Bohinjske novice, avgust 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 5. AVGUST 2016 ŠTEVILKA 8

Bohinjski redarji na delu

3

5

11

14

15

AKTUALNO

OBČINSKI PRAZNIK

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Plovbni režim v praksi deluje

Janezu Korošcu posmrtno naziv častni občan

Medvedji spopad na Voglu

Bohinjski ­godbeniki ­nastopili v ­Parizu

Bohinj gostil novozelandsko veslaško reprezentanco FOTO: Klemen Langus

2

ak tualno

Prve ­spremembe in dopolnitve ­občinskega ­prostorskega načrta občine Bohinj

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Pred časom sem se peljal na Pokljuko sko­ zi Koprivnik in Gorjuše in si ogledoval skrb­ no urejena kmetijska zemljišča, ki so plod »pridnih« in skrbnih domačinov, ki svoj trud vlagajo v kmetijstvo. Prav tako so pokošena in obdelana zemljišča v celotnem Bohinju. To pomeni, da se Bohinjke in Bohinjci trudijo, predvsem pa imajo odnos do naravne krajine in jo vestno obdelujejo. V velik ponos mi je, ko se vozim po Bohinju in opazujem urejene hiše na balkonih s cvetjem, pokošenimi vrto­ vi in urejenimi hišami. Vse to je plod dela in truda, ki ga vlagajo domačinke in domačini v splošen izgled Bohinja. Meni osebno je to v veliko zadovoljstvo, saj izgled pripomore k celotni sliki Bohinja. Veseli me tudi to, da se kar nekaj hiš v Bohinju popravlja in dobi­ va novo podobo. Prepričan sem, da celotna podoba Bohinja kaže na to, da se vsi skupaj trudimo za boljši izgled in da Bohinj, čeprav je edinstven in neponovljiv, nosi v sebi tudi specifiko. Bohinj namreč ni le turistično ob­ močje, ampak se v njem prepletajo tudi dru­ ge gospodarske panoge, predvsem kmetij­ stvo in lesnopredelovalna industrija. Bilo bi lepo, če bi tudi lastniki konjev, ki jezdijo na območju Bohinjskega jezera, skrbeli za lepšo okolico in za seboj pospravili iztrebke konj, ki jih velikokrat puščajo tudi sredi mosta pri cerkvi sv. Janeza. Vsi skupaj pa se moramo truditi za ure­ jenost in dobrobit vseh nas. Velikokrat sem poslušal tudi primerjave z ostalimi kraji v Sloveniji, vendar trdim, da je Bohinj urejen,

POPRAVEK

seveda bi lahko bil še bolj, vendar je primer­ ljiv z ostalimi slovenskimi kraji. Ob vseh dogodkih v poletni sezoni pa ne morem mimo »napadanja« preko medijev in socialnih omrežij s strani določenih ljudi, ki se medijsko izpostavljajo in tako učinko­ vito delajo na samopromociji. Gospod, ki je občini prodal ladjico Zlatorog, tudi po teme­ ljiti obnovi plove na jezeru, blatenje dotičnih gospodov pa bolj sodi v rubriko »saj ni res, pa je« kot pa resno diskusijo. Očitno se gospoda ne bosta umirila in bosta še naprej pisarila, obveščala novinarje, ki seveda pišejo le eno stran resnice, največkrat proti meni osebno, saj vedo, da se borim proti centralizaciji in v korist Bohinja. Svojega mnenja seveda ne bom spremenil. Zato sem tudi tarča novinar­ jev, ki velikokrat uporabljajo tudi laži za mojo diskreditacijo. V tem mesecu Občina Bohinj praznuje tudi svoj občinski praznik. S ponosom Vas, spoštovane in spoštovani, vabim na osrednjo prireditev v Kulturni dom Joža Ažmana, na kateri bomo podelili zaslužena priznanja do­ bitnikom in Vam hkrati tudi čestitam. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. Jano Pekovec iz Bohinjske Bistrice in Boštjana Mencingerja iz Kamenj.

Spoštovani

Pred vami je nova, poletna edicija Bohinj­ skih novic, ki je hkrati tudi tretja od nastopa novega uredniškega odbora z novo urednico. Prva spoznavanja z delom urednice žal niso minila brez napak. Za vse nevšečnosti, ki sem jih povzročila ob napačnem poročanju v julij­ ski številki Bohinjskih novic, predvsem ko sem napačno navedla letošnje občinske na­ grajence, se vam opravičujem in v nadaljeva­ nju objavljam popravka: Imenovanje dveh predstavnikov Občine Bohinj v svet Javnega zavoda Turizem Bohinj Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je med šestimi predlogi občin­ skemu svetu v potrditev predlagala dva kan­ didata v svet javnega zavoda Turizem Bohinj

Rok za oddajo prispevkov v avgustu

Darinka Maraž Kikelj, občinska ­uprava

Priznanja Občine Bohinj za leto 2016 Med prispelimi predlogi je komisija za man­ datna vprašanja, volitve in imenovanja izbrala kandidate za letošnja občinska priznanja, ki jih je občinski svet na julijski, 14. seji občin­ skega sveta tudi potrdil. Na slovesnosti ob občinskem prazniku 26. avgusta bo občina Bohinj naziv častni občan posmrtno podelila Janezu Korošcu iz Koprivnika. Zlato plaketo bo prejel Jože Žvan iz Bohinjske Bistrice, pre­ jemnika srebrne plakete bosta Vincenc Čuden in Anton Cerkovnik, oba iz Bohinjske Bistrice. Prejemnici bronaste plakete bosta Angela Cerkovnik iz Kamenj in Ana Zima iz Bohinjske Bistrice. Vse nagrajence v tokratni številki tudi predstavljamo.

Odgovorna urednica Bohinjskih novic Katarina Košnik

Župan je dne 25. 7. 2016 sprejel Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj, ki je začel veljati 21. maja 2016. S prvimi spremembami in dopolnitvami OPN Bohinj se bo Odlok uskladilo z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, med drugim pa se bo izvedlo tudi nekatere redakcijske popravke, odpravile se bodo nejasnosti in ne­ skladja med določbami posameznih prostor­ skih izvedbenih pogojev, ki so se ob uporabi pokazali kot problematični in ki onemogočajo ustrezno izvajanje upravnih postopkov ter iz­ vajanje v veljavnem OPN že predvidenih oz. dopustnih dejavnosti. Spremembe se bodo izvedle predvsem v ok­ viru izvedbenega dela OPN, namenska raba zemljišč se s temi spremembami ne bo spreminjala. Zaradi narave sprememb se bo postopek sprememb izvedel po skrajšanem postopku, kar pomeni, da se vsi roki za podajo mnenj ter za javno razgrnitev skrajšajo na 15 dni. Sočasno s pripravo prvih sprememb bo potekala tudi analiza posredovanih pobud, ki ste jih zainteresirani posredovali do 30. junija 2016. Na podlagi opravljene analize bodo vsi pobudniki pisno obveščeni, ali se bo pobudo vključilo v postopek (drugih) sprememb in dopolnitev. ・

SKUPAJ UMIRJAMO PROMET V OBČINI BOHINJ

Prikazovalnik ­hitrosti »Vi vozite« že ­opozarja voznike na šolski poti v Bohinjski Bistrici Katarina Košnik

Občina Bohinj je v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med kate­ rimi so najbolj ranljivi prav otroci, na Savski cesti v Bohinjski Bistrici skupaj s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav postavi­ la prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50. Odslej bo promet ob glavnem delu šolske poti

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 19. avgusta, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 2. septembra 2016.

3

ak t ualno

Simbolična predaja prikazovalnika

Zavoda dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, v sklopu katerega delujeta osnovna šola in vrtec, potekal varneje. Prikazovalnik je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo ob sofinanciranju naj­ večje slovenske zavarovalnice 19 slovenskih občin aktivno umirjalo promet v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. Po podatkih slovenske policije je hitrost vozila najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci. Zato je umirjanje prome­ ta v naseljih, kjer so pešci najbolj izpostav­ ljeni, med ključnimi elementi preventivnega delovanja ter učinkovit ukrep za zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih po­ sledic. Na pobudo podjetja Sipronika ter v sodelovanju Zavarovalnice Triglav in slo­ venskih občin, med katerimi je tudi Občina Bohinj, je tako nastal projekt Skupaj umirjamo promet, katerega glavni cilj je počasnejša vožnja v okolici šol in vrtcev, kjer so najbolj izpostavljeni predvsem najmlajši pešci.

Mirnejši promet v Bohinjski Bistrici

V občini Bohinj je po novem nameščen prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« v Bohinjski Bistrici na Savski cesti na šolski poti Zavoda dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, v okviru katerega delujeta matična osnovna šola in vrtec. Veliko otrok v šolo pri­ haja samostojno, zato je povečana previdnost voznikov na tem odseku nujna. »Na Občini Bohinj se zavedamo, da za varnost ni nikoli dovolj poskrbljeno. To nam dokazujejo tudi prebivalci, ki so nas v zadnjem času večkrat opozorili na določene pomanjkljivosti. Pod­ pora Zavarovalnice Triglav in Sipronike nam veliko pomeni, saj je pomoč pri nakupih drage opreme vedno dobrodošla. Akcije, kot je Sku­ paj umirjamo promet, so velika spodbuda, da se za določeno varnostno rešitev sploh odloči­ mo,« je po postavitvi prikazovalnika povedal župan občine Bohinj Franc Kramar.

povezavo v kraju. Prikazovalnik je postavljen nekaj deset metrov od dovoza do zavoda, tik za prehodom za pešce. Na omenjenem prede­ lu policija ob vsakokratnem nadzoru zaznava redne, občutne prekoračitve hitrosti motornih vozil, predvsem iz smeri vstopa v naselje. Ker se med poletnimi počitnicami parkirišče ob osnovni šoli uporablja tudi kot rezervno parkirišče ob prireditvah in kot izhodišč­ na točka kolesarjem za Bohinjsko jezero, so varnostne zahteve na lokaciji velike. Občina je zato na razpis Sipronike in Zavarovalnice Triglav za sofinanciranje postavitve prika­ zovalnika hitrosti »Vi vozite« prijavila naselje Bohinjska Bistrica.

Prijazen preventivni ukrep

Pametni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« MHP50 spadajo v kategorijo prijaznih pre­ ventivnih ukrepov za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. »Prikazovalniki hitrosti, ki jih v okviru tega projekta nameščamo na šol­ ske poti, voznike pohvalijo za zgledno vožnjo, ali jim pokažejo, da njihovo ravnanje za vola­ nom ni primerno. Sistem hkrati tudi shranjuje in obdeluje podatke o prometu, ki jih bomo prikazovali na posebnem spletnem portalu. S tem želimo omogočiti, da so aktualni podatki o voznih navadah ves čas dostopni. Pokazati želimo, kako sistemska vključitev merilnikov pozitivno vpliva na zmanjševanje hitrosti v območjih umirjenega prometa,« pojasnjuje di­ rektor Sipronike Marjan Kržišnik. Podatke, ki jih prikazovalnik zbira, bodo lahko v občini uporabljali za načrtovanje ra­ zličnih ukrepov urejanja prometa na širšem območju lokacije, kjer je nameščen. V avli šole bo poleg tega trajno nameščen računalniški zaslon za prikaz statističnih podatkov o hit­ rostih in številu vozil na cesti pred šolo. To bo imelo pozitiven vpliv na ozaveščanje otrok o pomenu ustrezne vožnje na območjih s pešci.

Za čim manj nesreč

V Zavarovalnici Triglav si že vrsto let z različnimi aktivnostmi prizadevajo za večjo prometno varnost. Tako so skladno s svojimi temeljnimi vrednotami, med katerimi sta v ospredju varnost in družbena odgovornost, podprli postavitev prikazovalnika hitrosti v Bohinjski Bistrici. »Želimo si, da bi bile šol­ ske poti čim bolj varne. Verjamemo, da bo

Redne prekoračitve hitrosti na šolski poti

Odsek na Savski cesti, kjer je nameščen pri­ kazovalnik hitrosti, se nahaja ob vstopu v ur­ bano naselje in je zelo prometen, še posebej v času prihoda in odhoda v šolo ter vrtec. Poleg tega za pešce in kolesarje predstavlja glavno

Lokacija prikazovalnika

prikazovalnik hitrosti pripomogel k večjemu spoštovanju hitrostnih omejitev v Bohinjski Bistrici, kar bo pomenilo manjšo ogroženost otrok in drugih prometnih udeležencev. Zato smo se odločili, da podpremo njegovo postavitev,« je dejala Mihaela Perčič, vodja prodaje na Območni enoti Kranj Zavaroval­ nice Triglav. Od junija do septembra bodo tako sloven­ ske občine, podjetje Sipronika in Zavarovalni­ ca Triglav s prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« MHP50 opremili 19 nevarnih cestnih lokacij in s skupnimi močmi poskrbeli za (še) večjo varnost vseh udeležencev v prometu. ・

