinj ima enega člana, -- turistično gospodarstvo ima enega člana, -- javni zavod Triglavski narodni park ima enega člana in -- delavci javnega zavoda Turizem Bohinj imajo enega člana. (3) Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Bohinj. (4) Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa statut zavoda. (5) Predstavnik turističnega gospodarstva je predlagan s strani subjektov, ki se na območju občine Bohinj ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Slednji predstavnika izvolijo z večino opredeljenih na sklicu, ki je javno objavljen, potrdi pa ga Občinski svet Občine Bohinj. 8. člen (1) Delo sveta zavoda vodi predsednik sveta. Predsednika sveta in njegovega namestnika izvolijo člani med seboj. Do izvolitve predsednika vodi sejo najstarejši član. (2) Mandat članov sveta zavoda je pet let in začne teči z dnem prve seje sveta zavoda, ne glede na to, kdaj je bil posamezen član imenovan oziroma izvoljen. Članu sveta, ki je bil imenovan oziroma izvoljen po konstituiranju sveta zavoda, se izteče mandat, ko se izteče mandat celotnega sveta. Člani sveta so po preteku te dobe lahko večkrat ponovno imenovani. (3) Svet zavoda se lahko konstituira, ko je imenovanih oziroma izvoljenih večina članov sveta zavoda in se je iztekel mandat svetu prejšnjega sklica. (4) Prvo konstitutivno sejo sveta skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju večine članov sveta. (5) Podrobnejše delovanje sveta zavoda se uredi s poslovnikom. 9. člen (1) Član sveta zavoda je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan ali izvoljen, če: -- sam zahteva razrešitev oziroma odstopi, -- se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeležuje sej, -- pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in akti ustanovitelja zavoda, -- ne opravlja svojih nalog, -- če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu zavoda. (2) V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni
Bohinj, 5. maj 2017
član. Če je član razrešen pol leta pred potekom mandata, se ne imenuje novega, razen v primeru, če se razreši več kot polovica članov sveta. (3) O predčasni razrešitvi člana sveta zavoda odloča na predlog sveta zavoda organ, ki ga je imenoval.
--------
10. člen Svet zavoda poleg nalog, določenih z zakonom, tem odlokom in statutom zavoda: imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja, sklepa pogodbo o zaposlitvi direktorja zavoda, katero v imenu sveta zavoda podpiše predsednik, ki izvršuje tudi pravice in obveznosti delodajalca do direktorja, sprejema akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, daje mnenje o načinu uporabe dobička in kritja izgube, imenuje revizorja, v kolikor se svet zavoda odloči za revizijo računovodskih izkazov, jo zahteva ustanovitelj, ali je takšna revizija predpisana, daje direktorju mnenje o nakupu ali odtujitvi nepremičnin in o temeljnih usmeritvah zaposlovanja, opravlja druge z zakonom ali statutom določene pristojnosti in naloge.
11. člen Svet zavoda veljavno odloča, če je na seji navzočih vsaj pet članov. Odloča z večino glasov opredeljenih članov.
2. Direktor
12. člen (1) Direktor vodi delo in poslovanje zavoda ter ga predstavlja in zastopa brez omejitev. Imenuje ga svet zavoda za mandatno obdobje štirih let. (2) Direktor ima naslednje pristojnosti in opravlja naslednje naloge: -- načrtuje, organizira in vodi delo zavoda, -- pripravi programe dela in razvoja zavoda, -- pripravi program dela zavoda in finančni načrt, -- odloča o potrebi po delavcih, izbiri delavcev in razporejanju delavcev na delovna mesta, pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja -- pooblašča posamezne delavce za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, -- sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem zavoda, -- poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda, -- pripravi letno poročilo, -- opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom in statutom zavoda. (3) Direktor je pri opravljanju poslov s svojega delovnega področja samostojen. (4) Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
------
13. člen Kandidat za direktorja mora izpolnjevati naslednje pogoje: izobrazba 7. stopnje ali višje, vsaj 4 leta izkušenj na področju turizma oziroma s turizmom povezanih dejavnosti, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, poznavanje specifičnosti turistične ponudbe in potreb razvoja turizma na območju občine Bohinj, predloži strateški načrt dela zavoda za mandatno obdobje.
14. člen Direktor se imenuje na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Delovno razmerje z direktorjem, ki pred tem ni imel pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v javnem zavodu, se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. 15. člen (1) Če direktorju predčasno preneha mandat ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenuje svet zavoda vršilca dolžnosti. (2) Vršilca dolžnosti direktorja lahko svet zavoda imenuje s soglasjem ustanovitelja do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
V. SREDSTVA ZAVODA
-----
---
16. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za svoje delo z: lastnimi prihodki zavoda (plačilo za blago in storitve), sredstva dela turistične takse, ki jo nameni zavodu občina Bohinj, sredstvi nacionalne turistične organizacije za pospeševanje turizma, sredstvi proračuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki pripadajo lokalnim skupnostim na zaokroženih turističnih območjih, ki jih za dejavnost zavoda nameni občina Bohinj, proračunskimi sredstvi občine, darili in dotacijami ter drugimi viri.
Številka 3
URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ
(2) Zavod se sme zadolževati le s predhodnim soglasjem ustanovitelja. 17. člen Presežek prihodkov nad odhodki zavoda se uporabi za opravljanje dejavnosti zavoda in vlaganja v nadaljnji razvoj turizma. Ustanovitelj odloča o razporejanju presežka na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda. 18. člen O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja sredstev za opravljanje osnovnih dejavnosti zavoda, odloča ustanovitelj na predlog direktorja, po predhodnem mnenju sveta zavoda.
Bohinj, 5. maj 2017
(3) Statut ter druge notranje pravne akte na podlagi tega odloka sprejme zavod v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. (4) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 3/00, 5/00, 3/03, 1/11, 4/16 in 5/16) ter 10. in 11. člen Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 5/08, 1/09, 3/10, 3/11, 2/12 in 1/17). Številka: 007-3/2017/3 Bohinjska Bistrica, 26. april 2017
Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.
VI. POOBLASTILA V PRAVNEM PROMETU IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI 19. člen (1) Zavod nastopa v pravnem prometu, v svojem imenu in za svoj račun, z omejitvijo, da brez predhodnega soglasja ustanovitelja ne more sklepati pravnih poslov v zvezi z obremenitvijo nepremičnega premoženja. (2) Zavod odgovarja za svoje obveznosti s svojim celotnim premoženjem. (3) Za obveznosti zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih zavod opravlja za druge naročnike.
VII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA 20. člen (1) Občinski svet ima v imenu ustanovitelja v razmerju do zavoda naslednje pravice in obveznosti: -- daje soglasje k sprejemu statuta zavoda, -- daje soglasje k spremembi imena, sedeža in dejavnosti zavoda, -- daje soglasje k imenovanju direktorja, -- daje soglasje k načinu uporabe dobička in kritja izgube, -- seznani se z letnim poročilom in načrtom dela, -- imenuje in razrešuje predstavnike ustanovitelja v svet zavoda, -- druge, z zakonom ali tem odlokom določene pravice in obveznosti. (2) Ostale ustanoviteljske pravice in obveznosti javnega zavoda izvršuje župan Občine Bohinj. (3) Zavod je v skladu z zakonom in s tem odlokom v razmerju do ustanovitelja dolžan: -- pravočasno pripraviti strateški načrt, letni program dela in finančni načrt, -- zagotavljati namensko in racionalno koriščenje sredstev ustanovitelja, ki jih zavod pridobiva za izvajanje svoje dejavnosti, -- zagotavljati ustanovitelju podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, za izvajanje njegovih pristojnosti in obveznosti ter za načrtovanje razvoja zavoda in druge podatke in informacije v skladu z zakonom, -- na pristojnih organih obravnavati pobude ustanovitelja in mu poročati o sklepih teh organov, -- enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom, poročati o izvajanju letnega programa, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, ki jih ustanovitelj potrebuje za spremljanje dejavnosti zavoda, -- izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi.
VIII. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 21. člen (1) Statut zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem občinskega sveta. (2) Svet zavoda sprejema akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. (3) Druge splošne akte sprejema direktor zavoda samostojno, če statut za posamične splošne akte ne določa soglasja drugega organa. (4) Določbe statuta morajo biti v skladu s tem odlokom, vsi drugi splošni akti pa morajo biti v skladu s tem odlokom in statutom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen (1) Ta odlok stopi v veljavo 15 dan po objavi v uradnem vestniku Občine Bohinj. (2) Dosedanji mandati organov zavoda potečejo z dnem, do katerega so bili imenovani.
7. Na podlagi 34.a člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 20. redni seji, 26. aprila 2017 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o povračilu stroškov 1. člen Prvi odstavek 3. člena Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o povračilu stroškov (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 27/07 in 5/13) se spremeni tako, da se glasi: »(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, uredniškega odbora in članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan ter za izplačilo sejnin članom svetov krajevnih skupnosti.« 2. člen Spremembe in dopolnitve Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in članov drugih občinskih odborov, komisij in drugih delovnih teles ter o povračilu stroškov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj, uporabljati pa se začnejo s 1. 6. 2017. Številka: 007-5/2017/2 Bohinjska Bistrica, 26. april 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.
RAZPISI IN OBVESTILA Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/2016), Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
JAVNI RAZPIS
za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2017 1. Predmet razpisa:
rezultate, ki predstavljajo prispevek k razvoju občine in so pomembni za njen ugled. 2.4. Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za dosežke in rezultate, ki so plod večletnega dela in pomembni za ugled občine, ali za požrtvovalnost in človekoljubje, ki ga izkažejo s svojimi dejanji v preteklem letu.
2. Vlaganje pobud:
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poziva občane, politične stranke in neodvisne liste, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti, da posredujejo pobude oziroma predloge za podelitev priznanj Občine Bohinj v letu 2017.
Pobuda mora biti posredovana na obrazcu »Predlog za podelitev občinskega priznanja Občine Bohinj za leto 2017«, ki je priloga tega razpisa.
2. Vrste priznanj in kriteriji za podelitev:
3. Rok za oddajo pobud:
2.1. Naziv častni občan Občine Bohinj Je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za posebno pomembno delo in za zasluge, ki predstavljajo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine. 2.2. Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom za življenjsko delo, za njihove pomembne dosežke in rezultate, ki predstavljajo trajen prispevek k razvoju občine in so pomembni za delo in življenje v njej ter za njen ugled. 2.3. plaketa Občine Bohinj Je priznanje, ki ga podeljuje občina posameznikom ter podjetjem, organizacijam, skupnostim, društvom in skupinam ljudi za njihove večletne pomembne dosežke ter
Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude posredovati najkasneje do 31. maja 2017, na naslov: Občina Bohinj, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom - “ZA RAZPIS - PRIZNANJA OBČINE BOHINJ”. Dodatne informacije v zvezi z razpisom pobudniki lahko dobijo pri Jožici Hribar, na tel. (04) 577-01-00, 577 01 14 in v Odloku o priznanjih Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 10/2016). Pobude oziroma predloge bo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova nja obravnavala v skladu določbami Odloka o priznanjih Občine Bohinj, sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu Občine Bohinj v potrditev. Številka: 094-1/2017 Bohinjska Bistrica, 25. april 2017 Predsednica Komisije Občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Vesna Arh, mag., l. r.
PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEGA PRIZNANJA OBČINE BOHINJ ZA LETO 2017 datum:...................... Predlagatelj: ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ime, priimek in naslov predlagatelja
VRSTE PRIZNANJ OBČINE BOHINJ (Označite eno priznanje): 1.
Naziv častni/a občan/ka Občine Bohinj
2.
Plaketa Občine Bohinj za življenjsko delo
3.
Plaketa Občine Bohinj
4.
Priznanje Občine Bohinj za posebne dosežke
ZA OBČINSKO PRIZNANJE PREDLAGAM / PREDLAGAMO: Podatki o kandidatu: _______________________________________________________________________________________________________ ime in priimek kandidata / ime institucije / zavoda / društva
_______________________________________________________________________________________________________ izobrazba: srednja, V, VŠ, akademski naziv/...
RAZPISI IN OBVESTILA
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA: ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... PODPIS: _______________________________________________________________________________________________________ IZPOLNI ORGAN OBČINE: Datum prejema predloga:...................................................................................................................................................................... Predlog obravnavan na seji KMVVI, dne :............................................................................................................................................. SKLEP KMVVI:
A) utemeljen
B) neutemeljen
C) prerazporeditev
PREDLOG ZA PODELITEV OBČINSKEMU SVETU (obrazložitev): ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ............................................................................................................................................................................................................... ...............................................................................................................................................................................................................
RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi določil Zakona o javnih financah (ZJF, Ur. list RS, 11/11–UPB, 14/13–popr., 101/13, 55/15–ZFisP in 96/15–ZIPRS1617), Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/16), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15); ter na podlagi soglasja Ministrstva za finance, Sektorja za spremljanje državnih pomoči (št. priglasitve: M001-5883415-2015) objavlja
JAVNI RAZPIS
za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj v letu 2017
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za spodbujanje raz voja gospodarstva na območju občine Bohinj. V letu 2017 bodo sredstva namenjena naslednjim ukrepom: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjet ništva Ukrep 5: Spodbujanje prijav podjetij na razpise Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Namen razpisa je spodbujanje investicij in drugih naložb, ki bodo prispevale k raz voju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju občine Bohinj.
2. VIŠINA SREDSTEV Skupna višina sredstev: 55.000,00 EUR Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj – 21.000,00 EUR Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja – 17.000,00 EUR Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva – 1.500,00 EUR Ukrep 5: Spodbujanje prijav podjetij na razpise – 1.000,00 EUR Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva – 7.000,00 EUR Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov – 7.500,00 EUR V proračunu Občine Bohinj so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 4204 – Ukrepi za dodeljevanje državnih pomoči za spodbujanje in razvoj gos podarstva v Občini Bohinj v skupni vrednosti 55.000,00 EUR. Sredstva se na podlagi tega razpisa dodeljujejo po pravilu »de minimis«. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v cestno promet nem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Maksimalna višina sofinanciranja je opredeljena v okviru posameznih ukrepov. V kolikor sredstva na posameznem ukrepu ne bodo v celoti izkoriščena, se sredstva na podlagi sklepa komisije lahko prerazporedijo na drug ukrep.
3. UPRAVIČENCI Upravičenci po tem javnem razpisu so samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17) s sedežem v občini Bohinj. Kot upravičenci za dodelitev finančne spodbude so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev (potencialni podjetniki, fizične osebe), če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa. Velikost posamezne gospodarske družbe se določa na podlagi enotnih meril za določanje velikosti podjetij, ki so bila sprejeta z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008. -- Mikro podjetje ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov. -- Malo podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov.
Bohinj, 5. maj 2017
-- Srednje veliko podjetje ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
4. SPLOŠNA DOLOČILA OZIROMA POGOJI UPRAVIČENOSTI Splošna določila oziroma pogoji, ki veljajo ne glede na ukrep opredeljen v tem javnem razpisu so sledeča: -- do pomoči so upravičeni le udeleženci opredeljeni v okviru posameznega ukrepa, -- upravičenec lahko kandidira samo za izvedbo naložbe, upravičene po tem javnem razpisu, katero lahko izvede v celoti in v skladu z veljavnimi predpisi, -- pomoč se dodeli na podlagi vloge opredeljene v razpisni dokumentaciji, -- naložba, za katero se dodeli pomoč, se mora uporabljati ali ostati v lasti upravičenca glede na določbe pravilnika (na območju občine) vsaj 2 leti od dokončanja naložbe, če ni v okviru posameznega ukrepa določeno drugače , -- naložba, za katero se dodeli pomoč, se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, -- prosilec mora ob prijavi na javni razpis predložiti izjavo, da za isto investicijo/naložbo oziroma prijavljene upravičene stroške ni pridobil ali je v postopku pridobivanja dodatnih sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira (RS ali EU); v kolikor je prosilec že pridobil javna sredstva za isti namen, do sredstev ni upravičen, -- upravičenec, ki pridobi pomoč na podlagi tega javnega razpisa, mora voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev ter jo hraniti vsaj še 3 leta po izvedenem zadnjem izplačilu, -- upravičenec mora imeti sedež v Občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v Občini Bohinj. V kolikor je upravičenec fizična oseba, mora le-ta imeti prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Bohinj. Do prejema pomoči po tem javnem razpisu niso upravičena podjetja oziroma fizične osebe: -- ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, -- ki so opredeljena kot podjetja v težavah in dobivajo pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje, -- ki so že prejela državno pomoč po tem pravilniku in naložbe oziroma storitve niso izvedla v skladu s podpisano pogodbo, -- ki so že koristila pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči, -- ki so za iste upravičene stroške že pridobila sredstva iz državnega ali lokalnega proračuna ali mednarodnih virov, -- ki nimajo pravočasno in v celoti izpolnjenih pogodbenih obveznosti do Občine Bohinj iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovali, -- ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi, -- podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, -- podjetja s sektorja premogovništva po opredelitvi Uredbe (ES) št. 1407/2002, -- podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, -- podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Državna pomoč ne sme biti: -- namenjena izvozu oz. z izvozom povezanim dejavnostim v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, -- pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega, -- dodeljena podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, za namen nabave vozil za cestni prevoz tovora.
5. UKREPI
RAZPISI IN OBVESTILA Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Predmet pomoči: sofinanciranje začetnih investicij in investicij v razširjanje in raz voj Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah Pogoji: -- naložba se mora izvesti na območju Občine Bohinj in se ohraniti vsaj 5 let po njenem zaključku -- za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta) -- za naložbo se šteje tudi investicija v neopredmetena sredstva kot so nakup programske opreme, licence, patentov in nepatentiranega tehničnega znanja -- naložba mora predstavljati začetno investicijo ali investicijo za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa v predelovalni, storitveni ali raziskovalno-razvojni dejavnosti. Povečanje obsega proizvodnje ali storitev, ki jih prijavitelj že opravlja, se po tem ukrepu ne šteje za upravičeno -- stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost, ki je predmet prijave na javni razpis, prijavitelj pa ima to dejavnost registrirano v uradnem poslovnem registru. -- v primeru, da predlagatelj v okviru tega javnega razpisa želi povrnitev sredstev za nakup rabljene opreme/strojev, le-ta ne sme biti starejša od letnika 2013 ter mora brezhibno služiti svoji namembnosti
----------
Upravičeni stroški: strošek nakupa zemljišč strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč stroške gradnje ali nakupa objekta strošek nakupa strojev ali opreme strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije strošek licence strošek programske opreme strošek nakupa patenta strošek nakupa nepatentiranega tehničnega znanja
Višina sofinanciranja: Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: -- dotacije – do 30% upravičenih stroškov posamezne investicije Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma lahko znaša največ 3.000,00 EUR. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na upravičenca, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 21.000,00 EUR Realizacija projekta: -- upravičeni so stroški, ki nastanejo v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017. Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- dokumentacija, ki dokazuje posamezno investicijo (gradbeno dovoljenje, kupoprodajne pogodbe, specifikacije nabavljenih investicijskih sredstev,…) -- računi in dokazila o plačilu računov (subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017. Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Predmet pomoči: -- sofinanciranje samozaposlovanja -- sofinanciranje zaposlovanja novih delavcev Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah -- potencialni podjetniki
Bohinj, 5. maj 2017
Pogoji: -- delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč se mora ohraniti vsaj 1 leto -- nova zaposlitev mora pomeniti povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišje stanje v zadnjih 12 mesecih -- prijavitelj mora z novim zaposlenim delavcem podpisati pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma določen čas 2 let -- realizacija samozaposlitve oziroma odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju Občine Bohinj -- do finančne pomoči je upravičena oseba, ki se samozaposli in ima prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Bohinj. Oseba mora ostati samozaposlena vsaj 1 leto. Samozaposlitev se dokazuje s potrdilom o registraciji podjetja ter kopijo M1/ M2 obrazca -- za novo odprto delovno mesto je mogoče zaposliti osebo s stalnim bivališčem na območju Občine Bohinj, ki še ni bila zaposlena oziroma je ostala brez zaposlitve. Zaposlitev se dokazuje s kopijo podpisane Pogodbe o zaposlitvi ter M1/M2 obrazcem -- v primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln, iz kateregakoli razloga pred potekom 1 leta, mora prejemnik sredstev, v roku 30 dni od prenehanja zaposlitve, zaposliti novega delavca, ki ustreza v Pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. -- za vsakega na novo zaposlenega je potrebno predložiti svojo vlogo Upravičeni stroški: -- stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 3 minimalnih mesečnih plač -- stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 3 minimalnih mesečnih plač Višina sofinanciranja: -- upravičeni stroški se sofinancirajo do 100 %, vendar maksimalna višina sofinanciranja ne more presegati 3 minimalnih mesečnih plač na vlogo. Okvirna višina sredstev: 17.000,00 EUR Realizacija projekta -- zaposlitev mora biti realizirana v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017. Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog (vsaka vloga mora biti v svoji ovojnici) -- prijavitelj, ki je za prijavljene upravičene stroške že dobil sofinanciranje z drugega vira (npr. ZRSZ) po tem javnem razpisu ni upravičen do sofinanciranja Dokazila: -- Samozaposlitev: dokazilo o registraciji podjetja, kopija M1 obrazca, -- Odpiranje novega delovnega mesta: kopija Pogodbe o zaposlitvi, kopija obrazca M1 Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov izobraževanja zaposlenih -- sofinanciranje stroškov usposabljanj zaposlenih -- sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini (udeleženec zaposleni oz. lastnik podjetja) Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah -- fizične osebe z registriranim osebnim dopolnilnim delom – za sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini Pogoji: -- za vsakega zaposlenega/sodelujočega je potrebno predložiti svojo vlogo -- predložitev ustreznih dokazil za izvedbo posamezne aktivnosti (prijavnice, potrdilo o udeležbi,…) Upravičeni stroški: -- stroški izobraževanja -- stroški usposabljanja -- stroški razstavljanja (najem in postavitev stojnice, pristopnina,…) Neupravičeni stroški: -- potni stroški -- stroški dnevnic -- stroški prenočevanja in prehrane Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.
