Issuu

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XIX 1. APRIL 2016 ŠTEVILKA 4

Bliža se železna cesta Manca Erlah, KUD Triglav

KUD Triglav Srednja vas v Bohinju nas je v petek, 26. februarja, v Kulturnem domu Joža Ažmana z vlakom odpeljalo na popotovanje od Dunaja do Trsta. Folklorni večer z naslovom Bliža se železna cesta je bil posvečen 110. obletnici odprtja bohinjske železniške proge. Ob vstopu v dvorano nam je sprevodnik pregledal karte v obliki pravih vozovnic in jih tudi preščipnil. S svojo doslednostjo nas je opozoril, da bo šlo zares. Godalni ansambel Glasbene šole Radovljica je pričaral dunajsko vzdušje, člani Odrasle folklorne skupine pa so nas očarali z elegantnim valčkom. Prvi postanek smo naredili v Gradcu, kjer so nas navdušile akrobacije skupine Plattfuß in nam občasno vzele dih. Vlak je odpeljal naprej proti Mariboru. Na tamkajšnji postaji nas je pričakala Folklorna skupina Sava Kranj, ki je živahno odplesala svojo točko. V Celju smo imeli priložnost videti mladinsko skupino domačega društva, v Ljubljani pa zopet odrasle. Vlak je odsopihal na Gorenjsko. Na jeseniški železniški postaji sta nas že čakali najmlajši dve skupini, Žgančki in Otroška folklorna skupina KUD Triglav, ki sta nas navdušili s prisrčno izvedbo svojih plesnih točk. Na Jesenicah smo presedli na vlak namenjen na Primorsko, na tej progi je bila prva postaja Bohinjska Bistrica. Tam so zaplesali Veterani, presenetil pa nas je moški pevski zbor Glas ljudstva, kot spomin na zbor, ki je deloval v sklopu društva med leti 1966-1981. Vlak je nadaljeval vožnjo proti Gorici, na postaji nas je tudi tu pozdravila gostujoča folklorna skupina. Potovanje smo za

Na železniški postaji v Trstu. Foto: KUD Triglav Srednja vas v Bohinju

ključili v Trstu. Na odru so se zvrstili vsi nastopajoči in nam s kratkimi izseki svojih točk osvežili spomin na vse, kar smo doživeli na potovanju po železni cesti. Lepo je bilo. Sedmi folklorni večer KUD Triglav Srednja vas v Bohinju si bomo zagotovo zapomnili ne le zaradi kvalitetno izvedenih nastopov, ampak tudi zaradi izvirne programske zamisli. Takšno potovanje bi z veseljem ponovili! ・

Dogodki v Muzeju Tomaža Godca v marcu

Veronika Pflaum, Gorenjski muzej, Muzeji v Bohinju V Muzeju Tomaža Godca smo v marcu pripravili dva muzejska dogodka. V petek, 4. marca, smo v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije gostili usnjarja Marjana Petača, ki v svoji rokodelski delavnici izdeluje taninsko in galunsko usnje ter pergament po starih tehnikah predelave. Podrobno je opisal postopek vegetabilnega strojenja, kot ga je uporabljal tudi Tomaž Godec v svoji usnjarni v Bohinjski Bistrici v 20. in 30. letih 20. stoletja. Na kratko je predstavil tudi izdelavo kožuhovine in pergamenta. Občinstvo je navdušil s svojo razlago, še posebej poznavalce. V petek, 11. marca, je sledila otvoritev občasne fotografske razstave z naslovom Bohinjske planine pred štirimi desetletji. Fotografije stanov, majerjev in sirarjev v bohinjskih planinah leta 1975 in 1978. Avtor fotografij je Drago Holynski, dolgoletni in sedaj že upokojeni fotograf Gorenjskega muzeja, razstavo pa je pripravila etnologinja mag. Tatjana Dolžan Eržen, muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju. Otvoritev je popestrila Mojca Eržen, ki je zaigrala na kitaro. Ob pogledu

Rok za oddajo prispevkov v aprilu

Fotografije s planin so pritegnile številne goste. Foto: Jelena Justin

na fotografije je na otvoritvi marsikateri gost obujal spomine na svoje izkušnje s planin. Razstava bo na ogled do začetka maja. Lepo vabljeni! ・

Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do petka, 22. aprila, na e-naslov bohinjske.no vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 6. maja 2016.

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke in cenjeni Bohinjci! Propadanje slovenskih podjetij je v 25 letih slovenske države postalo stalnica vsakdana. Brezbrižnost vladajočih do gospodarstvom je pripeljala Slovenijo v gospodarski krč, ki so ga izkoristili »kvazi« podjetniki in tajkuni za lastno bogatenje, podjetja pa so v velikem številu proizvedla množico brezposelnih in brezpravnih delavcev. Tudi v Bohinju so določena podjetja v letih 20022006 doživela podoben scenarij – od Alpinuma do Gradbenega podjetja Bohinj. Prav tako so bila v mojih prejšnjih mandatih v istem položaju podjetja Žičnice Vogel Bohinj, Mesnine Bohinja in zadnje med njimi podjetje Filbo. Prav Filbo, ki je v preteklosti poslo val pozitivno in je zaposloval lepo število Bohinjcev in tudi pogodbenih delavcev, je v letu 2015 nepričakovano zašel v hude finančne težave. Po moji oceni je bilo podjetje vodeno napačno in žal ugotavljam, da v nakaterih delih tudi protizakonito. Plod takega dela je bil neizogiben stečaj in negotova usoda zaposlenih. Ob tem poudarjam, da Filbo za našo občino pomeni pomemben gos podarski subjekt, ki ima dolgoletno tradicijo, kvalitetene izdelke in dobre delavce. Zato je Občina Bohinj pristopila k reševanju podjetja, občinski svet je zagotovil sredstva za dokapitalizacijo, ki pa so bila žal nezadostna, da se podjetje reši pred stečajem. Zato sem zaprosil za pomoč domače uspešno podjetje Protehna, ki je branžno po strukturi blizu Filbu in ki se je v preteklosti uspešno postavil

Slovo

Petra Lotrič Ogrin

na trg dela. Predlog Protehne je bila skrbna analiza obstoječega stanja, ki jo je opravilo podjetje 3GM v lasti Roberta Ravniharja in ugotovilo dejansko stanje podjetja z milijonsko izgubo. Dejstvo je bilo, da mora Filbo v stečaj, kar so potrdili tudi dosedanji lastniki Filba in nastala je vrzel. Podjetje z dolgoletno tradicijo bi po stečaju prešlo v druge roke ali pa bi se prodalo po delih. Zato je bil sklep, da proizvodno halo in stroje vzame v najem podjetje 3GM ob soglasju stečajnega upra vitelja (za kar se mu osebno zahvaljujem) in da se takoj zaposli tudi delavce in nadaljuje s proizvodnjo. Ob tem smo na Občini pomagali, da so delavci lahko zaprosili za enkratno denarno pomoč, pomagali smo urediti birokracijo za pomoč delavcem iz jamstvenega sklada, prav tako pa tudi vloge za sredstva iz stečajne mase, ki pripadajo delavcem po zakonu. Tako smo najprej zaščitili zapo slene in njihove pravice, skupaj s podjetjem 3GM pa ponovno »zagnali« proizvodnjo in s tem postavili dobre temelje za nadaljevanje tradicije nekdaj uspešnega podjetja. Ob koncu je moja želja, da podjetje ne le preživi, ampak da ustvarja veliko nove dodane vrednosti, ki bo koristila predvsem delavcem in vodstvu, upam pa tudi, da se bo proizvodnja širila in da se bo zaposlovalo tudi nove delavce – predvsem iz Bohinja. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. ing. les.

V rokah držite predzadnjo številko Bohinj skih novic, ki v kolofonu na dnu te strani še nosi moje ime kot odgovorne urednice. Zakaj? Ne vem, odločitev ni bila moja. Ker se s 26. aprilom izteka štiriletni mandat uredniškega odbora, ki ga sestavljamo moj pomočnik Adrijan Džudžar ter člana Katarina Košnik in Klemen Langus, bo na aprilski seji, 7. aprila, župan Franc Kramar predlagal občinskemu svetu v potrditev nov uredniški odbor. Kdo ga bo sestavljal, zdajle ko pišem te vrstice, še ne vem. Zaključil se bo moj drugi mandat, kar pomeni, da sem osem let (če smo natančni, jih je bilo sedem, ker sem bila vmes eno leto na porodnišekm dopustu) skrbela za vsebino občinskega in vašega glasila. Upam si trditi, da smo skupaj z rednimi pisci novic iz društev, klubov in ostalih organizacij v občini in tudi širše, v tem času Bohinjske novice dvignili na višjo

raven, kot je bila tista, na kateri smo začeli. Predvsem sem ponosna, da so tekom mojega urednikovanja Bohinjske novice dobile stalne pisce, ki ste kmalu začeli samoiniciativno pisati in pošiljati članke o napredovanju dela v vaših organizacijah, o zanimivostih iz preteklosti in sedanjosti, o dogodkih, ki jih pripravljate, o stvareh in dejavnostih, ki se jim posvečate v službenem ali prostem času. Za vaše delo in skrb, da o njem poročate našim bralcem, se vam najlepše zahvaljujem. Iskrena zahvala pa gre tudi vsem soob čanom, ki ste me ustavljali na mojih peš poteh po Bohinju ter mi izrekali pohvale in komplimente o mojem delu – tako novinarskem kot uredniškem. Zaradi vas sem vsak mesec z veseljem sedla za računalnik, pisala in urednikovala. Hvala tudi vsem »mojim zamudnikom«, kaj ti vedno ste v zadnjih dneh poskrbeli, da smo skupaj napolnili vse številke našega glasila. Mogoče ne boste verjeli, vendar so bili meseci, ko nisem bila prepričana, ali bom lahko napolnila vsaj osem strani, ker je do roka za od dajo prispevkov prišlo le okoli deset tekstov. Bili pa so seveda tudi meseci, ko so Bohinjske novice pokale od vsebine in so morali nekateri članki v čakalnico za naslednjo izdajo. Vedno sem se po svojih najboljših močeh trudila, da je bilo na čakanje danih čim manj prispevkov in da so izpadli, če se je le dalo, le moji članki. Tako se sedaj poslavljam z uredniškega mesta in odhajam novim zmagam naproti. Kam točno me bo peljala pot, še ne vem, se pa nanjo odpravljam z odločnim korakom. Najlepša hvala še enkrat za vaše zaupanje in sodelovanje. Gotovo se pa še srečamo na kakšnem sprehodu po Bohinju. ・

Država ne bo kupila propadajočih hotelov Petra Lotrič Ogrin

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je 22. marca sprejel predstavnike Občine Bohinj z županom Francem Kramarjem na čelu. Na sestanku so sprejeli sklep, da si bosta tako država kot občina prizadevali za sprejem ustreznih ukrepov za dodatno obremenitev neizkoriščenih turističnih kapacitet, ki ovirajo nadaljnji razvoj bohinjskega turizma. Župan Občine Bohinj Franc Kramar je mi nistru ter v. d. direktorici Direktorata za turizem in internacionalizacijo Evi Štravs Podlogar uvodoma predstavil stanje v občini ter problem, ki ga za razvoj lokalnega turizma predstavljajo propadajoči zaprti hoteli in turistične kapacitete v izredno slabem stanju. Pri tem je župan poudaril, da govorimo o osrčju Triglavskega narodnega parka ter v tej luči pozdravil pripravljenost ministra za

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 1. 4. 2016; uredniški odbor: odgovorna urednica Petra Lotrič Ogrin, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člana Katarina Košnik in Klemen Langus; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d. o. o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d. o. o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom. si, www.specom.si; dizajn: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

ak t ualno Pačnikovih hotelov, ki so bili sprejeti na junij ski redni seji občinskega sveta lani, še vedno držijo in od njih ne bodo odstopili. ・

Tečaji varnega dela za lastnike gozdov Bojan Bajželj, vodja odseka za gozdno tehniko

iskanje rešitev. Župan je sicer predlagal odkup hotelov v lasti Zmaga Pačnika in Japca Jakopina s strani države, predstavil je pripravljenost obeh lastnikov, da hotele odprodata, kar sta zapisala tudi v pisni izjavi, vendar minister možnosti za vstop države v lastništvo hotelov v nobenem primeru ne vidi – tudi zato, ker država za takšen odkup nima denarja. Minister je na drugi strani izpostavil, da Občina Bohinj s svojo širšo okolico predstavlja turistično lokacijo prve kategorije, zato je povsem nesprejemljivo, da se nastanitvene kapacitete ne izkoristijo v popolnosti. Vsak, ki vstopa v lastniško strukturo v turizmu, bi moral imeti vizijo in željo po nadgraditvi te strateške panoge, ki ima velik potencial za ustvarjanje dodane vrednosti in razvoj dane destinacije, pa je na srečanju opozorila Eva Štravs Podlogar. Udeleženci sestanka so se zavezali, da bodo preverili, kakšne so možnosti dodatne obdavčitve neizkoriščenih turističnih kapacitet v drugih državah in bodo po primerih dobre prakse poiskali ustrezne rešitve za nastalo situacijo v Bohinju. »Ko bomo zadeve sistemsko uredili, bo to v prid tudi drugim občinam, ki se morebiti srečujejo s podobnimi izzivi,« je po srečanju dejal minister. Župan je ministra Počivalška povabil v Bohinj, da si ogleda stanje neobratujočih hotelov na lastne oči. Minister je povabilo sprejel. Župan Kramar je na novinarski konferenci, ki jo je sklical dan po sestanku z ministrom, povedal, da si bo Občina Bohinj še naprej prizadevala, da se problematika propadajočih hotelov v Pačnikovi lasti razreši. Pri tem upa na sodelovanje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot je obljubil minister. »Z dogovorom sem delno zadovoljen. Dej stvo je, da bo moje zadovoljstvo popolno, ko bodo hoteli dobili novo podobo, ko bodo zares spet prispevali k bohinjskemu turističnemu območju, ki ga tudi država smatra za prvorazrednega in ki leži v eminentnem prostoru Triglavskega narodnega parka,« je po vedal župan Kramar, ki je mnenja, da je prav, da se je problematika Pačnikovih hotelov v Bohinju predstavila ministru za gospodarski razvoj in v. d. direktorici Direktorata za turizem. Povedal je tudi, da ni razočaran nad negativnim odgovorom ministra Počivalška, saj razume finančno stanje države. »Verja mem, da je sedaj na potezi Občina, da skuša najti neko določeno rešitev,« je povedal župan. Tudi skupaj z lastnikoma hotelov se bodo še naprej pogovarjali o možnih rešitvah. Hkrati pa je župan povedal še, da vsi sklepi glede

videnega števila udeležencev. Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Malico morate imeti načeloma s seboj. Prvi dan je možno oditi na malico med glavnim odmorom v bližnjo restavracijo Zoisov grad (cena približno 5 EUR). Udeleženci se tečaja udeležijo na lastno odgovornost. Vljudno vabljeni! ・

Zavod za gozdove Slovenije OE Bled v letu 2016 organizira tri dvodnevne tečaje Varno delo z motorno žago, ki bodo potekali v terminih: 18.-19. april, 25.-26. april in 8.-9. september, ter enodnevni tečaj Varno delo s traktorjem, ki bo potekal 19. septembra. Tečaji so financirani iz Programa razvoja podeželja in so za udeležence brezplačni. Udeleženci so lahko lastniki, zakupniki ali uporabniki gozdov. Ob prijavi je potrebno izpolniti »Izjavo upravičenca usposabljanja«. Tečaji na OE Bled bodo potekali v Učnem centru v Bohinjski Bistrici (Grajska cesta 10), praktični del pa na terenu v gozdu. Tečaji se pričnejo ob 8. uri.

Srečanje nacionalnih mrež za podeželje v Sloveniji

Prvi dan poteka teoretični del v učilnici in delavnici. Tečajniki naj imajo s seboj lastne motorne žage z opremo za vzdrževanje ter zaščitne rokavice. Zaradi dela z motorno žago na poligonu naj s seboj prinesejo tudi predvideno varovalno opremo za drugi dan. Drugi dan poteka na terenu. Tečajniki morajo imeti s seboj motorne žage ter ustrezno osebno varovalno opremo (zaščitna čelada z zaščitno mrežico in glušniki, sekaške zaščitne rokavice, primerna obutev – priporočeni so sekaški čevlji ali sekaški škornji, zaščitne sekaške hlače z vlakni proti vrezu). V slučaju neugodnih vremenskih razmer se drugi dan preloži na termin predvidenega izboljšanja.

V torek, 1. marca, se je zaključilo dvodnevno srečanje nacionalnih mrež za podeželje, ki je potekalo na Bledu. Mreža za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Evropska mreža za razvoj podeželja (ENRD) sta uspešno organizirala dvodnevno srečanje nacionalnih mrež. Udeleženci so bili zelo zadovoljni z organizacijo in lepoto Gorenjske, številne delavnice pa so ponudile možnosti za nadaljnje izboljševanje aktivnosti nacionalnih mrež in ideje za mednarodno sodelovanje. ENRD najmanj dvakrat letno organizira srečanje nacionalnih mrež za podeželje EU. Četrto srečanje nacionalnih mrež je bilo organizirano v sodelovanju s slovensko mrežo za podeželje. Udeležilo se ga je 65 predstavnikov iz 26 EU držav članic. Poleg Evropske mreže za razvoj podeželja je sodelovala tudi Evropska evalvacijska mreža za razvoj podeželja, prisotna pa sta bila tudi predstavnika Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) na področju kmetijske produktivnosti. Eno izmed štirih pomembnih ciljev delovanja nacionalnih mrež je tudi kakovostno izvajanje programov razvoja podeželja (PRP), saj se pogosto izkaže, da določeni ukrepi PRP ne zaživijo v polni meri oz. da se določena pro blematična področja ne razvijajo sama po sebi, ampak so potrebne dodatne aktivnosti kot so informacije, spodbude, delavnice, pri meri dobrih praks in podobno. Srečanja mrež tako nudijo priložnost, da si nacionalne podporne enote, ki izvajajo aktivnosti nacionalnih mrež, izmenjajo izkušnje, dobre prakse in vzpostavijo tudi mednarodno sodelovanje za reševanje skupnih izzivov. Glavne teme, ki so bile obravnavane na tokratnem srečanju, so bile podpora ukrepom PRP, ki podpirajo kratke verige, sodelovanje in mlade kmete. Na področju kratkih verig so udeleženci ugotavljali, da so kratke verige in s tem povezana lokalna samooskrba in sheme

Potek tečaja Varno delo z motorno žago

Potek tečaja Varno delo s traktorjem

Udeleženci tečaja morajo imeti primerno osebno varovalno opremo (zaščitna čelada, terenska obutev in obleka). Tečaj bo izveden v kabinetu in na terenu z najmanj štirimi vsebinskimi točkami:

1. Prikaz privezovanja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) na lahko dostopnem terenu, kjer so pokažejo osnove privezovanja in vlačenja. 2. Prikaz zbiranja na vlako v pobočju – deblo pod oziroma nad vlako, traktor se postavi v smer vlačenja. 3. Prikaz zbiranja s škripcem – umik mladju oziroma oviri – deblo leži za oviro. 4. Prikaz zbiranja z dvema škripcema – debelejši sortiment se pripne in vleče z dvema škripcema – poveča se moč, zmanjša se hitrost vlačenja. Kandidati se lahko prijavijo na Zavodu za gozdove Slovenija, Območna enota Bled, Ljubljanska 19, Bled, po tel. št. 04 57 50 300 oziroma po elektronski pošti bojan.bajzelj@ zgs.si. Prijave se sprejemajo do najmanj tri dni pred tečajem, oziroma do zasedenosti pred

