Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ
LETO XIX 2. SEPTEMBER 2016 ŠTEVILKA 9
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
2
3
5
15
18
AKTUALNO
OBČINSKI PRAZNIK
TURIZEM
IZ NAŠIH KRAJEV
PRIREDITVE
Pogovor z županom ob občinskem prazniku
Janez Korošec posmrtno častni občan
Dnevi pohodništva in Festival muharjenja
Na Žlanu v spomin žrtvam vojne
Jubilejni 60. Kravji bal
FOTO: Pavel Korošec
2
ak tualno
Skalco, kar je po mojem mnenju velika prido bitev. S pristaniščem se je uredilo to območje Bohinjskega jezera, ki je zdaj za vse uporabni ke jezera s čolni bolj prilagodljivo. S sredstvi, ki so nam na voljo, sem zadovo ljen s tem, kar nam je v tem letu uspelo na rediti.
Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Po sporočilu Vlade RS naj bi v Sloveniji ne bilo več krize, zato so si gospodje ministri in gospe ministrice dvignili plače v povprečju za 200 evrov. Prav tako bo povišic delež na tudi javna uprava. Človek bi pričakoval sorazmerni dvig tudi ostalim državljanom, upokojencem in delavcem v gospodarstvu. Tu se seveda zaplete, saj so upokojenci na predlog Karla Velikega dobili v povprečju 2 evra višje pokojnine. Delavci v gospodarstvu pa so v celoti odvisni od delodajalcev in prav ti so dejansko še vedno v krizi. Na to kaže dejstvo, da se podjetja hvalijo z dobički in rekordi, vodilni si izplačujejo nagrade, delav ci pa prejemajo zajamčene dohodke in so prikrajšani za vse bonitete. V to me vodi razmišljanje, da neolibera lizem prinaša dobičke posameznikom, ki so si v 25 letih prisvojili večino nekdanjega družbenega premoženja, v poletnih mesecih plovejo na svojih jahtah, živijo razkošno živ ljenje, vsi tisti, ki pa jim to omogočajo, pa zaslužijo minimalne plače. Prav delavci ali drugače neposredni proizvajalci so tisti, ki držijo vso državo pokonci in so najbolj priza
POGOVOR Z ŽUPANOM
Bohinj ni nič manj lep kot ostali turistični kraji Katarina Košnik
26. avgusta je Občina Bohinj praznova la občinski praznik. V spomin na štiri srčne može, Bohinjce, ki so davnega leta 1778 kot prvi stopili na vrh Triglava. »Naj bomo srčni tako, kot so bili ti štirje možje,« je ob prazni ku zaželel bohinjski župan Franc Kramar. Poudaril je še, da je tudi Bohinj lep in urejen in da je ponosen na občanke in občane, ki krasijo svoje balkone z rožami, urejajo svoje vrtove, obdelujejo svoje kmetijske površine. Ob prazniku sva potegnila črto pod doga janjem v preteklem letu v pogovoru, ki vam ga ponujamo v branje v naslednjih vrsticah. Po izjemnem investicijskem letu, ko je Občina Bohinj zagnala centralno čistil no napravo in s komunalnim sistemom opremila dobršen del Bohinja, tudi to leto lahko opazimo nekaj omembe vrednih in vesticij. Res je, letos ni neke večje, glavne investicije
Rok za oddajo prispevkov v septembru
deti. Čudno je tudi, kako je vrednoteno delo v Sloveniji. Ljudje, zaposleni v državni upravi, imajo organizirane sindikate in se ob vsaki priliki »dvignejo« in organizirajo stavke, zaposleni v gospodarstvu pa so prepuščeni sami sebi, sindikati jim zaračunavajo le članarino, na osnovi katere si sindikalis ti izplačujejo lepe plače. Še nikoli do sedaj namreč nisem opazil, da bi sindikati branili delavce v gospodarstvu, kjer so večino dob rih podjetij polastninili tajkuni, delavce pa so prepustili ulici. Zato je moje prepričanje, da je krize konec, lažno in je plasirano v javnost samo zaradi dejstva, da si je državna uprava lahko izplača la povišico, ko pa bodo delavci v gospodar stvu prejemali evropsko primerljive plače, pa bom verjel v konec krize. S spoštovanjem!
župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. kot lani, je pa za nami kar nekaj manjših, pa ravno tako pomembnih investicij. Spomladi smo odprli krožišče v Bohinjski Bistrici, kar je za Bohinj velika pridobitev in za obiskovalce, kot opažam, tudi atraktivna. Zgradili smo javno razsvetljavo na Ravnah, Ribčevem Lazu in Pod Skalco, v Bohinjski Češnjici in Bohinjski Bistrici smo popravili kar nekaj opornih zidov, zgradili smo otroško igrišče v Bohinjski Češ njici, parkirišče pri cerkvi na Bitnjah, postavili sanitarije na Veglju, preplastili smo državno cesto Savica-Kamnje in v Ukancu, razširili smo obračališče v Srednji vasi, sanirali kana lizacijsko omrežje na Grajski ulici v Bohinjski Bistrici, za skoraj dva kilometra smo podalj šali kolesarsko stezo od Srednje vasi proti Bohinjski Češnjici, prenovili smo kulturni dom v Stari Fužini, most na Poljah, uredili na brežine potoka Bistrica, skupaj z nogometnim klubom Bohinj smo uredili namakalni sistem na nogometnem igrišču v Bohinjski Bistrici, dela potekajo tudi na novem športnem igrišču v Stari Fužini, uredili smo poti z novimi klopmi v Fužinarskem zalivu, uredili odvodnjavanje v Srednji vasi, vodotoka na Gorjušah. Letos smo ravno ob 110-letnici uredili železniško posta jo v Bohinjski Bistrici skupaj s počivališčem za avtodome. Bohinj je bogatejši za pet defi brilatorjev. Uredili smo tudi pristanišče Pod
To leto je zaznamoval tudi sprejem občin skega prostorskega načrta. Sprejem občinskega prostorskega načrta je zagotovo pomemben. To nam je po osmih letih končno uspelo. S tem dokumentom ima mo kot občina z občani in občankami, ki so s pobudo uspeli, pravno podlago za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zgodba z občinskim prostorskim načrtom pa je nikoli dokončana zgodba, saj bodo vedno nove pobude. Občin ski svet se je takoj po sprejemu načrta zato odločil, da gre v postopek za spremembe in dopolnitve. S tem bomo skušali pomagati še tistim občankam in občanom, ki s pobudami do zdaj niso uspeli. Uspešna je bila tudi zgodba s podjetjem Filbo. To je zelo pomembna stvar. Filbo je bil praktično potopljen, ko smo ga skupaj z novim podjetjem, ki zdaj deluje v prostor ih Filba, rešili. Zdaj zelo uspešno delujejo in zelo pomembno se mi zdi, da smo rešili to pomembno gospodarsko organizacijo.
Ostajate kritik države. Tako je. Sem vedno bil in bom tudi vnaprej kritik države. Občina je specifična občina. Z dvema tretjinama ozemlja občine upravlja država in v preteklosti smo bili s strani države že večkrat izigrani. Ob vseh prizadevanjih, ki jih občina vlaga v razvoj kraja, naletiš na birokratske prepreke. To se je letos pokazalo na primeru, ko smo izdelali tri mobilne gos tinske objekte, ki smo jih želeli postaviti ob Bohinjskem jezeru, pa nam je uspelo samo pri eni na Naklovih glavah, v Ukancu in Mrenšu nam do zdaj še ni uspelo. Menim, da država sistemsko zavira Bohinj. Lep primer so bohinjski hoteli, ki jih je država namensko prodala nekomu, ki ni hotelir. To je zame sistemska odločitev države, ki je s to prodajo pahnila hotele v propad. V Bohinju si že dolgo prizadevamo najti rešitev za te ho tele, v tem letu sem se trudil tudi pri gospodar skem ministru Zdravku Počivalšku, da bi pri odkupu država priskočila na pomoč. Pa me je zavrnil z odgovorom, da to ni problem države, temveč lokalne skupnosti, ki s pomanjkanjem sredstev ostaja nemočna. Nad Bohinjem visi tisoč interesov, ki pa niso bohinjski. Če želimo, da se bo kraj razvijal, bomo morali sami stopi ti skupaj in navzven delovati enotno. Država upravlja s tema dvema tretjinama Bohinja? Dajte no, trideset let bedi na tem območju
Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 23. septembra, na e-naslov bohinjske.novice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 7. oktobra 2016.
3 in se trudi občina sama, resnični upravljalec, to je Triglavski narodni park, pa vzdržuje svoj mačehovski odnos do tega območja. Mislim, da bi bil že končno čas, da dorečemo, kdo bo gospodar tega območja, Bohinjci ali kdo drug. Težko je v takem odnosu delovati, ker vedno znova naletimo na prepreke, tu ni samo Triglavski narodni park, je še cela vrsta drugih državnih institucij. Ko se v Bohinju nekaj naredi, pa to takoj postane državni problem in takoj sledi medijska izpostavljenost, praviloma negativna. Zdi se, da je Bohinj območje, o katerem ima vsak pravico razpravljati, komentirati, odločati in kritizirati. Od države si želim predvsem podporo in pomoč pri razvoju, znotraj Bohinja pa stopimo skupaj. Želim, da svoje notranje prepire razrešimo doma z dogovorom, na zunaj pa delujemo enotno. Vesel sem, da občinski svet v zadnjih dveh letih deluje zelo dobro. Svetnice in svetniki konstruk tivno sodelujejo z dobrimi predlogi in to je eden izmed pogojev, da lahko uspemo navzven. Takega sodelovanja si želim tudi v prihodnje. V tem letu je občinam država z znižanimi povprečninami še malo zategnila pasove. Ja, čuden odnos ima država do lokalnih skupnosti. Z zmanjšanjem povprečnine so občinam vzeli sredstva za investicije. Za Občino Bohinj to pomeni okrog 600 tisoč evrov manj sredstev, kar je hud udarec. Ampak v tej državi je pač tako, če se država odloči, da bo naredila rez, nimaš vzvodov, da bi to preprečil. Mislim, da so lokalne skupnosti, občine steber te države in če občine nimajo sredstev, se ne morejo razvijati in to je eden res grobih posegov v lokalne skupnosti.
Največ pozornosti, vsaj medijske, pa je požel novi plovbni režim. Ves ta medijski pomp je bil je po mojem mnenju plod skupine ljudi, ki misli, da je zanje vse zastonj. Res pa je, da je plovbni režim delo val letos prvo leto v praksi in so se pokazale stvari, ki jih bo treba še popraviti in prilagoditi. Prepričan sem, da bo v prihodnjem letu še bolj zaživel in ljudje ga bodo še bolje sprejemali. Bohinjci smo plovbni režim sprejeli zaradi varovanja okolja in podlage za ureditev razmer kot tudi zaradi infrastrukture ob jezeru. Zanimivo je, da ga je na primer novozelandska veslaška reprezentanca, ki je tu trenirala pet tednov, sprejela zelo dobro in niso imeli nobenih težav. So pa še posamezniki, ki vztrajajo pri nasprotovanju. Sam menim, da je prinesel več stvari, ki so dobre, bolj urejene in sistemske. Zato je ta plovbni režim dober in bo veljal tudi v prihodnosti.
Se za konec ozreva v prihodnost, načrtov je verjetno veliko? Ja, zdaj intenzivno delamo na tem, da bi uredili cesto na Rju na Po ljah, želimo urediti odsek tako, kot določajo predpisi. Velika želja ostaja vrtec, ki je vedno bolj nujno potreben. Na naše veselje je namreč vse več novorojenčkov, ki bodo kmalu tudi uporabniki bohinjskega vrt ca. Veliko je projektov, bo pa treba pregledati finance in preveriti, kaj omogočajo. Bi pa še dodal, da velikokrat slišim, kako so drugi kraji urejeni, kot da bi sami ne videli, kako je tudi Bohinj lep in urejen. Ko se vozim po Bohinju, sem ponosen na občanke in občane, ki s cvetjem krasijo svoje balkone, lepo urejajo svoje vrtove, kmetje s trdim delom zgledno obdelujejo svoje površine. Bohinj ni nič manj lep kot ostali turistični kraji. Edino, kar opažam, je, da v medijskem in državnem prostoru nima mesta, ki bi si ga zaslužil, in vedno znova se moramo boriti in dokazovati, da imamo prav. V prihodnje se bomo tako morali skupaj truditi, da bo Bohinj še lepši in boljši.
ak t ualno
Koncert lovskih rogistov, foto: Pavel Korošec
nikov začelo v ponedeljek v Ceconijevem parku. Zaključilo se je v petek zvečer z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo občinskih priznanj. Svojo prireditev ob prazniku so imeli tudi otroci, ki so s članicami Plesalnice Bohinj v Ceconijevem parku iskali skriti zaklad, prav tam so dan pred osrednjo slovesnostjo nastopili tudi lovski rogisti.
Skrivnostni park, foto: Pavel Korošec
JANEZ KOROŠEC POSMRTNO ČASTNI OBČAN BOHINJA
Občina Bohinj je ob prazniku podelila tudi občinska priznanja, ki so jih na predlog občanov na zadnji seji pred poletnimi počitnicami sprejeli občinski svetniki. Najvišje priznanje, naziv častnega občana, je na predlog krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše posmrtno prejel dolgoletni predsednik te krajevne skupnosti in zaslužni občan Janez Korošec, ki je umrl decembra lani. Poleg naziva častnega občana je občina podelila tudi zlato plaketo Občine Bohinj za življenjsko delo v športu Jožetu Žvanu. Srebrno plaketo sta prejela dolgoletni pros tovoljni gasilec Anton Cerkovnik in Vinko Čuden, dolgoletni predsed nik Društva upokojencev Bohinjska Bistrica, bronasti plaketi pa Anica Zima in Angelca Cerkovnik za dolgoletno prostovoljno delo v Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica.
Hvala. ・
Pestro in slovesno ob občinskem prazniku Katarina Košnik
26. avgusta je občina Bohinj z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo občinskih priznanj počastila letošnji praznik občine, ki ga je izbrala na dan, ko so pred 238 leti štirje Bohinjci, srčni možje, osvojili vrh Trigla va. Praznovanje se je s tretjim sprejemom najboljših športnic in šport
Občinski nagrajenci , Foto: Pavel Korošec
BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 2. 9. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.