RAZPISI IN OBVESTILA Višina sofinanciranja: Sofinanciranje upravičenih stroškov do 50 %, pri čemer maksimalna višina ne more presegati 500,00 EUR na vlogo. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na upravičenca, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev 1.500,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017. -- izobraževanje mora biti izvedeno in plačano v upravičenem obdobju Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog (vsaka vloga mora biti oddana v svoji ovojnici)
------
Dokazila: Izobraževanje in usposabljanje: prijavnica na izobraževanje / usposabljanje računi o upravičenih stroških izobraževanja oz. usposabljanja subvencionirana bodo izključno izobraževanja/usposabljanja, ki bodo izvedena in plačana v celoti v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017 dokazilo o zaposlenosti udeleženca izobraževanja/usposabljanja (kopija Pogodbe o zaposlitvi ali kopija M1 obrazca) verificirano potrdilo za opravljeno izobraževanje oz. usposabljanje (v primeru, da ste ga pridobili)
Promocija: -- prijavnica na sejem -- računi o upravičenih stroških -- subvencionirani bodo izključno stroški razstavljanja na sejmu, ki bodo izvedeni in plačani v celoti v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017 Ukrep 5: Spodbujanje prijav podjetij na razpise Predmet pomoči: -- sofinanciranje prijave na mednarodni razpis ali razpis na državni ravni. Instrument dodeljevanja sredstev: -- dotacije. Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah, -- pravne osebe registrirane skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu (ZSocP). Pogoji: -- prijava mora biti podana na razpis na državni ali mednarodni ravni, -- prijavljeni projekt mora ustrezati razpisnim pogojem in biti administrativno ustrezen Upravičeni stroški: -- stroški zunanjih izvajalcev, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami, -- stroški dela osebja, ki dela na pripravi projekta za prijavo na razpis. Kot upravičeni strošek dela bodo šteli tisti, ki bodo izkazani z izplačilom osebju in bodo razvidni iz posebne pogodbe o delu/zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o delu/zaposlitvi, -- v primeru skupne prijave na razpis z več partnerji, je prijavitelj upravičen do subvencioniranja sorazmernega deleža stroškov glede na njegov sorazmerni delež v razpisu. Višina sofinanciranja: -- sofinanciranje upravičenih stroškov do 30 %. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev 1.000,00 EUR Omejitve: -- prijavitelj v okviru tega ukrepa lahko predloži največ 2 vlogi Realizacija projekta -- upravičeni so stroški, nastali v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017 Dokazila: -- potrdilo o oddani vlogi na razpis -- računi in dokazila o plačilu računov (na računu mora biti razvidno, da se opravljena storitev nanaša na prijavljen razpis) -- v primeru uveljavljanja stroškov osebja: pogodba o zaposlitvi, obrazec M1
Bohinj, 5. maj 2017
Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov za nakup notranje opreme (brez stavbnega pohištva) Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah, ki imajo priglašeno ustrezno dejavnost, -- fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost sobodajalstva. Pogoji: -- strošek notranje opreme mora biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem podjetja -- dejavnost, za katero prijavitelj pridobi sredstva po tem pravilniku, se mora opravljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, -- naložba se mora izvesti na območju Občine Bohinj in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku, -- naložbe morajo biti izvedene v skladu z veljavno zakonodajo (pridobljena ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti). Upravičeni stroški: -- strošek nakupa notranje opreme za ureditev sob oz. apartmajev namenjenih oddaji (samo osnovna sredstva, skupna vrednost pod 100,00 EUR se ne upošteva). Višina sofinanciranja: Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: -- dotacije – do 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije oz. lahko znaša največ 2.000,00 EUR. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na upravičenca, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 7.000,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški, nastali v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017. Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- računi in dokazila o plačilu računov računi in dokazila o plačilu računov (subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017). Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah Pogoji: -- strošek najemnine mora biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem podjetja -- najemniki občinskih prostorov niso upravičeni do pomoči v okviru tega ukrepa Upravičeni stroški: -- strošek najema poslovnih prostorov ali obratov (v seštevek upravičenih stroškov se upoštevajo vse najemnine plačane v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017). Višina sofinanciranja: -- sofinanciranje upravičenih stroškov do 50%, pri čemer maksimalna višina ne more presegati 2.000,00 EUR na upravičenca. V primeru, da bo znesek sofinanciranja upravičenih stroškov nižji od 100,00 EUR na upravičenca, se vloga zavrne. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 7.500,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017.
RAZPISI IN OBVESTILA Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- najemna pogodba -- računi in dokazila o plačilu računov (subvencionirane bodo izključno najemnine, ki bodo nastale in bodo plačane v celoti v obdobju od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017).
6. MERILA Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije.
7. POTREBNA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamez ne ukrepe javnega razpisa, izjave, merila za vrednotenje posameznih ukrepov, vzorce pogodb in pravilnik, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj ter na spletni strani Občine Bohinj – http://obcina.bohinj.si. Dokazila, ki jih mora prosilec priložiti prijavnemu obrazcu so opredeljena v okviru vsakega ukrepa posebej. Vsi prosilci morajo v okviru javnega razpisa priložiti izjavo o točnosti navedenih podatkov ter izjavo, da za iste upravičene stroške niso pridobili ali so v postopku pridobivanja dodatnih sredstev, iz kateregakoli drugega javnega vira. Dokazila priložena v okviru prijave na javni razpis se vlagateljem vloge ne vračajo.
8. ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je 1. 9. 2017 (najpozneje na ta dan morajo biti vloge oddane na pošti s priporočeno pošiljko). Vloga za posamezni ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. V kolikor oddajate več vlog v okviru enega ukrepa, mora biti vsaka vloga v svoji ovojnici. Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – GOSPODARSTVO 2017 – UKREP ______ (številka ukrepa)«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene.
9. OBRAVNAVA VLOG Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj v letu 2017 (v nadaljevanju Komisija), ki jo imenuje župan. Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (oddane po 1. 9. 2017), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene. Sofinancirane bodo samo vloge, ki bodo predstavljale že izvedene in plačane inves ticije v celoti v razpisanem roku. Pred ocenjevanjem vlog bo Komisija preverila, če je prijava v skladu s splošnimi določili in pogoji tega javnega razpisa. V primeru, da prijava ne bo ustrezala splošnim pogojem in določilom, vloga ne bo dana v ocenjevanje in bo s sklepom zavrnjena. Komisija bo pripravila predlog višine sofinanciranja, ki ga bo predložila pristojnemu organu občine – direktorju občinske uprave. Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal sklepe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Pritožbo na sklep izdan v okviru tega razpisa lahko prejemnik sklepa poda v roku 8 dni od prejema sklepa na župana Občine Bohinj. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Če se prejemnik pozitivnega sklepa v roku 15 dni ne odzove na poziv za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa.
V kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog, kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
10. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice. Kontaktna oseba: Eldina Čosatović, mag. posl. ved; 04/581-34-19; dina@ragor.si in na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger, telefon; 04/577 01 28; tanja.mencinger@obcina.bohinj.si Za prijavitelje bo organizirana delavnica, na kateri bomo ponudili pomoč pri izpolnjevanju vlog in posredovali odgovore na morebitna vprašanja. Delavnica bo v sredo, 24. 5. 2017 ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, vodila jo bo Eldina Čosatović (Razvojna agencija Zgornje Gorenjske). Datum: 24. 4. 2017 Številka: 41010-4/2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.
Javno zbiranje ponudb za oddajo premičnega gostinskega lokala v najem Na podlagi 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) in 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14) Občina Bohinj objavlja javno zbiranje ponudb za oddajo premičnega gostinskega lokala v najem.
PREDMET JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB Organizator javnega zbiranja ponudb je Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (Občina). Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja premičnega gostinskega lokala (lokala) v najem. V naravi predstavlja prikolico približnih mer 2,4 m x 4 m. Lokacija lokala je na oziroma ob predvidenem parkirišču med vasema Polje in Kamnje – Jr. Lokal ne vključuje nobene opreme in jo mora priskrbeti najemnik sam. Občina bo z najboljšim ponudnikom (tistim, ki bo predlagal najvišjo najemnino) sklenila najemno pogodbo za lokal za določen čas petih let in pol – šest poletnih sezon, pri čemer se kot začetek šteje datum sklenitve pogodbe, vendar ne kasneje kot 1. 6. 2017. OPOZORILO: V kolikor gradbena dela na omenjeni lokaciji do tega dne ne bodo končana, se za datum začetka veljavnosti pogodbe prestavi na dan, ko bo dejansko možno pričeti opravljati dejavnost na lokaciji. Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 19. maja 2017 do 11. ure na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica z oznako: »Ne odpiraj – javno zbiranje ponudb za najem premičnega gostinskega lokala.« Ovojnica mora biti zapečatena in na hrbtni strani označena s polnim naslovom pošiljatelja. Javno odpiranje ponudb bo 19. maja ob 11.30 uri na sedežu Občine v sejni sobi. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 5 dneh od dneva odpiranja ponudb.
SPLOŠNI POGOJI Na razpisu lahko sodelujejo fizične ali pravne osebe, pod pogojem, da so državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije oziroma imajo sedež v državi članici Evropske unije, pod pogojem, da so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ali se bodo ustrezno registrirali v primeru, da bodo izbrani na javnem zbiranju ponudb za oddajo lokala v najem. Izhodiščna najemnina znaša 6.500,00 EUR za celo obdobje najema. Izbrani najem nik lahko plača najemnino za vsako leto posebej, po enakih obrokih. Najemnik je dolžan poleg najemnine tekoče plačevati vse redne obratovalne stroš ke in stroške vzdrževanja. Vse obveznosti najemnika začnejo teči z dnem podpisa najemne pogodbe, ne glede na čas, ko bo najemnik pričel z opravljanjem dejavnosti. Najemnik ne bo upravičen do povrnitve kakršnihkoli vlaganj v lokal, niti ne pridobi nikakršnih pravic na lokalu na podlagi vlaganj. Dajanje lokala v podnajem ni dovoljeno. Najemnik mora skleniti najemno pogodbo v roku 3 dni po prejemu pisnega obvestila o izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da je od najema odstopil. V tem primeru zapade varščina v korist najemodajalca. Ponudnik se strinja, da je dana ponudba veljavna do vključno 3 mesece od dneva odpiranja ponudb. Ponudbi je potrebno priložiti potrdilo o vplačani varščini v višini 500,00 EUR, vplačano na transakcijski račun Občine, št. SI56 0110 0010 0000 437, z navedbo »plačilo varščine – najem premičnega gostinskega lokala«. Znesek varščine se v nobenem pri
RAZPISI IN OBVESTILA meru ne obrestuje. Uspelemu ponudniku se bo varščina vrnila ob prenehanju najemne pogodbe, saj bo služila tudi kot garancija za odpravo morebitne škode, ki bi nastala na lokalu zaradi neustrezne zaščite ali rabe s strani najemnika. Neuspelemu ponudniku bo vrnjena v roku 8 dni od izbire najugodnejšega ponudnika. Pisno ponudbo je potrebno predložiti z naslednjo vsebino: -- podatki o ponudniku: ime in priimek oziroma firma, naslov stalnega bivališča oziroma sedež ponudnika, številko transakcijskega računa, matično in davčno številko v primeru, da je ponudnik že registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, drugače pa osnovne osebne podatke kot so ime in priimek, naslov stalnega bivališča ponudnika, EMŠO in kopijo osebne izkaznice kot dokazilo o državljanstvu; -- ponujena višina najemnine, ki ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine; -- potrdilo o plačilu varščine; -- izjava ponudnika, da do Občine nima neporavnanih obveznosti; -- izjava ponudnika, da se strinja s pogoji, ki so navedeni v javnem zbiranju ponudb; -- podpisana in žigosana pogodba. Ponudba je popolna, če vsebuje vse navedene elemente. Obravnava se samo ponudbe, ki vsebuje podatke vsaj iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka in so pravočasne. Po prejemu ponudb se s ponudniki lahko izvedejo dodatna pogajanja, morajo pa se izvesti v primeru, kadar je podanih več enakovrednih ponudb.