Plovbni režim v praksi Katarina Košnik

Občina Bohinj je v to poletje vstopila z novim plovbnim režimom. Po začetnem šoku, ki ga je povzročil sprejem odloka, in precejšnjem negodovanju in protestiranju nekaterih obiskovalcev Bohinja na občini Bohinj in Turizmu Bohinj, kot upravljavci ugotavljajo, da sistem deluje. To poletje na Bohinjskem jezeru velja plovb­ni režim, ki med drugim določa vstop­ na in izstopna mesta ter plačilo pristojbine za upo­rabo vsem plovilom na jezeru. Po mesecu in pol, kar je odlok v veljavi, na občini Bohinj ocenjujejo, da novi režim deluje dobro. Bohinjski župan Franc Kramar: »Plovb­ ni režim je doživel vrsto kritik, bilo je ogrom­ no negodovanja, lahko pa rečem po mesecu in pol, da sistem deluje. Deluje dobro. Smo pa v tem letu uredili kar nekaj infrastrukture, ki je pripomogla k temu, da se plovbni režim lahko izvaja. Uredili smo pristanišče Pod Skal­ co, toaleto na Veglu, na vsa vstopno/izstopna mesta smo dodali kabine za preoblačenje. Ljudje nov plovbni režim sprejemajo in ni veliko negodovanja. Je pa res, da režim velja prvo leto in gre za neke vrste uvajanje. S strani redarstva se zdaj bolj obvešča in informira lju­ di, kaj storiti, preden gredo s plovilom v jezero. Zato ocenjujem, da je bila poteza občinskega sveta, ki je odlok o plovbnem režimu sprejel, modra in pametna. S tem režimom je, po moji oceni, Bohinj samo pridobil in bo pridobival tudi v prihodnosti.« Upravljavec je javni zavod za pospeševanje turizma Turizem Bohinj. Tudi direktor Turiz­ ma Bohinj Klemen Langus pozitivno sprejema odlok v praksi: »Mislim, da je plovbni režim zaživel v vsej svoji razsežnosti in to dobro. Zagotovo so porodni krči pri uveljavljanju novih pravil v kraju, tudi številne kritike, ki jih pozitivno sprejemamo. Veliko smo se po­ govarjali tudi z deležniki na jezeru. Naj pa po­ vem, da plovbni režim za reko Savo in pritoke velja že nekaj let in tudi tam smo v zadnjih leti izvedli aktivnosti, ki smo si jih zadali. Plovbni režim na jezeru je predstavljal nekoliko trši

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 5. 8. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno

Foto: Darinka Maraž Kikelj

Plovbni režim deluje, foto: Klemen Langus

oreh, nenazadnje gre za največje sladkovodno jezero v Sloveniji. Ljubezen do tega jezera pa ni izražena samo skozi lokalno prebivalstvo, ampak tudi skozi vse obiskovalce, ki to jezero koristijo. Plovbni režim je pokazal, da se raz­ mere na Bohinjskem jezeru da urediti, da so vsi uporabniki jezera lahko zadovoljni: gostje v smislu tega, da je njihovo doživetje tako, kot ga skozi oglaševanje obljubljamo, domačini pa zato, ker s tem jezerom živijo že tisočletja.« V praksi se je plovbni režim izkazal tudi ob obisku novozelandske veslaške reprezen­ tance, ki so bili zadovoljni, kot je še povedal Klemen Langus: »Z njihove strani ni bil izražen nikakršen pomislek ali nasprotovanje. Sprejet je bil pozitivno, kot tudi pri številnih uporab­ nikih jezera. Jaz verjamem, da bo kot tak, s svojimi izboljšavami, zgodba o uspehu, ki bi kot primer dobre prakse bil lahko uporab­ljen tudi drugje v Sloveniji.« ・

Novi ekološki otoki ob Bohinjskem jezeru Katarina Košnik

Zaradi racionalizacije je občina Bohinj spre­ menila sistem pobiranja smeti ob Bohinjskem jezeru. Odstranili so koše ob Bohinjskem jezeru in namesto tega uredili tri ekološke otoke. Kot je povedal bohinjski župan Franc Kra­ mar, »je pobiranje smeti iz košev po celotni obali Bohinjskega jezera občino stalo preveč. Sem pa zelo presenečen, da ljudje res nosijo smeti na ekološke otoke. Obala je čista. Zato ocenjujem, da smo na pravi poti in da take po­ teze v Triglavskem narodnem parku prinašajo zavest ljudi do tega, da znajo ceniti to okolje.« ・

Zaključek arhitekturno-urbanistične delavnice Koprivnik Darinka Maraž Kikelj, občinska ­uprava

Dne 1. 7. 2016 je v gasilskem domu na Ko­ privniku potekala predstavitev rezultatov in zaključek arhitekturno-urbanistične delavnice Koprivnik, ki je bila izvedena aprila 2016. Delavnice so se udeležili študentje Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljub­ ljani ter študentje Fakultete za arhitekturo iz Zagreba. Ukvarjali so se z analizo naselja Koprivnik,

možnostmi ureditve vaškega prostora v nase­ lju ter ureditvijo naselja s poudarkom na pro­ metni zasnovi. Plakati z delavnice so na ogled v gasilskem domu na Koprivniku, dostopni pa so tudi na spletni strani občine Bohinj na naslovu: http://obcina.bohinj.si/index.php?id=897. Rezultati delavnice bodo predstavljeni tudi v obliki monografije, ki bo zaključena predvi­ doma meseca oktobra. Rešitve bomo skupaj s predstavniki krajev­ ne skupnosti analizirali in jih uporabili kot podlage za spremembe in dopolnitve OPN. ・

Minister dežele Saške ob obisku dan ­preživel v Bohinju Katarina Košnik

Bohinjska Bistrica, 9. 7. 2016 - Minister za kmetijstvo in okolje dežele Saške Tho­ mas Schmidt je ob svojem obisku v Sloveniji v začetku meseca obiskal tudi Bohinj. Tema obiska je bilo gozdarstvo in gospodarjenje s slovenskimi gozdovi. Z državnim sekretarjem mag. Marjanom Podgorškom sta se srečala s predstavniki Zavoda za gozdarstvo Slovenije, se seznanila z njihovim delovanjem in si nekaj praks ogledala na terenu. Ministra Schmidta so seznanili tudi z delovanjem novonastale družbe Slovenski državni gozdovi. Ministra je na delovnem obisku v Sloveni­ ji spremljal državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Mar­ jan Podgoršek. V Gozdarsko-izobraževalnem centru Bohinjska Bistrica so predstavniki Za­ voda za gozdove Slovenije ministra in ostale člane delegacije iz dežele Saške seznanili s slovenskim gozdarstvom, pogoji gozdarje­ nja in predstavili primere dobrih praks pri združevanju lastnikov s ciljem racionalizacije dela v gozdovih. Na terenu si je saški minister ogledal tudi usposabljanje lastnikov gozdov na področju varstva pri delu, izdelavo sekan­ cev in delovanje strojnega krožka v Bohinju. Kot je ob obisku povedal minister Thomas Schmidt, je navdušen nad deželo in ljudmi.

Je v tesnem stiku z ministrstvom za kmeti­ jstvo in ministrom Dejanom Židanom, s kate­ rim sta v Bruslju organizirala forum na temo gozdarstva: »Tudi na Saškem se spopadamo z nekaterimi podobnimi težavami, na primer lubadarjem. Zato je še toliko pomembneje, da si izmenjamo izkuš¬nje pri dobrem gospodar­ jenju z gozdovi, saj imajo veliko vrednost. Ime­ li smo tudi forum o razvoju podeželja in zas­ topanju skupnih kmetijskih politik v Bruslju.« Kot je še pojasnil Schmidt, imajo na Saškem že dlje časa organizirano državno podjetje za gospodarjenje z gozdovi, ki je sicer orga­ nizirano nekoliko drugače: »Pri nas ta sistem deluje dobro. Slovenija je šele na začetku in se bo šele pokazalo, kako bo to delovalo, zato je treba medsebojno izmenjavo in podporo še nadaljevati, zato smo se pogovarjali tudi o izobraževalni izmenjavi strokovnjakov.« Kot je dodal predstavnik slovenskih gostiteljev, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Marjan Podgoršek, so zelo veseli tega obiska: »Saška ima podobno topologijo in okoli 12 tisoč hektarov državnih gozdov in državno podjetje, ki jih podobno upravlja – kot bo pri nas novoustanovljeno podjetje. Tako imamo precej skupnih lastnos­ ti, pa tudi sodelovanje s Saško poteka že dlje časa in temelji na prijateljstvu med obema mi­ nistroma. Med obiskom pa smo se dogovorili tudi za nekaj praktičnih rešitev in izmenjavo znanja.« Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem pa je pojasnil, da so ministru predstavili razmere Slovenije in Gorenjske, zlasti pa jih je zanimal pozitiven primer dobre prakse pri organizaciji lastnikov gozdov, na primer strojni krožek, za katerega ocenjujejo, da je eden najboljših v Sloveniji. Ministru Schmidtu so predstavili tudi delovanje novonastale družbe Slovenski državni gozdovi, ki je z julijem začela z izjemno aktivnim delovanjem. Trenutno je v fazi prido­ bivanja odločb s strani Zavoda za gozdove za sanitarno sečnjo. Pričakuje se, da lahko seč­ nja že samo ta mesec doseže 60.000 kubičnih metrov lesa. Državni sekretar mag. Podgoršek je ob koncu obiska povedal, da sta na področju gozdarstva in gospodarjenja z gozdovi dežela Saška in Slovenija že do sedaj zelo uspešno sodelovali. Pri uspešnem delovanju družbe je zelo pomembna predvsem izmenjava izkušenj in dobrih praks, ki jih dežela saška na tem po­ dročju že ima. Mag. Podgoršek je še poudaril, da so tovrstna srečanja izjemnega pomena za pridobitev znanja, ki temelji na izkušnjah in se tudi v prihodnje nadeja dobrega in uspešnega sodelovanja z deželo Saško. In še to, to je bil prvi obisk ministra Schmid­ ta v Bohinju in ob izjemnem pogledu, ki jim ga je ponudil Vodnikov razglednik, ga je za­ mikalo, da bi se v bolj neformalnem vzdušju še vrnil. ・

Otroško igrišče v Bohinjski Češnjici Obisk v Bohinju (od leve): direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem, državni sekretar Marjan Podgoršek, saški minister za kmetijstvo Thomas Schmidt in ­direktor saškega gozdnega podjetja Hubert Braun

Občinska uprava

Občina Bohinj je v letu 2015 začela z izgrad­ njo športnega in otroškega igrišča v Bohinjski Češnjici »Pod Košcem«. Tako so bili lani zgra­

ak t ualno , občinsk i pr a znik

5

Foto: arhiv občine Bohinj

jeni asfaltirano športno igrišče za nogomet in košarko, počivališče, ki sovpada z bodočo kolesarsko stezo, ter manjše parkirišče. V letu 2016 pa se je projekt zaključil s postavitvijo otroških igral. Otroško igrišče sovpada z idejo Andreje Jen­ sterle o pravljičnem Bohinju, kjer bodo igrala oz. table s pravljico in štampiljko postav­ljena na različnih lokacijah po Bohinju. Zamisel je, da bi bile te točke na krajih s pomembno na­ ravno ali kulturno dediščino in bi na ta način tja zvabili čim več družin z otroki. Igrala so do­ mače izdelave in hkrati izjemno atraktivnega videza, otrokom pa omogočajo razvijanje raz­ ličnih motoričnih sposobnosti. Igrala so var­ nostno pregledana in potrjena od ustreznega inšpektorja ter tako varna za uporabo. Na tem mestu bi se zahvalili še podjetju Lip Bohinj za donacijo sekancev, ki služijo za varnostno podlago ob morebitnih padcih. Starši ste vabljeni, da pripeljete svoje otroke na otroško igrišče, kjer bo prav gotovo vsak otrok našel nekaj zase. Obenem pa opozarja­ mo vse obiskovalce igrišča, da upoštevajo pravila na njem, saj se je na žalost v lanskem in letošnjem letu pojavilo kar nekaj vandaliz­ ma. Upamo, da bo igrišče v bodoče lahko v ponos vsem vaščanom in se podobne stvari ne bodo ponavljale. ・

Ureditev okolice mlake na Nemškem Rovtu

Darinka Maraž Kikelj, občinska uprava Na pobudo svetnika Tomaža Medja so se v proračunu občine Bohinj zagotovila sredstva z namenom dokončne ureditve okolice mlake na Nemškem Rovtu. K sodelovanju smo povabili arhitekta in urbanista Janka Rožiča, ki je izdelal idejno

Foto: arhiv občine Bohinj

zasnovo ureditve mlake in jo v sredo, 6. julija, tudi predstavil krajanom Nemškega Rovta. Poleg predstavitve idejne zasnove ureditve prostora ob mlaki pa je pokazal tudi posebne poglede in vpoglede na arhitekturo in nara­ vo vasi Nemški Rovt. Skozi najsodobnejša spoznanja prostorske stroke se je dotaknil na­ jstarejše modrosti umeščanja v prostor, ki so jo stari mojstri in naši predniki ves čas ugla­ ševali z naravo, zaradi česar sledovi njihovega dela stojijo že stoletja. Nataša Fujs, mag. varstva narave, je pred­ stavila značilnosti in posebnosti rastlinskih vrst na območju mlake. Pestrost le-teh je na tem mokrišču velika, med drugim na tem območju najdemo tudi rastlinske vrste, ki se uvrščajo na rdeči seznam ogroženih vrst.

Navadna močvirnica

Škrlatnordeča prstasta kukavica

Tako rastlinske kot živalske vrste bodo predstavljene tudi na informacijskih tablah, ki se bodo postavile v okviru ureditve okolice mlake. V jesenskem času se glede na razpoložljiva finančna sredstva načrtuje utrditev dela po­ vršine, ki bo služila kot prostor za rekreacijo in druženje, za preostalo ureditev pa bomo poskušali finančna sredstva pridobiti na kakšnem razpisu. Idejno zasnovo ureditve mlake ter prezentacije s predstavitve si lahko ogledate na spletni strani občine Bohinj na naslovu http://obcina.bohinj.si/. ・

Se želite ­izogniti ­dolgim čakalnim ­vrstam? Upravna enota Radovljica

Vlogo za izdajo osebne izkaznice ali pot­ nega lista lahko vložite na Krajevnem uradu Bohinjska Bistrica, s sedežem na Bohinjski Bistrici, Triglavska cesta 35 (v poslovni stavbi Občine Bohinj, v pritličju), tudi ob četrtkih v popoldanskem času. Vlogo za navedena dokumenta lahko vložite na našem krajevnem uradu, ne glede na to, da na tem območju nimate prijavljenega stalnega prebivališča, ker je za vložitev teh prošenj od­ pravljena krajevna pristojnost. Izdana osebna izkaznica ali potni list pa Vam bosta vročena na naslovu vašega stalne­ ga ali začasnega prebivališča (v kolikor imate naslov prijavljenega začasnega prebivališča določen kot naslov za vročanje).