4
ak tualno Priznanja so podelili na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, ki so jo z obiskom počastila tudi predstavnika pobratene občine Rožek (Rosegg) iz Avstrije: član občinskega sveta Mirko Oraže in prvi podžu pan občine Schuster Werner. Predsednik območnega združenja Zveze veteranov vojne za Sloveni jo Zgornja Gorenjska Janez Koselj pa je občini Bohinj na slovesnosti podelil spominsko plaketo. Kulturni program so oblikovali člani Gledališča 2B in Kulturnega društva K, ob spremljavi Jerneja Valanta na harmoniki je zapela Janja Hvala. Po slovesnosti so se gostje in nagrajenci družili ob pogostitvi, ki so jo pripravile članice društva Invalid Bohinj, za sladke dobrote je poskrbela Marija Žvan.
TUDI LETOS NAJBOLJŠA ŠPORTNICA AJDA ARH
Občina Bohinj je s posebnim priznanjem in darilom nagradila naj boljše športnice in športnike in prvim trem namenila tudi denarno nagrado. Kulturni program so plesalke Plesalnice Bohinj letos z beli mi zastavami odele v belo, barvo športa, ki simbolizira nekaj dobrega, zdravega, nekaj kar ljudi povezuje, jim daje cilj in željo, da presežejo sebe, svoje omejitve in dosežejo več.
SLOVESNOST V ČAST ŠTIRIM SRČNIM MOŽEM
Pred osrednjo slovesnostjo je planinsko društvo Srednja vas pri spomeniku štirim srčnim možem pripravilo tudi slovesnost v spomin možem, ki so se iz Bohinja s preprosto opremo daljnega leta 1778 odpravili v neznano in osvojili vrh Triglava.
Foto: Pavel Korošec
Na sprejemu je počastila 15 športnic in športnikov. Plesalke: Marušo Odar, Ano Ogrin in Nežo Ribnikar; kajakaše in ka jakašice: Ines Matuc, Špelo Bajrič, Jana in Roka Šmita, Tajo Smukavec, Jana Markelja, Miha Fartka; karateista: Majo Stare in Jaka Talerja; ter tri najboljše: biatlonca Blaža Debeljaka, skakalko Katro Komar in kot najboljšo športnico lanske sezone tekačico in biatlonko Ajdo Arh. ・ Foto: Pavel Korošec
OB PRAZNIKU OTVORITEV PRISTANIŠČA POD SKALCO
Občina Bohinj je v prazničnem tednu, v sredo, uradno odprla pristanišče Pod skalco, ki je osrednji del 80.000 evrov vredne inves ticije v ureditev infrastrukture ob uvedbi novega plovbnega režima po Bohinjskem jezeru. Kot sta ob otvoritvi potrdila tako župan Bohinja Franc Kramar, kot tudi direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, je plovbi režim med obiskovalci naletel na dober odziv. Prodali so že več kot 1000 dovolilnic, s čimer so v Bohinju zadovolj ni. To namreč pomeni, da se ljudje že zavedajo novega režima, čeprav gre v bistvu šele za prehodno obdobje. Medobčinski redarji nadzirajo spoštovanje plovbnega režima. Kršitelje pa so vsaj zaenkrat le opo zarjali in ne kaznovali. Slabo izkušnjo imajo sicer z blejskimi agencijami, ki svoje goste vozijo na soteskanje v Bohinj. “Ne upoštevajo določb našega odloka in nas ignorirajo. Če bo šlo tako dalje, razmišljamo, da bi občina Grmeči co in Jerečico razglasila za naravni spomenik ter s tem onemogočila omenjeno dejavnosti v obeh soteskah,” je opozoril Kramar. Urejanje prostora, z vzpostavitvijo pristanišča Pod skalco na čelu, je medtem po Kramarjevih besedah v Bohinju naletelo na zelo dober odnos med vsemi akterji. Tako so se uspeli dogovoriti z bohinjskimi kajak in kanu klubom ter jadralnim klubom, Veslaško zvezo Slovenije ter zasebniki, ki so že prej upravljali določene pomole. Jeseni jih čaka analiza in načr tovanje dopolnitev. Najverjetneje se bodo lotili tudi širitve pristanišča, saj je to že letos polno, čeprav ima prostora za 28 privezov in 16 mest za suhi privez.
Foto: Pavel Korošec
Spominska plaketa ZVVS za nesebično pomoč pri delovanju veteranske organizacije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo zgornja Gorenjska
Predsednik območnega združenja ZVVS Janez Koselj in župan Franc Kramar ob podelitvi, foto: Pavel Korošec
Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku občine Bohinj smo občini podelili spominsko plaketo za nesebično pomoč pri delovanju veteranske organizacije. Občina Bohinj je pomagala pri ustanavljanju Območnega veteran skega združenja v letu 1997 (tedaj se je združenje imenovalo Radov ljica-Jesenice). Vsako leto tudi prispeva denar za delovaje Območne ga združenja, ki je s 1.190 člani in članicami največje na Gorenjskem in eno najbolj aktivnih v Sloveniji. Občina je tudi pomagala pri izdaji knjig (Zgornja Gorenjska 1990-1991 v letu 2001 in v letu 2016 Vloga Teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990-1991). Veterani in veteranke se zahvaljujejo vsem občankam in občanom Občine Bohinj tudi za pomoč Teritorialni obrambi v procesu osamosva janja in vojne za Slovenijo v letih 1990 in 1991, in hraniteljem orožja enot TO Bohinja v tajnih skladiščih v obdobju november 1990 do sep tembra 1991 leta.
ak t ualno , t urizem
5 Iskreno se zahvaljujemo županu g. Francu Kramarju in Občinski up ravi za pomoč pri izvedbi vsakoletnih spominskih pohodov v Dražgoše, na Triglav in h Krnskim jezerom, za sodelovanje pri komemoracijah na grobiščih iz 1. svetovne vojne v Ukancu in na Rebru ter za vsa srečanja, ki jih organizira Občinski odbor veteranov Bohinja.
Javno stranišče in ekološki otoki ob Bohinjskem jezeru Občinska uprava
Foto: arhiv občine Bohinj
Občina Bohinj se je z namenom izboljšanja urejenosti in varstva obale jezera odločila za zmanjšanje števila posameznih košev neposredno na obali, obiskovalce pa želimo usmerjati k uporabi ekoloških otokov in ločevanju odpadkov. Na predelu, kjer je v poletni sezoni največ kopalcev - območja Vegelj, Ukanc in Naklova glava -, smo vzpostavili ločeno zbiranje odpadkov (embalaža in mešani odpadki) in povečali skupno količino za odpadke. Koši omogočajo podzemno zbiranje odpadkov, kar nevtralizira nepri jetne vonjave, s praznjenjem pa bo zmanjšan tudi hrup smetarskih vo zil in motenje kopalcev. Vaš doprinos k urejenosti in čistosti obale jezera pa bo, da boste odpadke odložili na ekoloških otokih in ne prosto v naravo. Z namenom povečanja kakovosti obiska jezera smo na parkirišču Vegelj postavili tudi novo javno stranišče, ki je bilo za uporabo predano v začetku julija, za obiskovalce je njegova uporaba brezplačna, za čis točo pa skrbi čistilni servis. Gre za prvo javno stranišče v naši občini, ki ima prilagojene sanitarije tudi za invalide. Konec julija pa je bila zaključena še prenova prostorov pod kulturnim domom v Stari Fužini, kjer so bili urejeni prostori za javno stranišče, njihova uporaba pa bo za obiskovalce prav tako brezplačna. ・
VABILO
Občinska uprava V času od 12. 9. do 23. 9. 2016 bo v Kulturnem domu v Stari Fužini na ogled dokumentacija ureditve novega vaškega jedra v Stari Fužini. Javna predstavitev bo potekala v sredo, 14. 9. ob 17.00 uri v dvorani Kulturnega doma v Stari Fužini. Vljudno vabljeni k ogledu. ・
OBČINA BOHINJ AKTIVNA V EVROPSKEM TEDNU MOBIL NOSTI
S kolesom po Bohinju
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske
Zbirno mesto: Hike&Bike, Triglavska ces ta 37a, 4264 Bohinjska Bistrica Z dogodkom želimo opozoriti na pomen traj nostnih potovalnih nači nov in alternativnih oblik mobilnosti v povezavi z njihovimi pozitivnimi vpli vi na zdravje. Obvezna predhodna prijava na dina@ragor.si. Število udeležencev je omejeno. Organizator: EUROPE DIRECT GORENJSKA - RAGOR Brezplačen dogodek bo potekal pod vodstvom Turistične agenci je Hike&Bike, Gregor Šilc s.p. V primeru dežja, se termin prestavi na 22.9.2016 ob 16:00 PODROBNOSTI PROGRAMA: Start na zbirnem mestu ob 16:00 Trasa: Klodičeva kolesarska pot Predvideni postanki: Ribčev Laz, Stara Fužina in Studor Dolžina: 15-20 km (glede na udeležence) Trajanje: 2-3 ure Možnost izposoje koles: Hike&Bike, Gregor Šilc, s.p.; 031/374-660 (število koles omejeno) Dodatne informacije: Europe Direct Gorenjska - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, 04/581-34-19 Oprema: kolo, čelada in veliko dobre volje. Vljudno vabljeni! ・
9. Dnevi pohodništva in 7. Festival muharjenja Katarina Košnik
Vezava muh, foto: Mitja Sodja
Jesenski čas v Bohinju bosta tudi to leto popestrila dva festi vala. Dnevi pohodništva, ki jih zavod Turizem Bohinj letos orga nizira že deveto leto, bodo trajali od 16. septembra do 2. oktobra. Od 24. septembra do 2. oktobra bo potekal 7. Festival muharjenja. Dnevi pohodništva bodo predvsem ponujalo pestro izbiro raznih vodenih pohodniških tur, tradicionalni gorski tek po Žagarju na Vogel in konec meseca tur+di strokovni posvet, ki bo leto namenjen lesu. Festival muharjenja bo tudi to leto priložnost za druženje z ribiči, iz menjavi mnenj in izkušenj, vezavi muh in preizkušanju znanja in sreče pri muharjenju na Savi Bohinjki, Soči, Idrijci ali Savinji. Vabljeni k ogledu letošnjega programa na spletnih straneh Javnega zavoda za pospeševanje turizma Turizem Bohinj za Dneve pohodništva http://www.bohinj.si/pohodnistvo/ in za Festival muharjenja http:// www.bohinj.si/ribolov/. ・
Svetovni dan turizma in zelena okna Ekipa Turističnega društva Bohinj
Vabimo vas, da sem nam pridružite na rekreativnem dogodku v torek, 20. 9. 2016 ob 16. uri.
27. september je vsako leto posvečen ozaveščanju o turizmu in njegovem pomenu vpliva na svet. Namen dneva je dvigniti zavest, da je turizem ključnega pomena za mednarodno skupnost. Želi se opozoriti
6
turizem na vpliv turizma, ki ga ima tako na družbene, kulturne, politične, okolj ske kot gospodarske vrednote po vsem svetu. V letu 2016 praznujemo pod temo: TURIZEM ZA VSE v spodbujanju univerzalne dostopnosti. In ZELENI TURIZEM je tisti, ki daje prav vse možnosti za razmah tako same dejavnosti turizma kot celotne družbe. Ob svetovnem dnevu turizma, v torek, 27. septembra 2016, bomo kot v mnogo krajih ob 17. uri odprli zelena okna na poti k slapu Sa vici. Vabimo vas, da se dogodka svečanega odpiranja zelenega okna udeležite. Ob druženju bo to odlična priložnost, da spregovorimo o TURIZMU ZA VSE. ・
Srečanje gorenjskih turističnih delavcev letos gosti Bohinj Ekipa Turističnega društva Bohinj
Vsakoletno srečanje turističnih delavcev Gorenjske letos gostimo v Bohinju. Gre za eno izmed akcij, ki jo v TD Bohinj pripravljamo zara di naše 70. obletnice. Srečanje, ki ga organiziramo v sodelovanju z Gorenjsko turistično zvezo, bo v dvorani Danica 1. oktobra. Vse člane TD Bohinj bomo seveda obvestili po pošti, vsi, ki pa še niste naši člani, se seveda do takrat še lahko včlanite. Prireditve se udeležijo člani več kot 30 društev. Na srečanju se podeli priznanja, spremlja krajši kul turni program in kaj dobrega poje, saj bo za večerjo poskrbela Gostilna Danica. Na koncu bo zabava s skupino Kdr voč. Vabljeni, da se nam pridružite. ・
Uspešna predstavitev sirarstva v Kampu Danica Ekipa Turističnega društva Bohinj
Foto: Albert Dobravec
Na lanskem Kravjem balu smo lahko prvič videli premično sirar no, ki jo je naredila in opremila družina Gartner iz Studorja. Ekipa TD vsako leto sodeluje z »Odolnjekovimi« na sejmu TIP v Ljubljani. Tako se je porodila ideja, da bi to premično sirarno postavili na ogled gos tom Kampa Danica. To smo letos poleti v treh četrtkih tudi izvedli, in sicer kot dogodek, kjer gostom postrežemo dobra vina in narezke s sirom in mesnimi izdelki. Dogodek je voden v dveh jezikih in goste popelje od mleka do sira, od priprave masla do pinjenca. Končni cilj skoraj triurnega dogodka je sir, ki je popolnoma svež in ga gostje lah ko na koncu degustirajo ali pa celo kupijo. V TD Bohinj smo izredno zadovoljni z novim dogodkom in se družini Gartner zahvaljujemo za sodelovanje. ・
9. Dnevi pohodništva v Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj Majda Odar, TNP
Letošnji Dnevi pohodništva, tako kot vedno, predstavljajo zanimiv program, primeren za različne starostne in interesne skupine. Poleg
Foto: arhiv TNP
pohodništva, priljubljene oblike rekreacije v stanovitnem jesenskem vremenu, vam bodo na voljo tudi druge aktivnosti, povezane z obiskom gora in hkrati z življenjem v alpskih dolinah. V Centru Triglavskega narodnega parka vas in vaše goste v času fes tivala pričakujemo vsak dan. V Sobi z razgledom vam je v čitalniškem kotu na voljo raznovrstna literatura, leposlovna, strokovna in poljudna, vezana na pohodništvo in gorništvo. Prav tako vam priporočamo ogled stalne razstave GRS Bohinj in dobro založeno knjižno polico v trgovini Centra. V času, ko bodo potekali Dnevi pohodništva, bomo jesenske barve spoznavali z umetniškim očesom. V sodelovanju z mag. Andrejo Pogačar organiziramo otroško likovno delavnico Vse teče, name njeno šoloobveznim otrokom. Delavnica bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri. Za odrasle, predvsem tiste, ki delajo z lesom oziroma se o lesu želijo naučiti še več, pa pripravljamo okroglo mizo, strokovni posvet, na temo naravna zaščita lesa - Les okoli nas. Pogovor z raz ličnimi strokovnjaki bo v petek, 30. septembra, ob 17. uri. Več o le tošnjem programu Dnevi pohodništva najdete na spletni strani www. bohinj.si Odpiralni čas Centra Triglavskega narodnega parka Bohinj v mesecu septembru je vsak dan med 10. in 18. uro. Dogodka v sep tembru: - Vse teče: otroška likovna delavnica z mag. Andrejo Pogačar v so boto, 24. 9., ob 11. uri Delavnica bo posvečena temi voda, ki jo letos na različnih dogodkih TNP spoznavamo, raziskujemo in občudujemo. Otroci se bodo seznani li z osnovami tehnike izdelave 3D teles v kombinaciji različnih materi alov z uporabo različnih tehnik risanja in slikanja. Prijave sprejemamo na e-naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali na številki 04 5780 245. - Les okoli nas - kako podaljšati njegovo življenjsko dobo na naraven način: strokovni posvet v petek, 30. 9., ob 17. uri Skupaj s strokovnjaki različnih področij, ki se ukvarjajo z lesom in posledično z njegovo zaščito, bomo spoznali načine, kako tradicionalni in hkrati vedno moderni material – les ohraniti čim dlje uporaben in lep. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom Javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Cen tru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Ko privniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure, od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali na številki 04 5780 200. ・
7 ZNAMKA BOHINJSKO SE RAZVIJA IN RASTE
Pogovor z Jano Vilman iz zavoda Turizem Bohinj Katarina Košnik
bohinjsko
Bohinjski sirarji na prazniku Sira in vina K. K.
