Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XX 7. APRIL 2017 ŠTEVILKA 4

Občinski kulturni praznik

AKTUALNO

TURIZEM

MLADINA

KULTURA

ŠPORT

Hotel Bellevue prodan podjetju Pokljuka

Ugledna nagrada National eographica G

Izmenjevalnica knjig in oblačil

Bajeslovno sporočilo v cerkvici sv. arjete v Jereki M

Zlato in bron za Naceta Mencingerja

FOTO: Katarina Košnik

ak tualno

spleta (ATM TV ali youtube) še vedno moč tudi v celoti ogledati.

Županov kotiček

Potrdili Zaključni račun Občine Bohinj za leto 2016

Spoštovane Bohinjke in Bohinjci! Ob požaru v hotelu Jezero sem naslovil prošnjo na predsednika Vlade RS dr. Mira Cerarja, da mi omogoči srečanje skupaj z ministrom za gospodarstvo Počivalškom in ministrico za okolje in prostor g. Majhnovo, na katerem bi lahko predstavil širšo proble matiko v zvezi z TNP-jem in ostalimi bohinj skimi hoteli. Naletel sem na gluha ušesa in nisem bil vreden niti pisnega odgovora. Zato me je še toliko bolj razveselil obisk predsed nice Zavezništva Alenke Bratušek s svojo ekipo, ki je prisluhnila našim problemom in obljubila, da bo storila vse kar je v njeni moči in pristojnosti, da bo Državni zbor RS soočen s problemi neodzivnosti državne politike na probleme naše občine nad katero upravlja 2/3 površine država. Tu mislim na Zakon o Triglavskem narodnem parku za katerega skrbijo izključno občine brez finančnih spod bud s strani upravljalca to pa je Republika Slovenija. Prav tako sem jo seznanil s proble matiko bohinjskih hotelov, za katere ga. Bra tušek meni, da bi jih morala odkupiti država, tako kot jih je država tudi prodala. Obljubi la je, da bo postavila poslansko vprašanje ministru Počivalšku, tudi zaradi dejstva, da je država odkupila blejske hotele od slabe ban ke za 70 milijonov evrov. Glede problematike nefinanciranja obmo čja Triglavskega parka za katerega v zako nu v 10. in 11. členu zakonsko pripadajo sredstva v višini 80 % od investicije pa je skupaj z N.si že vložila predlog za uvrstitev na sejo Državnega zbora točko: Predlog pri poročila v zvezi z učinkovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku in predlagala sklepe: 1. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da nemudoma pripravi ukrepe za lažje izvajanje Zakona o TNP 2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v proračunu zagotovi ustrezna denarna sredstva za izvajanje Zakona o TNP

19. redna seja Občinskega sveta – 30. 3. 2017 Katarina Košnik

19. redna seja bohinjskega občinskega sveta je minila v znamenju poročil za leto 2016. Tako so med drugim prisluhnili

Rok za oddajo prispevkov v aprilu

To, da država ne izvaja zakona ali pa le 50 % v tistih delih, kjer je treba varovati in prepre čevati našim občanom in občankam enake pogoje za življenje, kot veljajo izven parka, je jasno. Zato še toliko bolj »bode v oči« dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana na osnovi Za kona o glavnem mestu Republike Slovenije od leta 2010 prejela 90.144.927,00 eur. Tudi zato še toliko bolj upravičeno pričaku jemo, da država izvaja vse zakone enako, ne pa, da nas poriva med drugorazredne drža vljane. Po naših izračunih smo od leta 2010 od kar velja zakon vložili v projekte, ki bi jih v 80 % morala financirati država skupaj 16.564.126,84 evrov, tako da bi upravičeno pričakovali, da izplačajo zakonsko predpisa na sredstva. To trdim tudi zaradi tega, ker smo ob sprejemanju zakona leta 2010 do bili trdna zagotovila pripravljavcev zakona, da se bo lokalno prebivalstvo, predvsem pa infrastruktura v parkovnih občinah občutno posodobila. Ob zaključku pa menim, da je bil obisk Alenke Bratušek z ekipo v Bohinju uspešen in verjamem, da se bodo stvari začele premi kati. V to me prepričuje tudi dejstvo, da nam je veliko pomagala kot predsednica Vlade RS, saj je takrat ustavila rušenje črnih gradenj z uveljavitvijo moratorija, prav tako je poma gala pri problemih z zemljišči na projektu novega smučišča in pripravila zakonsko ma terijo za nov zakon o gradnjah. Ob tem je treba poudariti, da me je takrat sprejela kot župana in mi je v okviru svojih pristojnosti pomagala, za razliko od sedanjega predsed nika Vlade RS, od katerega nisem dobil niti pisnega odgovora. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. poročilu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Bled, Bohinj in Železniki, poročilu Policijske postaje Bled in RAGOR -ja. V prvi točki so potrdili zaključni račun občine, potrdili odpis nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za hotel jezero za prihodnje tri leta in prisluhnili, kako po enem letu delovanja obratujejo v bivšem Filbu. V nadaljevanju na kratko povzemam nekaj točk seje. Posnetek seje pa si je preko

Občina Bohinj je imela lani skupaj nekaj več kot 7 milijonov 269 tisoč prihodkov. Odhod kov je bilo skupaj nekaj manj kot 7 milijonov 71 tisoč evrov. Realizacija prihodkov je bila 88 odstotna, glede na načrtovane prihodke v začetku leta 2016. To je bila tudi ena glavnih pripomb v razpravi ob sprejemu zaključnega računa. Kot je pojasnil Silvo Režek so bili prihodki v prora čunu za leto 2016 res precenjeni, kar so upo števali pri pripravi proračuna za leto 2017. Manjši prihodki so delno tudi zaradi odločitve plačnikov komunalnega prispevka na obroke. Prav tako so v proračunu planirana sredstva, ki jim na primer pripadajo po zakonu o TNP, ki jih potem zaradi vladnega neupoštevanja zakona ni bilo. So pa, kot je po seji povedal župan Franc Kramar, eno načrti, drugo pa potem dejanska izvedba. Večino zastavljenih ciljev v letu 2016 so izpolnili. Občinski svet je po razpravi Zaključni račun za leto 2016 soglasno potrdili.

Poročilo o delu Policijske p ostaje Bled za leto 2016 na območju Občine Bohinj

Poročilo je na seji predstavil policist za ob močje Bohinja Aleš Rozman, ki je izpostavil predvsem to, da so v tem letu preiskali kaz nivo dejanje uboja učitelja Pavla Zupana iz Nomenja. Kar se tiče ostalega kriminala je v upadanju. V lanskem letu se je zmanjšalo šte vilo tatvin barvnih kovin in vlomov. Kar se tiče prometne varnosti je bilo nesreč manj so pa bile posledice hujše. Bilo je več huje telesno poškodovanih, ni pa bilo smrtnih žrtev. V lan skem letu je bilo tudi več kršitev javnega reda in miru. Skupaj so imeli tri iskalne akcije, dve pogrešani osebi iz lanskega leta še vedno po grešajo. Izpostavil je tudi delovanje na podro čju preventive. Predvsem sodelovanje s šolo. Med izzivi za prihodnost pa je izpostavil predvsem izboljšanje na področju prometne varnosti. V zadnjem času namreč opažajo vse več alkoholiziranih voznikov. Prav tako bodo zaostrili nadzor motoristov, ki predvsem cesto med Bohinjem in Bledom pogosto uporabljajo za svoj poligon.

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Občin Bled, Bohinj in Železniki v letu 2016

Poročilo je na seji predstavil mag. Primož Lah, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki. V letu 2016 so opažali podobne probleme kot

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 21. aprila, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PRO SIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 5. maja 2017.

3 v preteklih letih. Predvsem v času viška turistične sezone problemi z nepravilnim parkiranjem in neplačevanjem parkirnine. V lanskem letu so tudi prvič nadzorovali upoštevanje odloka o plovbnem režimu, ki je potekalo še brez izrekanja kazni. Tako kot policija so tudi v medobčin skem inšpektoratu opazili povečanje kršenja javnega reda in miru. Za reševanje tega so se še bolj povezali s policijo in nadzorniki Triglavske ga narodnega parka, kar jim skupaj olajšuje delo. V poletnem času pa vseeno ostaja nemogoče, da bi bili povsod prisotni. Turistična sezona pa se, kot opažajo podaljšuje. Razprava se je ponovno ustavila tudi pri merjenju hitrosti, o tem bo, kot so se odločili na občinskem svetu odločil Svet za preventivno v cestnem prometu. V skladu z njihovim sklepom bodo, kot je dodal Lah tudi delovali.

Poročilo o delu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za leto 2016

Poročevalec, Stevo Ščavničar iz RAGOR-ja je občinskemu svetu pred ložil obširno poročilo številnih projektov agencije v preteklem letu. Med njimi lahko izpostavimo dva, ki sta neposredno vezana na občino Bohinj: Obrtno podjetniški center Bohinj Obrtno podjetniški center Bohinj je pilotni projekt, kjer gre za sveto vanja podjetnikom začetnikom ali podjetjem, ki potrebujejo pomoč pri nadaljnjem razvoju svoje ideje. Ob letnem javnem pozivu se ne more predvideti, koliko idej bo prispelo na občino in koliko idej bo obetavnih za razvijanje projekta iz idejne faze v fazo implementacije. Zato tudi v začetku projekta ni bilo mogoče točno določiti število posameznih svetovanj. V letih 2015 in 2016 je šlo predvsem za individualna sve tovanja podjetnikom ali idejnim snovalcem posameznih idej. Za posa mezne ideje so pridobili tudi poslovne partnerje, drugim so pomagali z marketinškim načrtom, tretjim pa zgolj s svetovanjem in usmerjanjem v optimizacijo in izboljšanje poslovanja. Petnajstim podjetjem so v letu 2016 pomagali pri uspešni prijavi na razpis za gospodarstvo občine Bohinj. V letu 2017 se predvideva pomoč in marketing nosilcem BZ Bohinjsko ter izvedba individualnih svetovanj za nosilce blagovne znamke »Bohinjsko«.

Ledinska imena Bohinj Ledinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote: gore, vr hove, doline, pobočja, gozdove, travnike, polja, poti, močvirja in drugo. Ledinska imena so ljudem nekoč služila za orientacijo v njihovem bli žnjem življenjskem okolju in pri njihovih kmečkih opravilih, danes so pomembna kot orientacijske točke. Starost ledinskih imen je različna, nekatera segajo v začetke poselitve, druga pa so mlajša. Ledinska ime na so zrcalo zgodovinskega in jezikovnega razvoja pokrajine. Glede na dobre izkušnje v projektu FLU-LED so s financiranjem Občine Bohinj izvedli popis ledinskih imen na območju naselij Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina in Studor. Imena so bila zbrana s sodelovanjem najstarej ših krajanov v obravnavanih vaseh, dodatno preverjena na dveh sreča njih z domačini ter nato umeščena na tiskan zemljevid, ki je bil izdan v 1000 izvodih in razdeljen v vsa gospodinjstva treh vasi. Predvsem Zgornja Bohinjska dolina je z vidika jezikovnega in imenoslovnega bo gastva izredno zanimiva. Skupaj je bilo zbranih okoli 270 imen, ki so bila dodana tudi na spletni portal www.ledinskaimena.si. Projekt se bo v letu 2017 nadaljeval na novih območjih občine Bohinj.

Aktivnosti podjetja Venturia, ki posluje v prostorih bivšega podjetja Filbo

Na seji je direktor podjetja Venturia Robert Ravnihar svetu predsta vil delovanje podjetja. Kot je povedal na seji, kljub nekaterim tekočim problemom, zaposlujejo cca. 50 ljudi. Marca je bila razpisana prva dražba za prostore in opremo podjetja Filbo v stečaju d.o.o. na kateri je bil izbrano podjetje Elektrogradnje Štefelin z Jesenic. Z omenjenim direktorjem g. Štefelinom, ki ga osebno ne pozna, se že dogovarjata za dolgoročni najem z možnostjo predkupne pravice pod okvirno enakimi pogoji, kot so bili sklenjeni s stečajno upraviteljico. Kot je povedal, ga

ak t ualno po trenutnih pogovorih ocenjuje kot izredno korektnega in poštenega sogovornika: »Ustni dogovor smo že dosegli in mi delamo, kot da je do govor že sklenjen. Od tega je odvisno tudi naše prihodnje delovanje«. Po enem letu delovanja je po seji povedal: »Nimam izkušenj iz te panoge in če bi pred enim letom vedel to, kar vem zdaj, se tega ne bi lotil. Res sem imel srečo tudi s sodelovanjem predvsem s Protehno in nekaterimi drugimi kupci. Okvirno za dva meseca vnaprej vem kako bomo poslovali. Si pa želim, da bi v prihodnjih letih predvsem temeljili na lastni dodani vrednosti. To kar je v teh prostorih nekdaj že bilo. Je pa za to po moji oceni potrebno pet do sedem let dela in aktivnosti. V primeru, da ne pride do podpisa pogodbe, pa zato ker v bližini ni dru gih primernih prostorov in ker zaposlujemo lokalno prebivalstvo, bi sledile odpovedi oziroma prestrukturiranje. Vendar kot trenutno kaže potem ne bomo odpuščali ampak le še dodatno zaposlovali.« Želijo si tudi sodelovanja z lokalno skupnostjo: »Idej je veliko. Želimo biti vpeti v lokalno okolje, želimo delati tudi družbeno koristne stvari. Ena od idej, ki se uresničuje je sodelovanje na festivalu alpskega cvet ja. V sodelovanju s šolsko mladino, ki se bo ob tem učila o varjenju, ustvarjanju s kovino, bomo ustvarjali cvetje in ga razstavili na festivalu. Bohinj nima stoletno, ima tisočletno tradicijo kovinarstva. Želimo, da bi domačini in turisti utrip te tradicije začutili, ne preko oglasnih tabel, ampak preko funkcionalnih predmetov, nastalih v sodelovanju z lokal no skupnostjo.« V podjetju trenutno največ delajo kovinske konstrukcije, razširili so nabor kupcev, ki so relativno stalni: »Od dveh ali treh kupcev na začetku jih imamo zdaj sedem ali osem. Delamo v glavnem za tujino. Za znanega kupca izdelujemo polprodukte. V prihodnosti pa želimo predvsem razvijati zahtevnejše produkte. Ampak trenutno nam za to manjka strojne opreme, smo tudi kadrovsko podhranjeni. Zdaj imamo postavljen cilj, da določimo smer razvoja, ki ga hočemo v naslednjih petih letih zasledovati,« je ob predstavitvi aktivnosti podjetja Venturia še dodal Robert Ravnihar.

Občinska pomoč hotelu Jezero po požaru

S strani lastnika Hotela Jezero so na Občino Bohinj prejeli prošnjo za pomoč pri odpravi posledic požara. Sestala se je Komisija za pomoč pri nesrečah in se seznanila na kakšen način lahko Občina Bohinj pomaga pri sanaciji. Na podlagi 16. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bohinj je bil sprejet sklep, da se Alpinum hoteli d.o.o. – Hotel Jezero odpiše nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 (za leto, ko je škoda na objektu nastala) v višini 10.041,37 EUR. Občinski svet je na koncu sklenil, da bo sklep veljal še za prihodnji dve leti, kar pomeni skupaj nekaj več kot 30 tisoč evrov. Kot je povedal bohinjski župan Franc Kramar, so pomagali tako, kot jim zakon omogoča. Je pa hotel svetel primer tega, kakšen odnos ima lahko lastnik do hotela, kjer so takoj začeli s sanacijo, slabe tri mesece po požaru pa že sprejemajo goste. ・

Bratuškova ob obisku ponudila pomoč Bohinju Katarina Košnik

Že po požaru v začetku januarja je bohinjski župan Franc Kramar javno povabil predsednika vlade dr. Mira Cerarja ter minis tra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, da bi se pogovorili o perečih problemih Bohinja, ki se vrtijo predvsem okoli vladnega nespoštovanja lastnih zakonov. Nič presenetljivega ni, da o njiju v Bohinju ni ne duha ne sluha. Med tem ko v Bohinj ne zaide niti njun odgovor pa je župana v začetku marca razveselil obisk poslanke v državnem zboru Alenke Bratušek, ki je ob obisku gorenjske s stranko Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov v ponedeljek 6. marca obiskala tudi Bohinj. Alenka Bratušek se je s svojo poslansko skupino na občini Bohinj

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 7. 4. 2017; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak tualno

V tem okolju ljudje v sožitju z naravo živijo že več kot 3000 let. Ustvarili so kulturno krajino, ki jo varujemo tudi s pomočjo turizma. Zato niko mur niti na misel ne pride, da bi kaj od tega uničeval,« dodaja. ・

Otvoritev novih prostorov v Zdravstvenem domu Bohinj Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

srečala z županom Bohinja Francem Kramarjem skupaj z direktorjem Turizma Bohinj Klemenom Langusom in predstavnikoma občinske uprave, direktorjem in podžupanom. Ena glavnih tem pogovora je bilo neizvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku in možnost držav nega odkupa propadajočih Pačnikovih hotelov. »Vlada nas ne jemlje resno. V Bohinju se počutimo pozabljeni. Kot da bi bili drugorazredni državljani,« je zbranim na srečanju pojasnil bohinjski župan Franc Kramar, ki je najprej opozoril na sago s propa dajočimi bohinjskimi hoteli. »Sem bil prijetno presenečen, da so se v zavezništvu odločili za obisk Bohinja. Prepoznali so kopico problemov, s katerimi se srečujemo v Bohiniju, na katere bi želeli dobiti odgovore v Ljubljani. Veseli me tudi to, da je nakazala nekatere rešitve, za katere se bo tudi zavzela. Največji problem je to, kar vedno ponavljamo, zakon o TNP. Vse parkovne občine si želimo, da se zakon odpre in novelira. Drugo pa so ti Pačnikovi hoteli, zgodba, ki se vleče kot jara kača,« je povedal Kramar po srečanju. Kot je znano, je državi že predlagal, naj jih odkupi, v odgovor dobil pobudo, naj ukrepajo sami. Da bi bil državni nakup hotelov dobra rešitev, o kateri bi vlada morala razmisliti, meni tudi Bratuškova: »Prav s tem bo povezano moje naslednje poslansko vprašanje ministru Počivalšku.« Bratuškova je na sestanku obljubila, da bo preko poslanskega vpra šanja načela temo neizvajanja zakona in tudi glede možnosti državne ga odkupa hotelov. Le to bi z vidika pomembnosti turizma bila logič na izbira državnih organov, ki so prav z namenom reševanja turizma odkupili tudi hotele Save d. d. na Bledu. Po srečanju je del obljube Bratuškova že izpolnila. Na državni zbor je skupaj s poslancem Mate jem Toninom in drugimi že poslala predlog priporočila v zvezi z učin kovitim izvajanjem Zakona o Triglavskem narodnem parku. V zvezi z učinkovitim izvajanjem zakona so vladi priporočili, naj nemudoma pripravi ukrepe za učinkovito izvajanje zakona o TNP in za izvajanje v proračunu zagotovi potrebna denarna sredstva.

V petek, 10. marca so v zdravstvenem domu v Bohinjski Bistrici namenu predali novo tretjo ambulanto in pisarno referenčne ambulante še za tretjo zdravnico, ki deluje v zdravstvenem domu Bohinj. Po številnih težavah s pomanjkanjem zdravnikov v Bohinju za bohinjsko zdravstvo končno dobra novica. »Bohinjci smo dobili, tisto, kar nam pripada. Optimalno zdravstveno varstvo. Dolgo smo čakali in zdaj končno dobili. Imamo tri zdravnice in zdaj tudi tri ambulante, kjer lahko delujejo,« je ob otvoritvi pove dal bohinjski župan Franc Kramar in dodal, da je zanj človek največja vrednota, za človeka pa je največja vrednota zdravje. Človek skrbi za svoje zdravje ampak brez pogojev je težko in Bohinjke in Bohinjci si optimalno zdravstveno nego še tako zaslužimo. Da je bila pot dolga in težka se je strinjal tudi direktor osnovne ga zdravstva Gorenjske Jože Veternik, ki pravi, da zdaj Bohinj s tremi zdravnicami in tremi ambulantami, referenčnimi ambulantami in no vim urejenim prostorom za patronažno službo ima urejeno optimalno zdravstveno varstvo. Magister Leopold Zonik, direktor Zdravstvenega doma Bled, kamor sodi tudi bohinjski zdravstveni dom se je ob otvoritvi spomnil tudi sla bih časov in dolge poti do sem: »Nismo imeli kadra, celo tako daleč smo bili, da smo imeli samo specializante in gostujoče zdravnike. 15 let težkih časov je za nami, kadrovsko in ekonomsko. Danes imamo tu rezultat: tri dobre zdravnice, ki bodo svetla prihodnost bohinjske zdravstvene oskrbe.«

Turizem

Pogovori so se na srečanju v Bohinju večinoma vrteli okoli turizma. Kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, bohinjski turi zem, kljub uspešnih manjših domačih ponudnikih namestitev močno hromijo propadajoči hoteli, ki obenem tudi kazijo ugled destinacije. Ob tem zakon o triglavskem narodnem parku zavira razvoj. To je vi dno predvsem pri onemogočenem umetnem zasneževanju na Voglu, ki ga ob milih zimah vse bolj občutijo. (V tem primeru se s pravkar začetim postopkom za spremembo zakona o TNP obetajo spremembe na bolje.) Ob trudu, ki ga v zadnjih letih vlagajo v trajnostni razvoj turizma je Langus dodal, da »ne gre za to, da nič ne naredimo in zdaj nekaj hočemo, gre za to, da veliko naredimo in želimo pri tem podporo. Podporo, ki nam po zakonu o Triglavskem narodnem parku tudi pri pada.« Skupaj z raztegnitvijo turistične sezone na bolj mrtve mesece in ob vseh delujočih hotelih bi lahko povečali število nočitev iz trenutno 500.000 na milijon letno. Poleg tega je izpostavil tudi neupravičenost strahu pred uničevalni mi domačini, Tudi če bi zrahljali parkovne določbe ali iz varovanega območja izvzeli nekatere dele, pa ne parka ne Bohinja domačini prav tako ne bodo uničili: »Vsak strah pred lokalnim prebivalstvom je odveč.