DRUGI POGOJI Predmet najema se odda v najem v stanju, kakršnem je, ob prevzemu pa se sestavi zapisnik. Predmet najema se lahko uporablja izključno za namen nudenja gostinskih storitev na omenjeni lokaciji. Čas nudenja storitev mora biti v skladu s predpisi o odpiralnih časih. Najemnik mora sam pridobiti vsa morebitna potrebna upravna dovoljenja za izvajanje svoje dejavnosti. Najemnik mora lastnika obveščati o okoliščinah, ki bi vplivale na predmet najema, o morebitnih poškodbah lokala, neurejenost ali poškodovanost zemljišča ipd. in omogočiti lastniku dostop in vstop v lokal za potrebe preverjanja stanja lokala. Najemnik je dolžan od dneva podpisa najemne pogodbe dalje plačevati vse davke, prispevke in druge javnopravne dajatve, ki se nanašajo na najem lokala, lastnik pa bo zavaroval lokal za škodo, povzročeno zaradi požara ali vloma. Po preteku najema mora najemnik lokal vrniti lastniku očiščen in v takšnem stanju, kakršno se na splošno pričakuje pri primerljivih predmetih in pri rednem vzdrževanju, ki je v celoti na strani najemnika. Na lokaciji lokala ni predvidenih posod za odpadke, ki bi jih izvajalec javne službe ravnanja z odpadki odvažal. Ponudnik mora poskrbeti, da se bodo odpadki, ki se bo ustvarila z izvajanjem gostinske dejavnosti odložila na za to določenih mestih, v zbi-
iz na ših k r a je v
LD Nomenj - Gorjuše Branko Brgant
19. marca je bil redni in volilni občni zbor LD Nomenj - Gorjuše. Zbor je bil v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Gorjuše. Staro vodstvo je podalo še zadnja poročila. Člani upravnega odbora so vsak za svoje področje prebrali poročila. Po prebranih poročilih smo jih potrdili in potrdili tudi programe za naslednje obdobje. Nato smo sprejeli odstop starega in izvolili novo vodstvo LD. Staremu vodstvu smo se zahvalili za njihovo dosedanje delo. Še posebej se je treba zahvaliti starešini Petru Benediku, ki je v svojem mandatu skupaj z ostalimi člani uspel pridobiti zemljišče na Bitenjski planini, kjer imamo svojo kočo in aktivnosti za ureditev in izgradnjo nove hladilnice v Nomenju. Sedaj lahko rečemo, da naša družina stoji na svoji zemlji. Delo starega upravnega odbora nam je lahko v spodbudo za nadaljnje delo in seveda si želimo, da bomo nadgradili uspešnost LD. Novemu upravnemu odboru pod vodstvom nove starešine Slavka Ličefa pa zaželimo čim več uspehov in nadgradnje dela družine, naši lovski družini pa čim boljše medsebojne odnose, suh purfl, ravne rore in dober pogled. ・
PGD Koprivnik ima nov gasilski avto Katarina Košnik
V torek 4. aprila popoldan so pred gasilskim domom na Kopriv niku domači gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Koprivnik v Bohinju prevzeli novo gasilsko vozilo cisterno za gozdne požare,
ralnicah odpadkov ali v zbirnem centru. Kot pravna oseba bo najemnik moral skleniti pogodbeno razmerje z izvajalcem javne gospodarske službe ravnanja z odpadki glede prevzema, odvoza in nadaljnjega ravnanja z odpadki. Najemnik bo skrbel za čistočo v neposredni bližini lokala.
POJASNILA PONUDNIKOM IN OGLED Zainteresirani ponudniki lahko naslovijo pisna vprašana v zvezi z razpisom na e-pošto obcina@bohinj.si do vključno petih dni pred potekom razpisnega roka. Občina bo na vprašanja odgovorila v roku treh dni. Predmet najema si bo mogoče ogledati po predhodnem dogovoru. Dodatno gradivo je na voljo na spletni strani www.obcina.bohinj.si.
DRUGE DOLOČBE Občina lahko do šest dni pred potekom roka za oddajo ponudb spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo dopolnitev. Slednje bodo objavljene na spletni strani Občine: www.obcina.bohinj.si. V tem primeru lahko Občina tudi ustrezno podaljša rok za oddajo ponudb. Občina si pridržuje pravico, da lahko na podlagi tega razpisa postopek ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in odškodninske odgovornosti. Potrebne obrazce za oddajo ponudbe, vzorec najemne pogodbe in vsa pojasnila v zvezi z najemom predmeta najema v času razpisa lahko zainteresirani ponudniki dobijo na spletni strani Občine Bohinj ali na sedežu Občine Bohinj.
DELAVNICA – JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE GOSPODARSTVA V sredo, 24. 5. 2017 ob 10. uri, bo organizirana delavnica, na kateri bo potekala predstavitev javnega razpisa za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj v letu 2017. Podrobneje bodo predstavljeni posamezni ukrepi za dodelitev pomoči, ponudili bomo pomoč pri izpolnjevanju vlog in posredovali odgovore na morebitna vprašanja. Delavnica bo potekala v sejni sobi Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, vodila jo bo Eldina Čosatović z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske.
18 ki bo dopolnilo njihov vozni park, saj je staro vozilo iz leta 1985 že zelo dotrajano. Novo vozilo se ponaša s skoraj trikrat večjo močjo in pet tisoč litri vode za gašenje, s čimer je posebno primer no za gašenje v hribovitih predelih nad Bohinjem. Nakup vozila in nadgradnje je financirala Občina Bohinj, za opremo vozila pa so poskrbeli gasilci sami. Predsednik PGD Koprivnik Franc Benedik ob prevzemu novega z dobrimi spomini na starega je ob prevzemu povedal: »Stari je še uporaben, do zdaj nam je dobro služil ampak stroški so se začeli znatno povečevati, tako da smo se, ko smo na občini tudi za to prišli na vrsto, odločili za novega. Je letnik 85 vojaške izvedbe, 6x6. Takega, ki smo ga imeli do zdaj in je prišel do vse težko dostopnih terenov, ne bomo več imeli. Bo pa novi večji in močnejši. Boljši za naše razmere. Imel bo kapaciteto 5 tisoč litrov vode, kar je 2 tisoč litrov več kot stari. Ima 400 konjev, stari le 150. Če pogledamo naše hribovite terene in vemo da moč da hitrost, potem bomo z novim hitrejši. S starim smo bili že prepočasni. Ko je bilo na primer treba na intervencijo na Pokljuko smo prej bolj počasi vlekli to vodo gor, zdaj jo bomo prenesli več in hitreje, zato je to za našo vas velika pridobitev. Dobro nam bo služilo tudi za prevoz vode. Mi smo namreč tudi brez hidrantnega omrežja in moramo požarno vodo pripeljati na teren, tako da nam bo po eni strani zaradi moči, po drugi strani zaradi večje kapacitete vode, verjamem da, v prihodnje dobro služil.« Gasilski avto v vrednosti 240 tisoč evrov je financirala občina Bohinj, opremo za 16 tisoč evrov so kupili v PGD Koprivnik. Občina se v zadnjih letih sistematično loteva posodabljanja opreme in voznega parka bohinjskih gasilskih društev, pravi bohinjski župan Franc Kramar: »Vozni park naših gasilskih društev je bil star in zastarel. V preteklih letih smo ga že delno posodobili, letos sta na vrsti PGD Koprivnik in
iz na ših k r a je v, ml adina , izobr a že vanje
19
Foto: Katarina Košnik
Pohod na Erbelc, foto: Janez Pikon
PGD Bohinjska Bistrica. Treba je vedeti, da so gasilci vedno prvi na kraju nesreče in mislim da je prav ,da smo se v zadnjih letih prizadevali za posodobitev voznega parka in opreme. Zdaj so društva že kar dobro opremljena in če bomo s tem nadaljevali bomo v prihodnjih letih posodobili celoten vozni park gasilskih društev v Bohinju. Zavedati se moramo, da je Bohinj velik in vsako gasilsko društvo v vasi je dobrobit. Ko pride do večje elementarne nesreče pa vsa društva vedno stopijo skupaj ter pomagajo in kot župana me to veseli. Temu je treba slediti in v tej smeri nadaljevati. Torej v prihodnje nameravamo zamenjati še ostala stara gasilska vozila, poskrbeti za dobro opremo in šele potem lahko tudi opravičeno pričakujemo tudi to, da nam pomagajo v elementarnih nesrečah.« Konec meseca aprila se je PGD Koprivnik razveselil še ene nove pridobitve. Kupili so tudi nov kombi za prevoz gasilcev, tudi številčne gasilske mladine, ki se uspešno udeležuje gasilskih tekmovanj. ・
tovoljci, ki se jim za njihovo marljivost in srčnost iskreno zahvaljujemo. S pohodom na Erbelc smo odprli sezono društvenih pohodov. Tokrat je bil pohod realiziran v napovedanem terminu, to pomeni, da so pohodniki uživali v lepem in toplem vremenu, kar se vidi na sliki.
Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, Tajnica DIB
Kljub mrazu, ki je po zelo toplih dneh ponovno nastopil, vas vabimo, da se oglasite v pisarni društva, ki je odprta ob ponedeljkih od 16. do 17. ure, in se prijavite na organizirano letovanje v hotelu Delfin v Izoli od 4. 9. do 11. 9. 2017. V mesecu juniju, juliju in avgustu pa bo organiziran avtobusni prevoz za kopalne izlete v Izolo. Prvi bo v primeru lepega vremena že v sredo, 28. 6. 2017. Avtobus bo pobiral vse prijavljene po vaseh. V juliju in avgustu bodo izleti predvidoma drugo in četrto sredo v mesecu. Lepo vabljeni vsi, ki bi želeli en dan uživati v kopanju, sprehodu ali pa ležanju na plaži, da se prijavite v pisarni društva ali na telefon predsed nice Francke Kramar – 031 624 803. 20. maja društvo organizira tekmovanje v bovlingu v ECO Hotelu Bohinj. Na tekmovanje so povabljena društva iz Bohinja in nekatera društva iz drugih gorenjskih krajev. ・
DU Bohinjska Bistrica – z aprilom začeli s pohodi in obnovo društvenega doma Olga P. Gorišek, DU BB
Prvi torek v aprilu se je naša tričlanska ekipa udeležila prvenstva PZDU Gorenjske v namiznem tenisu. Posamično so dosegli v kategoriji do 65 let prvo, drugo in peto mesto. V dvojicah v kategoriji do 70 let pa prvo mesto. Skupno je maloštevilna ekipa zasedla 4. mesto, sodelovalo je 18 ekip. Čestitamo! Nadaljujemo z zunanjo obnovo in dograditvijo nadstreška na društvenem domu. Pri obnovi sodelujejo tudi naši člani pros
Pokali s prvenstva v namiznem tenisu, foto: OPG
Razpored aktivnosti v mesecu aprilu 2017: 2. maja 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v me secu. 11. maja 2017 Pohod na Dajnarsko planino in naprej na Kačji rob (1.575 m), odhod izpred društvenega doma v Bohinjski Bistrici ob 8. uri. V primeru slabega vremena je rezervni termin 18. 5. 2017. Tudi ta pohod je lažje narave, primeren tudi za tiste z manj kondicije. 16. maja 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici. 25. maja 2017 Izlet na Dolenjsko, Novo mesto z ogledom tovarne zdravil Krka in ogled Kostanjeviške jame. O natančnem progra mu in uri odhoda vas bodo obvestili poverjeniki, zadnji rok za prijavo je 17. 5. 2017. 31. maja 2017 Društveno tekmovanje v balinanju za memorial Štefana Fujsa, rezervni termin 2. 6. 2017. Urnik telovadbe: Z aprilom se je končala telovadba v Bohinjski Bistrici, Nemškem Rovtu in Kamnjah. V Srednji vasi bo telovadba še v maju, v dvorani KS nad pošto, in sicer vsak TOREK ob 19. uri. V jesenskem obdobju bomo s telovadbo nadaljevali, o urniku vas bomo pravočasno obvestili. Ne pozabite na ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico imate popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・
Podari uro – na dan, mesec ali leto Katarina Bertoncelj, LU Jesenice
Promocijsko akcijo Ljudske univerze Jesenice pripravljamo v sklopu Večgeneracijskega centra Gorenjske v sodelovanju z občino Bohinj z namenom pridobivanja prostovoljcev, ki bi starejšim, priseljencem, invalidom, osebam s posebnimi potrebami, mladim in otrokom, ki iz različnih razlogov živijo na robu družbe, pomagali premagovati ovire, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Zakaj Vi? Ker s svojim delovanjem soustvarjate zgled naše družbe in ker verjamemo, da Vam ni vseeno. Prepričani smo, da boste z veseljem podarili uro svojega časa in npr. odigrali partijo šaha s stanovalcem doma upokojencev, pomagali mladostniku s posebnimi potrebami napisati nalogo, starejšega naučili uporabe elektronske pošte, priseljenko naučili speči potico ...
ml adina , izobr a že vanje In ne nazadnje ... Prepričani smo, da Vam bo prav ta, nekomu podarjena ura prinesla sprostitev in občutek, da prispevate k bolj povezani in strpnejši skupnosti. Za več dodatnih informacij pokličite na telefonsko številko 04 5833 802 ali pišite na elektronski naslov katarina.bertoncelj@lu-jesenice. net. Dogovorili se bomo, komu, kdaj in kako bi želeli pomagati. Veselimo se sodelovanja z Vami! ・
Uspeh mladih Bohinjcev na vseslovenskem festivalu Turizmu pomaga lastna glava dr. Urška Repinc in Marija Helena Logar, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica
Na tržnici v Kranju, foto: Monika Zupanc
V letošnjem letu je potekal že 31. festival Turizmu pomaga lastna glava. Naša šola se ga je udeležila desetič. Tokratna tema je bila Potujem, torej sem. Učenci zadnje triade so s svojimi mentoricami (Marija Helena Logar, Monika Zupanc, Urška Beznik, Urška Repinc) iskali navdih, kako približati manj obiskane kotičke Bohinja mladim obiskovalcem in drugim turistom. V turistični nalogi Gor na poti nismo napoti so tako opisali svojo tematsko pot in dvodnevni program doživetij v vasicah Gorjuše in Koprivnik. Za glavni dogodek oziroma izhodiščno točko krožne poti so izbrali doživetje ob kuhanju oglja, kar so podrobneje spoznali že ob lanski raziskovalni nalogi. Oglarsko kopo in kožarico, ki nudi prebivališče oglarjem, so si izbrali tudi za osrednji motiv podobe turistične stojnice na tržnici. Učenci, promotorji tržnice, so se kot turistični vodniki postavili v vlogo pomembnih mož, ki so v 18. stoletju delovali na območju opisane tematske poti. Predstavljali so oglarje, enega od prvopristopnikov na Triglav Luka Korošca, mecena Žiga Zoisa, literata in duhovnika Valentina Vodnika, gorjuškega »fajfarja« ... Za gorenjsko regijo je turistična tržnica potekala 11. aprila 2017 v Mercator centru v Kranju. Predstavilo se je dvanajst šol s svojimi zanimivimi zgodbami. Strokovna komisija je naši šoli dodelila zlato priznanje in še posebno priznanje za najboljšo turistično stojnico in nastop. Pri nastajanju turistične naloge so sodelovali učenci novinarskega krožka, priložnost za sodelovanje je bila ponujena nadarjenim učencem. Pri postopku izdelave stojnice pa so se izkazali zlasti učenci, vključeni v izbirni predmet obdelava lesa. Skupine so se pri delu dopolnjevale, usklajevale in povezovale. Osvojeno zlato priznanje jim je omogočilo še dodatni revijalni nastop na tržnici v Mariboru. Festival v Mariboru je potekal 20. aprila. Na njem so se predstavile vse zlate ekipe iz Slovenije. Strokovna komisija je podeljevala še posebna zlata priznanja za različne posebne učinke na nastopu in izmed vseh stojnic izbrala dvanajst najlepših. Naši učenci so pridobili naslov za najboljše animatorje na tržnici in bili imenovani kar za najboljšo izmed vseh tržnic. V Mariboru (in tudi v Kranju) so nas zastopali: Liza Marcela Kunstelj, Aljaž Rožič, Arta Durmishi, Urban Stare, Melisa Oblak, Varja Titova, Jošt Strgar, Neža Sušel, Maja Rozman in Nik Prešeren. Več podatkov o vsebini in ostalih avtorjih naloge najdete na šolski spletni strani.
20 Delo za pripravo vsega potrebnega za festival Turizmu pomaga lastna glava – od oblikovanja ideje do same izvedbe – je potekalo skozi vse leto in ni bilo namenjeno izključno tekmovanju na omenjenem festivalu. Z aktivnostmi smo popestrili dogajanje mednarodnega projekta Erasmus+ v marcu ter tako približali Gorjuše in Koprivnik obiskovalcem iz Turčije, Romunije in Italije. V nadaljevanju nas čaka najprej sodelovanje na otvoritvi Mednarodnega festivala alpskega cvetja na šoli, želimo pa si, da bi naša turistična tematska pot dejansko zaživela. ・
Noč knjige 2017 – prireditev ob zaključku bralne značke Mojca Medja, vodja projekta Radi beremo
Foto: Mojca Medja
Tudi letošnje šolsko leto je na naši šoli potekala interesna dejavnost Finžgarjeva bralna značka v sklopu projekta Radi beremo. Učenci od 1. do 9. razreda so vse leto brali knjige in najbolj pridni so se lahko udeležili prireditve Noč knjige 2017, ki je potekala na matični osnovni šoli v petek, 21. 4. 2017. Takih učencev je bilo kar okrog tristo. Noč knjige je svetovni dogodek in tudi vseslovenski projekt, ki vključuje vse generacije – od najmlajših do najstarejših. Slovenija se je leta 2014 prvič pridružila temu mednarodnemu dogodku, s katerim se slavljenje knjige ob svetovnem dnevu knjige 23. aprila že kar tradicionalno podaljšuje dolgo v noč. V tem času po Sloveniji potekajo različni dogodki, povezani s knjigo in branjem. Temu dogodku smo se pridružili tudi na naši šoli. Ker je bila rdeča nit letošnje bralne značke drugačnost, sprejemanje drugačnosti, kulturni dialog ... smo v ta namen v goste povabili člane društva Za boljši svet, ki so nam zaigrali predstavo Super, da smo različni. S to predstavo so nam želeli predati sporočilo – lahko si bel, črn, velik, majhen, debel, suh, bogat, reven ... vsi smo ljudje in med seboj se moramo spoštovati. Učenci so z zanimanjem spremljali predstavo, nato pa so se pridružili svojim mentoricam in ustvarjali na delavnicah. Mlajši učenci so brali in poustvarjali v različnih tehnikah na temo knjige in drugačnosti, starejši učenci pa so uživali v raznolikih delavnicah – od bralno-kulinaričnega poustvarjanja do umetniškega okraševanja inicialk in izdelovanja obeskov iz filca. Ob zaključku večera so kuharice za vse pripravile sladko presenečenje. Veseli in polni vtisov smo šolo zapustili, ko je bila zunaj že trdna tema. ・
Na Gorenjskem znani regionalni zmagovalci programa VARNO NA KOLESU Na osnovni šoli v Šenčurju so 11. aprila ob zaključku letošnjega razpisa Varno na kolesu pripravili zaključno prireditev in podeli li nagrade najboljšim. Osnovna šola, ki je na Gorenjskem zbrala
ml adina , izobr a že vanje , kult ur a
21
Izmenjava z avstrijsko šolo v Gradcu Andraž Repinc, EGSŠ Radovljica
Predaja priznanj in nagrad bohinjski osnovni šoli v Šenčurju, foto: arhiv organizatorja
največ točk v sklopu razpisa Varno na kolesu in prejela donacijo v višini 300 €, je bila OŠ Jurija Vege Moravče. Drugouvrščena šola v regiji z donacijo 200 € je bil Center za izobraževanje, rehabilita cijo in usposabljanje Kamnik (CIRIUS Kamnik), tretje mesto pa je zasedla OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica in si tako prislu žila donacijo v višini 100 €. Med prejemniki pohvale je bila tudi bohinjska Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja. Z regionalnimi prireditvami, ki v aprilu potekajo po slovenskih osnovnih šolah, se zaključuje letošnji razpis Varno na kolesu kot del vseslovenskega programa, ki nosi plemenit cilj. Ta namreč naše najmlajše, ki se šele pripravljajo na samostojno vožnjo s kolesom v prometu, opozarja na potrebno prometno znanje, jih spodbuja k varnemu samostojnemu vključevanju v promet in uporabi kolesa v vsakdanjem življenju. Na OŠ Šenčur se je tako zbralo več kot 100 otrok, ki prihajajo iz skupno 17 različnih lokalnih OŠ, med njimi tudi gibalno ovirani otroci iz CIRIUS Kamnik, kjer v letošnjem šolskem letu prvič vpeljujejo kolesarski izpit, čeprav za nekatere zgolj v teoretskem delu. Vsi učenci in učenke so z zanimanjem spremljali uradni program, nazadnje pa so se podali še na kolesarski poligon, ki ga je pripravila Agencija za varnost v prometu, in se pridružili predstavitvi Policije Kranj. V nadaljevanju je predstavnik organizatorja programa Varno na kolesu, Bojan Žibert iz družbe Butan plin, poudaril, da na mladih svet stoji: »Okolje veliko pričakuje od mladih generacij in program Varno na kolesu sporoča, česa se je vredno učiti, kam je vredno usmerjati našo pozornost. Za odgovor na vprašanje, kako se pravilno učiti, imamo danes z nami najboljše mentorje posameznih osnovnih šol iz regije, katerim gre še posebna zahvala za dobro delo. Ocena in nagrade so le del motivacije, največja nagrada naj ostane varna pot domov.« O tem, zakaj je pomembna uporaba zaščitne čelade in kakšne novosti na tem področju prinaša nov Zakon o voznikih (ZVoz-1), je spregovoril tudi Franci Kuhar, predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v občini Šenčur (AVP). Aleš Kalan iz Kolesarske zveze Slovenije pa je mlade povabil k aktivni vključitvi v svet kolesarstva kot rekreativnega in profesionalnega športa. Nazadnje so svojo izkušnjo opravljanja kolesarskega izpita ob pomoči programa Varno na kolesu opisali še najmlajši predstavniki OŠ Šenčur in drugih sodelujočih šol. Sledila je podelitev priznanj in nagrad vsem sodelujočim, predaja zahval mentorjem, ki otroke uspešno vodijo skozi program Varno na kolesu in opravljanje kolesarskega izpita, ter slovesna razglasitev regionalnih finalistov, ki se bodo udeležili zaključne prireditve, ki bo potekala 25. maja v Ljubljani. Program Varno na kolesu organizira družba Butan plin s podporo Javne agencije RS za varnost prometa, Kolesarske zveze Slovenije, podjetja Telekom Slovenija in družbe BTC. Slovenski osnovnošolci s pomočjo programa Varno na kolesu spoznavajo pravila, ki se jih morajo držati, ko samostojno vstopajo v promet, pa tudi lepote kolesarstva kot rekreativnega športa. Vseslovenski program, ki poteka že 5. leto zapored, je od leta 2012 do danes združil že več kot 10.000 mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol, svojo misijo pa uspešno uresničuje tudi v letošnjem šolskem letu. ・