Pot znamke Bohinjsko je kratka a se zdi uspešna? Koliko izdelkov in ponudnikov je potrjeno ‘Bohinjskih’? Certifikat kakovosti Bohinjsko/from Bohinj je za svoje izdelke do zdaj pridobilo 43 ponudnikov, ki ponujajo skupaj 247 certificiranih kulinaričnih izdelkov in pridelkov, jedi in pijač, izdelkov domače obrti ter industrijskega oblikovanja. Ste pričakovali da jih bo toliko in da se bo razvoj znamke tako odvijal? Ob začetku projekta nismo pričakovali tolikšnega odziva, saj so bile prijave na razpis za pridobitev certifikata Bohinjsko/from Bohinj v večini primerov bolj v obliki prošenja za prijavo. Danes smo ponosni, ker je znamka, predvsem pa princip delovanja, prepoznan med do mačini. Kako se je prijela bohinjska gajbica? Bohinjska gajbica je bila prvotno namenjena sobodajalcem, da bi gostom ponudili pravi bohinjski zajtrk. Ideja se v praksi ni izkazala za uspešno, zato smo koncept preimenovali in ponudili vsebino gajbice kot košarico najboljših izdelkov iz Bohinja. Imate v rokavu še kakšne podobne projekte v okviru znamke Bohinjsko? Seveda, trenutno smo že v pripravi kataloga poslovnih daril za no voletni čas. V okviru znamke pa stalno razvijamo ideje in pobude dane od imetnikov certifikatov.
Zdaj je ponovno izšel razpis za pridobitev znamke Bohinjsko/ from Bohinj. Kako bo poteka izbor? Certifikat kakovosti, ki zagotavlja geografsko poreklo in visoko kakovost, se lahko pridobi za jedi in pijače, pridelke in kulinarične izdelke, rokodelske izdelke in izdelke unikatnega in industrijskega ob likovanja. V postopku pridobitve certifikata kakovosti je potrebno pri javiti izdelke na razpis, ki ga vsaj dvakrat letno razpiše Turizem Bohinj. Ocenjevanje izvede strokovna komisija, katere člani so dr. Tanja Lešnik Štuhec, prof. Jože Zalar in dr. Janez Bogataj, ki pozitivno ocenjenim izdelkom podelijo pravico do uporabe certifikata kakovosti Bohinjsko/ From Bohinj. Pri ocenjevanju strokovna komisija oceni izdelke po vnaprej priprav ljenih kriterijih in ocenjevalnih listih. Vsak izdelek je opremljen s pri javnico, ki služi kot vir informacij o izdelku, komisija si ga ogleda oz. poskusi, oceni in poda mnenje ter predloge za izboljšavo.
In pogled v prihodnost, kje vas čaka še največ dela? Kam želite peljati znamko v prihodnje? Želimo, da bi bila znamka Bohinjsko/from Bohinj prepoznana s stra ni lokalnih prebivalcev in obiskovalcev kot zagotovilo za geografsko poreklo in visoko kakovost izdelkov in kulinarične ponudbe. Delamo na tem, da bi s sodelovanjem in skupno promocijo ustvarili uspešen promocijski in prodajni kanal. Cilj pa je, da povežemo čim več ljudi in podjetij, da se med seboj spoznajo, spletejo poslovne vezi, »da stopijo skupaj« in se združeni predstavijo na trgu. Kakšna je vloga Centra za kakovost? Center za kakovost je zadolžen za izvedbo aktivnosti povezanih s promocijo in podelitvijo certifikata kakovosti Bohinjsko/ From Bohinj. Deluje v sklopu Turizma Bohinj. Vzporedna naloga Centra za kakovost pa je tudi spodbujanje lokalnih prebivalcev k razvoju podjetniških idej, povezovanje deležnikov in razvoj novih proizvodov, kar lahko zagotav ljalja nova delovna mesta v Bohinju. V Centru za kakovost posameznikom z določenimi znanji (tradicio nalne obrti, ročna dela, itd.) nudimo strokovno pomoč pri izboljšanju ali razvoju novih izdelkov, predlagamo grafično opremo in embalažo, po pridobitvi certifikata kakovosti Bohinjsko/ From Bohinj pa izvajamo promocijo in pomoč pri prodaji. Koncept Bohinjsko/From Bohinj je v slovenskem merilu postal primer dobre prakse, saj ne gre le za blagovno znamko oziroma novo nalepko na izdelkih, temveč za celoten koncept delovanja Centra za kakovost (Turizem Bohinj). ・
Foto: Mitja Sodja, FotoBohinj
Sedem sirarjev v Bohinju ponuja svoje izdelke pod znamko Bohinjsko/From Bohinj, v pokušino jih bodo ponudili tudi na le tošnjem prazniku Sira in vina v soboto 17. septembra, dan pred letošnjim že 60. Kravjim balom, od 12. ure naprej v dvorani Dani ca na Bohinjski Bistrici. Ekološka sirarska kmetija Pr Tonejovc domuje na Poljah, poleg sira, skute, mohanta, mladega sira in eko jogurta se pri Simoni Kejžar s kmetije mnogi ustavijo tudi po kakšno sladko dobroto, pa naj bo to bohinjska potica, piškoti iz mohanta ali Simonina pita. Če vas zanima, kakšen okus ima sir Prangarčk, Gabrč, Žarčk ali Julči, boste izvedeli v Sirarni pr Prangarčk na Brodu, kjer ponujajo pestro paleto raznih mlečnih izdelkov (kisla in sladka skuta, kisla smetana, surovo in kuhano maslo, navadni jogurt, sadni jogurti (gozdni sadeži, borovnica in jagoda), jogurtova strjenka (s sadjem in z medom) in kefir. Znamka Bohinjsko/From Bohinj se ponaša tudi s kozjim sirom, ki ga v Stari Fužini izdeluje Miha Škantar. Najbolj znani Bohinjski sir pa v svoji sirarni v Srednji vasi ponu ja Bohinjska sirarna. Ob Bohinjskem siru izdelujejo še triglavski planšarski sir, bohinjski mohant in druge mlečne izdelke.
bohinjsko , iz na ših k r a je v
8
Bohinjski planšarski sir (mali in veliki hleb), bohinjski planšarski dimljen sir, Odolnekovo maslo, sirarska skuta, mohant in Odolnekovo mleko so izdelki, ki jih skrbno pripravljata Gregor in Anica Gartner na Kmetiji Pr Odolneku pod Studorjem. Odličen sir prihaja s planine Zajavornik, kjer sirari Agrarna skup nost Gorjuše Nomenj in planine Zadnji Vogel v upravljanju Agrarne skupnosti Bohinjska Bistrica. Sirarjem se pridružujeta še kmetija Kramar z Nemškega Rovta z mo hantom in sladko skuto ter Planšarija s planine Lom (Ivanka Cvetek) z vomskim mohantom in albuminsko skuto. ・
bla Saša Avsenika pa se je vzdušje v in zunaj šotora povsem razživelo. Na veselici so nastopili tudi organizatorji - rogisti, ki bodo čisti dobiček od srečelova (nabralo se je 1.155,32 eur) namenili zdravljenju Luke Kovačiča. Hvala vsem, ki ste prispevali dobitke za srečelov. Organiza torji veselice so imeli s pripravo prireditve ogromno dela, a izkazalo se je, da ljudje še vedno znamo in zmoremo stopiti skupaj in pomagati drug drugemu. In če so obiskovalci veselice vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi, je bil namen veselice v Jereki dosežen. ・
Lovski rog se je slišal daleč naokrog
Ljubo Sušnik, Slavko Zorko
31. pohod na Triglav
Za Društvo lovskih rogistov Bohinj Vesna Arh
Foto: Anja Cesar
Pa smo jo le dočakali tudi v Jereki - prvo domačo veselico namreč. Lovski rogisti, ki imajo svoje prostore v nekdanji »jerekarški trgovini«, so pod vodstvom predsednika Petra Benedika v soboto, 20. 8. 2016, uspešno realizirali idejo o organizaciji veselice v Jereki. A brez pomoči vaščanov, lastnikov zemljišč, PGD Češnjica, PGD Koprivnik, PGD Gor juše, Elektra Gorenjske, Agrarne skupnosti Jereka, LIP-a POHIŠTVO, Režijskega obrata, ŠD Srednja vas, podjetij Epigram in Maher ter os talih bohinjskih podjetnikov in sponzorjev veselica zagotovo ne bi bila tako odmevna. Ob tej priložnosti bi se radi za podporo zahvalili tudi Občini Bohinj in županu Francu Kramarju za pozdravne besede na sami prireditvi. Ansambel Saša Avsenika je v Bohinj pripeljal tudi predskupi no Skrivnost, skupino mladih in nadarjenih deklet, ki so že na začetku prireditve dodobra ogrela srca prvih obiskovalcev. Z nastopom Ansam
Občina pripravlja strategijo trajnostnega razvoja, sodelujete lahko tudi vi Občinska uprava
Župan Franc Kramar je v juniju imenoval delovno skupino za pripra vo strategije trajnostnega razvoja občine Bohinj. Štirinajst članov, ki so bili imenovani v delovno skupino za pripravo tega dokumenta, bo skupaj z zunanjim izvajalcem in zainteresiranimi občani pripravi lo strategijo, katere namen je prepoznati ključne potrebe in razvojne priložnosti ter dogovoriti razvoj občine v naslednjih desetih letih. Kakovost dokumenta pa bo v veliki meri odvisna tudi od priprav ljenosti občanov za sodelovanje. Več vas bo povedalo svoje mnenje, podalo predloge ter izrazilo želje, ustreznejše bodo rešitve in usme ritve razvoja občine Bohinj do leta 2030. Delovna skupina, je sestavljena iz članov, ki pokrivajo različna po dročja (gospodarstvo, turizem, kmetijstvo, šolstvo, krajevne skupnosti),
Foto: Maja Sušnik
6. julija je skupina pohodnikov iz Zasavja organizirala pohod na Tri glav. Šestnajst pohodnikov je v enem tednu prehodilo pot iz Zasavja do vrha Triglava, vodja pohoda je bil Janez Kunstelj. Pot je vodila skozi Bohinjsko Bistrico, kjer so tudi prenočili. Veterani - pohodniki so izrazili željo, da se v kratki slovesnosti po klonijo spominu na umrle v prvi in drugi svetovni vojni za Slovenijo. Pred spomenikom padlim v NOB jih je sprejel predsednik Društva za ohranjanje vrednost NOB iz Bohinjske Bistrice. Na pokopališču prve svetovne vojne jih je sprejel predstavnik praporščakov. Pred obema spomenikoma smo imeli kratke spominske govore s prižiganjem sveč. Ob zaključku smo se vsi prisotni spraševali, čemu so vojne sploh potrebne, z željo, da se te ne bi nikoli več ponovile. ・
vodi pa jo župan. Ob upoštevanju novih trendov, spremenjenega živ ljenjskega sloga ter potreb okolja bo delovna skupina predlagala raz vojna področja, ki sem jim bomo v naslednjih letih prednostno posveti li, da bo občina dolgoročno nudila kakovostno bivanje in konkurenčno okolje za poslovanje. Strategija bo predstavljala strokovno podlago za vsakokratno načr tovanje razvojnih programov proračuna ter bolj ciljno pripravo pro jektov za financiranje iz sredstev EU. Opredelila bo ključne dolgoročne projekte in nakazala kako in kdaj jih je možno izpeljati. Ker bo kakovost strategije v največji meri odvisna od sodelovanja občanov oziroma od tega, v kakšni meri se bodo v njej izrazile potrebe vseh prebivalcev Bohinja, vas vabimo k sodelovanju. Najprej vas prosimo, da izpolnite vprašalnik za občane, ki je ses tavni del Bohinjskih novic (na sredini). Izpolnjenega pošljite po pošti ali dostavite na Občina Bohinj, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistri ca do 30.9.2016. Vprašalnik je na voljo tudi na spletni strani Občine Bohinj. V mesecu oktobru bodo organizirane posvetovalne skupine za ključna področja, ki bodo določena na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika in usmeritev strateške skupine (šport & kultura, mladi, bi vanje, poslovanje & zaposlovanje, infrastruktura & okolje, ...). O posvetovalnih skupinah in terminih za delavnice boste obveščeni v oktobrskih novicah in na spletni strani občine. Če želite sooblikovati vsebino strategije trajnostnega razvoja občine Bohinj, lahko predloge/usmeritve sporočite tudi na e-naslov: tajnistvo@obcina.bohinj.si. ・
STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBČINE BOHINJ Kakšen naj bo Bohinj leta 2030?