Foto: Katarina Košnik

Ocena investicije je okoli 100.000 evrov, od tega so dve tretjini sredstev porabili za gradbena dela, ostalo za opremo. Investicijo so pokrili s proračunskimi sredstvi občine Bohinj in lastnimi sredstvi. Za pokritje stroškov Osnovno zdravstvo Gorenjske načrtuje tudi prodajo stanovanja, ki ga imajo v lasti v Bohinjski Bistrici.

ak t ualno

Zahvala Stanki Ravnik

Premagajmo ovire brez predsodkov

Občinski kulturni praznik

Predstavitev kolesarske povezave Bohinj – Bled

Ko strnemo izjave vseh govornikov na otvoritvi: direktorja osnovne ga zdravstva gorenjske Joža Veternika, direktorja Zdravstvenega doma Bled mag. Leopolda Zonika, vodje zdravstvenega doma Bohinj dr. med., spec. ped. Milene Vrečko Tolar, patronažnih sester ter župana Franca Kramarja imajo vsi eno stično točko. Brez Stanke Ravnik bi ne bilo tako kot je, zato so se ji vsi po vrsti za njeno sodelovanje zahvalili. Nič ne navadnega torej, da je čast prereza traku ob otvoritvi župan prepustil prav njej: »Borki, za katero se mi zdi, da se z dušo in telesom bori za Bohinjke in Bohinjce, kar se tiče zdravstvenega varstva,« kot je svojo zahvalo zaključil župan Kramar. Ob otvoritvi so v kulturnem programu nastopile Triglavske rožce, mlado bohinjsko flavtistko pa je na violini spremljal dr. Boris Blaškovič, zdravnik ki je pred leti, v času krize bohinjskega zdravstva tudi sam s svojim delom pomagal prebroditi težje čase. ・

To je bila osrednja tema zgodbe o beli roži, ki je iskala barvo za svoj cvet, se srečevala s predsodki in na koncu spoznala, da to kar išče ima v sebi. Da je tudi bela svoja, edinstvena in lepa barva. Ta zgodba pa z namenom. Osnovna šola je namreč vključena v mednarodni projekt Erasmus+, ki bo potekal dve leti na temo Pre magajmo ovire brez predsodkov. V okviru projekta so gostili učence in učitelje iz Romunije, Turčije in Italije, ki tudi, poleg bohinjskih učencev, sodelujejo v tem mednarodnem projektu. Prireditev je tako za vse sodelujoče predstavljal tudi zaključek tega obiska. Gostje pa so se v zaključnem delu prireditve s pesmijo pri družili bohinjskih učencem na odru in tako pridali svoj ustvarjalni del k počastitvi bohinjskega kulturnega praznika. ・

Občinska uprava – Andrej Kovačič

Katarina Košnik

Foto: Katarina Košnik

Občina Bohinj 26. marca praznuje kulturni praznik, v spomin na velikega Bohinjca, dr. Janeza Mencingerja. Znano dejstvo. Vsako leto je v Kulturnem domu Joža Ažmana tudi slovesnost ob občinskem kulturnem prazniku, ki jo, kot se spodobi, pripravlja osnovna šola, ki je po njem dobila tudi svoje ime. To leto so prire ditev z naslovom Nekoč je živela bela roža pripravili v podružnični šoli v Srednji vasi. Goste je na prireditvi najprej pozdravil bohinjski župan Franc Kra mar, ki je spomnil, da smo ena redkih slovenskih občin, ki praznuje svoj občinski kulturni praznik. O kulturi pa med drugim povedal: »da je družbeno potrebna in je steber vsake nacije.« Da nam je kulturno ust varjanje blizu, pa priča tudi podatek, da imamo v občini nadpovprečno število kulturnih društev. Po uvodnem nagovoru ravnateljice osnovne šole Mojce Rozman so oder povsem zavzeli otroci šole in vrtca v Sred nji vasi s prireditvijo Nekoč je živela bela roža.

14. marca je v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici po tekala predstavitev idejnega projekta regionalne kolesarske povezave RKP R2, Bled – Bača, odsek Soteska - Bohinjska Bistrica. Predstavitev sta skupaj organizirala Občina Bohinj in Direkcija Re publike Slovenije za infrastrukturo(DRSI). Na sami predstavitvi so bili prisotni predstavniki DRSI-ja, na čelu z vodjo sektorja za investicije v ceste Tomažem Willenpartom, izdelovalec IDP-ja Bojan Grlj ter pred stavniki Občine Bohinj. Ugotovljeno je bilo, da z obeh strani obstaja velik interes za izgrad njo omenjene kolesarske povezave med Bohinjem in Bledom. Tako potekajo aktivnosti v obeh občinah, kot pomoč DRSI-ju za pripravo PGD in PZI dokumentacije. S strani DRSI-ja je bilo na predstavitvi ob ljubljeno, da bo pripravila v letu 2017 vso potrebno dokumentacijo za gradnjo, ter nato v letu 2018 že pričela z gradbenimi deli na posamez nih odsekih. Da je zanimanje za projekt veliko priča že veliko število navzočih v dvorani, hkrati pa je bil projekt med navzočimi po kasnejšem pogovo ru odlično sprejet. Nekateri lastniki zemljišč so tako že podali načelno soglasje za izvedbo projekta, ostale pa vabimo da to storijo v najkraj šem možnem času. Soglasja so osnova za prihodnje aktivnosti na ome njenem projektu. Na voljo so na Občini Bohinj(soba št. 16), kjer lahko dobite tudi dodatne informacije o omenjenem projektu. Informacije pa so na voljo tudi na tel. št.: 04/577-01-31 (Andrej Kovačič). ・

Bohinju plaketa Zlati kamen Katarina Košnik

Občina Bohinj je prejela plaketo Zlati kamen za razvojni prodor v regiji. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na rav ni lokalne samouprave. Je skupni projekt dveh podjetij: podjetje SBR skrbi za vsebinski, Planet GV pa za organizacijski in poslovni razvoj. Pri vsebinskem razvoju in pri izbiri razvojno najbolj prodorne občine sodelujejo s Strokovnim svetom Zlatega kamna, neodvisnim telesom, v katerega so vključeni strokovnjaki s treh slovenskih univerz in iz prakse. Obrazložitev: Bohinj - mehek razvoj »trdih« Gorenjcev Število prebivalcev (2016): 5.127 (101. mesto) Rast prebivalstva (pet let): -1,14% (127. mesto) Proračun (2016 - odhodki): 10.417.686 EUR Indeks ISSO: 44,19 (68. mesto)

Foto: Katarina Košnik

Da je glavni razvojni vzvod občine Bohinj turizem, ni posebej pre senetljiva ugotovitev. A očitno je, da se tega lotevajo kakovostno in uspešno. V prvi vrsti to kažejo številke o rasti in drugi kazalniki za turizem. V Bohinju so razvili blagovno znamko kraja (Bohinjsko), ki jo razumejo in upravljajo kot platformo za podjetniški razvoj in po vezovanje. Tak način razumevanja krajevne blagovne znamke lahko opišemo kot zgleden. Upravljanje občine ni brez kontroverznih potez, a je vendarle uspešno in to zlasti na področju turizma.

ak tualno

Hotel Bellevue prodan podjetju Pokljuka Katarina Košnik

Prav na račun blagovne znamke se je Bohinj leta 2015 uvrstil po novno med finaliste v okviru evropskih destinacij odličnosti (EDEN) – prvič je bil med finalisti leta 2010. Na srečanje EDEN na Malti leta 2016 so Bohinj povabili kot primer dobre prakse pri razvoju destina cije in uporabi socialnih omrežij. Ob znamki Bohinjsko so v Bohinju spretno oblikovali celo vrsto dogodkov, ki povečujejo privlačnost kraja zlasti zunaj zimske sezone. Mednarodni festival alpskega cvetja poteka že 10 let (nagrada za inovativnost Bronasti sejalec 2011), ob tem pa še Dnevi pohodništva, ribiški festival (muharjenje), gorski tek na Vogel, triatlon jeklenih da praznika sira in vina ter Kravjega bala sploh ne omenjamo. Turizem v Bohinju je (včasih tudi po sili razmer: zaradi pravil TNP) trajnostno obarvan. Bohinjski Eko Hotel ima pri nas pionirsko vlogo na področju prenočišč, urejenih po načelih trajnostnega razvoja. Leta 2010 je prejel nagrado Zlati sejalec za inovativnost v turizmu. Ima mednarodni okoljski certifikat (Green Globe) ob vrsti slovenskih in mednarodnih priznanj. Bohinj je v procesu ocenjevanja za certifikat Green Destination. Kartica Gost Bohinja Kartica omogoča vrsto popustov in parkiranje (verzija: parkirna kar tica), predvsem pa je usmerjena v spodbujanje »mehke mobilnosti« in vključuje cel spekter brezplačnih prevozov z javnimi prevoznimi sred stvi v okviru občine in znatne popuste za avtobus in vlak do Bohinja (do 50 odstotkov!) Ob tem kartica omogoča brezplačni vstop v muzeje, do slapa Savica in v korita Mostnice. Kartica Gost Bohinja je po naših informacijah edini primer takšne kartice pri nas.

Prenova smučišča Vogel Kljub kontroverznosti je prenova smučišča uspela in prinaša otiplji ve rezultate. Ponudbo na Voglu so močno obogatili in vključuje vodene ture, jadralno padalstvo, kolesarski park, ti. Zip line (»adrenalinsko« spuščanje po žici), poroke na Voglu in organizirano opazovanje nočne ga neba (ob relativno nizki svetlobni onesnaženosti v TNP). Ne prese neča, da je obisk avgusta 2015 že skoraj presegel tistega iz februarja. Za novi razcvet Vogla sta bili odločilni dve stvari: prenova žičnic in uspešno (vsaj zaenkrat) vključevanje zasebne pobude. Res je, da se mo rajo organizatorji prenove zagovarjati pred sodiščem zaradi domnev nega ponarejanja dokumentov. A brez hitrega in pravočasnega posega bi bila prenova bistveno dražja in zahtevnejša. ・

Dražba bohinjskega hotela Bellevue, ki je bila v prostorih upravne enote v Radovljici 10. marca je uspela. Zanj sta se potegovala podjetnik Marjan Batagelj iz podjetja Batagel & Co. in Adriatic Slovenica, a je najvišjo ponudbo oddala družba Pokljuka, ki je v posredni lasti ljubljanske nadškofije. Na dražbi za propadajoči bohinjski hotel Bellevue je podjetje Pokljuka uspelo s ponudbo 720.000 evrov. Marko Matjašič, direktor podjetja Pokljuka, ki je povezano z Gozdnim gospodarstvom Bled in ljubljansko nadškofijo, je povedal, da so v pod jetju zelo zadovoljni, da jim je na dražbi uspelo: »Naš namen je hotel razvijati naprej, kar je v sladu s strategijo našega podjetja. Imamo tudi že druge turistične lokacije, ki jih razvijamo.« Ponudili so nekoliko več od izklicne cene 610.000 evrov, a manj od ocenjene vrednosti nepre mičnine, ki je 863.000 evrov. Dražbo je sicer zahteval upnik Adriatic Slovenica, ki je na dražbi tudi sodeloval. Nakup hotela Bellevue s pripadajočo depandanso Savica bo zaklju čen, ko bo podjetje plačalo celotno kupnino. Prav tako pa je za prodajo nepremičnine treba pridobiti še dovoljenje upravne enote in soglas je Triglavskega narodnega parka, saj gre tudi za kmetijska in gozdna zemljišča ter za nepremičnine v zavarovanem območju. Matjašič je poudaril, da je bila odločitev za nakup Bellevueja, v ka terem je nekoč bivala tudi pisateljica Agatha Christie, zelo preprosta. »To je odlična lokacija,« je dejal Matjašič in zagotovil, da bodo v hotel vlagali in ga oživili. »Imamo grobe ocene, koliko bi stala prenova, am pak bi zdaj s temi številkami še počakali,« je pojasnil. Podjetje se sicer zanima tudi za nakup hostla pod Voglom, ki je prav tako kot hotel Bellevue v lasti družbe Finadria bratov Jakopin. Se je pa pri prodaji tega hotela zapletlo že pred začetkom dražbe, saj so želele tretje osebe uveljavljati lastninsko pravico na eni od brunaric, ki se je prodajala v okviru hotela. Predlagali so odlog izvršbe, čemur je sodnica ugodila. Kdaj bo hotel znova naprodaj, ni znano. ・

Kamp Zlatorog prodan Katarina Košnik

Družba Kamp Zlatorog, ki je bila več let najemnica bohinjskega kam pa, je sedaj kamp, ki je bil v lasti družine Pačnik, tudi odkupila. Novi lastnik že načrtuje investicije v kampu. Na bohinjski občini, kjer so bili tudi sami zainteresirani za nakup priobalnega pasu, pa upajo, da se bodo ti načrti uresničili in se bo turistična ponudba izboljšala. Aco Trampuž in Miran Taslidža sta prek družbe Kamp Zlatorog že leta 2013 najela Pačnikov kamp Zlatorog in Ski hotel na Voglu. Več let sta se z Zmagom Pačnikom dogovarjala tudi o možnosti nakupa kampa, pred kratkim pa je bila prodaja tudi uresničena. Pri tem cena nakupa ostaja skrivnost. Trampuž in Taslidža sta se v preteklosti zanimala tudi za nakup pro padajočega Pačnikovega hotela Zlatorog. »Vendar so ocenili, da bi bil v tem trenutku vložek, potreben za obnovo, večji od naših zmožnosti,« je pojasnil Trampuž. Bohinjski župan Franc Kramar upa, da se bodo besede novega lastni ka uresničile in da bo kamp deležen investicij ter se bo raven storitev izboljšala in si bo kamp zaslužil najvišjo kategorijo, ki si jo na lokacijo tudi zasluži. Kamp na obali Bohinjskega jezera je dobro obiskan in lani so v njem znova zabeležili rast prometa. ・

Vabilo na podjetniško kavico Hermina Biščević, RAGOR

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas v sklopu projekta Podjet niška kavica vljudno vabi, da se udeležite aprilskega sklopa delavnic z naslednjimi podjetniškimi temami:

ak t ualno , t urizem

7 1. »IZDELAJ SI SAM SPLETNO STRAN« Na delavnici si bomo izdelali samostojno spletno stran. Spoznali se bomo z brezplačnim spletnim programom Weebly, ki je prijazen in enostaven spletni pomagač za izdelavo spletnih strani. Izbirali bomo med številnimi design predlogami, se naučili pisati besedila za splet, jih oblikovati, dodali fotografije in celo video posnetke. Zaželeno je, da s seboj prinesete svoje prenosnike! Delavnica bo organizirana v sredo, 19. 4. 2017, od 10:00 – 13:30 ure v prostorih Razvojne agencije Zgor nje Gorenjske, Spodnji plavž 24e, 4270 Jesenice. Delavnico bo izvajal Blaž Branc.

2. »FACEBOOK, LINKEDIN, BLOGI IN TWITTER, TER DRUGE OBLIKE DRUŽBENIH MEDIJEV V POSLOVNI RABI« Na praktični delavnici vam bomo pokazali, kako s pomočjo druž benih medijev pridobiti nove kupce, skrbeti za njihovo zadovoljstvo in širiti poslovanje podjetja. Seznanili se boste z različnimi platforma mi družbenih medijev, kot so družabna omrežja Facebook, Linkedin, spletnimi dnevniki in mikroblogerskim omrežjem Twitter ter njihovimi možnostmi v poslovnem komuniciranju in trženju. Delavnica bo orga nizirana v torek, dne 25. 4. 2017, od 10:00 – 13:30 ure v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, Spodnji plavž 24e, 4270 Jeseni ce. Delavnico bo izvajal Blaž Branc. Udeležba je brezplačna, saj delavnice sofinancirajo občine Kranj ska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica, Radovljica in Bohinj. Vašo prijavo potrdite na telefonski številki 04/581 34 13 ali po elektronski pošti: hermina.biscevic@ragor.si. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. ・

Začenja se spreminjanje zakona o TNP za biatlonski center na Pokljuki Katarina Košnik

Ministrstvo za okolje in prostor je začelo postopek sprememb zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki bi omogočile sanacijo vodnega zbiralnika za zasneževanje tekaških prog na Pokljuki. Ministrstvo je osnutek sprememb, ki naj bi olajšale tudi razvoj smučišča na Voglu, objavilo 27. marca, rok za pripombe pa se izteče 10. aprila. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona po navedbah ministr stva uvajajo rešitve, ki bodo omogočale legalizacijo in ekološko sana cijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju, trajnostni razvoj Športno rekreacijskega centra Pokljuka ter razbremenitev več ravni načrtova nja oziroma odločanja pri razvijanju rekreacijskih središč v narodnem parku z državnimi prostorskimi načrti, pri čemer bo varstvo narave zagotovljeno v najmanj enakem obsegu in kakovosti. Spremembe zakona so se na ministrstvu lotili zlasti zaradi sanacije in legalizacije vodnega zbiralnika, ki je bil v Športno rekreacijskem centru Pokljuka zgrajen leta 2009, in sicer v nasprotju z gradbenim dovolje njem, saj je večji, kot je bilo načrtovano v projektni dokumentaciji in predstavlja zato neskladno gradnjo po določilih gradbene zakonodaje. Zaradi suma negativnega vpliva gradnje in delovanja Športno rekreacijskega centra Pokljuka na ugodno stanje divjega petelina ter suma kršitev na več področjih je bil v zvezi z gradnjo biatlonskega cen tra, ki je bila sofinancirana iz evropskih sredstev, odprt tudi predsodni postopek Evropske komisije. Ko je Slovenija naknadno izvedla presojo vplivov na okolje in v ob činski prostorski načrt vključila omilitvene ukrepe, je komisija posto pek ustavila. Pri tem je en od potrebnih omilitvenih ukrepov ekološka sanacija vodnega zbiralnika, ki pa se ne more izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, zaradi česar je treba spreme niti zakon o TNP, pojasnjujejo na ministrstvu. Hkrati državnemu zboru predlagajo, da zakon o spremembah in do polnitvah zakona o TNP obravnavajo po nujnem oziroma skrajšanem postopku. Sprememba se nanaša na dopolnitev 74. člena zakona, ki v parku prepoveduje gradnjo vodnih zbiralnikov razen za napajanje živi ne, tako da se na Rudnem polju legalizira in sanira obstoječi zbiralnik ter da se dovoli gradnja vodnih zbiralnikov v obstoječih rekreacijskih središčih, torej tudi na Voglu. ・

Ugledna nagrada National Geographica tudi po obisku Bohinja v slovenske roke Katarina Košnik

Ob prejemu nagrade v Berlinu, foto: arhiv Turizma Bohinj

Slovenska turistična organizacija (STO) je v začetku marca v Berli nu v okviru vodilne svetovne turistične borze prejela nagrado World Legacy Award, ki jo podeljuje National Geographic, STO je nagrado osvojila v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije. Nagrade World Legacy Awards prejmejo podjetja, organizacije ali destinacije, ki spodbujajo pozitivno transformacijo turistične panoge ter izkazujejo voditeljsko in vizionarsko vlogo na področju najboljših praks trajnostnega turizma. Ocenjevanje Slovenije kot kandidatke je potekalo lani tudi v Bohinju, ki ga je STO izbrala kot eno od lokacij ogleda. Ocenjevalko je po besedah direktorja Turizma Bohinj zanima lo upravljanje destinacije, prizadevanja za trajnostni razvoj Turizma, umirjanja prometa in razvoj znamke Bohinjsko. Nagrade podeljujejo v petih kategorijah National Geographic jih podeljuje v petih kategorijah: spreminjanje Zemlje (Earth Changers), čut za destinacijo (Sense of Place), ohranjanje narave (Conserving the Natural World), vključevanja skupnosti (Enga ging Communities) in upravljanje destinacij (Destination Leadership). STO je slavil zmago v slednji kategoriji, v kateri ocenjevanje temelji na trajnostnih praksah, do okolja prijaznih pobudah ter zaščiti narav nega okolja in kulturne dediščine. Ob podelitvi nagrade so v National Geographicu med drugim Slovenijo izpostavili kot eno najbolj trajnost nih držav na svetu. Finalista v kategoriji upravljanja destinacij sta bila še kenijski Segera Retreat in ameriški Riverwind Foundation iz Jackson Hola. ・

