Bohinjske novice, junij 2016

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 3. JUNIJ 2016 ŠTEVILKA 6

Pravljično na Mednarodnem festivalu alpskega cvetja

4

7

8

11

12

AKTUALNO

BOHINJSKO

INTERVJU

FESTIVAL

IZ NAŠIH KRAJEV

Vlada ­sprejela načrt ­upravljanja TNP

Primož in ­Klaudija Rauter ­odpirata vrata svoje delavnice

Ivan Veber: »Zame so vse poti v Bohinju botanične.«

Po festivalu cvetja prvič tudi f­ estival ­starodavnega ­taljenja železa

Bohinjska ­mladina stopila skupaj za Luka Kovačiča

Foto: Mitja Sodja, FotoBohinj

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci! V svojih mandatih župana sem doži­vel že marsikaj, zdaj pa tudi protestni shod skupine Slovenski veslači, ki je protestirala proti sprejetemu Odloku o plovbi po Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki. Stališče Občine Bohinj in mene kot župana je bilo, da se dogodka ne komentira, saj je bilo že vse povedano in nima smisla ponavljati argumente. Ob tem pa se sprašujem, ali ima vsak v Sloveniji pravico izražati svoja mnenja na način, ki je legitimen, a vseeno neprijeten. Pravzaprav me takšna dejanja, kot so protesti in javna zborovanja, navajajo na misel o tem, da bi lahko namesto veslačev protes­ tirali Bohinjke in Bohinjci. Vrsto let smo namreč drugorazredni državljani, saj nam je država z Zakonom o Triglavskem narodnem parku prepovedala uživati našo lastnino, nam s prodajo bohinjskih hotelov preprečila normalen razvoj turizma, nam onemogočila razvoj Vogla, pooblastila 27 soglasodajalcev, da nas ovirajo pri razvoju, in še bi lahko našteval. Veliko razlogov za proteste, pa jih do zdaj Bohinjke in Bohinjci nismo izkoristili za doseganje naših ciljev. Tukaj ne gre za 2 evra, ampak za eksistenco kraja, ki so si ga »prilastili« gospodje v »velikem« mestu, in preko zakonov, ki si jih pišejo, kreirajo usodo našega Bohinja. Ob tem je treba povedati tudi to, da so nam ob vsaki omejitvi obljub­ ljali dobrobit našega Bohinja, celo zapisali so v zakon, da nam bodo v 80 odstotkih financirali infrastrukturo, pa več kot 30 let nismo prejeli nobenih sredstev, omejitve pa ostajajo. Zato smo posebni v slovenskem pros-

13. redna seja ­Občinskega sveta 12. 5. 2016 Katarina Košnik

Majska redna seja bohinjskega občin­ skega sveta je bila v znamenju poročil, ki so skupaj z ostalimi točkami pripomogli k maratonski seji s 23 točkami dnevnega reda in šest ur dolgo razpravo. Pomembne­ jše točke so povzete v nadaljevanju. Zaradi res obširnega gradiva tokratne seje vse, ki vas katera od tem podrobneje zanima, po­ vabim, da si ogledate posnetek seje, objav­

Rok za oddajo prispevkov v juniju

toru, saj se država resno poigrava z našo potrpežljivostjo in nikakor ne želi prisluhniti problemom, ki so jih ustvarili v Bohinju. Prav naša prizadevanja dajejo rezultate, pa čeprav bi za območje Triglavskega narodnega parka morala skrbeti država, ga urejati, sprejeti sistemske ureditve za rekreacijo v narodnem parku, predvsem pa bi po zakonu morala sedež parka z Bleda (ki ni v parku) prenesti v Bohinj. Tako je zapisano v zakonu. Materije za proteste pa ne zmanjka, saj lahko protestniki protestirajo tudi zaradi državne politike zadnjih 25 let. Vzrokov je veliko; od kraje davkoplačevalskega denarja, ki izginja v davčnih oazah, do orožarskih afer, uničenja slovenskega gospodarstva in še bi lahko našteval. Skratka, protestnikom sporočam, da Bohinj ni pravo mesto za protestne shode, ampak naj te v prihodnje iz­ vajajo v drugih okoljih; tam, kjer so problemi nastali. Zavedati se je treba, da so to življenj­ ski problemi, pred katerimi si država zatiska oči, pa čeprav so močno zaznamovali našo sedanjost, še bolj pa prihodnost rodov, ki bodo to visoko ceno odplačevali. Očitno se bodo dogajali protesti zgolj zaradi lokalnih problemov, ki ne vplivajo na eksistenco nikogar, veliki problemi pa bodo odšli na »smetišče« zgodovine. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les. ljen tudi na spletnem portalu YouTube, ali si preberete gradivo, objavljeno na spletni strani Občine Bohinj.

Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Bohinj

S sprejetim odlokom v drugi obravnavi je občinski svet vzpostavil primerno pravno podlago za nemoteno in tekoče izvajanje in delovanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Prej veljavni Odlok o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bohinj namreč zaradi normativnih sprememb

in spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na zago­ tavljanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Bohinj, ni bil več primeren. Novi odlok za zdaj ne vpliva ne na občinski proračun in ne na račune za storitve občanom Bohinja. Bo pa bolj jasna struktura stroškov za izvajalca znana s pripravo elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe. Elaborat bodo - po tokrat umaknjeni točki - obravnavali na eni od prihodnjih sej. Pričakujemo pa lahko spremembe doseda­ njih cen, saj na področju izvajanja komunalnih storitev (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, ravnanje z odpadki) trenutne cene v Občini Bohinj ne odražajo več dejanskih stroškov. Tako so pri nekaterih storitvah cene prenizke, pri drugih pa nekoliko previsoke. Obenem trenutne cene niso izračunane na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12).

Dopolnitev Akta o ustanovitvi zavoda

V javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je Občina Bohinj, bo po sprejetem Odloku o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi zavoda, ki ga je občinski svet obravnaval po skrajšanem postopku, sedelo več predstavnikov Občine Bohinj. Občina bo namesto dosedanjih treh imenovala pet članov.

Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Bohinj, skrajšani postopek

Sprejeti odlok ne prinaša bistvenih sprememb in tudi ne vpliva na oblikovanje vsebin Bohinjskih novic. Prinaša pa manjše prilagoditve zaradi sprememb v praksi, ki so nastale od prejšnjega odloka iz leta 2009. Odlok gre nasproti nižanju stroškov izdaje glasila.

Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o plovbnem režimu v Občini Bohinj, skrajšani postopek

Z dopolnitvijo sprejetega odloka so na seji sveta dodali še osmo vstopno-izstopno mesto za plovila v Ukancu. Sprememba je potrebna zaradi potreb številnih prebivalcev v naselju Ukanc, da imajo svoje vstopno-izstopno mesto, kot so ga imeli do sedaj. Z drugo spremembo so omogočili popust tudi lastnikom plovil, članom Ribiške družine Bohinj s stalnim prebivališčem v občini Bohinj. Ribiška družina namreč nima v lasti plovil, imajo jih pa njeni člani. Prav tako so z amandmajem jasno omogočili možnost shranjevanja čolnov izven vode na posebej za to določenih stojalih.

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 17. junija, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 1. julija 2016.

3 Predlog Odloka o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obra­ tovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Bohinj, prva obravnava

Pri izvajanju določb veljavnega odloka je bilo ugotovljeno, da je treba nekoliko popraviti merila za izdajo soglasja k podaljšanemu obratovalnemu času oziroma merila za preklic soglasja ali skraj­ šanje podaljšanega obratovalnega časa. Izkazalo se je, da je obstoječi odlok prestrog do gostincev, v novem odloku pa so se delno oprli na državni pravilnik. Pred predstavitvijo odloka na občinskem svetu je občina organizirala tudi srečanje z gostinci, od 34 povabljenih se je srečanja udeležilo zgolj 8 gostincev. Ti so podali svoje pripombe, predvsem v smeri lažje pridobitve dovolje­ nja za enodnevno podaljšanje obratovalnega časa, krajši rok za zaprositev dovoljenja in poenotenje rednega obratovalnega časa. Vse pripombe je Občina Bohinj že upoštevala v predlogu odloka. Odlok pred sprejemom čaka še druga obravnava, pred to bodo za mnenje ponovno pripravili srečanje z gostinci in za mnenje prosili tudi krajevne skupnosti.

Predlog tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Bohinj, prva obravnava

Občinski svet Občine Bohinj je 8. oktobra 2015 sprejel Odlok o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Bohinj. Na podlagi 45. člena odloka Občinski svet na predlog izvajalca sprejme Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki s svojo vsebino določa opredelitev načina ravnanja z odpadki, pogoje in način loče­nega zbiranja odpadkov, tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe, minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na odročnih krajih, podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih, podrobnej­ še pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, bioloških odpadkov, podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov in druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih stan­ dardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

Poročilo o delu Medobčinskega in­ špektorata in redarstva Občin Bled, Bohinj in Železniki v letu 2015

V Občini Bohinj je bilo v letu 2015 zaznanih manj kršitev predpisov glede na leto 2014, in

ak t ualno sicer za 17,20 %. Skupno so bile evidentirane 3003 kršitve, od tega 2945 na področju mirujočega prometa (98,07 % vseh v Bohinju), 26 kršitev s področja javnega reda in miru (–41% glede na leto 2014), 30 s področja plovnega režima, 1 s področja prodaje blaga izven prodajaln in 1 zaradi kršitev določil Zakona o zaščiti živali. Pri mirujočem prometu gre večinoma za kršitve Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera, in sicer: 1422 kršitev neplačila parkirnin (–10,50 % glede na leto 2014) in 950 prekrškov zaradi parkiranja izven parkirišč (–21,61 % glede na leto 2014). Izrečenih je bilo 26 ukrepov s področja javnega reda in miru zaradi kampiranja na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika. Pri izvajanju nadzorov so sodelovali Zavod TNP in PP Bled. V okviru prireditev v Bohinju so redarji skrbeli za pretočnost prometa ter javni red in mir, sodelovali pa so tudi pri protokolarnih zadevah v občini. Razprava na seji se je vrtela predvsem okoli varnosti na bohinjskih cestah, o radarjih in merilnikih hitrosti. Mnenja so bila različna, vse od naklonjenosti radarjem do večje pokritosti z merilniki hitrosti.

Poročilo o delu Policijske p ­ ostaje Bled za leto 2015 na območju Občine Bohinj

Iz poročila, ki ga je policijska postaja podala na seji, je razvidno, da se značilnosti dela Policijske postaje Bled na območju občine Bohinj v letu 2015 niso bistveno razlikovale od okoliščin delovanja v preteklih letih. Kazniva dejanja so nekoliko v upadu, povzročena škoda je zaradi tega manjša, prav tako posle­ dice. Manj je kršitev javnega reda in miru, dogajajo se predvsem na javnih krajih, v gos­ tinskih lokalih in tudi v zasebnih prostorih. Na območju občine Bohinj ni gostinskega lokala, ki bi posebej izstopal po kršitvah. Tudi številne množične poletne turistične prireditve so večinoma potekale mirno, brez kršitev. Stanje prometne varnosti se je v letu 2015 izboljšalo, se je pa nekoliko povečalo število prometnih nesreč, vendar so bile posledice blažje. Prav tako v lanskem letu niso obravnavali prometne nesreče s smrtnim izidom, več pa je bilo huje telesno poškodovanih kot v letu 2014. V času poletne turistične sezone pa je bil pričakovano promet v Bohinju močno po­ večan in je občasno prihajalo do zastojev.

Poročilo o poslovanju OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica za leto 2015

Iz vsebinskega letnega poročila je razvidno, da je zavod strokovne in dodatne programe izvajal uspešno. Pri finančnem poročilu pa se srečujejo z neusklajenostjo občinskega in zavodskega zaključnega računa. Vzrok temu je, da je

občinski proračun pripravljen na podlagi izvedenih plačil oz. nakazil v tekočem letu, za­ključni račun OŠ pa na podlagi finančnih dogodkov. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti pa izkazuje presežek prihodkov v višini 10.832 € iz naslova izvajanja javne službe in 477 € iz naslova tržne dejavnosti. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov izkazuje presežek prihodkov v višini 11.309 €. Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka izkazuje presežek odhodkov v višini 15.827 €.

Poročilo o poslovanju Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica za leto 2015

Rezultati delovanja in poslovanja Knjižnice Antona Tomaža Linharta v letu 2015 so dobri. V knjižnici se je tudi v lanskem letu povečala izposoja, finančno poslovanje je bilo pozitivno. Zaključni račun kaže na dobro izvajanje knjižnične dejavnosti ter drugih programov na območju občine Bohinj. Povečalo se je število obiskov knjižnic in izposoja knjižničnega gradiva. V primerjavi s preteklim letom so se prihodki zmanjšali za 0,29 %, odhodki pa so na enaki ravni kot lani (povečali so se za 3 €). Občinski svet je v ločeni točki tudi podal pozitivno mnenje k imenovanju Božene Kolman Finžgar za direktorico javnega zavoda Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica.

Poročilo o poslovanju Osnovnega zdravstva Gorenjske za leto 2015

Z vidika poslovanja so se v letu 2015 nada­ ljevali uveljavljeni varčevalni ukrepi; finančno stanje se je postopoma stabiliziralo. Nihče od zaposlenih v OZG ni v tem letu prejel koncesije za izvajanje zasebne zdravstvene dejavnosti. ZD Bohinj je poslovno leto 2015 zaključil pozitivno, z ostankom dohodka v vrednosti 65.177,99 €. Poročilo pa izkazuje tudi težave s pomanj­ kanjem specialistov družinske medicine. V letu 2015 v ZD Bohinj namreč v okviru rednega dela ni deloval noben specialist splošne medicine. Po podjemni pogodbi je bil zaposlen le upokojeni specialist splošne medicine iz Zagreba (specialistka družinske medicine je bila na porodniškem dopustu). Kljub temu dejstvu je bilo delo v ZD Bohinj opravljeno, saj sta bila vključena dva specializanta družinske medicine (pogodbenik iz Avstrije ter zdravnica po opravljenem strokovnem izpitu v okviru okrepljene ambulante). Dolgoletne težave s pomanjkanjem družinskih specialistov so v letu 2016 že rešili.

Poročilo o delu Razvojne agencije Zgornje Gorenjske za leto 2015 s finančnim poročilom

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske je, tako kot leto prej, tudi lani poslovala pozitivno s presežkom nekaj več kot 6.000 €. Med za

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 3. 6. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno Bohinj bolj zanimivimi projekti pa je izvajanje pilotnega projekta vzpostavitve Obrtnopodjetniškega centra Bohinj. Za projekt so se na pobudo občinskega sveta Občine Bohinj odločili zaradi velikega zanimanja gospodarstvenikov in podjetnikov iz občine Bohinj. V letu 2015 so že začeli s procesom zagona projekta, pregledali poslovne ideje in za dve poslovni ideji tudi našli primerne projektne partnerje za prijavo na mednarodne razpise (Hike & Bike Gregor Šilc s. p. in Vogel Bike park).

Poslovno poročilo Turizma Bohinj, zavoda za pospeševanje turizma za leto 2015

Finančno je zavod v letu 2015 posloval pozitivno, vsebinsko pa je Turizem Bohinj nadaljeval začrtano delo in aktivnosti v skladu z zahtevami veljavnega Zakona o pospeševa­ nju turizma Slovenije, Strategijo Slovenskega turizma 2012-2020 in Strategijo razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012-2016 z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju, ki je bila sprejeta na Občinskem svetu Občine Bohinj decembra 2012. Tudi v lanskem letu je ob številnih dejavnostih nadaljeval z oblikovanji centrov, lani predvsem oblikovanje Centra za trženje in Centra za kakovost, v katerem se je oblikovala blagovna znamka Bohinjsko. Direktor zavoda Klemen Langus je na seji za lani izpostavil tudi uspešno čezmejno sodelovanje z Italijo z dvema večjima projektoma z največ pridobljenimi sredstvi: projekt Motor, s kate­ rim so med drugim začeli urejati pot v koritih Mostnice, drugi pa je projekt Skupaj za najbo­ ljše iz Bohinja, s katerim so uspeli s pohištvom opremiti bohinjsko turistično sobo v Bohinj Park EKO hotelu. Izpostavil pa je tudi Med­ narodni festival alpskega cvetja, ki nastaja v sodelovanju s številnim lokalnimi organizacijami in posamezniki. V razpravi pa se je ob pozitivnih mnenjih na poročilo razprava (na opozorilo predsednika sveta zavoda in svetnika Bojana Travna) ustavila tudi pri finančnem poročilu, ki izkazuje neplačevanje turističnih taks in s tem manj­ ši prihodek zavoda Turizem Bohinj, ki s temi sredstvi financira številne svoje programe. Svetnice in svetniki so v okviru druge točke tudi podali soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Turizem Bohinj, ki ga bo tudi v prihodnjem mandatnem obdobju vodil Klemen Langus. ・

Obvestilo o novih ­številkah ­transakcijskih ­računov Občine Bohinj in njenih proračunskih uporabnikov Občinska uprava

Nove številke transakcijskih računov Občine Bohinj in njenih proračunskih upo­rabnikov bodo v uporabi od 1.7.2016. Vključ­no do 30.6.2016 je še možno naka­ zilo na obstoječe številke transakcijskih računov.

Sporočamo vam, da se bo Občina Bohinj s svojimi proračunskimi uporabniki, s 01.07.2016 priključila v sistem EZR države. To pomeni, da se spremenijo vse številke obstoječih transakcijskih računov oz. podračunov občine in njenih proračunskih uporabnikov (OŠ Dr. Janeza Mencingerja, Turizem Bohinj, KS Srednja vas, KS Bohinjska Bistrica, KS Stara Fužina –Studor in KS Koprivnik Gorjuše) in se odprejo novi transakcijski računi oz. podračuni. Na žalost novih številk računov še ne poznamo, ker nam bodo sporočene nekaj dni pred vključitvijo v EZR. Predvidoma bodo nove številke računov objavljene po 27.6.2016 na spletnih straneh Občine Bohinj http://obcina. bohinj.si. Nove številke računov bomo objavili tudi v julijski številki Bohinjskih novic. Nove številke transakcijskih računov Občine Bohinj in njenih proračunskih uporabnikov bodo v uporabi od 1.7.2016, vključno do 30.6.2016 je še možno nakazilo na obstoječe številke transakcijskih računov. ・

Vlada sprejela Načrt ­upravljanja ­Triglavskega ­narodnega parka do leta 2025 Katarina Košnik

Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji 5. maja sprejela Uredbo o Načrtu up­ ravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let. Programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja je namenjen tako javnemu zavodu Triglavski narodni park kakor tudi deležnikom in uporabnikom prostora, ki jih tudi zavezuje k uresničeva­ nju ciljev in namenov narodnega parka. Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka ima dolgo zgodbo, vsekakor pa tak, kot je bil sprejet, nima soglasja Občine Bohinj, ki v dveh tretjinah leži prav v Triglavskem narodnem parku. Spomnimo: zadnji četrtek v februarju 2015 na 4. redni seji občinskega sveta so svetniki in svetnice soglasno izrazili nestrinjanje z načrtom in takrat sprejeli kar pet sklepov, med njimi tudi: (1) Občinski svet Občine Bohinj zahteva, da se zadrži sprejem NU TNP zaradi neskladja med ukrepi v NU in zagotavljanjem finančnih sredstev, dokler se ta sredstva ne zagotovijo na nivoju Republike Slovenije; (2) Občinski svet Občine Bohinj predlaga Svetu Javnega zavoda TNP, da opravi še en krog posvetovanj z lokalnimi skupnostmi in prebivalci v TNP; (3) Občinski svet Občine Bohinj poziva Svet JZ TNP, da sprejme tudi sklep o pobudi za spremembo Zakona o TNP. To se ni zgodilo. Člani občinskega sveta so bili takrat enotni v svoji zavrnitvi načrta. Med glavnimi očitki, ki jih je po seji povzel župan Franc Kramar, pa »da načrt v ničemer ne pripomore k blagostanju naše občine, da je sicer dober nara-

vovarstveni načrt, a ob tem pozablja na človeka, ki v tem prostoru živi, gospodari in skuša preživeti.« »Vsak, ki je prebral ta načrt, ve, da je slab, je neživljenjski, ne omogoča razvoja in ne omogoča preživetja,« pa je svoje stališče takrat povzel svetnik Bojan Traven. Zdaj ga imamo, prav takega. V nadaljevanju povzemam članek Triglav­ skega narodnega parka: Načrt upravljanja določa dolgoročne in operativne cilje, naloge ter predvidene aktivnosti za področja ohranjanja narave in na­ ravnih virov, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja poselitve in traj­ nostnega razvoja, obiskovanja in doživljanja ter skupnih podpornih aktivnosti za učin­ kovito izvajanje vseh področij. Dolgoročni cilj na področju ohranjanja narave in naravnih virov je prednostno ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot ter pestrosti habitatov, živalskih in rastlinskih vrst na območjih divjine in krajinske pestrosti. Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi, ki bodo prispevali k vzpostavitvi ka­ kovostnega monitoringa prostoživečih vrst in habitatnih tipov, ohranjanja naravnih vrednot, travišč, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja dobrega stanja voda, prepušča­ nja barij naravnim procesom, ohranjanja jam, melišč in skalovij ter ohranjanja območij Natura 2000 zunaj narodnega parka. Med pomembnimi upravljavskimi nalogami sta tudi izvajanje neposrednega nadzora v naravi in upravljanje z divjadjo v narodnem parku. Ohranjanje kulturne dediščine in krajine, ki sta temelja identitete in prepoznavnosti narodnega parka, se zagotavlja z usklajeva­ njem razvojnih in varstvenih interesov ter opredelitvijo ustrezne namenske rabe prostora. Z načrtom upravljanja so načrtovani ukrepi na področju ozaveščanja o kulturni dediščini, ohranjanja nepremične kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja premične in žive kulturne dediščine. Za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj je pomembno, da se tudi v narodnem parku zagotovijo ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere. Razvoj je pogojen s prepoznavanjem in izkoriščanjem primerjalnih prednosti narodnega parka, tako za bivanje, kakor za zaposlovanje lokalnih prebivalcev. V ospredju je trajnostna raba naravnih virov ter urejena infrastruktura in javne storitve, ki bodo olajšale življenje in delo, hkrati pa prispevale k ohranitvi pose­ ljenosti vsaj v današnjem obsegu. Načrtovani so ukrepi upravljavca ter različnih sektorjev in institucij, ki bodo prispevali k zagotavlja­nju ohranjanja kmetijstva in podeželja, razvoju zelenega turizma, podjetništva in spodbudam za zaposlovanje, boljši dostopnosti javnih služb, urejeni prometni, komunalni in telekomunikacijski infrastrukturi ter k trajnostni mobilnosti, prav tako pa h krepitvi trajnostnega razvojnega načrtovanja. Na področju obiskovanja in doživljanja se bo zagotavljalo ustrezno urejeno in vzdrževano infrastrukturo in podporno okolje. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bosta nadgrajeni mreža informacijskih točk in parkovna infrastruktura, prednostno se bodo izvajale naloge upravljanja obiskovanja, okrepile pa se bodo tudi aktivnosti na področju informiranja, ozavešča­