URADNE URE KRAJEVNEGA BOHINJSKA BISTRICA: torek četrtek

URADA

od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00

Telefon: 04 574 74 00 Vljudno vabljeni. ・

Predstavitev letošnjih občinskih nagrajencev Na občinski slovesnosti ob občinskem prazniku 26. avgusta bo občina Bohinj podeli­ la letošnja občinska priznanja. Med prispelimi predlogi je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izbrala kandidate za le­ tošnja občinska priznanja. Častni občan bo posmrtno postal Janez Korošec, podelili pa bodo tudi eno zlato plaketo, dve srebrni in dve bronasti. V nadaljevanju vse prejemnike le­ tošnjih občinskih priznanj predstavljamo: Častni občan - Janez Korošec Predlagatelj: KS Koprivnik - Gorjuše Janez Korošec se je rodil 8. junija 1924 na Koprivniku. Življenjska pot ga je vodila širom po svetu. Z nastopom upokojitve se je vrnil v Bohinj, najprej v Ribčev Laz, nato v domačo hišo na Koprivnik, kjer se je vključil v javno živ­ ljenje v domačem Bohinju. Bil je dolgoletni predsednik Krajevne skup­ nosti Koprivnik - Gorjuše, predsednik Planin­ skega društva Srednja vas, predsednik Agrarne skupnosti, predsednik LO ZB NOB Koprivnik Gorjuše, član Lovske družine Nomenj - Gorjuše. V svojem dolgem in plodnem življenju ima zasluge predvsem pri razvoju infrastrukture v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše. Od­ mevno je bilo praznovanje 200-letnice ko­ privniške fare z množico kulturnih dogodkov in postavitvijo doprsnega kipa Valentinu Vod­ niku. Zbral je tudi vsa potrebna finančna sredstva za postavitev spomenika Štirim srčnim možem na Ribčevem Lazu, na kar je bil še posebno ponosen. Ni pa odigral pomembne vloge le v naših vaseh, pomembno je prispeval tudi k razvoju bohinjskega turizma. Kot namestnik direktor­ ja in vodja investicij pri podjetju Transturist je vodil obnovo smučišča Vogel, Šport hotela na Pokljuki in penziona Jelka. Uspelo mu je pri­ dobiti sredstva za obnovo hotela Pod Voglom. Vodil je obnovo gondolske žičnice na Vogel, gradnjo vlečnic in dveh brunaric. Pomagal je zbrati denar za smučarski center Kobla ter vodil obnovo hotela Bellevue ter depandanse hotela Zlatorog. Sodeloval je tudi pri vodenju izgradnje Kulturnega doma Joža Ažmana. Z vodenjem izgradnje koče na Vojah, obnovo koč na Uskovnici, pod Bogatinom in Vodniko­ vega doma na Velem polju je pustil pečat tudi v bohinjskih gorah. Ob vseh teh dosežkih pa je Janez osta­ jal skromen in je zasluge vedno pripiso­val ljudem, ki so ga obdajali in mu pomagali dosegati in presegati zastavljene cilje.

občinsk i pr a znik , t urizem

6

Zlata plaketa - Jože Žvan Predlagatelj: Milan Zalokar Jože Žvan - Pukovnekov iz Bohinjske Bis­ trice, Mencingerjeva 6, rojen 29. 3. 1928, je v smučarskih tekih začel tekmovati že v prvih razredih osnovne šole. Prvič je zmagal že leta 1937 na tekmovanju Po bohinjskih smučinah, ki ga je takrat organiziral smučarski zanese­ njak Tomaž Godec. Vojno je preživel kot aktivist NOB. Maja 1944 ga je nemška patrulja ujela in odpe­ ljala na surovo zaslišanje na sedež gestapa v Radovljico. Po izpustitvi se je priključil okraj­ nemu odboru OF Bled - Bohinj, s sedežem pod vasjo Koprivnik. Jeseni leta 1944 pa je odšel v bazoviško brigado, ki se je borila na Primor­ skem. Kot skojevec in borec je bil konec vojne poslan na vojaško akademijo v Beograd. Zara­ di bolezni na pljučih je bil decembra istega leta odpuščen in se je vrnil domov. Po drugi svetovni vojni se je udeleževal tekem v smučarskih tekih in bil vedno v ospredju. Leta 1949 se je v Kranjski Gori udeležil tečaja za trenerja smučarskih tekov, ki ga je vodil olimpijec Franc Smolej z Jesenic. Od leta 1949 do 1954 je bil reprezentant Slovenske ljudske milice, in njena reprezen­ tanca je zmagovala na vseh tekmovanjih v takratni Jugoslaviji. Po letu 1955 je začel trenirati mlada dekle­ ta in fante v smučarskih tekih v Smučarskem klubu Bohinj. Pod njegovim vodstvom je imel Bohinj do leta 1972 več državnih reprezen­ tantov in 6 državnih prvakov. Tekmovalci in tekmovalke iz Bohinja so pod njegovim vodst­ vom uspešno zastopali Jugoslavijo na evrop­ skem prvenstvu leta 1967 na Češkem, leta 1969 na Švedskem in tudi na drugih medna­ rodnih tekmovanjih po Evropi.

Neprestano si je prizadeval za pomoč bliž­ njim, zato se je že leta 1951 včlanil v PGD Savi­ca - Polje, kjer je prevzemal vidne funkcije. Po preselitvi na Bohinjsko Bistrico pa je svoje delo nadaljeval v PGD Bohinjska Bistrica. V svojem delovanju je bil v prvi vrsti ope­ rativni gasilec in sodeloval v številnih poža­ rih v Bohinju, bil je eden prvih uporabnikov izolirnih dihalnih naprav in se je stalno izpopolnjeval pri svojem delu. Svoje znanje na področju poznavanja vodovoda in hidratnega sistema, pri katerem je sodeloval ob gradnji, je bilo pogosto ključno pri preskrbi s požarno vodo. Vseskozi je deloval na najrazličnejših funkcijah, tako v gasilskem društvu, nekaj časa tudi v gasilski zvezi. V gasilski orga­ nizaciji tako aktivno deluje že 65 let in kljub svojim častitljivim letom še vedno opravlja na­ loge podpredsednika društva. Za svoje delo je znotraj gasilske orga­ nizacije prejel številna priznanja, ki dodatno potrjujejo njegovo uspešno delo, tudi najvišje - odlikovanje za posebne zasluge, ki mu ga je podelila Gasilska zveza Slovenije leta 2014.

Srebrna plaketa - Vincenc Čuden Predlagatelj: DU Bohinjska Bistrica Vinko Čuden je vstopil v Društvo upoko­ jencev Bohinjska Bistrica leta 1991, pred­ sednik društva pa je postal leta 1996. Društvo je uspešno vodil dva mandata, do volitev leta 2005. V mandatu svojega predsedovanja je organiziral: -- proslavo ob ustanovitvi prvega društva upo­kojencev v Sloveniji, -- okroglo mizo na temo novega zakona o upo­kojencih, na kateri je bila prisotna takratna poslanka Danica Simšič, -- srečanje gorenjskih upokojencev v Ukancu leta 1999, ki se ga je udeležilo 4500 članov, -- proslavo ob 50-letnici društva leta 2000, udeležilo se je je 500 članov. V naslednjem mandatu je bil podpredsed­ nik društva, zdaj pa je aktiven član, predsed­ nik nadzornega odbora društva. Njegova uspešnost in aktivnost je bila od­ mevna tudi izven Bohinja, za kar je prejel republiško priznanje ZDUS-a, zlato plaketo. Vinko Čuden je še vedno pripravljen pomagati aktualnemu vodstvu društva z nasveti.

Bronasta plaketa - Ana Zima Predlagatelj: DU Bohinjska Bistrica Anica Zima se je včlanila v društvo leta 1991, blagajniške posle pa je prevzela leta 2004 in jih vestno opravljala do leta spomladi leta 2016. Pri selitvi društva in starega objek­ ta na novo lokacijo v Društveni dom na Tri­ glavski 30 je bila ena od najbolj prizadevnih in delavnih. Tudi v vseh drugih prostovolj­ nih akcijah v okviru društva je bila delavna in prizadevna. Anica je aktivna tudi v drugih humanitarnih organizacijah in društvih. Je človek toplega srca, vedno nasmejana in op­ timistična, vedno pripravljena pomagati z nasveti in delom. ・

Srebrna plaketa - Anton Cerkovnik Predlagatelj: PGD Bohinjska Bistrica Anton Cerkovnik je bil rojen leta 1936 na Kamnjah. Izučil se je za vodoinštalaterja in bil zaposlen v takratnem Komunalnem podjetju v Bohinju.

Bronasta plaketa - Angela Cerkovnik Predlagatelj: DU Bohinjska Bistrica Angelca je članica društva od leta 1985 in poverjenica od leta 1990. Kljub visoki starosti je aktivna in prizadevna poverjenica društva za področje vasi Kamenj. Vestno že mnoga leta na svojem področju pobira članarino, obiskuje in obvešča člane društva o aktivnos­ tih in pomaga pomoči potrebnim. O teh, ki so potrebni pomoči, vedno posreduje podat­ ke društvu. Svoj prosti čas razdaja kot prava prostovoljka, požrtvovalno je sodelovala v projektu Starejši za starejše in nikdar vprašala za plačilo.

Priznanja mladim športnikom Občinska priznanja za prizadevno in us­ pešno delo na področju športa v letu 2015 bodo prejeli naslednji športniki: Ajda Arh (biatlon), Katra Komar (skoki), Blaž Debe­ ljak (biatlon), Rok Šmit (kajak), Miha Fartek (kajak), Jan Markelj (kajak), Taja Smukavec (kajak), Jan Šmit (kajak), Jaka Taler (karate), Špela Bajrič (kajak), Maja Stare (karate), Ines Matuc (kajak), Neža Ribnikar (ples), Ana Og­ rin (ples) in Maruša Odar (ples). ・

Občina Bohinj vabi na prireditve ob ­občinskem prazniku PONEDELJEK, 22. 8. 2016 ob 17. uri SPREJEM MLADIH ­ŠPORTNIKOV Ceconijev park Bohinjska Bistrica TOREK, 23. 8. 2016 od 17. uri »SKRIVNOSTNI PARK« PRIREDITEV ZA OTROKE Ceconijev park Bohinjska Bistrica SREDA, 24. 8. 2016 ob 15. uri ODPRTJE PRISTANIŠČA POD SKALCO ČETRTEK, 25. 8. 2016 ob 18. uri NASTOP LOVSKIH ROGISTOV Bohinj Ceconijev park Bohinjska Bistrica PETEK, 26. 8. 2016 ob 16. uri SPOMINSKA SLOVESNOST V POČASTITEV ŠTIRIH SRČNIH MOŽ Pri spomeniku Štirih srčnih mož na Ribčevem Lazu glavni organizator Planinsko društvo Srednja vas ob 19. uri OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNIKU OBČINE BOHINJ Podelitev občinskih priznanj Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici

Razstava Knjižnica A. T. Linharta v Bohinjski Bistrici - v avgustu / ŠTIRJE SRČNI MOŽJE Prireditve v Ceconijevem parku bodo v prim­ eru slabega vremena v avli Kulturnega domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica. ・

Bohinjski biser iz leta 1975 Katarina Košnik

t urizem , iz na ših k r a je v

7

Spominu na predano delo sodelujočih ekip pri taljenju železa in vseh, ki so za ta dogodek poskrbeli, dodajam še besedo o spremljevalnih do­ godkih, za katere so poskrbeli v domači gostilni Mihovc. Pripravili so slavnostno pogostitev ob odprtju razstave Sijaj železa in tudi za prijet­ no slovo od gostov. Še enkrat velja povabilo k ogledu slik na Facebooku (Bohinj Interna­ tional Ironworks Festival) in na šolski spletni strani; vabilo tudi tistim, ki so fotografirali in snemali, da svoje posnetke delijo. In vabilo tudi k nadaljnjemu sodelovanju pri podobnih dogodkih, kot bo ta v mesecu avgustu! ・

Ko se vse ustavi ... Šentgor Radovljica Leta 1975 je takratna jugoslovanska Služba za turizem naročila izdelavo videopromocije Slovenije, v katerem lahko uživamo tudi ob lepotah Bohinja. Na portalu mycentury.tv so s 16-milimetrskega filmskega traku namreč uspeli v digitalno obliko spraviti ta redek primerek turistične videopromocije Slovenije. Da bi v naše kraje v tistih časih privabili čim več tujih gostov, so v Jugoslaviji leta 1975 ustvarili zanimiv video, ki Slovenijo prikaže kot »čudovito deželico, bogato z obdelovalnimi površinami, strnjenimi v mirne gorske doline«. Prizori najprej kažejo polja, se nato hitro pre­ selijo v Bohinj, kjer ponovno izpostavijo povezanost ljudi z naravo in kmetijstvom. »Krave ob koncu dneva zapustijo bogate pašnike in se vrnejo v mirne vasice, kjer se je življenje v zadnjem stoletju le malo spremenilo.« Posnetek si lahko po zaslugi novinarja Dnevnika Petra Jenka, ki je posnetek izbrskal, v celoti ogledate na spletni strani časnika. ・

Odmev na Mednarodni festival starodavnega taljenja železa Dr. Urška Repinc

Foto: Mojca Odar

Vtisi s festivala še živijo v marsikaterem od obiskovalcev, ki je doga­ janju namenil malo več časa. Vrstijo se izmenjave fotografij pa tudi raz­ mišljanja o videnem in doživetem. Predvsem aktivni udeleženci so se veliko naučili drug od drugega. Tudi člani naše skupine so videli, kako se z zahtevnim postopkom spopadajo drugod, kjer morda te postopke tudi pogosteje izvajajo. Domača skupina talivcev pod vodstvom Iva Janeza Cundriča bo postopek taljenja ponovila v mesecu avgustu v bližini OŠ dr. Janeza Mencingerja. Treba je preizkusiti še nekaj zahtevnih operacij pri ta­ ljenju, čiščenju in kovanju volka, kar bo hkrati priprava za udeležbo na naslednjem festivalu taljenja v Nemčiji. Z maketo v Stari Fužini (vidno na pričujoči fotografiji) je hotela do­ mača ekipa tuji in domači javnosti prikazati pomembnost breščanskih plavžev, ki so 200 let obratovali na tem mestu. Od 14. stoletja naprej pa do konca železarstva v Bohinju je samo na področju Stare Fužine trdo delalo vsaj 5000 fužinarjev (talivcev, kovačev, rudarjev, oglarjev ...). Zaslužijo si obeležje in trajnejši spomin, ki ga sicer že obeležuje ime vasi.

ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna, nev­ ladna, prostovoljna organizacija, katere osnovno poslanstvo je psiho­ socialna rehabilitacija oseb s težavami v duševnem zdravju. Naloga združenja Šent je tudi ustvarjanje novih delovnih mest za težje zapos­ ljive brezposelne osebe. Šentgor Radovljica je ena izmed enot Šenta, kjer izvajamo programa dnevni center in socialna vključenost. Dnevni center je namenjen osebam s težavami v duševnem zdrav­ ju ali tistim v trenutni duševni stiski, njihovim svojcem in prijateljem, prostovoljcem ter drugim, ki jih zanima področje skrbi za duševno zdravje in bi radi o tem pridobili več informacij. V programu se lahko uporabniki udeležijo različnih skupinskih dejavnosti in aktivnosti. Na voljo so delavnice psihosocialne rehabi­ litacije, skupine za samopomoč svojcev in uporabnikov, izobraževalne, ustvarjalne in prostočasne delavnice. Organiziramo tudi izlete, tabore, pohode, večkrat pa obiščemo tudi kakšno razstavo, prireditve ter še mnogo drugega. Poleg tega je uporabnikom na voljo tudi individualna obravnava, ki jo vodijo strokovni delavci in vključuje svetovalne, in­ formativne in razbremenilne razgovore ter individualno načrtovanje. Vse dejavnosti so namenjene pridobivanju, razvijanju ali ohranjanju znanj, spretnosti in veščin, ki omogočajo čim večjo samostojnost in vključenost posameznika v običajno, vsakdanje življenjsko okolje. Posamezniki, ki se vključijo, dobijo toliko podpore, kolikor jo potre­ bujejo in želijo. Vključitev je brezplačna in na voljo vsem, ki so zainteresirani za sodelovanje. Program socialne vključenosti je namenjen podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Ciljna skupina so osebe, ki so od Za­ voda za zaposlovanje dobile odločbo, da so nezaposljive (Odločba o nezaposljivosti), kar pomeni, da je njihova delazmožnost nižja od 30 %. Cilj programa je ohranjanje in razvijanje delovnih sposobnosti invalida ter vzpodbujanje socialne vključenosti. Za nas je pomembna podpora lokalnega okolja in skupnosti, zato smo veseli, da nas poleg ostalih občin gorenjske regije podpira in sofi­ nancira tudi Občina Bohinj, ki nam na ta način omogoča kvalitetnejšo izvedbo naših programov. Obiščete nas lahko na Kranjski cesti 3 v Radovljici, vsak delovni dan od ponedeljka do petka od 7:30 do 15:30 ali pokličete na 04/530 30 10. Vabljeni! Ko ne gre več, ko se vse ustavi, se pri nas na Šentu javi! ・

VAŠ KORAK JE POMEMBEN NE ZAHTEVA VELIKO, POMENI OGROMNO - kampanja Hodite po označenih poteh Majda Odar, TNP

V julijskih Bohinjskih novicah smo pisali o letošnji kampanji Vaš korak je pomemben – ne zahteva veliko, pomeni ogromno - Hodite po označenih poteh. Kampanja je naletela na zelo dober odziv ne le na območju TNP, pač pa tudi drugod po Sloveniji. Poudarimo naj tudi to, da kampanja ne ozavešča le o erodiranih planinskih poteh, pač pa tudi o podobni problematiki na drugih poteh. Na primeru Bohinja velja

8

iz na ših k r a je v izpostaviti Fužinarsko polje, kjer je poleg javnih poti in cest še vedno prisotna raba poljskih poti, ki prečkajo zasebna zemljišča. Raba le-teh zato ni dovoljena. Zavoljo spoštovanja domačinov ter minimalnega pritiska na travniško vegetacijo velja opozorilo upoštevati. ・

Vprašalnik o spremljanju obiska v Triglavskem narodnem parku 2016 Majda Odar, TNP

Za potrebe sodobnega upravljanja TNP je optimalno vzpostavljen monitoring obiskovanja ključnega pomena. Sistemsko zbrani kvanti­ tativni in kvalitativni podatki, ki upoštevaje nosilne zmogljivosti za­ varovanega območja skozi kompleksno analizo pripomorejo k spre­ jetju optimalnih odločitev na področju obiskovanja narodnega parka, predstavljajo srčiko uspešnega monitoringa. Ena izmed osrednjih letošnjih aktivnosti na področju spremlja­ nja obiska Triglavskega narodnega parka je izvajanje Vprašalnika o spremljanju obiska v Triglavskem narodnem parku 2016. Vprašanja pokrivajo različna področja - kot npr. čas bivanja, osrednji motiv za obisk, lokacije obiska, varovalni režim, vpliv podnebnih sprememb itd. Rdeča nit vprašalnika je trajnostna mobilnost biosfernega območja Julijske Alpe - kako zmanjšati pritisk motornih vozil na posameznih prometnicah in predvsem kakšne alternative ponuditi oz. vzpostaviti, da bo izkušnja obiska prijetnejša. Projekt je JZ TNP zasnoval skupaj z dr. Ireno Mrak, strokovnja­ kinjo na področju monitoringa obiskovanja v zavarovanih območjih in načelnico Komisije za varstvo gorske narave pri PZS. Izvajanje anket med poletjem poteka predvsem na terenu po posameznih (množično) obiskanih lokacijah. Poleg terenske bo v nadaljevanju na voljo tudi spletna verzija vprašalnika, ki je prav tako namenjena najširši javnos­ ti. Na voljo vam bo na spletni strani JZ TNP in partnerskih spletnih straneh. Cilj je zbrati cca. 1000 vzorcev. Rezultati in analiza vprašalni­ ka bodo znani proti koncu leta 2016. Vabljeni k sodelovanju! ・

Požar pod Voglom

Po poročilih PGD Bohinjska Bistrica povzela Katarina Košnik V ponedeljek, 25. julija ob 7.06 so bili gasilci Prostovoljnega gasil­ skega društva Bohinjska Bistrica obveščeni, da je najverjetneje strela zanetila požar na nedostopnem terenu na višini drugega stebra gon­ dole na Vogel (Mirniki). Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so po ogledu požara zaprosili za pomoč helikopter Slovenske vojske. Za zavarovane zajemanja vode za gašenje so bili aktivirani tudi gasilci PGD Savica-Polje, ki so z dvema čolnoma zaradi plavalcev in čolnov, za­ varovali del območja na Bohinjskem jezeru, Policija je obvestila padal­ ski center, da so v času gašenja zaustavili polete, gasilci PGD Bohinjska Bistrica smo v Ukancu zavarovali območje za pristanek helikopterja, pomagali pri namestitvi vreče za gašenje in koordinirali gašenje. Helikopter Slovenske vojske je na območje nanesel 14 vreč vode (1 vreča drži cca 2400 l vode) na koncu pa na območje prepeljali tudi gasilsko ekipo, ki je preverila stanje požara. Dva dni kasneje, se je iz mesta požara še valil manjši dim. Ker je območje popolnoma nedostopno, so se glede nadaljnjega ukrepanja sestali predstavniki več služb, gasilci PGD Bohinjska Bis­

Foto: arhiv PGD Boh. Bistrica

trica, namestnik poveljnika Občinskega gasilskega poveljstva Bohinj, predstavnika GRS Bohinj in Zavoda za gozdove Slovenije. O dogajanju je bil obveščen tudi TNP. Pri oddaljenem pregledu območja je bilo ugotovljeno, da je helikop­ trsko gašanje v ponedeljek, obrodilo sadove in je požarišče in okolica mokra, dogajanje pa se umirja. Požar ni bil več viden, le ob močnejšem sunku vetra je v zelo majhnem obsegu bilo mogoče opaziti manjši dim, ki pa se je pojavljal čedalje redkeje. Ostaline požara je dokončno po­ gasil dež, ki je sledil v naslednjih dneh. Ob uspešnem gašenju požara se gasilci PGD Bohinjska Bistrica zah­ valjujejo vsem, ki so k temu pripomogli. V prvi vrsti helikopterski ekipi AS AL 532 Cougar Slovenske vojske, PGD Savica Polje za odlično in uigrano sodelovanje, Žičnicam Vogel, d.d., ki so pravočasno opazile požar in gasilcem omogočile prevoz z nihalko na Vogel, Pizzeriji Ema, ki je poskrbela za malico, predvsem pa vsem obiskovalcem Bohinja (plavalcem, veslačem, pohodnikom itd.) za razumevanje in strpnost.

Posredovali v nesreči

Bistriški gasilci pa so tudi sicer julija imeli polne roke dela. V za­ četku meseca je že bilo v prometu njihovo novo intervencijsko vozilo. V soboto 9. julija popoldan je na cesti proti Soriški planini (Bohinjsko sedlo) voznica z osebnim vozilom zapeljala iz cestišča in trčila v drevo. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so pomagali reševalcem NMP Bohinj pri oskrbi voznice, ki se je v nesreči poškodovala, zavarovali kraj ne­ sreče, odklopili akumulatorja, očistili kraj nesreče za izvlek vozila in očistil cestišče razlitih tekočin. Poškodovano voznico so reševalci NMP Bohinj odpeljali v nadaljnjo oskrbo. Na kraju je bila prisotna Policija in kasneje gasilci PGD Bled.

Še dvakrat gorelo

V nedeljo, 17. julija zvečer je zagorelo v Bohinjski Bistrici v ne­ posredni bližini bivše tovarne Kovi­ no-obrt (trenutno ima več podjetij tam poslovne prostore). Zagorela je podrast in več nakopičene­ ga gorljivega materiala. Zaradi močneje razvitega požara je ogenj ogrožal skladovnice drv in bliž­ nje objekte. Gasilci PGD Bohinjska Bistrica so bližnje objekte zaščitili pred ognjem, požar pogasili in s termo kamero preventivno pre­ gledali okolico. Pogorelo je okoli pet kvadratnih metrov podrasti in del žive meje. Konec meseca, v petek 22. julija je zagorelo še v hotelu Bohinj na Foto: arhiv PGD Boh. Bistrica Ribčevem Lazu. Požar je nastal v pomožnem prostoru, v 1. nadstropju vzhodnega trakta hotela, kjer je zagorel prostor za pripravo sanitarne tople vode, dim pa se je širil po ostali prostorih hotela. Posredovali so gasilci PGD Bohinjska Bistrica in Savica – Polje. Ob prihodu se je večina gostov iz hotela že evakuirala, prve aktivnost gasilcev so bile razdeljene v tri sektorje. Pregled in morebitno reševa­ nje ujetih na zahodnem traktu hotela, pregled in morebitno reševanje gostov na vzhodnem traktu ter notranji napad, ki je poskrbel za gaše­ nje požara. Po zaključenem gašenju je sledilo prezračevanje celotnega hotela, nato pa ponovem sistematičen pregled od sobe do sobe, kjer se je sočasno merilo koncentracijo nevarnih plinov. V kletnih prostorih je bila presežena koncentracija oglikovega monoksida, zato so se na tem delu izvedle dodatne aktivnosti prezračevanja. Ko je bil celoten hotel pregledan in merilne naprave niso več zaznale nevarnih plinov, so ob 22.30 dovolili gostom ponovno namestitev v sobe. Pred ponovnim vstopom gostom, so glede na seznam gostov iz recepcije vsakega posebej poklicali, da so izključili še zadnjo možnost, da ni nihče pogrešan ali ostal kako drugače ogrožen in ga niso ob preizkavi hotela našli. Na kraju je ostala gasilska straža do 1.30 ure naslednjega dne, ki je periodično s toplotno kamero spremljanja ohla­ janje prostora in preventivno merila morebitno koncentracijo nevar­ nih plinov. Na kraju je bila prisotna tudi Policija, dežurni električar Elektra Gorenjska d. d., vodovodar Režijskega obrata Občine Bohinj. Od več kot 40 prijavljenih gostov v hotelu, jih je bilo v času požara 31 v sobah, 29 se jih je samih evakuiralo, 2 sta bila reševana.