Petra Lotrič Ogrin

ak tualno kakovosti pomembne vsebine v posameznih državah članicah, v katerih tudi že obstajajo številne dobre prakse naslavljanja tega vprašanja. Pri krepitvi sodelovanja se je razprava oprla predvsem na ukrep 19 – Sodelovanje, čeprav se sodelovanje podpira tudi preko drugih ukrepov PRP. Opozorjeno je bilo na težave glede državnih pomoči, v načrtu pa so številne delavnice in seminarji v izvedbi Evropske mreže za razvoj podeželja (ENRD) in EIP mreže. Na področju mladih kmetov je situacija v vseh državah problematična z vidika starostne strukture kmetov, saj je le-ta previsoka. Mlade kmete bi veljalo opozoriti na možnost pridobivanja sredstev tudi iz drugih politik, kot je npr. Evropski socialni sklad. Pri informiranju mladih pa so še posebej pomembni novi in mladim prilagojeni načini komuniciranja, kot so kratki filmi oz. spoti, socialni mediji in informacije o projektih. Udeleženci so se dogovorili za skupne aktivnosti – medsebojno obveščanje o dobrih pristopih, priprava pregleda aktivnosti posameznih mrež pri delu z mladimi in vzpostavitev skupne medna rodne platforme, na podlagi katere bi se izvajala razprava in objavljali različni dokumenti. Del razprave je bil namenjen tudi podpori socialne vključenosti, predvsem migrantov in beguncev. Na to temo je Evropska komisija pripravila mnenje o možnostih podpore v okviru ukrepov PRP, skandinavske države in Nemčija pa že izvajajo številne iniciative integriranja. Ob robu dogodka se je na pobudo slovenske mreže za podeželje izvedlo tudi prvo srečanje sosednjih nacionalnih mrež. Sestanka so se udeležili predstavniki hrvaške, italijanske, avstrijske in madžarske mreže. Udeleženci so pobudo za sodelovanje pozdravili in se dogo vorili o prvih prihodnjih aktivnostih. Izvedena je bila tudi delavnica na temo spremljanja in vrednotenja aktivnosti nacio nalnih mrež, saj je to v tem programskem obdobju zelo pomembno in zahtevno področje. Potrebno bo ovrednotiti prispevek posamezne nacionalne mreže k izvedbi Programov razvoja podeželja 2014–2020. Za ta namen se vzpostavlja tabela spremljanja in smernice za izvedbo vrednotenja. Razprava, ki jo je vodila Evropska evalvacijska mreža, je potekala tudi o potrebi po izvajanju samovrednotenja. Za udeležence je bil organiziran tudi ogled izvedenih projektov Programa razvoja podeželja 2007–2013 v Bohinju. Ogledali so si primere dobrih praks, in sicer sirarno Pr’ Tonejc na Poljah in Bohinjsko tujsko sobo v Bohinj Park Eko hotelu, ki so jo v letu 2012 opremili partnerji v projektu LIP Bled pohištvo, Bohinj park EKO hotel in Turizem Bohinj, ter obnovljeni kozolec toplar v Studorju. »Gostje so bili izjemno navdušeni tudi nad sistemom, ki smo ga v okviru tega projekta uvedli. To je sodelovanje med različnimi deležniki v destinaciji. Zelo so pohvalili naša prizadevanja, da se vzpostavlja mreža lokalnih ponudnikov, prek katere se ustvarjajo zgodbe, ki jih nato ponudimo našim gostom,« je o obisku 65 udeležencev Srečanja nacionalnih mrež za podeželje v Bohinju povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. ・

Usposabljanje na delovnem mestu Petra Lotrič Ogrin

V četrtek, 23. marca, je bilo objavljeno Javno povabilo delodajalcem za izvedbo programa Usposabljanje na delovnem mestu. Za leti 2016 in 2017 bo skupno namenjenih 8,7 milijona evrov za vključitev 4.525 brezposelnih oseb. Program bo brezposelnim osebam omo gočil izvedbo usposabljanja na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu, s čimer se spodbuja njihova ponovna vključitev na trg dela oziroma se izboljšajo njihove zaposlitvene možnosti. Cilj programa je izboljšati zaposlitvene možnosti vključenim brezposelnim osebam po zaključenem usposabljanju in povečati njihovo konkurenčnost na trgu dela. Usposabljanje na delovnem mestu traja dva meseca na manj zahtevnih delovnih mestih ali tri mesece, če gre za usposabljanje na zahtevnih in bolj zahtevnih delovnih mestih. Program se bo izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Za leti 2016 in 2017 bo skupno namenjenih 8.749.541 evrov, od katerih 80 % prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Višina sredstev za leto 2016 znaša 4.377.130 evrov ter 4.372.411 evrov za leto 2017. V usposabljanje na delovnem mestu se bodo lahko vključevale brezposelne osebe, starejše od 50 let, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje najmanj tri mesece, osebe, stare 30 let in več, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb 12 mesecev in več, ter osebe, stare 30 let in več, katerih izobrazba je pod ISCED 3 (osebe z nedokončanim oz. dokončanim osnovnošolskim izobraževanjem), prijavljene v evidenci brezposelnih oseb najmanj tri mesece. V usposabljanje se bo v obeh letih lahko vključilo 4.525 brezposelnih oseb. Javno po vabilo bo odprto do porabe razpoložljivih sredstev oz. najdlje do 31. maja 2017. ・

Skupnost Julijske Alpe eden od ključnih partnerjev STO Petra Lotrič Ogrin

Že več kot 25 let obstaja neformalna skupnost Julijske Alpe, ki povezuje turistične destinacije na področju Julijskih Alp. Zaradi izgube južnih trgov se je po osamosvojitvi Slovenije pokazala potreba po boljšem sodelovanju med destinacijami v Julijskih Alpah – Bledom, Bohinjem, Kranjsko Goro in Bovcem, zato so se takrat med sabo povezale prodajne službe teh destinacij v omenjeno neformalno skupnost. Nato so občine s pismom o nameri skupnost prevzele, po ustanovitvi lokalnih turističnih organizacij pa je skupnost Julijske Alpe postala njihova domena in od takrat da lje skupnost živi.

»V osnovi si turistične organizacije prek skupnosti Julijske Alpe delijo stroške tržnih, promocijskih in marketinških aktivnosti po svetu. Ves čas pa je v ozadju tlela želja o trdnejši povezavi destinacij v Julijskih Alpah. V tem trenutku govorim o Bohinju, Bledu, Kranjski Gori, Radovljici, Bovcu, Kobaridu in Tolminu. Pridružil se je tudi javni zavod Triglavski narodni park, ki je neformalni član te skupnosti,« je pojasnil bistvo skupnosti Julijske Alpe direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Triglavski narodni park je v lanskem letu podal pobudo, da v okviru upravljanja z območjem Unesco Človek in biosfera (Unesco MAB), ki ga upravlja TNP, pripravijo razvojni načrt območja Julijskih Alp kot območja Unesco MAB. Slednje območje je bilo ustanovljeno v letu 2003 in je zavzemalo območje treh upravnih enot: Radovljica, Jesenice in Tolmin. Danes spada v to območje deset občin, poleg t Razvojni načrt so pripravili preko delavnic, ki so jih vodili zunanji izvajalci. Smernice razvoja območja skupnosti Julijske Alpe so bile pripravljene v treh mesecih. Najprej je bil razvojni načrt predstavljen županom naštetih desetih občin, nato predstavnikom Mi nistrstva za okolje in prostor, ki je pripravo razvojnega načrta tudi sofinanciralo, in tudi predstavnikom Ministrstva za gospodarstvo. »Načrt je bil pri vseh, predvsem pa pri županih zelo dobro sprejet,« je povedal Langus. Z načrtom razvoja so postavili temelje traj nostnega razvoja turizma na območju Julij skih Alp. V njem so določili šest ključnih produktov, ki jih bodo razvijali v okviru različnih aktivnosti. Ti produkti so: pohodništvo, kolesarjenje, zima, ribištvo, kulinarika ter festivali in prireditve. V načrtu so se zavezali tudi traj nostnim oblikam mobilnosti v Julijskih Alpah ter poudarili vlogo ozaveščanja o varovanju naravne in kulturne dediščine, ki je na območju Julijskih Alp izjemnega pomena. »V načrtu smo predstavili tudi možnosti formaliziranja skupnosti Julijske Alpe. Se pravi združitev v destinacijsko organizacijo. In tudi že pregledali možnosti financiranja razvoja omenjenih produktov prek različnih evropskih razpisov, projektov in podobnega. Pripravili pa smo tudi nabor aktivnosti, ki jih bomo izvedli v letošnjem letu. Odločili smo se, da bomo letos dali večji poudarek dvema projektoma,« je dejal Langus. Prvi projekt je del produkta pohodništvo, in sicer Pot Julijske Alpe, ki jo bodo prijavili na razpis Programov razvoja podeželja, tako imenovani LEADER projekti. Gre za projekt sodelovanja med dvema lokalnima akcijskima skupinama – Gorenjske košarice in Primorske doline Soče. Projekt je zapisan tudi v strategijah obeh lokalnih akcijskih skupin. Izvajati naj bi se začel letos jeseni, seveda pod pogojem, da bo na razpisu uspel pridobiti sredstva. Drugi projekt, katerega aktivnosti pa potekajo v tem času, je del produkta kolesarjenje. Gre za projekt razvoja kolesarjenja na območju Julijskih Alp. »Pri tem projektu vidimo priložnost kandidature za sredstva pri projektu INTERREG Slovenija Avstrija, čezmejno sodelovanje. Predvidevamo, da bomo projekt prijavili v poletnem času,« je povedal Klemen Langus in nadaljeval, »zelo veliko možnosti in

ak t ualno , gospodar s t vo

5 priložnosti imamo tudi pri produktu ribištvo. Zaradi samega ribiškega sklada in prijave na sredstva, ki jih ponuja in ki jih ni tako malo.« Do konca leta načrtujejo tudi pripravo možne oblike formaliziranja skupnosti Julij ske Alpe, za katero pa bo potrebno dodatno večje povezovanje. Formalizirano skupnost bi nato predstavili županom. Pri tem računajo, da bodo prišli do spoznanja, da je takšna formalizirana regionalna destinacijska orga nizacija potrebna. »Izjemno me veseli, da smo ta načrt pripravili. Turizem Bohinj je v načrtu določen kot koordinator aktivnosti v obdobju naslednjih štirih let. Gre tudi za priznanje naši turistični organizaciji. Osebno sem prepričan, da takšno organizacijo potrebujemo, predvsem zaradi izredno prepoznavne blagovne znamke Julijske Alpe, zaradi znamke Triglavski narodni park. Prepričan sem tudi, da smo v zadnjih 25 letih dokazali, da se na tak način lahko dela, da gre za regijo, ki je organska celota z izjemnimi raznolikostmi, ki jo še dodatno bogatijo. Dokazali smo tudi, da se skozi takšno povezovanje promocijski stroški dejansko znižujejo. Naj za ilustracijo povem, da so promocijske aktivnosti Julijskih Alp v enem letu vredne približno 80.000 evrov, kar si ena sama destinacija zelo težko privošči. Hkrati pa je Bohinj v skupnosti Julijske Alpe del širše zgodbe in na ta način lažje nastopa na tujih trgih,« je še pojasnil Langus. V lanskem letu je v Sloveniji kot turistični destinaciji padel pomemben mejnik, narejenih je bilo preko deset milijonov nočitev. Od tega je bilo 2,3 milijona nočitev ustvarjenih v Julijskih Alpah – se pravi čez 20 odstotkov. Julijske Alpe so zabeležile tudi prek 20 odstotkov vseh prihodov in na njihovem območju je tudi več kot 20 odstotkov vseh slovenskih nočitvenih kapacitet. »S takšnim deležem smo v sklopu Julijskih Alp eden izmed ključnih partnerjev Slovenske turistične organizacije,« je zaključil Klemen Langus. ・

zdaj vabimo, da se prireditev udeležujete v velikem številu, saj je le to garancija, da bodo prireditve dočakale tudi nove obletnice. Letos praznujemo 10 let Mednarodnega festivala alpskega cvetja, 30 let Triatlona jeklenih in 60 let Kravjega bala. Se vidimo na bohinjskih prireditvah! ・

Prireditve Bohinja

V zadnjih mesecih je precej zanimanja v javnosti zbudil osnutek plovbnega režima po Bohinjskem jezeru. Mogoče je od zanimanja celo primernejši izraz razburjenje. Kritiki predlaganih sprememb so prepričani, da jih nov režim diskriminira, domačini oziroma odgovorni na občini pa so prepričani, da bo nov odlok vnesel red in jasna pravila uporabe jezera in Save Bohinjke. Tako za domačine kot goste. Podobne spremembe se v kratkem obetajo tudi na Bledu, kjer pa, predvsem v toplih poletnih mesecih, razmere na jezeru vse pogosteje prostajajo že prav kaotične. V primerjavi z Blejskim je Bohinjsko jezero prava oaza miru. Na še številčnejšo uporabo jezera, ki je vsaj za polovico manjše od Bohinjskega, vplivajo večje turistične zmogljivosti v bližnji okolici, toplejša voda, lažja dostopnost (tudi z javnim prevozom) ... Obisk otoka je cilj praktično vseh uporabnikov jezera. Tako turistov, ki si privoščijo izlet s pletnjo, si za obisk ali potep po jezeru izpo sodijo čoln, kot vse številčnejših SUP-veslačev in tudi plavalcev. V lepem poletnem dnevu

Jure Sodja, Destinacijski p rireditveni odbor V Bohinju smo pred kratkim ustanovili Destinacijski prireditveni odbor, ki se bo v prihodnje trudil za dobro izpeljavo glavnih prireditev. Ena izmed primarnih nalog je boljša koordinacija prireditev in organizatorjev prireditev. Kot glavni legitimni koledar prireditev v kraju je koledar, ki je objavljen na straneh www. bohinj.si in www.bohinj-info.com. Prirediteljem predlagamo, da si koledar ogledajo in se na osnovi tega odločajo za organizacijo prireditve. Želimo, da se prireditve v našem kraju ne podvajajo, da se ne odvijajo istočasno in da se jih v prihodnje bolje načrtuje. Za vpis prireditev v koledar vas prosimo, da pošljete glavne informacije (kje, kaj, zakaj, za koga in kdaj) na info@bohinj.si ali pa direkt no na jure.sodja@bohinj-info.com; odgovorno osebo za vnos podatkov, ki lahko organizatorjem tudi svetuje glede načrtovanja koledarja prireditev. Glede na to, da je letos leto obletnic, vas že

»Prijatelji, očistimo Bohinj!« Darinka Maraž Kikelj

Za Občina Bohinj, Turizem Bohinj in TD Bohinj Leto je naokoli, zato vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri naši vsakoletni čistilni akciji »Prijatelji, očistimo Bohinj!«, ki se bo odvijala v soboto, 16. aprila. Zbirna točka za vse udeležence bo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, kjer bo mogoče od 8. ure dalje prevzeti vreče za smeti, rokavice ter malico za udeležence akcije. Vreče za smeti in rokavice bo mogoče prev zeti tudi v tednu pred čistilno akcijo na Režij skem obratu Občine Bohinj vsak dan med 8. in 15. uro. Vse vodje društvenih akcij naprošamo, da približno število udeležencev ter lokacijo čiščenja sporočijo na Občino Bohinj, Darinki Maraž Kikelj na tel. št.: 04 5770 121 ali na elektronski naslov darinka.maraz.kikelj@obcina.bohinj.si. Točna navodila in potek čistilne akcije bodo tako kot vedno objavljeni na spletni strani Občine Bohinj v začetku aprila, prav tako tudi zemljevid z lokacijami, ki jih posamezna društva običajno pokrivajo. Vljudno vabljeni v čim večjem številu! ・

Plovbni (ne)red Iztok Čop

tako proti otoku in z njega plava in plove nepregledna množica plavalcev in plovil, ki jih ne usmerja ali omejuje noben pravilnik. Ko mednje pomešamo še kajakaše in veslače med njihovo vadbo, smo lahko samo hvaležni, da še ni bilo nesreče z resnimi ali tragičnimi posledicami. Pri vseh naštetih uporabnikih jezerske gladine ni pomembno le to, kakšna plovila smejo izposojevalci ponujati uporabnikom. Treba bo določiti pravila plovbe in plavanja vsem uporabnikom. Tudi v praksi. Zdaj lahko skačete v vodo in poležavate ob njej, rinete (lastno) plovilo vanjo in vlečete iz nje kjer koli. Priobalni pas naj bi pač pripadal nam vsem. Vendar tega ne gre razumeti, da lahko kdor koli počne kar koli in kjer koli v tem pasu, kar se vse pogosteje dogaja. Očitno pravilniki ne ustrezajo več trenutnemu stanju v praksi, zato se vsi strinjamo, da so potrebne spremembe. Pravila pa je treba spreminjati celostno, in če se le da, dolgoročno. Slovenci se vse prepogosto sprememb lotevamo po domače ali za domače. Če nas nekaj moti in poznamo koga, ki lahko doseže spremembo pravil oziroma to lahko dosežemo sami, potem se pravilnik (hitro in potiho) dopolni s predlagano rešitvijo (izključno posamezenega) problema. Posledice, ki jih lahko imajo takšne »akcije« na druge, pa so nepomembne. Glavno, da poskrbimo zase in za naše. Vrsta plovil in uporabnikov se ves čas spreminja, zato bodo potrebne občasne spremembe in dopolnitve podobnih aktov tudi v prihodnje. Prepričan pa sem, da smo že na točki, ko je nujno treba določiti (in urediti) vstopno-izstopna mesta za različne vrste plovil in območja, ki so namenjena kopalcem, s čimer bo omogočen pregled nad uporabniki jezera. Čeprav nisem »ta pravi« domačin, lahko po dobrih treh desetletjih rednih obiskov jezera trdim, da zdajšnje stanje kliče tudi po določitvi »prometnih« pravil na jezeru. Treba bo določiti koridorje in območja prednostnih plovil ter mesta, kjer se njihove poti lahko križajo in srečujejo. Le tako bomo zmanjšali možnost nesreč in povečali varnost in zadovoljstvo vseh uporabnikov, hkrati pa povečali uporabnost jezera. Za moderen pravilnik ne bo dovolj predstavitev novega predloga in nekaj popravkov na podlagi prejetih pripomb. Potrebni bodo pogovor in dogovor vseh uporabnikov jezera in njihovo medsebojno razumevanje potreb in želja. Jezeri na Bledu in v Bohinju sta in bosta tudi v prihodnje pomembno vplivali na materialno stanje domačinov in kakovostno življenje vseh njunih uporabnikov. Skupaj poskrbimo za zadovoljstvo vseh in odgovorno in trajnostno naravnano rabo jezer. (objavljeno 10. marca v prilogi časopisa Delo Polet, objavljeno z dovoljenjem družbe Delo, d. d.). ・

gospodar s t vo

Javno povabilo za oddajo ponudb za izvajanje vzdrževalnih del v koritih Mostnice za sezono 2016 Turizem Bohinj objavlja javno povabilo za oddajo ponudb za izvajanje vzdrževalnih del v koritih Mostnice za sezono 2016. Vzdrževalna dela obsegajo: • fizična dela (vzdrževanje propustov ter izdelava novih, vzdrževanje mostov in poti), • dela z motorno žago, • strojna dela (traktorski prevozi, mini bager). Ponudba mora vsebovati: • potrdilo o registrirani dejavnosti, • urne postavke za vsa zgoraj navedena dela. Rok za predložitev ponudb je petek, 8. 4. 2016, do 12. ure. Naslov za oddajo ponudb: Turizem Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica, s pri pisom »Mostnica« Dodatne informacije: Turizem Bohinj, Klemen Langus, tel. št.: 04 5747 590 Turizem Bohinj, direktor Klemen Langus ・

Razpis za študentsko delo KS Stara Fužina - Studor

Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor razpisuje več prostih mest za študentsko delo: 1) pobiralec cestnine za cesto Voje‒Vogar in 2) pobiralec parkirnine na parkirišču Labora.