5 nja in kakovostnega vodenja obiskovalcev. Za učinkovito izvajanje predhodno opisanih upravljavskih področij upravljavec zagotavlja številne skupne podporne aktivnosti, od informiranja in ozaveščanja, sodelova­ nja s strokovnimi institucijami, izpolnjevanja mednarodnih obveznosti do izvajanja upravno-administrativnih nalog in upravljanja nepremičnin. Za uspešno delo upravljavca narodnega parka je izjemnega pomena ak­ tivno sodelovanje z lokalnimi prebivalci ter lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Javni zavod Triglavski narodni park je v postopku priprave načrta upravljanja od februarja 2011 posvetil veliko pozor­ nosti vključevanju strokovne in zainteresi­ rane javnosti s pripravo forumov, delavnic, na katerih so poleg služb JZ TNP sodelovale strokovne ustanove, ministrstva, parkovne lokalne skupnosti, nevladne organizacije ter lokalno prebivalstvo, strokovna in druga zainteresirana javnost. Za izvajanje načrta upravljanja v ob­ dobju 2016–2025 bo javni zavod namenil 25.590.835 EUR, od tega je proračunskih sredstev javnega zavoda v višini 18.264.272 EUR, proračunskih programskih sredstev javnega zavoda v višini 4.800.000 EUR, sredstev mednarodnih projektov v višini 1.480.322 EUR, lastnih sredstev javnega zavoda v višini 1.046.241 EUR ter znanih sredstev drugih javnih virov 100.000 EUR. Za doseganje optimalnih rezultatov so izjemnega pomena tudi sredstva, ki jih v območje narodnega parka usmerjajo druge javne institucije, ki bodo namenile 73.959.789 EUR, od tega je proračunskih sredstev v višini 72.207.164 EUR in programskih sredstev ali sredstev iz projektov v višini 1.752.625 EUR. Javni zavod Triglavski narodni park je vsebine načrta upravljanja že vključil v program dela za leto 2016. Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka 2016–2025 je objavljen na spletni strani TNP. ・

Poziv k prijavi za strokovno pomoč podjetnikom v okviru Obrtno-podjetniškega centra Bohinj 2016 Tanja Mencinger, Občina Bohinj

Občina Bohinj poziva zainteresirane podjetnike oziroma tiste, ki si to še želijo postati, da posredujete svoje poslovne ideje in vizije. Petim najboljšim, ki jih bo na podlagi predstavljenega poslovnega načrta ali poslovne ideje izbrala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, bo zagotovljena strokovna pomoč v okviru Obrtno-podjetniškega centra Bohinj. Strokovna pomoč bo zagotovljena preko svetovalcev Razvojne agencije Zgor­ nje Gorenjske. Svetovalci vam bodo pomagali v skladu z vašimi željami in potrebami, predvsem pa vam bodo nudili: • seznanitev z različnimi statusi ter pomoč

ak t ualno pri registraciji oz. ureditvi najprimernejšega statusa, • pomoč pri pripravi poslovnega načrta, • pomoč pri iskanju primernih razpisov in možnosti za razvoj. Podjetniki, ki bodo sodelovali v Obrtno-podjetniškem centru Bohinj 2016, bodo povabljeni na septembrsko sejo Komisije za gospodarstvo in podjetništvo, na kateri bodo predstavili svojo poslovno idejo, do 30. 11. 2016 pa bodo morali na Občino Bohinj poslati kratko poročilo o izvedenih aktivnostih za njihovo poslovno idejo. Prijave posredujte na elektronski naslov dina@ragor.si ali po pošti na naslov Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, 4270 Jesenice, najkasneje do 30. 6. 2016. V prijavi navedite osnovne podatke o sebi oziroma o podjetju, predstavite vašo poslovno idejo ali poslovni načrt (okvirno A4 list) in na kratko opišite, kakšno pomoč bi potrebovali od svetovalcev. Dodatne informacije dobite pri Tanji Mencinger na telefonski številki: (04) 577 01 28 ali e-pošti: tanja.mencinger@obcina. bohinj.si, vsak dan med 8. in 15. uro. ・

Novosti Zakona o kmetijskih zemljiščih

Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava 26. 4. 2016 je začel veljati Zakon o spre­ membah in dopolnitvah Zakona o kmetij­ skih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ). Z novelo ZKZ se razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti na vseh kmetijskih zemljiščih, uvajajo se določene spremembe pri vzpostavitvi trajno varovanih kmetijskih zemljišč in odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zem­ ljišč, uvajajo se spremembe glede načrtovanja na kmetijskih zemljiščih z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ter spremembe pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Osrednje no­ vosti so tudi na področju zemljiških operacij, kjer se na novo ureja področje namakanja, in na področju komasacij, agromelioracij ter osuševanja. Novela zakona odpravlja nekatere ključne pomanjkljivosti obstoječega zakona, obenem pa nadgrajuje vsebino na področjih, kjer se je v praksi izkazalo, da je treba obstoječe vsebine nadgraditi. Namen sprememb pa je med drugim tudi poenostaviti postopke, odpraviti administrativne ovire ter skrajšati roke pri nekaterih postopkih. Lokalna skupnost bo na vseh kmetijskih zemljiščih lahko dopustila gradnjo določenih objektov, ki jih po veljavnem ZKZ ne dopušča, so pa za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti ključne (npr. čebelnjak, staja, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom ...). Te spremembe je treba vnesti v prostorski akt, tj. Občinski prostorski načrt (OPN). Po opravljeni analizi ZKZ v primerjavi

z OPN smo ugotovili, da teh sprememb ne bo veliko. ZKZ na novo dodaja pogoj, ki ga mora izpolnjevati investitor glede gradnje nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, in sicer, da lahko na kmetijskem zemljišču gradi le investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so uvršče­ na med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali 5.000 m² zemljišč, ki so uvrščena med trajne nasade. Lokalna skupnost pa lahko v prostorskem aktu predpiše tudi strožje pogoje glede zahtevanih površin ali dodatne pogoje in kriterije, ki jih mora za gradnjo na kmetij­ skem zemljišču izpolnjevati investitor. Na vseh kmetijskih zemljiščih bo dopust­ no brez spremembe namenske rabe načrtovati kmetijske objekte (stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelkov druge nestanovanjske kmetijske stavbe), in sicer z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). V okviru OPPN bo mogoče načrtovati tudi preselitev kmetijskih gospodarstev v celoti, pri čemer se bo dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izdalo šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za načrtovani kmetijski objekt. S predlagano rešitvijo naj bi bilo črpanje sredstev iz Programa razvoja podeželja za namen investicij v kmetijske objekte uspešnejše, s to spremembo pa naj bi se tudi hitreje reševalo preselitev kmetij iz urbanih središč. Po mnenju Ministrstva je smiselno načrtovati te objekte z OPPN za več kmetijskih gospodarstev hkrati. Predstavitev ostalih ključnih sprememb ZKZ si lahko ogledate na spletni strani občine Bohinj: http://obcina.bohinj.si/. ・

Vabilo

Darinka Maraž Kikelj, Občinska uprava V času med 21. in 23. aprilom je na Koprivniku potekala urbanističnoplanerska delavnica Koprivnik 2015/16, ki so se je na pobudo Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše ob sodelovanju Občine Bohinj udeležili študentje Fakultete za gradbeništvo in geo­ dezijo Univerze v Ljubljani ter študentje Fakultete za arhitekturo iz Zagreba. Na delavnici so se študentje ukvarjali z analizo naselja Koprivnik, preverili so možnosti turističnega razvoja tega naselja v kontekstu zavarovanih območij, pripravili idejne rešitve ureditve osrednjega vaškega prostora v nase­ lju ter preverili možnosti prostorske ureditve naselja s poudarkom na prometni ureditvi. Idejne rešitve z delavnice bodo študentje predstavili dne 1. 7. 2016 ob 20. uri v gasil­ skem domu na Koprivniku. Vljudno vabljeni! ・

Mednarodna vojaška vaja na Soriški planini Major Aleš Zajc, Slovenska vojska

Med 6. in 11. junijem bo v Sloveniji peto leto zapored potekala ­mednarodna

ak tualno , t urizem vojaška vaja Jadranski udar 2016, na kateri bo Slovenska vojska v sodelovan­ ju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja. Vaja bo potekala tudi na območju Soriške planine. Usposabljanje bo potekalo na šestih raz­ ličnih lokacijah po Sloveniji, tudi na območju Soriške planine. Vaje bodo potekale podnevi med 9. in 23. uro (od 9. do 12., 14. do 17. ter 19. do 23. ure), večji del usposabljanja bo potekal v vidnem delu dneva, v času vaje bodo tudi dnevne začasne zapore zračnega prostora nad območji delovanja. Aktivnosti na terenu bodo potekale po vnaprej določenem scenariju, udeleženci vaje bodo z vozili uporabljali javne ceste in utrjene gozdne poti, pri čemer bodo za okolico v pretežni meri nemoteči, saj bo na terenu le manjše število vojakov in vojaških vozil, uporaba manevrskega streliva pa bo minimalna. Slovesnost pred začetkom mednarodne vojaške vaje, ki bo odprta za javnost, bo v nedeljo, 5. junija, v vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, vajo pa si bodo strokovna javnost in predstavniki medijev lahko ogledali v četrtek, 9. junija, na osrednjem vadbišču. ・

2. tržnica obrtnikov Območna obrtno-podjetniška ­zbornica Radovljica

V soboto, 14. junija, bo v Radovljici dru­ ga Tržnica obrtnikov. Lansko poletje je Območna obrtno-podjetniška zbornica Radovljica v okviru Venerinih poti prvič organizirala Tržnico obrtnikov. Namen prireditve je bil predvsem to, da se predstavijo lokalni obrtniki in podjetniki s svojimi izdelki in storitvami. Seveda pa bodo letošnjo prireditev nadgradili in poleg prodaje na stojnicah predstavili tudi tradicionalne obrti, med njimi tudi tiste, ki so značilne za naše območje, in tiste, ki že izumirajo. Letošnja prireditev bo v soboto, 4. junija 2016, z začetkom ob 9. uri na parkirišču Območne obrtno-podjetniške zbornice Radovljica, Gorenjska cesta 20 (poleg Upravne enote Radovljica). Na njej se bodo predstavili obrtniki in podjetniki različnih panog, od pekarstva, čebelarstva, sirarstva, mlekarstva, slaščičarstva do zlatarstva, izdelovanja gorjuških pip, izdelovalcev copat in drugih izdelkov. Na prireditvi bodo sodelovali tudi varovanci CUDV iz Radovljice, ki bodo predstavili izdelovanje izdelkov iz keramike. V okviru tradicionalnih obrti bodo predstavljene naslednje dejavnosti: kovanje, izdelovanje zvoncev, ročno pletenje izdelkov iz volne, obdelovanje lesa in pletenje košar. Na prireditvi bodo sodelovale tudi sekcije avtoserviserjev, frizerjev in tekstilcev pri OOZ Radovljica. Program: 09.00-19.00 tržnica lokalnih izdelkov in storitev 10.00-13.00 predstavitev tradicionalnih obrti 13.15-14.00 nastop folklorne skupine KPD Lesce 14.00-17.00 brezplačna poslikava telesa, česanje, pletenje kitk, lakiranje nohtov in ličenje

6 Obrtniki in podjetniki iz občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica si želijo, da prireditev postane tradicionalna. Prisrčno vabljeni! ・

3fit – »Čili in zdravi starosti naproti« Katarina Košnik

Ljudska univerza Jesenice kot nosilec projekta 3fit - »Čili in zdravi starosti napro­ ti«, financiranega iz Norveškega finančne­ ga mehanizma, je v sredo, 25. maja, organi­ zirala zaključno konferenco projekta v dvorani Kolpern na Jesenicah. V projektu je sodelovala tudi Občina Bohinj. Glavni namen konference je bil predstaviti potek in rezultate projekta 3fit s poudarkom na strategiji ohranjanja zdravja starejših, ki jo v okviru projekta pripravljajo partnerske občine. V projektu namreč na osnovi rezultatov pilotne izvedbe v projektu 3fit nastaja strategija ohranjanja zdravja starejših za sedem zgornjegorenjskih občin - Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Bled, Gorje, Bohinj in Radovljica. Glavni cilj projekta 3fit je bil promocija zdravja med starejšimi prebivalci Zgornje Gorenjske. Prebivalstvo se stara - na Zgor­ njem Gorenjskem število starejših od 55 let, ki so ciljna skupina projekta, dosega že tretjino populacije. Ključni vzrok za nastanek kroničnih bolezni, ki zmanjšujejo število zdravih let življenja, kljub temu da se življenjska doba podaljšuje, je nezdrav življenjski slog. Projekt je zajel celostno reševanje te problematike, saj je bil v projektu razvit in izveden program ohranjanja zdravja starejših v obliki izobraževanj, vadb in delavnic, s čimer je bila zagotovljena uvedba sprememb v življenjskem slogu starejših, tako umsko kot tudi telesno in duševno. V projekt so bile vključene vse občine, društva upokojencev, domovi za starejše in organizacije za izobraževanje odraslih, ki delujejo na Zgornjem Gorenjskem, kar pomeni, da je bila vzpostavljena mreža, ki zagotavlja učinkovito, strokovno in trajnostno izvajanje programa ohranjanja zdravja starejših. Na zaključni konferenci so se zbrali predstavniki vseh sodelujočih občin in organizacij. ・

začela jeseni 2015 s sprejemom memoranduma, ki so ga podpisali župani 13 občin ob Bohinjski progi od Jesenic do Sežane in Ajdovščine. Nosilki pobude sta občini Tolmin in Bohinj, aktivnosti pa usklajuje Operativna iniciativa 110 let Bohinjske proge, ki jo vodi Turizem Bohinj (OI 110 let BP). Po sestanku županov Bohinja in Tolmina ter poslanca DZ Matjaža Nemca z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem je Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) imenovalo dve neformalni delovni skupini, v kateri so vključeni predstavniki ministrstva, Slovenskih železnic, Direkcije RS za infrastrukturo, občin Tolmin in Bohinj ter omenjene iniciative. Opravljenih je bilo več sestankov, med drugim tudi skupni terenski ogled proge 18. marca 2016.

Operativna iniciativa 110 let Bohinjske proge, zanjo Klemen Langus

Do sedaj so bile med drugim dogovorjene naslednje izboljšave: -- Ureditev problematike prevoza koles na potniških vlakih; zaradi velikega povpraševanja po prevozu koles se bodo uredili dodatni prostori za kolesa. -- Novo postajališče v Solkanu; ker se sedanje postajališče nahaja na neugodnem delu proge (v krivini) in je prometni dostop do njega težaven, bo do konca junija zgrajeno postajališče na novi, ustreznejši lokaciji v bližini obračališča mestnega avtobusa. -- Komercialni jutranji odhod in večerni povratek avtovlaka iz oz. v Novo Gorico; avtovlak, ki sicer vozi med Mostom na Soči oz. Podbrdom in Bohinjsko Bistrico, že danes svojo pot kot prazna garnitura vsak dan začenja in končuje v Novi Gorici. Z za­ četkom poletne sezone bosta ti dve vožnji na razpolago tudi za prevoz avtomobilov, potnikov in koles. V Novi Gorici se zato že ureja nakladalna ploščad v neposredni bližini postajnega poslopja (ob muzejski lokomotivi). Avtovlak iz oz. v Novo Gorico bo začel voziti 12. junija; v juniju, juliju in septembru bo vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih, v avgustu pa vsak dan. Zadnji večerni avtovlak 861 bo za potnike (ne pa tudi za avtomobile) po novem ustavljal tudi v Podbrdu. -- Manjše infrastrukturne izboljšave na posameznih postajah; ureditev gumiranih prehodov preko tirov na postajah Bohinj­ ska Bistrica in Most na Soči, asfaltiranje površin in ureditev talnih oznak ter obnova sanitarij na postaji Bohinjska Bistrica ... -- Izboljšanje obveščanja potnikov; dosledno izvajanje obveščanja potnikov s strani osebja Slovenskih železnic na postajah in vlakih, tudi v tujih jezikih; novi informacij­ ski plakati in letaki za avtovlak. Turizem Bohinj bo na podlagi idejne zasnove financiral izdelavo info nalepk s shemo proge, ki bodo nameščene v vseh potniških garniturah.

Letos beležimo 110. obletnico odprtja Bohinjske železnice, ob tej priložnosti se na progi obetajo tudi nekatere novosti. Med drugim se boste v prihodnje lahko z avtovlakom odpeljali vse do Nove Gorice. Dejavna prizadevanja za izboljšave na Bohinjski progi, ki slučajno sovpadajo z letošnjo 110. obletnico njenega odprtja, so se

Nadaljnja prizadevanja Operativne inici­ ative 110 let Bohinjske proge so usmerje­ na v naslednje cilje: -- uvedbo direktnega, udobnega potniškega vlaka IREX (InterRegio Express) »Soča« na relaciji Nova Gorica-Jesenice-Ljubljana in nazaj; -- vzpostavitev čezmejnih potniških povezav

Novosti na ­Bohinjski železnici ob 110. ­obletnici njenega ­odprtja

t urizem , bohinjsko

7

----

--

z Italijo (Nova Gorica-Gorica (Gorizia Centrale), Sežana-Opčine (Villa Opicina)-Trst) in Avstrijo (Jesenice-Beljak); celovito izboljšanje informiranja potnikov in trženja prevoznih storitev; posodobitev voznih sredstev (nove potniške garniture, prilagojene specifičnim zahtevam obratovanja na Bohinjski progi; novi oz. ustrezno posodobljeni vagoni avtovlaka); infrastrukturne izboljšave (zagotovitev večje varnosti - odprava kritičnih točk na progi (prioritetna naloga je sanacija plazu pri Grahovem), modernizacija signalno-varnostnih naprav, ureditev postaj in postajališč (podaljšanje peronov, tlakovanje površin, obnova stavb, informacijska oprema ...), ureditev tirne situacije na postaji Most na Soči zaradi poenostavitve premikalnega manevra avtovlaka ...); postopno oblikovanje celovite vizije razvoja, upravljanja in trženja Bohinjske proge.

Želimo si, da bi na Bohinjski železnici v tem jubilejnem letu in z začetkom letošnje obetavne poletne turistične sezone v sodelovanju s Slovenskimi železnicami lahko ponudili čim več osveženih in pri­ vlačnih storitev ter tako pomagali soustvarjati turistično ponudbo zahodnega dela Slovenije, hkrati pa Bohinjsko progo narediti bolj uporabno in privlačno tudi za vsakdanje potrebe domačega prebivalstva. ・

Skoraj popolna železniška avantura po Bohinjski progi Katarina Košnik

Potovanje z vlakom po Bohinjski progi med Jesenicami in Novo Gorico se je znašlo na seznamu 10 najbolj spregledanih potovanj za železniške navdušence v priljubljenem turističnem vodniku Lonely Planet. Pot so označili za »skoraj popolno železniško avanturo, za katero večina ljudi še ni slišala«. Potovanje po Bohinjski progi pa je avtor prispevka Tom Hall označil tudi kot »spektakularen izlet po slovenskih višavskih biserih«. V svojem slikovitem opisu je ob osupljivi Soči prostor med drugim namenil tudi postanku v Bohinju oz. ob Bohinjskemu jezeru. ・

Prenovljena pot do slapa Savice Katarina Košnik

Slap Savica je nemara ena najbolj obiskanih naravnih zname­ nitosti v Bohinju, pa zagotovo le-ta danes ne bi bil cilj številnih družinskih izletov, če bi ne bilo mostu in urejene poti, za katero že od nekdaj (kamniti most stoji že od leta 1956) skrbi Turistično društvo Bohinj. Letos so pot kljub debeli snežni odeji uredili že med velikonočnimi prazniki, končno je obnovljena tudi Kelblova spominska plošča nadvojvodi Ivanu. V začetku maja, na tradicionalnem 8. pohodu do slapa Savice, je pretežno domače pohodnike, ki se jih vsako leto zbere nekaj sto, pričakala povsem obnovljena pot do slapa. Tako temeljito obnovo ograje, klopi in stopnic je pot zadnjič doživela po poplavah leta 2012, takoj v letu 2013. Ker pa gre za območje, kjer, bi lahko rekli, zaradi sence in vlage še rož v lončkih ni treba zalivati, in ker je letos januarja prišlo do usada dela poti, je bila potrebna ponovna celovita obnova. To pomlad so tako sanirali del poti, kjer je prišlo do usada, v celoti zamenjali ograje, klopi in mize, dogradili stopnice, uredili še dodatne prostore za počitek s klopmi in mizami, naredili nove Foto: Januš Soklič zaslone za stranišča, preoblikovali

obstoječo informacijsko tablo v obli­kovni podobi drugih bohinjskih informacijskih tabel in na počivališču dodali še eno, ki prikazuje obliko ledeniške doline. Pri prenovi so sodelovali s Turizmom Bohinj, Triglavskim narodnim parkom, Zavodom za kulturno dediščino in Agencijo Republike Slovenije za okolje. Pri prenovi spominske plošče nadvojvodi Ivanu, spomeniku občinskega pomena, pa so se zanesli na Občino Bohinj, ki se je zavzela za hitro ureditev vse potrebne dokumentacije. Vrednost sanacije poti je okoli 40 tisoč evrov, ki so jih v nekaj letih prihranili od plačila nadomestila obiskovalcev za uporabo poti do Slapa. V nekaj letih zato, ker glavnino denarja, pridobljenega od upravljanja s potjo, sicer namenijo za bohinjske tradicionalne prireditve. Dela je prevzel domači samostojni podjetnik Robert Cvetek, hrastove ograje in klopi pa bodo pot do slapa, kot upajo na Turističnem društvu, ob lepih poletnih dneh krasile naslednjih deset let. Delo na poti pa se vse od prve gradnje poti kaj dosti ni spremenilo. Za stroje in moderna prevozna sredstva je pot še vedno nedostopna in ves material je po poti vse do vrha tudi pri tokratni prenovi prišel na hrbtu konja. Pot do slapa Savice, ki v pomladnem času res zasije v svoji naj­ mogočnejši podobi, je tako ponovno v celoti preurejena, in če vas je premamila radovednost, si je vredno vzeti čas za kakšen sprehod v ta zadnji kot Bohinja. Domačini bomo namesto brskanja po denarnici ob sprejemni hišici pred mostom pomahali v pozdrav, za okrepčilo po sprehodu pa si bomo s potrdilom od plačane parkirnine v gostilni Dani­ca v Bohinjski Bistrici privoščili Savico, svojevrstno sladico z domačimi bohinjskimi sestavinami. V Turističnem društvu vas tudi pri slapu z veseljem pričakujejo. ・

Prestižna mednarodna nagrada kolesarskemu mostu Katarina Košnik

Most »Kolesarska brv čez Savo v Bohinjski Bistrici« je v ZDA prejel prestižno mednarodno arhitekturno nagrado Architizer A+ Award. Strokovna žirija je med udeleženci iz več kot 100 držav bohinjski kolesarski most proglasila za zmagovalno realizacijo v kategoriji Avtoceste in mostovi, z obrazložitvijo, da nagrajeno delo predstavlja izvrstno arhitekturo v svetovnem merilu. ・

BOHINJSKO/FROM BOHINJ

»Kreativnost nima meja« Klaudija in Primož Rauter Katarina Košnik

Primož in Klaudija Rauter pod znamko Bohinjsko ponujata co­ pate bohinjske lisičke in jeleni, bombažne in svilene rute Bohinj­ ka, kapo lisička z beckom, priponki Zlatorog in alpsko cvetje, un­ ikatne lesene prstane in nahrbtnike (modeli gore, nobl in ruzak). Pomlad sta preživela z urejanjem svoje delavnice, ta mesec, v pe­ tek, 10. junija, bosta delavnico z galerijo odprla za javnost.