RAZPIS ZA POČITNIŠKO DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI STARA FUŽINA-STUDOR KS Stara Fužina-Studor razpisuje prosta mesta za čas poletne tu ristične sezone 2017 1. Več pobiralcev parkirnine Pod točko 1 bodo imeli prednost komunikativni kandidati, z zna njem vsaj dveh tujih jezikov (zaželjeno znanje angleščine in nemšči ne) starost najmanj 15 let. Prijave na razpis, z vsemi svojimi podatki, vključno s kontaktnimi podatki, smer izobraževanja, (najbolje CV) pošljite najkasneje do 15. 4. 2017, v pisni obliki na naslov: Krajevna skupnost Stara Fužina-Studor, Stara Fužina 53 B, 4265 Bohinjsko jezero. Kontakt za dodatne informacije: predsednik KS, Pavel Zalokar, tel.: 041 675 839 ・

turizem

Javni natečaj za najlepšo pastirsko Pal’co leta 2017 TD Bohinj

Turistično društvo Bohinj razpisuje natečaj za najlepšo pastirsko pal’co leta 2017. 1. Na natečaj se lahko se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Na natečaju lahko sodelujejo vse palice, ki so izdelane ročno. 2. Ostali pogoji za sodelovanje na razpisu: vsak udeleženec lahko pri javi eno palico, vsaka palica se imenuje po avtorju. 3. Prispele predloge bo ocenila 5 članska komisija. Izbrala bo najlep šo palico, ki bo osvojila naziv najlepše pastirske palice leta 2017. Nagrade se podeli avtorjem najlepših treh palic. 4. Komisija bo sestavljena iz 5 članov Destinacijskega prireditvenega odbora in bo ocenjevala: Motiviko, estetsko vrednost, dediščinsko vrednost, uporabno vrednost, izvirnost in kreativnost, spretnost in natančnost izdelave, dekorativnost, izbor uporabljenih materialov. 5. Strokovna komisija bo prijavljene palice ocenila in najboljše 3 na gradila s praktičnimi nagradami. Podelitev nagrad bo javna in sicer bo potekala na prireditvi Kravji bal, 17. 9. 2017, kjer bodo palice tudi razstavljene. Vsi avtorji palic, ki bodo sodelovali na natečaju dobijo brezplačno vstopnico za prireditev Kravji bal. Nagrade: -- 1. nagrada: udeležba na izletu TD Bohinj za 2 osebi, Sladica v Gostilni Danica za 2 osebi in vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. -- 2. nagrada: kosilo za 2 osebi v Gostilni Danica, vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. -- 3. Nagrada: 2 majici TD Bohinj, sladica za 2 osebi v Gostilni Danica, vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. 6. Palice bomo sprejemali 17. 6. 2017 na prireditvi »Aktivne počit nice na podeželju«, ki bo potekala med 16.00 in 19.00 uro v vasi Studor. Takrat bo tudi priložnost palice izdelovati. 7. Vsaki palici mora biti priložena kuverta s prijavnico in izjavo. 8. Vse palice ostanejo v hrambi TD Bohinj za dobo enega leta. 9. Javni natečaj je objavljen na internetnih straneh TD Bohinj, JZ Tu rizem Bohinj in v Bohinjskih novicah. PRIJAVNICA NA JAVNI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO PASTIRSKO PAL’CO LETA 2017 PODATKI O PRIJAVITELJU Prijavitelj (naziv pravne osebe/ime in priimek): ____________________________________________________________ Odgovorna oseba (za pravne osebe):

____________________________________________________________ Rojstni datum (za fizične osebe): ____________________________________________________________ Naslov: ____________________________________________________________ Poštna številka in kraj: ____________________________________________________________ Telefon / GSM: ____________________________________________________________ E-pošta: ____________________________________________________________ PODATKI O PAL’CI Avtor palice:_________________________________________________ Podpis prijavitelja:____________________________________________ Podpis avtorja:_______________________________________________

RAZPIS ZA POČITNIŠKO DELO JAVNEGA ZAVODA, TURIZEM BOHINJ

Turizem Bohinj razpisuje prosta mesta za čas poletne turistične sezone 2017: 1. Pobiralci pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice 2. Vodniki na turistični ladji, prodajalci vozovnic in informatorji v INFO točki na privezu ladje (rotiranje na vseh zgoraj naštetih delih) 3. Pomoč na privezih v pristanišču »Pod Skalco« Pod točko 1 bodo imeli prednost komunikativni kandidati z z nanjem vsaj dveh tujih jezikov in znanjem osnovnih računalniških programov, starost najmanj 15 let. Pod točko 2 bodo imeli prednost komunikativni kandidati, dijaki in študenti šol turistična usmeritve z aktivnim znanjem vsaj dveh tujih jezikov in znanjem osnovnih računalniških programov, starost najmanj 18 let. Pod točko 3 bodo imeli prednost komunikativni kandidati, z znanjem vsaj dveh tujih jezikov, starost najmanj 18 let. Prijave na razpis, z vsemi svojimi podatki, vključno s kontaktnimi podatki, smer izobraževanja, (najbolje CV) pošljite najkasneje do 15. 4. 2017, v pismeni obliki ali elektronski obliki na naslov: Turizem Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica, elektronska pošta: info@bohinj.si. Kontakt za dodatne informacije: Turizem Bohinj, tel.: 04 574 75 90

OBVESTILO Turizem Bohinj

Turizem Bohinj od 1. aprila naprej deluje v novih prostorih. Pre selili so se v Bohinjko, center TNP v Staro Fužino. ・

Aprilsko dogajanje v Bohinjki Majda Odar, TNP

V zadnjem obdobju potekajo pre cej intenzivne arheološke raziskave na območju Triglavskega narodne ga parka. Spreminjajo dolgoletno prepričanje, da za alpskega človeka visokogorje ni imelo posebnega po mena. Gorenjski muzej na gorenjski strani in Tolminski muzej na primor ski strani sta osrednja nosilca zgod be, ki nam Julijske Alpe prikazuje v popolnoma novi luči. Arheologi ome njenih inštitucij v sodelovanju z ne pogrešljivimi posamezniki, ki določe ne predele poznajo izredno natančno in hkrati premorejo občutek za iska nje potencialnih arheoloških najdišč, odkrivajo presenetljive najdbe, vred ne nadaljnjega raziskovanja. Obisko valcem območja je verjetno poznana zgodba Železne poti, ki povezuje lo kacije na območju Pokljuke, Trigla vskega pogorja, Spodnjih bohinjskih gora/Peči in Jelovice. Železna pot je

Poskus prikaza keltskega bojevnika iz Čadrga

t urizem , iz na ših k r a je v

9 projekt, ki ga je v sodelovanju s partnerji razvil Gorenjski muzej - Odde lek Muzeji v Bohinju. Raziskovanja pa so se lotili tudi na primorski stra ni. Tovrstno zgodovino odkriva razstava Prapoti skozi praproti, ki smo jo skupaj s Tolminskim muzejem odprli v marcu. Osrednje mesto zavzema predstavitev železnodobnega najdišča Čadrg-Laze, ki je bilo delno raziskano leta 2014 in je v tem kontekstu obravnavano v sklopu stičnih najdišč med Posočjem in Bohinjem. Avtor razstave je arheolog Miha Mlinar. Pri najdbi predmetov pa so ključno vlogo imeli dr. Matija Turk in ljubiteljski raziskovalci – Janez Bizjak, Gorazd Kutin, Jani Kutin in Pavel Jamnik - brez katerih razstave verjetno ne bi bilo. Pred prihajajočo pohodniško sezono vas vabimo, da si omenjeno razstavo ogledate in tako pohodniške poti prepoznate tudi skozi pra poti. V Centru TNP Bohinj bo na ogled do 18. aprila.

delavnica z biologinjo Majo Fajdiga Komar (JZ TNP) 28. april ob 20.00: Življenje v vesolju – delavnica opazovanja noč nega neba s prof. dr. Tomažem Zwittrom in Tilnom Kuharjem (na zgor nji postaji nihalke Vogel). 29. april ob 17.00: Moja piščal – ustvarjalna delavnica izdelave pastirske piščali iz vrbe/leske z Anžetom Krekom (JZ TNP) Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Ko privniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. (Ilustraciji na fotografijah: Tamara Korošec, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) ・

Aktivne počitnice tudi letos TD Bohinj

Začnemo 30. aprila v vasi Studor, kjer bo predstavitev sirarstva na Kmetiji Pr’ Odolnjek. Dobimo se ob 16.00 uri, trajalo pa bo do 19.00. V sirarni se bomo spoznavali z osnovami sirarstva in dejansko bomo naredili sir, ki ga bomo na koncu tudi poskusilo. Vabimo vse, ki boste imeli goste v prvomajskih počitnicah, da izkoristijo priložnost in pelje jo goste na ta poseben dogodek. Kasneje bodo še trije dogodki v sklopu Aktivnih počitnic na podeže lju: Obdelajmo travo v kozolec 27. 5. ob 15.00, Okraševanje pastirskih palic 17. 6. ob 16.00 in Predstavitev sirarstva na Kmetiji Pr’ Odolnjek 9. 9. ob 16.00. Vljudno vabljeni! ・ Iz življenja mezolitskih lovcev

Osrednji aprilski dogodek pa je izrazito bohinjski. V sodelovanju z Muzejskim društvom Žiga Zois Bohinj odpiramo spominsko razstavo Valentina Hodnika (1896-1935). V ponos in čast nam je gosti ti njegova dela. Za možnost razstavljanja v Centru TNP Bohinj smo hvaležni zasebnim lastnikom, ki so omogočili izposojo in gostovanje v naših prostorih. Razstava bo na ogled do poletne sezone, predstavljala bo tudi enega izmed vrhuncev letošnjega XI. Mednarodnega festivala cvetja. Ker se približujejo velikonočni prazniki in prvomajske počitnice, po novno načrtujemo razstavo izvezenih mojstrovin naših hišnih mojstric ter izobraževalne in ustvarjalne delavnice za domačine in obiskovalce. Le-te so večinoma namenjene mlajšim, a dobrodošli tudi starejši. To kratna posebnost bo tečaj izdelovanja sira. Kmetija Pr’ Odolnek iz Studora je znana po izvrstnih sirih. Svoje znanje bo z udeleženci delila Lucija Gartner z omenjene kmetije. Center Triglavskega narodnega parka pa bo z letošnjim aprilom dobil tudi novega soustvarjalca razvoja središča. Naši ekipi se bo v prostorih centra pridružil Turizem Bohinj. Dosedanje sodelovanje na področju dogodkov in skupnih projektov bomo vzajemno nadgradili in tako pripomogli k nadaljnjemu razvoju trajnostnega turizma v občini Bohinj. Center Triglavskega narodnega parka Bohinj je v aprilu od ponedeljka do petka odprt vsak dan med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro. Z začetkom prvomajskih praznikov (27. 4.) prehajamo na poletni delovni čas, center bo odprt vsak dan med 10. in 18. uro. Dogodki v aprilu: ponedeljek, 10. april – ponedeljek, 17. april: Velikonočna razstava ročnih del Žensk Bohinja. Razstava bo na ogled v odpiralnem času centra. petek, 21. april ob 19.00: Odprtje spominske razstave Valentin Hodnik (1896–1935) v sodelovanju z Muzejskim društvom Žiga Zois Bohinj Počitniške delavnice v času prvomajskih praznikov: 27. april ob 17.00: Kako nastane sir? - sirarska delavnica z Lucijo Gartner 28. april ob 17.00: Skrivnosti zelenih travnikov – naravoslovna

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar, tajnica DIB

V začetku meseca marca je društvo imelo zbor članov, na katerem so bile izvedene volitve v organe društva. Izvoljeni člani so delo opravljali že v dosedanjem mandatu, ena članica pa je nova. Na korespondenčni seji so člani nato izvolili predsednike, namestnike, blagajničarko in taj nico. Naslednje štiri leta bodo DIB zastopali naslednji člani: Upravni odbor: Francka Kramar, predsednica DIB, Tilka Ravnik, podpredsednica, Ljudmila Šmidt, blagajničarka, Marija Kožar, tajnica, Nada Dijak, Franc ka Premrov, Vojko Polanc, Marjana Bajt, Marta Stare in Ivica Mencin ger. Nadzorni odbor: Irma Zupanc – predsednica, Francka Zupanc in Janez Sodja. Častno razsodišče: Marjeta Korošec – predsednica, Irena Rabič in Ivica Lupšina. Obveščamo vse, ki so želeli letovati v Izoli, da zaradi premajhnega števila prijavljenih, v aprilu letovanje odpade. Za mesec september je zanimanje večje, še vedno se lahko prijavite v pisarni društva, kjer nas dobite v času uradni ur vsak ponedeljek od 16.00 do 17.00 ure, lahko pa nas pokličete na telefon 031 624 803. Prevoz v Izolo in nazaj bo organiziran. Našemu članu Nacetu Mencingerju čestitamo za zlato in bronasto medaljo v smučarskih tekih, ki ju je osvojil na Zimskih svetovnih igrah specialne olimpijade, ki so potekale med 18. in 25. marcem v Avstriji. ・

V DU Bohinjska Bistrica osrednji dogodek meseca marca Občni zbor društva Olga P. Gorišek, DU BB

V začetku meseca marca se je sestal UO kjer smo se dogovorili o dnev nem redu občnega zbora oz. o izvedbi kulturnega programa pred uradnim delom občnega zbora. Sestal se je tudi NO in pregledal finančno poslovanje.

iz na ših k r a je v, ml adina , izobr a že vanje

Na pobudo našega predsednika DU BB smo se 9. marca, skupaj z ostalimi društvi, udeležili sestanka na Občini Bohinj na temo Stra tegija ohranjanja zdravja starejših, ki ga je vodila Iva Lapajne, višja svetovalka za družbene dejavnosti. Dogovorili smo se, da bomo med seboj sodelovali, si pomagali in na ta način skušali zajeti in pomagati čim večjemu številu starejših ljudi, ki so potrebni kakršnekoli pomoči. V ta namen smo ustanovili koordinacijski odbor, kjer bo po en član RK, Karitasa, DIB, DU BB in KS ter KO ZB Bohinja, vodila ga bo Iva Lapajne.

Izlet na Trsat in kvarnerski zaliv, foto: Stane Gorenc

Občni zbor DU BB, foto Stane Gorenc

Občni zbor smo imeli v petek, 17. marca 2017 ob 18 uri, v kultur nem domu Joža Ažmana. Tokrat se je občnega zbora v primerjavi s preteklimi leti udeležilo kar veliko število članov. V kulturnem pro gramu je sodelovala folklorna skupina društva s harmonikarji, za re citacije je poskrbela naša članice ga. Stanka Zupan, kulturni program pa so zaključile pevke KD Bohinj pod vodstvom Cilke Novoselec. V uradnem delu je predsednik društva Stane Gorenc podal poročilo o delu v letu 2016 in program dela za leto 2017, ga Rada Podgornik pa je predstavila finančno poročilo za leto 2016 in finančni načrt za leto 2017. Prebrano je bilo tudi poročilo NO, članica NO Malči Straži šar se je hkrati zahvalila za vestno in natančno vodenje financ Radici Podgornik. Za slikovno projekcijo vseh naših dogodkov sta poskrbela Janez Pikon in Stanko Ažman. Pecivo za pogostitev so spekle naše članice in skupaj z ostalimi člani poskrbele za pogostitev. Zapisnik o občnem zboru in poročila bodo objavljena na spletni strani Občine Bohinj, pod rubriko društva. 23. marca 2017 se je poln avtobus naših članov odpravil na izlet na Trsat in kvarnerskega zaliva. Samo pot izleta smo že predstavili, zato tokrat prilagamo samo sliko z izleta. Naši vneti tekmovalci pikada, so se udeležili turnirja v Lescah, obe ekipi (moška in ženska) sta zasedli 4. mesto. Bravo! Razpored aktivnosti v mesecu aprilu 2017: 4. april 2017 Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu

13. aprila 2017 Pohod na Erbelc (1308 m), med Soriško pl. in Sorico, odhod izpred društvenega doma v B.B. ob 8. uri, v primeru slabega vremena je rezervni termin 20. 4. 2017. Pohod je lažje narave, hoje cca. 1 uro. 19. aprila 2017 Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici

Urnik telovadbe: v Bohinjski Bistrici v telovadnici Osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas vsak TOREK ob 19. uri

na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 18.30 uri

na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ČETRTEK ob 20. uri

Ne pozabite na ugodnosti v Vodnem Parku Bohinj, s člansko izkazni co popust pri vstopnini v bazen in najemu bowling steze. Na koncu pa vse člane našega društva vabimo, da se pridružite ob činski čistilni akciji »Prijatelji, očistimo Bohinj!«, ki bo, 8. aprila. 2017, zbor za cel Bohinj bo v Kampu Danica, ob 8. uri, kjer vsak dobi rokavice, vrečke za smeti in malico. Rezervni termin je 22. april. Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše urad ne ure so vsako sredo, med 16. in 17. uro. ・

Večgeneracijski center Gorenjske: pestro dogajanje v aprilu Katjuša Arh Lapajne

Utrinek s kreativnih delavnic, foto: arhiv centra

Marca smo imeli dve zanimivi kreativni delavnici: izdelovali smo ve likonočno dekoracijo in okrasne predmete iz filca, začeli smo s tečajem slovenščine za tujce, ki živijo v Bohinju, ter na predavanju in delavnici spoznali somatske gibe. Tudi v aprilu bomo nadaljevali s tečajem slovenščine, udeležili se bomo čistilne akcije, osnovali pa bomo tudi družabno-kreativno skupi no osnovnošolskih otrok, s katerimi bomo vzpostavili večgeneracijsko sodelovanje in okrepili prostovoljstvo v Bohinju. Aprila bomo pripravili kreativni delavnici, in sicer bomo imeli v po nedeljek, 10. 4., ob 17. uri predelavo starih oblačil, v ponedeljek, 24. 4., ob 17. uri pa okraševanje bombažnih vrečk in torb (obe delavnici bo vodila Manca Arh). Obe delavnici bosta potekali v sejni sobi Kultur nega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. V torek, 11. 4. 2017, ob 18. uri vas vabimo na predavanje z naslovom Življenje in smisel - kako poiskati srečo. Večkrat se vprašamo, zakaj smo nesrečni, zakaj nam je težko, kako zbrati moči, da premaga mo izgorelost, utrujenost. V predavanju bodo predstavljeni razlogi za

ml adina , izobr a že vanje , priredit ve

11 našo nesrečo, spoznali bomo karmo in s pomočjo vzhodnjaških nači nov mišljenja poiskali navodila za srečno in zadovoljno življenje – sreča izhaja iz nas samih. Predaval bo filozof Simon Habjan. Dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne, o njih vas bomo obveščali s plakati in v Bohinjskih novicah. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 - Katjuša ali pa pišete na katjusa@ bohinj-sport.com. ・

9. pohod k slapu Savica Turistično društvo Bohinj

Izmenjevalnica oblačil in knjig Društvo mladih Bohinj

Vabljeni na izmenjevalnico OBLAČIL in KNJIG, ki bo potekala v soboto, 22. aprila v avli KD Joža Ažmana od 14. ure dalje. Ne pozabite, menjali bomo samo oprana, nepoškodovana in času primerna oblačila ter nepoškodovane knjige, učbenike, delovne zvezke, revije ... Za dodatno popestritev bo poskrbela skupina kitaristov ter kljeklarice, ki bodo predstavile svoje delo. Se vidimo! ・

Uspehi Katre Komar in Anžeta Marklja

Vesna Arh, mag., Gimnazija Franceta Prešerna Kranj

Foto: arhiv TD

Kar ne moremo verjeti, da bomo letos 29. 4. 2017 organizirali že 9. Pohod k slapu Savica. To je tudi neuradna otvoritev glavne sezone obiskovanja našega lepotca. Kot vsako leto, nudimo odlično preživet dan v dobri družbi in prelepi naravi. Tradicionalno imamo dve lokaciji štarta in sicer ob 09.00 uri izpred TD Bohinj na Ribčevem Lazu in ob 10.00 uri izpred Picerije Ukanc. Dolžini pohodov sta cca 11 km in 5 km. S tem bomo tudi letos pozdravili pomlad, pripravili bomo pijačo, dobrodošlico, majico in malico iz Gostilne Danica. Tradicionalno pa nas bo spremljal harmonikar. V želji, da se skupaj poveselimo, vas vabimo k čim večji udeležbi. Vse tiste, ki so na naših pohodih že bili, spomi njamo na izkaznice, saj imamo za tiste, ki bodo petič na pohodu pri pravljena darilca. Vse udeležence naprošamo, da nam sporočijo svojo namero po udeležbi čimprej. Več informacij glede pohoda najdete na www.bohinj-info.com. Vsem priporočamo, da se predprijavite na jure. sodja@bohinj-info.com, saj je cena v predprijavi nižja. Se vidimo! ・