Delo bo potekalo v času poletne sezone. Prijave pošljite po pošti na naslov KS Stara Fužina - Studor, Stara Fužina 53b, 4265 Bohinjsko jezero do konca aprila 2016. ・

Delavnico bo izvajal Blaž Branc, podjetnik, sociolog, kreativec, specialist na področju marketinga, predavatelj in trener. Vašo prijavo potrdite na telefonski številki 04 5813 413 ali po e-pošti: hermina.biscevic@ragor.si. V prijavi navedite ime, priimek, občino prebivališča in telefonsko številko. Udeležba je brezplačna, saj delavnico financirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica, Radovljica in Bohinj.

Pet zlatih prodajnih prijemov za hitro povečanje prodaje

Delavnica se osredotoča na učinkovite prijeme, ki bodo povečali učinkovitost vaše prodaje. Ti prijemi so: 1. Prodajna miselna naravnanost, 2. Proaktivna prodaja, 3. Uporaba Paretovega pravila, 4. ABC segmentacija kupcev, 5. Prepoznavanje cenovne občutljivosti kupca in 6. Nagovarjanje kupčevih vrednot. Cilj delavnice je, da udeleženci povečajo učinkovitost prodajnih aktivnosti in s tem prodaje, preokvirijo vsa negativna prepričanja o prodaji ter pripravijo prodajni načrt za leto 2016. Udeležba je primerna za samostojne podjetnike, direktorje, vodje prodaje in prodajnike. Delavnica bo organizirana v ponedeljek, 18. 4. 2016, od 10. do 13.30 ure v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na naslovu: Spodnji plavž 24e, Jesenice. Delavnico bo izvajal Blaž Branc, podjetnik, sociolog, kreativec, specialist na področju marketinga, predavatelj in trener. Vašo prijavo potrdite na telefonski številki 04 5813 413 ali po e-pošti: hermina.biscevic@ragor.si. V prijavi navedite ime, priimek, občino prebivališča in telefonsko številko. Udeležba je brezplačna, saj delavnico financirajo občine Kranjska Gora, Jesenice, Gorje, Žirovnica, Radovljica in Bohinj. ・

Smučanje na Voglu Vogel Ski Center

Podjetniška kavica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eldina Čosatović, RAGOR

Obveščamo vas, da Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) v sklopu VEM točke pošilja svežnje poslovnih informacij v obliki elek tronskega biltena Moj spletni priročnik, ki ga objavljamo v spodnjih vrsticah. Informacije so namenjene mikro, malim in srednje velikim podjetjem ter potencialnim podjetnikom po vsej Sloveniji. Aktualne razpise, s katerimi svoje naročnike seznanjamo v sklopu biltena, si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.ragor.si. Ragor skrbi za informiranje občin Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Žirovnica, Bled, Bohinj in Gorje. V ta namen so v e-biltenu objavljene tudi nekatere lokalne informacije o razpisih Občin in drugih organizacij. V sklopu projekta Podjetniška kavica pa vas vljudno vabimo, da se udeležite naslednjih podjetniških delavnic.

Oglaševanje in promocija na spletu za 0 eur

Splet omogoča tudi manjšim podjetjem, da z majhnimi stroški ali celo brez stroškov promovirajo svoje izdelke in storitve. Prisotnost na spletu in v družabnih medijih postaja stvar podjetniške higiene. Kateri mediji in katera orodja so podjetniku na voljo, da lahko promovira svoje podjetje na spletu brezplačno ali z minimalni stroški? Kako oceniti, kateri mediji in orodja so primerni prav za vašo dejavnost in ponudbo? Na vsa zastavljena vprašanja vam bomo odgovorili na delavnici, ki bo organizirana v sredo, 13. 4. 2016, od 10. do 13.30 ure v prostorih Razvojne agencije Zgornje Gorenjske na naslovu: Spodnji plavž 24e, Jesenice.

Smučišče Vogel bo do 10. aprila obratovalo vsak dan, potem pa glede na razmere zagotovo še ob vikendih vse do 1. maja. Do konca sezone imamo v Bohinju tudi akcijo »Smučaj brezplačno«, kar pomeni, da za rezervacije treh ali več nočitev pri izbranih ponudnikih, ponujamo smučarske vozovnice za Vogel brezplačno. Sveže informacije o stanju na smučišču redno objaviljamo preko naših profilov na družabnih omrežjih Faceboook in Twitter. ・

Občni zbor Turističnega društva Bohinj Ekipa Turističnega društva Bohinj

Vse člane Turističnega društva Bohinj vabimo na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 8. aprila 2016 ob 19. uri v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. ・

Informacije o mreži EURODESK Eldina Čosatović, RAGOR

gospodar s t vo Drsališče so z navdušenjem uporabljali domači in tuji turisti, domačini, šole, veliko otrok pa je naredilo prve drsalne korake in se naučilo drsati. Organizirali smo kar nekaj dogodkov - pustno rajanje, hokejske turnirje, športne dneve šolskih otrok, razne treninge, tako da ne ledu ni bilo nikoli dolgčas. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti Občini Bohinj in Režijskemu obratu za dobro sodelovanje. ・

PREDSTAVLJAMO

Čebelarstvo Cerkovnik Janez Cerkovnik

Eurodesk je brezplačni infoservis Evropske komisije, namenjen mladim in tistim, ki z njimi delajo (mladinskim informatorjem in vodite ljem, učiteljem, socialnim delavcem). Eurodesk deluje kot mreža, ki jo danes sestavlja že 33 nacionalnih Eurodesk partnerjev, podporna koordinacijska pisarna v Bruslju ter več kot 1800 regionalnih in lokalnih partnerskih mladinskih orga nizacij po vsej Evropi. Vse enote so med seboj povezane s pomočjo internega komunikacijskega omrežja, ki mreži Eurodesk omogoča hitro in zanesljivo iskanje informacij, po katerih sprašujejo mladi. Omrežje omogoča posredovanje povpraševanj za iskanje partnerjev za projekte v okviru programa Mladi v akciji, navezavo stikov z različnimi mladinskimi organizacijami iz vse Evrope, obveščanje o aktivnostih partnerjev ter posredovanje uporabnih novic in virov. Eurodesk Slovenija je v letu 2015 razširil svojo regionalno mrežo, ki jo zdaj sestavlja osem organizacij, ki delujejo na področju infor miranja mladih. Kontaktne informacije o regionalnih Eurodesk partnerjih so dostopne na spletnem naslovu www.movit.si/info-servis-eurodesk/o-eurodesku/regionalni-partnerji/. Eurodesk Slovenija posreduje informacije o aktualnih natečajih, razpisih, evropskih priložnostih za mlade in evropski mladinski politiki preko spletne strani www.eurodesk.si, Movitovih brezplačnih elektronskih iskric, tiskanega četrtletnega informatorja in v živo na sejmih in predstavitvah, namenjenih spodbujanju mobilnosti med mladimi. Eurodesk upravlja tudi z vsebinami Evropskega mladinskega portala, in sicer bruseljska pisarna z evropskimi vsebinami, nacionalni Eurodeski pa s vsebinami za svoje države. Evropski mladinski portal predstavlja evropsko vstopno točko do informacij za mlade. Da bi bile informacije na portalu čimbolj zanimive za mlade, so usposobili 22 mladih novinarjev, ki bodo pisali prispevke za Evropski mladinski portal o temah, ki bi jih oni radi predstavili drugim mladim. Slovenske strani Evropskega mladinskega portala si lahko ogledate na www.emp. si. Več informacij lahko pridobite tudi na spletni strani www.eurodesk.si. O dogodkih, ki jih bomo organizirali, novicah in dogajanju v EU vas bomo obveščali tudi preko e-biltena, ki izhaja šestkrat na leto. Na naše e-novice se lahko prijavite na e-poštnem naslovu: dina@ragor.si. Veliko informacij si lahko ogledate tudi na Facebook profilu Europe Direct Gorenjska. Več informacij o dogodkih pa si lahko preberete na spletni strani www.ragor.si. Če imate vprašanje o EU, vprašajte EUROPE DIRECT GORENJSKA! ・

Novi čebelnjak Čebelarstva Cerkovnik na Ribčevem Lazu. Foto: Čebelarstvo Cerkovnik

Ko pridete na Ribčev Laz za avtobusno postajo zavijete na levo in se po sto metrih pripeljete do čebelnjaka Čebelarstva Cerkovnik. Nahajamo se v Triglavskem narodnem parku, kjer smo od Bohinjskega jezera oddaljeni le približno 500 metrov. Čebelarimo v nakladnih LR in AŽ panjih v neokrnjeni naravi s pestro floro, ki daje našemu medu prijetno aromo ter polnost okusov. Ponujamo vam odličen med, čebelje satje oblito z medom, cvetni prah, surovi propolis ter čebelje družine.

Vdihovanje aerosola iz čebeljih panjev

Že od pradavnine se človek zaveda zdravilnosti čebeljih izdelkov in tudi zdravilnosti aromatičnega zraka v čebelnjaku. Stari čebelarji so kmalu ugotovili, da se pri delu s čebelami in zadrževanju v čebelnjaku zelo dobro počutijo. V apikomori torej lahko aerosol vdihavamo prosto, medtem ko so zadnja vratca panjev odprta, lahko pa uporabljamo v ta namen prilagojen inhalator (cev z masko), ki je pritrjen na panj, iz katerega izhaja zdravilni aerosol. Nudimo tudi strokovno voden in varen ogled čebelnjaka v prostoru, kamor čebele nimajo dostopa. Spoznali boste čebele in njihov pomen v naravi ter se seznanili z zdravilnimi učinki medu. Večina ob tem izgubi strah pred čebelami in se nauči pravilnega ravnanja, s katerim lahko preprečijo čebelji pik.

Drsališče in Ski servis Iskra zapirata svoja vrata Brane Iskra

Po zaključku prve sezone vodenja pokritega drsališča v Bohinjski Bistrici lahko v Ski servisu Iskra ocenimo, da smo s sezono zadovoljni. Obratovali smo od začetka decembra do sredine marca. Temperatura zraka nam je bila kljub slabemu zimskemu vremenu, saj ni bilo snega, naklonjena. Obratovali smo vsak dan, tako da smo bili skoraj edini, ki smo vso zimo ponujali zimske radosti.

V našem čebelnjaku se lahko sprostite in umirite ob zvoku brenčanja čebel. Foto: Čebelarstvo Cerkovnik

gospodar s t vo , iz na ših k r a je v

Obiskovalci delo čebelarja spremljajo skozi stekleno steno. S pomočjo opazovalnega panja spoznajo čebeljo družino, matico, čebelo delavko in trota ter njihove vloge, v panju pa si ogledajo satovje, med in cvetni prah. Vsi lahko tudi degustirajo med, domače pecivo in cvetni prah. Na panjih se nahajajo panjske končnice z svojo zgodbo, ki jo obiskovalcem ob ogledu čebelnjaka tudi predstavimo.

Sprehod med templji v Karnaku vas popelje v daljno preteklost, občudujete lahko izjemno znanje takratnih arhitektov. Tudi Srebrna dvorana s svojimi 129 stebri, ki jo je uredil Ramzes II je čudež arhitekture. Tam se nahajata tudi dva obeliska in ogromen Skarabej. Če ga sedemkrat obkrožite, vam zagotovo prinese srečo ... Med potjo se obišče tudi alabastersko delavnico in papirus-institut. Papirus še danes – tako kot pred tisoč leti – izdelujejo ročno.

V našem medovitem vrtu so zasadili rastline trajnice, ki so bogate z nektarjem in cvetnim prahom. Oba sta koristna za čebele, saj jim predstavljata dodaten vir hrane. Vsaka medovita rastlina zasajena v vrtu ima svojo oznako, kjer je zapisano njeno ime v slovenskem in la tinskem jeziku ter podatek, kdaj v letu cveti.

POBEG V PISAN PODVODNI SVET – Koralni otok Giftun. Na izlet se podate z ladjo od koder lahko odkrivate bogat podvodni svet; potapljate se z masko in odkrivate korale in pisane ribice ter uživate v kristalno čistem morju. Ladja se ustavi na največjem otoku Giftun, kjer imate čas za kopanje in sončenje. Na ladji vam pripravijo tudi kosilo.

Medoviti vrt

Kontaktni podatki

Ribčev Laz 25 Tel. št.: 031 330 972, e-pošta: sobe.cerkovnik@ gmail.com ・

Informacije za počitniške kraje ob Rdečem morju Tina Urbanc, Turistična agencija Destina

Egipt kot počitniška destinacija trenutno zveni dokaj negativno pri izbiri počitnic in potniki se za oddih, kot sta Sharm El Sheikh na Sinajskem polotoku in Hurgada ter drugi kraji v bližini (Makadi Bay, El Gouna, Soma Bay, Marsha Alam), ne odločajo pogosto, predvsem zaradi domneve, da te destinacije niso varne. Po letalski nesreči ruskega letalskega prevoznika, ki se je zgodila konec oktobra 2015 na Sinajskem polotoku se je varnost na egiptovskih letališčih dodatno optimizirala tudi na podlagi sodelovanja s tujimi partnerji. Med njimi so varnostni organi nemške zvezne policije. Osnovo predstavlja poročilo nemške delegacije o varnostnem pregledu letališč Hurgada in Marsa Alam, ki jo je sestavljala skupina predstavnikov nemških čarterskih družb, nemškega potovalnega združenja ter nemške zvezne policije. Če je prišlo do kakšnih vojnih razmer, se je to dogajalo v Kairu na trgu Tahrir in v provincah na severu polotoka Sinaj. V turističnih središčih pa nikoli ni bilo niti občutka, da se karkoli dogaja, kaj šele, da bi bil kdo ogrožen. V Egiptu že 30 let na širšem območju okolice turističnih središč stražijo vojaki. Razdalje od potencialnih nemirov znašajo: Hurgada - Kairo 500 km, Hurgada - sever Sinaja čez morje ali po kopnem vsaj 700 km. Sicer absolutne varnosti ni nikjer, v Egiptu pa je trenutno varnostni sistem dobro organiziran. Niti slovensko niti nemško veleposlaništvo ne odsvetujeta potovanj v Egipt. Večkrat na teden evropski in slovenski organizatorji potovanj iz bližnjih letališč in tudi z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana pripeljejo številne zadovoljne potnike, ki se vrnejo s sproščujočih počitnic. Hurgada in Sharm El Sheikh sta destinaciji, ki sta od Slovenije oddaljeni samo štiri ure z letalom, in že lahko uživate na soncu, plavate v čudovitem morju z pisanimi ribicami in se predate all inclusive ponudbi. Poleg oddiha na morju, pa so na voljo dodatni ogledi, ki jih lahko kupite pri predstavniku v hotelu. Upoštevati morate, da pri izletih in prevozih veljajo egipčanski zakonski predpisi. V Egiptu je predpisano, da se lahko izleti rezervirajo le pri agencijah za organizacijo izletov in transferjev, ki so potrjene s strani države. Vsaka agencija je odgovorna za določene hotele ali ladje in tako vpisana pri lokalnem organu. Rezervacija izletov pri privatnih organizatorjih in organizatorjih brez licence zakonsko ni dovoljena. Le-te lahko najdete povsod izven hotela in so cenejši, vendar zaradi varnostnih razlogov rezervacije tam odsvetujemo.

Najbolj prodajani izleti iz Hurgade in okolice

ENODNEVNI IZLET V LUXOR – veličastna faraonska prestolnica. Davno pred mnogimi leti so bile Thebe tako glavno mesto, kot tudi središče takratnega starodavnega Egipta. Prva in verjetno zadnja žen ska faraonka Hatschepsut, povsod upodabljena kot moški. V bližini te rasastega templja imenovanega po njej – Hatschepsut stojita Memno nova kolosa, ki sta znana tudi kot varuha Doline kraljev. V Dolini kraljev vas pričakajo trije od 63 grobov s čudovitimi stenskimi poslikavami.

PUŠČAVSKA AVANTURA – džip-safari z Beduini. Z džip vozili se odpravite v puščavo. Odpeljete se do enega izmed vrhov, od koder se opazujejo peščene sipine. Vožnja se nadaljuje do vasice, ki ima tudi svojo domačo puščavsko lekarno, pekarno, dža mijo, predilnico in sredi ničesar tudi vodnjak, ki je pogoj za tamkajšnje preživetje. Sledi kosilo ter pogostitev z njihovim čajem. Pred sončnim zahodom se vzpnete še na eno izmed sepin ter od tam občudujete puščavski sončni zahod. EL GOUNA – izlet v mondeno mestece El Gouna. El Gouna se razteza preko več otočkov na desetih kilometrih obale in tako ustvarja prepletene lagune. Zaradi svoje arhitekture velja za pravo posebnost. Po sprehodu do marine sledi ogled Koptske cerkve. Iz marine se z ladjico podate po kanalih mondenega mesta. Na poti nazaj pa obiščete še mošejo in akvarij.

Pomembno

Najprimernejši čas za obisk Egipta sta pomlad in jesen. Egipt ponuja skozi celo leto primerne temperature za počitnice, a je v poletnih mesecih zelo vroče in so izleti v notranjost države zaradi vročine lahko zelo neprijetni. Ko se odpravljate na počitnice ob Rdečem morju nikakor ne pozabite v kovček dodati svoje podvodne maske! ・

Javni natečaj za najlepšo pastirsko pal’co leta 2016 Turistično društvo Bohinj razpisuje natečaj za najlepšo pastirsko pal’co leta 2016.

Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Na natečaju lahko sodelujejo vse palice, ki so izdelane ročno. 2. Ostali pogoji za sodelovanje na razpisu: vsak udeleženec lahko prijavi eno palico, vsaka palica se imenuje po avtorju. 3. Prispele predloge bo ocenila 5-članska komisija. Izbrala bo naj lepšo palico, ki bo osvojila naziv najlepše pastirske palce leta 2016. Nagrade se podeli avtorjem najlepših treh palic. 4. Komisija bo sestavljena iz 5 članov Destinacijskega prireditvenega odbora in bo ocenjevala: motiv, estetsko vrednost, dediščinsko vrednost, uporabno vrednost, izvirnost in kreativnost, spretnost in natančnost izdelave, dekorativnost, izbor uporabljenih materialov. 5. Strokovna komisija bo prijavljene palice ocenila in najboljše 3 nagradila s praktičnimi nagradami. Podelitev nagrad bo javna, in sicer bo potekala na prireditvi Kravji bal, ki bo 18. septembra 2016, kjer bodo palice tudi razstavljene. Vsi avtorji palic, ki bodo sodelovali na natečaju dobijo brezplačno vstopnico za prireditev Kravji bal. 6. Nagrade: -- 1. nagrada: udeležba na izletu TD Bohinj za 2 osebi, sladica v Gostilni Danica za 2 osebi in vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. -- 2. nagrada: kosilo za 2 osebi v Gostilni Danica, vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. -- 3. Nagrada: 2 majici TD Bohinj, sladica za 2 osebi v Gostilni Danica, vstopnina pri slapu Savica za 2 osebi. 7. Palice bomo sprejemali 18. junija 2016 na prireditvi »Aktivne počitnice na podeželju«, ki bo potekala med 16. in 19. uro v vasi

9 Studor. Takrat bo tudi priložnost palice izdelovati. 8. Vsaki palici mora biti priložena kuverta s prijavnico in izjavo. 9. Vse palice ostanejo v hrambi TD Bohinj za dobo enega leta. 10. Javni natečaj je objavljen na internetnih straneh TD Bohinj, JZ Turizem Bohinj in v Bohinjskih novicah.

iz na ših k r a je v

Zahvala mami Marija

PRIJAVNICA NA JAVNI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO PASTIRSKO PAL’CO LETA 2016 PODATKI O PRIJAVITELJU Prijavitelj (naziv pravne osebe/ime in priimek): ____________________________________________________________ Odgovorna oseba (za pravne osebe):

____________________________________________________________ Rojstni datum (za fizične osebe): ____________________________________________________________ Naslov: ____________________________________________________________ Poštna številka in kraj: ____________________________________________________________ Tel. št.: ____________________________________________________________ E-pošta: ____________________________________________________________ PODATKI O PAL’CI Avtor palice:_________________________________________________ Podpis prijavitelja:____________________________________________ Podpis avtorja:_______________________________________________

Zahvala

Bil si lep kot nageljnov cvet, prenežen za ta svet. Kdor je spoznal tvoje srce, te je moral imeti rad. Tvoja duša je poznala trpljenje in sočutje, ker si v sebi nosil slovensko milino in afriško toplino. Dragi Damjan, verjel si, da boš odšel domov k Očetu, kjer boš srečal tiste, ki si jih imel rad. V naših srcih je nastala praznina, ki jo blažijo samo spomini na lepe skupne trenutke in upanje, da se nekoč zopet snidemo. Zahvaljujem se vsem, ki ste pospremili našega Damjana na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, lepo opravljen obred, čudovite pesmi, cvetje in vaše darove. ・

Copatki za bohinjske dojenčke Marija Žvan

Štefletovi

Narejenih je bilo približno 60 parov copatk. Foto: Marija Žvan

Pod vasjo Studor, kjer je stal kozolec, ki ga je lani poleti uničil požar zaradi strele, sedaj stoji popolnoma nov kozolec. Ob tem bi se radi iskreno zahvalili vsem, ki ste kakorkoli pomagali ob izgradnji in nam priskočili na pomoč. Brez pomoči sokrajanov in drugih dobrotnikov nam kozolca ne bi uspelo zgraditi v tako hitrem času. Iskrena hvala! ・

Že v letu 2015 je pobudnica akcije Copatke za bohinjske novorojenčke Iva Lapajne z Občine Bohinj zaprosila posamezna društva v Bohinju, da se izdela naplete oziroma nakvačka večje število copatkov za bohinjske novorojenčke, saj je zaloga lanskoletnih že v novembru pošla. Prošnji se je odzvalo veliko število žensk, ki znajo plesti. V Stari Fužini v hiši ob kmečki peči stavbe Bohinjka, ki je v lasti Triglavskega narodnega parka, smo se v zimskih četrtkovih večer družile ustvarjalke. Na pobudo Mihovčeve Tončke smo vzele v roke pletilke in volno, ki nam jo je priskrbela Občina Bohinj. Sama sem se lotila novega vzorca in pletla copatke po navodilih Julke Urh in Zlatke Repinc, ki imata veliko kilometrino pri pletenju copatk in tudi drugih »štrikanih« unikatnih pletenin. Naučili sta me tudi, kako se izdela »žnurca« za zavezovanje copatkov. ・

iz na ših k r a je v

Tura po balkanskih rekah mag. Martin Šolar, direktor WWF Adria

Velika kampanja za ohranitev rek od Slovenije do Albanije - Balkan Rivers Tour se bo začela prav v Bohinju – na Bohinjskem jezeru. Izjemne reke, ohranjeno »modro srce Evrope« so naše bogastvo in vrednota nacionalnega in mednarodnega pomena. V okviru tradicionalnega Zelenega vikenda, ki bo potekal v Bohinju 16. in 17. aprila bodo mednarodne naravovarstvene organizacije WWF (Svetovni sklad za naravo), Euronatur in Riverwatch začele kampanjo za ohranitev naših rek. Kampanja bo potekala od začetka v Sloveniji na Savi in Soči preko Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne Gore vse do Albanije. Skupina kajakašev bo preveslala najlepše reke v regiji. V 35 dneh bo organiziranih preko 50 različnih dogodkov, s katerimi želimo opozoriti na pomen ohranitve naših rek. Sodelujejo naravovarstvene, turistične, ribiške in druge organizacije ter širša javnost. Pridružite se nam v soboto, 16. aprila, ob 11. uri na vstopnem mestu pri Hostlu Pod Voglom, skupaj bomo preveslali Bohinjsko jezero in z izkušenimi nadaljevali po Savi Bohinjki do Bohinjske Bele. ・

Pasja šola v Bohinju Katja Koren ex Carl

Praznovanje 8. marca na Nomenju Radko Gartnar, predsednik PGD Nomenj

Lastnike mladih in malo starejših psov obveščamo, da se bo pasja šola začela s četrtkom, 21. 4. 2016, v Bohinjski Bistrici. Tečajniki bodo razdeljeni v dve ali tri skupine oziroma glede na starost psov (pasje igralne urice, mala šola in začetni tečaj). Naučili se bomo socializacije psa, delali vaje za boljšo vodljivost, vaje poslušnosti, vodenje na povodcu, prostor in odpoklic, obnaša nje v urbanem okolju, premagovanje raznih ovir in pobiranja pasjih iztrebkov. Ker pa nas zanima še veliko več, se bomo pogovarjali tudi o pre hrani, negi, skrbi za zdravje in tako poskrbeli za optimalno sožitje psa in človeka v določenem okolju. Prijave in informacije na: carlkatja@gmail.com. Vabljeni! ・

Občni zbor Društva upokojencev Bohinjska Bistrica Olga P. Gorišek, DU Bohinjska Bistrica

Foto: Miha Kalan

V soboto, 5. marca, je PGD Nomenj po dveh letih ponovno orga niziralo srečanje žena za njihov mednarodni praznik. Ob skromni pogostitvi so za razvedrilo in program poskrbeli Urška, Manca in Matej, člani ansambla Kerlci. Ob dobrem in dolgem programu je čas kar prehitro minil. Razšli smo se z željo , da se prihodnje leto zopet srečamo. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju tega srečanja. ・

Kot vsa društva na področju Bohinja so se ne občnem zboru zbrali tudi člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica. Predsednik društva Stane Gorenc je podal poročilo o delu društva. Za društvo je bilo leto delovno in uspešno, še posebej zato, ker je gostilo srečanje gorenjskih upokojencev. V sodelovanju z Občino Bohinj in Turističnim društvom je društvo srečanje uspešno izvedlo. Udeleženci srečanja, ki jih je bilo okrog 2500, pa so šli domov veseli in zadovoljni. Organiziralo je tudi razne aktivnosti, ki so bile dogovorjene v letnem programu. To so izleti, planinski pohodi, letovanje, razna predavanja inizobraževanja, srečanja jubilantov in še kaj. Predstaviljeni sta bili tudi poročilo nadzornega odbora in finančno poročilo. Vsa poročila je občni zbor soglasno potrdil. Pri predstavitvi programa za leto 2016 pa so navzoči pripomnili, da društvo premalo pozornosti posveča starejšim članom, to je starejšim od 80 let, ki si zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo privoščiti daljših izletov. Predlog je bil, da se jih med letom večkrat obišče na domu, kar pa je dolžnost vseh članov društva in ne samo vodstva. Zanje bi morali tudi nekajkrat letno organizirati srečanja, ki bi bila prilagojena njihovim zmožnostim. Smiselni bi bili krajši poldnevni izleti po Bohinju in bližnjih krajih na Gorenjskem.

iz na ših k r a je v

Občnega zbora so se udeležili in pozdravili navzoče povabljeni gostje predsednik Pokrajinske zveze Gorenjske Zdravko Malnar, predsednik DU Bled Nace Potočnik in predsednik DU Stara Fužina Pavel Žvan. Navzoči pa smo z veseljem prisluhnili tudi pozdravnemu nagovoru župana Franca Kramaja. Po koncu občnega zbora je v avli Kulturnega doma Joža Ažmana sle dilo druženje s pogostitvijo. Zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem članicam in članom društva za pomoč pri organizaciji zbora, pri peki peciva in še čem, tako za občni zbor kot za vse, kar postorijo čez celo leto. ・

8. Pohod k Slapu Savica Ekipa Turističnega Društva Bohinj

Izdelovanje bohinjskih hvanc. Foto: TNP

Foto: Arhiv TD Bohinj

Kar ne moremo verjeti, da bomo letos 30. aprila organizirali že 8. Pohod k Slapu Savica. To je tudi neuradna otvoritev glavne sezone obiskovanja našenaravne znamenitosti. Kot vsako leto vas tudi letos čaka odlično preživet dan v dobri družbi in prelepi naravi. Tradicio nalno imamo dve lokaciji štarta, in sicer ob 9. uri izpred TD Bohinj na Ribčevem Lazu in ob 10. uri izpred Picerije Don Andro v Ukancu. Dolžini pohodov sta približno 11 km in 5 km.S tem bomo tudi letos pozdravili pomlad. Za udeležence bomo pripravili pijačo, dobrodošlico, majico in malico, kot ponavadi pa nas bo spremljal tudi harmonikar. V želji, da se skupaj poveselimo, vas vabimo k čim večji udeležbi. Vse tiste, ki so na naših pohodih že bili, spominjamo na izkaznice, saj imamo za tiste, ki bodo petič na pohodu pripravljena darilca. Vse udeležence naprošamo, da nam sproročijo svojo namero po udeležbi čimprej. Več informacij glede pohoda najdete na www.bohinj-info.com. Vsem priporočamo, da izkoristite predprijavo, saj je cena ob predprijavi nižja. Se vidimo! ・

Dobrodošli v Bohinjki! Ana Marija Kunstelj, TNP

Čeprav v hribe pomlad vstopa počasi, pa v dolinah že čutimo, kako se približuje. Tudi spomladanski velikonočni običaji nas spomnijo na to, da se narava prebuja. V soboto, 19. marca, je zato v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini potekala delavnica izdelovanja cvetnonedeljskih butaric, ki imajo v Sloveniji skoraj toliko različnih poimenovanj, kot je vasi. V Bohinju so to hbance ali hvance, na Bledu in Gorjah begance, v Kranjski Gori pa prajkli, če naštejemo samo nekaj bližnjih poimenovanj. Od kraja do kraja se razlikujejo tudi podrobnosti izdelave in uporabljene vrste lesa. Zimzelene rastline kot so bršljan, tisa, pušpen (pušpan), kramper (brin) in oljka poskrbijo, da so hbance zelene in spominjajo na majhna zelena drevesca, ki obljubljano ponovno rast in toplejše dni. Okrašene s panklji (trakovi) in s sadjem znotraj v »vampu« ali navezanim zunaj pa so tudi pisane.

Ker je bila sobota sončna in topla, so otroci s pomočjo staršev, predvsem pa pod vodstvom izkušenih izdelovalcev hbanc: Ivana Cvetka in Toneta Zadnikarja lahko vsak svojo izdelali kar na prostem. Preko 20 otrok si je izdelalo svoje hbance, da so jih lahko na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu. Hkrati smo v Sobi z razgledom odprli velikonočno razstavo ročnih del domačink, ki se vsak četrtek zbirajo v naši hiši. Od cvetne sobote do velikonočnega ponedeljka je bila razstava na ogled obisko valcem centra. Vsem sodelujočim v velikonočnem tednu se prisrčno zahvaljujemo za sodelovanje in priporočamo tudi za naprej! Drugi marčevski dogodek v Bohinjki je bil literarni petkov večer 11. marca. Tokrat sta svoji knjigi predstavila Marija Cvetek Hude so res vojské ... in Lovro Sodja Glasba, ples in gore. Marija Cvetek, raziskovalka bohinjskega ljudskega izročila, profesorica Foto: Petra Lotrič Ogrin slovenskega jezika in primerjalne književnosti, etnologinja, poustvarjalka, pravljičarka, pedagoginja, bibliotekarka, pisateljica in publicistka, nam je predstavila svojo peto knji go, ki jo je posvetila v Bohinju še živemu spominu na prvo svetovno vojno. Besedo je dala zgodbam domačinov, ki so ji povedali svoje spomine ali spomine svojih staršev (ali drugih domačih) na obdobje, ki je bilo v Bohinju zaradi bližine fronte posebej težko. Zgodbe (pa tudi pisma) nosijo široko paleto čustev, saj so pretresljive ob vojnih usodah družin in posameznikov, vendarle pa ne manjka tudi s humorjem začinjenih anekdot. Prisluhnili smo narečno zapisanim in pozabi iztrganim pričevanjem, ki jih zna Marija Cvetek kot odlična pripovedovalka doživeto interpretirati. Ob pogovoru o njegovi avtobiografiji Glasba, ples in gore pa nam je znani slovenski glasbenik, profesor glasbe, mednarodni glasbeni organizator, član mnogih glasbenih komisij in žirij, publicist, kritik, novinar, nekdaj telovadec, baletnik, pevec in alpinist Lovro Sodja predstavil svoje izredno bogato glasbi in goram posvečeno življenje. Po očetovi strani izvira iz Bohinjske Češnjice, zato so bili zanimivi tudi njegovi spomini na Bohinj in sorodnike.

Napoved dogodkov TNP

Vabimo vas, da se 14. in 15. aprila med 16. in 20. uro udeležite tečaja pletenja košar iz vrbovega protja. Tečaj bosta vodili Petra Golinar in Tanja Legat, ki sta to znanje dobili na pletarskih tečajih TNP, ki jih je vodil eden zadnjih pletarjev, izučenih v radovljiški Pletarski šoli, Marjan Golmajer iz Radovljice. Za več informacij in prijave lahko kontaktirate Center TNP Bohinj po e-pošti info.bohinjka@tnp.gov.si ali tel. št. 04 5780 245. Število mest je omejeno. Iz Bohinja krene v soboto, 16. aprila, na pot karavana kajakov Balkan Rivers Toura, ki ozavešča o pomenu prosto tekočih, divjih rek. Potovali bodo vse do na Balkanu edine zaenkrat še prosto tekoče, nezajezene albanske reke Vjose. Na predvečer štarta, v petek, 15. aprila, pa

iz na ših k r a je v, bohinjsko / from bohinj organiziramo filmski večer s projekcijo filma One for the river - The Vjosa story, ki bo v Centru TNP Bohinj ob 20. uri. Tudi 22. aprila se bomo posvetili vodam: vabljeni na predavanje biologinje, strokovne sodelavke TNP mag. Tanje Menegalija o raznolikosti vodnih ekosistemov v Triglavskem narodnem parku. Hkrati bomo odprli razstavo članov Fotokluba TNP na temo vode. Več o dogajanju na www.tnp.si. Center TNP Bohinj lahko obiščete vsak delovnik med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 17. uro.

Uradne ure za občane Bohinja

Uradne ure za občane Bohinja v zvezi z delom javnega zavoda TNP in v primeru svetovanj, povezanih z načrtovanimi gradnjami, so v Centru TNP Bohinj v Stari Fužini vsak torek od 11. do 15. ure in na Koprivniku v pisarni KS Koprivnik-Gorjuše vsako tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. ure. Sodelavci TNP so na voljo tudi na sedežu uprave JZ TNP na Bledu in sicer vsak delovnik od 9. do 14. ure ali po tel. št. 04 5780 200. ・

BOHINJSKO/FROM BOHINJ

Izdelki s certifikatom kakovosti Jana Vilman Proje

Bohinjsko/From Bohinj je sinonim za izvrstne izdelke pridelane, predelane, narejene in oblikovane na območju Bohinja. V dveh letih, odkar smo zasnovali znamko, družina šteje že 47 nosilcev certifikata kakovosti ter postaja vse večja in vse bolj prepoznavna. Certifikat kakovosti Bohinjsko/From Bohinj, ki zagotavlja geografsko poreklo in visoko kakovost, se lahko pridobi za jedi in pijače, pridelke in kulinarične izdelke, rokodelske izdelke ter izdelke unikatnega in industrijskega oblikovanja. V postopku pridobitve certifikata kakovosti je potrebno prijaviti izdelke na razpis, ki ga vsaj dvakrat letno razpiše Turizem Bohinj. Ocenjevanje izvede strokovna komisija v sestavi dr. Tanja Lešnik Štuhec, prof. Jože Zalar in prof. dr. Janez

12 Bogataj, ki pozitivno ocenjenim izdelkom podelijo pravico do uporabe certifikata kakovosti Bohinjsko/From Bohinj. Koncept Bohinjsko/From Bohinj je v slovenskem merilu postal pri mer dobre prakse, saj ne gre le za blagovno znamko oziroma novo nalepko na izdelkih, temveč za delovanje Centra za kakovost (Turizem Bohinj). Ta skrbi za spodbujanje lokalnih prebivalcev k razvoju podjetniških idej in predstavlja platformo za povezovanje deležnikov in razvoj novih proizvodov. Navedeno v praksi pomeni, da posameznikom z določenimi znanji (mizarstvo, pekarstvo, tradicionalne obrti) nudimo strokovno pomoč pri izboljšanju ali razvoju novih izdelkov, predlagamo grafično opremo in embalažo, po pridobitvi znaka kakovosti Bohinjsko/From Bohinj pa poskrbimo za promocijo in prodajo. Vabimo vas, da se z idejami, končnimi izdelki ali polizdelki zglasite v Centru za kakovost (Turizem Bohinj), kjer smo vam na voljo za brezplačno svetovanje. Več informacij dobite pri Jani Vilman Proje (na tel. št.: 040 229 079) ali Tanji Sodja (e-mail: tanja.sodja@gmail.com). ・

Čokoladne dobrote Alenke Dobravec Petra Lotrič Ogrin

Foto: Petra Lotrič Ogrin

Kateri vaši izdelki imajo znamko Bohinjsko? Ker sem preselila čokoladnico iz Češnjice v naš hotel, spadajo čokoladni izdelki pod hotel Kristal. Imamo šest izdelkov s certifikatom kakovosti Bohinjsko/From Bohinj. Štirje so iz čokoladnice: čokolada z zaseko, pralineji s pehtranom in belo čokolado, presna čokolada s cvetnim prahom in medom ter čokoladni bomboni iz črne čokolade polnjeni z mohantom. Kristal pa je pridobil znamko Bohinjsko/From Bohinj za dve svoji jedi: postrv v moki iz koruze trdinke in jed iz srne. Ste se takoj odločili za pridobitev znamke, ko se je projekt Bohinj sko/From Bohinj začel? S čokolado sem se začela ukvarjati že kar nekaj časa pred znamko Bohinjsko. Delava skupaj z nečakinjo mojega moža Ludvika Nino Kraigher, ki je vrhunska slaščičarka. Ona nam tudi pripravlja vse torte, ki jih imamo v ponudbi hotelske restavracije, to so dnevno sveže presne torte brez kakršnih koli dodatkov. No, tort nisva prijavili na razpis za pridobitev znamke Bohinjsko. Sva pa skupaj ustvarili prej naštete čokoladne izdelke, razen čokolade z zaseko, ta je popolnoma moja receptura. Tako se je začelo. Potem pa smo imeli otvoritev ene od slikarskih razstav za zaključek slikarske kolonije, na katero je bil povabljen tudi dr. Bogataj. In takrat sem se za pogostitev malo igrala in združila čokolado in zaseko. Ko je dr. Bogataj to okusil, je takoj rekel, da je tako dobro, da je treba prijaviti na razpis za pridobitev znamke Bohinjsko. V bistvu mi je glavno spodbudo za prijavo na razpis dal prav dr. Bogataj. Kako ste zadovoljni s storitvami in podporo, ki pride skupaj s pri dobljenim certifikatom? Projekt je štartal na dosti visoki ravni in želimo si, da bo dosegel vse cilje, ki so jih zastavili snovalci znamke Bohinjsko/From Bohinj. Želimo si, da bo

VSEBINA 5. ODLOČBA o ugotovitvi, da 1., 2., 4. in 5. točka prvega odstavka 3. člena Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera niso v neskladju z Ustavo.