Iz roževine pod vašimi rokami nastajajo zanimivi ­unikatni izdelki, od kod ideja za uporabo roževine? Primož: Zato, ker sem kot lovec že od majhnega tesno povezan z naravo in divjadjo. V našem prostoru gospodarimo z divjadjo in prav je, da se vsi deli smotrno uporabijo. Rogovje na primer pristane kot trofeja na steni, ki ima po navadi vrednost samo za lovca, potem jo povsem izgubi in nemalokrat pristane na smetišču. Z nekim izdelkom lahko tej roževini podaljšamo življenjsko dobo. In potem še les. Primož: Vedno sem rad delal z lesom. Spomnim se že modeliranja v osnovni šoli pri pokojnem profesorju Egonu Miheliču, ki se je takrat veliko ukvarjal z nami. Delali smo s preprostim orodjem na pristen način in to mi je ostalo. Tako sem se poleg roževinastih izdelkov lotil še lesenih prstanov. Delam jih na podoben način, kot so narejene gorjuške ‘fajfe’ gospoda Lotriča. On mi je tudi pokazal, kako se vgrajujejo biserne matice. Jaz sem potem to znanje na svoj način uporabil na

bohinjsko , int ervju

8 Primož: Midva sva se konkretno odločila, da se bova temu bolj posvetila in tako je logično, da narediva še ta korak in odpreva svoja vrata. Sva tudi zelo ponosna na svoje delo in ga želiva deliti z drugimi, ki bi jih to zanimalo. Zdi se mi, da se v času globalizacije in masivne industrije izgublja odnos do ročnega dela. Ljudje si danes težko predstavljajo, da se da kakšna stvar ročno narediti od začetka do konca.

In po dnevu odprtih vrat? Primož: Vrata najine galerije in delavnice bodo ostala odprta še naprej takrat, ko bova doma. Za kakšne skupine pa se lahko tudi dogo­ vorimo vnaprej. Glede na to, da je idej še veliko, bova verjetno veliko v delavnici. Sploh zdaj, ko sva veliko časa porabila za urejanje delavnice in galerije in je ostalo veliko dela, bova veliko časa preživela v delav­ nici.

Foto: Mitja Sodja, FotoBohinj

prstanih. Na sploh kar se le da, skušava uporabljati naravne materiale.

Kakšni so bili začetki? Kdaj sta tega lotila bolj resno? Klaudija: Najprej je Primož bolj sem in tja kaj izdelal iz roževine, mene pa je vedno veselilo šivanje in sem začela obiskovati šiviljski tečaj. Ko so bile stvari tako daleč, da sva začela pripravljati izdelke za znamko Bohinjsko, sva združila obe stvari. Tako sta se srečala njegov izdelek iz roževine in moje šivanje. Potem so se ideje kar odpirale. Primož, nadarjen za vse, se je kmalu usedel tudi za šivalni stroj in kmalu sam skrojil in izdelal tudi nahrbtnik. In tako kombinirava ideje in izdelke.

Se s svojim ustvarjanjem tudi preživljata? Primož: Zdaj še ne gre, vse je še bolj v fazi nastajanja. Kasneje pa mogoče. Oba imava ob tem še svoji službi. To ustvarjanje pa naju izpopolnjuje, s tem izražava svojo kreativno naravo, ki jo imava v sebi, in zato sva se tega lotila. Kakšno je bilo vaše srečanje z znamko Bohinjsko? Klaudija: Primoža je povabil direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, ko je videl njegove izdelke iz roževine. Je pa res, da ima znamka Bohinjsko svoje posebne pogoje, ki so naju vodili k temu, da sva se nanje morala opirati. Potem naju je vodila kreativnost, ki nima meja. Primož: Je pa super, da se je ta znamka vzpostavila. V poplavi izdelkov je v skupini lažje, kot če bi bil sam. Tako da se je ta znamka izkazala kot zelo pozitivna in se ji bova tudi v nadaljevanju pridruževala. Klaudija: Je pa tudi prednost, ker imava oba svoje redne službe in nama ni treba razmišljati, kako na hitro nekaj prodati. Tako si lahko vzameva čas in v miru razvijava svoje ideje. Vedno je bila želja po ustvarjanju na prvem mestu in pri tem naju nič ne omejuje. Vedno sva delala bolj za dušo. Primož: Upava pa, da se bo nekoč tudi sama znamka tako razvila, da bomo v Bohinju tisti, ki nekaj ustvarjamo, in teh je veliko, lahko preživeli. Čas pa niti ni pomemben. Super je, če lahko v nedeljo popoldan, ko imaš prosti čas, greš v delavnico, delaš in ob tem uživaš. Zdaj imata že več kot leto dni certifikat za znamko Bohinjsko, kje še vidita prednosti? Klaudija: Predvsem je zelo dobro, da sva s to znamko postala prepoznavna na lokalni ravni. Ljudje namreč pred tem niso vedeli, kaj ustvarjava. Preko znamke sva tako dobila priložnost, da v bližnji okolici pokaževa svoje izdelke. Vidijo te tudi, ko se promovira znamka, trgovina v Centru TNP Bohinjka ponuja naše izdelke, prodajajo se v Turističnem društvu, v nekaj lokalnih trgovinah in to je dobro. Upam, da se bo čim več dogajalo, da nas bo vedno več.

Odpirata svojo galerijo. V petek, 10. junija, bosta imela dan odpr­ tih vrat. Primož: Ja. Želiva si, da bi čim več ljudi prišlo k nama. Hkrati pa s tem lahko popestriva tudi turistično ponudbo. Lahko kakšen gost kot zanimivost pride pogledat, kako izdelki nastajajo, brez obveze, da bi moral kaj kupiti. Klaudija: Glede na to, da vedno več delava, sva ugotovila, da je dobro, da imaš dobre stroje. Tako sva precej vložila v stroje in si naredila namenski prostor za šivalnico. Tako lažje delava in vsi izdelki, predstavljeni na enem mestu zraven delavnice, tudi bolj pridejo do izraza. V neki veliki trgovini ne morejo tako zaživeti, tukaj, kjer je tudi delavnica in srce dela in tudi naju, pa lahko zaživijo. Tako da sva se kar potrudila, da bi lahko ljudem doma pokazala svoje delo.

Kakšne načrte imata za prihodnost? Klaudija: Ko si danes že zadovoljen in rad nekaj delaš, si ne delaš nekih velikih načrtov. Jaz si želim, da bi se najino delo vedno nadgrajevalo, da bi bilo vedno zanimivo za naju in tudi za druge. Da bi ustvarjala naprej z dobro energijo in da bi najini izdelki našli svoje lastnike. Primož: Nimava nekih strašnih ekonomskih načrtov. Imava pa zelo velike ustvarjalne načrte. Jaz si želim doseči to, da bi se najinemu ustvarjanju lahko posvetila v celoti. Bolj naju zanima duhovna umirjenost in uživanje v delu in še večji užitek v potrditvi pri ljudeh, ki jim je tvoje delo všeč. ・

INTERVJU:

Ivan Veber: »Najbolj redke najbolj častim.« Katarina Košnik

Lahko bi govorila o marsičem, o zgodovini, glasbi, gozdarjenju, bohinjskih divjih lovcih, pa sva v času Mednarodnega festivala alpskega cvetja začela s cvetlicami. Orhidejami, ki so na njegovo idejo letošnja rdeča nit tega že jubilejnega, desetega mednarod­ nega festivala. Vi ste glavni krivec, da je letošnja rdeča nit Festivala alpskega cvetja orhideja. Zakaj orhideje? Že samo ime orhideja privlači ljudi, ker velja kot ena izjemno lepa cvetlica, kot tako jo tudi prodajajo. Še bolj te pa preseneti, če ugotoviš, da jih je v Bohinju precej. Tega ljudje ne vedo. Ne samo v nižinah, tudi v višjem alpskem svetu so. Ker so pa redke, tiste ljudi, ki jih to zanima, še bolj privlačijo. Še bolj bi rekel, da tisti, ki se za to zanimajo, tekmujejo, kdo jih čim več najde. Pri nas je celo nekaj društev ljubiteljev orhidej, kar nam pove, da je to nekaj posebnega, nekaj redkega. S tem izrazimo bogastvo narave. V Bohinju je okoli 1000 različnih rastlin in med njimi preko 40 vrst orhidej. Ste vi že vse tudi našli v naravi? Te poznane ja, zagotovo pa je še kakšna, ki je še neodkrita. Tudi pričakujemo, da je še kakšna vrsta v katerem rodu, ki jo iščemo, in računamo, da jo bomo tudi našli. In to je privlačno, da nekaj iščeš. Kot včasih, ko so iskali zaklade.

Zakaj vas privlači cvetje? Po naravi sem bolj na biološko stran nagnjen, v tem smislu sem tudi izbral študij gozdarstva, tam smo se veliko učili botanike, iz teh vrst sem imel tudi prijatelje. V začetku me je najbolj privlačilo alpsko cvetje, potem sem to razširil na vse, kar v Bohinju raste. Skoraj vsa ta bohinj­ ska cvetana spada pod alpsko cvetje. Letos je že 10. Festival alpskega cvetja v Bohinju in pri nas je res veliko cvetja. Je ta festival po vašem mnenju na pravem mestu? Ja. Pred leti me je Jože Mihelič povabil v Italijo na njihovo turistično prireditev v alpskem predelu in sem tam v nekem prospektu našel, da imajo v Italiji sedem orhidej. Sem si rekel, toliko jih v Bohinju samo na enem rovtu najdeš.

Tudi med bohinjskimi botaničnimi potmi so nekatere vaše delo? Jaz na to ne gledam tako. Zame so vse poti v Bohinju botanične. Kot gozdar sem imel različne delovne naloge in sem prehodil številne poti po Bohinju, bil sem navdušen planinec in sem spoznal tudi številne gorske poti in tretje, veliko sem prehodil tudi kot lovec.

int ervju , fes t ival alpsk ega c v e tja

9

ne morem izbrati. Na splošno ljudje najbolj poznajo lepi čeveljc, ampak te je še kar veliko v Bohinju, samo dobro, da vsi ne vedo, kje so.

Verjetno niste eden izmed tistih, ki bi v enem dnevu hiteli na Tri­ glav in nazaj? Ja, včasih, ko sem bil bolj čil, tudi. Zdaj pa še vedno redno hodim, toliko kot še zmorem. Ko sem bil mlajši, sem užival v tem, da sem na kakšen vrh prišel hitreje kot ostali, z leti se je to spremenilo.

Foto: Katarina Košnik

Ste tudi član Muzejskega društva Žige Zoisa. Mene zgodovina že od malega zanima. Tudi v rojstnem kraju v Škofji Loki je bila moja mama članica tamkajšnjega muzejskega društva in zbirateljica knjig, tako da imam to zanimanje že od malega privzgojeno. Pri nas je v vsakem prostoru od kleti do podstrešja knjižna polica. Kako pa nastanejo vaši članki, na primer v zborniku, ki ga je izda­ lo Muzejsko društvo? Če te nekaj zanima, ves čas zbiraš material. Muzejsko društvo je izdalo eno tako publikacijo in to je ogromno napora in dela za urednika, to je bil Mišo Serajnik. Jaz sem sodeloval pri nekaj manjših izdajah in vem, da je to zelo naporno delo.

Kako ste od malce bolj zaprtih Bohinjcev dobili na primer infor­ macije za vaš članek o divjih lovcih, ‘raubšicih’? Jaz kot tujec ali kot prišlek lažje pridem do takih informacij kot nekdo, ki je tu doma. Ta prispevek sem napisal, ker sem pred več kot dvajsetimi leti od treh nekdanjih ’raubšicev’ dobil podatke in jih takrat tudi zabeležil. Med temi je bila tudi ena ženska, ki je bila tudi ’raubšic’, njena teta pa sploh glavna med ženskami. Takrat sem veliko zanimivega izvedel. Bohinjci dobro sprejmemo prišleke? Jaz imam dober občutek.

Študirali in delali ste v gozdarstvu, kako gledate na naše ’lubadar­ jeve’ gozdove? To ni tako hudo, kot se v javnosti govori, ker je v Bohinju moč narave še tako neprizadeta. To je v bistvu naraven pojav. Ravno zaradi načina gospodarjenja se je v večjem delu Evrope smreka zelo pospeševala kot najbolj rentabilna drevesna vrsta in zdaj narava to napako popravlja. Nismo tako močni, da bi sami na hitro kaj naredili. Znano je iz pri­ merov v Nemčiji, kjer so te napake še večje. Tam so petletni ciklusi, ko lubadar pride in se potem ustavi. Mislim tudi, da ima lubadar svoje sovražnike v naravni podobi in da potem začne ta množica propadati. Imajo tudi svoje bolezni in svoje sovražnike. Vemo, da so ptiči tisti, ki jih uničujejo, verjetno pa je sovražnikov še več.

Povedali ste, da greste radi v naravo, v hribe, da radi berete. Kaj pa aktualno dogajanje doma in v svetu, ga spremljate? To od daleč malo spremljam, kaj dosti za politiko se nisem nikoli zanimal. To me odbija zaradi pojavov, ki se tam redno dogajajo.

In Bohinj. V katerem letnem času vam je najlepši? Ja, ta festival ima kar ugoden termin. V dolini ta čas najbolj cveti. V gorah pa kakšen mesec kasneje. V gorah je julij najlepši. Ima pa vsaka roža svoj čas, tako da se podaljša lep pogled do jeseni.

Imate svojo najljubšo rastlino? Kot gozdar sem najbolj iskal tiso. Ker se mi zdi redka drevesna vrsta. Tam, od koder izviram (v Škofji Loki), jih ni. V Bohinju sem jih veliko našel. Predvsem zato je zanimiva, ker ne raste na lahko dostopnih mestih. Bolj so skrite v kakšnih grapah ali tudi v kakšnih stenah rastejo, tako da te kar presenečajo. Ljudje smo bili veliki sovražniki tis, ker je bil njen les v preteklosti zelo iskan za orodje in orožje. Bohinj pa ima toliko naravnih danosti ravno zato, ker je bil vedno težje dostopen. V Bohinju je Dolina sedmerih jezer tako čaščena, ker je najbolj težko dostopna. Z vseh strani jo zapirajo stene ali težko dostopne grape in narava se je zato obvarovala. Kaj pa najljubša med orhidejami? Najbolj redke najbolj častim. Drugače pa je vsaka po svoje zanimiva,

In za konec. Katero knjigo boste danes vzeli v roke? Na tem mestu je gospod Veber vzel v roke pravkar prispeli paket in ga odprl. V njem je bila knjiga Nikolausa Harnoncourta: Toni so vzvišene besede. Aha, to je pa en pregled glasbe, romantično glasbo opisuje. Pogovori o romantični glasbi. Jaz sem v bistvu romantik, ljubitelj narave, in glasba sodi tudi v to področje. Tako sva poklepetala, ob naslednji priložnosti pa mogoče rečemo kakšno besedo o glasbi. Ivanu Vebru hvala za pogovor. ・

Zlatorogova pravljična dežela v Bohinju Nina Hrovat, dijakinja 2. AV

Foto: Arhiv Srednje šole Jesenice

Dijaki 2. letnika programa predšolske vzgoje na Srednji šoli Jesenice smo v soboto, 21. 5. 2016, priskočili na pomoč vzgojiteljicam vrtcev Občine Bohinj. Delali smo na ustvarjalnih delavnicah sedaj že sedme prireditve U konc’ sveta so pravljice doma - Zlatorogova pravljična dežela. Skupaj z vzgojiteljicami smo se trudili otrokom čim bolj pri­bližati in predstaviti različne dejavnosti, kot so: malčkov svet, ribištvo, čebelar, mali znanstvenik, gasilci, skodlar, karate, delavnice z gozdarji, živalske sledi, lovci, plezanje, otroški ljudski plesi, sončeve punčke, knji­žnica, zelišča ... itd. Skozi pripovedovanje vile so spoznavali tudi prav­ljice in pravljične junake ter se zabavali v različnih gibalnih aktivnostih. Otroci so tako ne le uživali v raznovrstnih in zanimivih delavnicah, temveč tudi v čudoviti naravni pokrajini, ki jo ponuja Bohinj. Pravljičnega vikenda pa se niso udeležili samo domačini, v dejavnostih so uživali tudi otroci in njihovi starši iz tujih dežel. Spremljale so nas mentorice prof. Marta Bajc, prof. Katja Zupan, prof. Sara Koren, prof. Nancy Luisa Sirc in prof. Nevenka Novak, ki nas sicer poučujejo ustvarjalno izražanje (jezik, glasba, ples, likovna, inštrument), zgodovino in slovenščino. V prireditvi so videle odlično priložnost, da s sodelovanjem pridobimo praktične izkušnje za naš bodoči poklic. Tako smo se učili primernega pristopa in komunikacije z otroki in starši ter s tem prispevali k prijetnemu vzdušju. Tovrstne praktične izkušnje nam ponujajo neposredne stike z otroki, kar po­ pestri teoretična znanja, ki jih pridobivamo v šoli. Takih priložnosti si želimo čim več, saj bomo samo s pomočjo izkušenj nekoč postali dobri vzgojitelji. ・

U konc’ sveta so pravljice doma

Andreja Jensterle, OŠ dr. Janeza Mencingerja, Bohinjska Bistrica, enota Vrtec Bohinj Sedmi pravljični vikend je za nami in jaz še vedno verjamem v pravljice. Verjamem, da so imele bele žene prste pri tem, da sta bila to edina povsem sončna dneva v celem mesecu. Verjamem, da so se jutranje meglice nad jezerom spremenile v jezerske vile,

10

fes tival alpsk ega c v e tja

Foto: FotoBohinj

Pastirčki KD Bohinj ob otvoritvi igral pred centrom TNP. Foto: arhiv TNP

ki so se čez dan neopazno sprehajale med nami in pazile na varnost vse te množice otrok. Verjamem, da je bil Jezernikov podvodni grad čez vikend prazen, saj je od veselja nad tolikšnim številom otrok dva dni razgrajal po vodi in z majhnimi valovi na jezeru opozarjal otroke na svojo prisotnost. Verjamem, da je bilo tisto nekaj rdečega, kar sem vsake toliko časa videla v gozdu, Polesnjakova rdeča čepica, ki si ni mogel kaj, da ne bi prišel iz svojega gozda in malo pokukal med otroke. Verjamem, da je planinski škrat Čatež priskakljal iz planin iz same radovednosti, kaj se v Ukancu dogaja, in da ni bil prav nič hudoben. Verjamem tudi, da zmaj Govic ni prespal tega pravljičnega vikenda. Igrivo je opazoval množico otrok na »svojem« igrišču in se zadovoljno smehljal. In nenazadnje ... verjamem, da se je Zlatorog vrnil v naše kraje in je ponosen na vse obiskovalce Zlatorogove pravljične dežele. Prav nobenega pohlepa, škodoželjnosti, nestrpnosti ni bilo opaziti, temveč samo preprostost, sproščenost in nasmejanost. Tu bo Zlatorog prav gotovo tudi ostal in prepričana sem, da samo zaradi naše vse večje ekološke osveščenosti, saj za nami v deželi ne ostane niti papirček. Verjamem še, da s to prireditvijo v Bohinju pišemo novo pravljico in da smo prav vsi sodelujoči glavni igralci. Ni pomembno število obis­ kovalcev, temveč njihovo zadovoljstvo, kajti samo zadovoljni ljudje se bodo drugo leto spet vrnili U konc’ sveta, kjer so vsak dan v letu pravljice doma. Pa še zahvala ... kot vsako leto ... vsem, ki nam pomagajo pri pripra­ vah, vsem sodelujočim in vsem obiskovalcem: HVALA. ・

5 info mestih Triglavskega narodnega parka. Poleg poletnega dogajanja na info mestih in pomembnih informacij za turistične delavce s področja pohodništva je rdeča nit dogodka predstavitev Razvojnega načrta biosfernega območja Julijske Alpe kot trajnostne turistične destinacije – strateške usmeritve turizma na območju Julijskih Alp. V centru vam je na voljo za prevzem tudi poletni časopis Odkrivaj/ Discover 2016 – Julijske Alpe/Triglavski narodni park. Namenjen je obiskovalcem območja, vsebuje bogat zbir izletov, pohodniške informacije, zemljevid, koledar poletnih prireditev, prispevek o opazovanju nočnega neba etc. Primeren je za vse, ki želite svojim gostom ponuditi širšo informacijo o destinaciji Julijske Alpe.