Od nedelje, 2., do četrtka, 6. aprila 2017, smo dijaki EGSŠ Radovljica vrnili obisk sovrst nikom iz Gradca, ki so bili pri nas oktobra 2016. V nedeljo zjutraj smo se iz Ljubljane odpeljali z vlakom. Vožnja je trajala štiri ure. Na železniški postaji v Gradcu so nas pričakale gostiteljske družine, ki so nam najprej razkazale mesto. Prenočeval sem pri Avstrijcu Christophu, ki je bil oktobra 2016 pri meni. Živi sam z mamo. Večinoma smo se pogovarjali v angleščini, včasih pa smo rekli tudi kakšno po nemško. Mama je zelo zanimiva, prijazna in vedno nasmejana. Zjutraj, ko sem vstal, je bil na mizi že pripravljen zajDijaki EGSŠ ob lipi v šolskem parku, zasajeni pred šestimi trk. V šolo sva se leti v znak partnerstva, foto: arhiv EGSŠ vozila z avtobusom. Vožnja je zaradi jutranje prometne konice trajala kakšno uro. Dvakrat naju je do šole zapeljala Christophova mama. Prvi dan smo si ogledali šolo HiB Liebenau. Velika je neverjetnih 15 hektarjev. Zaposlenih imajo med drugim kar 5 vrtnarjev. Imajo 5 nogometnih igrišč, fitnes, bazen ter igrišče za odbojko na mivki. Imajo celo svoj mali živalski vrt. Pouk, kolikor smo ga imeli, je potekal v angleščini. V torek smo si v treh skupinah ogledali podjetja: veleblagovnico Kastner & Öhler, tovarno kitar in tiskarno. V sredo smo odšli na ekskurzijo na Dunaj in jedli kosilo v restavraciji televizijskega stolpa, ki se vrti 177 m nad tlemi. Razgled je bil prekrasen. V četrtek dopoldne smo predstavljali podjetja še drugim skupinam. Potem pa smo se morali posloviti. Izmenjava mi je bila zelo všeč, saj mi je prinesla novo izkušnjo. Spoznal sem, da so Avstrijci zelo prijazni ljudje. ・
V Gorenjskem muzeju iščemo pomoč Anja Poštrak, Gorenjski muzej
V Gorenjskem muzeju iščemo osebo, ki bi bila pripravljena opravljati delo na mestu muzejskega oskrbnika. Delo se bo opravljalo v vseh treh enotah v Bohinju: Muzeju Tomaža Godca, Planšarskem muzeju in v Oplenovi hiši. Delo bo neenakomerno razporejeno, po vnaprej znanem razporedu, trajalo pa bo od maja do avgusta. Če vas zanima čuvanje muzejskih zbirk, posredovanje informacij o muzejskih razstavah in delo z ljudmi, vas vabimo, da stopite v stik z nami. Bodite doma iz Bohinja, zelo zaželeno je, da znate angleško. Možne so različne oblike sodelovanja. Javite se nam na naslov info@gorenjski-muzej.si ali na Gorenjski muzej, Tomšičeva 42, 4000 Kranj. Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 041 864 726 (Anja Poštrak). ・
22
kultur a
Bajeslovno izročilo v cerkvici sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru Marija Cvetek
V znameniti podružnični cerkvici sv. Janeza Krstnika ob Bohinjskem jezeru se bomo najprej ustavili pri upodobitvah sv. Jurija. Dve izmed treh sta zanimivi zaradi njegovega značilnega atributa. Na severni no tranji steni ladje je fragment ene najstarejših upodobitev sv. Jurija na Slovenskem, ki sega na začetek 14. stoletja. Prizor upodablja legendo o sv. Juriju, vitezu, ki je premagal zmaja in rešil kraljevo hčer Marjetico. Na fragmentu vidimo samo del zmajevega krila in ogromen zmajev rep, ki je zavozlan in luskinast. Vozli imajo v bohinjskem folklornem izročilu raznovrstno simboliko. Na primer: naša stara mati Marija Sodja si je več let pred smrtjo pripravila vse, kar je bilo potrebno za na mrtvaški oder. Za v krsto si je sešila tudi »poštrc« (blazinico), ki ni smel imeti niti enega vozla. Za pot v večnost ne sme biti nobene zapore. Tudi bradavice so zdravili z vozli; kolikor je kdo imel bradavic, toliko vozlov je moral narediti na niti iz domačega sukanca. Položiti jo je moral pod kamen in pod kap, da so bradavice izginile. Če se je dekletu pri šivanju vozlal sukanec, se je kmalu poročilo. Janez Mencinger pa je zapisal, kako je »odčaral« glavobol s tremi živimi vozli. Živi vozel, ki človeka varuje pred uroki, se razveže z enim potegom. Tudi v spisu Mešana gospoda Mencinger piše, da živi vozel nad rokama obvaruje mladoporočenca »vseh urokov in zlih pogledov na dan poroke, takrat, ko so najbolj nevarni«. Ko so se nekoč pripravljali na poroko, niso marali, da bi se o tem prehitro izvedelo. Naš ded Jožef Cvetek je bil hud na čevljarja, ki mu je naročil čevlje za poroko, ta pa je novico hitro razširil naokrog. Včasih so čevlje kupovali tudi na sejmih, a on je imel svoja kopita, ker bi težko dobil tako velike čevlje (št. 48). Zmaji so večkrat upodobljeni z zavozlanimi repi, kar ima lahko različne pomene. Zanimivo je, da je omenjeni zmajev rep bele barve. Prav tako na notranji strani slavoloka cerkvice sv. Janeza buri domišljijo bel hudič, ki Kajnu sedi za vratom in mu prišepetava morilske naklepe. To posebnost si je z zanimanjem ogledal tudi znameniti francoski pisatelj Jean Paul Sartre, ko se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja mudil v Bohinju. Kot dijakinja sem njemu in njegovim spremljevalcem razkazovala cerkev. In ko so zagledali belega hudiča, so nekateri to barvo prisodili mitološkim prispodobam, drugi pa so ugibali, ali ni morda črna barva skozi stoletja obledela. Ko sem pripomnila, da bi potem obledela še kje drugje, so bili mnenja, da se je najbrž to tudi zgodilo, a drugje to ni tako zelo opazno kakor pri hudiču. Nad prizorom o Kajnu in Abelu, ki darujeta Bogu od svojega, pa je še en prizor iz 15. stoletja. To je sv. Jurij na belem konju, ki v viteški opravi s sulico prebada velikega zmaja. Ta se je zavalil na hrbet in se oklenil konjevih nog. Boj se odvija pod gradom, od koder ga s strahom opazujeta kralj in kraljica, ob vznožju hriba pa kleči Marjetica in moli za srečno rešitev. Na severni strani prezbiterija najdemo še enega zmajčka, ki ga sv. Marjeta drži v levi roki, zaviti v zeleno oblačilo. Vse te zmajske upodobitve zla – hudiča – so se oplajale tudi v baje slovnem izročilu bohinjskega človeka. Tu se je srečevalo in združevalo z biblijskimi vsebinami in apokrifnimi legendami, ki so jih prinašali s seboj tudi upodabljajoči umetniki. Zato so ti mitološki motivi ključnega pomena za razmislek o domačem folklornem bajeslovju, ki se je skozi tisočletja prebijalo v današnji čas in prostor. Če se vrnemo k belemu hudiču in belemu zmajevemu repu, nas njuna belina nehote spomni na strah zbujajoča bela bohinjska bajeslovna bitja: bele žene, bêva (podobna Pehti), bela kača in končno beli Zlatorog. Če so ta bitja dobrohotna, jim belina njihove vrline še poveča, če pa utelešajo zlo, jih bela barva dela še strašnejše. V svetovni literaturi najdemo to simboliko utelešeno v Melvillovem Moby Dicku, strašnem belem kitu, ki je mornarje navdajal z grozo in jim naznanjal uničenje. V romanu ga je lovil črni zasledovalec, zato so nekateri literarni zgodovinarji v njem našli folklorne motive »iz tradicije o čarostrelcu in divjem lovcu«. Janez Stanonik je ugotovil, da »imamo zelo sorodno tradicijo v povesti o Zlatorogu«. Avtor Belega kita v posebnem poglavju Kitova belina razmišlja o strahotnem polu te nadnaravne simbolike. Pravi, da »navdaja opazovalca z največjo osuplostjo pri mrtvecu ravno njegova marmornata bledica ...« Omenja tudi »praznoverne privide«, ki so ogrnjeni v snežno bele halje in »vse te prikazni vstajajo iz mlečno bele megle ...« O »svetlem« polu bele barve pa piše, da zaznamuje
Kajn z belim hudičem v cerkvici sv. Janeza, foto: Marija Zupanc
nedolžnost, čistost, »dobrohotnost starosti«, vladarsko odličnost, Kristusovo poveličanje itd. V njegovih razmišljanjih najdemo odgovore na izročilo kultov o »albiniziranih« bajeslovnih živalih in drugih bitjih. Razmišlja tudi o ljudeh ‒ albinih, ki se mu zdijo s svojo popolnoma belo zunanjostjo »spačeni«, čeprav niso telesno pohabljeni. Albini imajo rdeče oči in te so človeka v folklornem izročilu izdajale za bajeslovno bitje, ki te s hudim pogledom lahko uroči. S svojo drugačnostjo so segali onstran znanih meja naših prednikov, predstavljali so jim usodne sile v naravi, ki se jim ni bilo vedno mogoče postaviti po robu. Te pojave in tudi kulte belih živali najdemo v duhovni kulturi mnogih narodov. V slovenskem leposlovju najdemo kult belega bobra in belega kozoroga v Jalnovi trilogiji Bobri; vtkal jo je v duhovno kulturo mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Tudi v noveli iz knjige Jožeta Hudečka (Vonj po gori), ki se dogaja v bohinjskih planinah, najdemo privid belega vola. Zdravko Sodja s Koprivnika je iz pripovedi stare matere izvedel, da je bela kača stražarka zaklada v Bogatinu (Zaklad v Bogatinu). Gorske vile pa so v bohinjskih povedkah delovale zlovešče zaradi svojih »belih« las in muhasto eterične pojavnosti. Zato nekoč niso bili preveč navdušeni nad izrazito svetlolasimi ljudmi; bili so prav tako zaznamovani kot rdečelasi. Rekli so, da imajo »tkuj obevne vase kət vile«. Narečni izraz »obevən« je zelo nazoren, a težko prevedljiv; pomeni nekaj med belkastim in preveč svetlim. In navsezadnje v bohinjskem folklornem izročilu poleg belih baje slovnih bitij najdemo tudi prijazno vražo o beli »turšci« (koruzi), ki ji stari ljudje še verjamejo. Povedala mi jo je naša mama: »Za turšco pravjo, čə jo dobiš čist bevo na njivə, da nəvesto pomenə. Smo pa plelə, jo pa res dobim tist leto, k səm se potle omožov. Pa šə pravəm Korəljnovə Anjcə: ‚Lej, tle j pa čist ana beva turšca.’ Pa prav Anjca: ‚To bo pa nəvesta pər vas letos.’ (Ivana Cvetek: Čist beva turšca) ・
20. Linhartov gledališki maraton tudi z bohinjsko zasedbo Katarina Košnik
Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radovljica v Linhartovi dvorani Radovljica prireja 20 Linhartov gledališki maraton, srečanje odraslih gledaliških skupin občin Bled, Bohinj, Gorje, Radovljica. Sodelovalo bo tudi gledališče 2B iz Bohinjske Bistrice. Program: Torek, 9. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica LINHARTOV ODER – KUD RADOVLJICA Raymond Queneau: Vaje v slogu Prevod: Aleš Berger Režija: Alenka Bole Vrabec
Sreda, 10. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica
23
kult ur a
GLEDALIŠČE BELANSKO – KD BOHINJSKA BELA Carlo Goldoni: Belanski impresarij Priredba, režija, scenografija: Bernarda Gašperčič
Četrtek, 11. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica HUMORISTIČNA SKUPINA SMEH/MG TRŽIČ Jean Anouilh: Damski orkester Prevod: Radojka Vrančič Režija, priredba: Boris Kuburič
Otvoritve razstave sta se udeležili tudi Marica Ravnik - Rosvita in Ivanka Štrajn - Alenka. Prva je bila v ambulanti bolničarka, druga pa kuharica. Kot živi priči zgodovine sta neprecenljiv vir informacij o delovanju bolnišnice.