5. Številka: U-I-241/13-7 Datum: 10. 3. 2016

ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 10. marca 2016 odločilo: Točke 1, 2, 4 in 5 prvega odstavka 3. člena Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/08 – uradno prečiščeno besedilo, 1/09, 3/10, 3/11 in 2/12) niso v neskladju z Ustavo. OBRAZLOŽITEV A. 1. Vlada izpodbija 1., 2., 4. in 5. točko prvega odstavka 3. člena Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (v nadaljevanju Odlok), ki določajo prepovedi in omejitve prometa oziroma parkiranja na območju veljavnosti Odloka. Te določbe naj bi bile, kolikor ne urejajo občinskih cest oziroma nekategoriziranih cest, katerih lastnica je občina, v neskladju z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 46/15 – v nadaljevanju ZCes-1). Predlagateljica navaja, da ZCes-1 določa pristojnost občin za urejanje prometne ureditve na občinskih cestah in na nekategoriziranih cestah, katerih lastnica je občina, o uporabi drugih nekategoriziranih cest in prometni ureditvi na takih cestah pa skladno s 6. členom ZCes-1 odloča lastnik oziroma pooblaščeni upravljavec teh prometnih površin. Po mnenju predlagateljice je prepoved, kolikor se nanaša na parkiranje na bankinah in cestnem telesu, tudi v neskladju s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13 – v nadaljevanju ZP-1), ki določa, da se smejo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti določiti prekrški in predpisati zanje globe samo za kršitve predpisov, ki jih te skupnosti same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionirata. Ker je po 15. točki četrtega odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZPrCP) prepovedano ustaviti in parkirati motorna vozila na prometnih površinah, ki niso namenjene prometu z motornimi vozili, med drugim tudi na cestnem telesu in bankinah, te prepovedi Odlok po mnenju predlagateljice ne bi smel urejati. Vlada predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe Odloka razveljavi. 2. Občina Bohinj (v nadaljevanju Občina) na zahtevo ni odgovorila. B. 3. Po prvem odstavku 140. člena Ustave spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. V tretjem odstavku 153. člena Ustave je določeno, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Načelo zakonitosti delovanja občine na področju normativnega delovanja pomeni, da občinski predpisi, ki urejajo zadeve iz

izvirne pristojnosti občine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Pravnih razmerij torej ne smejo urejati v nasprotju z zakonskimi določbami, v primeru, da zakonodajalec opredeli okvir pooblastila za normativno urejanje, pa ne smejo preseči tega pooblastila (tako v odločbi št. U-I-348/96 z dne 27. 2. 1997, Uradni list RS, št. 17/97, in OdlUS VI, 25). 4. V obravnavanem primeru sta za presojo zakonitosti izpodbijanih določb Odloka upoštevna Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZLS) in ZCes-1. Občina skladno s prvim odstavkom 21. člena ZLS samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. V drugem odstavku 21. člena ZLS so primeroma navedene značilne izvirne naloge občin. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim gradijo, vzdržujejo in urejajo lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom urejajo promet v občini ter opravljajo naloge občinskega redarstva (trinajsta alineja drugega odstavka 21. člena ZLS). 5. Okvir občinskega normativnega urejanja na področju cestnega prometa je določen z namenom nemotenega in varnega poteka prometa (prvi odstavek 100. člena ZCes-1). Občine v ta namen določijo prometno ureditev na občinskih cestah (tj. na javnih cestah, namenjenih povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini)1, ki obsega določitev uporabe ceste ali dela cesta za določene vrste vozil oziroma uporabnikov, določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa, določitev omejitev hitrosti, ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih pove zav, ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce, določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev ter določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa (tretji odstavek 100. člena ZCes-1). 6. Promet se ne odvija zgolj po javnih cestah. Javni promet lahko poteka tudi po nekategoriziranih cestah. Na takih cestah je promet dovoljen na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin (prvi odstavek 6. člena ZCes-1). Tudi na teh prometnih površinah morajo lastniki oziroma upravljavci cest poskrbeti za varen in nemoten potek prometa, zato zakon določa, da mora biti promet urejen in označen v skladu s predpisi o javnih cestah, ceste pa morajo biti vzdrževane tako, da jih lahko, ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa, varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena (drugi in tretji odstavek 6. člena ZCes-1).2 7. Izpodbijane določbe Odloka urejajo prometno ureditev oziroma prepovedi in omejitve prometa ter parkiranja na območju veljavnosti Odloka.3 Prepovedano je voziti z vozili na motorni pogon po nekategoriziranih cestah in poteh (vaške, poljske in gozdne poti, prostori okrog parkirišč ipd.), voziti vozilo izven kategoriziranih in nekategoriziranih cest, parkirati izven parkirišč in drugih za to določenih mestih, zlasti ne na javnih zelenih površinah (zelenicah in parkih), kmetijskih zemljiščih, gozdnih površinah ter na dostop nih gozdnih in poljskih poteh, ter parkirati na parkiriščih v zasebni lasti brez soglasja lastnika ali upravljavca. 8. Izpodbijane 2., 4. in 5. točka prvega odstavka 3. člena Odloka urejajo prepovedi prometa na površinah, ki niso niti kategorizirane niti nekategorizirane ceste, oziroma prepoved parkiranja na zemljiščih, ki prav tako nimajo status kategorizirane oziroma nekategorizirane ceste. Navedena zemljišča ne sodijo med površine, za katere je ZCes-1 zakonska podlaga za urejanje prometnega režima. To pa ne pomeni, da občine niso pristojne za urejanje prometa na takih površinah. Pooblastilo za urejanje prometa na območju občine imajo v 13. točki drugega odstavka 21. člena ZLS. V 2., 4. in 5. točki prvega odstavka 3. člena Odloka je Občina prepovedala promet oziroma parkiranje na 1 Javne ceste so ceste, ki jih občine v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasijo za javne ceste določene kategorije in katere lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (24. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1). 2 Za gozdne ceste, ki jih ureja Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14 in 24/15 – ZG), in za nekategorizirane ceste, ki jih lastniki uporabljajo izključno za lastne potrebe, ureditev po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZCes-1 ne velja, vendar mora biti dovoz na te ceste drugim udeležencem v prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico ali drugo fizično oviro (četrti odstavek 6. člena ZCes-1). 3 Odlok velja za območje Bohinjske jezerske kotline, od slapa Savice in na vzhodu do meje, ki poteka po južnem in vzhodnem robu naselja Stara Fužina in Ribčev Laz - potok Suha ter za gozdno cesto Stara Fužina - Voje, Vogar - planina Blato (2. člen Odloka).

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

določenih površinah, ki ne sodijo med površine, za katere je ZCes-1 zakonska podlaga za urejanje prometnega režima, hkrati pa s tem ni določila prometne ureditve v nasprotju z ZCes-1. Izpodbijane 2., 4. in 5. točka prvega odstavka 3. člena Odloka zato niso v neskladju z ZCes-1. Očitki o nezakonitosti navedenih določb Odloka, ker naj bi Občina določala prometno ureditev na zemljiščih, ki niso v lasti občine, pa so neutemeljeni, saj iz dopisa, ki ga je Župan Občine posredoval takratnemu Ministrstvu za infrastrukturo in prostor1, izhaja, da je Občina uredila prepoved prometa in parkiranja na zemljiščih oziroma parkiriščih, katerih lastnica oziroma upravljavka je Občina. 9. Po mnenju predlagateljice 1. točka prvega odstavka 3. člena Odloka, ki določa prepoved prometa z vozili na motorni pogon na nekategoriziranih cestah in poteh, nima podlage v ZCes-1, kolikor se ne nanaša na določanje prometne ureditve po občinskih cestah oziroma po nekategoriziranih cestah, katerih lastnica je Občina. V tem primeru gre za površine (tj. za nekategorizirane ceste) iz ZCes-1. Vendar je iz navedenega dopisa Župana Občine razvidno, da je Občina uredila prepoved prometa po nekategoriziranih cestah, katerih lastnica oziroma upravljavka je Občina. Ker se navedena določba Odloka ne nanaša na nekategorizirane ceste, ki niso v lasti oziroma v upravljanju Občine, so navedbe predlagateljice glede njenega neskladja z ZCes-1 neutemeljene.

Bohinj, 1. april 2016

prekrškov, je zatrjevanje predlagateljice o neskladju teh določb z ZP-1 neutemeljeno. 11. Glede na navedeno 1., 2., 4. in 5. točka prvega odstavka 3. člena Odloka niso v neskladju z ZCes-1 in ZP-1 ter posledično niso v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena Ustave. C. 12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – ZUstS) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Pogačar in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

10. Prepoved parkiranja naj bi bila tudi v neskladju s tretjim odstavkom 3. člena ZP-1.2 Vlada ne izpodbija določb Odloka, ki opredeljujejo prekrške (20. do 22. člen Odloka). Ker izpodbijane določbe Odloka, ki urejajo prepoved parkiranja, ne opredeljujejo 1 Dopis Župana Občine Bohinj št. 224-0001/2009-19 z dne 6. 6. 2013 je priložen zahtevi. 2 Tretji odstavek 3. člena ZP-1: “Z odlokom samoupravne lokalne skupnosti se smejo določiti

prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira.”

RAZPISI IN OBVESTILA Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, na podlagi določil Zakona o javnih financah (ZJF, Ur. list RS, 11/11–UPB, 14/13–popr., 101/13, 55/15– ZFisP in 96/15–ZIPRS1617), Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/15), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/15); ter na podlagi soglasja Ministrstva za finance, Sektorja za spremljanje državnih pomoči (št. priglasitve: M001-5883415-2015) objavlja

JAVNI RAZPIS

za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj v letu 2016 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja gospodarstva na območju Občine Bohinj. V letu 2016 bodo sredstva namenjena naslednjim ukrepom: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Namen razpisa je spodbujanje investicij in drugih naložb, ki bodo prispevale k razvoju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju Občine Bohinj. 2. VIŠINA SREDSTEV Skupna višina sredstev: 45.000,00 EUR Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih: Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj – 15.000,00 EUR Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja – 15.000,00 EUR Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva – 2.500,00 EUR Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva – 5.000,00 EUR Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov – 7.500,00 EUR V proračunu Občine Bohinj so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 4204 – Ukrepi za dodeljevanje državnih pomoči za spodbujanje in razvoj gos podarstva v Občini Bohinj v skupni vrednosti 45.000,00 EUR. Sredstva se na podlagi tega razpisa dodeljujejo po pravilu »de minimis«. Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v cestno promet-

Bohinj, 1. april 2016

nem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR). Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Maksimalna višina sofinanciranja je opredeljena v okviru posameznih ukrepov. V kolikor sredstva na posameznem ukrepu ne bodo v celoti izkoriščena, se sredstva na podlagi sklepa komisije lahko prerazporedijo na drug ukrep. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci po tem javnem razpisu so samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) s sedežem v Občini Bohinj. Kot upravičenci za dodelitev finančne spodbude so lahko opredeljeni tudi drugi prejemniki sredstev (potencialni podjetniki, fizične osebe, …), če so posebej navedeni v okviru posameznega ukrepa. Velikost posamezne gospodarske družbe se določa na podlagi enotnih meril za določanje velikosti podjetij, ki so bila sprejeta z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008. -- Mikro podjetje ima manj kot 10 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov evrov. -- Malo podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov evrov. -- Srednje veliko podjetje ima manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov evrov in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov. Enotno podjetje pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje. 4. SPLOŠNA DOLOČILA OZIROMA POGOJI UPRAVIČENOSTI Splošna določila oziroma pogoji, ki veljajo ne glede na ukrep opredeljen v tem javnem razpisu so sledeča: -- do pomoči so upravičeni le udeleženci opredeljeni v okviru posameznega ukrepa -- upravičenec lahko kandidira samo za izvedbo naložbe, upravičene po tem javnem razpisu, katero lahko izvede v celoti in v skladu z veljavnimi predpisi -- pomoč se dodeli na podlagi vloge opredeljene v razpisni dokumentaciji -- naložba, za katero se dodeli pomoč, se mora uporabljati ali ostati v lasti upravičenca glede na določbe pravilnika (na območju občine) vsaj 2 leti od dokončanja naložbe, če ni v okviru posameznega ukrepa določeno drugače

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

-- naložba, za katero se dodeli pomoč, se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodelitve sredstev -- prosilec mora ob prijavi na javni razpis predložiti izjavo, da za isto investicijo/naložbo oziroma prijavljene upravičene stroške ni pridobil ali je v postopku pridobivanja dodatnih sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira (RS ali EU); v kolikor je prosilec že pridobil javna sredstva za isti namen, do sredstev ni upravičen -- upravičenec, ki pridobi pomoč na podlagi tega javnega razpisa, mora voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev ter jo hraniti vsaj še 3 leta po izvedenem zadnjem izplačilu -- upravičenec mora imeti sedež v Občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v Občini Bohinj. V kolikor je upravičenec fizična oseba, mora le-ta imeti prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Bohinj. Do prejema pomoči po tem javnem razpisu niso upravičena podjetja oziroma fizične osebe: -- ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije -- ki so opredeljena kot podjetja v težavah in dobivajo pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje -- ki so že prejela državno pomoč po tem pravilniku in naložbe oziroma storitve niso izvedla v skladu s podpisano pogodbo -- ki so že koristila pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči -- ki so za iste upravičene stroške že pridobila sredstva iz državnega ali lokalnega proračuna ali mednarodnih virov -- ki nimajo pravočasno in v celoti izpolnjenih pogodbenih obveznosti do Občine Bohinj iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovali -- ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi -- podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, -- podjetja s sektorja premogovništva po opredelitvi Uredbe (ES) št. 1407/2002 -- podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti -- podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih: • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce Državna pomoč ne sme biti: -- namenjena izvozu oz. z izvozom povezanim dejavnostim v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo -- pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega -- dodeljena podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, za namen nabave vozil za cestni prevoz tovora 5. UKREPI Ukrep 2: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj Predmet pomoči: sofinanciranje začetnih investicij in investicij v razširjanje in razvoj Vrsta finančne spodbude: - dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Ur. list RS, 65/09) Pogoji: -- naložba se mora izvesti na območju Občine Bohinj in se ohraniti vsaj 5 let po njenem zaključku -- za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta) -- za naložbo se šteje tudi investicija v neopredmetena sredstva kot so nakup programske opreme, licence, patentov in nepatentiranega tehničnega znanja -- naložba mora predstavljati začetno investicijo ali investicijo za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa v predelovalni, storitveni ali raziskovalno-razvojni dejavnosti. Povečanje obsega proizvodnje ali storitev, ki jih prijavitelj že opravlja, se po tem ukrepu ne šteje za upravičeno -- stroji in oprema se morajo uporabljati za dejavnost, ki je predmet prijave na javni razpis, prijavitelj pa ima to dejavnost registrirano v uradnem poslovnem registru. -- v primeru, da predlagatelj v okviru tega javnega razpisa želi povrnitev sredstev za nakup rabljene opreme/strojev, le-ta ne sme biti starejša od letnika 2012 ter mora brezhibno služiti svoji namembnosti

Bohinj, 1. april 2016

-- v primeru, da predlagatelj želi uveljavljati stroške, ki dejansko še niso nastali, mora predložiti veljaven predračun, na podlagi katerega bo izvedeno tudi naročilo Upravičeni stroški: -- strošek nakupa zemljišč -- strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč -- stroške gradnje ali nakupa objekta -- strošek nakupa strojev ali opreme -- strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije -- strošek licence -- strošek programske opreme -- strošek nakupa patenta -- strošek nakupa nepatentiranega tehničnega znanja Višina sofinanciranja: Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: -- dotacije – do 30% upravičenih stroškov posamezne investicije Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma lahko znaša največ 3.000,00 EUR in najmanj 100,00 EUR na upravičenca. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 15.000,00 EUR Realizacija projekta: -- upravičeni so stroški, ki nastanejo v obdobju od 2.10.2015 do 31.8.2016. Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- dokumentacija, ki dokazuje posamezno investicijo (gradbeno dovoljenje, kupoprodajne pogodbe, specifikacije nabavljenih investicijskih sredstev,…) -- računi in dokazila o plačilu računov (subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti do poteka roka za prijavo na razpis) Ukrep 3: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja Predmet pomoči: -- sofinanciranje samozaposlovanja -- sofinanciranje zaposlovanja novih delavcev Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Ur. list RS, 65/09) -- potencialni podjetniki Pogoji: -- delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč se mora ohraniti vsaj 1 leto -- nova zaposlitev mora pomeniti povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišje stanje v zadnjih 12 mesecih -- prijavitelj mora z novim zaposlenim delavcem podpisati pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma določen čas 2 let -- realizacija samozaposlitve oziroma odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju Občine Bohinj -- do finančne pomoči je upravičena oseba, ki se samozaposli in ima prijavljeno stalno bivališče na območju Občine Bohinj. Oseba mora ostati samozaposlena vsaj 1 leto. Samozaposlitev se dokazuje s potrdilom o registraciji podjetja ter kopijo M1/ M2 obrazca -- za novo odprto delovno mesto je mogoče zaposliti osebo s stalnim bivališčem na območju Občine Bohinj, ki še ni bila zaposlena oziroma je ostala brez zaposlitve. Zaposlitev se dokazuje s kopijo podpisane Pogodbe o zaposlitvi ter M1/M2 obrazcem -- v primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln, iz kateregakoli razloga pred potekom 1 leta, mora prejemnik sredstev, v roku 30 dni od prenehanja zaposlitve, zaposliti novega delavca, ki ustreza v Pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. -- za vsakega na novo zaposlenega je potrebno predložiti svojo vlogo Upravičeni stroški: -- stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 3 minimalnih mesečnih plač -- stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 3 minimalnih mesečnih plač Višina sofinanciranja: -- upravičeni stroški se sofinancirajo do 100%, vendar maksimalna višina sofinanciranja ne more presegati 2.613,90 EUR na vlogo. Okvirna višina sredstev: 15.000,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju 2.10.2015 do 31.8.2016