Predsezonsko dogajanje v Bohinjki Triglavski narodni park

Majsko dogajanje je bilo precej razgibano, živahno in pestro, potekalo je v znamenju 10. Mednarodnega festivala alpskega cvetja. V začetku Festivala smo v sodelovanju s KD Bohinj priredili Otroško folklorno popoldne. Prijetno sončno popoldne je popestrilo več kot 200 obisko­ valcev, ki so prišli spodbujat mlade folkloriste, hkrati pa so prisostvovali odprtju igral pred centrom. Poleg plesnega dogajanja smo v času Festivala odprli fotografsko razstavo Paula Kornackerja in njegove fotografske skupine, sodelovali na izvrstni prireditvi U’konc sveta so pravljice doma, izvedli vodene izlete, gostili predavanje o orhidejah ter tri strokovne posvete: o znam­ čenju (brandingu) Julijskih Alp, o interpretaciji narave in o 120-letnici zavarovanja planike. Junij bo minil v pričakovanju šolskih počitnic. Tako bo tudi pri nas. Konec meseca pripravljamo dve poletni umetniški delavnici. Ena je glasbena s skupnim zaključnim koncertom, pripravlja jo Glasbena šola Avsenik, druga pa likovna, pripravlja jo Andreja Pogačar (Bled). Obvezne prijave zbiramo na info.bohinjka@tnp.gov.si. Osrednji dogodek meseca junija je Varujmo gorska jezera – predavanje mag. Tanje Menegalija (JZ TNP) in odprtje razstave otroških likovnih del natečaja »Varujmo raznolikost vodnih ekosistemov v Triglavskem narodnem parku«. Zaradi velikega zanimanja bomo v sodelovanju s TD Bohinj, GRS Bohinj in Turizmom Bohinj ponovno pripravili srečanje za turistično gospodarstvo. Tovrstna srečanja smo v maju in juniju izvedli na vseh

Junijski program:

1. Varujmo visokogorska jezera - petek, 10. junija, ob 20. uri - predavanje in odprtje razstave vseslovenskega otroškega natečaja 2. Srečanje turističnega gospodarstva - torek, 14. junija, ob 20. uri. Pripravljamo ga v sodelovanju s TD Bohinj, Turizmom Bohinj in GRS Bohinj. 3. Poletna delavnica Glasbene šole Avsenik - sreda, 29. junija, ob 17. uri za otroke, starejše od 6 let, in predstavitveni koncert delavnice ob 19. uri 4. Poletna likovna delavnica - 28. in 30. junija, vsakič ob 10. uri Odpiralni čas centra je vsak dan med 10. in 18. uro. V poletnem času zaradi obilice dela potrebujemo študentsko pomoč. Poleg dobrega poznavanja Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka je potrebno tudi dobro znanje angleščine ter veselje do dela z obiskovalci centra. Dodatne informacije na info.bohinjka@tnp.gov.si. Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik - Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure od maja do oktobra. Sodelavci JZ TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu, in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

Naravni botanični vrt pod Črno prstjo Polona Strgar

Tudi letos bomo v sredini junija bohinjski botanični navdušenci postavili tablice z imeni rož na botanični poti od Orožnove koče proti Črni prsti. To počnemo že od leta 2009 v drugi polovici junija in za­ četku julija. Botanični sloves Črne prsti in okolice je znan že več kot 200 let. Za to sta zaslužna predvsem Karel Zois in F. X. Wulfen, kasneje pa so jo obiskovali tudi drugi raziskovalci. Tudi brez teh podatkov pa vsak, ki se povzpne na Črno prst v zgodnjem poletju, opazi veliko pestrost in lepoto tam rastočega cvetja. Botanično pot po tem bogastvu sta si zamislila Ivan Veber in Branko Zupan. Janez Mencinger je izdelal kovinske tablice, dr. Igor Dakskobler pa je nudil strokovno pomoč. Pot je bila odprta v začetku julija 2009. V naslednjih letih smo pri urejanju poti Ivanu in Branku pomagali še drugi, ki nas zanima cvetje in ki z veseljem preživimo dan v čudoviti

11

fes t ival alpsk ega c v e tja

naravi. Dela ni malo. Do konca sezone je treba večkrat pregledati pot, premakniti, zamenjati ali pobrati tablice ter okrog tablic odstraniti druge rastline, da ne zakrivajo tiste, ki je označena. Pred jesenjo je treba vse tablice pospraviti do naslednje sezone. Včasih se nam katera skrije med gostim rastlinjem. Od leta 2011 nam v okviru Festivala alpskega cvetja pomaga tudi Turizem Bohinj. Dobili smo nove enotne tablice za še več rastlin, tako imamo zdaj približno 100 tablic. Hkrati je v času najbolj bujnega cve­ tenja označenih okrog 80 rastlin. Nekatere že odcvetijo, ko druge sploh še ne poženejo.

Foto: Peter Strgar

Botanična pot se začne pri Orožnovi koči. Potrudimo se, da s tablicami že tam opremimo nekaj najbolj značilnih rastlin za obiskovalce, ki ne morejo naprej proti Črni prsti. Planinci, ki nadaljujejo z vzponom, pa lahko vidijo celotno pot, do zaključka pri veliki skali na višini pri­ bližno 1550 m, preden se začne najbolj strm del vzpona na Črno prst. Večina tablic je nameščena na levi (zgornji) strani poti, gledano v smeri navzgor. Ob vzponu jih tudi najbolje vidimo, saj je korak počasnejši, a je kljub temu potrebne nekaj pozornosti, da ne zgrešimo preveč tablic. Težko spregledamo večje in bahave lepotice, kot so turške lilije in košutniki, nam pa so zelo pri srcu neopazne in manj poznane rastline, kot je navadni čepnjek, zeleni volčji jezik ali klinolistni kamnokreč. Na koncu, na zadnji strani skale, pa se skriva še Zoisova zvončica, ki je poimenovana po Karlu Zoisu. Seveda cvetja tam ni konec, do vrha Črne prsti je mogoče še marsikaj videti, a označevanje vsega bi bil prevelik zalogaj. Cvetje je običajno najbolj bujno v juliju, vse je odvisno od količine snega, ki zapade čez zimo. Naj vas ta zapis povabi na vzpon do prijazne Orožnove koče in po botanični poti naprej na Črno prst, saj, kot je zapisal Julius Kugy: »Vzpon je lahek in hvaležen, kar zadeva cvetje in razgled.« ・

Program Mednarodnega festivala starodavnega taljenja železa Dr. Urška Repinc, Ivo J. Cundrič, Klemen Langus

Po zaključku Mednarodnega festivala alpskega cvetja bo v Bohinju v Stari Fužini letos prvič potekal Mednarodni festival starodavnega taljenja železa, ki bo trajal od 7. do 12. junija. Festival starodavnega taljenja bo potekal v Stari Fužini prav na prostoru nekdanje fužine in Zoisovega gradu. Program predvideva praktični preizkus taljenja in kovanja volka, kjer bodo mednarodne ekipe, ki jih sestavljajo izkušeni talivci, prikazale svoje veščine. Predvidevamo pet ekip. Vsaka ekipa izdela svojo peč in opravi postopek taljenja in kovanja. Ekipe uporabijo v Bohinju najdeno rudo, domače oglje ter ostale materiale za gradnjo peči. Rudo so na Rudnem polju nabirali tudi učenci šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica z učiteljicama Urško Beznik in Moniko Zupanc s sodelovanjem poznavalca področja in rudišč v Bohinju, Alojza Budkoviča. Malo krajev v Evropi se lahko pohvali s tako dolgim obdobjem pridobivanja železa, kot je to v Bohinju. Vzporedno s programom festivala bo potekala razstava v prostorih Kulturnega doma Stara Fužina od 9. junija dalje. Prikazala bo materialne dokaze kulture železa v Bohinju in slikovno gradivo ter bo vsebinsko prilagojena festivalu taljenja. Posebno mesto na razstavi bo zavzemala Stara Fužina.

Dan

Aktivnosti

Opis aktivnosti

1. dan - torek, 7. junij

prihod ekip srečanje ekip odprtje festivala namestitev

V kulturnem domu Stara Fužina sprejem ekip, pozdrav vsem gostom, seznanitev s programom festivala. Ob 19. uri odprtje festivala in obnov­ ljene poti pri Zoisovem gradu.

2. dan sreda, 8. junij

ogled prostora in priprav­ljenih materialov program dela praženje rude izdelava kovaškega ognjišča izgradnja treh peči

Postavitev ekip za program praženja rude, izdelave ognjišča in izgradnje treh peči. Ena ekipa prične takoj s pripravo rude, ogrevanjem pražilne peči in praženjem rude. Celotni čas praže­nja traja 8-10 ur. Druga ekipa ureja kovaško ognjišče in izvede poskusno ogrevanje. Tri ekipe začnejo z izgradnjo talilnih peči iz ilovice.

3. dan četrtek, 9. junij

9. 00 ekskurzija 18.00 odprtje razstave z naslovom Sijaj železa in simpozij.

Ekskurzija na Koprivnik, Gorjuše, Rudno polje, Zajamniki. Vodi Janez Bizjak. Pozdrav prireditelja. Predstavitev teme in uvod v razstavo: Ivo J. Cundrič. Predstavitev mednarodnega združenja festivala »Iron Working«: Jana Jenissenna z Nizozemske. K razpravi se pridružijo tudi ostali prisotni.

4. dan - petek, 10. junij

taljenje in kovanje (3 eki­pe) izgradnja talilnih peči (2 ekipi)

Tri ekipe, ki so zgradile peč, začnejo s taljenjem in kovanjem (8–10 ur). Dve eki­pi, ki sta pražili rudo, začneta z izgradnjo talilnih peči.

5. dan sobota, 11. junij

taljenje in kovanje (2 ekipi + 1 domača ekipa) zaključek festivala.

Dve ekipi izvedeta še zadnje taljenje in kovanje. Temu se pridruži tudi domača ekipa. Zvečer sledi predstavitev doseženih rezultatov taljenja in kovanja v kulturnem domu Stara Fužina in zaklju­ček festivala.

12

iz na ših k r a je v

Mačkovnica je nova pridobitev Bohinja Neprofitna organizacija Pomoč živalim Bohinj

Luka Kovačič in zdravnica Cristina Froschauer

Foto: osebni arhiv neprofitne organizacije Pomoč živalim Bohinj

Pretekli mesec so na svoj račun prišle prostoživeče mačke. Fantje iz Društva Žarek so z gospo Ivanko Berčan pripravili presenečenje in tako v zahvalo za večkratno pomoč prostovoljk iz neprofitne organizacije Pomoč živalim Bohinj izkazali svojo hvaležnost in srčnost. Zgradili so prav posebno hišico, mačkovnico. Hiška je namenjena varnemu hra­njenju prostoživečih muc, je toplo zavetje in primeren kraj za počitek. ・

Akcija zbiranja sredstev za Luko Kovačiča Gregor (Medved) in ostala družba

Luka (Kovačič) je 19-letni fant, ki je še pred kratkim aktivno sodelo­ val pri vsakem športu. Najraje pri nogometu. Lani septembra so mu zdravniki postavili diagnozo – rak na debelem črevesju, pri operaciji pa so videli, da se je rak razširil že na trebušno mreno. Takoj so mu predpisali kemoterapije in biološka zdravila, a so mu aprila letos kemote­ rapije prekinili, saj so slovenski zdravniki ugotovili, da je ta vrsta raka neozdravljiva. Luka in njegova družina se niso vdali v usodo in so še naprej iskali rešitve. Ko so slišali za nekega zdravnika v Padovi v Italiji, so se takoj odpravili tja na pregled, a odgovor je bil enak slovenskemu. Po članku v Slovenskih novicah se je iz Nemčije javila zdravnica, ki se je ponudila, da Luko pregleda. In šli so. Luki želimo vsi veliko sreče in predvsem, da bi čim prej ozdravel. Gregor (Medved) in ostala družba Zgodba prijateljev in sošolcev mladega Luke je povod, da smo v Bohinju združili moči in védenja in tako v naslednjih mesecih pripravljamo več akcij, s katerimi bomo skušali zbrati vsa potrebna finančna sredstva. Zgodba ima nadaljevanje - dva dni po odhodu v Nemčijo je zdravnica Cristina Froschauer na Facebooku napisala: »Evo, folk, Švabi smo našli rešitev za našega Luko Kovačiča, bojevnika prve klase.« In naslednji dan je konzilij Klinike Großhadern LMU dal »zeleno luč« za Luko - deležen bo nove terapije in obeti, da bo Luka preživel in ponovno zaživel polno življenje, so veliki. Vse o akciji pa si preberite (in delite!!!) na Facebookovi strani Ak­ cija zbiranja sredstev za Luko Kovačiča. Sobota, 11. 6. ob 17. uri - dvorana Danica – dobrodelni nogometni turnir zvezd s srečelovom ob 20. uri - dobrodelni koncert v KD Joža Ažmana Nedelja, 19. 6. Ves dan - Polje - ZIP LINE - izkupiček od celodnevne prodaje kart bo namenjen akciji. Nedelja, 19. 6. ob 17. uri - Latino Show - zaključna produkcija plesne šole Salsa rica

Sobota, 25. 6. ob 18. uri v KD Joža Ažmana - turnir v namiznem nogometu in zabavni večer Do konca junija: Zbiranje sredstev v zameno za vstopnico za predstavo 11. 9. ob 18. uri: KD Joža Ažmana - CVETJE V JESENI - informacije po tel. 041 944 060. Apel velja vsem, ki bi lahko kakor koli lahko pomagali pri akciji - z lastno aktivnostjo, sponzorstvom akciji, idejami (predloge zbirata Gregor Medved 041 885 732 ali Lucija Grm 041 944 060) ali z nakazilom donacije kakršnega koli zneska na transakcijski račun: RKS – Območno združenje Radovljica Gorenjska c. 25 4240 RADOVLJICA D. Š.: 86257927 TRR: 07000 0000 487321 Sklic na št.: 29005 Namen plačila: ZA LUKO KOVAČIČA Organizatorji akcije zbiranja finančnih sredstev za zdravljenje Luke Kovačiča so njegovi sošolci in prijatelji (z mentorji), predstavniki naslednjih organizacij: Kulturno društvo Bohinj (KD Bohinj), Smučarsko skakalni klub Bohinj (SSK Bohinj), Nogometni klub Bohinj (NK Bohinj), Akademija borilnih veščin Bohinj (ABV Bohinj), OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinj, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radovljica, pod pokroviteljstvom Občine Bohinj. ・

Prvomajska budnica in ponovni blagoslov motorjev kot vstop v novo motoristično sezono Adrijan Džudžar

Blagoslov motorjev in motoristov. Foto: Moto klub Bohinj

VSEBINA 10. ODLOK o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Bohinj 11. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi zavoda 12. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Bohinj 13. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka plovbnem režimu v Občini Bohinj 14. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik, solastnik ali upravljavec stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih s področja varstva okolja in podzakonskih prepisih, ki so izdani na njihovi podlagi. (3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

--

2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 3. člen (izvajalec javne službe)

10.

Javno službo na celotnem območju občine Bohinj izvaja Režijski obrat Občine Bohinj (v nadaljevanju: izvajalec). 4. člen (program dela)

Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15 in 102/15), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji, dne 12. 5. 2016 sprejel

Izvajalec opravlja javno službo skladno s tem odlokom ter programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, sprejetim v skladu s predpisom, ki določa vrsto nalog, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev. Program izdela izvajalec za obdobje štirih let in ga predloži v potrditev občini do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.

ODLOK

5. člen (obvezne naloge javne službe)

o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Bohinj

1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja na območju Občine Bohinj način opravljanja obvezne občinske gos­ podarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:

--

--

(1) Javna služba obsega naslednje naloge: odvajanje, čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter njena obdelava; -- redno vzdrževanje javne kanalizacije; -- prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, ter njeno čiščenje; -- prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se nahajajo na območjih izven meja aglomeracije; -- obdelavo blata; -- pregledovanje MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; -- odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijo z javnih površin ter s streh, če za slednjo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda; -- obveščanje uporabnikov; -- izdelava programa izvajanja javne službe; -- vodenje evidence o izvajanju javne službe; -- poročanje o izvajanju javne službe; -- priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti s pomočjo objektov in naprav javne kanalizacije. --

1. SPLOŠNE DOLOČBE

---------

3. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe; vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev; pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; pravice in obveznosti uporabnikov; vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja; vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. 2. člen (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe; kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje;

6. člen (obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)

----

Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so: odvajanje, čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ter njena obdelava; odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe; obdelava blata.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

Bohinj, 3. maj 2016

7. člen (obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)

13. člen (obvezna uporaba javnih dobrin)

(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kana­ lizacijo, so: -- prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava; -- prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če se nahajajo na območjih izven meja aglomeracije, ter njegova obdelava, če imajo upravljavci teh naprav sklenjen dogovor z izvajalcem; -- pregled MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.

Uporaba objektov in naprav javne kanalizacije je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod.

---

--

(2) Izvajalec opravlja: prevzem blata v časovnih presledkih glede na zmogljivost MKČN, vendar najmanj enkrat na tri leta le storitev čiščenja komunalne odpadne vode ter obdelavo blata pri tistih uporabnikih, ki niso dostopni z ustreznim vozilom. Praznjenje in odvoz v teh primerih za­ gotovi lastnik objekta; pregled MKČN, z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za objekte kmetijskih gospodarstev. 8. člen (način obdelave blata)

Izvajalec zagotovi obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.

4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN 9. člen (naprave in objekti javne kanalizacije) (1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kana­ lizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave in so: -- kanali z revizijskimi jaški za odvod odpadne in padavinske vode; -- črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode; -- čistilne naprave; -- razbremenilniki visokih vod; -- zadrževalni bazeni; -- peskolovi; -- lovilci olj; -- drugi objekti in naprave, potrebne za obratovanje javne kanalizacije. 10. člen (pooblaščeni izvajalec)

14. člen (posegi na območju kanalizacije) Vsi izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe ter mu pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z izvajalčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih vod. 15. člen (prepoved nepooblaščenega poseganja) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. 16. člen (javna pooblastila izvajalcu) (1) Izvajalec na območju občine Bohinj na podlagi javnega pooblastila opravlja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku: -- izdaja smernice k osnutkom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: smernice); -- izdaja mnenja k predlogom prostorskih aktov (v nadaljnjem besedilu: mnenja); -- izdaja projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadalj­ njem besedilu: pogoje); -- izdaja soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja); -- izdaja soglasja za gradnjo objekta v varovalnem pasu za nezahtevne objekte; -- izdaja soglasje za priključitev na javno infrastrukturo (kanalizacijo). (2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin je: 1. za smernice oziroma mnenje : -- osnutek oziroma predlog prostorskega akta;

(1) Posege v sistem javne kanalizacije lahko izvaja izvajalec ali od njega po­ oblaščen izvajalec. (2) Izvajalec ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na lastništvo zemljišča na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Izvajalec po opravljenem delu vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje in poravna morebitno nastalo materialno škodo.

2. za projektne pogoje: -- idejna zasnova ali idejni projekt; -- kartografski del, ki obsega kopijo katastrskega načrta in topografskega načrta z vrisanim objektom, skicami tlorisa in tipičnih prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1:500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1:1000 oziroma drugem ustrezno večjem merilu;

11. člen (vrste kanalizacijskih omrežij)

3. za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: -- projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (s tekstualnim in grafičnim delom) s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvajanja komunalnih tehnoloških in padavinskih odpadnih vod; -- izračun biokemijske obremenitve; -- opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji;

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem ali mešanem sistemu. (2) Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v primerih ko: -- padavinske vode ni možno ločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja; -- zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov; -- je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. (3) Izvajalec zagotavlja ukrepe za prehod v ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih voda tam, kjer trenutno obstoji mešan sistem. Ukrepi so predvideni v programu dela. (4) Javna kanalizacija se gradi v oddaljenosti največ 100 m od objekta. 12. člen (padavinska voda) (1) Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo in lastno kanalizacijo za čiščenje odpadnih vod ni dovoljeno odvajanje drenažnih vod, podtalnice, vodoto­ kov ter meteornih voda, ki jih je možno speljati v ponikovalnico ali vodotok. (2) Lastnik ali upravljavec objekta mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta, zagotoviti odvajanje vode neposredno v vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo. (3) Lastnik ali upravljavec površin, s katerih odteka toliko onesnažena površinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti in očistiti.

4. za soglasje za priključitev obstoječih zahtevnih in manj zahtevnih objektov na javno kanalizacijo, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja: -- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1: 1000 ali 1: 500 in priključkom; -- za odvajanje komunalnih odpadnih vod iz večstanovanjskih objektov, situacijo zunanje ureditve objektov z interno kanalizacijo (prikazan način odvajanja komunalnih odpadnih vod in ločen sistem odvajanja padavinskih vod), z vrisanimi objekti v me­ rilu 1:1000 ali 1:500; -- za odvajanje tehnoloških odpadnih vod analizo obratovalnega monitoringa odpadnih vod in situacij zunanje ureditve z interno kanalizacijo (prikazan način odvaja­ nja komunalnih in tehnoloških odpadnih vod in ločen sistem odvajanja padavinskih vod), z vrisanimi objekti v merilu 1:1000 ali 1:500; -- soglasje lastnikov, upravljavcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje. (3) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije. 17. člen (prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) Investitor graditve objektov za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

odpadne vode za izvajanje javne službe mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v najem izvajalcu javne službe. Za prevzem objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. kanalizacijska mreža in naprave za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, geodetski posnetek, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, evidenco kontrolnih postopkov, urejena lastninska razmerja; 2. objekti čiščenja odpadnih vod, ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti; 3. postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.

5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 18. člen (objekti in naprave uporabnikov) (1) Objekti in naprave uporabnika so: priključni kanal od objekta do javne kanalizacije; objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod; interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika. (2) Uporabnik je dolžan te objekte in naprave upravljati, gospodariti in jih vzdrževati na svoje stroške in na način, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode in da je odpadna voda v predpisani kvaliteti.

----

19. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki imajo naslednje obveznosti: 1. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca; 2. priključiti se na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev od možnosti priključitve; 3. omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa; 4. vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami; 5. omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznice; 6. javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije; 7. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov; 8. plačevati stroške za storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter stroške storitev vezanih na greznice in MKČN; 9. prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode; 10. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode; 11. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, morajo izvajalcu predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu; 12. odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti; 13. če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja; 14. uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca; 15. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti; 16. pisno obvestiti izvajalca najmanj 15 dni pred začetkom obratovanja MKČN, če niso priključeni na javno kanalizacijo; 17. obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

5.1 Pogoji za priključitev na javno kanalizacijo 20. člen (obveznosti priključitve) (1) Izvajalec obvesti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posreduje pogoje za priključitev. (2) Priključitev na javno kanalizacijo se pod nadzorom izvajalca opravi v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. (3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti ali odstrani in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom iz­ vajalca.