VSEBINA 19. SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega ­prostorskega načrta Občine Bohinj 20. POPRAVEK obvestila o povečanju višine razpisanih sredstev za javni razpis za spodbujanje gospodarstva

19. Na podlagi 46. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) v nadaljevanju ZPNačrt) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07) je župan Občine Bohinj dne 25. 7. 2016 sprejel

4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) V okviru predmetnega postopka se dodatnih strokovnih rešitev in strokovnih podlag ne bo pridobivalo. 5. člen (roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN Bohinj po skrajšanem postopku se izvede skladno z določili ZPNačrta, pri tem se roki za predložitev mnenj ter rok za izvedbo javne razgrnitve skrajšajo na 15 dni. 6. člen (seznam nosilcev urejanja prostora, ki predložijo smernice in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev) V postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN sodelujejo tisti nosilci urejanja prostora, za katere se ob pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da se vsebine sprememb in dopolnitev nanašajo na zadeve iz njihove pristojnosti. Ob sprejemu tega sklepa so za podajanje smernic in mnenj pristojni naslednji nosilci urejanja prostora: ---

SKLEP

o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj 1. člen S tem sklepom se prične postopek prvih sprememb in dopolnitev občinskega prostor­skega načrta Občine Bohinj, sprejetega z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16; v nadaljevanju OPN Bohinj), ki se izvede po skrajšanem postopku. 2. člen (ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve OPN Bohinj) Občinski prostorski načrt Občine Bohinj je stopil v veljavo 21. maja 2016. Ob uporabi OPN Bohinj so bile v praksi ugotovljene določene nejasnosti ter nesklad­ ja v okviru določil posameznih prostorskih izvedbenih pogojev ter v okviru podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za posamezne enote urejanja prostora. Zaradi neskladij in nejasnosti je onemogočena realizacija nekaterih projektov ter oteženo pridobivanje upravnih dovoljenj. 26. aprila 2016 je začela veljati novela Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS št. 27/16 z dne 11.4.2016) ki širi nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti na vseh kmetijskih zemljiščih. Z namenom uskladitve OPN Bohinj z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, odpra­ ve nejasnosti in neskladij med določbami posameznih prostorskih izvedbenih pogojev so potrebni popravki v tekstualnem delu OPN Bohinj, predvsem v okviru izvedbe­nega dela. Z njimi se bo predvsem omogočilo ustrezno izvajanje upravnih postopkov ter iz­ vajanje v veljavnem OPN že predvidenih oz. dopustnih dejavnosti. Namenska raba zemljišč se ne spreminja. 3. člen (območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka za izvedbo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj) Spremembe in dopolnitve OPN Bohinj se pripravi za celotno območje Občine Bohinj. Spremembe in dopolnitve obsegajo uskladitev določb in odpravo neskladij med določili posameznih prostorskih izvedbenih pogojev ter spremembe in dopolnitve določil podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev v posameznih enotah urejanja prostora. Ker se spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta nanašajo le na prostorske izvedbene pogoje in ne posegajo v določanje namenske rabe prostora, se predmetni postopek sprememb in dopolnitev OPN Bohinj v skladu z določili 53. člena ZPNačrt izvede po skrajšanem postopku.

----------------------------

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunaj­ ska cesta 47, 1000 Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za turizem in interna­ cionalizacijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za informacijsko družbo,Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunaj­ ska cesta 22, 1000 Ljubljana Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za upravne notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Bled, Ljubljanska cesta 19, 4260 Bled Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, Planina 3, 4000 Kranj Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, p.p.3720, 1001 Ljubljana Energetika d.o.o., Verovškova 70, 1000 Ljubljana Eles d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana Slovenske železnice d.o.o., Področje za nepremičnine, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana-Šmartno Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana

Številka 7 ----------

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Ministrstvo za gospodarski razvoj in trgovino, Direktorat za notranji trg, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Direktorat za visoko šolstvo, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana Režijski obrat Občine Bohinj, Rožna ulica 18, Bohinjska Bistrica Občina Bohinj - Občinska uprava - za področje občinskih cest

Za pridobitev odločbe, ali je v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN potrebno izvesti postopek CPVO, se vlogo poda na Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska 47, 1000 Ljubljana.

Bohinj, 5. avgust 2016

20. Ob primerjavi tiskanega besedila z izvirnikom je bila ugotovljena napaka v obvestilu o povečanju višine razpisanih sredstev za javni razpis za spodbujanje gospodarstva, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Bohinj št. 6, 8. julija 2016. Zato objavljamo

POPRAVEK

Obvestila o povečanju višine razpisanih sredstev za javni razpis za spodbujanje gospodarstva Naziv in prvi odstavek obvestila se pravilno glasita: Povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj v letu 2016« Občina Bohinj objavlja povečanje višine razpisanih sredstev za javni razpis »Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj v letu 2016«, objavljen v Bohinjskih novicah, št. 4, dne 1. 4. 2016. ODGOVORNA UREDNICA Katarina Košnik

7. člen (finančna sredstva) Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev OPN Bohinj se zagotavljajo v proračunu Občine Bohinj. 8. člen (začetek veljavnosti sklepa) Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Bohinj in v svetovnem spletu na naslovu: http://obcina.bohinj.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Občina Bohinj sklep pošlje tudi Ministrstvu za okolje in prostor ter sosednjim občinam. Bohinjska Bistrica, dne 25. 7. 2016 Št.: 350-19/2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r. RAZPISI IN OBVESTILA

Obvestilo o izteku roka za oddajo prijav na javni razpis za spodbujanje gospodarstva v letu 2016 Obveščamo vas, da 2. 9. 2016 poteče rok za oddajo prijav na Javni razpis za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj v letu 2016. V letu 2016 so sredstva namenjena naslednjim ukrepom: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju ­podjetništva Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Vloga za posamezni ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. V kolikor oddajate več vlog v okviru enega ukrepa, so le-te lahko posredovane v 1 ovojnici, vendar morajo biti vloge spete. Če oddajate več vlog v okviru več

Bohinj, 5. avgust 2016

ukrepov, morajo biti vloge predložene v različnih ovojnicah (1 ovojnica - 1 ukrep). Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – GOSPODARSTVO 2016 – UKREP ______ (številka ukrepa)«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Javni razpis je skupaj z razpisno dokumentacijo objavljen na spletni strani Občine Bohinj. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice. Kontaktna oseba: Eldina Čosatović, mag. posl. ved; 04/581-34-19; dina@ragor.si in na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger, telefon; 04/577 01 28; tanja.mencinger@ obcina.bohinj.si.

10

iz na ših k r a je v

»Za konec - gre za enega največjih delujočih hotelov v Bohinju, zato je bila intervencija z vidika vodenja med zahtevnejšimi in uspešno izpeljana brez večjih posledic. Na tem mestu želimo pohvaliti osebje hotela, ki je preudarno ravnala in sodelovala z gasilci, kolegom iz PGD Savica-Polje za vzorno sodelovanje in tudi vsem gasilcem PGD Bohinj­ ska Bistrica za hiter odziv na poziv«, so ob poročilu ob intervenciji na svoji spletni strani zapisali v Prostovoljen gasilskem društvu Bohinjska Bistrica. ・

Foto: arhiv PGD Boh. Bistrica

11

iz na ših k r a je v

Medvedji spopad na Voglu Katarina Košnik

otoka Maria Wörth in neizmerno uživali v dveurni vožnji po jezeru. Izlet smo zaključili ob večerji v Žirovnici - v lovskem domu Stol - »Pri medvedih«.

V noči na soboto 23. Julija sta se na Voglu spopadla dva medveda, mlajši je potegnil kratko in naslednji dan so ga zaposleni na Voglu našli mrtvega.

Foto: Tadej Mencinger

Po podatkih javnega zavoda TNP se na območju Triglavskega narod­ nega parka bolj ali manj stalno zadržuje od pet do deset rjavih medve­ dov. Nekateri na območju narodnega parka prebivajo stalno, nekateri pa ga obiščejo občasno oziroma ga zgolj prečkajo. V Triglavskem narodnem parku je bil medved nazadnje opažen prav 23. julija, ko je bilo na območju Vogla najdeno truplo mlajšega med­ veda. Preiskava Inštituta za patologijo, divjad, ribe in čebele na Enoti za zdravstveno varstvo in gojitev divjadi, čebel in akvakultur na Vete­ rinarski fakulteti Univerze v Ljubljani je potrdila, da je žival poginila zaradi napada starejšega in večjega medveda. Takšen dogodek je pra­ va redkost in so ga v Triglavskem narodnem parku zabeležili prvič. Glede na to, da rjavi medved dnevno lahko prehodi tudi do nekaj deset kilometrov, prebivalce in obiskovalce narodnega parka v zavodu TNP opozarjajo o povečani možnosti srečanja z rjavim medvedom. Obiskovalcem priporočajo, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodijo svoje obnašanje možni pri­ sotnosti in srečanju z živaljo. Obiskovalci naj se poslužujejo označenih poti, v okolici domov naj ne bo dostopnih organskih virov hrane za medvede, kot so smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebel­ njaki, smetnjaki in komposti, saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom. Obiskovalce s psi pozivajo, naj zunaj naselij dosledno spoštujejo predpisano prepoved puščanja psov s povodca. ・

DU Bohinjska Bistrica, ­dogodki meseca julija in napovedi za ­avgust Olga P. Gorišek, DU BB

Konec junija sta se moška in ženska ekipa udeležili prijateljskega turnirja v balinanju na Bledu. Ekipa moških je zasedla 4. mesto, ženska ekipa pa zadnje mesto. Poletni mesec julij smo začeli z izletom, ogledali smo si koroška jeze­ ra, ki so med najbolj priljubljenimi vodami v Evropi. Več kot polovica od 1270 koroških jezer se nahaja v visokogorju in tri največja v dolini smo obiskali. Iz Bohinja smo se odpravili skozi karavanški predor po južni obali jezera, mimo Vrbe in Beljaka, nato po turski avtocesti mimo Špitala do Millstatterskega jezera. Po krajšem postanku v turističnem središču Millstatt nas je pot vodila mimo jezer Brennsee in Afritzer See. Po južni obali Osojskega jezera smo prispeli v Osoje in si ogledali samostansko cerkev iz 11. stoletja, ki so ji bili kasneje dodani gotski in baročni elementi. Za cerkvijo na pokopališču je grob poljskega kra­ lja Boleslava, po legendi naj bi leta 1081 kot običajen romar stopil v samostan, spregovoril je šele ob smrti in priznal resnično identiteto, od tu naziv Mutec osojski. Od tam pa smo se odpeljali do Celovca in naprej do Vrbskega jezera, kjer smo se vkrcali na ladjo in odpeljali do

Foto: Janez Pikon

Pohodniki pa so za julijski pohod izbrali Šijo. Odpravili so se z gon­ dolo in sedežnico do Orlovih glav. V meglenem vremenu nadaljevali na Šijo. Ob sestopu s Šije pa se je vreme zjasnilo, zato so se odločili, da se povzpnejo še na vrh Vogla, od koder tudi slika. Prvi torek v mesecu so se srečali člani šahovske sekcije, tretjo sredo v mesecu pa je bilo tekmovanje v pikadu.

Razpored aktivnosti v mesecu juliju 2016:

2. avgusta 2016 - Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu v društvenem domu na Boh. Bistrici. 6. avgusta 2016 - Kopalni izlet v IZOLO, odhod z Boh. Bistrice ob 6. uri, cena 15 EUR na osebo, prijavite se na tel. št. 04 531 52 49. 14. avgusta 2016 - Pohod DEBELI VRH, odhod ob 7. uri izpred društvenega doma na Boh. Bistrici. Predviden datum pohoda 14. 8. ni dokončen, zato bodite pozorni na objavo na oglasni deski društva. 17. avgusta 2016 - Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Boh. Bistrici. 8. septembra 2016 - Srečanje GORENJSKIH UPOKOJENCEV na prireditvenem prostoru v LESCAH. Prijavili se boste poverjenikom, rok za prijavo je 24. 8. 2016. Ne glede na to, da izlete in pohode organiziramo za člane Društva upokojencev, bomo zelo veseli, da se nam boste pridružili tudi člani ostalih društev, vabljeni ste vsi Bohinjke in Bohinjci. Prisrčno vabljeni v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Spominska slovesnost na Vodiški planini Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica

Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica vabi v soboto, 6. av­ gusta 2016, na spominsko slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve in prazniku Občine Radovljica. Spominska slovesnost s kulturnim programom bo ob 11. uri pri Partizanskem domu na Vodiški planini (Jelovica). Za dolgoletno prizadevno delo v organizaciji Zveze borcev bosta podeljeni plaketi Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije dvema članoma Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica. ・

Izlet v Goriška brda

KOZB za ohranjanje vrednot NOB 18. junija 2016 smo se člani in simpatizerji KOZB za ohranjanje vrednot NOB odpravili na izlet in druženje na Primorsko. Po krajšem postanku na počivališču Lom na avtocesti smo prispeli v Vipavo. V vojašnici Janka Premrla Vojka smo si pod vodstvom štabnega ­vodnika

12

iz na ših k r a je v

Foto: Janez Pikon

Valterja Likarja ogledali zares zanimiv vojni muzej prve svetovne voj­ ne. Nadaljevali smo mimo Nove Gorice preko solkanskega mostu v Brda. V Homu smo pobrali še našo vodičko Nevenko, ki nas je vodila po zanimivostih Goriških brd, Šmartna, Gonjač z razglednim stolpom in veličastnim spomenikom padlih v drugi svetovni vojni, Dobrovega, Medane in prizorišča popularne nadaljevanke Ena žlahtna štorija ter gradiča do obnovljene renesančne vile v Vipolžah. Seveda smo si vzeli tudi čas za degustacijo značilnih primorskih vin. Ko se je dan pomak­ nil v večer, smo se preko Bače in Sorice polni prijetnih vtisov vrnili v Bohinj. ・

V petek, 8. julija 2016, so nas obiskali predstavniki občin Bohinj, Bled, Gorje ter predstavniki GZ Bled - Bohinj in Ribno. Otrokom so prinesli namaz Nutella ter sladke bombone, ki so jih bili otroci iskreno veseli. V imenu otrok in mentorjev se zahvaljujemo za častni obisk ter njihov čas, ki so ga namenili mladim gasilcem. Naši donatorji letovanja Pinea 2016 so bili: Občina Bohinj, Alpetour, d. d., Turistično društvo Bohinj, Slap Bohinj, Penzion Resje, PGD Savica - Polje ter podjetje Protehno. Gasilska mladina GZ Bled - Bohinj vam je hvaležna za vaše prispevke. Zahvaljujemo se vsem otrokom in mentorjem, da smo s skupnimi močmi izpeljali pester, poučen in zabaven program na letovanju. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ do naslednjega gasilskega le­ tovanja. ・