Številka 3

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog -- prijavitelj, ki je za prijavljene upravičene stroške že dobil sofinanciranje z drugega vira (npr. ZRSZ) po tem javnem razpisu ni upravičen do sofinanciranja Dokazila: -- Samozaposlitev: dokazilo o registraciji podjetja, kopija M1/M2 obrazca, -- Odpiranje novega delovnega mesta: kopija Pogodbe o zaposlitvi, kopija obrazca M1/M2 Ukrep 4: Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov izobraževanja -- sofinanciranje stroškov usposabljanj -- sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Ur. list RS, 65/09) -- fizične osebe z registriranim osebnim dopolnilnim delom – za sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini Pogoji: -- za vsakega zaposlenega/sodelujočega je potrebno predložiti svojo vlogo -- predložitev ustreznih dokazil za izvedbo posamezne aktivnosti (prijavnice, potrdilo o udeležbi,…) Upravičeni stroški: -- stroški izobraževanja -- stroški usposabljanja -- stroški razstavljanja (najem in postavitev stojnice, pristopnina,…) Neupravičeni stroški: -- potni stroški -- stroški dnevnic -- stroški prenočevanja in prehrane Višina sofinanciranja: -- sofinanciranje upravičenih stroškov do 50%, pri čemer maksimalna višina ne more presegati 500,00 EUR na vlogo za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja oz. 1.000,00 EUR na vlogo za spodbujanje promocije podjetništva. Minimalna vsota investicije znaša najmanj 100,00 EUR na vlogo. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev 2.500,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju 2.10.2015 do 31.8.2016 Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog Dokazila: -- prijavnica na izobraževanje / usposabljanje -- računi o upravičenih stroških izobraževanja oz. usposabljanja oz. razstavljavcev ter dokazila o plačilu stroškov (iz računa mora biti razvidno število sodelujočih na usposabljanju / izobraževanju) - subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti do poteka roka za prijavo na razpis -- dokazilo o zaposlenosti udeleženca izobraževanja/ usposabljanja/ sejma v podjetju (kopija Pogodbe o zaposlitvi ali kopija M1/M2 obrazca,…) -- verificirano potrdilo za opravljeno izobraževanje oz. usposabljanje (v primeru, da ste ga pridobili) Ukrep 7: Spodbujanje sobodajalstva Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov za nakup notranje opreme Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Ur. list RS, 65/09), ki ima jo priglašeno ustrezno dejavnost, -- fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost sobodajalstva. Pogoji: -- strošek notranje opreme mora biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem podjetja

Bohinj, 1. april 2016

-- dejavnost, za katero prijavitelj pridobi sredstva po tem pravilniku, se mora opravljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji, -- naložba se mora izvesti na območju Občine Bohinj in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku, -- naložbe morajo biti izvedene v skladu z veljavno zakonodajo (pridobljena ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti). Upravičeni stroški: -- strošek nakupa notranje opreme za ureditev sob oz. apartmajev namenjenih oddaji (samo osnovna sredstva, drobni inventar se ne upošteva) Višina sofinanciranja: Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji: -- dotacije – do 50% upravičenih stroškov posamezne investicije Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov posamezne investicije oz. lahko znaša največ 2.000,00 EUR in najmanj 100,00 EUR na upravičenca. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 5.000,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju 2.10.2015 do 31.8.2016. Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- dokazila o registraciji sobodajalske dejavnosti (priglasitev sobodajalstva za fizične osebe, izpisek dejavnosti podjetja) -- izpis iz registra osnovnih sredstev (dokazilo, da je investicija zavedena v poslovnih knjigah) -- računi in dokazila o plačilu računov (subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti do poteka roka za prijavo na razpis) Ukrep 9: Sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Predmet pomoči: -- sofinanciranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov Vrsta finančne spodbude: -- dotacije Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1-UPB3, Ur. list RS, 65/09) Pogoji: -- strošek najemnine mora biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem podjetja -- najemniki občinskih prostorov niso upravičeni do pomoči v okviru tega ukrepa Upravičeni stroški: -- strošek najema poslovnih prostorov ali obratov v maksimalni višini 3 mesečnih najemnin (v seštevek upravičenih stroškov se upoštevajo vse najemnine plačane v obdobju od 2. 10. 2015 do 31. 8. 2016) Višina sofinanciranja: -- sofinanciranje upravičenih stroškov do 50 %, pri čemer maksimalna višina ne more presegati 2.000,00 EUR na upravičenca oziroma zneska 3 mesečnih najemnin. Minimalna višina sofinanciranja znaša najmanj 100,00 EUR na upravičenca. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV). Okvirna višina sredstev: 7.500,00 EUR Realizacija projekta -- upravičeni so stroški nastali v obdobju 2. 10. 2015 do 31. 8. 2016 Omejitve: -- prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo Dokazila: -- najemna pogodba -- računi o upravičenih stroških ter dokazila o plačilu stroškov (subvencionirane bodo izključno investicije, ki bodo izvedene in plačane v celoti do poteka roka za prijavo na razpis) 6. MERILA Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije. 7. POTREBNA DOKUMENTACIJA Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 3

Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa, izjave, merila za vrednotenje posameznih ukrepov, vzorce pogodb in pravilnik, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Bohinj ter na spletni strani Občine Bohinj – http://obcina. bohinj.si. Dokazila, ki jih mora prosilec priložiti prijavnemu obrazcu so opredeljena v okviru vsakega ukrepa posebej. Vsi prosilci morajo v okviru javnega razpisa priložiti izjavo o točnosti navedenih podatkov ter izjavo, da za iste upravičene stroške niso pridobili ali so v postopku pridobivanja dodatnih sredstev, iz kateregakoli drugega javnega vira. Dokazila priložena v okviru prijave na javni razpis se vlagateljem vloge ne vračajo. 8. ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je 2. 9. 2016 (na ta dan morajo biti najpozneje oddane na pošti s priporočeno pošiljko). Vloga za posamezni ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. V kolikor oddajate več vlog v okviru enega ukrepa, so le-te lahko posredovane v 1 ovojnici, vendar morajo biti vloge spete. Če oddajate več vlog v okviru več ukrepov, morajo biti vloge predložene v različnih ovojnicah (1 ovojnica – 1 ukrep). Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – GOSPODARSTVO 2016 – UKREP ______ (številka ukrepa)«. Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene. 9. OBRAVNAVA VLOG Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Bohinj v letu 2016 (v nadaljevanju Komisija), ki jo imenuje župan. Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (od dane po 3. 10. 2016), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene. Sofinancirane bodo samo vloge, ki bodo predstavljale že izvedene in plačane investicije v celoti v razpisanem roku. Pred ocenjevanjem vlog bo Komisija preverila, če je prijava v skladu s splošnimi določili in pogoji tega javnega razpisa. V primeru, da prijava ne bo ustrezala splošnim pogojem in določilom, vloga ne bo dana v ocenjevanje in bo s sklepom zavrnjena. Komisija bo pripravila predlog višine sofinanciranja, ki ga bo predložila pristojnemu organu občine – direktorju občinske uprave. Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal sklepe/odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog. Pritožbo na sklep oziroma odločbo izdano v okviru tega razpisa lahko prejemnik sklepa/odločbe poda v roku 15 dni od prejema sklepa/odločbe na župana Občine Bohinj. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Če se prejemnik pozitivne odločbe v roku 15 dni ne odzove na poziv za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. V kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog, kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa. 10. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice. Kontaktna oseba: Eldina Čosatović, mag. posl. ved; 04/581-34-19; dina@ragor.si in na Občini Bohinj, kontaktna oseba: Tanja Mencinger, telefon; 04/577 01 28; tanja.mencinger@ obcina.bohinj.si Za prijavitelje bo organizirana delavnica, na kateri bomo ponudili pomoč pri izpolnjevanju vlog in posredovali odgovore na morebitna vprašanja. Delavnica bo v torek, 17.

Bohinj, 1. april 2016

5. 2016 ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, vodila jo bo Eldina Čosatović. Datum: 18.3.2016 Številka: 41010-1/2016 Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les., l.r.

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2016 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 8/15) Občina Bohinj (v nadaljevanju Občina), Triglavska cesta 35, Bohinjska Bistrica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje veselic v občini Bohinj v letu 2016 1. PREDMET RAZPISA Občina Bohinj objavlja razpis za sofinanciranje veselic, ki jih organizirajo prostovolj na gasilska društva v letu 2016. Predmet razpisa so: -- veselice, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva v letu 2016 2. POGOJI RAZPISA Na razpis se lahko prijavijo prostovoljna gasilska društva, ki; -- imajo sedež v občini Bohinj -- imajo urejeno dokumentacijo o registraciji in evidenco članstva, kot to določa ustrezna zakonodaja (Zakon o društvih, o zavodih…) -- imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvedbo programa, ki je predmet razpisa 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN UPRAVIČENI STROŠKI Višina razpoložljivih sredstev je 3.500,00 EUR. Občina Bohinj bo sofinancirala stroške honorarja nastopajočih na veselici. V pri meru večjega števila vlog, bo Občina Bohinj sofinancirala stroške honorarja nastopajočih največ do 50 %. 4. VSEBINA VLOGE IN ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA Vloga mora vsebovati: -- navedbo organizatorja prireditve – obvezno navesti točen naslov, kontaktno osebo, telefon, št. transakcijskega računa, -- predstavitev prireditve (ime, termin, lokacija, nastopajoči, dodatna ponudba) -- ponudbo oz. predračun nastopajočih na prireditvi Zahtevana dokumentacija je navedena v razpisni dokumentaciji. 5. ROK ZA ODDAJO VLOG Vlogo je potrebno poslati po pošti ali dostaviti osebno v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za oddajo vlog je do vključno 29. 4. 2016 (na ta dan morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko). Vloga mora biti speta in oddana v zaprti kuverti opremljeni z nazivom in naslovom na hrbtni strani kuverte. Na sprednji strani kuverte mora biti napisan naslednji tekst: »NE ODPIRAJ – Razpis za sofinanciranje veselic v letu 2016«. 6. OBRAVNAVA VLOG IN POSTOPEK ODOBRITVE Pravočasno prispele in pravilno označene vloge bo obravnavala komisija, ki jo ime nuje župan. O dodelitvi sredstev bo na predlog komisije odločala občinska uprava. Odpiranje vlog ni javno. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Predlagatelja nepopolne vloge komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove na dopolnitev vloge. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva. Vloge, ki jih vlagatelji v roku ne bodo dopolnili, se zavrže, neustrezno dopolnjene vloge pa zavrne. Upravičenci bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom najpozneje v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Sredstva bodo nakazana v 30 dneh po prejemu zahtevka za izplačilo sredstev, kateremu je priložen račun in dokazilo o plačanem računu. V primeru, da bo skupni znesek vlog presegel razpisana sredstva, se vsem prosilcem zniža zaprošeni znesek za enak sorazmerni del. 7. DODATNE INFORMACIJE Za vse dodatne informacije se obrnite na Tanjo Mencinger, tel. št. 04/ 577 01 28, e-pošta: tanja.mencinger@obcina.bohinj.si. Razpisna dokumentacija je na voljo v tajništvu Občine Bohinj in na spletni strani Občine Bohinj http://obcina.bohinj.si/ Številka: 41011-7/2016-2 Datum: 18. 3. 2016

Občina Bohinj Franc Kramar, l.r., ŽUPAN

bohinjsko / from bohinj , kult ur a projekt rasel in da bomo z njim na dolgi rok vsi pridobili na dodani vrednosti. Načrtujete, da boste na ocenjevanje prijavili še katerega od vaših izdelkov? Pripravljamo čokoladni izdelek Bohinjska Zlatorogova pravljica. To je zbirka čokoladic, ki so zavite v ovitke s slikami bohinjskega akademskega slikarja Albina Polajnarja. Gre za že precej stare slike na steklu, ki jih imamo v naši družini že dolga leta. Prenesli smo jih v digitalno obliko in jih z dovoljenjem gospoda Polajnarja uporabljamo na zavitkih naših čokoladic. Hotelska restavracija pa se pripravlja, da bo začela ponujati le lovske jedi. V družini imamo namreč dobro zgodbo, ki je povezana z lovci, saj je oče ustanovitelj Lovske družine Bohinj. Preden je umrl, je opremil tudi svojo lovsko sobo. Zato smo se odločili poimenovati našo hotelsko restavracijo Pri lovcu. Med jedmi, ki bodo na jedilniku je tudi gamsova juha, katero nameravamo prijaviti za pridobitev znamke Bohinjsko. Bi priporočili bohinjskim ponudnikom storitev in izdelkov, da se tudi oni odločijo za prijavo le-teh na ocenjevanje? Seveda, še posebej če se bo znamka razvila v nekaj več, se pravi, če bomo zares vsi med sabo začeli sodelovati, da bomo začeli tudi skupaj ponujati certificirane izdelke. Na primer če ima nekdo certificiran izdelek, ki lahko našemu certificiranemu izdelku služi kot embalaža, bi se morala ta dva izdelka povezati skupaj. ・

Gorjuške fajfe Srečka Lotriča Petra Lotrič Ogrin

Aprila v Knjižnici Bohinjska Bistrica Sara Klemenčič, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

SREDA, 6. 4., 17:00 - Mišje zgodbe: Zabavna lutkovna predstava Lutkovne skupine Bobek. SREDA, 13. 4., 17:00 - Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kas neje: Vremensko obarvana delavnica Alenke Gašperin. SREDA, 20. 4., 17:00 - Nabrite Emilove pustolovščine: Emilove dogodivščine in pustolovščine bo otrokom od 3. leta starosti pripovedovala Irena Razingar. PETEK, 22. 4., 19:00 - Iz nevidne strani neba: Predstavitev knjige Pavla Medveščka, ki nam osvetli svet starovercev skozi njihove obrede, svetišča ter njihov duhovni pogled na naravo in vero. VES MESEC - Bohinjska Bistrica in Srednja vas: Noč z Andersenom: Razstava utrinkov z 11. Noči z Andersenom. ・

Vabilo na koncert

Polona Odar, KD VOX Carnioal Kulturno društvo »VOX Carniola« iz Jesenic vas vabi na koncert velikonočnih pesmi ob orgelski spremljavi prof. Toneta Potočnika in solistke sopranistke Neže Vasle, ki bo v petek, 15. aprila 2016, ob 20. uri v cerki sv. Martina v Srednji vasi. Na programu bodo skladbe domačih in tujih avtorjev. Vljudno vabljeni! ・

Koncert citrarke Tanje Zajc Zupan

Foto: Petra Lotrič Ogrin

Kateri vaši izdelki imajo znamko Bohinjsko? Vsaka pipa naj bi imela svoj certifikat. Zaenkrat sem na razpis prijavil pipe štebalca, sodarjeva ali vivček in fajfur. Za te tri imam znamko Bohinjsko/From Bohinj. Ste se takoj odločili za pridobitev znamke, ko se je projekt Bohinj sko/From Bohinj začel? Ja, potem me je pa še Jana (Vilman Proje op. a.) poklicala, naj prijavim svoje fajfe na razpis za pridobitev znamke Bohinjsko. Kako ste zadovoljni s storitvami in podporo, ki pride skupaj s pridob ljenim certifikatom? Zaenkrat projekt še ni tako daleč, se mi zdi. Vsekakor pa si želim, da bo tudi po tej plati zaživel. Je pa ena od mojih fajf s certifikatom že razstavljena tudi v tujski sobi v Bohinj Park EKO hotelu. Bomo videli, če bo kdo želel kupiti. Najraje pa vidim, da potencialni kupci pridejo kar k meni v delavnico, da jim lahko še malo povem in pokažem, kako se fajfe izdelujejo. Tako potem res vidijo, da gre za ročno izdelane unikate in koliko truda je vloženega v izdelavo. Načrtujete, da boste na ocenjevanje prijavili še katerega od vaših izdelkov? Bom, seveda. Želim, da imajo vse vrste fajf, ki jih izdelujem, certifikat. Izdelovanje fajf je v naši družini že stoletna tradicija in tudi prav se mi zdi, da imajo oznako Bohinjsko, če so iz Bohinja. Bi priporočili bohinjskim ponudnikom storitev in izdelkov, da se tudi oni odločijo za prijavo le-teh na ocenjevanje? Priporočam, seveda. Če imajo dobre, kakovostne izdelke bodo za gotovo imeli na dolgi rok od pridobitve znamke Bohinjsko/From Bohinj koristi. ・

Tanja Zajc Zupan. Foto: Osebni arhiv

Vabimo vas na koncert z naslovom Moje pesmi, moje sanje, ki bo v petek, 15. aprila 2016, ob 19. uri v Športni dvorani Srednje gosti nske in turistične šole v Radovljici. Z vami bodo citrarka Tanja Zajc Zupan, pevka Teja Saksida, pevec skupine Rok’n’band Rok Ferengja, vokalna skupina Stiški kvartet, pevec in instrumentalist Janez Repnik in voditeljica Ana Zupan. Nastopajoči obljubljajo čisto poseben večer. Program bo obarvan predvsem z ljubezensko tematiko ter z lepo in znano glasbo iz nostalgičnih filmov (Edelweiss iz filma Moje pesmi, moje sanje, Prodajalka vijolic, Gardelin iz filma Petelinji zajtrk, Pesem ptic trnovk itd.). Slišali bomo tudi pesmi iz slovenske in svetovne glasbene zakladnice – Avsenikov venček, Morska pravljica, Pepelka, Med iskrenimi ljudmi, Vse je lepše, ker te ljubim, Se še spomniš, kje je najina pomlad, Jagode in čokolada, Zaljubil sem se, Pesem vseh ljudi, Malo miru (Nicole), Love Me Tender (Elvis Presley), Moja poslednja i prva ljubavi, Vilo moja in še mnogo drugih.

kult ur a , ml adi

19 Koncerti po Sloveniji so bili odlično sprejeti, obiskovalci pa pravijo, da je to dogodek z odlično izbrano glasbo, ki se dotakne duše, razvese ljuje srce in je lepo darilo ali presenečenje za ljube osebe. Večer bo raznolik, nostalgičen in nepozaben, zato vsi vljudno vab ljeni. Vstopnice so naprodaj v TIC Radovljica, TIC Bled, Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, TPIC Tržič, pri Eventimu in na Petrolu. ・

Jubilejni 30. Alpski večer v Bohinju Samo Gardener, Turizem Bohinj

V soboto, 14. maja 2016, bo ob 20. uri v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici potekal Alpski večer, ki bo letos obeležil 30. obletnico. Obeta se izjemen dogodek z najboljšimi slovenskimi kvinteti in enim gostujočim iz Avstrije. Priča bomo štiriurnemu programu v živo, slišali bomo več kot 50 narodno zabavnih melodij, poskrbljeno pa bo seveda tudi za gostinsko ponudbo. Z nami bodo, ansambel Saša Avsenika, ansambel Sekstakord, Okrog li muzikanti, ansambel Dori, ansambel Veseli svatje, Alpski kvintet, ki letos praznuje 50. obletnico obstoja in zasedba die Mooskirchner iz Avstrije. Zelo nas veseli, da se letos dvorana Danica hitro polni. Predvsem s tujimi gosti. Veliko je že tudi prodanih paketov, kar pomeni, da bo na ta račun tudi nekaj dodatnih nočitev. Na voljo ni več prav veliko vstopnic, zato pozivamo vse, ki bi želeli doživeti Alpski večer v živo, da z rezervacijami še prostih mest pohitite. Lahko pa vstopnice tudi že kupite pri Turizmu Bohinj v Bohinjski Bistrici, in sicer vsak dan v tednu med 7. in 15. uro. Za rezervacijo pa pokličite na tel. št.: 04 574 75 90. Cena vstopnice je 25 evrov. ・