OBČINA BOHINJ
Občina Bohinj je pristopila k pripravi Strategije trajnostnega razvoja občine. Namen strategije je prepoznati ključne potrebe in razvojne priložnosti ter dogovoriti razvoja občine v naslednjih desetih letih. Kako smel bo pogled na našo skupno prihodnost je odvisno od vseh nas. Občanke in občane, mlade in starejše, podjetnike in kmete vabim, da nam pomagate pri odločanju o prioritetah razvoja. Svoje mnenje in poglede oddajte v spletnem vprašalniku oziroma izpolnjeno anketo pošljite po pošti ali jo dostavite na Občina Bohinj, Triglavska c. 35, 4264 Bohinjska Bistrica do 30.9.2016.
Župan Franc Kramar
VPRAŠALNIK ZA OBČANE
1. Splošna raven zadovoljstva. Kako ste zadovoljni s svojo občino kot krajem za prebivanje? Izrazite svojo splošno raven zadovoljstva med 0 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen). Ocena od 1 do 5:
2. Zadovoljstvo s posameznimi področji življenja v lokalnem okolju, torej občini Bohinj. Prosimo, da vsakemu vprašanju dodelite oceno zadovoljstva med 0 (zelo nezadovoljen) do 5 (zelo zadovoljen). 2.1. Kako ste zadovoljni z vašimi socialnimi odnosi v lokalnem okolju? 2.2. Kako ste zadovoljni z možnostmi za zaposlitev na območju občine Bohinj? 2.3. Kako ste zadovoljni z možnostjo ukvarjanja s hobiji? 2.4. Kako ste zadovoljni z možnostmi, da sodelujete pri lokalnem načrtovanju in odločanju?
3. Socialni odnosi in varnost Prosimo, da k vsaki točki navedete oziroma ocenite raven med 0 (zelo nizko, zelo redko) in 5 (zelo visoko, zelo pogosto). 3.1. V vaši vasi/soseski, kako pogosto menite, da lahko: • Klepetate s sosedi • Klepetate z ljudmi, ki jih srečate v trgovini, na ulici,.. • Greste na razna shajališča (gostilne, cerkev, družabni center, zelene površine)?
3.2. Kako varno se vam zdi: • Biti čez dan doma z odklenjenimi vrati? • Biti ponoči doma z odklenjenimi vrati? • Hoditi ponoči po vasi?
4. Kakovost in dostopnost javnih storitev Prosimo, da k vsaki točki navedite oziroma ocenite raven med 0 (zelo nizko) in 5 (zelo visoko). 4.1. Ocenite kakovost naslednjih storitev oz. objektov v Občini Bohinj? • Športni objekti • Otroška igrišča • Kulturna ponudba (prireditve, društva..) • Knjižnica • Vrtec • Osnovna šola • Splošna urejenost središča naselja, kjer živite • Odvoz smeti • Vzdrževanje lokalnih cest • Zimsko pluženje lokalnih cest • Vzdrževanje sprehajalnih poti in zelenih površin • Kolesarske poti • Zdravstvena oskrba 4.2 Kako dostopne so naslednje osnovne storitve v občini oz. kraju, kjer bivate? • Splošni zdravnik • Pomoč socialno šibkejšim • Pomoč na domu za starejše občane • Namestitev v domu za starejše občane • Stanovanje za mlade družine • Občinska uprava • Upravna enota, krajevni urad • Policijska dejavnost • Javni prevoz • Zdrava hrana • Trgovina z osnovnimi živili • Zmogljivost internetne povezave • Signal mobilne telefonije • Taksi/ prevoz na poziv • Varstvo otrok 5. Vsakodnevne potovalne navade. Kako pogosto uporabljate spodaj navedene oblike mobilnosti? Peš - po opravkih, na delo
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Peš – rekreacija
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Kolo – po opravkih, na delo
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Kolo – rekreacija
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Električno kolo
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Osebni avtomobil
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Taksi
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Avtobus (javni potniški promet)
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Vlak
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Kombiniran prevoz (avto, vlak, kolo, javni prevoz)
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
Skupni prevoz s sodelavcem, znancem, …
Vsak dan
Večkrat na teden
1x tedensko
Nekajkrat na mesec
Nekajkrat na leto
Nikoli
6. Lokalna oskrba in udejstvovanje 6.1. Kje pretežno kupujete osnovna živila? (možen samo en odgovor)
Pridelujem sam
Lokalna oskrba Lokalne trgovine v Lesce (pri kmetih) občini
6.2. Kako pogosto obiščete tržnico lokalnih pridelkov v Bohinjski Bistrici?
Vsako soboto
Vsaj 1x na mesec
Nekajkrat na leto
6.3. Koliko nakupov raznovrstnih izdelkov opravite po Internetu?
Nič
Malo (manj kot 10%)
Približno polovico Večino nakupov
6.4. Kako pogosto se kot gledalec udeležite lokalnih kulturnih in športnih prireditev?
Večkrat na mesec
Vsaj 1x na mesec
Morda nekajkrat na leto
6.5. Ali ste član katerega od društev, ki delujejo v Občini Bohinj?
Da, enega
Da, več
Ne
Internet
Drugje
Nikoli
Nikoli
7. Kako osebno ocenjujete pomen naštetih dejavnikov za kakovost vašega življenja, dela in poslovanja v Občini Bohinj? Ohranjanje kulturne dediščine in običajev
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Varovanje narave, kulturne krajine in okolja
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Urejenost in arhitekturna skladnost naselij in objektov (javnih, zasebnih)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Vključevanje ljudi v skupnost, društva, vaško življenje
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Medgeneracijsko sodelovanje in medsebojna pomoč
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Odprtost ljudi v svet, sprejemanje drugačnosti
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Delo in ekonomska varnost
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Znanje, inovativnost
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Uskladitev razvojnih interesov občine s TNP
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Skladen razvoj celotne občine
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno Zelo pomembno Ne vem
Drugo:
8. Katerim trem od spodaj naštetih razvojnih področij Občine Bohinj bi po vašem mnenju do leta 2030 morali dali prednost? Prosimo, da po lastni presoji izberete tri najpomembnejša področja. • Skrb za okolje in naravne vire (Bohinj 2030, ekološko napredna gorska občina) • Kakovost bivanja (Bohinj 2030 - če bo ’fajn’ za bivanje, bo tudi ’fajn’ za obiskovalce) • Trajnostni turizem (Bohinj 2030 je ena vodilnih zelenih turističnih destinacij v Alpah). • Mehka mobilnost (Bohinj 2030 bo prva slovenska občina v katero turisti prihajajo z javnim prevozom in kolesi). • Malo podjetništvo (Bohinj 2030, kjer so doma praktična obrtna znanja in sodobna ustvarjalnost) • Kmetijstvo in lokalna samooskrba (Občina povečuje samooskrbo, bohinjski pridelki in izdelki so visoko cenjeni na jedilnikih lokalnih in drugih najboljših restavracij in na policah izbranih trgovin). • Šport in kultura (Bohinj 2030, kjer šport in kultura povezujeta vse generacije občanov, ohranjata tradicijo in krepita naše zdravje) • Skrb za mlade in delovna mesta (Mladi Bohinja 2030 so ponosni na svoj kraj in v Bohinju vidijo perspektivo) • Drugo:
9. Kako pomembne so po vašem mnenju spodaj naštete naložbe in ukrepi za razvoj Občine Bohinj do leta 2030? Upoštevajte, da vse ne more biti enako pomembno in glede na razpoložljiva sredstva izvedeno v tem času. Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (Bohinjska Bistrica, Stara Fužina)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Skupni poslovni prostori in lokacije za mala podjetja (lesni razvojni center, IT, druge storitve,...)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Povezovanje malih bohinjskih podjetij
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Finančne spodbude mikro podjetjem
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Podjetništvo v osnovne šole (inovativne delavnice, obisk in predstavitev dela posameznih podjetij v praksi)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Hoteli (ponovna oživitev)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Ohranjanje planin
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Vključitev planin v turizem
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Uvajanje elektronskih storitev in enotna digitalna kartica za vse javne storitve Bohinja
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Izgradnja kanalizacije v Zgornji dolini
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Gradnja in vzdrževanje vodovodnega omrežja
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Izboljšanje kakovostni lokalnih cest
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Varnost cestnega prometa: (pločniki in signalizacija, merilci hitrosti)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Ureditev parkirišč (Danica, železniška postaja, avtoprevozniki)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Odmik avtov od jezera
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Ureditev parkiranja n Pokljuki
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Oživitev železniške postaje Soteska/ Nomenj z navezavo na kolesarsko pot, vstopna točka v Bohinj – info center
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Kolesarska steza Bled – Bohinj
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Mreža kolesarskih poti (gorsko kolesarjenje, downhill, nižinske kolesarske poti)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Nadgradnja športnega centra Danica (nogomet, plezanje, tenis, otroško igrišče)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Nadgradnja športnega centra Srednja vas (tek, sankanje, smučanje, drsanje, tubing, skate)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Nadgradnja nordijskega centra Polje: (tek na smučeh, skoki, biatlon, piknik)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Urejanje tematskih točk (piknik prostori, razgledišča, otroška igrišča, prostori za rekreacijo na prostem)
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Oskrba starejših na domu
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Gradnja novega vrtca
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Ureditev športnih in igralnih površin pri in v podružnični šoli v Srednji vasi
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Ni pomembno
Manj pomembno
Pomembno
Zelo pomembno
Ne vem
Drugo:
10. Turizem Za potrebe certificiranja Bohinja kot zelene destinacije vas prosimo, da se opredelite še so spodnjih trditev oz. odgovorite na nekaj vprašanj o vašem pogledu na turizem v Občini Bohinj. 10.1 Na splošno sem s turizmom v naši destinaciji zadovoljen/-na. S križcem označite stopnjo strinjanja za vsak letni čas. Zelo se strinjam Strinjam se Sem neopredeljen Ne strinjam se Sploh se ne strinjam Jeseni Pozimi Spomladi Poleti 10.2. Na splošno sem zadovoljen/ na z vključenostjo in vplivom prebivalcev pri načrtovanju in razvoju turizma.
Zelo se strinjam Strinjam se Sem neopredeljen Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
10.3. Od turizma in turistov, ki nas obiskujejo, ima lokalna skupnost koristi.
Zelo se strinjam Strinjam se Sem neopredeljen Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
10.4. Od turizma in turistov, ki nas obiskujejo, imam tudi jaz koristi.
Zelo se strinjam Strinjam se Sem neopredeljen Ne strinjam se Sploh se ne strinjam
10.5. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju turizem na značilnosti in lokalno identiteto, kulturo in dediščino naše destinacije?
Škoduje
Polaga pri ohranjanju
Pomaga pri izboljševanju
Ne vpliva
10.6. Kakšne vplive ima po vašem mnenju turizem na kakovost življenja v naši destinaciji?
Škoduje
Polaga pri ohranjanju
Pomaga pri izboljševanju
Ne vpliva
12. Drugi predlogi in sporočila
13. Vaši podatki Spol
Moški
Ženska
Starost*
Zaposlitev
Študent
Status vašega bivanja v občini Bohinj
Zaposlen
Samozaposlen/ podjetnik
Kmet
Brezposeln
Občasno prebivališče (vikend)*
Stalno prebivališče*
Upokojenec
Turist*
Naselje, kjer prebivate:
Vas zanima sodelovanje pri uresničevanju razvojne strategije občine?
da
ne
Ime in priimek*
E-pošta**
Obvezna polja Neobvezna polja* **če želite biti obveščeni o razvojnih vprašanjih in drugih dogodkih v Občine (neobvezen podatek)
RAZPISI IN OBVESTILA Občinska uprava občine Bohinj na podlagi 8. člena Odloka o štipendiranju v občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 7/01, 9/08 in 4/15) in Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 08/15 in 7/16) razpisuje za šolsko leto 2016/2017
ŠTIPENDIJE OBČINE BOHINJ 1.) Občina Bohinj v skladu s Proračunom Občine Bohinj za šolsko leto 2016/2017 razpisuje 25 štipendij. 2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in študenti, ki se redno izobražujejo in izpol njujejo naslednje pogoje: -- da so državljani RS s stalnim prebivališčem v občini Bohinj, -- da ne prejemajo druge štipendije, -- da so dosegli najmanj dober učni uspeh v preteklem šolskem letu in -- da bruto dohodek staršev v zadnjih šestih mesecih, pred objavo razpisa, ne presega skupne višine 3.402,03 € na družinskega člana. 3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na občinski upravi ali na spletni strani občine, priložiti naslednja dokazila in dokumente: -- dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, -- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja, -- potrdilo staršev o bruto osebnem dohodku prejetem v zadnjih šestih mesecih pred objavo razpisa (marec, april, maj, junij, julij in avgust) -- dokazila o statusu nepreskrbljenih članov (ni potrebno za osnovnošolske in mlajše otroke), -- potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca (njegovih staršev) vpliva na zvišanje življenjskih stroškov družine. 4.) Kandidati morajo poslati ali predložiti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. točki, najkasneje do petka, 07. 10. 2016, na naslov Občinska uprava, Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA ŠTIPENDIJO. 5.) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Aniti Zorč po telefonu oziroma po e-pošti: -- tel.št. 04/577 01 23 -- e-pošta: anita.zorc@obcina.bohinj.si
Bohinj, 2. september 2016
6.) Izbiro kandidatov za prejem štipendije opravi komisija, ki jo imenuje župan, v skladu z merili in kriteriji, ki so določeni s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 6/00, 9/08 in 4/15). 7.) Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh po roku za oddajo vlog. Občinska uprava Občine Bohinj
Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.
Na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/15, 7/16) Občina Bohinj objavlja naslednji
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izvedbe kulturnih projektov v Občini Bohinj za leto 2016 1. Predmet razpisa Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje kulturnih projektov. V proračunu občine Bohinj so predvidena sredstva v višini 3.400,00 EUR, na proračunski postavki Programi drugih izvajalcev. Občina bo sofinancirala pro grame največ do 70 % vrednosti posameznega programa. 2. Pogoji razpisa Na razpis se lahko prijavijo društva, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci projektov s področja kulturne dejavnosti in so za opravljanje navedene dejavnosti regis trirani. Projekti se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati izvajalci, ki projekte lahko vključijo v redno de javnost, ki se sofinancira iz drugih proračunskih postavk proračuna občine Bohinj. 3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija • predstavitev prijavitelja in drugih izvajalcev projekta; • dokazilo o registraciji izvajalca programa; • natančna vsebinska in finančna predstavitev projekta; • predmet razpisa je tudi izdaja knjižnega gradiva.