Vabljeni na pomladni B. O. FejST Turistično društvo Bohinj Foto: DPNC

Na Gimnaziji Franceta Prešerna imamo veliko perspektivnih in vrhunskih dijakov športnikov, ki so razporejeni v vse programe in od delke, ne samo v oddelek ekonomske gimnazije – športni oddelek. Za lažje prilagajanje obveznostim posameznih športnih panog se trudi mo združevati v razrede športnike po športnih panogah. Na Gimnaziji Franceta Prešerna se zavedamo, da je za usklajevanje šole in športa potrebno dobro skrbeti. Vsi dijaki športniki imajo status športnika, ki jim omogoča predvsem prilagajanje preverjanja in ocenjevanja znanja. Ker vsak šport zahteva določeno obremenjenost, se v skladu s tem načrtuje delo v šoli. Šolo in šport odlično usklajujeta tudi Bohinjca Katra Komar in Anže Markelj, oba dijaka 1. letnika – športni oddelek. Smučarska skakalka Katra se je udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v Ameriki in OFEM-a – Olimpijskega festivala evropske mladine v Turčiji. Katra je v Ameriki v ekipni tekmi z Emo Klinec in še dvema dijakinjama GFP, Jernejo Brecl in Niko Križnar, zasedla odlično 2. mesto. Postale so sve tovne mladinske podprvakinje. V Turčiji je Katra posamično zasedla 3. mesto, v mešanih ekipah pa osvojila naslov EYOF Erzurum 2017. Katra je uspešna v skokih, Anže pa se bori s kilometri na tekaških in biatlonskih progah. Začetek februarja je bil za tekače izjemno pester in Anže je nanizal kar nekaj odličnih rezultatov. Na biatlonski tekmi za Pokal Slovenije z malokalibrsko puško je zasedel 7. mesto, na šesti tekmi za Pokal Slovenije pa 4., bil je tudi 3. v šprintu, na mednarodni tekmi No Borders Cup, ki je potekala 19. februarja 2017 v Sappadi, pa je v močni konkurenci osvojil odlično 10. mesto. Čestitke obema! ・

Foto: arhiv TD

B.O. FEjST otroške festivale nadaljujemo 1. maja 2017, ko bo na vrsti Pomladni B.O. FEjST. Tudi letos bomo pripravili dogodek za ot roke v času pomladanskih počitnic. S tem še enkrat več pripravljamo dogodek, ki lahko navduši bohinjske otroke, prav tako pa vse goste Bohinja, ki bodo v tem času pri nas v Bohinju. Prireditev bo potekala med 16.00 in 19.00 uro v Dvorani Danica na Bohinjsko Bistrici. Na stopili bodo Sten Vilar, Miškino gledališče in folklorne skupine. Več na internetni strani www.bofejst.bohinj-info.com. Fejstka vas vabi na njen žur tudi pomladi, vabljeni. ・

priredit ve , kult ur a

Prvomajska budnica z možnarji

Janko S. Stušek, Društvo mali vojni muzej Boh. Bistrica Bliža se 1. maj in ponovno bodo počili možnarji možnaristov Malega vojnega muzeja ob 5. uri zjutraj. Tokrat bo to že 35. prvomajska budni ca, ki jo izvaja skupina 19 bohinjskih možnaristov, čeprav vsakič niso vsi vključeni pri izvedbi budnice. V Bohinju je že od nekdaj tradicija streljanja z možnarji in ta tradicija izhaja še iz železarskih časov. Še pred drugo svetovno vojno so z mož narji streljali tudi za Veliko noč, vendar ima budnica za delavski pra znik daljšo tradicijo. Streljanje z možnarji je v dobrih 160. letih izvajalo več ekip in več vodij streljanja. Bila so tudi obdobja strelskih prekinitev za določen čas, še zlasti sta na streljanje vplivali obe svetovni vojni, vendar šteje, da so se ohranili tako tradicija kot tudi možnarji. Sedanja ekipa možnaristov strelja za prvomajsko budnico že 35 let in le eden od ekipe je možnarist že od samega začetka. Najstarejši možnar je iz leta 1858, največji »St. Nikolo« je iz leta 1865, najmlajši v uporabi pa je 44 kg težak možnar, narejeni leta 2001. Možnarje je svoj čas imela tudi srenska fara oziroma mežnarija v Srednji vasi.

Ovacije in navdušeno aplavziranje iz dvorane je ustvarilo vzdušje med izvajalci in poslušalci, ki ga je težko opisati, ampak se ga lahko samo doživi. Žal nam je le to, da dvorana ni bila polna, kot smo ob takih izvajalcih pričakovali, zanesljivo pa je bila prisotna publika izjemna. Hvala vsem, ki ste prišli na koncert in z nakupom vstopnic podprli naš klub, hvala Občini Bohinj za brezplačno uporabo dvorane, hvala Mesarstvu Čadež, Mesninam Bohinj, Sirarni Bohinj , Penzionu Tripič in kmetiji pr’Tonejovc. Predvsem pa iskrena hvala Ansamblu Zupan, vokalistom in instru mentalistom Ivanu Arnšek, Mateju Vovk, Klemenu Kelih, Martinu Meglič, Niku Kraigherju in moderatorjema Stanki Zupan in Gregorju Medvedu. ・

Muzejski večer Planet, ki ne raste! z gostjo Lučko Kajfež Bogataj Anja Poštrak, Gorenjski muzej

Foto: arhiv društva Mali vojni muzej

Foto: Jelena Justin

Tradicijo streljanja z možnarji v Bohinju želimo obdržati, zato k de javnosti vabimo tudi mlajše člane, ki bi se želeli vpisati v društvo in jih »smodniški dim« pritegne, ne odbija. Vsem, ki pa jih hrup streljanja ob zgodnji uri na praznik dela moti, pa se opravičujemo in ne želimo zamer. ・

V marcu smo v Muzeju Tomaža Godca v okviru razstave Kakšno je bilo vreme na Gorenjskem gostili klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj. Tokrat smo se namesto nazaj v preteklost ozirali v prihodnost. Gostja je na muzejskem večeru predstavila najbolj aktualne okoljske probleme, ki pa vsi izhajajo iz trditve, ki jo podaja v naslovu: naš planet je s svojimi naravnimi viri omejen. Zemlja v nasprotju z gospodarsko rastjo ne more rasti, lahko le opozarja na uničenje. Ravno gospodarska rast pa se razglaša za gonilno silo razvoja. Skrbi jo zmanjševanje pome na klimatskih težav, ki so med seboj povezane in se ne morejo reševati parcialno. Presegli smo meje nosilnosti planeta: stopnjo izumiranja rastlinskih in živalskih vrst, krčenje gozdov in posledično spremembe zemljišč, nevarno smo povečali raven ogljikovega dioksida v ozračju, zakisanje oceanov, pretirano porabljamo vodo, ... Še približno osem človeških generacij nazaj je bila Zemlja idealen planet za živet. Imela je idealno ozračje, veliko vode, živo morje in ra znoliko zeleno kopno, ki je v sebi skrivalo zaklade – od plodne zemlje, do rud, premoga in nafte. Zadnjih osem generacij pa je stoletja delovalo povsem negospodarno in planet spremenilo do te mere, da se danes sprašujemo, kako bodo preživele naslednje generacije in kakšne so sploh možnosti, če se uresniči niti ne najhujša verzija, ki jo z utemelje nimi dejstvi napoveduje dr. Lučka Kajfež Bogataj: v približno 70 letih se bo podoba Evrope in Slovenije bistveno spremenila. Smrekov gozd bo redkost, zamenjala ga bosta bor in hrast. Velik problem bo predstavljalo pomanjkanje vode in posledično hrane. Posledica bodo velike tranzicije ogromne množice ljudi, ki bo iskala boljše pogoje za življenje. Poti nazaj ni. Vse kar lahko naredimo je, da ne presežemo mejnih vrednosti, ki bodo vodile v nepovratne spremembe podnebja. O tem pa na žalost odločajo tisti, ki imajo politično in ekonomsko moč. A ravno ti z ne reševanjem težav ogrožajo prihodnost našega planeta. ・

Dobrodelni koncert Ansambla Zupan s gosti Vodstvo KKK Bohinj

Na sobotni večer 4. marca letos smo v Kulturnem domu Joža Ažma na doživeli poseben večer. Kajakaši Kajak Kanu Kluba Bohinj smo na bohinjski oder povabili priznane glasbenike, ki so naše povabilo prijaz no sprejeli in se odrekli honorarju v korist našega kluba. Tako smo poslušalci v dvorani spremljali dve urni nastop Ansambla Zupan, ki goji in izvaja predvsem Avsenikovo glasbo. Njihova 30 let dolga glasbena pot je zaznamovana z mnogimi uspešnimi in odmevni mi nastopi doma in širom Evrope. Ansambel Zupan je s seboj pripeljal tudi znana imena klasične glas be, kot sta Ivan Andres Arnšek - bariton in Matej Vovk - tenorist, oba solista SNG Opera in balet Ljubljana, sicer pa sta tudi člana našega kluba, kar nas še posebej veseli. Publiko v dvorani sta očarala tudi mladi tenorist in pianist Klemen Kelih, perspektivni mladič, ki mu strokovni krogi napovedujejo uspeš no glasbeno kariero in še mlajši Martin Meglič, študent orglarske šole v Ljubljani. Spremljavo vokalom je na harmoniki dodal Niko Kraigher, dolgoletni pevec v Oktetu Lip Bled.

Uradni vestnik Občine Bohinj LETO XX

Bohinj, 7. april 2017

VSEBINA

786 787

4. ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2016 5. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

Številka 2

OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

4. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013- popr., 101/2013, 55/2015- ZFisP, 96/2015-ZIPRS1617) in na podlagi 119. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je občinski svet na 19. redni seji, dne 30. marca 2017 sprejel

ZAKLJUČNI RAČUN

proračuna Občine Bohinj za leto 2016 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2016, poročilo o porabi rezervnega sklada obvezne proračunske rezerve in poročilo o porabi stanovanjskega rezervnega sklada. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Bohinj so bili v letu 2016 realizirani v naslednjih zneskih:

0,00 0,00 7.070.744,43

TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 3.182.990,57

400 401 402 403 409

PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE PLAČILA DOMAČIH OBRESTI REZERVE

129.724,11 2.133.847,81 8.665,79 40.607,68

TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)

2.310.835,96

410 411 412 413 414

SUBVENCIJE TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI TEKOČI TRANSFERI V TUJINO

INVESTICIJSKI ODHODKI (420)

420

NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.408.675,82

INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)

870.145,18

204.816,48 854.468,56 253.040,19 998.510,73 0,00 1.408.675,82 168.242,08

Realizacija 2016

431 432

INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM 122.045,88 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 46.196,20

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 7.269.815,70

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. - II.)

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

6.257.670,42

DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)

4.655.594,38

700 703 704 706

DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK DAVKI NA PREMOŽENJE DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE DRUGI DAVKI

3.282.857,00 578.620,70 677.301,27 116.815,41

NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)

1.602.076,04

KONTO

OPIS

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

710 711 712 713 714 72

720 721 722 73

730 731 74

199.071,27

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75

IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 49.736,49

750 751 752

PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441)

UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 347.728,77 TAKSE IN PRISTOJBINE 9.649,80 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 65.979,85 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITE 1.011.158,73 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 167.558,89

440 441

DANA POSOJILA POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 49.736,49

KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)

236,49 49.500,00 0,00 0 0 0

11.985,00

C. RAČUN FINANCIRANJA

PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 20,00 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0,00 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 11.965,00

VII. ZADOLŽEVANJE (500)

500

DOMAČE ZADOLŽEVANJE

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)

235.128,60

PREJETE DONACIJE (730+731)

0,00

550

ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA

235.128,60

PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV PREJETE DONACIJE IZ TUJINE

0,00 0,00

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) 13.679,16

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.)

-235.128,60

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

-199.071,27

TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)

1.000.160,28

740 741

TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 668.724,10 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 331.436,18

PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (786+787)

0,00

0,00 0,00

2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2016 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 2

finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bohinj za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov. 3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2016 v višini 75.910,45 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2017.

Bohinj, 7. april 2017

5. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11- Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 19. redni seji dne 30.marca 2017 sprejel naslednji

SKLEP

4. člen Saldo sredstev stanovanjskega rezervnega sklada na dan 31.12.2016 v višini 18.007,31 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2017.

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

5.člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2016 se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

1. člen. S tem sklepom se na zemljiščih katastrska občina 2196 Bohinjska Češnjica parceli 1987/8 (ID 6467349) in 1990/2 (ID 6690750) ukine status javnega dobra.

Številka: 410-0008/2017/3 Bohinjska Bistrica, 30. marec 2017

2. člen. Zemljišči iz prejšnjega člena tega sklepa prenehata imeti status javnega dobra in postaneta last Občine Bohinj. Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-24/2017 Bohinjska Bistrica, 30. marec 2017

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/16) in Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetij stva in podeželja v občini Bohinj za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Bohinj, 5/15, 6/15, 1/16) objavlja

•

JAVNI RAZPIS

•

za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Bohinj v letu 2017

•

• •

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v letu 2017 v občini Bohinj iz proračuna občine v višini 80.000,00 EUR za naslednje ukrepe: UKREP:

Okvirna višina sredstev

UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

30.000 EUR

UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov

10.000 EUR

UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja

3.000 EUR

UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

6.000 EUR

UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev – de minimis

5.000 EUR

UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju – de minimis

6.000 EUR

UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis

15.000 EUR

UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih

2.000 EUR

UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja

3.000 EUR

Proračunska sredstva se dodeljujejo po pravilih za državne pomoči.

2. SPLOŠNA DOLOČILA - POGOJI ZA UPRAVIČENCE •

Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa,

Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Bohinj, 7. april 2017

upravičenec mora predložiti izjavo, da za iste upravičene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oz. ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira, pomoč se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravičencu/izvajalcu, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, odobrene naložbe oz. dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka, če se upravičenec ali izvajalec v skladu s predpisi o javnih naročilih šteje za naročnika mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z Zakonom o javnih naročilih, v primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi obrestmi, če se ugotovi: -- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, -- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, -- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti, • po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev, v nasprotnem primeru mora sredstva vrniti v celoti • upravičenec, ki pridobi proračunska sredstva občine, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev, • upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, • pomoč se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv • upravičenec, ki je pridobil pomoč iz proračunskih sredstev občine, za enako naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let • • •

Pri pomočeh »de minimis« (ukrep 12 in 13) mora vlagatelj k vlogi predložiti: pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu, pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih, seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja.

3. UKREPI, PREDMETI PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINA SREDSTEV UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo

RAZPISI IN OBVESTILA Predmet pomoči: 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetij skih gospodarstvih. Upravičeni stroški: -- stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki so povezani z naložbo); -- stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti; nakup novih balirk in ovijalk za bale se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo starih balirk in ovijalk -- stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; -- stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme z izjemo namakalnih naprav; -- stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Upravičenci do pomoči so: -- kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; -- ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; -- predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; -- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 6.000,00 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški: -- stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; -- stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; -- stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: -- posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost…); -- kmetijska gospodarstva (vpisana v RKG), ki ležijo na območju občine, oziroma ka terih naložba se izvaja na območju občine; -- dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1,00 ha primerljivih kmetijskih površin. Pogoji za pridobitev: -- ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; -- kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; -- dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča. Intenzivnost pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 1: 30.000,00 EUR

Bohinj, 7. april 2017

UKREP 4: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetij skih proizvodov. Upravičeni stroški: -- gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; -- nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; -- splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe); -- nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. ------

Pomoč se ne dodeli za: obratna sredstva; za že izvedena dela; stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.

Pogoji za pridobitev: -- dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči; -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja; -- za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; -- poslovni načrt s ponudba oziroma predračunom za načrtovano naložbo; -- mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; -- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi. Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju občine. Intenzivnost pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi in omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 4: 10.000,00 EUR UKREP 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposob ljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov. Upravičeni stroški: -- stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; -- stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev; -- v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami pomoč krije: a) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; b) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva; c) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega projekta. Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel.

RAZPISI IN OBVESTILA Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let. Upravičenci do pomoči: -- člani in delavci na kmetijskih gospodarstvih, vpisani v register kmetijskih gospo darstev, ki imajo sedež na območju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetij skem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: -- pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Prejemnik pomoči: -- pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. Pogoji za pridobitev: -- dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; -- program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju občine. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: -- do 100% upravičenih stroškov. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 5: 3.000,00 EUR UKREP 9: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: -- stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji; -- stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti. Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetij skimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: -- dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu; -- dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti; -- dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaključeni naložbi; -- predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; -- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; -- poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; -- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: -- do 50 % upravičenih stroškov Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 9: 6.000,00 EUR UKREP 11: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev – de minimis Cilji ukrepa: -- pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine, -- financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso ekonomsko upravičeni, -- ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odročnih krajih. Upravičeni stroški:

Bohinj, 7. april 2017

-- operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih krajih. Upravičenci do pomoči: -- subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa. Pogoji za pridobitev sredstev -- upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem tovornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij (prog) in razdalj; -- letno število prevozov; -- zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prometa, skladno s področno zakonodajo. Intenzivnost pomoči: -- bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativnih stroškov tovornega transporta. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 11: 5.000,00 EUR UKREP 12: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem in gozdarskem sektorju – de minimis Predmet pomoči: 12.1. Zagotavljanje tehnične podpore dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Cilji ukrepa: -- usposobljenost in znanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in družinskih članov je še vedno slabo, zato z ukrepom podpiramo usposabljanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in novih znanj ter promocijo na področju dopolnilnih dejavnosti, kar bo doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet pomoči: -- izobraževanje in usposabljanje kmetov iz področja dopolnilnih dejavnosti -- svetovalne storitve -- organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih -- publikacije, kot so katalogi in spletišča Upravičeni stroški: -- usposabljanje in izobraževanje ter svetovanje kmetom iz področja dopolnilnih dejavnosti • stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje) • stroški svetovalnih storitev: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. -- predstavitev izdelkov na javnih predstavitvah (sejmi, razstave, ...): stroški udeležbe in potnih stroškov, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca, stroški publikacij ocenjevanja izdelkov, -- širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost): potni stroški, stroški prevozov, najemnine, materialni stroški priprave, -- promocija: stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Upravičenci do pomoči: -- izvajalci so subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti iz predmetov podpore in bodo izbrani na podlagi javnega razpisa. Splošni pogoji za pridobitev sredstev: -- Izvajalec mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem. -- Če je izbrani izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev. Izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani. Specifični pogoji za pridobitev sredstev: -- Pomoč se dodeli izvajalcu in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju končnim prejemnikom. -- Pri promociji mora izvajalec zagotoviti, da promocijski material na kateremkoli medi ju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo. Intenzivnost pomoči: -- do 100 % upravičenih stroškov -- pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Izjema velja za podjetja, ki delujejo na področju transporta, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let.