2. mednarodni folklorni festival v Bohinju Jure Sodja, predsednik KD Bohinj

Foto: Arhiv KD Bohinj

Po letu 2013 k nam zopet prihajajo folklorne skupine na 2. Medna rodni folklorni festival. Letos ga bomo ob pomoči večjega števila organizacij, podjetij in posameznikov organizirali člani KD Bohinj. Festival bo potekal od 14. do 19. junija. Gostili bomo približno 200 plesalcev in glasbenikov iz Ukrajine, Srbije, Bolgarije in Indije. Želimo si tudi podpore vseh Bohinjcev, saj bomo pripravili dva festivalska večera, kamor že danes vabimo vse ljubitelje plesa, folklore in mednarodnih dogodkov. O vsem vas bomo obveščali v prihodnjih številkah Bohinjskih novic. To je tudi lep dogodek po Mednarodnem festivalu alpskega cvetja in pred glavno poletno sezono. Upamo, da bomo tudi s tem pripomogli k pestremu dogajanju v Bohinju. Pozivamo podjetja in posameznike, ki bi nam želeli pomagati (prostovoljci, sponzorji), da nas kontaktirate prek e-poštnega naslova društva: info@kdbohinj.si. ・

Nastop pisateljice Marije Cvetek v Kranju Dr. Urška Repinc

Avtorica domačinka Marija Cvetek je svojo knjigo Hude so res vojske: Bohinjske pripovedi o prvi svetovni vojni predstavila tudi v Kranju v sklopu dejavnosti Gorenjskega muzeja. Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenj ski. Prireditev je potekala v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše, v kateri se vrstijo zanimivi muzejski večeri. Avtorica Marija Cvetek, ki večino knjig, ki se navezujejo na Bohinj, piše v narečju, nas je popeljala v slikovite in globoko doživete zgodbe pripovedovalcev – domačinov, v katerih se spominjajo dogodkov Bohinjcev v vsakdanu vojne vihre oziroMarija Cvetek. Foto: Osebni arhiv ma njenem zaledju. Bohinj je bil namreč v času prve svetovne vojne zaledje Soške fronte, kar je boleče zarezalo v življenje bohinjskega človeka. Direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert je pomembnost avtoričinega ustvarjanja ponazorila z besedami etnologinje Anke Novak, ki se je v svojem poklicnem življenju veliko posvečala Bohinju. Pravi, da je ob bogastvu dokumentarne vsebine posebna odlika te zbirke živa pripoved s preprosto, a razgibano in slikovito ljudsko dikcijo, ki ji daje pravi sok že zapis v narečni obliki. Avtorici je tudi v tem delu uspelo oživiti izvirno ljudsko pripoved v vsej njeni polnosti. To je mogla udejanjiti, ker je tudi sama kot domačinka del tega pripovednega sveta, z njimi diha in ga oživlja. Zgodbe, ki jih je v knjigi zbrala pisateljica Marija Cvetek, predstav ljajo dediščino, ki je močno povezana s stalno razstavo o prvi svetovni vojni v Muzeju Tomaža Godca. Razstava pripoveduje muzejsko zgodbo, ki se je v bohinjskem visokogorju odvijala pred sto leti. Govori tudi muzejske zgodbe, ki so jo bohinjski fantje doživljali na daljnih bojiščih. V bohinjskih vaseh pa so se odvijale zgodbe, ki so spremenile vsakdanji utrip na vasi, življenje v družinah, ko očetov ni bilo doma in je bilo pomanjkanje veliko. Domačini so morali sprejeti tuje vojake in begunce s Primorske. Zoisova graščina je postala vojaška bolnišnica, ozkotirna železnica je služila vojski. In vendar je bilo potrebno z vsem tem shajati, saj je grmenje v hribih opozarjalo na Italijane, Bohinju pa je grozila evakuacija. Prav o vsem tem govorijo bohinjske pripovedi o prvi svetovni vojni in nas opominjajo, da hude so res vojske. ・

Vabilo na občni zbor Mina Pavliha, DMB

Vabimo vas na občni zbor Društva mladih Bohinj, ki bo potekal v petek, 8. aprila 2016, ob 18. uri v kletnem prostoru na Triglavski 35 v Bohinjski Bistrici. ・

Vabljeni na pomladni B. O. FEjST Ekipa Turističnega društva Bohinj

Bohinjske otroške festivale nadaljujemo 29. aprila 2016, ko bo na vrsti Pomladni B.O. FEjST. Tudi letos bomo pripravili dogodek za otroke v času prvomajskih počitnic. S tem še enkrat več pripravljamo dogodek, ki lahko navduši bohinjske otroke, prav tako pa vse goste, ki

ml adi

ste nam prijazno posodili rekvizite za tržnico, ki so popestrili model kozolca, se sodelujoči učenci in mentorice Martina Mašić Sabalić, Jana Krkoč, Barbara Glavič, Pavlina Zorman, Nataša Mrak in Urška Repinc prav lepo zahvaljujemo! V nadaljevanju se bomo pridružili turističnemu dogodku »Obdelaj mo travo v kozolec in spoznajmo studorski česen« v sklopu 10. med narodnega festivala alpskega cvetja. ・

Doživeti športno vzdušje v Planici Petra Lotrič Ogrin

Foto: Arhiv TD Bohinj

bodo v tem času v Bohinju. Prireditev bo potekala med 16. in 19. uro v Dvorani Danica na Bohinjski Bistrici. Več seveda na internetni strani www.bofejst.bohinj-info.com. Fejstka vas vabi na dobro zabavo tudi pomladi. Prisrčno vabljeni! ・

Vseslovenski festival mladih Turizmu pomaga lastna glava

Dr. Urška Repinc, OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

Najboljši trije Peter Prevc, Johann Andre Forfgang in Robi Kranjec. Vir: spletna stran Planica 2016

V četrtek, 17. marca, smo se ob jutranjem svitu zbrali na parkirišču pred Kulturnim domom Joža Ažmana - 19 otrok, ki trenirajo smučarske skoke v Smučarsko skakalnem klubu Bohinj in ki so se udeležili regijskega tekmovanja Skoči z nami, se je skupaj s svojimi starši ali pa starimi starši z avtobusom odpeljalo na tekmo v smučarskih poletih v Planici (15 otrok je šlo v Planico v nedeljo). Za marsikaterega otroka je bil to prvi obisk večjega tekmovanja v živo in bili so navdušeni – če lahko sklepam po mojem sinu, verjamem, da nihče od otrok zjutraj okoli 5. ure ni imel težav z zbujanjem. Najprej sem se spraševala, zakaj je odhod avtobusa iz Bohinjske Bistrice že ob

Naša stojnica vabi. Foto: Urška Repinc

Prvega marca je v Kranju potekal 30. vseslovenski festival mladih Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega festivala je bila zeleni turizem. Naša šola se je festivala udeležila s tržnico, osnovano na turistični nalogi Varno pod kozolcem. Način obdelovanja (sušenja) trave s pomočjo kozolca je pomemben tudi pri ohranjanju biotske pestrosti lepih bohinjskih travnikov. Kozolci pa predstavljajo tudi možnost za pestre, aktivne, okolju prijazne počitnice. Priprave na dogodek so potekale z različnimi skupinami učencev skozi celo šolsko leto v sklopu različnih dejavnosti. Veliko časa smo preživeli na kmetiji pri Andreju pod Studorom, kjer imajo kar dva kozolca, in v druženju z domačini, ki znajo kozolce primerno vzdrževati in ki kozolce na tak ali drugačen način še uporabljajo. Učenci višjih razredov so razmišljali o različnih možnostih in jih likovno izrazili. Med njimi so za prikaz na tržnici izbrali možnost »Najemi si kravico« (Rent a cow). Tretješolci so izdelovali tematska spominska darilca, oblikovana na lesu. Učenci izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane so poskrbeli za pogostitev ob dogodku. K obisku naše tržnice oziroma aktivnih počitnic pod Studorom so prepričljivo vabili Martina Triplat Kukić, Ula Lavtar, Maša Repinc, Andraž Sodja, Mitja Topolnik, Natalija Debelak, Tatjana Lukan, Urška Napotnik in Mia Sabalič. Obiskovalce so vabili, da pomolzejo kravico, poskusijo »orofkati« koruzo, si ogledajo predstavitveni spot. Strokovna komisija je naši tržnici namenila srebrno priznanje. Vsem domačinom, ki so nam pri delu pomagali, Turističnemu društvu Bohinj, Pac Sportu, Bohinjski sirarni, Mesninam Bohinja, tistim, ki

Noriaki Kasai s spominsko štartno majico in darilom. Vir: spletna stran Planica 2016

ml adi , šport

21 6.30. A mi je postalo jasno, ko smo se zadnja dva kilometra pred izvozom z avtoceste za smer Jesenice zahod premikali po dva metra na pet minut. Seveda, Planica je bila cilj 22.500-glave množice ljudi! Četrtek je bil najprej namenjen kvalifikacijam in treningu najboljših svetovnih smučarskih skakalcev za petkovo tekmo, vendar smo imeli neverjetno srečo, da je bila organizatorjem v Planici ponujena dodatna tekma. V oblačnem vremenu, a fantastični kulisi, za katero so poskrbeli predvsem otroci iz vse Slovenije, so slovenski orli odlično začeli finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Peter Prevc se je veselil že rekordne 14. zmage v svetovnem pokalu in 20. uvrstitve na stopničke, z novimi 100 točkami pa jih je tisti dan skupno zbral že 2123, kar ni uspelo še nobenemu skakalcu v zgodovini. Z 20. zmago v karieri se je na večni lestvici na 11. mestu izenačil z Andreasom Goldbergerjem. Drugo mesto je pripadlo Norvežanu Johannu Andréju Forfangu, odličen tretji pa je bil Robi Kranjec s poletom dneva, 241,5 metrov v finalni seriji. Noriaki Kasai je na svoji 500. tekmi svetovnega pokala zasedel šesto mesto. Za vse njegove nastope pa smo se mu gledalci prav posebej zahvalili s skupinskim telemarkom. Vzdušje in športni duh množice gledalcev v izteku planiške velikanke je bil fenomenalen. Veselili in uživali smo v prav vsakem poletu, najbolj pa ob napevu: »Planica, Planica, snežena kraljica!«, ki je zaigral ob vsakem poletu prek 225 metrov. ・

nepričakovano osvojili 1. mesto, v ekipi pa so imeli tudi najboljšega branilca turnirja. Povedati moramo, da so na vseh tekmah igrali prav vsi fantje, tako oba golmana kakor ostalih 16 fantov, in da niso bili niti enkrat prikrajšani za igro. To pomeni pravi in pošten odnos trenerjev do igralcev. Ta turnir je bil nagrada za celoletno delo fantom in tudi prvi turnir, ki se igra čez celo igrišče in je uvod v igro pravega velikega hokeja. Prav zaradi tega smo bili v prvi fazi malo skeptični, ker se hokej začne igrati po pravilih, ki veljajo za vse kategorije razen za hokejsko šolo. Fantje pa so s svojim pristopom, poslušnostjo in seveda z borbenostjo presenetili in odigrali tekme na visokem nivoju, za kar so bili večkrat tudi nagrajeni z aplavzom prav vseh staršev tako naših kakor tudi tujih. Vrstni red turnirja je bil: 1. mesto HDD Bled, 2. Bozen Academy, 3. EHC Lusteanu, 4. Ritten Sport, 5. USG Zoldo/alleghe in 6. mesto HC Ghardeina. Hokejsko drsalno društvo Bled in hokejska šola bratov Rudi in Gorazd Hiti sta ponovno dokazala pravilno usmerjenost in način dela pri učenju drsanja, spoznavanju hokejske igre in športnem obnaša nju mladih športnikov in zato ob tej priložnosti vabimo mlade fante in dekleta k vpisu v klub. Vse potrebne informacije glede vpisa in pogojev pa dobite na e-poštnem naslovu: info@rudi-hiti.si ali na tel. št.: 040 736 904. ・

Pisateljica Zlata Filipovič na obisku

Nogometne priprave Umag 2016

Melanie Krištofelc, Elvisa Smajlovič, 2.A

Zlata Filipovič. Foto: Gimnazija Jesenice

V četrtek, 10. marca, je Gimnazijo Jesenice obiskala avtorica knjige Zlatin dnevnik Zlata Filipovič. Naša šola je bila edina, ki jo je obiskala na svojem kratkem postanku v Sloveniji. Predavanje je potekalo v angleščini, saj pisateljica že dlje časa živi na Irskem. Z nami je delila svojo življenjsko zgodbo, ki jo je zaznamovala vojna v Sarajevu, razkrila pa nam je tudi okoliščine, ki so pripeljale do nastanka in izdaje njenega dnevnika, ki ga je kot otrok začela pisati tik pred začetkom vojne in ji je predstavljal uteho pred zunanjim dogajanjem. Čeprav je bila zgodba Zlate Filipovič do tedaj marsikomu še nepoznana, smo si dijaki s pomočjo njenega pripovedovanja ustvarili živo predstavo vojne in posledic, ki jih ima lahko le-ta na ljudi. Predavanje je bilo zelo ganljivo, kanček humorno ter hkrati aktualno, saj lahko avtoričino zgodbo povežemo s trenutnim dogajanjem na Bliž njem vzhodu. Zlati Filipovič želimo še veliko ustvarjalnih trenutkov in uspešnih predavanj, ki bodo odprla oči mnogim, kot jih je nam. ・

HDD Bled vabi k vpisu Branko Brgant

Hokejsko drsalno društvo Bled (HDD Bled) je z gostovanjem v Itali ji zaključil tekmovalni del sezone 2015/16. Fantje, rojeni leta 2006 in 2007, so se pod vodstvom trenerjev Branka Brganta in Gorazda Hitija udeležili mednarodnega turnirja v Val Gardeni in tam kar malo

Andrej Kovačič, NK Bohinj

Foto: NK Bohinj

Pred pričetkom pomladanskega dela sezone v NK Bohinj smo letos po dolgem času organizirali nogometne priprave pred sezono za otroke stare med 7 in 13 let. Priprave smo organizirali od 18. do 20. marca v Umagu na Hrvaškem. Po tem ko je slab mesec nazaj skupaj z NK Bled priprave opravila selekcija U15, je tokrat na priprave odpotovalo še 27 otrok, članov našega kluba, nekateri pa so na žalost tokrat ostali doma. Nastanjeni smo bili v vrhunskem hotelu Sol Garden Istra, nogometna igrišča pa so bila v neposredni bližini hotela. Pogoji za delo so bili tako resnično odlični, ves čas priprav pa nam je služilo tudi vreme. Hkrati smo se na pot odpravili v popolnoma novi lični klubski opremi, tako da smo resnično dostojno predstavljali naš klub in kraj. Otroci so se na samih pripravah naučili marsičesa in ob tem vidno uživali. Dejansko so tri dni živeli življenje vrhunskega športnika, ob tem pa se spoznavali s samostojnim življenjem, kar jim bo prav gotovo prišlo prav tudi v bodoče. Program je bil resnično pester in natrpan. Poleg dveh nogometnih aktivnosti dnevno (treningi in tekme) smo tudi plavali v bazenu, opravili jutranje razgibavanje, večerne sprehode, ogledali smo si mesto Umag, navijali za naše skakalce ter se predvsem družili. Posebej pohvalno je tudi dejstvo, da smo celoten čas priprav uspeli preživeti brez tako popularnih elektronskih naprav, saj smo mnenja, da je ravno druženje med otroci tisto, kar današnjemu stilu življenja močno primanjkuje. Za nepozabno doživetje, ki ga otroci prav gotovo še dolgo ne bodo pozabili, se gre zahvaliti predvsem staršem, ki so pokrili večji delež stroškov priprav, del pa je po svojih zmožnostih prispeval tudi NK Bohinj. Posebna zahvala gre tudi šoferju Bojanu, ki nas je pridno

šport spremljal ves čas priprav. Nasmejani obrazi ter prošnje otrok na poti domov, da priprave ponovimo tudi prihodnje leto, pa so poplačali ves vložen trud. In ja, gremo tudi prihodnje leto! ・

Začetni in nadaljevalni plavalni tečaj Športno društvo Bohinj

V maju bomo v Športnem društvu Bohinj organizirali osem- oziroma deseturni, začetni in nadaljevalni plavalni tečaj. Plavali bomo v Vodnem parku Bohinj, enkrat tedensko. Prijave sprejemamo do 25. aprila. Število prostih mest je omejeno. Prijave in informacije po e-pošti sdbohinj@gmail.com ali na tel. št.: 030 401 691 (Tadej) in 040 468 376 (Saša). ・

Tekači in biatlonci uspešni doma in v tujini Rok Bremec, SD Bohinj

Na največjih mednarodnih tekmovanjih, ki so to sezono potekala za mlade tekmovalce, smo imeli svoje predstavnike. Luka Plahuta se je konec januarja boril na mladinskem svetovnem prvenstvu v biatlonu, ki je potekalo v Romuniji, Blaž Debeljak pa je nastopal na mladinskih olimpijskih igrah, ki so med 12. in 21. februarjem potekale v norveškem Lillehammerju. Luka je na individualni tekmi osvojil 70., na sprintu 60. in na zasledovanju 59. mesto. Tekaško je bil v dobri formi, veliko preveč pa je grešil na strelišču. Blaž je na sprintu osvojil 44., na zasledovanju pa 42. mesto, podobno kot Luka je tudi on preveč grešil na strelišču. Na zadnji tekmi mešanih štafet pa sta s reprezentančno kolegico Tais Vozelj osvojila 24. mesto. Tudi mlajši tekmovalci so se udeležili dveh tekem v tujini. Prva tekma je 14. februarja potekala v avstrijskem Beljaku v klasični tehniki, kjer so naši tekmovalci osvojili sledeča mesta: v kategoriji starejših deklic je bila Kaja Marič 6., Lena Repinc 12., Iza Jensko 14., Kaja Zorč 17. ter Špela Pekovec 31. V kategoriji mlajših mladink je Ajda Arh osvojila 7., Maša Kozomara pa 16. mesto. Pri mlajših mladincih je Anže Markelj pritekel 11., Boštjan Korošec pa 18. mesto. Še bolje smo se odrezali na tekmovanju No border cup, ki je potekalo v italijanski Sappadi, saj smo osvojili dve medalji. Iza Jensko je v konkurenci 50 deklet iz Italije, Avstrije in Slovenije v prosti tehniki pritekla 2. mesto, za njo so se zvrstile 5. Lena Repinc, 18. Kaja Zorč in 28. Špela Pekovec. Mlajša mladinka Ajda Arh je po zdravstvenih težavah v začetku sezone znova ujela odlično formo, saj se je uvrstila na 3. mesto, Maša Kozomara je bila 16. Pri mlajših mladincih je Anže Markelj osvojil 13., Boštjan Korošec pa 24. mesto. Tudi pri najmlajših cicibanih smo imeli dva svoja predstavnika: Gašper Pekovec je osvojil 24., Tjaž Zorč pa 26. mesto. Na domačih tleh so bila najpomembnejša državna prvenstva. Prvo je 30. in 31. januarja potekalo v Planici. Na prvi tekmi je Ajda Arh v prosti tehniki pritekla bron, naslednji dan v klasičnem zasledovanju je obdržala 3. mesto. Anže Markelj je prvi dan v prosti tehniki osvojil 7. mesto, naslednji dan v klasiki pa je napredoval do 4. mesta. Naslednji konec tedna je potekalo državno prvenstvo še v mlajših kategorijah. V kategoriji starejših deklic v klasični tehniki so dekleta kljub nedavni bolezni osvojila naslednja mesta Kaja Marič 5., Iza Jensko 6. ter Kaja Zorč 8. mesto. Naslednji dan so ta dekleta v štafeti v prosti tehniki pritekle do bronaste medalje. Slovenski pokal v biatlonu, je 6. februarja potekal na Pokljuki. Na tej tekmi je Luka Plahuta v kategoriji starejših mladincev osvojil 2. mesto. Prav tako srebrna je bila tudi Ajda Arh v kategoriji starejših deklic. Zadnjo februarsko soboto smo se udeležili slovenskega pokala v teku na smučeh. V Planici je potekala tekma v sprintu v klasični tehniki. Naši tekmovalci so se odrezali izvrstno, saj smo domov odnesli kar tri srebrne medalje, ki so jih osvojili Anže Markelj pri mlajših mladincih, Ajda Arh pri mlajših mladinkah ter Lena Repinc pri mlajših deklicah. Prvo marčevsko soboto je potekala tekma slovenskega pokala v bia tlonu, kjer je Anže Markelj v kategoriji starejših dečkov osvojil 2. mes-

to. Ajda Arh pa je ta konec tedna v okviru mladinske reprezentance v teku na smučeh tekmovala na OPA igrah v Nemčiji. Med najboljšimi tekmovalkami iz Švice, Francije, Nemčije, Avstrije, Češke, Italije in še nekaterih drugih držav je v klasični tehniki osvojila odlično 19. mesto. Naslednji dan pa je odlično v prosti tehniki odtekla v štafeti (8. čas). 12. marca smo se z nekaterimi tekmovalci udeležili tradicionalnega Pokljuškega maratona. Na 10,5 km dolgi progi so se v absolutni konkurenci naši tekmovalci odrezali sledeče: med ženskami je Ajda Arh osvojila 4., Maša Kozomara pa 6. mesto. V moški konkurenci je Boštjan Korošec osvojil 6., Anže Markelj pa 7. mesto. Društvo je tudi letos pomagalo Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja pri izvedbi šole v naravi za druge razrede na Pokljuki. Otroke smo preko zanimivih vaj, igric in tudi štafetnih tekmovanj navduševali nad tekom na smučeh. Omogočili smo jim tudi streljanje z zračno biatlonsko puško. Otroci so pokazali veliko navdušenje nad tekom, pa tudi talenta, zato se za ta lep šport v Bohinju ni treba bati. ・