Bohinj, 3. maj 2016 21. člen (pisno soglasje izvajalca)

Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja iz­ vajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. 22. člen (izdaja soglasja) (1) Pozitivno soglasje se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo; če so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij; če je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna; če investitor predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka in odločbo o odmeri komunalnega prispevka, ki jo na njegovo zahtevo ali po uradni dolžnosti izda pristojni občinski upravni organ v primeru, da se objekt investitorja priključuje na lokalno komunalno infrastrukturo ali, da predmetni objekt povečuje priključno moč na lokalno komunalno infrastrukturo; -- če ima uporabnik poravnane vse ostale obveznosti do lastnika in izvajalca. (2) Če priključitev ni možna, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna. -----

23. člen (izvedba priključitve) (1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec ali drug za to uspo­ sobljen in registriran izvajalec, pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca in da financira stroške izvedbe vključno s povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Uporabnik o tem obvesti izvajalca najmanj 7 dni pred pričetkom del. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku, pri čemer se mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. (2) Če se priključek nahaja več kot 50 cm nad temenom obstoječega kanala je potrebno izvesti priključitev preko suhega izliva, oziroma kolena. 24. člen (neugodna lega) Posamezni objekt ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. 25. člen (število priključkov) (1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov. (2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka. 26. člen (sprememba priključka) Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. 27. člen (ukinitev priključka) Odjava priključka je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta. Upo­ rabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu najkasneje 14 dni pred rušenjem objekta. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika. 28. člen (način gradnje javne kanalizacije) (1) Ob izgradnji javne kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi (ceste, pločniki, parkirišča) izvedejo tudi odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. (2) Za tiste objekte, ki ne mejijo na javno površino po kateri se gradi javna ­kanalizacija, se zgradi odcep do mesta na katerem sta priključena najmanj dva uporabnika, pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega zemljišča. (3) V vseh ostalih primerih (na primer: manj kot dva uporabnika, neurejena služnost in dostop do objekta) mora uporabnik skladno z obstoječo zakonodajo sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

5.2 Emisije snovi in toplote odpadnih voda 29. člen (emisije snovi in toplote) V javno kanalizacijo se smejo odvajati samo tiste komunalne odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek oziroma so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo. 30. člen (tehnološka odpadna voda) (1) Uporabnik, ki proizvaja tehnološko odpadno vodo, ki je po naravi in sestavi podobna mešanici te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, je pred vsakim priključkom na javno kanalizacijsko omrežje dolžan urediti mersko mesto in mesto za odvzem vzorcev odpadne vode. (2) Izvajalec kakor tudi pooblaščeni izvajalec monitoringa odpadne vode morata imeti zagotovljen neomejen dostop do merskega mesta in mesta za odvzem vzorcev. (3) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja odpadno vodo iz prvega odstavka, mora letno poročilo o emisijskem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o emisijskem monitoringu za odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. (4) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine odpadne vode iz prvega odstavka (sprememba tehnologije, obsega proizvodnje, prenehanje določene dejavnosti, sprememba predčiščenja, ipd.), pridobiti soglasje izvajalca. 31. člen (presežene vrednosti emisij) (1) Uporabnik mora pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje opraviti obvezno predčiščenje odpadne vode v vseh primerih, ko vsebnost onesnaženja začasno ali stalno presega dovoljene vrednosti. (2) Zaradi zagotavljanja predpisanega učinka delovanja komunalne čistilne naprave lahko izvajalec omeji dotok ali količino onesnaženja v odpadni vodi. 32. člen (nevarne odplake) Odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in na­ pravam javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost teh snovi ne sme preseči maksimalno dovoljene vrednosti glede na trenutno veljavne predpise za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. Prav tako je v ločeno zgrajeno fekalno kanalizacijo strogo prepovedano odvajati meteorno, izvorno ali drenažno vodo, v ločeno zgrajeno meteorno kanalizacijo pa tehnološko in fekalno odpadno vodo. 33. člen (industrijske odpadne vode) (1) Industrijski in drugi večji onesnaževalci morajo omogočiti redno kontrolo vseb­ nosti nečistoč v odpadni vodi. Kontrolo lahko opravlja samo usposobljeni izvajalec, ki je pridobil pooblastilo pristojnega republiškega organa. Rezultate meritev mora redno posredovati izvajalcu javne službe. (2) Obseg in pogostost meritev se izvaja skladno z obstoječimi državnimi predpisi, ki določajo vrsto, način in pogostost izvajanja monitoringa odpadne vode. (3) Vsi stroški povezani z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo uporabnika oziroma povzročitelja onesnaženja.

6. ODVAJANJE ODPADNIH VODA, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE 34. člen (načini odvajanja in čiščenja izven aglomeracije) Na območjih izven aglomeracije mora lastnik ali investitor objekta zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje v javni kanalizaciji sosednje aglomeracije, v čistilni napravi ali greznici, ki ustrezajo predpisom s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter imajo za to pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje. 35. člen (obveznosti izvajalca izven aglomeracije) Izvajalec je na območjih izven aglomeracij dolžan zagotoviti storitve iz 7. člena tega odloka. 36. člen (prevzem odpadnih voda) (1) Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, greznice prazni izvajalec s posebnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvaža na čistilno napravo Bohinj. Praz­ njenje pretočnih greznic se izvaja na tri leta, skladno s programom prevzema blata iz obstoječih greznic. Na podlagi naročila uporabnikov lahko izvajalec praznjenje greznice izvede tudi večkrat.

Bohinj, 3. maj 2016

(2) Stroški prevzema blata in stroški ravnanja z blatom iz obstoječih greznic se obračunajo uporabniku storitve glede na količino opravljene storitve po veljavnem ceniku izvajalca. 37. člen (podizvajalci) Izvajalec lahko na podlagi pogodbe naroči praznjenje greznic podizvajalcem. Naročila za praznjenje greznic se zbirajo izključno pri izvajalcu. Podizvajalci sprejemajo naročila samo od izvajalca in so mu dolžni sproti posredovati podatke o izvedenem delu. 38. člen (prepovedani načini odvajanja) (1) Odpadno vodo in blato iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav je prepovedano odvajati neposredno v javno kanalizacijo ali odvažati na javne ali kmetijske površine, razen če: -- se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu in -- lastnik kmetijskega objekta izvajalcu ob vsakokratni izvedbi pregleda MKČN predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. (2) Če uporabnik teh prepovedi ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.

7. OBVEZNOSTI IZVAJALCA 39. člen (obveznosti izvajalca) Obveznosti izvajalca po tem odloku so: 1. zagotavljanje obratovanja javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti; 2. redno praznjenje greznic in MKČN; 3. planiranje obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije; 4. obveščanje uporabnikov o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in čas trajanja prekinitve; 5. vodenje operativnega katastra javne kanalizacije in predpisanih evidenc; 6. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljske dajatve in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev; 7. izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; 8. vodenje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; 9. izdajanje smernic in mnenj k prostorskim izvedbenim aktom v zvezi z javno kana­ lizacijo; 10. izdajanje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, povezane z javno kanalizacijo; 11. priključevanje stavb uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in obveščanjem o tem; 12. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije uporabnika pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na njegove stroške; 13. kontroliranje stanja kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na stroške uporabnika. 40. člen (omejitev odgovornosti za škodo)

----

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru: poplav; ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem; višje sile in drugih izrednih dogodkih.

41. člen (obveščanje uporabnikov) (1) Izvajalec mora uporabnike pisno obveščati: -- na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo; -- o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo; -- na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalno odpadno vodo in obdeluje blato; -- o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode in blata pri uporabnikih storitev; -- o rokih in času izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene obratovanja za MKČN. (2) Izvajalec obveščanje iz prejšnjega odstavka izvede najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena. (3) Izvajalec uporabnike iz prvega odstavka tega člena obvesti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

(4) Uporabniki iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma oprav­ ljanja obveznih storitev najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem pri­ meru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi. (5) V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec upravljavce površin, s katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da morajo na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih ter čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

7.1 Prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode

Bohinj, 3. maj 2016

ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem obračunskem obdobju. 48. člen (uporaba drugih predpisov) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavlja­ nje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo v Občini Bohinj.

42. člen (prekinitev izvajanja storitev)

49. člen (cena storitve)

(1) Izvajalec ima pravico odpovedati ali omejiti uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih: -- če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja pri­ ključenega objekta; -- če odpadna voda ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije; -- če uporabnik ne poravna računov storitev; -- če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev; -- če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.

(1) Obračun storitve javne službe ter obračun storitve vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji in na računu prikazuje ločeno.

(2) Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve. (3) V primerih iz prvega odstavka lahko izvajalec na stroške uporabnika prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo z ukrepom omejitve dobave vode. 43. člen (začasna prekinitev) (1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno. (2) V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike. 44. člen (prekinitev v primeru višje sile) (1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima izvajalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike. (2) V kateremkoli primeru prekinitve mora izvajalec storiti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.

8. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE 45. člen (viri financiranja) ----

Viri financiranja javne službe so cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; sredstva občinskega proračuna; druga sredstva. 46. člen (komunalni prispevek)

50. člen (napajanje živine) (1) Uporabniki za uporabljeno vodo iz javnega ali lastnega vodovoda za napajanje živine ne plačajo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. (2) Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom posebej za porabo iz prejšnjega odstavka. Stroški vzpostavitve internega vodomera bremenijo uporabnika. (3) Način izvajanja javne službe v posameznih kmetijskih gospodarskih stavbah se lahko opredeli s programom dela.

9. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 51. člen (nadzor) (1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ, strokovni nadzor nad izvajalcem pa izvaja pristojni organ Občine Bohinj. (2) Organi iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Izvajalec in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali pristojnemu organu komunalnega nadzorstva v Občini Bohinj. 52. člen (kazenske določbe) (1) Z globo 1.000 EUR se kaznuje izvajalec, če ravna v nasprotju s 36. in 40. členom tega odloka. Z globo 100 EUR se v takem primeru kaznuje odgovorna oseba izvajalca. (2) Z globo 1.000 EUR se kaznuje pravna oseba, ki ne ravna v skladu s 33. in 34. členom tega odloka. Z globo 100 EUR se v takem primeru kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. (3) Z globo 100 EUR se kaznuje uporabnik, če ravna v nasprotju z 20., 29., 32. in 33. členom tega odloka.

10. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 53. člen (prenehanje veljavnosti drugih predpisov)

Uporabnik je za vsako priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati komunalni prispevek po odločbi pristojnega organa.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pogojih ter načinu odvajanja in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/98 in 4/02) in Pravilnik o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Bohinj (Uradni vestni Občine Bohinj, št. 3/98).

47. člen (obračun plačevanja storitve)

54. člen (začetek veljavnosti predpisa)

(1) Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se meri in obračunava v kubičnih metrih. (2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih vod v kubičnih metrih v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo. (3) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili odloka o oskrbi z vodo. (4) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod v količini, kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. (5) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, se odvajanje in čiščenje obračunava po pavšalu, ki znaša 4,5 m3 odpadne vode na osebo na mesec. (6) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka: 007-0003/2015-3 Bohinjska Bistrica, 12. maj 2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 5

Bohinj, 3. maj 2016

11.

13.

Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07), je Občinski svet Občine Bohinj, na 12. redni seji, dne 12. maja 2016 sprejel

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 4. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 13. redni seji, dne 12. maja 2016 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Akta o ustanovitvi zavoda 1.člen V aktu o ustanovitvi zavoda, ki je sestavni del Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Turizem Bohinj – zavod za pospeševanje turizma (UV OB št. 8/99, 3/00, 3/03, 1/11 in 4/16), se 6. člen spremeni tako, da glasi: »6. člen (1) Svet zavoda ima devet članov, ki ga sestavljajo predstavniki pravnih oseb, ki imajo odločilno vlogo za razvoj turizma v občini in delavci zavoda. (2) Sestava sveta zavoda je sledeča: -- Občina Bohinj ima pet članov, -- Turistično društvo Bohinj ima enega člana, -- predstavniki turističnega gospodarstva imajo enega člana, -- Triglavski narodni park ima enega člana in -- delavci javnega zavoda Turizem Bohinj imajo enega člana. (3) Člane in predsednika sveta zavoda imenuje občinski svet.« 2. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka plovbnem režimu v Občini Bohinj 1. člen V Odloku o plovbnem režimu v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 1/16) se v 8. členu peti odstavek spremeni tako, da glasi: »(5) Postavitev plavajočih objektov in naprav se opravi v skladu s predpisi in dovo­ ljenjem pristojnega organa občine.« 2. člen V prvem odstavku 12. člena se doda nova, 9. točka z besedilom »Ukanc - Logar«. 3. člen Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi: »(2) Na obali jezera ni dovoljeno shranjevanje in vzdrževanje plovil (barvanje, čiščenje itd.). Shranjevanje plovil je dovoljeno na za to določenih mestih v pristanišču.« 4. člen

Številka: 007-1/2016-4 Bohinjska Bistrica, 12. maj 2016

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.,l. r.

Drugi odstavek 36. člena se spremeni tako, da glasi: »(2) Za privez na boji oziroma hrambo v pristanišču se plača polovična pristojbina.« 5. člen V tretjem odstavku 36. člena se besedilo »ribiške družine« nadomesti s »člani ribiške družine Bohinj s stalnim prebivališčem v občini Bohinj«.

12. Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06-UPB1) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) je Občinski svet Občine Bohinj na 12. redni seji, dne 12. maja 2016 sprejel

ODLOK

6. člen Odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 032-30/2008-66 Bohinjska Bistrica, 12. maj 2016

o spremembah in dopolnitvah Odloka o javnem glasilu Občine Bohinj

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

1. člen V celotnem besedilu odloka se brišeta besedi »pooblaščeni« in »pooblaščenega«. 2. člen

14.

Drugi stavek prvega odstavka 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Format glasila, način tiska, druge tehnične pogoje izdaje, cenik oglaševanja ter višino honorarjev za prispevke, predpiše župan s sklepom iz drugega odstavka tega člena.« 3. člen 10. in 11. člen se črtata.

SKLEP

4. člen V 17. členu se doda nov drugi odstavek: »Opravljanje posameznih tehničnih, strokovnih ali organizacijskih opravil, povezanih z izdajanjem glasila se lahko naroči zunanjim izvajalcem in za posamezna dela sklene pogodbo. O tem odloča župan.« Dosedanji drugi odstavek se ustrezno preštevilči. 5. člen V peti alineji 18. člena se črta besedilo »najmanj pa enkrat letno«. 6. člen V 23. členu se doda nov drugi odstavek: »Sredstva, pridobljena z oglaševanjem, se uporabijo za pokritje stroškov izdajanja časopisa.« 7. člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 039-1/2009-6 Bohinjska Bistrica, 12. maj 2016

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/07) in 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 Odl.US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11 Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Bohinj na 13. redni seji dne 12. maja 2016 sprejel naslednjidne 12. maja 2016 sprejel

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se zemljiščem s parc. št. 1959/2 in 1959/3 obe k.o. 2196- Bohinjska Češnjica, ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljišča iz prejšnjega člena tega sklepa prenehajo imeti status javnega dobra in postanejo last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-13/2016 Bohinjska Bistrica, 12. maj 2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l. r.

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 3. maj 2016

Občina Bohinj na podlagi 5. in 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 31. člena Statuta Občine Bohinj (Ur. vestnik Občine Bohinj, št. 08/07)

tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

obvešča

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje mladinskih programov v Občini Bohinj za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 25. dneh po zaključenem roku razpisa.

občane in vso drugo zainteresirano javnost, da v času

do 30. junija 2016 sprejema pobude in predloge za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/16; v nadalj­ njem besedilu OPN Bohinj). I. Pobude in predlogi za spremembe in dopolnitve OPN Bohinj morajo biti podani na predpisanih obrazcih in ustrezno utemeljeni. II. V spremembah in dopolnitvah OPN Bohinj bodo upoštevane le pobude in predlogi, ki izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. III. Občina se bo do pobud in predlogov, ki so prispeli v času od 1. januarja 2009 do 30.6.2016, opredelila in sprejemljive uvrstila v prve spremembe in dopolnitve OPN Bohinj. Pobude in predloge za spremembe in dopolnitve OPN Bohinj posredujte na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani: http://obcina.bohinj.si/, lahko pa se ga dobi tudi na oglasni deski Občine Bohinj v drugem nadstropju. Izpolnjene obrazce se pošlje na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali na elektronski naslov: obcina@bohinj.si, lahko pa se le-te odda v tajništvu Občine Bohinj v poslovnem času sprejemne pisarne. IV. To obvestilo je objavljeno na spletni strani Občine Bohinj: http://obcina.bohinj.si/, objavljeno pa bo tudi v Bohinjskih novicah. Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl.inž.les.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe mladinskih programov v Občini Bohinj za leto 2016 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje mladinskih programov. Za sofinanciranje mladinskih programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 4.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo mladinske organizacije, druge organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih predvsem mladim med 12. in 25. le­ tom starosti in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za mlade izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija ------

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 4.7.2016 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “sofinanciranje mladinskih programov”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na

5. Obvestilo o izboru

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti ----

ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število mladih, aktivnega preživljanja prostega časa in počitnic učencev, dijakov in mladostnikov, s področja medgeneracijskega sodelovanja.

Številka: 41011-8/2016 Datum: 16.5.2016 Občina Bohinj, Občinska uprava

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/2015) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje izvedbe programov lovskih družin v Občini Bohinj za leto 2016 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinancira­ nje programov lovskih organizacij. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 1.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 70 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih lovskim družinam in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za lovske družine izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija ------

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 4.7.2016 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom “Sofinanciranje programov lovskih družin”. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov lovskih družin za leto 2016. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi ---

ki bodo izvajali izobraževalne programe za mlade, ki bodo osveščali javnost o varovanju živali in varovanju naravnega okolja.

7. Obdobje izvajanja aktivnosti

Programi morajo biti v celoti izvedeni v letu 2016.

Številka: 41011-9/2016 Datum: 16. 5. 2016 Občina Bohinj, Občinska uprava

20

iz na ših k r a je v Kot vsako leto so tudi tokrat v mesecu maju bohinjski motoristi začeli s svojimi (vsakoletnimi) aktivnostmi. Kot prva je bila na vrsti organizacija prvomajske budnice. Tu so motoristi že četrto leto zapored glavni organizatorji (prej je bil glavni organizator AMD Bohinj) in glavni pri zagotavljanju varnosti sprevoda. Kljub bolj zimskemu kot pomladanskemu (tisto jutro se je prav pošteno zlivalo, nekaj dni prej pa je sneg pobelil cel Bohinj) vremenu se je v počastitev praznika dela zbralo kakšnih štirideset avtomobilov in kaka stotnija ljudi. Kot ponavadi je sledila krožna vožnja po Bohi­ nju, zadnji postanek pa je bil na štartnem mestu (železniška postaja v B. Bistrici), kjer so udeležencem postregli s prigrizkom, saj na planini Pokrovec zaradi več kot četrt metra debele snežne odeje niso mogli izvesti tradicionalnega postanka. Že takoj naslednjo nedeljo pa je bila na vrsti organizacija zdaj že tradicionalnega blagoslova motorjev in njihovih lastnikov, tokrat sedmič zapored. Dogodek je zbudil precej pozornosti, na žalost se mi zdi, da bolj med Nebohinjci kot med domačini. Zbralo se je kakšnih dvesto motoristov, nekateri med njimi so že redni gosti oziroma obiskovalci te zdaj že tradicionalne prireditve. Pozno dopoldne je bistriški župnik Janez Burja opravil blagoslov »jeklenih konjičkov« (gospod Burja je opravil vse dosedanje blagoslove v organizaciji Moto kluba Bohinj), sle­ dila pa je krožna panoramska vožnja po Bohinju. Res je bil lep pogled na kolono stopetdesetih ali še več motoristov. Po vrnitvi na izhodišče pa je sledil družabni del blagoslova, kjer so na svoj račun lahko prišli ljubitelji Rock Radia, saj je prva domača radijska postaja, specializirana za rock glasbo, popestrila dogodek s svojimi didžeji, njihov fotograf pa je tudi ovekovečil letošnje dogajanje. Z željo motoristom, da bi se jim posrečilo še več takšnih prireditev ter da jim bodo ceste naklonjene, se poslavljamo do ponovnega srečanja leta 2017! ・

Začetek vaje Foto: Boštjan Gartnar

Z vajo so bili zadovoljni vsi sodelujoči in opazovalci. Odkrili smo nekaj pomanjkljivosti, na katere bomo v prihodnosti bolj pozorni. Prav tako smo spoznali nekaj novosti ter že utečenih praks iz tujine, ki nam bodo ob naslednjem iskanju prišle prav. Navdušeni smo bili nad odzivnostjo vseh, ki smo jih na vajo povabili. Prispevek prav vsakega posameznika je bil pomemben za naš končni uspeh. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat prav lepa hvala. ・

Prihod novega gasilskega vozila HTRV-1 Katarina Košnik

Iskalna vaja Bohinj 2016 Andrej Rožič, Društvo GRS Bohinj

Društvo GRS Bohinj je 22. 4. 2016 pripravilo vajo iskanja po­ grešanih na težko dostopnem terenu. Namen vaje je bil spoznavanje dela različnih služb, ki izvajajo iskanja pogrešanih oseb, testiranje različnih sistemov sledenja GPS in usmerjanje iskalcev. Predvsem smo želeli predstaviti pomoč vodstvu intervencije v bazi, kjer se odločajo in sprejemajo odločitve o iskanju. Scenarij vaje je bil dobro znan le trem »markerjem« in Gabru, ki je vajo zasnoval. Policisti Policijske postaje Bled in inštruktorji društva GRS (gorska reševalna služba) Bohinj so ob 16.00 v garaži (improvizirani bazi) sprejeli klic. Poškodovanec nekje med Bohinjskim jezerom in dolino Voje je sporočil, da je zdrsnil in se konkretno poškodoval. Iskal je svojega očeta, ki bi moral biti že do 12.00 doma. Pretilo je občutno poslabšanje vremena. K vaji iskanja smo povabili društvo GRS Radovljica, komisijo za reševanje izpod plazov GRZS (Gorske reševalne zveze Slovenije), komisijo za zveze GRZS, Klub vodnikov reševalnih psov Kranj, Kinološko društvo Storžič, jamarsko reševalno službo (pregled korit Mostnice od Slončka do jezu pod Hudičevim mostom), PGD Savica Polje – ekipo za reševanje na vodi (pregled obale Bohinjskega jezera), gasilsko poveljstvo Bohinja (opazovalci in iskalci), nadzorno službo TNP, lovce LD Stara Fužina in ribiče RD Bohinj (pomoč pri iskanju). Kot opazovalci na vaji so sodelovali še policisti PU Kranj, policisti GPU, poveljnik CZ Bohinj, ZD Bohinj in reševalci GRS Tolmin. Bilo nas je več kot sto. Po uvodnem pozdravu župana Franca Kramarja in seznanitvi z osnovnimi podatki o vaji so inštruktorji GRS in policisti oblikovali skupine iskalcev ter jih poslali na teren. Policisti so za potrebe iskanja aktivirali helikopter LPE in gorsko enoto policije. Mobilnemu operate­rju so posredovali tudi zahtevo za določitev položaja GSM-naprav izgub­ ljenih. V bazi sta se pojavila še hči pogrešanega in novinar, ki sta policistom in reševalcem popestrila delo in povzročala dodatne preglavice. Po dobri uri in pol iskanja so iskalci odkrili oba pogrešana in poleg njiju tudi osem od desetih predmetov, ki sta jih »markerja« odložila na težko dostopnem terenu. Policisti so izsledili hčer, ki je sama želela pomagati z iskanjem na neznanem terenu. Po končanem iskanju so se ekipe iskalcev vrnile v Staro Fužino, kjer smo opravili analizo in si privoščili zasluženo malico.