RAZPISI IN OBVESTILA 12.2. Zagotavljanje tehnične podpore v gozdarstvu Cilji ukrepa: -- usposobljenost in znanje nosilcev kmetijskih gospodarstev in družinskih članov je še vedno slabo, zato z ukrepom podpiramo usposabljanje, izobraževanje, prenos dobrih praks in novih znanj ter promocijo na področju gozdarstva, kar bo doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Predmet pomoči: -- izobraževanje in usposabljanje kmetov s področij gozdarstva, -- svetovalne storitve, -- organizacija forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, -- publikacije, kot so katalogi in spletišča. Upravičeni stroški: -- usposabljanje in izobraževanje ter svetovanje kmetom iz področja gozdarstva • stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje), • stroški svetovalnih storitev: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. -- predstavitev izdelkov na javnih predstavitvah (sejmi, razstave, ...): stroški udeležbe in potnih stroškov, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250,00 EUR na nagrado in zmagovalca, stroški publi kacij ocenjevanja izdelkov, -- širjenje znanstvenih dognanj (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice in predavanja za širšo javnost): potni stroški, stroški prevozov, najemnine, materialni stroški priprave, -- promocija: stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in stroški oblikovanja in priprave spletnih strani. Upravičenci do pomoči: -- izvajalci so subjekti, ki so registrirani za opravljanje izobraževanj na področju gozdarstva. Splošni pogoji upravičenosti: -- Izvajalec mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem upravičencem. -- Če je izbrani izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom. Prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev. Izvajalec je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (končni prejemniki) morajo biti vpisani v register kmetij skih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani. Specifični pogoji upravičenosti: -- Pomoč se dodeli izvajalcu in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju končnim prejemnikom. -- Pri promociji mora izvajalec zagotoviti, da promocijski material na kateremkoli medi ju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda, ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo. Intenzivnost pomoči: -- do 100 % upravičenih stroškov -- pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000,00 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Izjema velja za podjetja, ki delujejo na področju transporta, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh proračunskih let. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 12: 6.000,00 EUR UKREP 13: Gozdarski ukrepi – de minimis Cilji ukrepa: -- z ukrepom prispevamo k zmanjšanju nesreč v gozdu ter k boljši strojni in tehnični opremi kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine. Predmet pomoči: -- podpore bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu Upravičeni stroški: -- gozdarski stroji in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci, in zaščitna oprema za delo v gozdu, …), nakup gozdarskih prikolic se sofinancira le v primeru, da gre za zamenjavo stare izrabljene prikolice za novo prikolico Upravičenci do pomoči: -- kmetijska gospodarstva, ki imajo v lasti gozdne površine. Pogoji upravičenosti: -- upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (zemljiškoknjižni izpisek),

Bohinj, 7. april 2017

-- kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu, -- s pomočjo pridobljen stroj ali opremo mora upravičenec uporabljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, -- mnenje Zavoda za gozdove Slovenije Intenzivnost pomoči: -- za območja izven območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 40 %, -- za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost: do 50 %, -- pomoč dodeljena kateremu koli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Najnižji znesek dodeljene pomoči v letu 2017 znaša 250,00 EUR, v kolikor višina odobrenih sredstev znaša manj, kot je določen najnižji znesek dodeljene pomoči, se sredstva ne dodelijo. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 13: 15.000,00 EUR UKREP 14: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih Cilji ukrepa: -- Z ukrepom želimo zagotoviti usposobljene kadre za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Upravičenci do pomoči: -- dijaki poklicnih, srednješolskih programov iz področja kmetijstva in gozdarstva (upo števajo se samo programi za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost) Pogoji upravičenosti: -- dijak ima stalno prebivališče v občini in -- potrdilo v vpisu. Višina pomoči. -- do 400 EUR/dijaka (neto) v šolskem letu. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 14: 2.000,00 EUR UKREP 15: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja Pomoči bodo dodeljene za sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. Upravičenci do društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Splošni pogoji upravičenosti: -- društva registrirana za delovanje na območju občine oz. delujejo na območju občine, -- sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev, -- izvajanje izobraževanj in usposabljanj, katerih upravičenci so nosilci kmetijske dejavnosti, ni predmet sofinanciranja. Specifični pogoji upravičenosti: -- odločba o vpisu v register društev -- seznam članov društva iz območja občine. Upravičeni stroški so: -- materialni stroški za delovanje društev. Višina pomoči: -- višina sofinanciranja do 100 % upravičenih stroškov. Okvirna višina proračunskih sredstev za Ukrep 15: 3.000,00 EUR

4. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija za javni razpis vsebuje: Vlogo s prijavnim obrazcem: -- osnovni podatki o vlagatelju, podatke o naložbi/storitvi, časovni potek in predvidene stroške, -- dokazila vlagatelja -- vzorec pogodbe. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s to razpisno dokumentacijo. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo.

5. KJE DOBITE RAZPISNO DOKUMENTACIJO IN KONTAKTNA OSEBA ZA POJASNILA GLEDE VSEBIN RAZPISA Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali na spletni strani Občine Bohinj: http://obcina.bohinj. si/. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite v času uradnih ur: -- za področje kmetijstva pri Javni službi kmetijskega svetovanja v Srednji vasi: 041 697 506 (Dušan Jović)

RAZPISI IN OBVESTILA -- za področje dopolnilih dejavnosti na KGZS – Izpostava Radovljica, Rožna dolina 50, Lesce: (04) 535 36 17, 051–684–163 (Ana Beden) -- za področje gozdarstva na Zavodu za gozdove OE Bohinj: (04) 57 47 440, 041 657 137 (Marko Gašperin) -- za ostala vprašanja na Občini Bohinj: (04) 577 01 28 (Tanja Mencinger)

6. ROK IN NAČIN PRIJAVE Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica. Razpisana sta dva roka in sicer: -- prvi rok za oddajo vlog je do vključno 21. 4. 2017 -- drugi rok pa 1. 9. 2017 Na zadnji dan roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko. Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z imenom, priimkom in naslovom vlagatelja (če gre za fizično osebo), v primeru pravne oseba pa z nazivom in naslovom pravne osebe na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »Ne odpiraj – Javni razpis – KMETIJSTVO 2017, ukrep št. _______«.

7. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge za razpisane namene bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava. Odpiranje vlog ni javno. Predviden datum odpiranja vlog za vse ukrepe je 25. 4. 2017. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 45 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30 dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu. V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se prosilcem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del. V kolikor se bo upravičenec po odobritvi sredstev odločil, da investicije ne bo izvedel, naj do 24. 8. 2017 na Občino Bohinj posreduje izjavo, da odstopa od pogodbe. V kolikor upravičenec do navedenega roka ne bo odstopil od realizacije dodeljenih sredstev, investicije pa ne bo izvedel, v prihodnjih dveh letih ne more kandidirati za sredstva na področju sofinanciranja ukrepov na področju kmetijstva.

8. PRERAZPOREDITEV SREDSTEV V kolikor je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se lahko prerazporedijo za drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.

9. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja Komisija, ki jo imenuje župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva prejema do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve do drugih sredstev po Pravilniku za naslednji dve leti. Številka: 41010-1/2017 Datum: 21. 3. 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 11/16) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 3/15) objavlja

JAVNI RAZPIS OZIROMA POZIV

za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2017 1. Predmet javnega razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciran-

Bohinj, 7. april 2017

je tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih. Za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih so v proračunu Občine Bohinj za leto 2017 predvidena sredstva v višini 15.000,00 EUR.

2. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki: -- so vpisana v register kmetijskih gospodarstev – RKG, -- imajo sedež v občini Bohinj in kmetujejo na območju občine Bohinj, -- opravljajo dejavnost na kmetiji sami (nosilci kmetije) ali skupno z ostalimi družinskimi člani, -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti po tem Pravilniku, -- delujejo na področju kmetijstva več kot eno leto, od dneva registracije in pridobitve KMG-MID številke. -Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih: -- voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah -- voditi evidenco kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena -- do 15. septembra 2017 na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, posredovati končno poročilo za sušilno sezono 2017, -- 5 let po zadnji odobritvi sredstev hraniti evidenco v zvezi z razpisom. Na podlagi prijave na tem razpisu in posredovanih končnih poročil, bodo ob koncu sušilne sezone razdeljena proračunska sredstva. Sredstva bodo izplačana upravičencem najkasneje do 31. decembra 2017.

3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev:

-- šteje celotna (“obdevana”) brana posušenega sena ali otave – financiranje do 15,00 EUR/brano. -- velikost brane najmanj 3,5 m x 3,5 m. -- število “obdevanih” bran v eni letni sušilni sezoni. -- kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (obdevana) za sušenje v eni sušilni sezoni.

4. Potrebna dokumentacija

Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v tajništvu Občine Bohinj, na spletni strani Občine Bohinj – http://obcina.bohinj.si. in pri kmetijski svetovalni službi.

5. Rok in način dostave vlog

Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali jih pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok oddaje vlog je 5. 5. 2017 (na zadnji dan navedenega roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko). Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH 2017«. Na hrbtni strani ovojnice morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene.

6. Obravnava vlog

Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2017 (v nadaljevanju Komisija). Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge za razpisne namene. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (od dane po 5. 5. 2017), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene. Na podlagi podatkov, ki bodo navedeni v prijavni vlogi, bo komisija opravila ogled stanja na terenu. Po prejemu vse končnih poročil bo komisija ocenila prispela končna poročila in opravila izračune za sofinanciranje. Izračune bo komisija predložila pristojnemu organu občine – direktorju občinske uprave. Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 10 dni od pregleda končnih poročil. Pritožbo na odločbo izdano v okviru tega razpisa lahko prejemnik odločbe poda v roku 15 dni od prejema odločbe na župana Občine Bohinj. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni.

RAZPISI IN OBVESTILA

7. Dodatne informacije

Vse dodatne informacije in pomoč v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Občini Bohinj, na telefonski številki 04/ 577 01 28 ali na elektronskem naslovu – tanja. mencinger@obcina.bohinj.si.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/2016) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe programov, ki so namenjeni starejšim občanom v Občini Bohinj, za leto 2017

Datum: 13. 3. 2017 Številka: 331-1/2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2017 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 11/2016) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2017 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov veteranskih organizacijvojne za Slovenijo. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 2.000,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih veteranskim organizacijam in so za opravljanje navedene dejavnosti re gistrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa s stalnim bivališčem v občini Bohinj, kar je razvidno iz evidence članov. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za veteranske organizacije vojne za Slovenijo izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija • • • • •

Bohinj, 7. april 2017

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 8.5.2017 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenije v Občini Bohinj za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov društev. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 6.000,00 EUR - Sofinanciranje društev in organizacij. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa. Obnova spominskih obeležij in spomenikov ni predmet razpisa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo društva, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih starejšim in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa iz naše občine, kar je razvidno iz evidence članov s stalnim bivališčem v občini Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za starejše izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo sredstva Občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na Občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si razpisi. Vloga mora vsebovati: • predstavitev izvajalca programa, • dokazilo o registraciji izvajalca programa, • vsebinska predstavitev programa, • morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, • finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Vloge pošljite, na predpisanih obrazcih, najkasneje do 8. 5. 2017 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje programov za starejše”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofi nanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2017. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi • • • • •

medgeneracijskega sodelovanja, aktivnega vključevanja starejših oseb v programe, ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število oseb, projekti aktivnega preživljanja prostega časa, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti, varovanje okolja ter kulturne dediščine.

Številka: 41011-4/2017-2 Datum: 21. 3. 2017 Občina Bohinj, Občinska uprava

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti • • •

ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število uporabnikov, aktivnega preživljanja prostega časa, športa, kulture in izobraževanja, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti.

Za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj. Številka: 41011-5/2017 Datum: 28. 3. 2017

Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I, 19/91 popr., 13/93 - ZP-G, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95 - ZPDF, 23/96, 24/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 1/00, 1/00 - odl. US, 22/00 - ZJS, 87/02 - SPZ, 29/03 - odl. US in 69/03 SZ-1 – v nadaljevanju: zakon) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11 – v nadaljevanju: pravilnik) Občina Bohinj objavlja

JAVNI RAZPIS

za oddajo neprofitnih stanovanj v najem Občina Bohinj, Občinska uprava

1. PREDMET RAZPISA 1. 1 Predmet razpisa Občina Bohinj (v nadaljevanju: najemodajalec) razpisuje oddajo v najem okvirno 2 neprofitnih stanovanj v najem na območju občine Bohinj v letu 2017.

RAZPISI IN OBVESTILA Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: -- »LISTA A« za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu pravilnika niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. -- »LISTA B« za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na določila 9. člena pravilnika zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. Stanovanji se bosta oddajali na podlagi seznama upravičencev, ob upošteva nju površinskih normativov, predvideno za prosilce, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine. Okvirni rok za oddajo neprofitnih stanovanj v najem je 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. 1.2 Neprofitna najemnina Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08 in 62/10-ZUPJS- v nadaljevanju: uredba) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanj v najem. Najemniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo lahko uveljavljali pravico do subvencionirane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, navedeno v prejšnjem odstavku te točke, oziroma predpisom, veljavnim v času sklepanja najemne pogodbe. Najemnina za povprečno veliko dvosobno stanovanje v izmeri 55,00 m2, točkovano s 320 točkami, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, znaša 180,52 EUR. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenim s pravilnikom. Če se socialno stanje najemnika, ki plačuje tržno najemnino za stanovanje po prejšnjem odstavku spremeni, lahko najemnik zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo tržne najemnine v neprofitno najemnino.

Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine – lista A

ravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi: -- žrtve nasilja v družini, ki imajo na območju občine Bohinj začasno bivališče, z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih in centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj; -- invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega bivališča, če imajo v občini Bohinj večje možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; -- najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.2 Dohodkovni kriterij Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če mesečni dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 1.1.2016 do 31.12.2016 ne presegajo zgornje meje določene v odstotkih od povprečne neto plače v državi, ki je v navedenem obdobju znašala 1039,12 EUR. Maksimalne vrednosti so opredeljene v spodnji tabeli. Glede na višino dohodka prosilci kandidirajo za stanovanja po listi A (niso zavezani za plačilo varščine) ali po listi B (zavezani za plačilo varščine). Velikost gospodinjstva

LISTA A

LISTA B

meja neto dohodka v EUR

1- člansko

do 935,21

od 90 do 200

od 935,21 do 2.078,24

2- člansko

135

do 1.402,81

od 135 do 250

od 1.402,81 do 2.597,80

3- člansko

165

do 1.714,55

od 165 do 315

od 1.714,55 do 3.273,23

4- člansko

195

do 2.026,28

Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine – lista B

od 195 do 370

od 2.026,28 do 3.844,94

5- člansko

225

do 2.338,02

od 225 do 425

od 2.338,02 do 4.416,26

6- člansko

255

do 2.649,76

od 255 do 470

od 2.649,76 do 4.883,86

1.3 Površinski normativi Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem bodo upoštevani naslednji površinski normativi: Število članov gospodinjstva

Bohinj, 7. april 2017

1-člansko

od 20 m² do 30 m²

od 20 m² do 45 m²

2- člansko

nad 30 m² do 45 m²

nad 30 m² do 55 m²

3- člansko

nad 45 m² do 55 m²

nad 45 m² do 70 m²

4 člansko

nad 55 m² do 65 m²

nad 55 m² do 82 m²

5- člansko

nad 65 m² do 75 m²

nad 65 m² do 95 m²

6- člansko

nad 75 m² do 85 m²

nad 75 m² do 105 m²

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m². Najemodajalec lahko odda v najem tudi manjše stanovanje, če se upravičenec do dodelitve s tem strinja ali če to želi ali večje stanovanje, če se upravičenec do dodelitve s tem strinja ali če to želi, pri čemer se razlika v m² obračuna kot prosto oblikovana najemnina (profitna najemnina). Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se lahko preseže površinske normative z upoštevanjem dodatnega dnevnega ali spalnega prostora, če to zahtevajo družinske ali socialno zdravstvene razmere kot na primer, če gre za tri generacije v družini, težjo invalidnost, težjo bolezen, ki terja trajno nego in podobno. Najemodajalec odloča o odstopanju od površinskih normativov po prejšnjem odstavku, upoštevaje mnenje Centra za socialno delo, ki ga predloži upravičenec.

2. RAZPISNI POGOJI 2.1 Splošni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: -- državljanstvo Republike Slovenije; -- stalno prebivališče v občini; -- da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadalj njem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40 % primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike ali solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas za neprofitno najemnino; -- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja; -- da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu tega pravilnika; -- da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, po-

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 20 odstotnih točk za zgornjo mejo liste A in spodnjo mejo liste B ter 25 odstotnih točk za zgornjo mejo liste B. 2.3 Premoženje prosilca Pri vrednotenju premoženja v razmerju do vrednosti primernega stanovanja se kot primerno upošteva stanovanje otočkovano s 320 točkami, vrednosti točke 2,63 evra in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, slednje v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom varščine. Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število članov gospodinjstva

Največja površina lastniškega stanovanja v m2

Najvišja vrednost premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja v EUR

1- člansko

15.148,80

2- člansko

18.515,20

3- člansko

23.564,80

4- člansko

27.604,48

5- člansko

31.980,80

6- člansko

35.347,20

2.4 Osebe, ki ne morejo sodelovati na razpisu Na razpisu ne morejo sodelovati: -- osebe, ki so že imele v najemu neprofitno stanovanje in jim je bila najemna pogodba iz krivdnega razloga neplačevanja obveznosti odpovedana, razen v primeru, ko predložijo dokazilo, iz katerega je razvidno, da so poravnali vse obveznosti vključno s stroški sodnega postopka; -- osebe, ki nezakonito uporabljajo stanovanje v lasti Občine Bohinj in ne plačujejo redno obveznosti za stanovanje, razen v primeru, ko predložijo dokazilo, iz katerega je razvidno, da so poravnali vse obveznosti vključno s stroški sodnega postopka.

3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Stanovanjske in socialne razmere prosilca bodo ocenjene skladno s točkovnim

RAZPISI IN OBVESTILA vrednotenjem, ki ga določa pravilnik, ter na podlagi točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravičencev, ki so določene s tem razpisom. 3.1 Splošne prednostne kategorije prosilcev Pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja imajo prednost -- družine z več otroki (najmanj trije mladoletni otroci); -- družine z manjšim številom zaposlenih (družina z najmanj tremi člani in je zaposlen samo en družinski član oziroma nihče od družinskih članov ni zaposlen); -- mladi (starost ne več kot 30 let – dopolnjenih v letu razpisa) in mlade družine (z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let – dopolnjenih v letu razpisa); -- invalidi in družine z invalidnim članom; -- državljani z daljšo delovno dobo (prosilec 13 let, prosilka 12 let), ki so brez stanovanja ali so podnajemniki; -- žrtve nasilja v družini in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja (kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3). 3.2 Dodatne prednostne kategorije prosilcev Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, bodo v skladu s 6. členom pravilnika upoštevane še naslednje prednostne kategorije prosilcev: -- prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja na območju občine Bohinj, ki se točkuje na podlagi potrdila Upravne enote o stalnem prebivanju na območju občine Bohinj. Upošteva se število let dopolnjenih v letu razpisa. V primeru prekinitve bivanja se leta seštevajo; -- prosilci z daljšo delovno dobo, tako da se upoštevajoč določen stanovanjski status, kriterij prizna vsem prosilcem, ne samo tistim brez stanovanja ali podnajemnikom, s čimer se glede upoštevanja delovne dobe prosilci izenačijo; -- prosilci, ob izpolnjevanju drugih razpisnih pogojev, ki živijo ali so v obdobju treh let pred razpisom živeli v rejniški družini, pa ob polnoletnosti in prenehanju rejništva, na podlagi odločbe in mnenja centra za socialno delo, nimajo pogojev za vrnitev k staršem. 3.3 Točkovno vrednotenje prednostnih kategorij Prednostne kategorije, opredeljene v točki 3.1 in 3.2, se za posamezno listo prosilcev A oziroma B točkujejo z naslednjim številom točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV

LISTA A

LISTA B

- mlade družine - starost družine do 35 let

100 točk

- mladi - starost prosilca do 30 let

50 točk

- najmanj trije otroci

50 točk

1. Mlade družine, mladi

2. Družine z večjim številom otrok - za vsakega nadaljnjega otroka

10 točk

3. Invalidi in družine z invalidnim članom

50 točk

4. Družina z manjšim številom zaposlenih (najmanj tremi člani, v kateri je zaposlen samo en družinski član oz. nihče od družinskih članov ni zaposlen)

60 točk

5. Državljani z daljšo delovno dobo (moški 13 let, ženske 12 let), ki so brez stanovanja ali podnajemniki

50 točk

100 točk

6. Žrtve nasilja v družini

100 točk

7. Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja

60 točk

PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA

LISTA A

LISTA B

1. Stalnost bivanja prosilca v občini Bohinj - nad 5 do 10 let

20 točk

- nad 10 do 15 let

50 točk

- nad 15 do 20 let

80 točk

- nad 20 let

110 točk

2. Prosilci z daljšo delovno dobo, katerih stanovanjski status je opredeljen v točki 3.2. tega razpisa (moški 13 let, ženske 12 let)

50 točk

3. Prosilci, ki živijo ali so v obdobju treh let pred razpisom živeli v rejniški družini in ob polnoletnosti in prenehanju rejništva nimajo pogojev za vrnitev k staršem

50 točk

Vrednosti za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev so razvidne iz obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev, ki je objavljen kot priloga pravilniku.

Bohinj, 7. april 2017

4. LASTNA UDELEŽBA Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, namenjena za pridobivanje neprofitnih stanovanj v lasti najemodajalca. Višina lastne udeležbe lahko znaša največ 10 % vrednosti neprofitnega stanovanja po pravilniku iz 116. člena zakona brez vpliva lokacije. Pogoje v zvezi z morebitnim plačilom in vračilom lastne udeležbe uredita najemo dajalec in upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja z medsebojno pogodbo, pri čemer se lastna udeležba najemniku neprofitnega stanovanja vrne najkasneje po 10 letih, z 2 % obrestno mero. Če upravičenec, ki je zavezan plačati lastno udeležbo, pred oddajo stanovanja v najem ne sklene pogodbe o lastni udeležbi ali v postavljenem roku ne plača lastne udeležbe, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za oddajo stanovanja.

5. VARŠČINA Varščino za uporabo stanovanja lahko zahteva najemodajalec kot denarna sred stva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine lahko znaša največ tri mesečne najemnine. Najemodajalec in upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja opredelita v najemni pogodbi medsebojne obveznosti v zvezi z vplačilom, vračilom in ohranjanjem vrednosti varščine za uporabo stanovanja upošte vaje načelo ohranjanja vrednosti varščine v EUR. Varščino za uporabo stanovanja lahko ob poprejšnjem soglasju najemodajalca upravičenec do pridobitve neprofitnega stanovanja poravna tudi obročno. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, pri čemer je najemodajalec dolžan vrniti varščino, ki ustreza dejanski vrednosti varščine oziroma morebitnemu preostanku varščine ob prenehanju najemnega razmerja v EUR. Varščina se zadrži in se ne vrne, če najemnik neprofitnega stanovanja ni usposobil stanovanja ob izselitvi ali če ni poravnal najemnine ali obratovalnih stroškov. Varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem.

6. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ Najemodajalec bo v okviru svojih možnosti omogočila menjavo najemnega stanovanja in pri tem upošteval spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine in drugih stroškov za uporabo stanovanja. Za upravičence do zamenjave stanovanj bo sestavljen poseben seznam A z enako opredelitvijo kot pri dodelitvah.

7. RAZPISNI POSTOPEK 7.1 Obrazci Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, dvig nejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, v roku 30 dni od objave v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, v ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 ure do 15.00 ure, v sredo od 7.00 ure do 17.00 ure ter v petek od 7.00 ure do 13.00 ure ali na Režijskem obratu, Rožna ulica 18, 4264 Bohinjska Bistrica, od ponedeljka do petka med 7.00 uro in 15.00 uro. Obrazec vloge bo na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Bohinj www.obcina.bohinj.si 7.2 Upravna taksa Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso po tarifni številki 1 in 3 Zakona o upravnih taksah, ki znaša 22,66 EUR. Upravna taksa se lahko poravna v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (potrdilo o plačilu se nalepi na vlogo) ali s plačilnim nalogom na transakcijski račun številka: SI56 0120 4404 0309 165, sklic na št. 11 75035-7111002-2014 (vlogi priložiti potrdilo o plačilu). Prosilci lahko zaradi slabih premoženjskih razmer z vlogo zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije (prejemniki denarne pomoči kot edi nega vira preživljanja po predpisih socialnega varstva, prejemniki varstvenega dodatka po predpisih socialnega varstva ter prejemniki nadomestila za invalidnost po predpisih, ki urejajo varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb) po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. 7.3 Rok za oddajo vloge Rok za oddajo vloge od 09.04.2017 do vključno 09.05.2017. Vlogo z vsemi prilo gami in dokazilom o plačani upravni taksi lahko prosilci oddajo na naslednje načine: 1. z osebno oddajo v sprejemni pisarni Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, v poslovnem času in sicer: ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 ure do 15.00 ure, v sredo od 7.00 ure do 17.00 ure in v petek od 7.00 ure do 13.00 ure ALI 2. s priporočeno pošiljko na naslov: Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinj ska Bistrica, s pripisom »Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem«. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 7.4 Podatki, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi V vlogi za prijavo na Javni razpis za oddajo neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci navesti podatke o:

RAZPISI IN OBVESTILA -- o prosilcu in drugih ožjih družinskih članih (po zakonu so to zakonec prosilca ali oseba, s katero prosilec živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, njuni otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) prosilca, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje (ime in priimek, državljanstvo, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega in začasnega prebivališča, kontaktni podatki, zaposlitev, sorodstveno razmerje) -- o obliki gospodinjstva (samski ali družina); -- o stanovanjskih razmerah (status, kvaliteta bivanja, utesnjenosti v stanovanju, funkcionalnosti stanovanja in stanovanjskih razmer); -- o socialnih in zdravstvenih razmerah; -- o kategoriji prosilca (ali gre za mlado družino, mlade, invalide in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, stalnost bivanja v občini, najemniki stanovanj in bivalnih enot v lasti Občine Bohinj); -- o skupni delovni dobi prosilca, premoženju, dohodkih in prejemkih prosilca in članov gospodinjstva; -- če gre za zamenjavo stanovanja – za kakšno stanovanje želi zamenjati sedanje (večje, manjše, v drugem kraju, zaradi lege) ter navedba razloga. 7.5 Predložitev listinskih dokazil K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci in polnoletni člani gospodinjstva priložiti dokazila, navedena pod točko 1 do 8, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke. V primeru, da prosilec uveljavlja dodatne točke po posameznih kriterijih, ustrezne priloge pa ni priložil, bo pozvan k dopolnitvi. Če vloge ne bo dopolnil, bo vloga obravnavana, kot da ni uveljavljal dodatnih točk. Dokazila: 1. Priloga 1: Potrdilo o neto dohodku v obdobju od 01.01.2016 do 31.12.2016 (za dohodek se štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine: osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz dela prek študentskega servisa, invalidnina, itd.) – za prosilca in člane gospodinjstva. 2. Priloga 2: Izjava o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev v obdobju od 01.01.2016 do 31.12.2016 - za prosilca in ožje družinske člane. 3. Priloga 3: Potrdilo o vseh izplačanih neto plačah v obdobju od 01.01.2017 do 30.04.2017, če v koledarskem letu 2016 ni imel dohodkov iz delovnega razmerja - za prosilca in člane gospodinjstva 4. Priloga 4: Izjava o premoženjskem stanju - za prosilca in člane gospodinjstva. 5. Priloga 5: Pooblastilo prosilca in polnoletnih članov gospodinjstva, s katerim pooblaščajo Občino Bohinj, da v njihovem imenu z vpogledom, prepisom, izpisom ali kopiranjem osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost ter občutljivih osebnih podatkov, pridobi podatke o državljanstvu, o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva ter podatke o obdavčljivih/neobdavčljivih dohodkih ter prejemkih. 6. Izpolnjeno vlogo z opisom stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer. 7. Veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: opis bivalnih razmer, če je prosilec brez stanovanja; najemna ali podnajemna pogodba v kolikor prosilec ne živi pri starših; pogodba o bivanju v delavskem domu; dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih: potrdilo o stalnem prebivališču in gospodinjski skupnosti za starše oziroma sorodnike; prosilec, ki je lastnik stanovanja, dokazilo o lastništvu: izpisek iz zemljiške knjige, prodajna pogodba. 8. Priloga 6: Potrdilo prosilca o skupni delovni dobi, ki ga izda delodajalec. Za nezaposlenega prosilca na dan objave razpisa, izda potrdilo Zavod RS za zaposlovanje, ki izda tudi potrdilo o skupni delovni dobi. 9. V primeru brezposelnosti potrdilo o prijavi v evidenco brezposelnih oseb prosilca in člane gospodinjstva (izda Zavod za zaposlovanje RS). 10. Potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo. 11. V primeru bivanja v neprimernem stanovanju dokazilo o kvaliteti bivanja (točkovalni zapisnik ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane inštalacije ipd.). 12. V primeru utesnjenosti – navedba stanovanjske površine z opisom posameznih prostorov in navedbo površin ter navedbo števila oseb, ki imajo v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in posamezne prostore uporabljajo. 13. Priloga 7: Kopijo poročnega lista oziroma overjeno izjavo o obstoju zunajzakonske skupnosti. 14. Potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let. 15. Zdravniško potrdilo o nosečnosti (zdravniško izkazana nosečnost se upošteva kot že rojeni otrok – ožji družinski član). 16. Odločbo Centra za socialno delo o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere). 17. Dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločba o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada. Neizterljivost se izkazuje z izvršilnim predlogom oziroma sklepom o izvršbi zoper zavezanca. 18. Dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS). 19. Dokumentacija (potrdilo ustrezne institucije) o trajni vezanosti na uporabo invalid

Bohinj, 7. april 2017

skega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena pravilnika. 20. Odločbo o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe ali odločba o podaljšanju roditeljske pravice. 21. Dokazilo o družinskem nasilju – strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju. 22. Potrdilo oziroma odločbo o statusu žrtve vojnega nasilja. 23. Dokazilo o sodelovanju na prejšnjih razpisih (sklep). 24. Priloga 8: Izjava o vseh plačanih obveznostih, v kolikor je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospo dinjstva, odločbo o odmeri dohodnine, kakor tudi določena dokazila o premoženjskem stanju, bo občina pridobila neposredno od pristojnega državnega organa. Občina k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.

8. SPLOŠNE DOLOČBE Komisija bo preverjala pravočasnost prispelih vlog, njihovo popolnost ter stanovanj ske in druge razmere prosilcev. Pri obravnavi vloge se upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in so navedene v vlogi. Kasnejših sprememb se ne upošteva. V dvomu se šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge. Komisija, ki jo imenuje župan občine, bo proučila pravočasne in popolne vloge na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj, in dokumentiranih poizvedb, ki jih bo opravila pri pristojnih organih ter orga nizacijah in posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi ogleda in sicer na naslovu stalnega bivališča oziroma začasnega, če bo iz vloge razvidno, da prosilec živi na naslovu začasnega bivališča. Ogled se opravi nenapovedano. Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj. Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo upravičenci do najema neprofitnega stanovanja uvrščeni na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem glede na število zbranih točk. Izvod točkovalnega zapisnika se posreduje tudi udeležencu razpisa. Komisija bo na podlagi določb pravilnika, razpisnih pogojev ter obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev določil prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavil na enak način kot razpis. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, in sicer v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Zoper odločbo je dopustna pritožba. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni po prejemu odločbe. O pritožbi odloči v roku 60 dni župan Občine Bohinj. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Najemodajalec bo skladno z objavljenim seznamom upravičenca pozval k sklenitvi najemne pogodbe za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Če se upravičenec iz seznama ne odzove na ponoven najemodajalčev poziv k sklenitvi najemne pogodbe, ali da stanovanje neupravičeno zavrne, se črta iz seznama upravičencev. V primeru, da eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, se prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja določi glede na uvrstitev prosilcev v prednostne kategorije prosilcev ob upoštevanju naslednjega vrstnega reda: prosilci z daljšo dobo stalnega bivanja v občini Bohinj, mlade družine, družine z večjim številom otrok, invalidi, družine z invalidnim članom in prosilci z daljšo delovno dobo. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo najemodajalec ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Pri izvedbi razpisa se v zadevah, ki niso podrobneje opredeljene v razpisu, uporab ljajo določbe pravilnika. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

9. INFORMACIJE Več informacij lahko dobite osebno na Režijskem obratu, Rožna ulica 18, 4264 Bohinjska Bistrica, na telefonski številki 577 01 50, Adrijan Džudžar ali preko elektronske pošte adrijan.dzudzar@obcina.bohinj.si Številka: 3253-0002/2017 Datum: 27. 03. 2017 Župan Občine Bohinj: Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, želi v smislu načel gospodarnosti, javnosti in enakega obravnavanja po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15) zaradi odločitve glede upravljanja premoženja in izbire najustreznejše metode, pridobiti podatke o interesu za najem, zato objavlja naslednji

POZIV

Bohinj, 7. april 2017

Razprava o prispelih ponudbah bo v sredo, 19.4.2017 ob 16:00 v sejni sobi Občine Bohinj, na katero je poleg interesentov, ki bodo poslali ponudbe, vabljena tudi javnost. Občina Bohinj bo na podlagi izkazanega interesa lahko sprejela odločitev o najustreznejši metodi ravnanja s premoženjem. Občina Bohinj ni z objavo tega poziva zavezana k sklenitvi kakršnegakoli razmerja glede premoženja, navedenega v pozivu, s katerim od pošiljateljev ponudb. Pošiljatelj ponudbe zaradi poslane ponudbe ne bo imel nobenih posebnih ugodnosti pri dejanski izvedbi postopka oddaje premoženja v najem oz. drugih postopkov ravnanj.

zainteresiranim subjektom Občina Bohinj je lastnica zemljišč katastrska občina 2200 Bohinjska Bistrica, parcele 471/4, 471/10, 471/11, 471/13, 471/28, 471/30, 471/31, 471/32, 471/33 in 471/36, ki v naravi predstavljajo upravno stavbo in delavnice bivšega Gradbenega podjetja Bohinj. Občina Bohinj poziva vse interesente za najem teh nepremičnin (v celoti ali tudi delno), da najkasneje do 18. 4. 2017 Občini Bohinj sporočijo svoje nezavezujoče ponudbe v pisni obliki.

Številka: 478-46/2017 Datum: 31. 3. 2017 Občina Bohinj: Župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

kult ur a

Vljudno vabljeni na odprtje razstave

Ej, ta nasa sredi gozdov! Zgodba ambulante E na Pokljuki

Razstavo bomo odprli v petek, 7. 4. 2017, ob 18. uri v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Partizanska ambulanta E preko 4 G je na območju Pokljuke delovala od leta 1943 do konca vojne. V njej se je zdravilo več kot sto ranjencev. Dobra organizacija in pomoč domačinov sta omogočili, da je ves čas delovala v tajnosti.

zapisal, da je imela nekoč vsaka gora svojega duha in zmaja. Zmaje najdemo seveda tudi v njegovih drugih delih, a kaj več o tem, kakšni so bili in kako so se v njih »obnašali«, kdaj drugič. Tokrat bo torej tekla beseda o zmajih, ki so v bohinjskem bajeslov nem izročilu povzročitelji večjih naravnih katastrof v triglavskem po gorju. Poleg tega, da so stražarji zakladov, so najbrž tudi ugrabitelji in požeruhi mladih deklet. V mnogih mitologijah ta pradavna pošast obvladuje ves svet, simbolizira štiri elemente narave, zato se pojavlja v vodah, v zraku, srečujemo jo kot suhozemno pošast in pošast, ki bruha ogenj. Čim hujša je, tem več glav ima. Tako trdožive in »univerzalne« kreature ni moglo pregnati niti krščanstvo. Najdemo jo v Svetem pis mu Stare in Nove zaveze. Folklorno izročilo je s svojimi motivi o zmajih navdihovalo tudi krščansko ikonografijo. Največ legend o zmagovalcu nad zmajem se je spletlo okrog sv. Jurija in sv. Marjete. Zmaj v njih sim bolizira zlo, nevero, poganstvo; v njem so poosebljeni božji sovražniki s Satanom na čelu. Če govorimo o sv. Marjeti, moramo najprej obiskati podružnično cerkvico sv. Marjete v Jereki. V glavnem oltarju »kraljuje« lesen kip patrone z ukročenim zmajčkom na verigi. Ta veriga se mi je vseskozi zdela kovinska, a je umetelno izrezljana iz lesa. Ko sem splezala na oltar in sem z ogledalom pogledala še zadnji del imenitnega kipa, sem

Razstava bo na ogled do 21. 6. 2017, razen med 20. 5. 2017 in 4. 6. 2017.

Bajeslovno izročilo v cerkvici sv. Marjete v Jereki Marija Cvetek

Uvodoma se pomudimo pri bohinjskem folklornem pripovedništvu. V njem spoznavamo trdoživo bajeslovno dediščino, v kateri se izražajo davna verovanja naših prednikov. Pisatelj Janez Mencinger je v svojem bohinjskem opusu krivil celo duhovnike, ker njihov »nauk« ni mogel »izruvati korenin starega poganstva iz narodnih src«. Prepričan je bil, da je vraževerje izključno plod človekove nemoči in zaostalosti, a po zneje se je razgledal po drugih slovenskih krajih in je spoznal, da se ga ne da kar tako izkoreniniti, saj so naši predniki tisočletja živeli s temi modeli dojemanja sveta. V njegovih delih sicer kar mrgoli vraž, ki se povezujejo z njemu ljubimi šegami in navadami. Tem pa priznava, da so dragoceni plod ustvarjanja in življenja naših prednikov, ki s svojimi pradavnimi izkušnjami varujejo človeka pred zmotami in zablodami: »V domači hiši so lastni spomini in pomenki, svoji pregovori in šege, ki so trdna vez za vso družino in jo varuje mnogih zmot, napak in raz brzdanosti.« (ZD I 1961: 294‒295) Mencinger je v svoja dela vtkal pripovedi, ki še danes živijo v bohinjskem folklornem izročilu. Mnoge izmed njih so se že izgubile; izgubila ali spremenila pa so se tudi neka tera bajeslovna bitja iz njegovih del. Tokrat se spomnimo na njegovo povedko o Podrti gori, ki jo še danes poznamo. V njej je Mencinger

Kip sv. Marjete Antiohijske (glavni oltar v podružnični cerkvici, Jereka), foto: Marija Zupanc

kultur a , šport »razočarana« ugotovila, da ta del sohe sploh ni obdelan. Zmajček na verigi je neka hibridna majhna in črna pošast z odprtim gobcem, lev jimi tacami in vražje smehljajočim človeškim pogledom, iz ušes pa mu šviga ogenj. Njegove rdeče obrobljene oči in kot niz jagod razvrščen kožnat greben od gobca prek glave do repa pa spominja na baziliska. Prav tako nanj spominjajo kot petelinji rep razprostrta kožnata krila. Noge so sicer podobne levjim, vendar ima samo tri kremplje. Bajeslov ni bazilisk je strašen kuščar, ki mori že s pogledom; vso živo naravo spremeni v puščavo, njegov morilski strup pa razkolje tudi kamenje. O njegovi krutosti je pisal že Leonardo da Vinci (1452 – 1519). V bohinj skem izročilu je ta strašni kuščar zelenec; če človeku zleze pod kožo, postane zelen in umre, če ga hitro ne izrežejo spod kože. V resnici pa je bazilisk nestrupen tropski kuščar. Njegovo blagoglasno ime v grščini pomeni mali kralj (baziliskos). Živi v Srednji Ameriki in včasih so tudi iz njega »kuhali zdravila«; najbrž iz čarnih razlogov. Ugledna ameriška herpetologa sta o tem nenavadnem plazilcu takole napisala: »Pravza prav sploh ne vemo, čemu služijo grebeni pri baziliskih ..., a ljudska praznovernost je spletla okoli tega pojava venec pravljic. Indijanci v nekaterih delih Srednje Amerike mislijo, da so baziliski križanci med petelinom, kačo in žabo; ... Po njihovem mnenju je bazilisk pošast z vražjimi očmi. ... Če ga zjeziš, napolni s svojimi strupenimi hlapi ves zrak, ... Te predstave so se prenesle tudi v evropske povedke. V resnici pa so to nenevarni, spretni plezalci po drevju, ki pa lahko tudi uspešno plavajo, ... znajo teči čez vodno gladino, čeprav samo na kratke proge.« (K. Schmidt, R. F. Inger: Plazilci, Lj., MK, 1972: 119) Bazilisk je torej v Svetem pismu prispodaba zla, prav tako kakor zmaj ali hudič. Sv. Marjeto najdemo na upodobitvah tudi s hudičem, ki je vklenjen z verigo. Svetnica je premagala zlo, zato je tudi v jerekarski cerkvici pod njenim kipom v glavnem oltarju napis v latinščini: S. MAR GARITA O. P. N. / SUPER ASPIDEM ET BASILISKUM AMBULABIS / ET CONCULABIS LEONEM ET DRACONEM. Kratica O. P. N. v latinščini po meni: Ora pro nobis. Torej: Sveta Margareta, prosi za nas. Latinski citat pa je vzet iz svetopisemskega psalma (Ps: 91, 13), ki se v slovenskem prevodu (1958) glasi takole: »Stopal boš čez gada in modrasa, / z nogo poteptal leva in zmaja.« V novejšem prevodu Svetega pisma (2001) pa psalmist upa v pravičnikov uspeh: »Čez leva in gada boš stopal, / po teptal boš mladega leva in morsko pošast«. Prvi prevajalec Sv. pisma, sv. Hieronim, je v vulgati pravilno zapisal: »Čez gada in baziliska boš stopil.« Pozneje pa je bajeslovni kuščar bazilisk preveden tako, kakor so si ga biblijski prevajalci predstavljali. To »napako« si torej lahko po jasnimo z različnimi mitološkimi predstavami o vrstah zmajskih bitij. Te pa so nastajale in se širile v različnem času in prostoru, v različnih ustnih izročilih, kulturah, verovanjih itd. Sv. Marjeti se je po eni izmed legend v ječi prikazoval hudič v zma jevi podobi. Po drugi pa je bila kraljična, ki jo je rešil sv. Jurij, ko je ubil zmaja, s katerim je največkrat upodobljen. Pri vhodu v jerekarsko cerkvico ga najdemo na južnem stranskem oltarju. Oltar krasi lesen kip sv. Jurija iz srede 18. stoletja; svetnik se na belem konju bori z zma jem. Zmaj ima prašiču podobno glavo. Včasih so se ljudski umetniki pri upodobitvah bajeslovnih živali zgledovali po živalih, ki so živele v domačem okolju. Vendar v Sv. pismu izvemo, da je prašič veljal za nečisto žival. Po eni izmed legend o sv. Antonu Puščavniku je prašič tudi alegorija za skušnjavca, ki se je prikazoval svetniku. V cerkvici sv. Ahaca na Nemškem Rovtu je v oltarju sv. Antona upodobljen črn divji prašič, ki prav nič ne spominja na »dobrohotnega« prašička, kakršen je bolj poznan iz ikonografije tega svetnika, zavetnika prašičev in drugih domačih živali. V tej cerkvici je na vrhu glavnega oltarja kip sv. Jurija iz 17. stoletja. Zmaj, ki ga svetnik na konju prebada s sulico, ima tudi elemente bajeslovnega baziliska. ・

April v Knjižnici Antona Tomaža Linharta, enoti Bohinjska Bistrica Katarina Košnik

V knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica, enoti Bohinjska Bis trica, so tudi v aprilu pripravili pester program. V ponedeljek, 10. 4., ob 17. uri: Beremo s tačkami R.E.A.D. Reading Education Assistance Dogs je program, ki pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo

24 posebne metode: otrok bere psu. Program je namenjen otrokom od 1. do 5. razreda. OBVEZNE PRIJAVE v knjižnici ali na 04 574 75 00.

V sredo, 12. 4., ob 17. uri: Velikonočno presenečenje Pravljico in delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bo pripravila Katja Bevk. V sredo, 19. 4., ob 17. uri: Pozabljeni kovček Pravljično uro o pozabljenem kovčku bo za otroke, stare vsaj 3 leta, pripravila Lucija Grm. RAZSTAVE

Noč z Andersenom Razstava utrinkov iz 12. Noči z Andersenom.