Petek, 12. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica GLEDALIŠČE 2B BOHINJSKA BISTRICA Marjan Marinc: Krasen cirkus Režija, scenografija: Darko Čuden Kostumografija: Iztok Šostarec Luč, oblikovanje svetlobe: Zoran Zupan Glasbena oprema: skupina Igrajo: Barbara Rozman, Gregor Medved, Karmen Zupan, Mina Pavliha, Mojca Rozman, Manca Vida, Klemen Langus, Dragica Cvetrežnik, Adrijan Džudžar, Stanka Zupan Sobota, 13. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica DRAMSKA SKUPINA R. JEDRETIČA RIBNO Franci Tušar: Medeni tedni Režija, dramaturgija, scenografija: Janez Kristan
Nedelja, 14. maj, ob 18.00 v Linhartovi dvorani Radovljica GLEDALIŠKA SKUPINA IZ ZASIPA Lucija in Aljaž Vidic: Usodna pletna Mentorstvo: Gaber Kristjan Trseglav in Manca Ogorevc Režija, dramaturgija: Meta Vodnjov, Lucija Vidic
Nedelja, 14. maj, ob 19.30 v Linhartovi dvorani Radovljica DRAMSKA SKUPINA ČOFTA KD KROPA Anže Habjan: Sroteži Mentorstvo, režija, dramaturgija, luč, glasbena oprema: Anže Habjan ・
Razstava o partizanski ambulanti E na Pokljuki Anja Poštrak, Gorenjski muzej
V Muzeju Tomaža Godca bo do 21. junija 2017 na ogled razstava Ej, ta naša bolnica nad Bohinjem, sredi gozdov! Zgodba ambulante E na Pokljuki. Na razstavi boste izvedeli več o njeni lokaciji, pobudi za ustanovitev, organizaciji dela in življenja v njej ter o njeni usodi po drugi vojni. Na ogled je izbor predmetov partizanske sanitete, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Na razstavi si lahko ogledate predmete, ki so jih uporabljali v podobnih partizanskih ambulantah, kot je bila ta na Pokljuki.
Foto: Barbara Kalan
Vabimo vas, da se 5. maja 2017 ob 18. uri v okviru dogodkov ob razstavi udeležite pogovornega večer z Marico Ravnik. ・
Maj v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik
V knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, enoti Bohinjska Bis trica, so tudi v maju pripravili pester program. V ponedeljek, 8. 5., ob 17. uri v KD Joža Ažmana: Nerodna Avguština V “Knjižnici - Ves@lju zakladov” sodelujoči otroci si bodo lahko ogledali zabavno predstavo “Nerodna Avguština” v izvedbi Studia Anima iz Medvod. Vabila bomo poslali po pošti. V sredo, 10. 5., ob 17. uri: Sitnobe sitne Pravljico in delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Majda Ribnikar. V sredo, 17. 5., ob 17. uri: Izdelava nakita po vzoru stare noše Pred več kot 2500 leti so v Bohinju rabili za spenjanje obleke in okras bronaste zaponke v obliki spirale. Po vzoru teh zaponk bodo izdelovali nakit: obeske, broške ali uhane. Pri izdelovanju nakita bo potrebno dodati še nekaj svoje domišljije ter spretnosti in izdelek boste lahko nosili sami ali ga podarili. Delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo izvedla Mija Ogrin. V sredo, 31. 5., ob 17. uri: Petelin kralj sveta Dramsko predstavo za otroke bo uprizoril Teater Kuglica iz Ljubljane. RAZSTAVE Šopki cvetja Z razstavo cvetličnih izdelkov se predstavlja Zvezda Malej. Razigrana pomlad Razstava likovnih izdelkov učencev 1. a in 1. b razreda z mentoricami Mihelo Mikelj, Bernardo Mikelj in Janjo Cvetek. Barve narave (v Srednji vasi) Razstava likovnih izdelkov učencev 2. c razreda POŠ Srednja vas z učiteljico Mojco Odar. OSTALI PROJEKTI: Superknjiga: Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD ... in poglejte, kaj predlagajo drugi!
Foto: Barbara Kalan
Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en
kultur a , šport
24
mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje. Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje. Nagradna križanka: Enigmatik Marjan Stare je za naše bralce tudi letos sestavil križanko na temo Andersenovih pravljic. Vse bralce vabimo, da križanko rešijo in jo oddajo v knjižnici. Nagradno žrebanje bo 10. 5. 2017. ・
Vabljeni na Otroško folklorno popoldne Jure Sodja, KD Bohinj
treningih pa nam je pomagal trener mladinske reprezentance na mirnih vodah. V soboto dopoldne smo za trening raziskali še sotesko reke Idrijce in nato nadaljevali pot v italijanski Chioggio. Večerni trening je bil namenjen prilagajanju na veslanje po morskih valovih, za katere smo hitro ugotovili, da so drugačni kot pri nas. Nato še večerja, učenje zgodovine in zaslužen počitek v bungalovih blizu lokalnega kluba. Nedeljski dan smo začeli s treningom na vodi, sledila pa je malica in ogled kajakaških tekem. Popoldne smo opravili še preverjanje trenutne pri pravljenosti in zadovoljni zaključili, nato pa naložili čolne na prikolico in se odpeljali domov. Čakal nas je kakšen dan počitka, med prvomajskimi počitnicami pa nadaljujemo na domačem jezeru. Z mesecem majem začenjamo z novim programom za otroke ci cibane od 8 do 10 let. Veliko bomo raziskovali okolico, poiskali mnogo znamenitih točk po Bohinju. Preizkušali se bomo v več raznolikih športih in se spoznali z marsikatero novo veščino. Ko se voda ogreje, bosta glavni dejavnosti na jezeru veslanje z različnimi čolni in uganjanje poletnih vragolij. Občasno bomo redni termin zamenjali tudi z daljšimi izleti, na programu pa je tudi nekaj večdnevnih taborov, tako da bo v celoti poskrbljeno za celostni gibalni razvoj in vzgojo mladega športnika. Prvič se dobimo v torek, 9. 5. ob 15. uri pred KKK Bohinj v zalivu Pod skalco, vadba bo potekala še ob petkih od 15.00 do 16.30. Obenem vabimo tudi starejše otroke, ki si želijo spoznati kajakaški šport, da se nam pridružijo. V skupini od 11 do 14 let nove otroke priključimo k ostalim, na začetku pa imajo prilagojen program. Za informacije in prijave pišite na nahtigal.andraz@gmail.com ali pokličite 041 637 963. ・
Uspešen začetek sezone za kajakaše Miha Kordež, KKK Bohinj Foto: Arhiv KD Bohinj
Tudi letos bomo skupaj s Turizmom Bohinj in TNP organizirali Otroško folklorno popoldne, ki bo 26. 5. 2017 ob 17.17 pred Centrom Bohinjka v Stari Fužini. Nastopilo bo več otroških folklornih skupin, ki nas bodo s plesom popeljale v Mednarodni festival alpskega cvetja. Med njimi bodo seveda tudi domače; KUD Triglav Srednja vas in KD Bohinj. Vstopnine ni, zato vabljeni vsi. ・
Pomladansko dogajanje v Kajak kanu klubu Bohinj Andraž Nahtigal, KKK Bohinj
Foto: Miha Kordež
Foto: Andraž Nahtigal
Zadnji vikend aprila smo v KKK Bohinj organizirali priprave za mlajše in starejše dečke oziroma deklice. Začeli smo v petek zjutraj in se z vlakom odpeljali k našim najbližjim kajakaškim sosedom iz Mosta na Soči. Opravili smo nekaj skupnih treningov na vodi in na suhem. Zelo lepo so nas sprejeli, na voljo smo imeli, kar smo potrebovali, na
Drugi vikend v aprilu smo se kajakaši odpravili na mednarodno tekmo v Mantovi. Na tekmi je nastopilo več kot tisoč tekmovalcev iz osmih držav. Najbolj nas je navdušil nastop Roka Šmita v dvojcu s Tilnom Vidovičem (BD Ranca Ptuj), saj sta v zelo močni konkurenci nastopila odlično in zasedla tretje mesto na razdalji 200 metrov. Med mladinci je najboljšo uvrstitev dosegel Jan Markelj, ki je na razdalji 500 metrov dosegel peto mesto in bil blizu medalje. Odlično je nastopal tudi Miha Fartek, ki je na razdalji 200 metrov priveslal finale in dosegel sedmo mesto. Taja Smukavec je na razdaljah 200 in 500 metrov za malo zgrešila finale in tako v malem finalu zasedla trinajsto in štirinajsto mesto. Tekma nam je dala potrditev, da smo čez zimo opravili veliko dobrega treninga, ki ga bomo poizkušali dobro izkoristiti tudi na prihajajočih izbirnih tekmah za sestavo državne reprezentance. ・
šport, z a konec
25
Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj
Pet pravil arhiviranja podatkov Vito Arh
Športno društvo Bohinj
V maju bomo v Športnem društvu Bohinj organizirali osemurni začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku enkrat tedensko, in sicer ob sredah od 17.00 do 18.30. Začnemo v sredo, 10. maja, in končamo v sredo, 7. junija, s podelitvijo diplom. Prijave sprejemamo do 8. maja 2017. Število prostih mest je omejeno. Prijave in informacije: sdbohinj@gmail.com, ali telefon: 030-401691 Tadej, 040-468-376 Saša. ・
Nova plastika na skakalnici Brane Iskra, SSK Bohinj
Vir: splet
Pripeljali plastiko iz Finske, foto: Brane Iskra