Čebelarska kulturna dediščina panj in čebelnjak Franc Šivic

Poletno letovanje mladih gasilcev in gasilk - Pinea 2016 Mentorji GZ Bled - Bohinj

Foto: Franc Šivic

Gasilska iz morja, foto: Petra Perič

Tudi letos se je gasilska mladina iz GZ Bled - Bohinj (Bohinj in Selo) odpravila na letovanje v kamp Pinea. Zveza društev prijateljev mladine Jesenice nas je gostila od 6. 7. 2016 do 13. 7. 2016. Letovanja se je udeležilo rekordno število otrok, in sicer kar 74, in 9 mentorjev. V okviru gasilske šole smo se razdelili v skupine ter vsakodnevno izvajali izobraževanje za pridobitev preventivnih značk »preprečujemo požare«. Mladi gasilci in gasilke so bili razdeljeni v skupine: -- bronasta značka v starosti: 7–11 let -- srebrna značka v starosti: 12–13 let -- zlata značka v starosti: 14–16 let Vsi otroci so uspešno opravili preizkus znanja in pridobili značko znotraj svoje skupine. Imeli smo zelo lepo sončno vreme, tako da smo se lahko vsak dan kopali, skakali v vodo, se potapljali in počeli različne otroške vragolije. Zgodile so se tudi najstniške iskrice, katere vzplamenijo na prisrčen otroški način. Mentorji smo bili zelo ponosni na naše mlade gasilce in gasilke, saj smo bili povsod, kjer koli smo se pojavili, deležni obču­ dovanja in pohval. Mladi so uspešno sodelovali pri čiščenju hišic z vsakodnevnim ocenjevanjem ter v športnih igrah, kjer so se izkazali v svoji borbenosti. Preživeli smo zelo pester teden (finale EP v nogometu, gasilsko šolo, družabne in športne igre, krst, domotožje, odrgnine in tudi brez šivov ran ni šlo).

Slovensko čebelarstvo se v mnogih pogledih razlikuje od čebelarstev drugih dežel. Že poslikavanje panjskih končnic je posebnost, ki ji ni para v svetu, saj se je pojavila in se sčasoma razvila v pravo ljudsko umetnost samo na ozemlju, kjer smo živeli Slovenci, torej v današnji matični Sloveniji in delno v zamejstvu v Italiji in na avstrijskem Ko­ roškem. Kaj je motiviralo naše prednike pred dvesto leti, da so se lotili slikanja panjev, lahko danes samo ugibamo. Najverjetneje občudova­ nje marljivih čebelic, ki so jim bile vzor pridnosti, redoljubnosti in ljubezni do doma, saj so ga neustrašno branile pred sovražniki tudi za ceno lastnih življenj. Zato ni čudno, da najdemo na starih čebel­ njakih še danes kakšen obledel napis, kot je na primer tale: Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem, ali pa: Po čebelah se zgleduj! Kakšno spoštovanje so uživale pri ljudeh čebele, lahko vidimo tudi iz starih črno-belih fotografij, ki so nastale v začetku prejšnjega stoletja. Kadar se je hotel čebelar fotografirati ob čebelnjaku ali ob kakšnem čebelarskem opravilu, si je nadel najboljšo obleko ali celo ljudsko nošo. Čebela tudi ne pogine, kot velja to za ostale živali, ampak umre. V pričujočem sestavku se želim nekoliko bolj posvetiti slovenskemu ljudskemu panju »žnideršiču« in kranjskemu čebelnjaku, ki predstav­ ljata dva pomembna elementa naše kulturne čebelarske dediščine. V drugi polovici 19. stoletja je prišlo do velikih odkritij in inovacij na vseh področjih človekovega ustvarjanja in tudi čebelarstvo pri tem ni bilo izvzeto. Pravo revolucijo je pomenil izum panja s premičnim satjem, kateremu je botroval ameriški čebelar Langstroth. Zaradi svoje praktičnosti in enostavnosti se je kmalu po nastanku leta 1852 razširil po vseh ameriških zveznih državah, nato pa še po ostalih celinah sveta. Danes ga najdemo povsod, tudi v Sloveniji. Njegova velika prednost pred ostalimi panjskimi sistemi je v tem, da ga čebelar zelo preprosto povečuje z dodatnimi nakladami in ga tako prilagaja moči posamezne čebelje družine. Izdela ga lahko vsakdo, ki ima vsaj nekaj osnovne­ ga mizarskega orodje in spretnosti. V Sloveniji se je pojavil v začetku prejšnjega stoletja, vendar se zanj naši čebelarji niso ogreli. Tisti, ki so ga poskusili, so našli na njem cel kup napak. Pritoževali so se, da je neroden za prevoz, da čebele v njem slabo prezimujejo, ker stoji na prostem, izpostavljen vremenskim ujmam, ker les hitro propade in ker ga tuje čebele rade ropajo. V roke ga je dobil tudi znani velečebe­ lar in podjetnik Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice. Nekaj časa ga je

iz na ših k r a je v, oble t nice

13 preizkušal, nato pa zavrgel iz podobnih argumentov kakor mnogi ostali čebelarji. Toda njegov nemirni, ustvarjalni duh ni počival. Želel je ust­ variti moderen panj, ki bi za­ dovoljeval potrebe slovenskih čebelarjev in ki bi se navezo­ val na tradicijo. To pomeni, da bi bil praktičen za prevažanje na paše ter da bi se ga lahko zlagalo v čebelnjak, kot so nekdaj naši predniki zlagali kranjiče. Pri snovanju mu je kot vzorec služil tako imeno­ vani »listovni« panj nemškega učitelja Albertija. Temeljito ga je predelal in ga po večletnih poizkusih leta 1910 končno Pred kapelico, foto: Franc Šivic ponudil slovenski čebelarski javnosti. Zanj je napisal tudi navodila, v katerih je pojasnil, da novi panj ni idealen, ker idealnega panj ni mogoče narediti, je pa neprekosljiv za prevažanje na paše. Kmalu se ga je oprijel naziv »žnideršič« ali pa AŽ panj (skrajšano Alberti Žnideršič) in tako ga poimenujemo še danes. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je med slovenskimi čebe­ larji pojavila manjša skupina nezadovoljnežev, ki je smatrala, da je »žnideršič« zastarel in da bi bil vendarle že čas za uvajanje nakladnega sistema panjev, predvsem Langstrotovega, ki ga s kratico imenujemo tudi LR panj. Tisto obdobje imenujemo tudi čas »panjske vojne«, ki pa ni prinesla kakšnega večjega preobrata. AŽ panj je danes še vedno enako priljubljen, kakor je bil pred sto leti. In zanimivo, zanj so se začeli zadnje čase zanimati tudi tuji čebelarji. Pred tremi leti je pripeljal v Slovenijo na strokovno ekskurzijo prvo skupino čebelarjev iz Amerike naš rojak Mark Simonitsch. Obiskali so več naših čebelarstev in ko so videli, s kakšno lahkoto opravlja čebelar preglede čebeljih družin v AŽ panjih in da pri delu lahko celo sedi, da se torej sploh ne utrudi, so navdušeno vzkliknili: »To je idealen panj za nas starejše čebelarje, ki nas je vedno več, ne samo v Ameriki, ampak v vsem razvitem svetu. Z njim bomo lahko čebelarili še v visoki starosti.« Že prvo leto so uvozili v ZDA zabojnik, napolnjen z »žnideršiči«, ki so jih ameriški čebelarji kljub visoki ceni dobesedno razgrabili, letos pa je šel čez veliko lužo že tretji zabojnik naših panjev. Prof. Janko Božič z Biotehnične fakultete v Ljubljani je že drugič v zadnjih dveh letih obiskal ameriške čebelarje in tam predaval o tehniki čebelarjenja v našem panju. Za njihove potrebe je napisal celo priročnik v angleščini. In zadnja novica. Pri piscu teh vrstic se je nedavno mudil polkovnik Todd A. Scattini, ameriški vojaški ataše, akreditiran pri ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Povedal je, da bi mnogi ameriški vojaški veterani, med katerimi je veliko invalidov, radi čebelarili, toda nakladni LR panj jim tega ne omogoča. Ko pa je videl fotografijo slovenskega čebelarja iz okolice Pivke, ki je brez obeh nog in na vozičku uspešno čebelaril z dvajsetimi AŽ panji, je prišel na idejo, da bi bil slovenski panj idealen tudi za ameriške vojne invalide. In še to: ne samo ameriški, zanj se zanimajo španski, francoski in še posebej italijanski čebelarji. Za slednje smo imeli letos na Goriškem že nekaj praktičnih delavnic, za drugo leto pa jih pripravljamo še več.

Foto: Franc Šivic

S slovenskimi panji so ozko povezani tudi kranjski čebelnjaki. V naši deželi jih je preko 10.000 in so marsikje prepoznavni znak Slovenije, podobno kakor cerkvice na gričih in hribih. Čebelnjake so imeli nek­ daj tudi v nemško govorečih deželah, v Avstriji, Nemčiji in Švici, toda pred pol stoletja so začeli tam uvajati ameriški nakladni sistem, ki ne potrebuje skupne varne strehe čebelnjaka, zato so ti počasi izginjali. Še največ se jih je ohranilo v Švici, toda tisti se že na zunaj ločijo od naših, posebej po obliki strehe. Erika Mayr, predsednica čebelarskega društ­ va Charlottenburg-Wilmersdorf, enega od 14 čebelarskih društev v Berlinu, pravi, da smo Slovenci lahko srečni, ker nam je uspelo ohraniti dragoceno kulturno dediščino naših prednikov, kar pa nemškim zaradi nekakšnega napredka ni bilo dano. Čebelnjak predstavlja za čebelarja kraj, kamor se rad umakne in kjer se umiri. Vedno več je takšnih, ki so svoje čebelnjake preuredili v nekakšne apiterapevtske komore, kjer lahko njihovi prijatelji in znanci vdihavajo zdravilni aromatični zrak, ki veje iz panjev. Čebelnjaki torej niso le manjše ali večji hišice, v katerih so čebele varne pred dežjem, vetrom, mrazom ali poletno pripeko, am­ pak postajajo pravi sanatoriji, v katerih se človekov duh in telo dobro počutita. ・

Pavla Rozman praznovala 90 let

Pavla Rozman se je rodila 24. 6. 1926 v Bohinjski Bistrici kot prvi od treh otrok matere Marije in očeta Petra Žvana. Odraščala je na kmetiji, kar je bilo v tistih časih kar težko. Po končani osnovni šoli bi rada obiskovala gimna­ zijo, pa je zaradi dela in pomanjkanja denarja morala ostati doma. Tako se je najprej zaposlila na LIP-u, kjer je v proizvodnji delala štiri leta, kasneje pa vse do upokojitve v podjetju Kovino­ obrt - zdajšnji Filbo. Teh časov se rada spominja, saj je kot skladiščnica rada opravljala svoje delo in se tudi dobro razumela s sodelavci. Nekaj let po upo­ kojitvi je bila doma v Bohinjski Bistri­ ci, nato pa se je poročila in živela na Ribčevem Lazu. Po moževi smrti pa se Foto: arhiv občine Bohinj je preselila nazaj v Bohinjsko Bistrico. Zdravje ji je služilo kar dolgo, zadnje leto pa je imela vse več težav s hrbtenico in posledično so ji začele odpovedovati noge. Zdaj je dober mesec dni v Zavodu sv. Martina v Srednji vasi, kjer je zelo zadovoljna in se dobro počuti. ・

90 let Ane Mlakar Branka Mlakar

Ana Mlakar je 14. julija dopolnila 90. rojstni dan. Rojena je bila na Pri­ morskem, a se je že kot otrok v 3. letu starosti z družino preselila v Bohinjsko Bistrico. Pri sedmih letih je doživela težke poškodbe, vidne še danes, saj so jo pri stari ribogojnici napadli trije volč­ jaki in je komaj preživela. Po končani osnovni šoli se je izučila za frizerko, kasneje pa je naredila tudi kuharski in šiviljski tečaj. Tako je svojo službeno pot zaključila z upokojitvijo v bivšem podjetju Almira. Med 2. svetovno voj­ no je bila izgnana v delavsko taborišče v Avstriji, kjer je bila eno leto. Svojega moža je spoznala na Jesenicah, skupaj sta si ustvarila hišo in dom v Bohinju ter svojo družino takrat povečala še za enega družinskega člana, dobila sta hčerko Branko. V svojem življenju se je Ana rada posvečala hobijem. Rada je

Ob obisku župana, foto: arhiv občine Bohinj

oble t nice , kult ur a , priredit ve

14

igrala v amaterskem gledališču ter uživala v zvokih glasbe, predvsem ob igranju kitare. Zadnjih nekaj deset let je prosti čas rada preživljala v naravi. Veliko se je posvečala nabiranju zelišč ter s tem navdušila tudi svojo hčer in jo v to tudi uvedla. Žal pa sta jo v letošnjem letu na posteljo prikovali poškodba in bolezen. ・

90 let Franca Pikona, ­Dolinarjevega Franca z Raven Olga Pikon Gorišek

Foto: Janez Pikon Foto: Janez Pikon

Franc Pikon je v sredo, 13. julija 2016, praznoval svojih častitljivih 90 let. Tega dne ga je obiskal in mu osebno čestital župan občine Bohinj Franc Kramar. Popoldan so ga obiskali tudi njegovi kolegi iz Lovske družine Bohinjska Bistrica in rogisti, ki so v čast njegovemu prazniku zaigrali venček lovskih viž. Je najstarejši član LD Bohinjska Bistrica.