RAZPISI IN OBVESTILA Vsi kandidati morajo oddati v celoti izpolnjeno razpisno dokumentacijo. 4. Ocenjevanje prijav Komisija, ki jo imenuje župan, bo pregledala prispele vloge ter v primeru nepopolne vloge, pozvala izvajalca k njeni dopolnitvi. Komisija bo na osnovi popolnih vlog pripravila predlog za sofinanciranje projektov v Občini Bohinj za leto 2016 in pri tem upoštevala kriterije, ki so del razpisne dokumentacije. 5. Rok za prijavo Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 3.10.2016 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinan ciranje kulturnih projektov”. Vse informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj. Vloge poslane po e-pošti oziroma po faxu se ne bodo upoštevale. 6. Obvestilo o izboru Prosilci bodo obveščeni najkasneje v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.
15
Bohinj, 2. september 2016
7. Obdobje izvajanja aktivnosti Projekti morajo biti v celoti izvedeni v letu 2016. Številka: 41011-10/2016-2 Datum: 25.8.2016
Občina Bohinj, Občinska uprava
Obvestilo o roku za oddajo končnega poročila za sušilno sezono 2016 - tradicio nalno sušenje krme v kozolcih Skladno z Javnim razpisom oziroma pozivom za sodelovanje pri podeljevanju pro računskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2016, ki je bil v mesecu maju objavljen v Bohinjskih novicah, vas opozarjamo, da je rok za posredovanje končnega poročila za sušilno sezono 2016, do četrtka 15. septembra 2016. Končno poročilo je potrebno posredovati na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Končno poročilo za sušilno sezono 2016 je vlagateljem na voljo v pisarni št. 19 Občine Bohinj ali na spletni strani Občine: http://obcina.bohinj.si/ (rubrika razpisi).
iz na ših k r a je v
Proslava na Žlanu
Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj
Foto: arhiv KO Polje-Bohinj
V Krajevni organizaciji ZZB za vrednote NOB Polje Bohinj smo v soboto, 20. avgusta 2016, pripravili že 7. proslavo v spomin na prve ga talca v Bohinju, Franca Podlipnika, in na vse žrtve druge svetovne vojne v Bohinju. Z obiskom so nas počastili številni gostje sosednjih organizacij iz Bohinja, Gorij, Bleda, Zasipa in domače organizacije, še posebej pa smo bili veseli obiska 25-članske delegacije iz Krajevne or ganizacije Škofljica s predsednikom Jožetom Rojcem, praporščakom in harmonikarjem. V posebno čast pa nam je bil obisk predsednika ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Tita Turnška, ki je bil tudi slavnostni govornik na naši proslavi. Program proslave se je začel s sprejemom predsednika Tita Turn ška, župana Občine Bohinj Franca Kramarja, predsednika Združenja ZB NOB Radovljica Antona Kapusa, podpredsednice Združenja ZB NOB Radovljica in podžupanje Občine Gorje Danice Mandeljc, do mačih praporščakov, sosednjih organizacij in KO Škofljica. Proslavo je s kratkim pozdravnim govorom pričel predsednik naše KO Boris Rožič, zaželel dobrodošlico vsem obiskovalcem, nastopajočim v kulturnem programu in slavnostnemu govorniku. V nekaj besedah je opisal do godke pred 75 leti, kdo je bil Franc Podlipnik ter kako je bil prijet in odpeljan v zapore v Begunjah, kjer so ga ustrelili. Vse prisotne je v krajšem nagovoru pozdravil tudi župan Občine Bohinj Franc Kramar, pri čemer je pohvalil aktivnosti naše in ostalih organizacij ZZB za vrednote NOB, poudaril, da se tradicija nadaljuje, predvsem pa, da se ne pozabijo dogodki iz časa druge svetovne vojne, še posebej z našega območja. Slavnostni govornik dr. Tit Turnšek je opisal dogodke v naših kra jih in drugod po Sloveniji, naloge partizanov in civilnega prebivalstva. Nazorno je opisal želje okupatorja, njegovo delovanje in strahote ter njegov propad. V govoru je podal primerjavo iz leta 1941 in iz leta 1991, ko smo bili prav tako sami kot v času NOB. Izrekel je misel, »da narod, ki se ni pripravljen boriti za svojo svobodo, si ne zasluži, da obstaja in nikoli ni imel in ne bo imel svoje lastne države in ostaja vedno hlapec«. Opisal je pomen OF ter njeno delovanje, v nadaljevanju
pa podal število padlih, talcev, zaprtih v taboriščih, izgnanih - izseljenih v tujino, zaprtih v zaporih ter v njih mučenih in ubitih. Poudaril je, da smo na zgodovino lahko ponosni, ne bomo in ne smemo pa dopustiti, da kdor koli potvarja zgodovino in blati naš boj proti nacifašizmu. Ne smemo pozabiti tudi na nove izzive in moramo gledati naprej, na tre nutne dogodke doma in v svetu. V zahvalo je prejel skromno darilo. Nadaljeval se je kulturni program, v katerem so partizanske pesmi recitirali člani Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice Stanka Zupan, Na taša Korošec, Samo Gardener in Klemen Langus ob spremljavi kitarista Jerneja Smoleja. Mlada Jan Šubelj in Anže Rožič sta navdušila z igra njem na harmoniko, v programu pa je sodeloval tudi solist na trobenti Rok Frelih. Proslavo je povezoval Samo Gardener. Predsednik ZZB Slovenije dr. Tit Turnšek in predsednik ZB Ra dovljica Anton Kapus sta po predhodni obrazložitvi podelila srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije Gledališču 2B Bohinjska Bis trica. Priznanje je prevzel predsednik Klemen Langus in se za visoko priznanje zahvalil s kratko predstavitvijo delovanja gledališča. Z minuto molka smo se poklonili padlemu talcu in vsem žrtvam NOB. Delegaciji KO Polje Bohinj in KO Škofljica pa sta ob spremljavi solista na trobenti k spominski plošči prvemu talcu položili venec in cvetje. Po proslavi se je nadaljevalo prijetno druženje vseh navzočih s skromno pogostitvijo. Druženje je popestril harmonikar iz KO Škoflji ca. Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi proslave, iskrena hvala. Zahvaliti se moramo kolektivu gostišča in hostla Pristavec na Poljah za pripravo hrane, družini Odar - Žlanar za njihovo gostoljubje, ki so nam ga nudili na svojem vrtu, ter vsem, ki so kakor koli pripomog li k izvedbi proslave. Povezava s posnetim filmom je možna na: https://youtu.be/Jx5JZA4M3r0 ・
Programi v društvu Invalid Bohinj Za Društvo Invalid Bohinj Francka Kramar
Društvo Invalid Bohinj tudi v tem letu izvaja programe, s kateri mi želimo nuditi pomoč svojim članom in jim s tem pomagati, da bo premagovanje vsakodnevnih težav lažje in življenje boljše. Programe želimo prilagoditi posebnim potrebam posameznikov, kar nam je na nekaterih področjih uspelo. Področje, ki ga tokrat izpostav ljamo, je socialno varstvo ali konkretno program Pomoč in varstvo za starejše in invalide, ki v okviru javnih del dopolnjuje redni program društva. V program lahko vključimo starejše osebe, invalide, dolgotraj no ali kronično bolne, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju dnevnih aktivnosti, spremstvo k zdravniku ali drugam ter predvsem vse, ki jim s pravo informacijo in pomočjo pri uveljavljanju različnih pravic lahko pomagamo. Dodatne informacije v zvezi z vključitvijo v program ali v zvezi s pridobitvijo in uveljavljanjem pravic lahko dobite v času urad nih ur društva ali pokličete na številko 031 624 803 (Francka Kramar) oziroma 577 0115 (Iva Lapajne).
16
iz na ših k r a je v Obveščamo vas, da se nadaljuje tudi program Delavnice ustvarjal nosti, ki se izvaja vsak petek med 17. in 19. uro v prostorih društva Invalid Bohinj. Termini in vsebine: • 9. 9.: Izdelava nakita iz žice (izdelovanje starodavnega nakita); • 16. 9.: Da ne pozabim – vaje za spomin (igre spomina, reševanje ugank v skupini); • 23. 9.: Slikanje in dekoriranje stekla (serveti, kozarci za vlaganje, steklenice ...); • 30. 9.: Aranžiranje daril (darilne škatle, naravni materiali ...); • 7. 10.: Izdelava uporabnih predmetov (recikliramo blago, majice, zadrge, gumbe ...); • 14. 10.: Naravna kozmetika (spoznali in naučili se bomo nege za pomlajevanje obraza). Hkrati vas vabimo na sproščanje ob čaju in igranju družabnih iger. Prvič se srečamo 19. septembra in nadaljujemo vsak ponedeljek med 10. in 12. uro v avli Kulturnega doma Joža Ažmana. V primeru, da bi se nam radi pridružili, a nimate prevoza ali potrebu jete spremstvo, pokličite na številko 031 624 803. ・
DU Bohinjska Bistrica Olga P. Gorišek, DU BB
Mesec avgust je bil tudi v našem društvu dopustniško obarvan. Zagnani pohodniki so izkoristili lepe avgustovske dni in se odpravili na Gradovec, ki je bil do nedavnega neprehoden. V pomladanskem času sta Viktor Repinc in Franci Podlipnik izsekala pot med rušjem do vrha, izsekala sta tudi sam vrh, od koder je prelep razgled na bohinjsko dolino. Člani društva se jima za trud in dobro voljo iskreno zahvalju jemo in upamo, da se pod njunim vodstvom še kdaj odpravimo na vrh Gradovca. Šahovska sekcija in skupina tekmovalcev pikada so se držali svojega programa in se družili prvi torek oz. tretjo sredo v mesecu. Razpored aktivnosti v mesecu septembru 2016: 2. septembra
Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu.
8. septembra
Srečanje GORENJSKIH UPOKOJENCEV na prireditvenem prostoru v LESCAH. Vsi zaintere sirani ste se že prijavili poverjenikom, ki so vas seznanili s potekom srečanja in kako se boste tja odpravili.
20. septembra
Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici.
28. septembra
Pohod KOJCA, odhod ob 8. uri izpred društve nega doma v Bohinjski Bistrici. Predviden datum pohoda 28. 9. ni dokončen, odvisno od vremena, zato bodite pozorni na objavo na oglasni deski društva.