Po koncu zimske sezone so si tekmovalci zaslužili kratke počitnice. Starši in člani kluba pa smo zavihali rokave in si zadali kar nekaj ciljev. Pričeli smo z bohinjsko čistilno akcijo. Na sončno soboto se nas je pod Hanssenovo skakalnico zbralo preko 20 in očistili smo vso okolico Nordijskega centra Polje. Že lansko leto je na smučarski zvezi stekla akcija za obnovo otroš kih skakalnic po vsej Sloveniji. Skupaj z Občino Bohinj, fundacijo za šport in SZS je tudi naš klub uspel zbrati sredstva za novo plastiko. V preteklem mesecu pa smo jo le dočakali. Iz daljne Finske so nam pripeljali čisto novo plastiko skupaj s podlogo, vezicami, ... Dobili smo ves potreben material za preplastitev vseh štirih skakalnic, ki so trenutno prekrite še s staro plastiko in čakajo na pridne roke prostovoljcev. Dela bodo predvidoma zaključena v poletnem času, med šolskimi počitnicami. Do Nordijskega centra vodi makedamska cesta. Vsako leto jo je po zimi zaradi novonastalih lukenj potrebno na novo urediti, nasuti. Letos je bila cesta večino zime poledenela in s tem nevarna za zdrs, ob vmes nih otoplitvah pa so nastale ogromne luknje. Ker cesto ponavadi uredi naš klub, do sedaj še nobeno leto nismo zagotovili zadostnih sredstev za večjo sanacijo. V letošnjem letu pa smo v dogovoru z Občino sklenili, da se cesta uredi večplastno. Delo se je že pričelo. Lastniki zemljišč ob cesti so dali soglasje, da se letos uredi vse odvodnjavanje iz ceste in cesto ponovno nasuje. S tem prvim večjim ukrepom bo tako preprečeno nadaljnje odnašanje materiala iz ceste in s tem posledično, upamo, tudi manj lukenj v bodoče. Ker je turistična sezona tako rekoč že pred vrati bi bohinjske sobodajalce, hotelirje in turistične delavce radi ponovno spomnili, da lahko gostom ponudijo edinstveno adrenalinsko izkušnjo - simulacijo skokov na smučeh. Naš Bohinj SKI-FLYer zipline bo v maju odprt vsako nedeljo med 11. in 15. uro. V poletnem času, od začetka junija do konca avgus ta pa bomo delali vsak dan, v popoldanskem času, od 16. do 20. ure. Naj vas spomnimo še na letošnjo pomladno papirno akcija Pospravimo star papir, ki bo potekala med 8. in 12. majem. Informacije ste dobili tudi na dom. Za odvoz večjih količin zbranega papirja lahko tudi tokrat pokličete na telefonsko številko: 041981234 – Brane. Vsak zbran kilogram papirja nam bo prišel prav. Zbrana sredstva bomo porabili za nadaljnji še boljši razvoj skokov v Bohinju. ・
Arhiviranje podatkov je tisto opravilo, ki se zdi odveč, dokler se ne zgodi katastrofa in zaradi kakršnih koli razlogov ostanemo brez podatkov. Težko je biti dosleden in redno skrbeti za arhive, ob vseh dnevnih opravilih je težko rezervirati čas za pregled arhivov, prožiti arhiviranje ... Ko pride do izgube podatkov – bodisi zaradi okvare strojne opreme (računalnika, trdega diska ...) ali programske opreme (virusi in druga zlonamerna koda), lahko brez prave politike arhiviranja podatkov podjetje utrpi veliko poslovno škodo. Niso samo podjetja tista, ki utrpijo škodo, tudi posamezniki so. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste izgubili priljubljene albume fotografij z vaših počitnic ali rojstnodnevnih zabav vaših otrok? V nadaljevanju vam bom skušal predstaviti, na kaj morate biti pozorni, ko se odločate za politiko arhiviranja: Izbira metode arhiviranja. Izbira lokacije pri hrambi je ključnega pomena. Bodo arhivi shranjeni v oblaku? Na drugem računalniku? Na zunanjem disku? Kaj bo z arhivi v primeru požara? Poplave? Potresa? Kakšno nevarnost predstavlja vlom?
Katere vrste podatkov boste arhivirali? Ali boste arhivirali celoten disk (sliko diska), samo dokumente, slike, elektronsko pošto? Ali boste arhive dodajali, nadomeščali, ali boste hranili zgodovino datotek, koliko arhivov želite imeti na razpolago?
Kdaj izvajati arhiviranje? Ali boste arhivirali vsak dan, vsak teden, vsak mesec? Kakšno izgubo podatkov si lahko »privoščite«? Najbrž je terminsko najbolj smiselno izbrati ure, ko računalnik ni v uporabi (ponoči, med vikendom, med kosilom ...). Kdo bo skrbel za arhiviranje? Za arhiviranje je potrebno določiti nekoga, ki bo skrbel, da se ga nemoteno izvaja. Pri načrtovanju arhiviranja pa je poleg politike arhiviranja treba dati večji poudarek še politiki restavriranja podatkov iz arhivov.
Kako bodo arhivi zaščiteni? Ali bodo arhivi dostopni vsem uporabnikom računalnikov? Ali bodo arhivi zaščiteni z gesli, mogoče šifrirani? Seveda je stopnja zaščite odvisna od lokacije arhiva – oblak, zunanji trdi disk ... Predstavljam si, da se bralci tega članka delimo v dve skupini: prvi se zavedamo pomena arhiviranja, drugi pa ste bolj ravnodušni, češ, jaz tega že ne potrebujem. In tisti prvi smo najbrž med tistimi, ki se nam je izguba podatkov že zgodila. Se motim? Če potrebujete pomoč, me kontaktirajte na e-mail vito@arh.si. ・
26
ogl a si 040/202 384
Inženiring, trgovina in storitve Jani Turk s.p., Tržaška cesta 334, 1000 Ljubljana
T: 031 345 777 E: janiturk@t-2.si
Novogradnje in adaptacije objektov Vse na enem mestu
Vabimo vas k vpisu v Glasbeno šolo Radovljica. EVIDENČNE PRIJAVE za opravljanje preizkusa glasbenih sposobnosti zbiramo od ponedeljka, 8. maja, do srede, 10. maja 2017 preko e-prijavnice na spletni strani šole, ali iste dni od 11.00 do 17.00 v tajništvu šole na Linhartovem trgu 1 v Radovljici.
fasade, keramika, talne obloge, mavčne plošče, slikopleskarska dela, izolacija podstrešij, adaptacija kopalnic, podporni zidovi, okna in senčila, vhodna vrata in sekcijska garažna vrata, jeklene konstrukcije (ograje, nadstreški, gavtri...), ogrevalna tehnika, vodovodne inštalacije itd.
Vpis novo sprejetih učencev in otrok v skupinski pouk Predšolske glasbene vzgoje, Glasbene pripravnice, Plesne pripravnice in v 1. razred baleta bo potekal od 7. do 9. junija 2017. več na: www.gs-radovljica.si
OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi
Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63
Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1
OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo
www.optika-mesec.com
12/02/15 08:04
27
ogl a si 040/202 384
www.volkswagen.si
All inclusive! Servisiranje in zavarovanje prvih 6 let!**
Privlačna ponudba financiranja. Preverite All inclusive ponudbo vozil Volkswagen z vključenim servisiranjem in zavarovanjem prvih 6 let** in 6 letnim jamstvom. Zdaj že od 132 EUR/mesec* dalje. Več o ponudbi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Volkswagen in na www.volkswagen.si.
Emisije CO2: 180−82 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,9−3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0033−0,0037 g/km. Število delcev: 0,0099−0 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija „All inclusive/Vključuje vse“ velja za fizične osebe in velja v primeru sklenjenega financiranja vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o., ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia. Akcija ne velja za električna in hibridna vozila. Več na www.porscheleasing.si. *Informativni izračun velja v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu, servisiranju in zavarovanju vozila pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana pod pogoji, ki so razvidni iz ponudbe na strani www.volkswagen.si in www.porscheleasing.si. **Servisiranje vozila se za prvih 6 let oz. do prevoženih 90.000 km obračuna 1 EUR/mesec in vključuje redne servise skladno z navodili proizvajalca vozila (zamenjava motornega olja, filtrov, ipd.) ter zavorne tekočine. Pogodba za Finančni leasing, servis in zavarovanje vsebuje tudi stroške servisa in zavarovanja. Akcija traja do 30. 06. 2017. Slike so simbolne.
VWoglasDealer_Financiranje_2017_137x198.indd 1
13/04/2017 13:29
28
z adnja s t r an
Vse za spomladansko urejanje vrta in okolice hiše, zemlja za rože, gnojila, cvetlična korita in lonci SEMENA IN SADIKE ZELENJAVE dišavnice, začimbnice, sadike plodovk (paradižnik, bučke, paprike, jajčevci, feferoni, ...)
PESTRA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA
ZADRUGA GOZD BLED
z.o.o.
Nudimo vam tudi zasaditve korit in prevoz le-teh domov
KOTIČEK Z LOKALNO HRANO
Piškoti, rezanci, fižol, krhlji, kis, čaji, tinkture, mazila, domača moka, med, likerji, sokovi, olje, suhomesnati in mlečni izdelki Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19. Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00
AVTOVLEKA NON STOP Klemen Meze
041/620 143
Delavnica: Za potokom 7a, Bled, tel. 04/576 7680, www.autom.si, klemen.meze@siol.net
VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA KAROSERIJSKA DELA
POOBLA[^ENI SERVISER ZAVAROVALNICE TRIGLAV IN ADRIATIC