Dežne kapljice (v Srednji vasi) Razstava likovnih del učencev 1. c razreda POŠ Srednja vas z učite ljicama Jožico Kašca in Marijo Krkoč. OSTALI PROJEKTI:

Superknjiga: Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD ... in poglejte, kaj predlagajo drugi! Zbistrimo um: Za vse ljubitelje miselnih vaj za krepitev uma smo pripravili po en mesečni problem. Rešitev oddajte v svoji knjižnici in z malo sreče vas čaka presenečenje.

Mislice: Mladi bralci lahko rešujete miselne uganke. Vsak mesec vas čaka nov izziv, ki ga najdete v svoji knjižnici. Če ga boste uspešno rešili, vas z malo sreče čaka presenečenje. Ta veseli knjižni svet: Potrebujete bralni nasvet? Vstopite v »Ta veseli knjižni svet« in že sedmo leto zapored s seznama odličnih literarnih del izberite, preberi te in ocenite šest proznih del in eno pesniško zbirko.

Vesolje zakladov: Sedemkrat pridi v knjižnico in si izposodi vsaj eno knjigo. S tem pa vsakič dobiš žig in ko prispeš do konca, te čaka sladko presenečenje in še ... ・

Kajakaške priprave Miha Kordež, KKK Bohinj

Foto: Miha Kordež

V soboto 11.3. smo se člani KKK Bohinj vrnili iz 15 – dnevnih priprav v Hrvaškem Metkoviču. Priprav v sklopu Kajakaške reprezen tance Slovenije se je udeležilo sedem tekmovalcev našega kluba ter 14 tekmovalcev ostalih klubov. Na pripravah smo tekmovalce spremljali trije trenerji. V ugodnih razmerah za veslanje smo dali velik poudarek treningom na vodi. V dveh tednih smo preveslali več kot 300 kilo metrov, sedemkrat smo obiskali fitnes, opravili nekaj teka in odigrali nekaj nogometa. Treninge na vodi smo opravljali na reki Neretvi in v njenih mrtvih rokavih. Trikrat smo veslali tudi do morja. Vreme nam je kar dobro služilo, saj je močneje deževalo samo enkrat. V drugem tednu priprav je bilo sicer nekaj več vetra, vendar smo vse načrto vane treninge tudi opravili. Nastanjeni smo bili v hotelu Narona, kjer so nam lastniki hotela omogočili udobno bivanje in prisluhnili vsem našim prošnjam. V prvem tednu priprav so nam družbo delali tudi trije rekreativci našega kluba, ki so s čolni raziskovali dolino reke Neretve. Z opravljenimi treningi smo zadovoljni, zdaj pa upamo na ugodne vre menske razmere tudi doma, da bomo lahko nadaljevali z veslanjem. ・

Schladming – Specialna Olimpiada Barbara Hočevar, Stara Fužina, Studor

Specialna Olimpiada je potekala dvanajst dni, v Schladmingu in si cer od 14. do 25. marca. Imeli smo srečo, saj smo imeli zaradi bližine možnost pozdraviti, spodbujati in navijati naše tekmovalce. Vse mesto je dihalo v znamenju tega dogodka s pozdravnimi napisi (I srček) Spe cial Olympic, s kovinskim odrom za 15 000 ljudi, ki so ga postavili v namen otvoritve iger in prižiganje olimpijskega ognja. Sodelovalo je okoli 3000 tekmovalcev iz 110 držav, 1100 trenerjev in 3000 prostovoljcev. Scladming je bil ta čas svet v malem, saj so se Olimpiade udeležili športniki iz Amerike, Kanade, Azije, Afrike, Avstra lije in seveda Evrope. Med vsemi državami je bila številčno zastopana tudi Slovenija. Z organizacijo so bili udeleženci izjemno zadovoljni, prav tako z name stitvijo, hrano in programom, ki so ga namenili nastopajočim. Seveda so bili z našimi gojenci zadovoljni tudi v penzionu, kjer so bivali. Povabili so jih na koncert v bližnjo cerkev, jih peljali s konjsko vprego ... Povedali so, da so jih tekmovalci fascinirali s svojo dobro voljo in tudi njim polepšali dogodek. Ne morem opisati prijetnega vzdušja v Schladmingu, dobrega razpo loženja in intenzivnosti navijanja za vse, še posebej pa za naše tekmo valce, ki so se resnično odrezali. Posegali so po najvišjih mestih. Mentorja in trenerja ekipe CUDV Matevža Langusa iz Radovljice prof. telesne vzgoje Jure Vajs in Martina Kristan sta gojence kot tre nerja in mentorja spodbujala, predvsem pa kot človeka, trenirala že veliko časa pred nastopom na igrah. Njima, zavodu in še drugim gredo velike zasluge za njihov uspeh. S svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom so omogočili gojencem nastop. Seveda pa brez njihovih sposob nosti, spodbujanja njihovih staršev, prijateljev in razumevanja zavoda verjetno ne bi bilo tako. Tudi sama sem se na povabilo prijateljice z veseljem pridružila sku pini navijačev. Opazovala sem srečne obraze tekmovalcev, ponosne, da so lahko sodelovali na tako veliki prireditvi. Še posebej veseli so bili, da smo zanje navijali tudi Slovenci. SOI pač nekaj pomenijo. Nikoli ne bom pozabila sreče in veselja Tineta Kolarja, iz Dobrne, ob zmagi v krpljanju, ko je v svojem navdušenju, velik kakor je, skočil v naročje Juretu Vajs in vpil: Srečen sem, srečen sem! Res ganljivo in pristno. Pa smo ga čakali in dočakali našega olimpijca Naceta Mencinger, v soboto, 25. marca ob 19. uri na tržnici, v Bohinjski Bistrici .Malo še pod vtisi preteklih dogodkov, skromen, a ponosen je sprejemal čestitke vseh, ki smo bili tam prisotni. Bil je prava medijska zvezda. Ponosno nam je pokazal medalji, ki jih je prislužil v teku na smučeh in odgovar jal na vprašanja. Nace je dobil bronasto kolajno v teku na smučeh 1 km prosto in zlato za prvo mesto v štafeti. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na ostale uspešne tekmovalce gorenjske regije. To so bili: Barbara Peterka, ki je bila v disciplini krplanja na 400 m druga, na 200 m tretja in v štafeti 4 x 400 m tudi druga. V alpskem smučanju se je odrezala Anja Kuhar, ki je bila v tej disciplini tretja, v veleslalomu pa šesta. Tadej Krambergar je bil v veleslalomu 4. in v superveleslalomu 7. Vsem tekmovalcem in zmagovalcem ne glede na uspeh iskrene čes titke. Kot specialni pedagog sem kar 39 let delala z otroki s posebnimi po trebami. Ponosna in srečna sem, da se trud obrestuje. Uspeh se nam reč ne meri v mesecih, temveč v več letih. Veseli me, da taki dogodki botrujejo večji ozaveščenosti ljudi za osebe s posebnimi potrebami v naši sredini, sobivanju in sprejemanju. Moje dolgoletne izkušnje so mi pokazale, kako so ti ljudje srčni, neposredni, da se zelo navežejo na lju di, ki z njimi delajo in preživijo veliko časa z njimi. Morda bi se morali mi od njih učiti biti vesel, srečen, odkritosrčen. Lepo je zmagati. Ali smo ob tem pomislili koliko truda je potrebno za tak uspeh? Nace je dokazal, da hoče in zmore, da je najboljši. Vse čestitke tudi staršem za njihovo podporo in spremljanje, da so danes ponosni na svoje otroke. ・

šport

Pogovor z Nacetom Mencingerjem, »zlatim specialcem« Katarina Košnik

Foto: Roman Pekovec

Veliko veselja, veliko objemov, čestitk, dobra hrana in pijača ter dobra glasba. V takem vzdušju je v soboto ... potekal sprejem mladega bohinjskega športnika Naceta Mencingerja, ki se je iz svetovnih igrah v Schladmingu vrnil obtežen z zlatom, srebrom in sedmim mestom v teku na smučeh. Poln vtisov iz iger in še vedno malo v šoku od presenečenja, ki ga je čakalo na tržnici v Bohinjski Bistrici si je vzel tudi čas za pogovor z mano. Kar obtežen si prišel, te že kaj boli okoli vratu? Ha ha, ja malo pa res že boli. Katera medalja ti je najbolj pri srcu? Ta ki smo jo dobili skupaj z ekipo.

Kako je bilo v Avstriji, je bila to prva taka pot zate? Ja prva. V Avstriji je pa kar v redu.

Kako si se pripravljal? Kar celo leto sem se pripravljal. Vsak dan nekaj. Ob sredah smo imeli treninge v Radovljici v šoli.

Bili pa so tam tekmovalci iz celega sveta? Ste se kaj družili med sabo? Ja kar iz celega sveta so bili. Smo se malo družili ampak bolj malo razumeli. Upam da se še kdaj srečamo kje na kakšnih igrah. Doma pa so te lepo sprejeli. Si vedel kaj te čaka na tržnici? Nič nisem vedel, sem bil kar presenečen. Meni so samo rekli, da moram priti na tržnico, nič pa zakaj. Nič se mi ni svitalo kaj me čaka. Kaj pa zdaj naprej? Še kakšne igre upam.

Hvala in čestitam. Na pobudo župana Fran ca Kramarja, ki je Naceta razveselil tudi s čekom za 500 evrov je sprejem vo dil Jure Sodja, ki je Nacetu od sponzorjev predal tudi tekaška očala in profesio nalni bidon za prihodnje izzive, od Francke Kramar, predsednice društva Inva lid Bohinj pa je dobil darilo za povrnitev energije. Na pomoč so s pivom prisko čili v restavraciji Tripič, s sokom v Štrudlu, pecivo so spekle članice Društva invalid Bohinj, transparent je delo Nataše Colja iz Kul turnega društva Bohinj. ・

Vir: spletna stran specialne olimpijade

šport

Jaka Taler: Karateist leta 2016 Shotokan karate klub Bohinj

Foto: arhiv Shotokan karate kluba Bohinj

Jaka Taler, član Shotokan karate kluba Bohinj in slovenske mladin ske reprezentance, si je po točkovanju Karate zveze Slovenije priboril naziv KARATEIST LETA 2016 med mladinci v Sloveniji. V letu 2016 je pod vodstvom trenerja Vojislava Ašanina dosegel iz redne uspehe na tekmovanjih doma in v tujini. Postal je državni prvak v borbah in katah team, državni podprvak v katah, osvojil je Pokal Slovenije 2016, 3. mesto v borbah na Mladinskem svetovnem pokalu v Umagu, 3. mesto borbe Eurocup Avstrija, 2. mesto borbe Čačak, 2. mesto kate in 1. mesto borbe Plevlja, 1. mesto borbe na mednarodnih turnirji v Trbovljah in Kranju in še vrsto odličnih rezultatov na doma čih in mednarodnih tekmovanjih. Za dosežene rezultate mu iskreno čestitamo in želimo še obilo šport nih uspehov! Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem donatorjem in sponzorjem kluba, ki nam omogočajo kvalitetno delo z mladimi bo hinjskimi karateisti. ・

Uspešnih 10. let Kajak kanu kluba Bohinj Stane Klemenc

Bohinj ima z jezerom izredne naravne pogoje za razvoj vodnih špor tov in tovrstne turistične ponudbe. Zato mi je bilo nerazumljivo, da nimamo kluba, ki bi mladini nudil možnosti ukvarjanja s športi na vodi in v povezavi s turizmom zagotavljal občanom športne prireditve, do datne možnosti promocije in zaslužka. Klub smo ustanovili na mojo pobudo športno ozaveščeni sosedje Dušan Blažin, Rok Jensterle, Janez Malej, Maruša Malej, Andrej Podlipnik, Nevenka Leskovšek in Stane Klemenc v Ribčevem Lazu 6. oktobra 2006. S tekmovalno dejavnostjo smo začeli v sezoni 2007, kar pa brez zna nja in izkušenj ni bilo enostavno. Izpite za učitelje I. in II. stopnje ter sodnike je naredilo okoli 25 naših članov. Štirje smo končali izobraže vanje za učitelja 3. stopnje. Pet nas ima mednarodno sodniško maraton licenco. Trenutno šteje klub 196 članov. Leta 2007 smo izvedli 1. bohinjski kajakaški maraton. S podporo župana smo isto leto postavili stojala za čolne in jih ogradili, ta impro vizirana čolnarna nam v sezoni služi še danes, žal je že premajhna in nepokrita. Največja vsakoletna težava je iskanje primernih prostorov za zimsko hrambo kajakov. Leta 2012 smo kupili rabljen kombi VW Transporter, ki nam dobro služi še danes. Že več let smo stalno zastopani v mladinski in U23 reprezentanci. Zadnji dve leti smo tudi na priznanih tekmah v tujini prejeli 10. me dalj v ženski in moški konkurenci mladinske kategorije. Brata Šmit sta vrsto let naša najboljša tekmovalca in sta dvakrat nastopila na mladin skem SP in osvojila 6. in 9. mesto. Na EP imata 7. in 8. mesto. V državi smo tekmovalno med najuspešnejšimi klubi. Glede na organizacijske in športne dosežke v kratkem obdobju delovanja smo najuspešnejši kajakaški klub v Sloveniji. V prvem desetletnem obdobju smo organizirali več kot 30 kajakaš kih tekmovanj. Tradicionalni Bohinjski mednarodni maraton smo or

Foto: Stane Klemenc

ganizirali že desetkrat, zadnja leta redno naredimo maraton DP, raz lične tekme Slo pokala in rekreacijske tekme. Organizacijski višek sta bila Svetovni pokal 2014 in EP v kajak maratonu 2015, ki sta bila vzorno izpeljana in sta Bohinj trdno postavilo na zemljevid kajakaških - veslaških destinacij. To sta bili prvi tekmi takega nivoja na mirni vodi v Sloveniji. Prvo desetletje kluba smo obeležili na najboljši način, realizirali smo dve veliki želji, dva velika projekta, ki smo ju iz leta v leto prestavljali v letnih planih dela. Zgradili smo klubsko brunarico in redno zaposlili trenerja. To sta tudi dva pomembna koraka k nastajanju kajakaškega centra Bohinj. Zemljišče za klubske prostore Pod Skalco imamo v najemu od Nadškofije Ljubljana, ki se ji za dobro sodelovanje zahvaljujemo. Brunarico nam je uspelo zgra diti z lastnimi sredstvi in z neprecenljivo organizacijsko, finančno in delavno pomočjo članov kluba, Kajakaške zveze, ter nekaj donatorjev – Omega air, Gorenje, Protehno, Traig, Adriatic Slovenica in Elektro Gorenjska. Občina Bohinj pri projektu žal ni sodelovala in nam ni odob rila prošenj za finančno pomoč in za oprostitev plačila komunalnega prispevka. Druga enako pomembna novost minulega leta je redna zaposlitve trenerja, kar je rešitev in garancija za nadaljevanje in izboljšanje uspeš nega desetletnega dela. Dolgoročno nadaljevanje aktivnosti v tako ši rokem obsegu, samo s prostovoljci ni bilo več izvedljivo. Na zadnji skupščini kluba sem po desetih letih uspešnega dela na mestu predsednika kluba svoje delo predal novemu vodstvu. Zadane cilje smo v celoti izpolnili. Klub sedaj vodita predsednik Leopold Šmit in podpredsednik, ter trener Miha Kordež. ・

Kajakaške novice mlajših kategorij

Trener Kajak kanu kluba Bohinj Andraž Nahtigal

Foto: Andraž Nahtigal

šport

Med zimskimi počitnicami smo preživeli zelo lep teden in vsak dan izkoristili za dobre treninge v naravi. Ker snega ni bilo v dolini, smo ga poiskali na Soriški planini, Voglu, Kobli in Pokljuki. Treningi so bili zelo pestri in zanimivi, tudi nekaj zelo kvalitetnih. Preizkusili smo tudi kaj novega in prav vsak dan zelo uživali. Sredi marca nas je čakala tekma v Solkanu – Zaprekatlon. Tekmova nje je zelo dobro organizirano, kar se kaže tudi v velikem številu tek movalcev, ob enem pa zelo zanimivo, saj so se za najboljša mesta borili, tisti z največ spretnosti, vzdržljivosti in natančnosti. Po kvalifikacijah je tretjina končala tekmovanje ostali so se pomerili še v finalu. Bohinjci smo dobili tudi nekaj medalj. Čestitke si zaslužijo vsi, saj so prikazali precej spretnosti in veliko borbenosti. Domov smo prinesli tudi nekaj ‘zaflekanih cunj’ in kakšno buško, kar je že pozabljeno, spomin na lep dan pa bo ostal še dolgo. Z Zaprekatlonom smo končali tekmovanje Zimskega pokala za ka jakaše mlajših kategorij. Tekmovanja so lepa popestritev v hladnejših mesecih. Takrat je za veslanje premrzlo, hkrati pa idealna priložnost za razvoj drugih športnih veščin. Predpogoj mladih kajakašev je znanje plavanja in temu posvetimo precej pozornosti. Primorski klubi organi zirajo tekmovanje v plavanju, pa Cooperjev test v teku. Zelo zabavno je na orientaciji, kjer ne šteje samo hitrost in vzdržljivost ampak tudi iznajdljivost in občutek v naravi. Za naš klub je bila najbolj uspešna tekma v teku na smučeh na Pokljuki, kjer je veliko naših otrok stalo na stopničkah. Tekmovanj Zimskega pokala se je skupaj udeležilo prek 160 otrok iz vseh slovenskih kajakaških klubov. Iz Kajak kanu kluba Bohinj je nastopilo 15 tekmovalcev, kar pet pa jih je tekmovanje v skupnem seštevku končalo na stopničkah. Med cicibankami je bila naša edina predstavnica Ana Mikelj. Zelo pogumno je nastopala na tekmah, ponavadi kot najmlajša v konku renci in na koncu zasedla odlično tretje mesto. Mlajši deček Tilen Varl je končal v skupnem seštevku na tretjem mestu. Jaka Proje 12., Tjaš Kozelj pa 23. Pri mlajših deklicah je bila Urška Mustar 12. Sara Šenič njak pa 18. Zaradi odsotnosti na nekaj tekmah je bil izkupiček točk nižji, drugače bi bile končne uvrstitve boljše. Z odličnim rezultatom na zadnji tekmi se je Anže Pikon prebil kar na prvo mesto v skupnem se števku. Odličen 8. je bil tudi Jaka Kordež. Malce slabše so se v tej veliki skupini znašli Andraž Korošec ki je zaključil kot 27. Jaka Proje 35. in Jakob Pikon 44. Izpustili so preveč tekem za boljšo končno uvrstitev. Med starejšimi deklicami v konkurenci 16 tekmovalk je bila po petih tekmah Zimskega pokala Tjaša Mikelj 1., Manca Mikelj 2. in Eva Arh 4. Prihajajo toplejši meseci in težko že čakamo dan, ko se po dolgem času spet usedemo v čolne in zaveslamo v novo sezono. Pripravljamo tudi program za otroke nižjih razredov osnovne šole, s katerim bomo pričeli v mesecu maju. ・

Zmagovalec Zimske lige Bohinj 2017, foto: Arhiv Nk Bohinj

za en dan in skupaj preživeli 4 lepe dni. Skupaj se je priprav udeležilo preko 40 otrok, kar priča tudi o popularnosti nogometne igre med otroci v Bohinju. Otroci so lahko spoznali, kako poteka »delavnik« pro fesionalnega športnika. Poleg treningov in tekem dvakrat dnevno, smo obiskovali bazen, ogledali smo si mesto Umag, se zabavali z raznimi igrami in doživeli marsikatero lepo izkušnjo. Otroci so bili nad izkuš njo navdušeni, a hkrati spoznali da je tudi tak način življenja izredno naporen sodeč po njihovi utrujenosti. Na koncu pa so vsi skupaj ob vprašanju, če naslednje leto ponovimo vzkliknili glasen JA. S prvenstvi ekipe pričnejo v začetku aprila. Članska ekipa je po osvojitvi naslova jesenskega gorenjskega prvaka z pripravami na novo leto začela kmalu po novem letu. V vmesnem času so fizično pripravljenost vzdrževali tudi z igranjem v Zimski ligi v dvorani Danica. V njej je sodelovalo 8 ekip, naslov prvaka pa je v letošnjem letu na koncu suvereno brez poraza osvojila ekipa Zoisovega grada. Najboljši strelec Zimske lige pa je postal prav tako igralec Zoiso vega grada Luka Milinkovič. V februarju so začeli tudi z pripravljalnimi tekmami, v katerih so pred nadaljevanjem prvenstva potrdili dobro pripravljenost in prema gali kar 2 ekipi, ki nastopata v 3. SNL. V začetku marca pa so odšli, prav tako kot otroci, piliti formo na 3 dnevne priprave v Umag in pr venstvo, ki se prične 1. 4. pričakujejo pripravljeni in željni potrditi re zultat iz jesenskega dela sezone. Prvo domačo tekmo bodo odigrali v soboto 8. 4. ob 16.30 in vse ljubitelje nogometa vabimo k spodbujanju ekipe k željenemu cilju. ・