Vsem članom društva in tudi vsem ostalim občankam in občanom Bohinja pa sporočamo, da z oktobrom začnemo z vsakotedensko telovadbo. Prvič se dobimo v torek, 4. 10., in četrtek, 6. 10. 2016, in sicer: -- v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole: vsak torek ob 20. uri, -- v Srednji vasi v telovadnici ŠD Srednja vas: vsak torek ob 20. uri, -- na Kamnjah v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 18.30, -- na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma: vsak četrtek ob 20. uri. Občinska proslava ob dnevu starejših je predvidena 3. oktobra 2016, o točnem datumu vas bodo obvestili poverjeniki, ko bodo zbirali prijave. V začetku meseca novembra bomo poskusno izvedli arheološko delavnico. Izdelovali bomo nakit (po vzorcih arheoloških najdb na Bitn jah) pod vodstvom arheologinje Mije Ogrin. Več v oktobrskih novicah. Že v prejšnjih novicah smo zapisali, da vse aktivnosti organiziramo za člane Društva upokojencev, bomo pa zelo veseli, da se nam boste
Gradovec, foto: Janez Pikon
pridružili tudi člani ostalih društev, skratka vabljeni ste vsi Bohinjke in Bohinjci. Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・
Dobrodelne akcije za Luka Za ekipo sošolcev in prijateljev, Jure Sodja
Lukovi prijatelji se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali v akcijah in pomagali z donacijami, darili, delom ali pa z spodbudo, za vse, kar je bilo izvedeno v zadnjem času. Zbran denar iz lokalov Ančka, Pod Skalco, Pod brezo in Rondo je bil nakazan in tu gre zahvala gostom in zapos lenim teh lokalov. Veličastno je bilo prebrati novico, da so v Hotelu Kristal prodali vse namensko narejene čokolade, s katerimi se je zbralo kar 500 €. Prav tako smo sredstva zbirali na dogodkih B.O. FEjST in tek štirih srčnih mož okoli jezera. Nabralo se je precej, predvsem zaradi prodaje srečelova, za katerega so nagrade prispevali v bohinjskih in tudi ostalih podjetjih, ki smo jim zelo hvaležni. Srečelov smo imeli tudi na zadnjem dogodku, ki je bil Pod Skalco 19. 8., kjer je nastopalo kar 9 narodno-zabavnih ansamblov, ki so bili pripravljeni priti v Bohinj in seveda brezplačno nastopati za Luka. Žal je bilo domačinov malo, saj smo vseskozi poudarjali, da naj pridejo na zabavo, saj so domačini že toliko pomagali v tej akciji, da je bilo to mišljeno kot darilo vsem, ki so pomagali. Ta dogodek so pomagali izpeljati v lokalu Pod Skalco ob podpori Turističnega društva in Štayerc productiona. Na koncu bi radi poudarili, da se bomo skupaj z Lukom in družino v jesenskem času odločili, kako naprej. Mogoče bo Luka potreboval ta denar za operacijo, mi pa seveda upamo, da ga ne bi potreboval zaradi izboljšanja zdravja, in skupaj se bomo odločili, komu namenimo zbrana sredstva. Seveda pa bo vsak cent šel za dober namen. Naslednji dogodek, kjer bo moč prispevati v dobrodelni sklad za Luka bo muzikal Cvetje v jeseni, v nedeljo 11. septembra v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici ob 20. uri. Hvala vsem, se vidimo na Cvetju v jeseni. ・
Glasbene urice v Domu sv. Martina Simona Ušeničnik
Foto: Janja Hodnik
iz na ših k r a je v, oble t nice
17 V mesecu juliju in avgustu, ko smo zaradi vročine najraje v senci, povabimo v naš Dom razne glasbenike. Vsak teden nas razveselijo s svojimi glasbili, kot so: flavta, klarinet, violina, saksofon, citre in har monika. Kadar je sončno in toplo, smo zunaj v atriju - naši dnevni sobi na prostem. Nastopajoči so glasbeniki iz Bohinja, Lesc, Železnikov in tudi iz Ljubljane. Veseli smo, da mladi v svojem prostem času radi nastopajo in tako našim stanovalcem polepšajo dneve. Prav poseben čar so medgeneracijski glasbeni nastopi. Vabljeni vsi glasbeniki, ki ste pripravljeni eno uro počitnic preživeti skupaj z nami. Pokličite nas v Dom in dogovorili se bomo za nastop. »Glasba pričenja tam, kjer končuje beseda.« (Heinrich Heine) ・
Dan odprtih vrat Skupnosti Žarek Predsednica društva Žarek Ivanka Berčan
Pa smo jo dočakali ... deseto obletnico delovanja programa ko mune Skupnost Žarek. Ta dogodek želimo posebej obeležiti v okviru dneva odprtih vrat, na katerega vabimo tudi vas. Z vašo navzočnostjo nas boste počastili v soboto, 3. septembra, ob 10. uri (na Bitnjah 17), druženje, izmenjave in pogovori pa bodo trajali vse do 14. ure. Spominjali se bomo preteklih let, poti, ki smo jo skupaj z vami prehodili v teh letih, in izrazili hvaležnost vsem vam, ki nam pomagate, da lahko hodimo po poti graditve novega načina življenja, skupaj z našimi uporabniki in svojci ter bivšimi odvisniki. Program komune Skupnost Žarek sofinancirajo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, FIHO, občina Bled, občina Bohinj, občina Gorje, občina Jesenice, občina Kranjska Gora, občina Radovljica, občina Žirovnica, donatorji (Hit Larix, Petrol ...). ・
Aktivna jesen z Društvom mladih Bohinj Mina Pavliha, Predsednica Društva mladih Bohinj
Tudi letošnjo jesen smo v Društvu za uresničevanje mladih Bohinj pripravili različne programe za vse, ki želite preganjati dolgčas ob deževnih dneh in druženje združiti s pridobivanjem novih znanj in spretnosti. Vabljeni, da se nam pridružite na katerem od naslednjih programov. Tečaj španskega jezika je namenjen članom Društva mladih Bohinj ter drugim mladim in mladim po srcu, ki se želijo spoznati z osno vami španskega jezika in ga znati uporabljati v turistične namene. Več informacij o ceni, času in kraju izvajanja 30-urnega tečaja dobite na carmen.iskra@gmail.com, kjer se lahko na tečaj tudi prijavite. Jezikovni tečaj se bo izvajal, če bodo prijavljeni vsaj štirje udeleženci. Za vse navdušence nad ruskim jezikom smo pripravili kar tri stopnje tečajev. Začetni tečaj ruskega jezika, ki bo trajal 30 ur, je namenjen vsem, ki se želijo spoznati z osnovami ruskega jezika in usvojiti eno stavne pogovore. Nadaljevalni tečaj ruskega jezika bo prav tako trajal 30 ur, name njen pa je nadgrajevanju že pridobljenega znanja na področju slovnice in besedišča. Oba tečaja se bosta izvajala ob prijavi vsaj 4 udeležencev. Krajši, 15-urni Obnovitveni tečaj pa je namenjen udeležencem, ki so se tečaja v preteklosti že udeležili in bi svoje znanje radi še poglobili. Izvajal se bo ob vsaj 2 prijavljenih udeležencih. Prijave sprejemamo na mancamikelj@gmail.com, na tem naslovu dobite tudi ostale podrobnej še informacije o izvajanju tečajev ruskega jezika. Tečaj italijanskega jezika je namenjen vsem, ki bi radi usvojili os nove italijanske slovnice, s katerimi se postavijo temelji za nadaljnje učenje jezika (sedanjik, preteklik, predstavitev sebe, kraja, krajši po govori, spoznavanje italijanske kulture in navad ...). Tečaj bo trajal 30 ur, izvajal pa se bo ob vsaj 5 prijavljenih udeležencih. Več informacij in prijave na nace.arh@gmail.com. Tečaj nemškega jezika je primeren za začetnike, ki bi radi spoznali slovnico, pridobili besedni zaklad s poudarkom na tekočem govoru in odkrili kulturo, kjer biva ta jezik. Eden od ciljev tečaja je opolnomoče nje tečajnikov za nadaljnje učenje in širjenje jezikovnih obzorij tudi po zaključku tečaja. Tečaj bo trajal 40 ur, izvajal pa se bo ob vsaj 5 prijav ljenih udeležencih. Več informacij in prijave na lothar.orel@gmail.com.
Tečaj angleškega jezika je primeren za dijake oziroma osebe z znanjem angleščine, ki ustreza vsaj zaključeni osnovni šoli. Udeleženci bodo utrjevali glagolske čase, besedišče, konverzacijo, pisanje e-pošte in kratkih dopisov, vse učenje pa bo interaktivno. Tečaj bo trajal 40 ur, izvajal pa se bo ob vsaj 5 prijavljenih udeležencih. Več informacij in prijave na lothar.orel@gmail.com. V mesecu oktobru bo potekala fotografska delavnica za začetni ke v fotografiji. V obsegu treh oz. štirih srečanj se bomo spoznali s fotografsko opremo, pojasnili osnovne pojme v fotografiji, se naučili upravljati z našo kamero in poizkusili vse pridobljeno znanje uporabiti na praktičnih primerih. Delavnica je namenjena vsem, ki želijo bolje razumeti svojo kamero in se ob prijetnem druženju naučiti nekaj o fotografiji. Zaželeno je, da se delavnice udeležite s svojim DSLR fotoaparatom z zoom objektivom. Cena bo odvisna od števila udeležencev. Prijave in dodatne informacije na urban.bajric@gmail.com ali GSM 040 191 629. Za vse, ki se navdušujete nad kuhanjem, smo pripravili kuharske delavnice. Mladi udeleženci kuharskih delavnic bodo imeli edinstveno priložnost spoznavanja tujih kuhinj in kultur (npr. japonske, mehiške, tajske itn.). Udeleženci se bodo srečali predvidoma petkrat, na vsakem srečanju bodo ustvarjali jedi iz ene od petih različnih držav. Pri pripra vi jedi in pogovoru o kulturah, iz katerih jedi izhajajo, bo udeležence vodila mentorica Nikica Zorč, z bogatimi izkušnjami na področju ku hanja in priprave jedi. Več informacij in prijave na mina.pavliha@gmail. com. Cena bo odvisna od števila prijavljenih, delavnice se bodo izvajale ob vsaj 5 prijavljenih udeležencih. Za ročno spretne posameznike smo v jeseni pripravili delavnico klekljanja, na kateri se bodo udeleženci v času 20 ur seznanili z osno vami klekljanja, orodji in pripomočki, potrebnimi za to obrt in se nauči li izdelati klekljano čipko. Delavnice bo vodila ga. Andreja Jemc, ki ima dolgoletne izkušnje na področju klekljanja. Udeleženci delavnice si bodo pribor za klekljanje za čas delavnic lahko izposodili pri izvajalki (orodja, vzorce, sukanec, platno). Predvidena cena delavnice je 40 EUR, izvajala pa se bo ob vsaj 8 udeležencih. Več informacij in prijave na mina.pavliha@gmail.com. Za mlade, ki si želijo glasbenega ustvarjanja, pa bo jeseni na voljo učenje igranja kitare. Udeleženci bodo pridobili osnovno znanje o kitari, opremi, osnovni teoriji in akordih, ritmih, vajah za prste, barre akordih, lestvicah, tableturah itn. Učenje bo potekalo v manjši skupini, v skupnem trajanju 30 ur. Več informacij o delavnici in prijave na pirc. nejc@gmail.com. Pri izvedbi vseh programov nam s sofinanciranjem pomaga Občina Bohinj, za kar se na tem mestu najlepše zahvaljujemo, saj s tem mladim omogoča aktivno participacijo in ustvarjanje v domačem kraju. Ne zamudite tudi ostalih dogodkov, ki jih v DMB pripravljamo v prihodnjih mesecih. Več informacij lahko dobite na Facebook strani Društva mladih Bohinj in v Bohinjskih novicah. Upamo, da se srečamo na katerem od prihajajočih programov ali dogodkov. ・
90 let Ivanke Mulič Brane Mulič
V Bohinjski Bistrici je te dni, točneje 16. avgusta, praznovala svojih zavidljivih 90 let Ivanka Mulič, rojena Medja. Ob prazno vanju jo je poleg domačih in znancev obiskal tudi župan občine Franc Kramar in ji zaže lel še obilo zdravja in srečnih let. Otroštvo je preživljala na do mači kmetiji v Češnjici »Pri Van gusovih«, kjer je bilo še 8 otrok. Med drugo svetovno vojno je bila izgnana na prisilno delo na kmetijo v Moltal v Avstriji. Po koncu vojne se je vrnila v domačo vas in opravljala delo na domači kmetiji, nato pa se
Foto: arhiv občine Bohinj
oble t nice , priredit ve je zaposlila na žagi na lesnopredelovalnem obratu Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Nato pa je delo opravljala kot »kelnarca« v bohinjskih hotelih, kot oskrbnica Okrepčevalnice Kopališče in počitniškega doma Lev v Pirče vi vili ob Bohinjskem jezeru. Po odhodu v zasluženi pokoj pa je še nekaj let delala kot natakarica v domu upokojencev. Ivanka je še vedno čila in ima dober spomin, kar je dokazala županu ob njegovem obisku. Rada se spominja lepih dni in vsega, kar jih je preživela v bohinj skem kotu. Še na mnoga leta! ・
90 let Marije Ravnik Marija Ravnik (zapisala N. F.)
»19. julija je naša mama in babica Kokčeva Marica praznovala 90. rojstni dan. Ja, častitljiva starost. Skoraj stoletje. V tem času se veliko doživi, preživi, zgodi. Lepega in dobrega, pa tudi manj dobrega. Odraščala je v veliki družini, skromno in delavno. Brezskrbno mla dost je prekinila vojna in mamina smrt. Niso si še opomogli od tega šoka, že je prišel naslednji. Še zelo mlado, komaj petnajstletno so po slali na prisilno delo v Avstrijo, na Koroško. Pa se je vrnila domov in zelo kmalu odšla za svojimi brati v partizane. Postala je bolničarka v partizanski bolnici sredi pokljuških gozdov. Največkrat je bilo hudo in težko. Neizkušena in brez sanitete, pa se je bilo treba znajti. In se je, z voljo, mladostno energijo in željo pomagati. Gnala jo je želja po lep šem in boljšem življenju, na svojem. Postala je borka, preživela »hajke«, ofenzive, lakoto in mraz, pomladi, poletja, jeseni in zime. Veliko volje in energije je potrebne, da vse to preživiš. In je preživela. Še kot bol ničarka je spoznala in vzljubila svojega kasnejšega moža, Ravnikovega Franceljna - Ferbarjevega. Po koncu vojne, ko je posijalo lepše sonce, sta se vzela, si ustvarila družino s hčerko Olgo in sinom Francijem. S pridnostjo in trdim delom pa tudi svoj dom. Delala je doma, kasneje pa še v službi, nazadnje v bohinjski sirarni v Srednji vasi. Ni bilo lahko, a je vztrajala. Dolga leta, od ustanovitve je sodelovala tudi v odboru Rdečega križa. Otroka sta odrasla, odšla na šolanje in si ustvarila svoji družini. Prihajale so vnukinje, druga za drugo. Vedno je bila vesela njihovega smeha. Leta pa kar hitro minevajo, vedno hitreje. Postarala sta se, doživela veliko lepih dni, pa je prišla bolezen, oče je zbolel in vrnila so se bol ničarska leta. Negovala ga je, skrbno in vztrajno vsa leta. Naša mama pa je uporna, veliko še postori sama. Zelo rada dela na vrtu, čez vse pa ima veselje z rožami. Dajejo ji energijo in vitalnost. Naj ostane tako! Vse dobro in najboljše za tvojih 90 let, mama!« sin Franci Rodila se je kot predzadnja od desetih otrok na Poljah, po domače Pri Kokcu. Dva otroka sta takoj po rojstvu umrla. Sama kmetija ni za dostovala, zato je oče delal tudi kot mizar, vendar je redkokdaj zaslužil kakšen dinar, tako da so bil večkrat lačni kakor siti. Proti koncu osnovne šole je mama Mariji večkrat govorila, naj se izuči za kuharico ali šiviljo, saj jo je oboje veselilo. Potem je prišla vojna. Stara je bila 15 let, ko se je začela 2. svetovna vojna. Za njeno družino se je okupacija začela zelo tragično. Najprej je bil v jugoslovansko vojsko vpoklican brat Tone. Po kapitulaciji Jugoslavije so ga ujeli Nemci in poslali v nemško ujetništvo. Kmalu za tem je umr la mama, nato pa še najstarejša sestra, stara komaj 30 let. Počasi so začeli vsi odhaja ti od doma. Druga za bratom Tonetom je bila poklicana na prisilno delo v Avstrijo. Marica je bila izbrana za delo v vasi pri Gračah v Obervellahu. Prišla je k dobrim in premožnim ljudem, Foto: arhiv občine Bohinj kjer je opravljala gospodinjska
18 dela, vse od kuhanja do šivanja, predenja volne ter štrikanja. Medtem sta še dva brata odšla v partizane, Marica pa se je zato še toliko bolj potrudila, saj je vedela, da to, kar dela, dela skrivaj za partizane. Na prisilnem delu so jo imeli vsi radi in je tako lažje preživela te čase in spomin na prezgodaj umrlo mamo. Domov se je vrnila decembra 1942. V partizane je šlo pet otrok iz družine Pri Kokcu. Vključno z Marico je nekaj deklet dobilo poziv za služenje v nemški vojski, vendar Marici kot skojevki in sestri dveh par tizanov tudi na misel ni prišlo, da bi šla k Nemcem, zato so dekleta raje odšla v partizane. Oče jo je imel zelo rad in ga je skrbelo zanjo, zato se je potihoma v mrzlem novembrskem dnevu leta 1943 na skrivaj od pravila od doma v partizane, stara komaj 17 let. Dodeljena je bila v ta bor komiteja SKOJ nad Poljami. Po nekaj tednih jo je partizan odpeljal k ranjencu, da bi ga oskrbela. Zaradi strogega varovanja sta se skrivaj prebijala do ranjenca, preko mehkega snega in vzdolž ob ledeno mrz lem potoku. Niti sanjalo se ji ni, kaj jo čaka. Kljub nekaterim izkušnjam, ki jih je dobila z oskrbovanjem maminih ran, je bilo delo z ranjenci tu veliko težje. Tako je bila ena izmed zanesljivih in pogumnih oseb, ki so na Koprivniku omogočile delovanje Ambulante E, kjer so oskrbovali mnoge ranjence in se z vsemi močmi borili proti nasprotnikom. Par mesecev pred koncem vojne je bila premeščena v Jeseniškobohinjski odred, od koder so jo nato poslali v Ljubljano na radiote legrafski tečaj. Prebivala je v internatu, vendar je zaradi neprijaznosti kraja in težkih razmer odšla. Marica je preživela dolgo partizansko pot z veliko življenjskimi izkušnjami, tako dobrimi kot slabimi. Nato je za ključila višjo osnovno šolo. Svojega moža je spoznala pri partizanih, po ročila sta se leta 1946 in skupaj preživela 67 let. Kmalu je rodila hčerko Olgo, čez dve leti pa še sina Francija. Mož se je zaposlil na Lipu. Najprej sta živela v skromnem stanovanju, a so bili srečna družina. Otroka sta odrasla, se dobro izšolala in ji podarila prelepe vnukinje Aleksandro, Živo, Andrejo in Martino. Zavzeto se je vključevala v delovanje Rdeče ga križa, kjer so pomagali na vseh področjih. Za svoje uspešno delo je prejela priznanje zlati znak Rdečega križa, prejela je tudi medaljo za hrabrost ter zasluge za narod, plaketo borcev Gorenjskega odreda ter priznanje Občine Bohinj za prostovoljstvo pri Rdečem križu. Leta 1959 se je zaposlila pri GKZ, po bolezni l. 1971 se je v letu 1973 upokojila. Z možem sta si na Rožni ulici naredila novo, svojo hišo, kjer Marija živi še sedaj. Mož je zbolel in žal preminil. Tako je Marica sama, a vseeno najde veselje v svoji družini, otrocih in vnukih, zelo rada pa tudi oskrbuje svoj lep vrt in se ukvarja z rožami. Vsem, ki so ji ob njeni 90-letnici želeli lepe želje, se zahvaljuje, predvsem pa se prisrčno zahvaljuje županu Kramarju za prijazne želje in čudovit šopek rož. ・
Praznik sira in jubilejni 60. Kravji bal Ekipa Turističnega društva Bohinj
Turistično društvo Bohinj 17. in 18. septembra prireja zabavno-kuli narični vikend v Bohinju. Na prireditvenem prostoru pod Pršivcem v Ukancu bo v nedeljo tradicionalni, že 60. jubilejni Kravji bal v Bohinju. V soboto pa dvodnevno dogajanje začnemo v dvorani Danica, ko bo na sporedu Praznik sira in vina. SIR VINO, LE KAJ BOLJŠEGA BI SI ŽELELI? Bohinj je že dolga leta priznan po planšarstvu in svojem siru. Na men kulinaričnega dogodka dan pred Kravjim balom je še povečati prepoznavnost Bohinja po dobrotah, ki jih nudi. V lokalnih gostilnah ali visoko v planinah, sir bo vedno nosil dober glas daleč naokrog. V TD Bohinj si želimo, da si tudi domačini vzamete vikend zase, za razvajanje in zabavo. To je odlična priložnost za gurmanski oddih ob koncu tedna. Čakajo vas: pester celodnevni program, degustacije sira, mlečnih izdelkov in vina, prodaja sira, mlečnih izdelkov in vina na stojnicah, specialitete, pripravljene s sirom, harmonikarski orkester, otroške fol klorne skupine Bohinja, Poljanski orgličarji, Mežnarjevi godci, Cowboy girls, Ansambel Kerlci, Ženska klapa Volosko, odličen pevec Anzhe, ob 12. uri pa začnemo z udarno Godbo Bohinj. Za otroke bomo poskrbeli na delavnicah. Na zdravje in dober tek!