Prvi ogledi ob prevzemu vozila. Foto: Katarina Košnik

V petek, 20. maja ob 18. uri, je PGD Bohinjska Bistrica prevze­ lo novo vozilo. Gre za hitro tehnično reševalno vozilo (HTRV-1). Vozilo je bilo na ogled za gasilskim domom na Bohinjski Bistrici. Kot smo že poročali, je Prostovoljno gasilsko društvo Bohinjska Bistrica pooblaščeno tudi s strani države za posredovanje ob prometnih nesrečah. Nove odgovornosti pa terjajo tudi novo opremo. Tako je od konca maja društvo bogatejše za novo hitro tehnično vozilo za posredovanja ob nesrečah. Kot je ob prevzemu povedal poveljnik društva Silvo Režek, je vozilo povsem opremljeno za prvo posredovanje ob prometnih nesrečah. Vozilo, skupaj z opremo vredno okoli 70 tisoč evrov, je društvo kupilo z lastnimi sredstvi. Pri opremi, ki je ni malo, je preko občinskega gasilskega poveljstva in civilne zaščite občine Bohinj pomagala Občina Bohinj. Prihod novega vozila terja nove izkušnje in nova poglobljena znanja s področja tehničnega reševanja in bistriški gasilci niso izgubljali časa. Takoj naslednji dan, v soboto, 21. maja, je sledila prva vaja. Cilj vaje je bil predvsem, da se večina gasilcev seznani z novo opremo ter jo preizkusi tudi v praksi. Taktično gledano so vozilo razrezali veliko bolj, kot bi bilo to potrebno, vendar so tako vsi gasilci preizkusili v stabilizaciji, razpiranju in rezanju, so zapisali na svoji spletni strani. Za pomoč se zahvaljujejo Stanetu Mikeljnu, da je odstopil prostor, Avtovleki Kuhar za prevoz in darovalcu odsluženega vozila. Da bodo z vajami še lahko nadaljevali, pa prosijo, da jih obvestite na številko 041 224 118, če imate tudi vi kakšno odsluženo vozilo, da ga bodo prevzeli. ・

21

Predavanje Milana Gorjanca Martin Gorišek, tajnik KO Polje Bohinj

ZZB KO Polje Bohinj je v sodelovanju z Občino Bohinj in osta­ limi krajevnimi organizacijami ZB Bohinja v petek, 22. aprila, ob 18.00 uri organizirala zanimivo predavanje, namenjeno članom ZB in ostalim krajankam in krajanom Bohinja. Predavatelj je bil tov. Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB Slovenije. Predavanje je bilo v Kulturnem domu Joža Ažmana, ki nam ga je brezplačno odstopila Občina Bohinj. Teme predavanja so bile: Zgornja Gorenjska v času NOB-ja, problematika migrantov in beguncev, trenutna situacija doma in po svetu. Za zaključek pa se je predavatelj dotaknil tudi medvojnih dogodkov na območju Bohinja in njene ožje okolice. Ob zaključku je odgovarjal na vprašanja prisotnih. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, predvsem pa smo osvežili spomine na dogodke izpred 70 in več let. Milan Gorjanc je svoje skoraj dve uri dolgo predavanje zaključil takole: »Veste, jaz sem neverujoč v smislu religije, verjamem pa v bolj­ šo bodočnost. So mi vedno govorili: ‚Delaj, da bodo tvoji otroci bolje živeli.‘ In naj vam takoj povem, moja hči in moj vnuk živita na moji penziji. Na žalost. Tako je to.« Celotno predavanje si lahko ogledate tudi na spletni strani YouTube: https://youtu.be/ZwNMl52xVuw V imenu organizatorja se tov. Gorjancu in Občini Bohinj zahvaljujemo za sodelovanje. ・

Antonija Iskra je dopolnila 90 let Marija Kotnik

8. maja je svoj 90. rojstni dan dočakala Antonija Iskra iz Srednje vasi. Nekaj dni kasneje sta jo obiskala g. župan Franc Kramar in g. podžupan Jože Sodja. Njunega obiska se je zelo razveselila in se obema iskreno zahvaljuje za lep šopek in čas, ki sta ji ga name­ nila. Hvala. Mama se je rodila 8. maja 1926 v Bohinjski Bistrici v Spodnji vasi na št. 105 očetu Janezu in mami Ivani Arh. Ob njenem rojstvu je bilo v družini že sedem otrok (Pavla, Ivan, Francka, Angelca, Lojzka, Jaka in Marica), za njo je na svet prijokala še Ivanka. Oče je bil železniški mizar in je s svojimi borimi 900 dinarji preživljal številno družino. Kljub vsej skromnosti sta skrbna starša na gmajnskem svetu zgradila nov dom za svojo družino. Svoje najlepše spomine ima mama na zgodnje otroštvo, saj so se v družini lepo razumeli in se imeli radi. Otroci so sodelovali v prosvetnem društvu, kjer se je takrat veliko dogajalo. Še posebno nadarjen je bil brat Ivan, ki je znal lepo igrati na več inštrumentov, predvsem na tamburico in harmoniko. Veliko so tudi prepevali pesmi, ki so danes že pozabljene, in se družili z otroki iz soseščine. Obiskovala je šolo v Bo­ hinjski Bistrici, nato meščansko šolo na Jese­nicah. Zaradi vojne je bil 3. letnik prej zaključen in ker med okupacijo ni bilo takoj 4. letnika, je meščansko šolo dokončala nekoliko kasneje. Med voj­ no ni bila dovolj trdnega zdravja, da bi šla v partizane, zato je bila poslana z drugimi v delovno službo na Koroškem (Arbeitsdienst). V zimskem času so se dekleta v taborišču učila gospodinj­ skih del, predvsem pletenja nogavic. Na pomlad so odhajala na kmetije in pomagala pri kmečkih opravilih. Ko je minilo pol leta, se je vrnila domov in pomagala sestri Francem Pavli, ki je bila zaposlena kot Antonija Iskra z bohinjskim županom Kramarjem. čistilka na železnici.

iz na ših k r a je v Malo pred koncem vojne je v Trnovskem gozdu padel brat Ivan, kar je družini zadalo veliko bolečino. Po končani vojni je ostalo v Bis­ trici nekaj ujetnikov, ki so v grobem počistili šolo in jo usposobili za pouk. Mama je tam poučevala do septembra, ko so prišli pravi učitelji. Opravila je učiteljski tečaj in na Dolenjskem dobila svoje prvo delovno mesto kot razredna učiteljica. Šele po petih letih se je vrnila v Bohinj. Leta 1952 se je poročila z Janezom Iskro v Srednjo vas. Bilo je težko, saj je v tistih časih veljalo le dekle, ki je nekaj doprineslo k hiši. Ona pa je vse, kar je imela, prinesla v glavi in v srcu. Osrečilo jo je rojstvo prvorojenca Mirana, ki pa je umrl pri dobrih osmih mesecih, ko je pod srcem že čutila novo bitjece. Niti rojstvo hčerke Marije je ni potolažilo v njeni žalosti. V teh hudih preizkušnjah se je izkazalo, da je najpomemb­ neje tisto, kar imaš v srcu, saj sta se z možem odlično razumela vsa leta zakona, do njegove smrti. Prvo leto službe v domačem kraju je poučevala v Stari Fužini, nato pa vsa leta do upokojitve v Srednji vasi. Poleg službe je z velikim veseljem opravljala tudi delo knjižničarke v ljudski knjižnici v mrzlem in zatohlem prostoru več kot dvajset let. Po upokojitvi je rada hodila na sprehode, zdaj pa že nekaj let zaradi bolezni in starosti tega ne more več početi. Prav zato je toliko bolj vesela svakinje Minke, ki se skoraj vsak dan potrudi priti do nje. Predelata vse skupne nadaljevanke in se preizkušata v kakšnem TV-kvizu ali uganki. Obe pogrešata Sodjevo Cilko, ki jima je ob nedeljah delala družbo. Danes je mamina pot skoraj že izhojena, srce utrujeno, bolečina velika. Vse to skupaj premagujemo z ljubeznijo in z drobnimi pozornostmi, ki jih namenjamo drug drugemu. ・

Uspešno letovanje v Izoli Upravni odbor društva Invalid Bohinj

Pozdrav iz Izole. Foto: društvo Invalid Bohinj

26 članov društva Invalid Bohinj je tudi letos, tako kot v preteklih letih, uspešno zaključilo letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Sončno vreme, ki je grelo med 11. in 18. aprilom, je lahko le dopolnilo dobro vzdušje in medsebojno naklonjenost vseh udeležencev. Da bo morska dogodiv­ ščina ostala nepozabna, je zasluga dveh šejkov iz Arabskih emiratov, ki sta obiskala hotel in med Bohinjkami iskala izkušeno ženo. Zgodba se bo nadaljevala prihodnje leto ... Prijave (april 2017) se že zbirajo na sedežu društva, stroške letovanja lahko plačate v več obrokih. Storite nekaj zase in se prijavite. ・

V Društvu upokojencev Bohinjska Bistrica, delovni mesec maj Olga P. Gorišek, DU BB

Takoj po praznikih smo se sestali člani upravnega odbora skupaj s poverjeniki iz vsega Bohinja. Predsednik društva g. Gorenc je navzoče seznanil z zapisnikom občnega zbora in z delom med obema sejama. Na UO smo se dogovorili: • Da bosta na Bohinjski Bistrici odslej dva zastavonoša. • Do naslednjega sestanka se določi datum in izvede predavanja o varnosti v cestnem prometu.

22

iz na ših k r a je v • Naše društvo zadnji dve leti ni sodelovalo v projektu »Starejši za starejše«, zato nas je ZDUS obvestil, da nas bodo izpisali, s čimer se člani UO strinjamo. • Predsednik je poverjenike pozval, naj bodo v svojem okolju pozorni na vse tiste, ki so potrebni kakršne koli pomoči. Na podlagi teh informacij bomo skupaj z drugimi društvi in občino organizirali pomoč. Organizirani bodo brezplačni prevozi s taksijem, to bo izvajal Simon Smolej. • Mandatni komisiji Občine Bohinj predlagamo, da prejmejo občinsko priznanje zaslužni člani DU BB: Vinko Čuden, Anica Zima in Angelca Cerkovnik. • V društvenem domu bodo odslej imeli svojo pisarno tudi člani Planinskega društva Bohinjska Bistrica. • Čez leto se bo obnovil društveni dom, zamenjala se bodo okna, obnovila fasada, izdelal nov nadstrešek ob vhodu. V torek, 7. maja 2016, je šahovska sekcija organizirala redni mesečni turnir. Turnirji so namenjeni predvsem treniranju možganov in prijetnemu druženju. Razpored aktivnosti v mesecu juniju 2016: -- 07. junija 2016: Šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici -- 09. junija 2016: KOLESARSKI IZLET, z vlakom do Kanala, nato po novi kolesarski stezi v Novo Gorico in okolico. Zbor 6.40 na železniški postaji Bohinjski Bistrica -- 15. junija 2016: Turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici -- 16. junija 2016: POHOD NA ŠIJO, odhod ob 8. uri izpred društve­ nega doma na Bohinjski Bistrici -- 02. julija 2016: IZLET KOROŠKA JEZERA, več boste izvedeli od po­ verjenikov, ki se bodo oglasili pri vas. Kako bo potekalo tekmovanje v balinanju za memorial Štefana Fujsa in s kakšnimi vtisi se bodo vrnili izletniki iz Logarske doline in pohoda na Šavnik, vam povemo v julijski številki. Naše vabilo, da se nam pridružite v društvenem domu v Bohinjski Bistrici, še vedno velja. Posebej vabljeni vsi mlajši upokojenci, ki ste se upokojili nedavno. Naše uradne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. Prisrčno vabljeni! ・

Spominska slovesnost na Vojah

Spominski pohod

Branka, Marjeta in Maja, PD Bohinjska Bistrica Bilo je lepo živeti s teboj, tudi sedaj, ko te ni, spomin na tebe v vseh nas živi in zato smo tudi za Lisc odšli. Jevodovčeve Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je ob prihajajoči poletni sezoni in 10-letnici otvoritve Orožnove koče na Planini za Liscem v sredo, 27. aprila, organiziralo planinski pohod »Za Jevodovca« in ostale graditelje nove Orožnove koče, ki so bili udarniška ekipa pri postavitvi omenjene planinske koče. Kljub prizadevanju organizatorjev, da bi izpeljali pohod, in sicer z Žlana, vreme temu spominu ni bilo naklonjeno, verjetno je bila to nekak­šna preizkušnja, saj prizadevne in neutrudne delavce pri njihovem delu takrat ni zaustavilo še tako slabo vreme. Torej kljub temu, da so bile vremenske razmere neugodne in da smo pozneje izvedele, da pohod odpade, smo se našle tri trmaste Bohinjke in izpeljale adrenalinski pohod do koče, kjer nas je pričakal prijazni oskrbnik Franci. Okrnjen obisk koče ni zaustavil enkratnega, nepozabnega vzdušja ob topli peči, podprtega z jedačo, pijačo in dobrim Francijevim štru­ dljem. Veter, grmenje in snežne plohe pa so nas prisilili, da smo se v zgod­ njih popoldanskih urah odpravile nazaj v dolino, kjer pa nas je pričakala snežna odeja in nič kaj prijazna zasnežena cesta, tako da smo le s polžjo hitrostjo prilezle do doma. Pozneje sta do koče prispela oz. prigazila še dva vztrajna pohodnika in škoda, da se nismo skupaj srečali v koči. Ob koncu pa hvala za pobudo oz. idejo za organizacijo pohoda, ki bi v normalnih razmerah verjetno uspel tako, kot so organizatorji načrtovali. Hvala Branki in oskrbniku koče, saj je bilo snežno in vetrovno srečanje v Orožnovi koči nepozabno, hvala tudi ostalima dvema pohodnikoma. Drugo leto pa bomo naročili lepše in prijaznejše vreme. Hvala! ・

V SPOMIN

Franc Zavasnik

Janez Rozman 1930-2016

V soboto, 21. maja, je v organizaciji krajevnih organizacij Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Boh. Bistrica in Stara Fužina potekala spominska prireditev za prvoborca Tomaža Godca in Avgusta Gašperlina. V kratkem programu smo obudili spomin na tiste težke čase okupacije in tragičnega dogodka, ki se je zgodil 13. marca 1942, ko so na seniku na Vojah okupatorji po izdaji ujeli Godca, Gašperlina pa med poskusom bega ustrelili. Tomaža so po mučenjih v begunjskih zaporih ustrelili kot talca 19. aprila1942 v taborišču Mauthausen. Prireditve sta se poleg članov KO ZB iz Bohinja udeležili tudi dele­ gaciji iz Lesc in Kamne Gorice. Po prijetnem druženju smo se razšli z obljubo, da se prihodnje leto srečamo v še večjem številu. ・

V začetku marca nas je za vedno zapustil Janez Rozman iz Bohinjske Bistrice. Večina krajanov ga bo ohranila v spominu kot skromnega in prijetnega moža. V mladosti je bil aktiven na različnih področjih. Skupaj s prijatelji je pustil svoj pečat predvsem na področju gorništva v Bohinju. Moj oče Janez se je rodil 1. marca 1930 v Bohinjski Bistrici mami Uršuli, roj. Pikon, po domače Petrovi z Raven, in očetu Janezu - Ložanove­ mu iz Bohinjske Bistrice. Ma­ ma Urša je bila gospodinja in priložnostna šivilja, oče pa je bil zaposlen na bohinjski železniški progi. Skupaj z mlaj­šo sestro Zofko so stanovali v železničarskem stanovanju v današnjih »barakah« - do leta 1939, ko sta si stara starša z nakupom hiše ustvarila dom v Zgornji vasi na današnji Gabrški ulici. Otroških let se je oče vedno rad spominjal. Poleg očetove Janez Rozman - Mali Draški vrh 22. 3. 1953. službe se je družina preživ­ Foto: osebni arhiv Janeza Rozmana ljala tudi s kozjerejo, nabira­

Foto: arhiv KOZB Bohinjska Bistrica in Stara Fužina

Janez Rozman

iz na ših k r a je v, ml adina

23 njem gozdnih sadežev, polžev in podobno. Večkrat mi je pripovedoval o prigodah in ukanah, ki so se jih posluževali pri nabiranju brusnic na tedanjem območju rapalske meje. V lepem spominu so mu ostali tudi nedeljski izleti. Z očetom sta večkrat obiskala teto oz. očetovo sestro Mino, poročeno pri Šoštarju v Stari Fužini. Pot sta vedno opravila s kolesom, njegovo mesto pa je bilo na »štangi«. Brezskrbno otroštvo in mladost je prekinila druga svetovna vojna. V tem obdobju je oče zaključil osnovno šolo in začel s šolanjem za strojnega ključavničarja v vajeniški šoli na Jesenicah. Kljub mladosti so mu vojna leta za vedno ostala v spominu. Med počitnicami je pomagal v sirarni na Bohinjski Bistrici. Tam je siraril sorodnik Francelj Štros, priznan bohinjski sirar. Večkrat mi je pripovedoval, s kakšno natančnostjo so se izvajali tehnološki postopki izdelave sira in kako visoke higienske norme je imel sirar Štros, ki je po vojni izobraževal sirarje na Mlekarski šoli v Kranju. Dogodki med vojno in boj proti tujcem so vplivali tudi na odraščajočo bistriško mladino. Mladostna razposajenost in zavest po osebnem prispevku v boju proti tujcem sta bili vzrok za očetovo aretacijo v letu 1944. Pri vožnji z vlakom z Jesenic je nemški policist bistriške pobe zalotil pri odstranjevanju varovalk na zasilnem zavornem sistemu vlaka. Dogodek so Nemci smatrali za sabotažo in ga povezali s partizansko akcijo v dijaškem domu na Jesenicah. Oče je bil odpeljan v Begunje, kjer so ga zaprli in kasneje poslali v taborišče v München. V taborišču sta bila skupaj z Nikolajem Talerjem iz Bohinjske Bistrice. Komaj 14-letnega fanta je v varstvo vzel avtomehanik, ki mu je nudil zatočišče in ga obvaroval pred zavezniškim bombardiranjem Münchna. Po srečnem spletu okoliščin in lastni iznajdljivosti se je iz taborišča vrnil po koncu vojne. Po vrnitvi in po končani šoli se je zaposlil v železarni na Jesenicah. V tem obdobju sta prevladovala splošno pomanjkanje in boj za preživetje. Aktivnega preživljanja prostega časa takrat še niso poznali. Nekaj bistriških fantov pa je bilo, ki jih je družila želja po hoji v hribe. V tej skupini navdušencev so bili poleg očeta še Stanko Perše, Martin Men­ cinger - Štokalov in Franc Arh - Lavdanov. Prve poti so bile usmerjene v bližnje cilje - Rušni vrh, Črna prst, Home. Navduševala jih je že sama hoja, sem ter tja pa so opravili tudi kakšen krajši plezalni podvig. V tistem času je v Bohinj prišel Egon Mihelič. Združila jih je ljubezen do hribov. Z njim so začeli spoznavati tudi svet v nasprotnem koncu Bohinja - Triglav. Skupini sta se priključila tudi Slavko Budkovič in Milan Šuštar, doma iz Sorice. Plezalski začetki so bili težki. Pomanjkanje izkušenj in opreme je bilo tudi vzrok za zdrs Franca Arha pod Črno prstjo, ki bi se lahko končal tragično. Vse te izkušnje so bile spodbuda po izobraževanju in nakupu ustrezne opreme. Ta je bila dosegljiva samo preko planinske organizacije. Tako so leta 1954 ustanovili Planinsko društvo Bohinjska Bistrica. V novoustanovljenem društvu je oče prevzel vodenje prvega alpinističnega odseka v Bohinju. Navezali so stike z alpinisti na Jese­ nicah, med katerimi so bili bohinjski rojak Janko Šilar, Janez Krušic, Slavko Koblar, Marko Butinar in kasneje v Bohinju poročeni Tone Zupan. Pomagali so jim s svojimi izkušnjami in jih izobraževali na plezalnih taborih v Vratih. Organizirali so tudi plezalni tečaj v skalah Rudnice. To so bili časi, ko so bile prometne povezave slabe. Vsaka tura se je začela na domačem pragu - pozimi na smučeh, poleti pa na kolesu. Kolo je imelo pomembno mesto pri njihovi aktivnosti. V prvi vrsti jim je pomagalo premagovati poti do izhodišča hribovskih tur, organizirali pa so tudi kolesarske izlete, kot je bil izlet preko Vršiča k izviru Soče. V spominih mi je Stanko Perše pripovedoval, da sta se z očetom po ne­ deljski maši odpeljala preko Rovtarice v Škofjo Loko in naprej v Pirniče na obisk k prijatelju. V Bohinj sta se vrnila še isti dan. Oče je skupaj s prijateljem Slavkom Koblarjem z Jesenic s kolesom obkrožil hrvaški polotok Istro, v naslednjem letu pa sta kolo poganjala do Crikvenice. Obvezni del prtljage je bila tudi oprema za podvodni ribolov. Vsako obdobje v življenju se enkrat konča. Skupina se je začela redčiti, fantje so postajali možje in očetje. Prišle so obveznosti, ki so zahtevale svoj čas. Ostala je ljubezen do gora, ostali so spomini, ostala so prijateljstva – do zadnjega dne očetovega življenja sta s Stankom ohranjala prijateljstvo, primerljivo s trdno alpinistično navezo. Leta 1964 se je oče poročil z Ano Markelj - Mhavovo Anico s Kamenj. V zakonu smo se jima rodili otroci Janez, Mojca in Niko. Na prvem mestu so se znašle skrb za družino, služba in kasneje obnova domače hiše. Oče je bil celotno delovno dobo zaposlen v železarni na Jesenicah. Svoje delo je opravljal z veseljem in visokim strokovnim pristopom. Bil

je avtor številnih izboljšav. Leta 1983 je skupaj s sodelavcema v tedanji Jugoslaviji prejel prvo nagrado za inovacijo, ki je bistveno prispevala k izboljšanju delovnih pogojev. Oče je bil zanimiv človek. Imel je veliko mero vztrajnosti, kar se je vedno obrestovalo pri razmišljanju in iskanju zanimivih tehničnih rešitev. Z mamo sta nas otroke vedno spodbujala k raznovrstnim aktivnostim - od športa, kulture do raznih tehničnih dejavnosti. Ni se ponašal s svojimi dosežki. Rad pa je podoživljal spomine iz mladosti, ki so bili vezani na gorski svet, dogodivščine s prijatelji in življenje v Bohinju v tistem času. Ta čas se nam danes zdi vedno bolj oddaljen, v današnjem svetu skorajda nedoumljiv. Pa vendarle je del nas, naše tradicije, naših korenin. Hvaležen sem mu za tovrstno bogato zapuščino, ki jo je treba negovati in prenašati prihodnjim rodovom. ・

ZAHVALA

Družina Mohorič, Žiganja vas Ob nenadni smrti Frančiška Roperta se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sošolcem, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bohinj­ska Bistrica, Lovski družini Bohinjska Bistrica, bohinjskim rogistom, pev­ cem Lip Bleda in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom Anici Veber, Marici Godec, Andreju Ogrinu, Ivi Lapajne in pogrebni službi Novak. Še enkrat najlepša hvala Vsem imenovanim in neimenovanim za izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. ・

Naši učenci blesteli tudi v šolskem letu 2015/2016 Karmen Berus, prof. slovenščine

Učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica se skozi vsa leta udeležujejo raznih tekmovanj in dosegajo lepe uspehe. Zato ni nič nenavadnega, da so nas tudi v tem šolskem letu razveselili s številnimi dosežki na različnih področjih.