Smučarsko društvo Bohinj SD Bohinj

Zimski del sezone v NK Bohinj UO NK Bohinj

Foto: Roman Pekovec

Priprave NK Bohinj Umag 2017, foto: arhiv NK Bohinj

Zima je odšla, s tem pa se končuje del sezone v katerem smo v NK Bohinj najmanj aktivni. Kljub temu so otroci celotno zimo pridno treni rali v dvorani Danica, obenem pa odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, ter se udeležili veliko število turnirjev, sodelovali pa smo tudi v projek tu Rad igram nogomet. Ob prehodu na zunanja igrišča pa smo sedaj že drugič zapored or ganizirali priprave v Umagu. V letošnjem letu smo podaljšali priprave

Tek na smučeh slovi kot najbolj optimalna aerobna vadba. Omogoča ritmično gibanje na prostem, obenem pa nudi možnost zabave, druže nja in sprostitve. V letošnji sezoni so se trenerji trudili, da bi najmlaj šim članom društva zagotovili čim več optimalnih možnosti za tek na smučeh. Odlično izhodišče za treninge so otroci imeli v Nordijskem centru Polje, kjer je bila letos proga tudi umetno zasnežena. Cicibani so imeli tudi kar nekaj možnosti, da so se preizkusili v boju za odličja med svojimi vrstniki. Tekmovalno sezono biatlona in teka na smučeh pa je nadaljevalo vseh 13 stalnih tekmovalcev, društvo pa je pridobilo tudi nekaj novih

šport tekačev. Zadnja tekma v februarju je potekala v Nordijskem centru Pla nica, kjer so se naši tekmovalci pomerili v šprint tekaški tekmi v klasič ni tehniki za Pokal Slovenije. Od desetih tekmovalcev sta dva stopila na stopničke. V kategoriji mlajši mladinci/ke so se tekmovalci uvrstili na naslednja mesta: Anže Markelj (2. mesto), Boštjan Korošec (5. mesto), Ajda Arh (9. mesto) in Špela Pekovec (13. mesto). V kategoriji starejših deklic so punce zasedle naslednja mesta: Kaja Marič (3. mesto), Lena Repinc (5. mesto) in Iza Jensko (14. mesto). Pri mlajših dečkih/dekli cah sta Tevž Marič in Julija Kusterele osvojila 15. in 21. mesto. Tomaž Pekovec, ki je tekel za cicibane pa se je uvrstil na 7. mesto. Marec se je začel v znamenju biatlona. V tekmi sprint za Sloven ski pokal je Blaž Debeljak stal na najvišji, zmagovalni stopnički. Na stopničke se je, kot drugo uvrščena pri starejših deklicah, povzpela tudi Kaja Marič. Za mlajše mladince je tekmoval Anže Markelj in si pristreljal 8. mesto. Ostale starejše deklice so se uvrstile na naslednja mesta: 4. Kaja Zorč, 10. Iza Jensko, 11. Lena Repinc in 13. Špela Peko vec. Mlajše deklice in dečke so zastopali Gašper Pekovec (21. mesto), Tjaž Zorč (22. mesto) in Julija Kusterle (24. mesto). Isti vikend so v St. Ulrichu potekale OPA igre, ki sta se jih udeležila Ajda Arh in Boštjan Korošec ter med osmimi tekmovalci iz Slovenije zastopala našo državo. V marcu pa je potekala še zadnja mednarodna tekma No Border cup, za katero je bila zadolžena Slovenija in je potekala na Pokljuki. Skoraj 500 smučarskih tekačev in tekačic iz štirih sosednjih dežel je tekmovalo v drugem največjem mednarodnem tekmovanju – celin skem alpskem pokalu. Tekači in tekačice Bohinja so se enakovredno kosali s tekmovalci iz Tirolske, Koroške ... Tekmovanje je potekalo v klasični tehniki. V kategoriji mlajših mladincev in mladink so si Anže Markelj, Boštjan Korošec in Ajda Arh pritekli 8., 9. in 5. mesto. Starejše deklice so tekle za 7.mesto Kaja Marič, 9. Lena Repinc, 12. Iza Jensko in 13. mesto Kaja Zorč. Gašper Pekovec, Tjaž Zorč in Julija Kusterle so zastopali društvo med mlajšimi dečki/deklicami. Na predzadnji tekaški tekmi za Pokal Slovenije v sezoni, je Kaji Zorč uspelo priteči drugo mesto. Za starejše deklice so tekle še Iza Jensko (4. mesto) in Lena Repinc (7. mesto). Za mlajše mladinke je tekla Špela Pekovec in se uvrstila na odlično 11. mesto. Pri mlajših dečkih pa je prvič tekel tudi Nino Rozman in se uvrstil na 25. mesto. Ostala dva fanta sta pritekla 9. mesto Gašper Pekovec ter 17. mesto Tjaž Zorč. Mladinci so se v tem času udeležili Alpskega pokala v biatlonu v Ober tilliachu. Na sobotni tekmi je bil Blaž Debeljak 15., Ajda Arh 10., Bo štjan Korošec 15. ter Anže Markelj 16. V nedeljo sta si Blaž Debeljak in Ajda Arh priborila nekoliko višja mesta 13. in 7. mesto, medtem ko Boštjanu Korošcu in Markelj Anžetu ni uspelo obdržati sobotnih rezul tatov in sta se uvrstila na 24. in 34. mesto. V mesecu februarju je Smučarsko društvo Bohinj pod vodstvom Ka tarine Durdević, prof. športne vzgoje, na pobudo Občine Bohinj začelo pilotsko izvajati projekt vodene vadbe v vodi – vodne aerobike. Ta je prvobitno namenjena starejšim občanom Bohinja, ki naj bi skozi siste matično vadbo pozitivno vplivala na srčno-žilni sistem in na znižanje telesne teže. Po dveh mesecih izvajanja se lahko veselimo, da je slednje doseglo svoj namen, saj enkrat tedensko aerobno vadbo obiskuje od 17 do 20 udeležencev. ・

Za zaključek sezone preko 200 Bohinjcev v Planico SSK Bohinj, trener A-pro Brane Iskra

Letošnja zima se je hitro spreobrnila v toplo pomlad. Konec marca smo imeli še nekaj zelo pomembnih tekmovanj. Kar osem začetnikov se je uvrstilo na šolsko državno prvenstvo na Roglo. Dobro delo preko cele zime se je obrestovalo, saj smo dobili dva državna prvaka, to sta bila Miha Mencinger in Neža Habjan. Oba sta priskakala vsak po en avtobus za ogled tekme v Planici. Vice prvak je postal Matjaž Logar, bronasti France Dan Kranjc. Na mednarodni ravni pa je Katra Komar stopnjevala svojo odlično formo. Na OPA igrah je osvojila 4.mesto in ekipno bronasto. V Franciji pa si je na finalu Alpskega pokala priskakala z odlično formo, še eno zmago in drugo mesto, ter v skupnem seštevku pristala na 3.mestu. Naj omenimo še, da je Katra zmagala tudi skupni seštevek v Sloven skem pokalu Cockta. Zadnji vikend pred Planiškimi poleti pa smo imeli tudi mi »mini«

Šolsko državno prvenstvo na Rogli, foto: arhiv SSK

polete na Bloudkovi velikanki. Rekord je popravil Matija Sodja – 80 m in Katra Komar 123 m. V Planico, ki je naš slovenski športni praznik pa je v celotnem viken du organizirano obiskalo Planico več kot 200 Bohinjcev, ki so podpira li in navijali za najboljše orle na svetu. Naj omenimo še, da je Katro Komar sprejel tudi predsednik drža ve Borut Pahor, ji čestital za dosežene uspehe. Na kongresnem trgu v Ljubljani pa je skupaj z Smučarsko zvezo in ostalimi športniki na »dan šampionov« pozdravila vse navijače. Sporočamo vam da bomo papirno akcijo organizirali v začetku me seca maja. ・

41. Turni smuk Rodica Andraž Nahtigal

Foto: Andraž Nahtigal

Letošnja zima je bila bolj skromna s snežno odejo, zato smo Turni smuk Rodica izvedli malce prej kot ponavadi. Prva aprilska nedelja je bila kot nalašč. Vreme nam je lepo služilo, sneg je prek noči pomrznil in razmere za hojo so bile ugodne. Vsak si je lahko izbral svojo smer vzpona in na vrhu se je nabralo lepo število turnih smučarjev. Dopol dne se je sneg ravno prav omehčal, kar je bil razlog za vriske med smučanjem navzdol. Kljub temu, da snega po hribih ni veliko, smo brez težav lahko smučali od vrha Rodice do planine Suha. Večina se je nato vračala nazaj na Vogel, nekateri pa so nadaljevali v dolino. Na planini Suha se je vpisalo preko 150 udeležencev. Za pravo hribovsko in ku linarično razkošje je poskrbela ekipa Anžlinovega stanu, za kolajne pa Janko Arh. Ekipa GRS Bohinj vsako leto aktivno spremlja dogodek, na šim potrebam so naklonjeni tudi na Žičnicah Vogel. Vsem, ki pomagate ohranjati »Rodico« tako čudovito, iskrena hvala. ・

z a konec , ogl a si 040/202 384

29 INFORMACIJSKA VARNOST

Kako otroka vpeljati v širni svet interneta Vito Arh (vito@arh.si)

Starši in drugi najbrž pogosto uporabljate računalnik, tablico ali pa metni telefon. Kretnje s prsti po zaslonu, ki povečajo fotografijo, menjajo fotografi je v galeriji, pomikajo po zapisih na Facebooku, pri starših predstavlja jo določen užitek. Otrokom je to zanimivo, zato jih je kmalu potrebno seznaniti z digitalnimi pripomočki in internetom. Soočiti otroka z računalnikom je preprosto - obstaja precej poučnih igric in aplikacij za otroke različnih starosti. Odpiranje vrat v svet in terneta pa je druga zgodba. Kot resnični svet ima tudi svet interneta svoje pasti. Predvsem otroci so kandidati, da se v marsikatero od teh ujamejo, kar jih lahko zaznamuje celo življenje. Sovražni govor, nasilje, nadlegovanje, (otroška) pornografija, agresivno (na otroke usmerjeno) oglaševanje, zavajajoče informacije, lažne identitete preplavljajo sve tovni splet. Da bi vaše otroke obvarovali pasti, priporočam:

Vstopite v njihov internetni svet Starši se morate vključiti. Prav tako, kot želite poznati igrišče, kjer se vaši otroci zadržujejo v popoldanskem času, morate poznati njiho vo internetno »igrišče«. Tehnologija se nenehno spreminja, prav tako se spreminjajo tudi potrebe in navade vaših otrok. Zato poskrbite, da boste na tekočem.

Postavite hišna pravila Določite, koliko časa so lahko vaši otroci povezani v internet in ka tere spletne strani lahko obiščejo. Za začetek lahko določite seznam dovoljenih spletnih strani, obisk preostalih pa naj bo dovoljen samo z vašim privoljenjem. Pogovarjajte se o spletnih storitvah in o spletnih mestih. Predlagam, da skupaj uporabljate tehnologijo.

Naučite jih varovati zasebnost Kljub temu, da otroci ne bodo v celoti razumeli posledic razdajanja osebnih podatkov, si morajo zapomniti: • Nikoli naj ne izdajajo osebnih informacij. Še zlasti ne osebam, ki jih ne poznajo. • Naj ne objavljajo fotografij, ki bi se jih utegnili sramovati. • Če postanejo žrtev izsiljevanja, nadlegovanja, naj takoj poiščejo po moč (pri starših, sorodnikih, prijateljih, v šoli, ...) • Naj ne odpirajo elektronske pošte, ki jim jo pošljejo ljudje, ki jih ne poznajo. • Naj se ne odzivajo na žaljiva sporočila – in v vsakem primeru vam morajo taka sporočila pokazati. • V nobenem primeru se ne smejo v živo (brez vaše navzočnosti) srečati z osebo, ki so jo spoznali preko spleta.

lahko namestite filtre, ki bodo samodejno blokirali določene vsebine. Vendar se morate z otroki pogovoriti o tem, kakšen filter je nastavljen in zakaj. Zavedati se morate tudi, da se vaši otroci lahko seznanijo z neprimernimi vsebinami tudi pri sosedu, prijatelju, ... Otroci se ob ogledu neprimernih vsebin počutijo ogrožene, strah jih je. Vi ste tisti, kateremu vam morajo otroci zaupati in vam najprej povedati, kaj se jim je zgodilo! Najbrž se bodo z neprimerno vsebino srečali, ne glede na to, kako jim boste to skušali preprečiti. Zato je najbolj pomembno, da se o pasteh z njimi pogovarjate, da jih na razu men način in ob pravem času z njimi seznanite. Prav tako pa se o tej tematiki nenehno posvetujte s strokovnjaki za informacijsko varnost, z drugimi starši, z učitelji. Želim vam, da bi vzgojili odgovorne uporabnike digitalnih tehnolo gij. ・

Bohinj MojaObčina.si – vabilo k soustvarjanju katarina Košnik

Od julija 2013 je v Bohinju vzpostavljena spletna skupnost Bohinj MojaObčina.si. Cilj spletne skupnosti je nuditi vsem občanom in občankam, najbolj sveže in ažurne lokalne novice iz občine Bohinj. Trenutno nas sprem ljajo bralci od blizu in daleč, zato vabimo tudi vas, da se nam pridružite pri soustvarjanju in postanete tudi vi del te skupnosti. Na spletnem naslovu www.mojaobcina.si/bohinj nekatere organiza cije že objavljajo napovedi dogodkov in informacije o svojem delova nju ter so svoje informacije predstavile skozi predstavitveno vizitko. Vsi obiskovalci spletnega portala se lahko naročite tudi na prejemanje brezplačnih tedenskih e-novic in e-novic posameznih organizacij. Vabimo vas, da se tudi vi predstavite na spletnem mestu Bohinj Mo jaObčina.si. Več informacij o tem kako, kdaj in na kakšen način boste izvedeli z registracijo na portalu www.mojaobcina.si/bohinj. Navodila za vnos podatkov za napoved dogodkov, člankov na portal so na splet ni strani. www.mojaobcina.si/navodila. V kolikor rabite pomoč so vam z veseljem na voljo na portalu Mo jaObčina.si; Maša Ribnikar na tel. 01 620 88 17 in na urednistvo@ mojaobcina.si. Vabljeni k sodelovanju. ・

Nastavite mero zasebnosti pri različnih spletnih storitvah V številnih storitvah, ki nudijo objavo mnenj, misli, fotografij, ... so na voljo nasta vitve zasebnosti. Tam je možno določiti, kdo objavljene vsebine vidi. Preverite starostne omejitve pri uporabi spletnih storitev. Z otro ki se pogovorite o tem, seznanite jih o vsebi nah, ki jih lahko javno objavijo in o tistih, ki jih ne smejo.

Naučite otroke odgovornega ravnanja Poskrbite, da bodo otroci spoštovali zaseb nost drugih. Nečesa, česar ne bi povedali ne komu osebno, naj ne pišejo v sporočilih SMS, na Facebooku, v elektronskih sporočilih, ... Oblikujte smernice o ustrezni komunikaciji. Zaščitite računalnik, tablico, telefone Redno posodabljajte operacijski sistem in protivirusno zaščito. Računalnik, preko kate rega vaš otrok lahko dostopa do interneta naj vam bo na očeh (v dnevni sobi, v osrednjem prostoru, ne pa v otroški sobi). V računalnik

Tradicionalne domače mesnine Čadež so soljene z morsko soljo, aromo jim dajejo prave naravne začimbe (poper, česen, lovor, brin), prekajene so z bukovim dimom. So brez glutena, laktoze, jajc, soje in drugih alergenov ter brez umetnih barvil in brez umetnih arom.

ogl a si 040/202 384

Obvestilo Agrarna skupnost Stara Fužina – Studor obvešča, da v prihajajoči pašni sezoni: - IŠČE 2 PASTIRJA ZA PAŠO GOVEJIH ŽIVALI IN OVC

na nižinskih pašnikih v Stari Fužini ter na visokogorskih planinah Blato, Pri jezeru, Dedno polje, Ovčarija in Viševnik. Okvirni terminski plan dela pastirjev: • 5. 5. 2017 – 15. 6. 2017 (paša živali v čredinkah na nižinskih pašnikih, kontrola živali 2× dnevno)

•

RAZPIS ZA VEČ PROSTIH DELOVNIH MEST ZA DELO PREKO ŠTUDENTSKIH NAPOTNIC V Bohinj Eco Hotelu bomo v času poletne sezone, zaradi povečanega obsega dela, potrebovali več študentov ali dijakov za:

POMOČ V STREŽBI

15. 6. 2017 – 25. 6. 2017 (živali na planini Blato, pastirja bivata v sirarni Blato)

zaželjene izkušnje v gostinstvu ter veselje do dela z gosti

25. 6. 2017 – 10. 9. 2017 (živali na planinah Pri jezeru – Ovčarija, prisotnost pastirjev 24 ur/dan, pastirja bivata v sirarni na Dednem polju)

zaželjene kuharske izkušnje

•

10. 9. 2017 -21. 9. 2017 (živali na planini Blato, pastirja bivata v sirarni Blato)

POSPRAVLJANJE SOB

•

21. 9. 2017 – 15. 10. 2017 (paša in prigon ovc v dolino)

•

Na višinskih planinah je ogled živali obvezen 1× dnevno, obvezna 24-urna prisotnost pastirjev na planini, večje razdalje obhoda od ene do druge planine, dostopnost med planinami je mogoča samo peš, informacije o točnih lokacijah živali, sobivanje več pastirjev, dodatna obveznost je tudi redno čišče nje pašnika in planin ter pregoni živali. Zainteresirani mora imeti izkušnje z živalmi, biti mora dobro telesno in kondicijsko pripravljen, zaželeno je poznavanje te rena omenjenih planin, usposobljenost za varno delo z motorno žago in motorno koso. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz Stare Fužine in Studora.

- DAJE V UPORABO SIRARNO NA PLANINI DEDNO POLJE

Zainteresirani kandidat svojo čredo molznic pase na planini Dedno polje, v uporabi ima sirarno za predelavo mleka na planini, sobivanje in uporaba skupnih prostorov sirarne (več pastirjev). Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz Stare Fužine in Studora.

- SPREJEMA ŽIVALI NA PAŠO

(govedo in ovce), na nižinske pašnike v Stari Fužini ter na visokogorske planine (Blato, Pri jezeru, Dedno polje, Ovčarija, Viševnik). Paša živali je organizirana od okvirno 5. 5. 2017 do 15. 10. 2017.

Zainteresirani kandidati naj svojo ponudbo pošljejo na naslov AGRARNA SKUPNOST STARA FUŽINA – STUDOR, Studor v Bohinju 48, 4267 Srednja vas v Bohinju. Ponudbe sprejemamo do vključno 12. 4. 2017. Kontaktna oseba za dodatna pojasnila je Odar Darko (telefon 041 621 536).

POMOČ V KUHINJI

Vse zainteresirane vabimo da nam najkasneje do 20.04.2017 pošljete pisne prošnje, delovne izkušnje ter kratek življenjepis na naslov: melita.jesih@2864.si

SHD, d.o.o., Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica

ogl a si 040/202 384

Inženiring, trgovina in storitve Jani Turk s.p., Tržaška cesta 334, 1000 Ljubljana

T: 031 345 777 E: janiturk@t-2.si

Novogradnje in adaptacije objektov Vse na enem mestu fasade, keramika, talne obloge, mavčne plošče, slikopleskarska dela, izolacija podstrešij, adaptacija kopalnic, podporni zidovi, okna in senčila, vhodna vrata in sekcijska garažna vrata, jeklene konstrukcije (ograje, nadstreški, gavtri...), ogrevalna tehnika, vodovodne inštalacije itd.

z adnja s t r an

Semena in sadike

cvetlic, zelenjave, začimb in dišavnic Velika izbira cvetličnih

korit in loncev balkonske cvetlice zemlja za sajenje, ZADRUGA GOZD BLED z.o.o.

gnojila sredstva za varstvo in

krepitev rastlin

KOTIČEK Z LOKALNO HRANO

Orodje in

Piškoti, rezanci, fižol, krhlji, kis, jabolka, krompir, čaji, tinkture, mazila, domača moka, med, likerji, sokovi, olje

pripomočki za spomladansko delo na vrtu

Obiščite nas na Rečici, Za žago 1a na Bledu, tel. 04/575 05 19. Odprto 7.00 - 19.00, sobota 7.00 - 13.00 OSTER VID NA DALEČ IN BLIZU Z ENIMI OČALI?

JESENICE - LESCE OKULISTI^NA AMBULANTA BERCE Jesenice, C. Mar{ala Tita 50, T: 04 586 24 16 UR ZA ENO STEKLO! ŽE89OD Lesce, @elezni{ka cestaLIBERTY 7, T: 04 531 34 69 E www.optika-berce.si

- velika izbira progresivnih stekel vseh cenovnih razredov - brezpla~no dolo~anje dioptrije - specialisti~ni okulisti~ni pregledi - pregledi za vozni{ke izpite