priredit ve , kult ur a , šport
19 JUBILEJNI 60. KRAVJI BAL Kravji bal je najstarejša prireditev, ki je bila do petdesetih let prej šnjega stoletja predvsem praznik za domačine, ki so se skupaj s planšarji in gostinci veselili ob koncu turistične in pašne sezone. Na prireditvi sodelujejo planšarji in majerji, ki z višje ležečih planin pri vedejo okrašene trope živine in na ramenih prinesejo »basengo« - vse, kar potrebujejo za izdelavo sira, in druge stvari, ki so potrebne za živ ljenje na planini. Živino bodo prigonili ob 13. uri, ko bodo v sprevodu tudi vsi nastopajoči letošnjega Kravjega bala. Program začnemo ob 10. uri na prireditvenem prostoru v Ukancu. V bogatem programu bodo nastopili: Folklorna skupina KD Bohinj, Fol klorna skupina KUD Triglav Srednja vas, gostujoča Folklorna skupina, Godba Bohinj, Godba iz Komende, citrar Dejan Praprotnik. Za celo dnevno zabavo pa bodo skrbeli Poskočni muzikantje, Ansambel Žar gon in Ansambel Petan. V goste letos pride tudi Ženska klapa Volosko s Hrvaške. Za popolno moško zabavo bo tudi letos organiziran LesEn Demo, za žensko pa veliko število stojnic. Vsi, ki slavite 60-letnico v septembru, praznujte z nami. Vsem, ki imate 60. rojstni dan v septembru, podarimo vstopnico za letošnji Kravji bal. Povabite vaše prijatelje v Bohinj, kjer bo ta vikend okusno in zabavno! ・
Poletne prireditve uspešno za nami Ekipa Turističnega društva Bohinj
12. FESTIVAL KANAL S FANTASTIČNIMI KONCERTI
Tudi v letu 2016 smo imeli pester program, ki je navdušil marsiko ga, ki je namensko ali pa povsem naključno prišel do fantastičnega ambienta našega prireditvenega prostora. Letos nam vreme sicer ni naklonjeno. saj smo morali kar dvakrat koncerte prestavljati, dvakrat pa smo morali biti trmasti, da smo vztra jali in koncert speljali. Še dolgo bodo odmevali ritmi s koncertov glamurozne Gwen Hughes, odlične skupine Blue Angels Gang, igrivih in iskrivih King Foojev, mednarodnih WiseManov in harmonične zasedbe Kar Češ Brass Band. Tudi letos smo pripravili fotografsko razstavo, ki je požela veliko za nimanje obiskovalcev za takšno ponudbo. Avtor Gregor Skoberne se je za projekt fotk bohinjskih planin in gora trudil cel mesec in fotografije so polepšale suho strugo, ki ji vsakoletni Festival Kanal nadgradi na men. Letos smo doživeli še eno novost, in sicer predstavitev dokumen tarnega kratkega filma Lines into the Black Sea. Hvaležni smo našemu generalnemu sponzorju Sberbank, d. d., Piceriji Ukanc, Spletumu ter ostalim donatorjem za pomoč pri težavni nalogi zagotavljanja sredstev za festival. 12. Festival Kanal je zaključen, z glavnim pobudnikom in pokroviteljem Kava barom Paviljon pa se že dogovarjamo o načrtih za drugo leto, ko v goste spet pridejo glasbeniki od vsepovsod na že 13. Festival Kanal.
KRESNA NOČ
Kresna noč je tudi letos upravičila svoj sloves žura do jutranjih ur, čeprav se je letos zaradi nizkih temperatur zaključila že ponoči. Obis kovalci so najprej spremljali koncert Wernerja, potem pa so plesišče napolnili člani skupine Rok ‘n’ Band. Na koncu je za žur skrbela še skupina Gino Band. Tudi letos smo prižgali več kot 6000 svečk v jaj čnih lupinicah, ob 23. uri pa smo spremljali lep ognjemet. Veseli nas, da je večer minil v dobrem vzdušju.
DEVETA SEZONA VEČEROV POD LIPO JE ZA NAMI
Letošnje poletje je bilo vremensko precej zahtevno. Žal zaradi dežja nismo izpeljali vseh načrtovanih večerov v Srednji vasi, v prelepem ambientu Pod lipo. Izredno nas veseli, da so večeri uigrani in da jih obiskujejo tudi domačini. Veseli nas tudi, da turisti najdejo svojo pot do Srednje vasi, kjer jih navdušimo s prizoriščem, programom in tudi s kulinaričnim delom, kjer TD Bohinj vsak ponedeljek pogosti obis kovalce z eno dobroto. Tako smo letos ponudili tudi potico, kremšnite, grmado, žgance, krompir z mohantom ... Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, še posebej Predicam, ki so z nami vsak ponedeljek. Posebna zahvala pa gre »Podliparcam« in osta
lim sosedom za pomoč in pripravljenost na izvedbo teh večerov. Vese limo se nove, desete sezone in s tem novih večerov pod lipo. ・
Kulturno društvo Bohinj vabi k sodelovanju Za Kulturno društvo Bohinj, predsednik Jure Sodja
Kulturno društvo Bohinj se pripravlja na novo sezono plesa, petja in veselja. Pripravljamo program za novo sezono. Obveščamo vse, ki so željni plesa, da se nam lahko pridružijo septembra, ko začnemo z vpisom v folklorne in pevske skupine našega društva. Več informacij o vpisih in ostalem dogajanju pa najdete na www.kdbohinj.si. Petki so rezervirani za folkloro, od 17.00 ure dalje so vaje vseh skupin. Ponedeljki so namenjeni Ženskemu pevskemu zboru KD Bohinj pod vodstvom Cilke Novoselec. Triglavske rož’ce pod vodstvom Urške Zu pančič pa še določajo letošnji dan za vaje. Vse vaje so v Kulturnem domu J. Ažmana. Glede na to, da smo vsebohinjsko kulturno društvo, vabimo tudi k vpisu novih članov, ki imajo željo in voljo po kulturnem delovanju. Če imate talente in željo, nas kontaktirajte in z veseljem vas sprejmemo medse. Želimo si, da bi Kulturno društvo Bohinj zaživelo na vseh nivo jih, saj v okviru društva delujejo otroška folklorna skupina, odrasla folklorna skupina, ženski pevski zbor in Triglavske rož’ce. Verjamemo, da naše delovanje lahko razširimo in popestrimo, zato vabljeni. Kaj več vam o posameznih sekcijah z veseljem povedo mentorice skupin - nji hove kontaktne številke dobite pri predsedniku društva Juretu Sodji 040 572 611, info@kdbohinj.si. Morda ni odveč dodati, da je dejavnost v KD Bohinj pogojena samo z letnim članstvom in ne zaračunavamo nikakršnih mesečnih vadnin ali česa podobnega. ・
Vpis v glasbene programe - Zven radosti Franka Pavič Sodja
Vabimo vas k vpisu v glasbene programe, ki jih bomo izvajali v šol skem letu 2016/17. Letos imate možnost izbirati med sledečimi glas benimi vsebinami: GLASBENE URICE za 4- in 5-letne otroke (45 min tedensko, 30 € mesečno) ORFFOV INSTRUMENTARIJ skupinska igra za 7-9 letnike (15 € mesečno) KLAVIR individualno učenje (30 min tedensko, 50 € mesečno) Vpis bo potekal od 1. 9. do 15. 9. 2016. Izbrano vsebino in svoje podatke (ime in priimek, ime otroka, naslov in telefonsko številko) lahko pošljete na naš elektronski naslov: franka. pavic.sodja@gmail.com ali kot sporočilo na telefonsko številko 031 763 638. Z zvenečo radostjo v novo šolsko leto! ・
Plesalnica Bohinj vabi - postanite del vesele druščine Maruša Odar in Katjuša Arh Lapajne
Septembra se ne začne samo šola, začnejo se tudi prijetnejše stvari, ki smo jih poleti kar malo pogrešali - treningi in druženje v Plesalnici. Tako kot pretekla leta smo tudi letos poskrbeli, da bo naš prostor v kulturnem domu v Bohinjski Bistrici poln rdečih in nasmejanih lic, da bo stena z ogledali ponosna na vsak napredek, ki ga bo opazila pri plesalkah in plesalcih. Najmlajše plesalke in plesalce (predšolske otroke) vabimo k obisko vanju veselih športnih uric, ki so zasnovane tako, da otroci usvojijo baletne osnove, otroške plesne koreografije, otroško gimnastiko, pravljice v gibanju ... Vadba predstavlja osnovne naravne oblike gib anja in gibalne izzive, razvija motorične sposobnosti in spretnosti. Za
20
šport
Foto: Slavi Martinovič
najmlajše pripravljamo tudi baletni vrtec, ki ga bo vodila balerina in bo plesalke in plesalce seznanila z osnovami baleta. Skupina Baletni sončki je namenjena vsem, ki želijo nadgraditi os novno baletno in jazz tehniko, usvojiti tehniko jazz baleta, osnovne gimnastične elemente ter tehniko nastopanja in izražanja. Med Baletne sončke vabimo vse osnovnošolce, skupine bomo oblikovali glede na starost in znanje plesalcev in plesalk. Če se bo pokazalo zanimanje za vadbo drugih plesnih zvrsti, se bomo potrudili poiskati ustreznega vaditelja (dogovarjamo se že z vaditeljem hip hopa za otroke, balerino), prav tako pa bomo, če se bo prijavilo dovolj odraslih, formirali skupino za odrasle plesalce. Ker je bila joga lani med Bohinjkami odlično sprejeta, smo se od ločili, da bomo z vadbo nadaljevali tudi letos. Joga je namenjena vsem, ki želijo zdravje, moč, učinkovitost ter dolgo in kakovostno življenje. Prijave sprejemamo na e-naslovu plesalnicabohinj@gmail.com, vsem zainteresiranim bomo informacije poslali po e-pošti. Z vsemi natančnejšimi informacijami o vadbah - nadaljevali bomo tudi z vsemi treningi za tekmovalce - bomo osnovnošolce obvestili v zloženkah, vse informacije pa boste lahko našli tudi na naši spletni strani www.plesalnica.si ali na strani Facebooka Plesalnica Bohinj. V petek, 16. 9., ob 17. uri in v soboto, 17. 9., ob 10. uri v prostorih Plesalnice v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici priprav ljamo dva dneva odprtih vrat, ko boste lahko poskusili, katera vadba je najprimernejša za vas. ・
Pridruži se NK Bohinj in zabij gol tudi ti UO NK Bohinj
V NK Bohinj smo z vsemi selekcijami že začeli s pripravami na novo sezono 2016/17. Vsi otro ci, ki bi se radi naučili preigravati, poigravati se z žogo, zabijati gole ... ste vabljeni, da se prid ružite našemu klubu, v katerem redno trenira preko 60 otrok vseh starosti. Na nogometnem igrišču v Danici vas bodo pričakali usposobljeni trenerji in vas naučili vse ga v zvezi z nogometom. Najpomembnejše pa je, da se bomo družili, zabavali in sklepali nova prijateljstva ter se skupaj veselili uspehov naših ekip. Novi člani se lahko vpišete v NK Bohinj v TOREK, 6. 9. 2016, ob 17.00 na nogometnem igrišču v Danici ter na vsakem naslednjem treningu - razpored je objavljen na spletni strani www.nkbohinj.si ter na Facebook profilu Nogometni klub Bohinj. Za vse dodatne informacije pa lahko pošljete e-pošto na: info@nkbohinj.si ali pokličete na 041 959 083 (Andrej). Vljudno vabljeni in športni pozdrav! ・
Pestro poletje v Kajak kanu klubu Bohinj Trenerji KKK Bohinj
Poleti je dogajanje pri nas najbolj pestro in tako je tudi letos. Naša