CANKARJEVA PRIZNANJA

Letošnje tekmovanje za Cankarjevo priznanje je potekalo pod naslovom Domovina med platnicami, saj je bila osrednja tema domovina in z njo povezano (sodobno) slovenstvo. Učenci od 2. do 9. razreda so se o tej temi s svojimi mentoricami pogovarjali ob prebiranju predpisanih leposlovnih del. Razumevanje, doživljanje in vrednotenje prebranih ­knjig so pokazali pri pisanju pisnega sestavka na šolskem tekmova­ nju, na katerem je tretjina najboljših tekmovalcev osvojila bronasto priznanje. Najbolje uvrščeni učenki 8. in 9. razreda sta bili Natalija Debelak in Maša Repinc, ki sta se udeležili še regijskega tekmovanja v Gorjah, kjer sta dosegli odlično uvrstitev in s tem srebrno priznanje. Natalija Debelak se je pod mentorstvom Marije Helene Logar uvrstila tudi na državno tekmovanje v Ljubljani, kjer je dosegla velik uspeh, saj je prejela zlato Cankarjevo priznanje.

TEKMOVANJA IZ TUJIH JEZIKOV

Za učence osmih razredov je oktobra potekalo šolsko tekmovanje iz angleščine, ki je bilo vezano na temo The World of Slovene Literature (Svet slovenske književnosti). Naši učenci so se dobro odrezali. Novembra sta bili uspešno izvedeni dve tekmovanji, in sicer tekmovanje iz nemščine in tekmovanje iz angleščine za devetošolce. Naši devetošolci so pri predmetu angleščina dosegli lep uspeh. Maša Repinc, Andraž Sodja, Tina Taler, Luka Štih in Simon Gašperin so osvojili bronasto priznanje. Maša Repinc, Andraž Sodja in Tina Taler pa so na regijskem tekmovanju osvojili tudi srebrno priznanje. Februarja pa je bilo zaključeno tudi tekmovanje iz znanja angleškega jezika za sedmošolce. Tinkara Bajrič, Iza Jensko, Katarina Kristan, Lena Repinc, Karla Stare, Kaja Marič, Manca Mikelj, Jerneja Sodja, Kaja Zorč, Sabina Zupanc, Nina Odar in Varvara Titova so izdelale aplikacijo v programu Voicethread na temo idealne šole in osvojile srebrno priznanje. Učencem, ki so tekmovali iz angleščine, sta bili mentorici Ana M. Cerkovnik in Nataša Stare, učencem, ki so tekmovali iz nemščine, pa je bila mentorica Martina Kalita.

24

ml adina STEFANOVA PRIZNANJA

2. februarja je potekalo šolsko tekmovanje iz fizike, ki se ga je pod mentorstvom Marije Cerkovnik in Marjete Dobravec udeležilo 14 učencev osmih in 16 učencev devetih razredov. Najboljši na šolskem tekmovanju so 18. marca tekmovali za srebrno Stefanovo priznanje, in sicer Liza Marcela Kunstelj, Luka Kalita in Natalija Debelak iz osmega razreda ter Simon Gašperin in Matic Ličer iz devetega razreda. Srebrno Stefanovo priznanje so osvojili Luka Kalita, Natalija Debelak in Simon Gašperin. Luka Kalita se je na področnem tekmovanju uvrstil na tretje mesto in si s tem zagotovil udeležbo na državnem tekmovanju, ki je potekalo 9. aprila v Ljubljani.

VEGOVA PRIZNANJA

17. marca je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike, in sicer Evropski matematični kenguru. Pod mentorstvom Marinke Soklič, Marije Cerkovnik, Monike Zupanc in Marjete Dobravec so tekmovali učenci od prvega do devetega razreda. Matematične orehe je trlo kar 180 učencev. V vsakem razredu je tretjina najbolje uvrščenih dosegla bronasto priznanje. Na državnem tekmovanju so lahko tekmovali samo prvouvrščeni na šolskem tekmovanju, pa še ti so morali doseči več kot 80 % možnih točk. Letos so prvič uvedli državno tekmovanje tudi za učence petih in šestih razredov. Državno tekmovanje je potekalo 16. aprila v Gorjah, kjer so tekmo­ vali Benjamin Gašperin, Mark Zupančič, Lena Repinc, Luka Kalita in Maša Repinc ter vsi osvojili srebrno Vegovo priznanje.

PREGLOVA PRIZNANJA

Vsako leto pa se veliko učencev udeleži tudi tekmovanja iz kemije. Letošnje leto je bilo še posebej uspešno, saj so učenci pod mentor­ stvom Urške Beznik dosegli izjemno visoke rezultate. Bronasto priznanje je prejelo 11 učencev. V devetem razredu so to Marko Cerkovnik, Simon Gašperin, Maša Repinc, Urša Mišmaš in Ma­ tic Ličer, v osmem razredu pa Aljaž Cvetek, Liza Marcela Kunstelj, Ga­ ber Cerkovnik, Nik Rebolj, Urban Stare in Luka Kalita. Državnega tekmovanja se je udeležilo kar 8 učencev. To so Marko Cerkovnik, Simon Gašperin, Maša Repinc, Urša Mišmaš iz 9. razreda in Aljaž Cvetek, Liza Marcela Kunstelj, Gaber Cerkovnik in Urban Stare iz 8. razreda. Aljaž Cvetek je dosegel vse možne točke in s tem 1. mesto v državi, Liza Marcela Kunstelj pa z eno točko manj 8. mesto. Oba osmošolca sta prejela zlato Preglovo priznanje, Aljaž Cvetek pa je za nagrado prejel še udeležbo na enem od taborov. V devetem razredu je Simon Gašperin prejel zlato priznanje, Maša Repinc pa srebrno Preglovo priznanje. Tekmovalci so vsem nam dokazali, da se da z natančnim branjem navodil in z znanjem, ki so ga pridobili v šoli in doma, ter s precej vloženega dela in truda doseči vrhunski rezultat.

TEHNIČNA ZNANJA

8. aprila je v Kranju potekalo tekmovanje v konstruktorstvu in tehnologijah obdelav. Učenci so pod mentorstvom Iva Korošca in Monike Zupanc izdelovali različne izdelke iz lesa, umetnih mas in kovin. V ka­ tegoriji obdelave kovin sta Lenart Medja in Urban Stare odlično izdelala izdelek in osvojila bronasto priznanje. 12. aprila pa se je v Kranju odvijalo tekmovanje iz robotike. Naši učenci so pod mentorstvom Iva Korošca tekmovali v kategoriji RoboSLED. Že pri krožku so izdelovali robote, ki sledijo črni črti. Najbolj vztrajni učenci so se udeležili tekmovanja in se odlično izkazali, saj so osvojili 1. in 2. mesto. Tekmovanja so se udeležili Maks Proje, Vid Medja Peskar, Varvara Titova in Beno Rozman.

TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE

V letošnjem šolskem letu je potekalo tekmovanje iz znanja zgodovine na temo Ob 500. obletnici velikega kmečkega upora na Slovenskem. Pod mentorstvom Lucije Markelj Jensko so se tekmovanja udeležili učenci osmih in devetih razredov. Potekalo je na treh stopnjah, in sicer na šolski, področni in državni. Za vsako stopnjo so učenci predelali predpisano literaturo, ki je zajemala strokovne članke in knjige ter kataloge. Tekmovalo je petnajst učencev, pet učencev je prejelo bronasta priznanja. To so Aljaž Cvetek, Maša Repinc, Lenart Medja, Nina Pekovec in Luka Kalita. Aljaž Cvetek in Maša Repinc sta na področnem tekmovanju osvojila srebrno priznanje, Aljaž Cvetek pa se je uvrstil tudi na državno tekmovanje in prejel zlato priznanje.

TEKMOVANJE IZ SLADKORNE BOLEZNI

Za nami je tudi tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Nanj se je pod mentorstvom Urške Beznik pridno in vestno pripravljalo veliko učencev 8. in 9. razreda. Šolskega tekmovanja, ki je bilo 16. oktobra 2015, se je tako udeležilo 28 učenk in učencev. Bronasto priznanje so prejeli Zala Potočnik, Vid Stanovnik, Simon Gašperin, Urban Stare, Liza Marcela Kunstelj, Nina Pekovec in Nuša Pekovec. Glede na to, da so se državnega tekmovanja lahko udeležili le trije učenci, je bilo treba izvesti še dodatno testiranje za tri tekmovalce, ki so imeli enako število točk. Največ točk je tako osvojil Urban Stare, sledil pa mu je Simon Gašperin. Državnega tekmovanja, ki je bilo v soboto, 21. 11. 2015, so se tako udeležili Simon Gašperin, Zala Potočnik in Urban Stare. Vsi učenci so prejeli priznanja, in sicer Simon Gašperin zlato, Urban Stare in Zala Potočnik pa srebrno.

ŠPORTNA TEKMOVANJA

O uspehih naših učencev na športnih tekmovanjih smo že poročali. V pomladanskem času sta potekali še dve veliki tekmovanji. 12. maja je bilo v Brestanici državno tekmovanje v velikih kanu­ jih. Med registriranimi tekmovalci smo imeli mlado ekipo, ki je nabirala izkušnje za prihodnja leta. Veslali so dobro, uvrstitev v četrtfinale so zgrešili zgolj za eno mesto. (V čolnu z registriranimi tekmovalci so veslali Anže Pikon, Andraž Korošec, Jaka Kordež, Manca Mikelj, Katra Komar, Maša Kozomara in Miha Fartek.) Klemen Rabič, Ajda Arh, Nejc Ropret, Jan Vidmar, Aljaž Rožič, Matic Ličer in Anže Markelj so veslali v skupini neregistriranih tekmovalcev. Za uvrstitev v finalne boje so zaostali zgolj za polovico dolžine čolna. Vseeno so veslali zelo hitro in se z dobrim časom na koncu prebili na tretje mesto. V torek, 17. 5. 2016, so naši učenci pomerili moči na medobčinskem tekmovanju v atletiki. Udeležilo se ga je 30 učencev naše šole. V posameznih disciplinah so dosegli 1. mesto: Katarina Kristan (tek 60 m), Maša Kozomara (1000 m), Kaja Marič (600 m); 2. mesto: Matija Sodja (tek 60 m), Kaja Zorč (300 m), Ema Lapajne (skok v višino); 3. mesto: Rok Arh (300 m), Jerneja Sodja (skok v višino), Boštjan Korošec (60 m), Sara Colja (met vorteksa), štafeta dečki 4 x 100 m: Boštjan Korošec, Miha Fartek, Anže Markelj, Nejc Ropret.

OSTALA TEKMOVANJA

5. aprila je na Biotehniškem centru Naklo potekalo 25. srečanje mladih raziskovalcev srednjih in osnovnih šol Gorenjske. Naša šola je predstavila dve raziskovalni nalogi. Nalogo Studorski kozolec - stog v turistični ponudbi Bohinja so predstavile Ajda Arh, Alja Arh in Martina Triplat Kukić iz 9. razreda. Mentorici sta bili Urška Repinc in Nataša Mrak. Omenjena projektna naloga je osvojila 2. mesto na področju Ekonomija ali turizem. Raziskovalna naloga Popotovanje od lesa do oglja avtorjev Lize Marcele Kunstelj, Aljaža Rožiča in Urbana Stareta iz 8. razreda pod mentorstvom Marije Helene Logar, Urške Beznik in Monike Zupanc pa je osvojila prvo mesto na interdisciplinarnem področju in bronasto državno priznanje. Projekt Turistične zveze Slovenije, tekmovanje za Zlato kuhalnico, je namenjeno učencem osnovnih šol od 6. do 8. razreda. Vključuje pisni izdelek in pripravo določenih nacionalnih jedi. Regijsko tekmovanje je potekalo 12. maja 2016 v Radovljici. Ekipa Bohinjk, ki so jo sestavljale Tia Klemenčič, Tatjana Lukan, Karla Stare in Kristina Kristan, je pod mentorstvom Nikice Zorč pripravila zanimive kulinarične posebnosti s pridihom domačega in osvojila zlato priznanje ter si prislužila nastop v finalu, ki bo oktobra v Radencih.

SODELOVANJE NA NATEČAJU »VARNO V VRTEC IN ŠOLO«

Naša šola je sodelovala na natečaju Varno v vrtec in šolo, ki je potekal od februarja do aprila. Sodelovali so vsi učenci s podružnične šole, učenci drugih razredov matične šole in učenci petih razredov, ki se pripravljajo na kolesarski izpit. Učenci so lahko na različne načine prikazali varno pot v šolo ter predstavili, kakšen je po njihovem prepričanju varen avto. Nabralo se je veliko zanimivih izdelkov. Nekaj smo jih poslali v ocenjevanje in po pregledu komisije smo med vsemi sodelujočimi šolami dosegli 2. mesto.

SODELOVANJE NA RAZPISU »VARNO NA KOLESU«

Z učenci petih razredov smo v okviru kolesarskega krožka sodelovali na razpisu Varno na kolesu, ki ga prireja družba Butan plin. Učenci

25

ml adina

so od septembra do aprila izdelovali izdelke v treh različnih tematskih sklopih, ki so obsegali različne oblike ustvarjanja in učenja. Označiti so morali nevarne prometne točke na šolskih poteh, se o tem pogovoriti s predstavnikom lokalne skupnosti, izdelati kolo, opremljeno iz različnih materialov, in strip, ki je vključeval kolesarski izlet. Dodatne točke smo zbirali z ureditvijo kolesarskega kotička in dopolnitvijo prometnovarnostnega načrta s priporočili za kolesarje. Učenci so se zelo potrudili in za vsak sklop smo težko izbrali najboljši izdelek, ki smo ga morali poslati za ocenjevanje, saj je bilo odličnih izdelkov res veliko. Od 87 šol, ki so sodelovale na razpisu, smo dosegli odlično 6. mesto. Ker smo se uvrstili v finale, smo bili povabljeni na zaključno slavnostno podelitev v Ljubljano. Prejeli smo denarno donacijo v vrednosti kar 500 evrov, vsak učenec pa tudi zvezek, odsevnik, lučko in majico.

SODELOVANJE NA NATEČAJU »INOVATIVNOST IN UST­ VARJALNOST MLADIH ZA PRIHODNOST DOMOVINE«

Naša šola je bila med 76 vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, ki so se prijavile na razpis Zavoda za šolstvo RS, izbrana za predvajanje multimedijske predstavitve. Predstavitev bo predvajana na osrednji prireditvi v Ljubljani, namenjeni počastitvi 25-letnice države. Ena od izbranih multimedijskih predstavitev pa bo objavljena na spletni strani ZRSŠ in spletnih straneh, namenjenih počastitvi 25-letnice države.

Pilova Vesela šola - državno ­tekmovanje

Mentorici Martina Medja in Nataša Stare, OŠ dr. Janeza Mencingerja Aprila je v Radovljici potekalo državno tekmovanje Pilove Vesele šole. Vesela šola želi že od svojih začetkov mlade spodbuditi k ustvarjalnemu in celovitemu pridobivanju znanja, veščin in spretnosti - zato se je v Veseli šoli učiti in motiti zabavno, saj ponuja znanje na zanimiv, zabaven in hudomušen način. Naši učenci so na tekmovanju dosegli odlične rezultate. Iz 4. a sta srebrno priznanje dosegli Ajda Sodja in Nina Fajfarič Topolovec, iz 5. a Iza Medja in Mark Mencinger, iz 5. b Jan Štros in iz 7. a Vid Peskar. Vsem tekmovalcem čestitamo za odličen rezultat. ・

Tehniški dan ob dnevu Zemlje Nežka Košnik, OŠ dr. Janeza Mencingerja

NATEČAJ ZAVODA ZA GOZDOVE

V petek, 20. 5. 2016, je v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekalo slavnostno odprtje razstave in podelitev pohval najboljšim, ki so sodelovali na 23. natečaju Zavoda za gozdove. Nagrado so prejeli učenci 5. razredov Katjuša Božnar, Mark Mencinger, Sara Šeničnjak, Tinkara Komar, Benjamin Gašperin, Timotej Sodja, Sara Pristov. Slika učenca Benjamina Gašperina je bila natisnjena na diplomah, ki so jih prejeli nagrajenci. Učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. ・

Tekmovanje mladih čebelarjev Bogdan Rupnik, mentor čebelarskega krožka

Foto: Bogdan Rupnik

V soboto, 7. maja, je v Markovcih pri Ptuju v organizaciji Čebe­ larske zveze Slovenije, Osnovne šole Markovci in domačega čebe­ larskega društva potekalo že 39. državno tekmovanje mladih čebelarjev, ki se ga je udeležilo 485 učencev, ki obiskujejo čebe­ larske krožke po vsej Sloveniji. Kot vsako leto so se tekmovanja udeležili tudi učenci naše šole. S šolskim kombijem smo že zgodaj zjutraj krenili proti Štajerski. V dokaj novi in lepo urejeni osnovni šoli je bilo kot v panju in slišati je bilo vsa slovenska narečja. Po registraciji tekmovalcev je sledil pozdravni nagovor ravnateljice, župana in predsednika Čebelarske zveze Slovenije, nato so se učenci podali v učilnice, kjer je potekalo preverjanje znanja iz čebelarstva, prepoznavanja in opisa medovitih rastlin in pripomočkov za delo pri čebelah. Po zaključku preverjanja so nas organizatorji razdelili v več skupin ter popeljali po mestu na ogled njegovih znamenitosti in čebelarskega doma, kjer so nas pogostili z medenimi dobrotami. Sledilo je kosilo ter seveda težko pričakovana razglasitev rezultatov. Še prej pa so nam domači učenci pripravili prijeten kulturni program z nastopom glasbeno-plesne skupine, pevske skupine in humoristično predstavo. Rezultati tekmovanja so bili zelo dobri, saj so Urban Rozman, Benjamin Gašperin in Klemen Cvetek v mlajši skupini dosegli največje možno število točk in s tem zlato priznanje. Kristjan Kusterle in Marko Cerkovnik pa sta v srednji skupini z nekaj manj točkami dobila bronasto priznanje. ・

Zelo smo pridni. Foto: učiteljice in učitelji osnovne šole

Urejanje okolice šole je že dolgo naša tradicija. Za večja dela običaj­ no poskrbimo ob dnevu Zemlje, ko hkrati tudi očistimo bližnjo šolsko okolico in pregledamo šolske poti. Pobrali smo smeti, opleli poti in zaraščene ograje, pometli asfalt, šolsko športno igrišče, pograbili kamenje s travnatih površin okoli šole in pospravili zunanjo učilnico. Vsak razred je imel svoje zadolžitve, ki so jih opravili v tednu pred dnevom Zemlje. Ob dnevu Zemlje smo se ponovno spomnili, kaj mi lahko naredimo zanjo. Obnovili smo, kaj pomeni ločevanje odpadkov, kako to izvajamo v šoli, kako ravnamo z vodo, elektriko in papirjem pri vsakodnevnem delu. Kar malo smo postali površni, pa je treba znanje občasno ponoviti. Različne odpadne materiale so učenci predelali v zanimive izdelke in ob tem razvijali različne spretnosti - od rezanja s škarjami in noži do lepljenja, šivanja, oblikovanja različnih materialov. Obiskali smo ustanove v Bohinjski Bistrici, ki za nas izvajajo različne storitve - odlagališče odpadkov, zbiralnik pitne vode na Dobravi in čistilno napravo. Že več let nas sprejemajo in nam predstavljajo delo v teh ustanovah delavci komunalnega podjetja Bohinj. Za sodelovanje se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo . Zbrala sem nekaj izjav učencev o vtisih z delavnic in delovne akcije. »Čistilna akcija je zanimiva. S Tadejem sva držala črno vrečko, hkrati sva pobirala smeti.« Jure Z., 2. b »Imeli smo črno vrečo in rumeno vrečo. Nosila sem rumeno vrečo, počutila sem se dobro.« Lara J., 2. b »Zelo zabavno. Najboljši dan v šoli, ker sem pomagala drugim.« Brina M., 2. c »Všeč mi je bil tudi tek solidarnosti, ker smo se zabavali. Teč smo šli zato, ker nekateri na zemlji nimajo pitne vode.« Tia Š., 3. c »Všeč mi je bilo, ker je v šolo prišla mami. Zelo pa so mi bile všeč risanke o ekologiji. Vse je bilo zakon.« Bor, 3. c »Na tehniškem dnevu smo se imeli dobro, saj smo zgradili zanimiva mesta. Prišli so tudi starši in nam pomagali. Pogovarjali smo se tudi, kaj lahko mi storimo za okolje.« Klara A., 4. a »Bilo je lepo, ob dnevu Zemlje. S prijateljem sva naredila zelo dober avto, ki je bil na tekmi drugi. Dobila sva nagrado.« Janez C., 6. a

ml adina , kult ur a , priredit ve »Bilo je zelo dobro, saj smo se pogovarjali, kako varčevati. Zabavno je bilo tudi šivati.« Mark Z., 6. a »Dan Zemlje se mi zdi nekaj posebnega, ker smo ljudje nastali na njej in zemlja nas ima rada kot mati svoje otroke.« Apsara M., 6. a »Voda je pomembna, ker jo potrebujejo vsa živa bitja, tudi mi, zato bi se morali vsi bolj zavedati in paziti, kaj počnemo z vodo.« 7. a »Izvedeli smo, da je v Bohinju 5 zajetij. Največje je na Dobravi, tega smo si ogledali. Veliko sem se naučila o našem planetu in varčevanju.« Kaja Z., 7. b »Nekaj dni pred dnevom Zemlje smo imeli čistilno akcijo. Čistili smo okolico šole – pot do športnega igrišča, parkirišče in igrišče.« Tija K., 7. b »Če bi vsak od nas ugašal luči in drugih porabnikov ne puščal v stanju pripravljenosti, bi veliko prihranili z denarjem in dobro bi delali za naš planet. Ugašajte, zapirajte vodo, ločujte odpadke, ne uporabljaj­ te sprejev, s tem čuvate naš planet. Tako da se je vredno potruditi.« Joshua M., 7. b »Ta poseben dan me je spodbudil k temu, da se trudim ohranjati okolje takšno, kot nam je bilo dano. Ozavestila sem se tudi, da moramo ljudje še naprej graditi čistilne naprave in skrbeti za okolje, da lahko naravi povrnemo vsaj malo tega, kar smo ji vzeli.« Nuša P., 8. a »Razdelili smo se v več skupin. Vodiča sta nam pokazala notranjost čistilne naprave, nam povedala o delovanju različnih strojev. Na koncu smo naredili še kemijsko analizo vode – primerjali smo vzorec iz Save nad izpustom in vzorec iz izpusta. Voda izteka zelo čista. Mislim, da je pomembno, da vsaj en dan namenimo naši zemlji, saj je samo ena zemlja, na kateri lahko živimo. Tu bodo živeli še naši nasledniki in upam, da bodo videli vsaj del lepote, ki jo zdaj uživamo mi.« Urška N., 8. a »Moja skupina je na čistilni akciji pospravljala igrišče. Naša naloga je bila pomesti smeti. Odšli smo tudi na režijski obrat, kjer je osrednje odlagališče posebnih odpadkov. Tam nam je delavec predstavil celotno delovanje obrata.« Marko Š., 9. a »Za dan Zemlje se je naša šola odločila, da izvedemo čistilno akcijo in urejanje okolice šole. Učiteljice in učitelji so nam razdelili naloge. Naša skupina je urejala igrišče in njegovo okolico, opleli smo tla pod ograjami, presejali kup prsti za sajenje sadik in pobrali kamenje na travnatih površinah.« Mitja A., 9. a ・