Foto: Silvo Odar

Dolinarjev Franc se je rodil kot četrti otrok od sedmih. Poleg njega sta živi še sestri Francka Perše in Ivica Lapajne. Leta 1941, ko se je začela vojna, se je najstarejši brat Janez odpravil v partizane. Ostali so bili doma na kmetiji, pomagali staršem pri delu vse do dne, ko so bili v februarju leta 1944 izseljeni v Nemčijo. Najprej so jih odpeljali v Goričane, nato v Wienzheim, od tam pa v Eichstätt, kjer so jih razpore­ dili na delo v tovarne ali služenje nemškim družinam. Franca so raz­ poredili v Kronach v tovarno gnojil. Iz izseljenstva se je v juliju 1945 vrnila vsa družina. Na opustošeni domačiji jih je pričakal brat Jože, ki pa se je vrnil že prej. Na novo so začeli urejati domačo kmetijo. Do vpoklica k služenju vojaškega roka je Franc delal na Jesenicah. Leta 1959 se je poročil z Doro, rodili so se jima sinovi Andrej, Primož in Boštjan. Še naprej je delal na domači kmetiji, leta 1972 pa se je zapos­ lil v Lipu Bohinjska Bistrica in delal do upokojitve. Z ženo in mlajšim sinom Boštjanom skupaj skrbijo za Dolinarjevo domačijo. V veliko ve­ selje pa so mu vnukinje Maruša, Nuša, Špela in vnuki Jakob, Anže in Matic. Ob jubileju mu iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja tudi vsi nečaki in nečakinje; Janez P., Marija, Drago, Vinko, Olga, Marjeta, Vilko, Tomaž, Joži, Janez L. in Toni. ・

Z novomeškimi mažoretkami smo igrali v Parizu Neža Sušel, Godba Bohinj

V četrtek, 23. 6. 2016, smo godbeniki Godbe Bohinj dobili e-pošto od našega dirigenta Marka Žirovnika. Novomeške mažoretke so nam­

reč iskale zasedbo glasbenikov za spremljavo na njihovem gostova­ nju v Parizu. Tako smo se na povabilo odzvali štirje godbeniki Godbe Bohinj: Katja Arh, Liza Marcela Kunstelj, Jošt Strgar in jaz. Pridružila se nam je še Joštova mama, Lucija Grm. Tako smo se v petek zvečer, 24. 6. 2016, skupaj z mažoretkami in drugimi glasbeniki iz okolice Ilirske Bistrice in okolice Litije že odpravi­ li proti Franciji. Tja smo prispeli po 16 urah vožnje in se namestili v hostel. Za tem je sledila vaja z mažoretkami, zvečer pa smo se z vlakom odpravili v center Pariza. Seveda smo si ogledali Eifflov stolp, kjer smo se pomešali z navdušenci nogometa in bili priča množičnemu navija­ nju. V nedeljo zjutraj smo se odpravili proti hipodromu Vincennes Hip­ podrome de Paris. Tam smo skupaj odigrali in odplesali nekaj koračnic in sprejeli francosko ministrico za okolje. Kasneje smo si dirke lahko ogledali iz VIP-lože. Po uspešno končanem nastopu smo z avtobusom odšli naravnost v center Pariza. Ogledali smo si veličastno katedralo Notre Dame in nič manj veličasten muzej Louvre. Ker dogodivščin še ni bilo dovolj, smo za piko na i zamudili še zadnji vlak, ki je vozil ob enih ponoči, a smo našli prevoz, še preden je bil čas za paniko. V pone­ deljek zjutraj smo se polni lepih spominov poslovili od Francije in jo mahnili domov. Še enkrat se zahvaljujemo novomeškim mažoretkam za povabilo in vsem skupaj za odlično družbo. Upamo, da bomo še kdaj sodelovali! ・

Dobrodelni narodno-zabavni žur za Luko Pod Skalco Za sošolce in prijatelje, Jure Sodja

Akcija zbiranja sredstev za Luko Kovačiča še vedno poteka. Dokler se Luka in družina ne odločijo, kako naprej, se prijatelji in sošolci še naprej trudimo pri zbiranju sredstev. Zamaški še kar prihajajo, nakazila tudi, zaključilo se je zbiranje po raznih lokalih (Pod Brezo, Pod Lipo in Rondo), Klemen Bučan je imel svoj dobrodelni šov v Bazi, prodajali smo srečke na B.O.FEjSTu. Avgus­ ta nas čakata super prireditvi; Tek štirih srčnih mož 6. 8. in Triatlon jeklenih 27. 8., kjer bodo na voljo dobrodelne srečke, udeleženci pa so pozvani k donaciji ob prijavi. Vrhunec za marsikoga bo narodno-zabavni žur Pod Skalco. Tam se bo po zdaj potrjenih dogovorih zvrstilo kar 11 ansamblov. Z nami bodo ansambel Galop, ansambel Jureta Zajca, ansambel Fantje izpod Lisce, skupina Nalet, ansambel Šus, ansambel Žmurek, ansambel Mladika, ansambel Ideja, ansambel Žurerke, ansambel Skrivnost in Veseli muzi­ kantje. Za ozvočenje bo poskrbel Štajerc production. Vsem se na tem mestu iskreno zahvaljujemo! Verjamemo, da boste obiskovalci prišli, zaplesali, se zabavali in uži­ vali v dobri družbi ter dobri glasbi ansamblov, ki so se namenili nasto­ pati na našem dogodku. Vsi za Luko! ・

priredit ve , šport

15

Poletje 2016 na info mestih TNP Majda Odar, TNP

Kresna noč - žur do jutranjih ur Ekipa Turističnega društva Bohinj

Dogajanje na info mestih Triglavskega narodnega parka je v teh dneh v polnem zamahu. Poleg nudenja najrazličnejših informacij je pestro tudi dogajanje - ne le v Bohinjki, pač pa tudi po drugih cen­ trih TNP. V avgustu vam priporočamo obisk astronomskih večerov v Stari Fužini in na Voglu, vašim gostom pa tudi voden pohod ob ko­ ritih Mostnice, družinsko delavnico Skrivnostni svet Bohinjskega jezera ali pa domačo delavnico - Izdelaj svoj spominek - delavnica vezenja, pletenja in kvačkanja. Odpiralni čas centra v avgustu je med 9.00 in 19.00. Vas in vaše goste pa vabimo tudi na pestro poletno dogajanje. Vsak teden v avgustu vam je v Bohinjki na voljo naslednji program: ZNAK/GRAFIKA VODNI KROG 2016 • Ob torkih ob 11.00: Skrivnostni svet Bohinjskega jezera - nara­ voslovna delavnica • Ob torkih ob 19.00: Vodena joga in meditacija na prostem • Ob sredah ob 9.00: Vodenje po koritih Mostnice • Ob četrtkih ob 19.00: Vezenje, pletenje, kvačkanje - naredi svoj spominek • Ob sobotah ob 8.30: Vodena joga in meditacija na prostem • 12. 8. ob 21.00: Opazovanje nočnega neba (Center TNP Bohinj) • 26. 8. ob 17.00: Petkovo popoldne v parku - Življenje v Bohinj­ skem jezeru (družinska delavnice, Center TNP Bohinj) • 26. 8. ob 20.00: Opazovanje nočnega neba (Vogel, Rjava skala) • Za vse dogodke, razen za vodeno jogo in petkovo popoldne v parku, so potrebne predhodne prijave na navedenih kontaktih. Podrobnejše informacije o dogajanju so vam na voljo na tel. št. 04 5780 245, na e-naslovu info.bohinjka@tnp.gov.si ali na spletni strani www.tnp.si. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

12. festival Kanal

Ekipa Turističnega društva Bohinj

Rok ‘n’ band

V soboto, 6. 8. 2016, vabimo vse zabave željne na tradicionalno kresno noč. Pod Skalco bo veselo od 20. ure naprej. Vsi komaj čakamo na vrhunec zabave poletja. Glavna zvezda letošnje kresne noči je Rok ‘n’ band, ki vedno zagotavlja pravi žur. V prvem delu večera bo za zaba­ vo skrbel Werner, na koncu pa Gino Band. Tudi letos bomo po 22. uri začeli s prižiganjem svečk v jajčnih lupinicah. Ob 23. uri bo na sporedu ognjemet. Cesta bo zaprta med 22.30 in 23.30. Vse obiskovalce vabimo na naš vrhunec poletne zabave. ・

Vabilo k oddaji vlog za najem prostorov na Kravjem balu Ekipa Turističnega društva Bohinj

Tudi v letošnji sezoni Turistično društvo Bohinj organizira Kravji bal, kjer imamo na voljo prostore za razne dejavnosti. V kolikor bi že­ leli sodelovati, vas vabimo, da si na naši strani preberete, kaj nudimo. Tam so tudi prijavnice - vloge za posamezne prireditve ter, najbolj važno, datum, do katerega morate prijavnice oddati. ・

Bohinj pet tednov ­gostil ­Novozelandsko veslaško ­reprezentanco Katarina Košnik

Festival Kanal je v polnem teku, dejansko je nekaj koncertov že za nami. Pred nami so še avgustovski koncerti, 10. 8.: Blue Angels Gang, 17. 8.: Kar čes brass band in tudi prestavljeni koncert 24. 8.: Grajski oktet. Tudi letos so nastopajoči počaščeni z dobrimi picami Picerije Ukanc, generalni in zvesti sponzor je Sberbank. Seveda se bodo vsi dogodki zvrstili ob sredah zvečer na znani lokaciji ob Kava baru Paviljon, kon­ certi pa se začnejo ob 20.16. ・

Pred odhodom v Rio je Bohinj na pripravah pet tednov gostil celotno novozelandsko veslaško reprezentanco. Ekipo vrhunskih veslačev, ki velja za en boljših na svetu in katera na olimpijskih igrah pričakuje vsaj pet odličij. Novozelanska veslaška reprezentanca se je letos v Bohinju priprav­ ljala že tretjič in tudi tokrat so iz Bohinja odšli zadovoljni z obljubami, da se še vrnejo. Predstavnica novozelandske reprezentance Jane Tyler je ob odhodu ekipe povedala, da so tukaj že tretjič in v Bohinj so se zaljubili že ob prvem obisku. Okolje zadosti vsem njihovim potrebam za trening in bivanje. Od začetka treningov so v lokalnem okolju poskrbeli tudi za vso manjkajočo infratrukturo. Bohinj je, kot je povedala, čudovit kraj za bivanje, okolje je mirno, voda je vedno v redu v hotelu je odlično. Prvič letos so se srečali tudi s novim plovbnim režimom na Bohinj­ skem jezeru, ki pa jim, kot je povedala, ni povzročal nobenih težav. Po ureditvi infrastrukture so imeli dobre pogoje za trening, dodaten strošek pa je za celotno bivanje več kot 20 članske reprezentance s spremstvom znašal malo manj kot 800 evrov. Dobro sodelovanje je pohvalil tudi predstavnik veslaške zveze Slovenije Jernej Slivnik: »Na občini in Turizmu smo našli dobrega sogovornika. Mi smo novi plovbni režim vzeli za svojega, vse smo se lepo dogovorili in sploh menim, da se vse da. Dobro ga je spreje­ la tudi Novozelandska ekipa. Trenira se brez nekih velikih težav. Po

16

šport

Zadnji zavesljaji pred odhodom v Rio, foto: KK

z­ aključku priprav novozelandske ekipe se bo v Bohinju pripravljal tudi Rajko Hrvat, lahki veslač. Tega sem vesel, vesel sem tudi, da Bohinj sprejema športni turizem in tu lahko še sodelujemo. Tudi tako, da v Bohinj pripeljemo še kakšno reprezentanco. Naravne danosti so super. Z novim plovbnim režimom in investicijami v pristanu so zlo dobri nastavki za prihodnje sodelovanje.« Le tega si zagotovo žeijo na Turizmu Bohinj. Direktor zavoda Klemen Langus je na tiskovni konferenci ob odhodu reprezentance povedal, da so: »Na Turizmu Bohinj prepričani, da lahko zelo dobro razvijemo bohinjsko turistično destinacijo tudi v luči priprav za vrhunske šport­ nike. Destinacija po mojem mnenju ponuja prav vse pogoje. Tako za vodne športe kot tudi za druge oblike različnih športnih aktivnosti. Za­ kaj? Zato ker gradimo turizem na trajnostnih principih, ker obljublja­ mo ljudem neokrnjeno doživljanje narave, ker skrbimo za čisto okolje, voda in okolja, kjer bivamo. In mislimo, da je to lahko tudi tisti magnet, zaradi katerega tudi vrhunski športniki lahko tukaj preživljajo svoj čas na pripravah. To dokazuje tudi Novozelandska reprezentanca, ki je letos tu na pripravah pred največjim dogodkom v športu, pred olimpijskimi igrami. Pet ted­ nov bivanja reprezentance s spremljevalno ekipo v Bohinju dokazuje, da se to da.« V tej smeri se bodo trudili tudi vnaprej: »Ko govorim o športnem turizmu govorim o vrhunskih športnikih, ki se tu pripravlja­ jo. Po eni strani ponesejo dober glas o Bohinju v svet, po drugi stra­ ni pa za vrhunski šport potrebujemo vrhunsko turistično ponudbo in vrhunsko okolje. Okolje, za katerega skrbimo kot lokalna skupnosti: občina, turizem, vsi deležniki v turizmu in vsi, ki tukaj živimo. Za nas dokaz več, da vztrajamo na poti trajnostnega razvoja Turiz­ ma. Torej ne množičnosti, ampak dobri, kvalitetni gostje, ki cenijo okolje v katerega prihajajo in si želijo ohranjeno okolje tudi za prihod­ nje obiske. Prizadevamo pa si le za izboljšanje infrastrukture. Zato tudi plovbni režim, s katerim bomo urejali potrebno infrastukturo, torej ureditev pristanišča in vstopno/izstopnih mest.« Bohinj pa je na račun Novozelandske reprezentance v petih ted­ nih zabeležil 2500 nočitev, obeti za prihodnje pa so tudi dobri. No­ vozelandska reprezentanca se bo v Bohinju pripravljala vsaj še prihod­ nji dve leti. Naslednje leto, kot so že napovedali, pridejo v Bohinj na priprave za tri tedne že junija. ・