najnovejša pridobitev je klubski prostor, ki počasi dobiva končno po dobo. Tako bomo na najlepši način obeležili 10. obletnico obstoja klu ba in se končno »preselili« izpod bukve v varen, topel prostor. Enako pomembno za razvoj kluba in dela z mladimi je redna zaposlitev tre nerja, ki nam jo je uspelo realizirati spomladi in že kaže dobre rezultate. Zelo veliko smo delali z otroki, ker poleg rednih treningov za tek movalce izvajamo tudi zelo veliko drugih športnih aktivnosti za otroke vseh starosti. V najstarejši skupini treningi potekajo vsak dan, saj je poleti tek movalno obdobje. V aktualni sezoni smo dosegli že kar nekaj vidnih uvrstitev. Jan Markelj je v dvojcu z Luko Drolom na mednarodni tekmi na Slovaškem zmagal na 1000 metrov, na 500 metrov sta bila druga, na 200 metrov pa tretja. Taja Smukavec je v dvojcu z Mio Medved odlično veslala na tekmi v Auronzu, kjer sta zmagali na 1000 metrov, na 200 m pa sta zasedli tretje mesto. V Auronzu sta nastopila tudi Ines Matuc, ki je med članicami veslala v finalu in zasedla deveto mesto, in Miha Fartek, ki je pri mladincih med 58 nastopajočimi zasedel do bro 15. mesto. Rok Šmit je nastopil na evropskem prvenstvu mlajših članov, kjer je dosegel 15. mesto, kar je lep dosežek za prvo leto nasto panja v tej starostni kategoriji. Sezone pa še zdaleč ni konec, čakata nas državno prvenstvo v maratonu, ki bo štelo kot izbirna tekma za nastop na svetovnem prvenstvu v maratonu, in državno prvenstvo mladincev v sprintu, ki bo prav tako izbirna tekma za nastop na tekmi olimpijskih upov. S skupino osnovnošolskih otrok štirikrat tedensko opravljamo tre ninge na vodi, popestrili smo jih s posameznimi večurnimi izleti in se preizkušali v več drugih športnih panogah. Redno obiskujemo tekme za slovenski pokal v kajaku na mirnih vodah, kjer zelo uspešno nasto pamo. Kar štirje naši tekmovalci po štirih tekmah zasedajo mesta med prvimi tremi v skupnem seštevku. Med počitnicami smo izvajali Poletni počitniški program za otroke. Več kot 30 otrok od 7. do 12. leta je enkrat tedensko odšlo na nepo zaben izlet po Bohinju. Spoznali smo ogromno skritih kotičkov Bohi nja, našli marsikatero nepoznano znamenitost in pridobili veliko nove ga športnega znanja. Veliko smo tudi veslali, se vozili s kolesom in kopali pa plezali po steni, jami in drevesih. Zadovoljstvo na koncu je bilo ogromno. Letos smo poizkusno in brezplačno organizirali športne urice tudi za najmlajše (3-6 let) krajane Ribčevega Laza. Namen je bil razvija ti osnovne gibalne spretnosti s pomočjo otroške igre, seznanjanje z različnimi športi in spoznavanje bližnje okolice. Tako smo imeli ne kaj pohodov na vzpetine, spoznavali atletske discipline in organizira li spretnostne igre na bližnjih travnikih, kegljali, postavljali mlinčke, spuščali ladjice, reševali ribice. Jezero pa smo spoznavali v kanujih in kajakih. Družili smo se dvakrat tedensko po dve uri. Športnih uric se je udeleževalo 10 otrok, katerih zadovoljstvo se je izražalo z vprašanjem: »Kdaj gremo spet na športne urice?« V okviru Kajakaške zveze Slovenije smo organizirali in vodili Kaja kaški tabor. 65 otrok (od tega 10 Bohinjcev) iz vseh slovenskih klubov je pet dni uživalo v Gozdni šoli Bohinj in se učilo novih športnih veščin na in ob jezeru. Po programu smo vsak poletni mesec izvedli po en začetniški tečaj kajaka za začetnike. V septembru nadaljujemo z vadbo na vodi za vse klubske skupine, ki redno trenirajo. Vsi otroci, ki bi se želeli ukvarjati s kajakaškim športom, ste vabljeni, da se nam pridružite na spoznavnih treningih, ki bodo vsak torek in četrtek v septembru ob 16. uri. Zberemo se pri čolnarni KKK Bohinj. Za veslanje potrebujete športna oblačila in komplet oblačil za pre oblačenje. Informacije dobite na e-naslovu kajak.bohinj@gmail.com ali na številki 041 637 963 (Andraž). Se vidimo na Jezeru. ・
Skakalci v polnem zagonu Brane Iskra, SSK Bohinj
Po končanih skakalnih počitnicah smo zavihali rokave in pričeli s treningi, sprva kondicijskimi, potem pa še s treningi skokov na plas tični podlagi. Katra Komar je imela bolj malo počitka, saj je z reprezentanco
21
šport Obiščete nas lahko tudi na spletu, kjer najdete vse podrobnosti: www.artes-spiritus.si in https://www.facebook.com/Harmonija-gi banja-1252472848105830/, ali pa pokličete na tel. številko 041 608 661 (Davorin). ・
Plezalna šola Bohinj Vaditelji Plezalne šole Bohinj Foto: Brane Iskra
opravila veliko treningov v Planici in tujini. Nastopila je tudi na več mednarodnih tekmah FIS v Avstriji in Nemčiji, kjer je vsakič osvojila točke. Za svojo prizadevnost v športu in šoli, vseh devet razredov os novne šole je zaključila z odličnim uspehom, je bila na občinski prosla vi, kjer so najboljšim športnikom Bohinja podelili nagrade, nagrajena z drugim mestom. Ob tej priliki se zahvaljujemo še za izvirno, unikatno darilo, ki ga je ob tej priložnosti prejela od občine Bohinj. Med poletnimi počitnicami smo bili vedno dejavni na BohinjSKI FLYer ziplinu, ob prvi obletnici delovanja pa smo bili tudi medijsko izpostavljeni. Nastopili smo v promocijskem videu, ki je bil objavljen na internetu za reklamo Bohinja, imeli intervju na Radiu Triglav, dve strani nam je namenil novinar Nedela. Deležni smo bili tudi zelo pozi tivnih odzivov obiskovalcev. Naš zipline bo odprt od septembra do junija, ob nedeljah od 11. do 15. ure. Ob najavah večjih skupin (podjetja, šole, zaključene družabne dejavnosti ...) pa lahko rezervirate termin tudi druge dni v tednu. Konec septembra, natančneje 28. 9., bo pri nas tudi tekma za pokal Cockta. Lepo vabljeni, da podprete mlade orle. Vse nadobudne začetnike skokov pa vabimo k vpisu, vsak torek in četrtek ob 18. uri pri skakalnici na Poljah. ・
Nova vadbena sezona v društvu Artes Davorin Zalokar
V ponedeljek, 19. septembra, Plezalna šola Bohinj zopet odpira svoja vrata in k vadbi vabi vse mlajše in tudi malo starejše otroke. Okvirni urnik plezanja v telovadnici v Srednji vasi bo letošnje leto nasledn ji: v ponedeljek in sredo 17.00-18.30 za otroke od 3. do 6. razreda osnovne šole, v torek in četrtek 16.30-18.00 za otroke od 1. do 3. razreda in 18.00-19.30 za otroke od 6. do 9. razreda. Za najmlajše - od 4. do 6. leta starosti – je namenjen termin ob sredah 16.00-17.00. Ista starostna skupina ima možnost obiskovati plezalno šolo tudi v telovad nici Osnovne šole v Bohinjski Bistrici ob petkih 16.30-17.30. Razen petkovega termina za najmlajše se torej vsa vadba odvija v telovadnici v Srednji vasi nad gasilnim domom. Naj povemo še, da je v mesecu septembru obiskovanje vadbe brezplačno. V plezalni šoli se ne ukvarjamo samo s plezanjem, temveč tudi s celotnim otrokovim razvojem, tako fizičnim kot psihičnim. Zato vadba nikakor ne obsega samo plezanja, pač pa tudi vaje in didaktične igre za celoten otrokov razvoj in napredek pri plezanju. V toplejšem delu leta plezamo tudi v naravnih stenah v Bohinju, večino vadbe in treninga pa sicer naredimo v telovadnici. Treba je omeniti, da se z najstarejši mi otroki udeležujemo tudi tekem v plezanju po celi Sloveniji. Za sam trening potrebujejo vaši otroci samo čiste superge za v telovadnico, vso ostalo plezalno opremo pa zagotovi klub. Vsako leto plezalno steno malo spremenimo in dodelamo ter priskr bimo po potrebi tudi nove blazine in pripomočke. Tako smo tudi letos poleti samo plezalno površino povečali in jo naredili še bolj atraktivno. Vabimo vas, da plezalno steno preizkusite tudi vi in vaši otroci. Vsem obiskovalcem je namenjen tudi rekreativni termin v telovad nici v Srednji vasi trikrat na teden od 19.30 dalje. Za več informacij smo dosegljivi po elektronski pošti na naslovu: plezalna.sola@gmail.com. Veselimo se vašega obiska! ・
Atletika
Športno društvo Bohinj
Poletna Hajka, foto: Davorin Zalokar
Poleg rednih vadb, ki smo jih izvajali na prostem, smo pod streho uspešno izpeljali tri zanimive dogodke. Prvi dogodek je bila poletna Hajka, ki nas je popeljala skozi prečudovit pravljični gozd in strugo reke Bistrice z zaključkom na Ranču Mrcina, kjer so nam glasbeni vir tuozi pričarali vrhunski komični glasbeni program. Drug dogodek je bil seminar Up-grade, kjer smo spoznavali moč zdrave hrane in har moničnega gibanja. Navdušeni nad napredkom smo v večernih urah zaključili naporen program in se veselili novega pogleda na hrano in gibanje. Zadnji dogodek pa je bilo tradicionalno 5-dnevno letovanje na morju v Pinei pri Novigradu. Tam smo združili dopoldansko izo braževalno gibanje s popoldanskimi spretnimi igrami in večerno zaba vo. Poletje je bilo polno in zanimivo. V začetku septembra imamo kratek premor, nato pa se nam lahko s 6. septembrom pridružite v novem vadbenem letu. V gibalno umet niškem društvu Artes raziskujemo brezmejno gibanje, odkrivamo, kreiramo, združujemo in poučujemo različne tehnike ter jih povezu jemo v harmonijo gibanja. Vadba za moč in gibljivost Body Equilibrium bo potekala ob torkih in petkih od 19.00 do 20.30, vadba za odločnost in prodornost Karate Do pa v torek in petek od 20.30 do 22.00. Vljud no vabljeni.
V Športnem društvu Bohinj smo se odločili, da septembra našim otrokom ponudimo atletiko. Zakaj: • ker atletika zajema osnovna gibanja, pomembna za otrokov razvoj; • ker je atletika primerna za mlade in stare, velike in majhne, močne in manj močne; • ker bo otrok spoznal veliko sovrstnikov in športnikov, navzel se bo tudi športnega duha in vrednot; • ker so tek, skok in met osnovni elementi tudi pri drugih športih in ker je ne nazadnje atletika kraljica športov. Kje: igrišče za osnovno šolo in Dvorana Danica, Bohinjska Bistrica. Kdo: Športno društvo Bohinj v sodelovanju s profesionalnim tre nerjem atletike Robertom Bogožalcem in vsi športa, zdravja in zabave željni otroci, stari od 3 do 6 let in od 7 do 11 let, lahko tudi starejši. Kdaj: od 13. septembra dalje, ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.45. Prijave pošljite do 10. 9. 2016 na e-naslov sdbohinj@gmail. com ali pokličite na številko 030 401 691 (Tadej) oziroma 040 468 376 (Saša). Dodatna ugodnost: vsi otroci, ki bodo v letu 2016/2017 redno obiskovali programe Športnega društva Bohinj, imajo možnost obisko vanja ur angleščine enkrat tedensko brezplačno, po vpisu pa dobijo tudi trenirko in bidon Športnega društva Bohinj. Zakaj je otroka dobro vpisati na športno dejavnost? Ločevanje od staršev, prenašanje ljubosumja, upoštevanje navodil in pravil, prilagodljivost, usvajanje praktičnih spretnosti in samoza upanje, timsko delo, pomen potrpežljivosti in truda, odgovornost pri pospravljanju, reševanje konfliktov, lepo obnašanje do starejših in nadrejenih, vztrajnost in disciplina, koordinacija, iskanje pomoči in hrabrost. ・
22
ogl a si 040/202 384
OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi
Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63
Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1
OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo
www.optika-mesec.com
12/02/15 08:04
23
ogl a si 040/202 384
JESENSKE CENE POPUSTI DO 800 €
ŽE ZA 1.290€
Vpisujemo v šolsko leto 2016/17
PETJE
klasika, pop, narodno-zabavna, musical
KITARA
klasična, električna in bas kitara
HARMONIKA klavirska in diatonična
KLAVIR
Informacije in cenik: www.muzicarna.com Kontakt: muzicarna@gmail.com 041 607 451 Informativni dan: sobota, 3. 9. 2016 od 10. do 13. ure
MUZIČARNA
Podhom 64b 4247 Zg. Gorje
z adnja s t r an
24