Razstavi fotografij o bohinjskih planinah in dnevnih metuljih Slovenije Adrijan Džudžar

Enajstega marca je v prostorih Muzeja Tomaža Godca potekalo odprtje zanimive razstave o življenju in delu v bohinjskih planinah. Razstavljene so bile fotografije Draga Holynskega. Avtor jih je posnel v obdobju 1975-1978, ko je kot spremljevalec Anke Novak (avtorice razstave v Planšarskem muzeju) hodil po bohinjskih planinah. Nadgraditev razstave pa je bil muzejski večer, ki je gostil dve ne­ posredni udeleženki aktivnosti po bohinjskih planinah in, lahko rečemo, legendarni bohinjski majerici Cilko Mlakar iz Češnjice in Minko Odar iz Studora. Prostor za občasne razstave v muzeju je bil premajhen, da bi sprejel vse zainteresirane. V dobro uro trajajočem pogovoru sta nam opisali marsikatero zanimivo prigodo iz njunega življenja in dela v planinah. Prvi petek v mesecu maju pa je bil rezerviran za odprtje razstave o dnevnih metuljih Slovenije avtorja Stanislava Čičerova. Ker je razstava že gostovala v Bohinju, je bil tokrat obisk malo manjši, ampak moramo vseeno povedati, da razstava s tem ni izgubila zanimivosti in aktualnosti. Še več. V Sloveniji dandanašnji živi okoli 180 vrst dnevnih metuljev. Ti pa so vedno bolj ogroženi, saj se njihov življenjski prostor zaradi človekovih posegov v okolje poslabšuje in zmanjšuje. Razstava je odprta do 12. julija. Več o dnevnih metuljih Slovenije, predvsem tistih v Bohinju, nam bo Stanislav Čičerov, poznavalec, opazovalec in ljubiteljski fotograf me­ tuljev ter član Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije povedal ob svoji projekciji fotografij na muzejskem večeru, ki bo v Muzeju Tomaža Godca v petek, 3. junija, ob 19. uri. Lepo vabljeni! Želimo si še več takih in podobnih dogodkov ter razstav, saj bi lahko potencialno veliko prispevale k ohranitvi kulturnozgodovinskega

26 spomina ter ohranjanju in širjenju ekološke zavesti ljudi, kar v današ­ njem času, na žalost, v naši družbi ni ravno neka prioriteta. Sodelavke in sodelavci Gorenjskega muzeja letos načrtujejo postavitev še treh občasnih razstav. Želimo jim veliko uspeha. ・

Sodelovanje na mednarodnem dogodku Noč knjige Mojca Medja in Marija Helena Logar, OŠ dr. Janeza ­Mencingerja

Unesco je 23. april proglasil za svetovni dan knjige, ki ga po vsem svetu slavimo zadnja leta tudi ponoči. Knjigarne, knjižnice, kavarne, šole, podjetja in druga javna prizorišča na ta dan pripravijo dogodke v povezavi z branjem in knjigo. Že lani je v Sloveniji Noč knjige doživela izjemno odmevnost – več kot 400 prireditev je potekalo v 130 različnih krajih, letos pa se je po pričakovanjih v branju povezalo več kot 100.000 Slovencev. Letošnja Noč knjige je bila prav posebna, saj smo obeležili 400-letnico smrti Williama Shakespeara, enega največjih svetovnih dramatikov. Tudi najbolj pridni bohinjski mladi bralci od 1. do 9. razreda so se 22. aprila zvečer zbrali v prostorih osnovne šole in skupaj preživeli čaroben večer ob branju knjig in ustvarjanju ter tako počastili letošnjo Noč knjige. Za letošnjo osrednjo temo smo izbrali ilustracijo, zato smo v goste povabili slovenskega ilustratorja Uroša Hrovata, znanega po izvirnih in hudomušnih likovnih upodobitvah v mnogih otroških knji­ ževnih delih. Učencem je zanimivo prikazal nastajanje stripa od ideje do izvedbe. Nato so sledile delavnice, v katerih so učenci brali, ustvarjali, risali, kuhali, se družili, zabavali ... Na koncu je sledilo še pravo presenečenje za starejše učence, ki so se s pomočjo plesne učiteljice Carmen E. Iskra naučili osnov salse in spoznali poezijo v španščini. Preživeli smo kulturno pestro Noč knjige 2016, ki je na bohinjski osnovni šoli postala že tradicionalni dogodek, na katerem počastimo knjigo in vse, kar je povezano z branjem. ・

4. Otroško folklorno popoldne ponovno odprlo Mednarodni ­festival alpskega cvetja

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: FotoBohinj

Kot otroški uvod v Mednarodni festival alpskega cvetja smo letos pripravili krasno popoldansko prireditev v Centru TNP Bohinjka, ki se je izkazal za odlično lokacijo. Glavni razlog pa je bilo odprtje otroških igral pred Bohinjko. Organizatorji iz vrst Kulturnega društva Bohinj smo pripravili pester, kar malce jugonostalgičen program, saj smo gostili skupine, ki plešejo hrvaške plese - KUD Mičevec s Hrvaške, srbske plese - KPŠHD Vuk Karadžič iz Radovljice, makedonske plese - MKD Sv. Ciril in Metod iz Kranja, in seveda domače Pastirčke in Ta vel’ke Pastirčke. Prireditev je podprl Turizem Bohinj, ki otroško odprtje festivala s folklornim programom podpira vsa leta in tako naj bi bilo tudi v pri­ hodnje. Vsi zbrani smo igraje na novih igralih lahko uživali ob odlično izvedenih plesih, s čimer smo dali dobro popotnico letošnjemu Mednarodnemu festivalu alpskega cvetja. ・

kult ur a , priredit ve , šport

27

Junij v bohinjskih knjižnicah

Sara Klemenčič, Knjižnica Antona Tomaža Linharta ­Radovljica Bohinjski enoti knjižnice Antona Tomaža Linharta bosta v juniju bogatili dve razstavi: V Bohinjski Bistrici: Noč s knjigo - razstava likovnih izdelkov učencev, ki so uspešno zaključili bralno značko pod mentorstvom Moj­ ce Medja in Marije Helene Logar. V Srednji vasi: Lepo je polet’ na svet’ - razstava likovnih izdelkov otrok iz vrtca Srednja vas z vzgojiteljicama Polono Arh in Silvo Krivc. ・

2. Mednarodni folklorni festival Bohinj 2016 Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Po treh letih smo se v Kulturnem društvu Bohinj ohrabrili in orga­ niziramo 2. Mednarodni folklorni festival. Želja po organizaciji tovrstnega festivala je kljub resnim pomislekom zaradi financ prevladala in tokrat bomo pozdravili 5 folklornih skupin na treh ali celo štirih dogodkih v Bohinju. Festival bo med 14. in 19. junijem. Letos gostimo dve skupini iz Bolgarije ter skupine iz Srbije, Makedonije in Indonezije. 15. 6. bo otvoritveni večer festivala, ko bomo pripravili parado v Ribčevem Lazu z zaključkom in plesnimi nastopi Pod Foto: arhiv KD Bohinj skalco. Dogovarjamo se še, da bi bil 16. 6. nastop še na Voglu, kar bo odlično za naše goste, tekmovalni gala večer pa bo v dvorani J. Ažmana na Bohinjski Bistrici s predhodno parado skozi Bohinjsko Bistrico. Natančnejši program bo objavljen na www.kdbohinj.si. Vabimo vas, da se prireditev udeležite v največjem možnem številu! ・

Mini Planica, kjer se bodo otroci lahko spoznavali s smučarskimi skoki. Gledališče Talija bo odigralo igrico Zbudi se, ribica. Na koncu predstave bo zabavna animacija. KUD Kinetikon bo odigral predstavo Kam barčica, kam deščica. Program bodo popestrili še učitelji angleščine po metodi Helen Doron in maskote televizijskega programa Minimax. Dobrodelnost B.O. FEjST-a je letos posvečena akciji zbiranja sredstev za Luko Kovačiča. Spremljajte naše novice na www.bofejst.bohinj-info.com. ・

Smučarsko društvo Bohinj aktivno v novo sezono SD Bohinj

Smučarsko društvo Bohinj je po zaključku sezone in krajšem odmoru spet začelo priprave na novo sezono. Poleg smučarskih tekov in biatlona društvo izvaja tudi treninge badmintona, ki potekajo dvakrat tedensko v dvorani Danica. Udeleženci so letos dosegli odlične uspehe na šolskem državnem tekmovanju. Za otroke s posebnimi potrebami so enkrat tedensko, pod strokovnim vodstvom, potekale delavnice BrainGym. Kljub pomanjkanju snega v dolini pa je bila izvedena Alpska šola smučanja, ki je bila številčno obiskana. Tekmovalni skupini smučarskih tekov in biatlona so se po aktivnih počitnicah pridružili novi, mlajši člani. Z njimi bo poleg klubskega tre­ nerja trenirala tudi regijska trenerka panoge biatlon. Društvo je v začetku leta uspešno izvedlo dve tekmi na državnem nivoju. Tekma v smučarskem teku je bila organizirana na Soriški planini, kjer je potekalo tekmovanje v štafetah. Na Pokljuki pa je društvo izvedlo biatlonsko tekmovanje. Na obeh tekmah so tekmovalci društva dosegli odlične uvrstitve. Po odličnem zaključku sezone gre društvo novim zmagam naproti. ・

Hanssen v Bohinju SSK Bohinj

12. Festival Kanal

Ekipa Turističnega društva Bohinj Kar neverjetno se sliši, da bomo letos že dvanajsto leto zapored priredili Festival Kanal. Tudi letos gre za 6 večerov, 6 sred sredi glavne turistične sezone, ko želimo obogatiti ponudbo Bohinja, ko želimo domačim in tujim gostom ponuditi lepe sredine večere. Letos bomo imeli zanimivo glasbeno popotovanje. 13. 7. je prvi koncert, ko bodo nastopali izvrstni pevci, zbrani pod imenom Grajski oktet, teden dni kasneje, 20. 7., pa prihaja na naš oder zvezda iz Amerike, tudi dobitnica grammyja, Gwen Hughes. 27. 7. je na vrsti koncert King Foojev, ki so med drugim zmagali na letošnjem izboru Dnevov zabavne glasbe. V avgustu sledijo še trije koncerti: najprej 3. 8. WiseMan, skupina z Nizozemske, 10. 8. je na sporedu Blue Angel Gang, odlična skupina, ki ponavadi zabava goste v Piranu, 17. 8. pa gostimo Kar Češ Brass Band, ki nas bodo popeljali na različne glasbene poti. Tudi letos pripravljamo razstavo, in sicer Gregorja Skoberneta o njegovem mesecu dni v gorah. Vabljeni na dogodke v okviru Festivala Kanal. ・

Bliža se poletni B.O. Fejst Ekipa Turističnega društva Bohinj

Prihajajo počitnice in z njimi tudi pestro dogajanje za otroke. Bohinj­ski otroški festival bo 24. 6. 2016 z začetkom ob 16. uri. Tudi letos bo potekal Pod skalco v Ribčevem Lazu. Kot vedno bomo pripravili pester in barvit program. Letos bo na prizorišču kar malce zimsko obarvano, saj bo z nami

Foto: SSK Bohinj

V Bohinj se je po letu dni vrnil g. Hanssen z Norveške (sin konstruktorja naše skakalnice na Poljah), ki je z ženo spoznaval Bohinj in okoliške kraje po Sloveniji. Ob njegovem obisku smo k skakalnici postavili informativno tablo o Hanssenovi skakalnici nekoč in danes. Tako lahko vsak pogleda slike in prebere o zgodovini skokov in takratni pomembnosti Bohinja in omenjene skakalnice v Sloveniji in svetu. Člani SSK Bohinj pa smo tudi soorganizatorji dobrodelnih akcij. Skupaj s še drugimi organizacijami bomo pripravili kar nekaj dogodkov, na katerih bomo zbirali sredstva za Lukovo zdravljenje. Luka Kovačič je bil kar nekaj let naš član skakalcev, mi pa mu želimo čimprejšnjo ozdravitev težke zahrbtne bolezni. V prehodnem skakalnem obdobju smo skakalci testirali naše fizične sposobnosti na Fakulteti za šport. Testi nekaterih tekmovalcev so pokazali zanimive parametre, ki jih sicer ne bi mogli izmeriti nikjer. Sodelovali smo tudi na Zlatorogovi pravljični deželi, kjer smo prvič predstavili edinstveno simulacijo smučarskega skoka za najmlajše. Po miniSKI-FLYer ZIPLINU se je spustilo preko 500 otrok, starih od 2 do 13 let. Navdušenje in veselje otrok je bilo neizmerno, saj so morali za enkraten spust čakati tudi po eno uro, vsak pa je poletel 40 metrov.

kultur a , priredit ve , šport V juniju nas čakajo prve poletne tekme, pred kratkim pa smo opravili še zadnje dejanje zimske sezone. Podelitve v skupnem seštevku pokala Cockta so se udeležili kar štirje tekmovalci iz našega kluba. Skupna zmagovalka deklet do 15 let je Katra Komar, pri deklicah do 13 let je Tinkara Komar 2., Mila Gaja Kranjc 3., pri dečkih do 12 let pa je Žan Žnidar tudi zmagovalec skupnega seštevka zimskih tekmovanj. Čestitke prav vsem. Vabljeni tudi vsi nadobudni, ki bi se radi preizkusili na skakalnici na Poljah. »Skoči z nami« za najmlajše poteka na plastiki, vsak torek in četrtek ob 18. uri. SKI-FLYer ZIPLINE pa prehaja v glavno sezono: jeklenica bo odprta v juniju, juliju in avgustu vsak dan med 16. in 20. uro s predhodno rezervacijo. Lepo vabljeni. ・

Gibalne delavnice v Bohinju

Mojca Vilfan, učiteljica in svetovalka Brain Gym®, DD in OBO z licenco Edu-K Foundation

Zaključek delavnice med marjeticami ob Bohinjki. Foto: Mojca Vilfan

Tudi letos smo pod okriljem Smučarskega društva Bohinj vsak četrtek popoldne, od oktobra do aprila, v telovadnici OŠ izvajali gibalne delavnice. Za letos smo torej že zaključili, saj menim, da lahko vse tisto, kar smo dosegli med letom, v toplih dneh, ki prihajajo, utrdimo z gibanjem v naravi. Cilj našega vsakotedenskega dela ni samo pot k cilju posamezne delavnice, pač pa tudi in predvsem naučiti se enostavnih strategij in gibanj in jih samostojno uporabljati v svojem življenju: vsakdanu, delu in učenju. Vsaka delavnica je zaključena enota in vključuje elemente senzomotorične terapije (najbolj znan sistem je npr. Brain Gym®, Brain Gym® je zaščitena blagovna znamka Edu-K Foundation, www.braingym.org). Izvajamo jo v majhni skupini, ki jo sestavljajo otroci iz Bohinja: tisti, ki so zaradi posebnih učnih izzivov vključeni v OŠ A. Janše v Radovljici, in tisti, ki obiskujejo domačo OŠ. Cilji, ki si jih zastavljamo, so uporabni za vse: napredovati pri šolskih spretnostih, učenju, vedenju, gibanju ... Ni treba, da si evidentiran kot otrok s posebnimi potrebami, da bi se priključil, saj prav vsak lahko najde področje, na katerem bi rad napredoval. Včasih je to področje, na katerem smo manj uspešni, včasih pa tisto, kjer smo že nadpovprečni ... pa si želimo še več. Raznoliko skupino včasih vidimo kot oviro, mi pa to uporabimo kot bogastvo, ki nam omogoča boljše prepoznavanje in spoštovanje sebe in drugih. Hitro opazimo, da nismo vsi samo slabi ali dobri, pač pa da je prav vsak na nekaterih področjih blesteč, na drugih pa potrebuje še malo več pozornosti. Letos smo precej ur delali tudi individualno, saj smo ugotovili, da se pogosto dogaja, da pri otrocih, ki so pri športu motivirani, delovni in uspešni, pri šolskem delu ali doma tega ne pokažejo. Želeli smo prenesti to pozitivno naravnanost s treningov v odnose doma in v šoli ter okrepiti telo za uspešno premagovanje učnih izzivov. Če bi vprašali otroke, tako udeležence skupinskih kot tudi individualnih delavnic, smo se imeli lepo. Drugo leto se spet srečamo. Veseli me, da vsako leto ostane nekaj starih udeležencev in vedno se nam pridružijo tudi novi. Pravijo, da se skupaj igramo. Naj tako ostane: učenje preko gibalne igre, saj nam gibanje odpira vrata v učenje (Movement is the door to Learning, Paul Dennison). ・

28

Aktivnosti v Športnem društvu Bohinj Športno društvo Bohinj

V Športnem društvu Bohinj trenutno poteka plavalni tečaj v sodelovanju z Vodnim parkom Bohinj. Zaradi velikega zanimanja bomo tečaj ponovili v obliki intenzivnega plavalnega tečaja, ki bo trajal pet zaporednih dni, in sicer v mesecu juliju. S tečajem rolanja bomo začeli 20. junija. Za vas pa v sodelovanju s Turistično kmetijo Ročnjek na Gorjušah pripravljamo 10-urni tečaj tujega jezika (nemščina ali angleščina) v povezavi s športnimi aktivnostmi in igrami za vzpodbujanje razvoja inteligence pri otrocih. Lahko pa izberete samo tečaj športnih aktivnosti ali samo jezika. Tečaj bo potekal od 4. do 8. julija vsak dan med 9. in 15. uro. Poleg tega otrokom med dejavnostmi pripada tudi kosilo, če se boste odločili za obe aktivnosti. Dejavnost

termin izvedbe

TEČAJ ­ OLANJA R

20. 6.-25. 6. 2016

17.0018.30

10-urni tečaj

17. 6. 2016

Prijava do:

NEMŠČINA + ŠPORT

4. 7.-8. 7. 2016

9.0015.00

10 ur jezik + šport

1. 7. 2016

ANGLEŠČINA + ŠPORT

4. 7.-8. 7. 2016

9.0015.00

10 ur jezik + šport

1. 7. 2016

NEMŠČINA

4. 7.-8. 7. 2016

9.0012.00

10 ur jezik

1. 7. 2016

ANGLEŠČINA

4. 7.-8. 7. 2016

9.0012.00

10 ur jezik

1. 7. 2016

ŠPORT

4. 7.-8. 7. 2016

9.0015.00

šport

1. 7. 2016

PLAVALNI TEČAJ

11. 7.-15. 7. 2016

9.3011.00

8-urni tečaj

8. 7. 2016

Tečaji so primerni za otroke od 4. leta starosti naprej in bodo prilagojeni glede na starost otrok. Prijave in informacije na: sdbohinj@gmail.com in na gsm: 040 468 376 - Saša, 030 401 691 - Tadej. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. ・

Prihaja Bohinj beach tour Za Odbojkarski klub Bohinj, Jure Sodja Tudi letos bo na igrišču za odbojko na mivki pestro in zabavno. Letošnji tour zajema 4 turnirje, ki bodo skupaj šteli za pokal Bohinja, zmagovalna ekipa pa prejme tudi lepe nagrade. Poleg šti­rih turnirjev bosta na sporedu tudi ženski turnir in turnir mešanih dvojic, ki bo letos na sporedu premierno. Vabimo vas, da se v čim večjem številu prijavite za turnirje ali pa jih obiščete in navijate. Turnirji bodo 25. 6., 17. 7., 31. 7. in 7. 8., rezervni datum je 14. 8. Ženski turnir je 16. 7., turnir mešanih parov pa 13. 8. Vse informacije in prijave potekajo preko Facebooka Bohinjbeachvolleytour ali preko telefona 040 572 611. Že vnaprej se zahvaljujemo vsem sponzorjem in podpornikom za pomoč. ・

Foto: Arhiv OK Bohinj

29

ogl a si 040/202 384

V Bohinjski sirarni išèemo študente za delo v prodaji in promociji. Vse, ki vas to delo zanima pišite na:

bohinjska.sirarna.doo@siol.net

ali poklièite 041 889 610.

ogl a si 040/202 384

30

31

ogl a si 040/202 384

DOPLAČILO ZA DIESELSKI MOTOR 300€

HYUNDAI i30 • SERVIS ZA VSE ZNAMKE VOZIL • VULKANIZERSTVO • KLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO ELEKTRIČNO ZLOŽLJIVO KOLO • AVTODELI promocijska cena • KVALITETA IN ODLIČNE CENE NA PRVEM MESTU!

890 EUR

VELIKA IZBIRA SKUTERJEV MODELI 2016

že od 1.350

EUR

JESENICE - LESCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34

LIBERTY ŽE OD 69 EUR

SON^NA O^ALA Z DIOPTRIJO

z adnja s t r an

32