šport za gradnjo športih objektov. Naša vloga je bila uspešna in tako smo od Fundacije za šport uspeli pridobiti 50 % stroškov celotne in­ vesticije. Fundacija za šport bo tako prispevala 8.052 EUR, preostali del sredstev pa bo priskrbel NK Bohinj iz prihodkov uspešno izpeljanih prireditev v letu. Vsem, ki ste nas med letom podprli, se tako najlepše zahvaljujemo. Po uspešni vlogi na Fundaciji za šport pa smo v NK Bohinj hitro za­ vihali rokave, izbrali najugodnejšega ponudnika namakalnih sistemov, pridobili izvajalca gradbenih del in skupaj z nemalo prostovoljnega dela članov kluba v mesecu juniju že uspešno vzpostavili in zagnali namakalni sistem. Zahvala gre vsem, ki ste kakor koli pomagali pri gradnji, še posebej pa Janku Ravniku za hitro in požrtvovalno delo na nogometnem igrišču. Z novo pridobitvijo bomo tako omogočili kva­ litetnejše delo vsem našim selekcijam, hkrati pa ta pridobitev pomeni korak naprej pri trženju športnega turizma v Bohinju, ki je vse bolj v razcvetu. ・

Kolesarska tekma na Uskovnico in veseli večer Katarina Košnik

Športno društvo Sred­ nja vas tudi letos pripravlja gorsko kolesarsko tekmo na Uskovnico, ki ji bo sledil še veseli večer z ansamblom Štrukelj. Tekma se bo začela danes, v petek, 5. avgusta ob 17. uri na smučišču Senožeta, kolesarji, ki se danes po 16. uri še lahko prijavijo, bodo krenili na 9 kilometrov dolgo pot do cilja na planini Uskovnica pri planinski koči. Tekmovalci bodo kolesarili večinoma po makadamski cesti, višinske razlike od starta do cilja je 550 metrov. Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v štiri starostne kategorije in skupine ločene po spolu. Za vse obiskovalce pa so člani Športnega društva Srednja vas pripravili veseli večer z zabavnimi igrami in srečelovom. Za veselo vzdušje pa bodo poskrbeli tudi člani ansambla Štrukelj. ・

Tek štirih srčnih mož Športno društvo Avgust Gašperin

Izgradnja namakalnega sistema na igrišču v Danici Andrej Kovačič, NK Bohinj

Nogometni klub Bohinj se je v letošnjem letu odločil posodobiti glavno nogomet­ no igrišče v Danici. Dolgoletna želja je bila izgradnja sodobnega namakalnega sistema, ki bo omogočal dvig kvalitete travnate površine, saj v poletnih mesecih vročina travo pogosto požge oz. uniči. Tako smo se odločili kandidirati na vsakoletni razpis Fundacije za

Letošnji Tek štirih srčnih mož, ki bo jutri, 6. 8. 2016, s štartom ob 10. uri, bo zelo zanimiv za gledalce, saj bosta poleg 11-kilometrskega teka, otroškega netekmovalnega teka in delavnic za otroke v ciljnem prostoru Pod Skalco z nami ekipa Bike park Vogel, ki bo predstavila svoje delovanje in omogočila, da se preizkusite na tekmovalnih kolesih, in ekipa BohinjSKI FLYer z demonstracijo na ziplinu.

šport, z a konec

17 Letos bodo Pod Skalco še stojnice z maserji, izdelki za športnike, športno in zdravo prehrano ... Ambasador devetnajstega teka je biatlonec Klemen Bauer, ki bo vzpodbujal tekače in se sam udeležil teka. Odločili smo se, da bo naša prireditev dobrodelna - vsakemu tekaču smo že ob prijavi na tek ponudili možnost, da daruje en dobrodelni evro za Luka, mi pa bomo vsoto, ki jo bodo darovali tekači, podvojili iz naših sredstev. Prostovoljne prispevke bomo pobirali tudi na dan prireditve, Lukovi prijatelji pa bodo imeli v ciljnem prostoru dobrodel­ ni srečelov. Štart tekmovanja smo pomaknili na most pri cerkvi svetega Janeza, zato bo ogled tekme nedvomno še zanimivejši. Radi bi poudarili, da je naš tek namenjen rekreativnim tekačem, zato na prireditev toplo vabimo rekreativne bohinjske tekače - obljubljamo vam lep športni do­ godek, ki je nedvomno vreden vašega obiska. ・

Jubilejni Triatlon jeklenih

rekreacijo ali vrhunski šport. V zadnjem letu se je precej povečalo šte­ vilo odraslih karateistov, večina je staršev in trenirajo skupaj s svojimi otroki. Tudi starejši so aktivni pri tekmovanjih. Med dolgoletnimi člani je Andrej Gracelj opravil črn pas. Vse, ki vas zanima karate, in seveda tudi člane Akademije vabimo prve dni septembra na skupni družinski trening ob Bohinjskem jezeru, ki je predstavitven in nezahteven, zato lepo povabljeni. Otroci, pripe­ ljite na trening tudi svoje starše, prijatelje in znance. Obeta se nam prijetno druženje, vožnja s čolni in še sladko presenečenje. Spremljajte nas na naši Facebook strani https://www. facebook.com/AkademijaBorilnihVescinBohinj/?fref=ts, kjer bomo ob­ javili podrobna navodila. ・

Plesni studio tudi za odrasle Plesni studio Labod

Za Turizem Bohinj, Jure Sodja

Konec avgust prihaja, kot že tolikokrat - Triatlon jeklenih. 27. av­ gusta bo že 30. izvedba in želimo si, da bi bila obiskana tako kot vsako leto, pa morda še bolje. Vse informacije na jure.sodja@bohinj-info.com. Vabimo vas k prijavi, še posebej vse ekipe, ki nas boste z vašo prijavo tudi maksimalno podprle pri organizaciji. Le še nekaj dni je cena niž­ ja!!! Vabimo vas, da všečkate našo Facebook stran in si ogledate novice na internetni strani. Kot vsako leto prosimo za večje število prostovolj­ cev, ki smo jim hvaležni za vsako leto posebej, ko nam pomagajo pri tej zahtevni organizaciji. Vidimo se zadnjo soboto v avgustu! ・

Akademija borilnih veščin Bohinj že vabi na prvi trening ABV Bohinj

Foto: arhiv plesnega studia Labod

Plesni studio Labod je mlado ustanovljeno društvo z namenom uče­ nja in spoznavanja različnih plesov, kakor tudi združevanja plesno ak­ tivnih ljudi. Delovanje je usmerjeno v organizacijo plesnih tečajev, ples­ nih večerov in družabnih prireditev. V preteklem letu delovanja smo uspešno zaključili začetni tečaj argentinskega tanga in tečaj družab­ nih plesov. V velik uspeh pa si štejemo organizacijo plesnih večerov Milong na Bledu, imenovanih Summer dance Tango Bled 2016. Pred nami sta še dva dogodka, kjer se nam lahko pridružite. Ob tej priložnosti vas vabimo v našo družbo. Razpisujemo tečaje: začetni tečaj družabnih plesov (angleški valček, dunajski valček, tango, foxtrot, samba, rumba, cha cha, swing, jive, bachata itd.), začetni tečaj argentinskega tanga in nadaljevalni tečaj argentinskega tanga. Uče­ nje lahko nadgradite z individualnimi urami in ga utrjujete na naših preplesavanjih. Tečaji bodo potekali na Bledu, v Lescah in Radovljici. Pohitite s prijavo v avgustu in si zagotovite znižano vadnino. Prijava in informacije na e-pošto plesnistudio@labodbled.si, Facebook ali telefon 040 727 073, Tatjana. ・

Vogel z izjemno poletno sezono Katarina Košnik

Lansko sezono so bili karateisti Akademije borilnih veščin Bohinj ak­ tivni pri treningih in uspešno opravili izpite za višje pasove. Pripravili smo manjšo medklubsko tekmo na Bledu. Nastopili so prav vsi člani. Za najmlajše je bila to prijetna izkušnja in samopotrditev. Naša naj­ mlajša skupina od 4 do 8 let je tudi najštevilčnejša. Gojimo borilne aspekte, samoobrambo, disciplino, medsebojne odnose, stik s samim seboj in naravo. Veščine karateja so primerne za vse starosti. Lahko nam pomeni

Na Voglu so lahko s prvo polovico poletja izjemno zadovoljni. Po lanskoletnih rekordnih poletnih rezultatih je obisk letos še precej večji kot lani. V maju so na Vogel prepeljali 30 odstotkov več potnikov kot lani, v juniju 11 odstotkov več in v juliju s prepeljanimi 32 tisoč potniki izjemnih 35 odstotkov več kot lani. »Glede na delo, ki ga v zadnjih letih vlagamo v razvoj Vogla kot poletne destinacije, na dodajanje aktivnosti za različne profile obiskovalcev, smo rast pričakovali, kljub temu pa nas je tako velika rast pozitivno presenetila. Precej smo naredili tudi na promociji in sodelovanju z agencijami, tako da nas obišče tudi ve­ liko skupin. Za nas je izjemno pomemben še avgust in če se bo trend nadaljeval, bomo v letošnji poletni sezoni krepko presegli lanskoletnih dobrih 100 tisoč obiskovalcev v poletni sezoni. Že polletni poslovni rezultati so bili boljši kot lani, kljub temu da se praktično ves januar in začetek februarja skoraj ni dalo smučati. Še naprej se bomo trudili, da

z a konec , ogl a si 040/202 384 obiskovalcem ponudimo čim več aktivnosti in izjemno doživetje Vogla v vsej svoji lepoti in zanimivosti,« je ob tem povedal predsednik uprave Boštjan Mencinger. Ob polletju so, kot so še sporočili iz Žičnic Vogel, prihodke povečali za 11 odstotkov, dobiček pa so skoraj podvojili, tako da so na dobri poti da presežemo lanskoletne rekordne poslovne rezultate, ko so v celem letu dosegli 3,6 mio evrov prihodkov in 230 tisoč evrov dobička. »Vogel ima izjemen potencial, rezultati v zadnjih letih pa nam omo­ gočajo, da se pospešeno razdolžujemo in da razvijamo dodatne de­ javnosti in ponudbo. Finančna stabilnost nam bo omogočila tudi večje investicije, ki bodo v prihodnjih letih nujne,« še dodaja Mencinger.

18 Praprotnika. Ko se je zmračilo pa so na sceno stopili igralci/folklorniki KD Bohinj, ki so zaigrali Vasovanje. Gledalci so se nasmejali prizorom, ko so vasovalci doživljali neuspehe ter ko je vasovalec France dobil lectovo srce, prižig cigare in poljub v znak izkazane ljubezni.

Kresna noč ‘od zgoraj’

V avgustu in septembru pripravljajo več dogodkov. Prvi dogodek bo že prihajajočo soboto, ko bodo ob Kresni noči v Bohinju na Vogel z gondolo vozili do polnoči in na ta način omogočili ogled ognjemeta »od zgoraj«.

Vasovalci, foto: KK

Foto: arhiv žičnic Vogel

Kmečka ohcet pa je bila letos tista prava. Pod skalco se je zbralo lepo število obiskovalcev in svatov, ki so naredili pravo vzdušje za Tejo in Sašota, ki sta pri nas dahnila svoj usodni da. Pod skalco je bilo veselo s skupinami Darje Gajšek Štrajk in Street band ter ZaKaPaNe. Hvaležni smo Slaščičarni Zima z Bleda, Relaxu in Zlatarstvu Močnik, ki so po­ leg organizatorjev TD Bohinj, prispevali največja darila za mladoporo­ čenca. Igralci/plesalci KUD Triglav Srednja vas so z izredno voljo in energijo skupaj s parom in pričama odigrali in priredili ohcet, kot je nekdaj bila.

Za bolj aktivne so pripravili voden pohod do sirarne na Zadnjem ­ oglu. Na pot bodo krenili ob 19.15 pri Info toki na Voglu. V sirarni V bodo pohodnikom predstavili kako poteka njihovo delo, sledila bo pokušina domačih dobrot. Od 21.00 dalje bo na zgornji postaji nihalke organizirano opazova­ nje nočnega neba, hribov in gora s teleskopi. Pri tem bo pomagal ama­ terski astronom Tilen Kuhar. Ves čas bo odprta restavracija Viharnik. Ob 23.00 bo sledil ogled ognjemeta. ・

Etno vikend navdušil mnoge obiskovalce Jure Sodja, Turistično društvo Bohinj

Kakor ponavadi moramo vtise z dogodka začeti z vremenom, ki nam je letos služilo, kot že dolgo ne. Lepo vreme, je privabilo lepo število ljudi, še posebej v soboto na Kmečko ohcet. Vasovanje smo izvedli v Srednji vas, kjer smo imeli najprej glasbeno uverturo z nastopi tria flavt MiSoUr in fantastičnega citrarja Dejana

Teja in Sašo (na sredini) s folklorniki KUD Triglav, foto: KK

Upamo, da bo par velikokrat prišel v Bohinj in podoživel te trenutke, ki sta jih delila z obiskovalci Bohinja. ・

ČE BI MIDVA SE KDAJ SREČALA ... ŠKODA FAMILY MODELI INTEGRAL AVTO d.o.o. C. maršala Tita 67, Jesenice tel.: 04 583 33 99 Kombinirana poraba goriva: 3,4-7,1 l/100 km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov.

19

ogl a si 040/202 384

z adnja s t r an

20