Prvi uspehi pridnega treninga Marjeta Sinkovič, ABV Bohinj

Člani Akademije borilnih veščin Bohinj. Foto: ABV Bohinj

Karateisti kluba Akademija borilnih veščin Bohinj, ki že od jeseni pridno trenirajo, so svoje znanje in sposobnosti pokazali na medna rodnem tekmovanju Pokal Nestla Žganka februarja v Velenju. Iz šestih držav je nastopilo kar 412 tekmovalcev. Klub ABV so zastopali Ana Mišov, Samo Pretnar, Gaber Jovanović Šorn ter Taja Varl Mujezinović. Čestitke in pohvale za uspešen prvi nastop na večjem tekmovanju. Vsi so izpolnili zastavljen cilj, nastop v katah so naredili bolje kot na treningu. Zaradi dopustniških obveznosti se tekme niso udeležili Nik Pristavec, Jaka Malner Košir, Karin Dovžan in Luka Fajan. Na naslednjo tekmo se pripravlja naša vedno številčnejša veteranska skupina. V začetku maja odhajajo v Stuttgart. V klubu pa že skrbno potekajo priprave na domačo tekmo Katana Cup Bohinj. Ki bo naslednji konec tedna v dvorani Danica. V soboto, 9. aprila, nastopajo karateisti, nedelja pa je rezervirana za kickboxing. Lepo vabljeni na ogled in vzpodbudo domačih tekmovalcev. ・

Najuspešnejše leto za SSK Bohinj SSK Bohinj

Zimsko sezono smo sklenili z ogledom do sedaj najbolj spektakularne tekme v Planici. V četrtek in nedeljo smo organizirali dva avtobusa za prevoz navijačev v Planico. Za vedno nam bo ostalo v spominu, kako je Peter Prevc zmagal, dvignil mali in nato še veliki kristalni globus. Za uspešno sezono naših skakalcev smo se odločili, da jih nagradimo z ogledom tekme v Planici, prav oni pa nam dajejo elan, da dobro delamo in tekujemo, se družimo in ostajamo pozitvini. Skozi igro pa počasi preidemo v tekmovalni šport. Sezona 2015/2016 je za naš klub ena najboljših, če ne najboljša, saj smo na tekmovalni ravni osvojili naslov državnega prvaka, kar nekaj viceprvakov, stopničke in točke FIS tekmovanj, kar nekaj osebih rekordov, skokov na večjih na pravah HS140m, HS100m. Korak za korakom stopamo vse višje. Naj izpostavimo Katro Komar, ki je popravila bohinjski ženski rekod na 120m, osvoljila naslov državne prvakinje, zmago v skupnem seštevku pokala Cockta, srebrno medaljo na OPA igrah, drugo mesto na Alp-

šport

Udeleženci tekmovanja Skoči z nami s trenerjem Branetom Iskro. Foto: SSK Bohinj

skem pokalu v švicarskem Einsiedelnu, v nemškem Hinterzartnu na poletnem Grand prixu, bila 2. najboljša mladinka na svetu! V klubu pa ne razvijamo samo tekmovalnega športa, ampak se razvijamo tudi na rekreativni in turistični ravni. V letu 2015 smo si omogočili osnovne pogoje za dobro delovanje. Organizirali smo kar nekaj tekmovanj za pokal Cockta, zadnja, finalna tekma, je bila marca pri nas na Poljah. Zaključili smo jo z dvojno zmago. Ponovno smo v Bohinj pripeljali šolsko tekmovanje v vseslovenski akciji Skoči z nami, ki je imelo rekodno udeležbo šolskih otrok. Kar 300 se jih je podalo na 5-metrsko skakalnico. Ob tem bi se radi zahvalili smučišču Senožeta, kjer so nam omogočili izvedbo tekme, in vsem prostovoljcem, ki so pri tekmi pomagali. Za zimsko sezono, smo pripravljeni tudi v primeru suhe zime. Letos nam je snežni top prišel še kako prav. Klubski ratrak pa nam odlično služi, da pripravimo skalanice tako, kot morajo biti. V poletnem času smo prostovoljno postavili klubsko brunarico in klubski prostor, pohvalimo se lahko z našim klubskim projektom BohinjSKI FLYer – zip line, ki je edini v Sloveniji in na svetu, kjer turis tom in tekmovalcem ponujamo edinstveno, spektakuralno simulacijo smučarskega skoka. Otvoritveni skok pa je opravil naš junak Peter Prevc. Zanimanje za polet preko svetovnega rekorda je veliko, tako z medijskega kot turističnega vidika. Do sedaj je skočilo že mnogo navdušenih turistov in tekmovalcev in nekaj znanih slovencev. V zimskem času je zipline odprt ob nedeljah od 11. do 15. ure. V času poletne sezone od junija do avgusta pa bomo obratovali vsak dan od 16. do 20. ure. Prijetno s koristnim pa z dobro poslovno idejo opravljamo tudi odlično reklamo za naš prečudoviti Bohinj. Polet so preizkusili že številni novinarji in svoje izkušnje popisali v revijah in časopisih. Objavljenih je bilo tudi kar nekaj zanimivih televizijskih reportaž. Gosti, ki jih zanima ta edinstvena izkušnja prihajajo iz celega sveta – Rusije, Japonske, ZDA, Španije … V čast si štejemo, da je o svojem poletu na naši napravi poročal angleški novinar in se razpisal o tem edinstvenem projektu in Bohinju. Naj se pohvalimo, da so tudi promocijki video za ogled finalne tekme v Planici, kjer ima Peter Prevc vlogo komentatorja posneli prav na našem BohinjSKem FLYerju. Vse dogajanje v našem klubu pa še vedno lahko spremljate na naši Facebook stani, SSK Bohinj in BohinjSKI FLYer - zip line. ・

Uspešni nastopi naših karateistov Shotokan karate klub Bohinj

Tekmovalni karate koledar je bil v mesecu marcu polno zaseden s tekmovanji. Poleg regijskih tekmovanj so za najmlajše potekala državna tekmovanja za Pokal Slovenije in tudi mednarodna tekmovanja. Tekmovanje za osnovnošolsko karate ligo Gorenjske 2015/2016 se nadaljuje in bohinjski karateisti so v tretjem krogu v Škofji Loki uspešno zastopali barve Osnovne šole Dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Na tekmovanju so uspešno nastopili: Aljaž Bremec, Gabriel Selan, Gregor Gašperin, Sven Bernjak, Neža Korošec, Olivia Nenarokov,

»Vaja dela mojstra, mojster pa vadi,« pravi Peter Horvat. Foto: Shotokan KK Bohinj

Taj Klemenčič, Benjamin Gašperin in Jan Štros ter osvojili deset medalj v individualnih nastopih in medaljo za ekipni nastop. Prvo soboto v marcu so se Taj Klemenčič, Jaka Taler in Maja Stare udeležili mednarodnega karate tekmovanja v Žalcu. Tekmovanja se je udeležilo preko 300 tekmovalcev iz 50 klubov in treh držav. Taj je v individualnem nastopu v katah osvojil 9. mesto. Maja je bila nepremagljiva v kategoriji mladik v športnih borbah. Jaka je bil nepremagljiv v kategoriji mladincev v katah. V športnih borbah je moral premoč priznati evropskemu prvaku 2016 italijanskemu tekmovalcu Marchese Samuelu. Za Pokal Slovenije 2016 je Karate zveza Slovenije v nedeljo 20. 3. 2016 v Luciji priredila karate tekmovanje za tekmovalce do 18 let. Barve Shotokan karate kluba Bohinj so zastopali in osvojili: Neža Korošec z 11. mesto v katah med malčicami, Taj Klemenčič 9. mesto v katah med malčki, Jaka Taler 3. mesto v katah med mladinci in 1. mesto v športnih borbah ter Maja Stare 2. mesto v športnih borbah med mladinkami. Marec so najmlajši in začetniki zaključili z opravljanjem izpitov za dosežen višji KYU in s tem prejeli potrditev zavzete in uspešne vadbe karateja.Volje, energije, dela in vztrajnosti nam ne manjka. Gremo naprej! ・

Vadba za zdravje Športno društvo Bohinj

V Športnem društvu Bohinj smo januarja pričeli z izvajanjem vadbe za zdravje, s poudarkom na vadbi za zdravo hrbtenico. Vadba je namenjena vsem starostnim skupinam in je prilagojena tudi morebitnim zdravstvenim težavam. Trenutno redno izvajamo vadbe v Stari Fužini in na Koprivniku, drugje pa jih organiziramo po dogovoru. Prijave in informacije po e-pošti sdbohinj@gmail.com ali na tel. št.: 030 401 691 (Tadej), 040 468 376 (Saša). ・

šport

Zlati cepin že sedmič v roke slovenskih alpinistov Planinska zveza Slovenije

Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta tudi slovenska alpinista Urban Novak in Marko Prezelj, ki sta skupaj s Haydnom Kennedyjem in Manujem Pellissierjem oktobra lani preplezala prvenstveno smer na impozantno, 6173 metrov visoko goro Cerro Kishtwar v Indiji. To je že sedmi zlati cepin za Slovenijo v 24-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najvidnejši alpinistični vzpon. Mednarodna komisija bo aprila nagradila še dva vzpona v nepalski Himalaji in enega v Patagoniji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme Poljak Voytek Kurtyka, Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s četrtim zlatim cepinom. Mednarodna alpinistična odprava Kishtwar 2015, ki so jo sestavljali Slovenca Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik), Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier, je med 5. in 8. oktobrom 2015 kot prva uspela preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja, markantnega vrha v indijskem Kašmirju. Tehnično izjemno zahteven vzpon, ki so ga ocenili z ED+, povišano najvišjo stopnjo francoske ocenjevalne lestvice, so zaznamovali spremenljivo vreme in zahtevne razmere, a slovensko-ameriško-francoska naveza je v alpskem slogu preplezala 1200 metrov dolgo prvenstveno smer Light before wisdom/Svetloba pred modrostjo v vzhodni steni Cerro Kishtwarja (6173 m), za aklimatizacijo pa še zahtevno smer po južnem grebenu na Chomochior (6278 m). »Štiridnevni vzpon v vzhodni steni je dodobra preizkusil njihove moči, zato so smer z imenom Light before wisdom ocenili z oceno ED+. Vzpon zelo verjetno sodi med naj boljše alpinistične vzpone na svetu v letu 2015, zato je tudi močno odmeval v mednarodni alpinistični javnosti,« so se potrdile besede slovenske komisije, ki je Novaka in Prezlja januarja letos imenovala za najuspešnejša alpinista leta 2015. Mednarodno komisijo za zlati cepin 2016, ki je izbrala najvidnejše alpinistične vzpone v letu 2015, sestavlja devet vrhunskih alpinistov iz vsega sveta: Silvo Karo (Slovenija), Valerij Babanov (Rusija), Hervé Barmasse (Italija), Seb Bohin (Francija), Simon Elias (Španija), Yasuhiro Hanatani (Japonska), Michael Kennedy (ZDA), Victor Saunders (Velika Britanija) in Raphael Slawinsky (Kanada). »Dejanje, navdih in deljenje« bo slogan 24. podelitve zlatih cepinov, ki bo potekala od 14. do 17. aprila 2016 v francoskem kraju La Grave in ki vse bolj pridobiva festivalske razsežnosti. »Po pravici povedano, nisem razmišljal, katera od spremenljivk v kompleksni enačbi je bila pri komisiji odločilna, da so nas povabili na letošnji dogodek. Prav zaradi dejstva, da alpinističnih vzponov ni moč objektivno oceniti, se mi zdi fino, da se dogodek počasi preobraža v – kot ga organizatorji sami imenujejo – festival, kar se sliši manj tekmovalno in tako tudi bolj ustreza pojmu alpinizma,« poudarja vodja odprave Urban Novak. Poleg Novaka, Prezlja, Kennedyja in Pellissierja zlati cepin 2016 prejmejo še ukrajinska naveza Nikita Balabanov in Mikhail Fomin za vzpon na Talung (7348 m, Nepal), angleška alpinista Mick Fowler in Paul Ramsden za vzpon na Gave Ding (6571 m, Nepal) ter francosko-ameriško-argentinska naveza Lise Billon, Antoine Moineville, Jerome Sullivan in Diego Simari za vzpon na Cerro Riso Patron (2550 m, Čile). Letošnji nagrajenec za življenjsko delo je znameniti Voytek Kurtyka, pravi fenomen generacije poljskih alpinistov, ki so zaznamo vali zgodovino plezanja v alpskem slogu v Himalaji. »Alpinizem že od nekdaj na svoj način odslikava dogajanje v družbi. Povečan pritisk na bolj znane cilje vleče pozornost nase in hkrati drugam usmerja pozornost tistih, ki iščemo drugačne izzive. V vsesplošni poplavi informacij je imeti dobro idejo, verjeti vanjo in jo dostojno uresničiti v bistvu zahtevnejše, kot se zdi tistemu, ki je vajen sprejemati

Marko Prezelj, Manu Pellissier, Urban Novak in Hayden Kennedy na vrhu markantnega Cerro Kishtwarja. Foto: Marko Prezelj, Vir: PZS

predvsem rutinske odločitve. Morda je zato zdaj spet cenjen razisko valni alpinizem, ob upoštevanju čistega sloga in spoštljivega pristopa do plezanja,« razmišlja Marko Prezelj, ki bo aprila postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že četrtič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem za novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006 ter lani z Alešem Česnom in Luko Lindičem za prvenstveni vzpon na Hagshu (6657 m) leta 2014. Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR (slovenske mladinske alpinistične reprezentance), se že dolgo zavzema za zlati cepin kot festival v smislu srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. »Upam, da bo Voytek Kurtyka dokončno usmeril vrednotenje alpinističnih vzponov k festivalskemu pristopu. Glede na to, da se je več let upiral tej prireditvi in zdaj vendarle sprejel povabilo orga nizatorjev, bom z zanimanjem spremljal njegov prispevek k obravnavani temi. Voytek v alpinizmu aktivno udejanja in zagovarja vrednote, ki jim ni preprosto slediti, in se zna temu primerno tudi dobro izraziti: ‘Ali lahko zaupaš vtisom ubogih vragov, ki se mučijo z zakletvijo? Se lahko ravnaš po poročilu ujetih zveri, katerih presoja deluje na drugačni ravni zaznavanja?’ Moja lanska gesta z vrtnicami je organizatorje menda usmerila v novo kreacijo ...« spomni, kako je na lanski podelitvi vsakemu prejemniku zlatega cepina izročil vrtnico kot simbol strasti in prijetnih, bodečih spominov, ki se prej ali slej posušijo, ter tako uravnotežil plastični simbol nečimrnosti, prevzetnosti, prestiža, lasten vsem ambicioznim bitjem. Na razširjenem seznamu 52 vzponov za zlati cepin 2016 so bili poleg Cerro Kishtwarja še štirje prvenstveni vzponi slovenskih alpinistov: na Chugimago (6258 m) Luke Stražarja in Mateja Mučiča v Nepalu, Ri Pok Te (6210 m) Anastasije Davidove in Matica Jošta v Indiji, Pik Panfilovski Division Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika ter Pik Carnovsky Anžeta Jeršeta, Mihe Hauptmana in Uroša Stanonika v Kirgiziji. Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 24 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar sedemkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 pa za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj. ・

ogl a si 040/202 384

ZADNJI SPOJLER VEČFUNKCIJSKI ŠPORTNI VOLAN ČRNA ALUMINIJASTA PLATIŠČA TEMPOMAT

BLUETOOTH

LED DNEVNE LUČI

www.suzuki.si

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0 l/100km in 116 g/km, emisijska stopnja: EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0157 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike so simbolične.

ABC Dealership

Dealer Road Dealer City ABC 1DE Tel: xxx xxxx xxxx www.suzukidealer.com

Alpska 43, 4248 Lesce T: 04 53 53 805, www.avtomony.si

ogl a si 040/202 384

z adnja s t r an

DIVJE ORHIDEJE

st več kot 40 vr v Bohinju

MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA 21. 5. – 5. 6. 2016

ALI VESTE, DA V BOHINJU RASTE VEČ KOT 40 VRST ORHIDEJ? POMAGAJTE NAM JIH NAJTI IN DOBITE NAGRADO! Divje orhideje oz. kukavice rastejo na travnikih, v močvirjih in gozdovih. Vsako leto odkrijemo kakšno novo rastišče, zgodi pa se tudi, da najdemo novo vrsto. Vabimo vas, da nam priskočite na pomoč. Prosimo vas, da najdene rože fotografirate in nam pošljete sliko ali pa nas pokličete: info@bohinj.si, 04 574 75 90.

- 8 km veslanja - 16 km gorskega kolesarjenja - 8 km gorskega teka

SI UPATE? ZMORETE? STE JEKLENI? Prijavite sebe ali pa zberite ekipo zmagovalcev! Odlična priložnost za krepitev timskega duha, za promocijo podjetja in za krepitev družinskih vezi! več na www.bohinj.si/triatlon

Smo veliki ljubitelji narave in bomo ob najdbah skrbni in ne bomo povzročali škode.

27. 8. 2016

več o divjih orhidejah in nagradni igri na www.bohinj.si/alpskocvetje

KRAVJI BAL 18. 9. 2016

30 LET

10 LET

60 LET

NAJVEČJI PRAZNIK BOHINJA PRAZNUJE, Z NJIM PRAZNUJMO TUDI MI! Vsi, ki boste v septembru praznovali 60 let, imate na letošnji Kravji bal prost vstop.

BOHINJSKA ŽELEZNICA

1906 - 2016

»Bliža se železna cesta, nje se, ljub’ca veselim.« je zapisal France Prešeren. Tehnična mojstrovina osupne vsakogar, ki se zapelje po njej. Turiste, vojake, delavce, kolesarje, avtomobiliste, domačine, politike, gospodarstvenike, pesnike in pisatelje …

Praznovali bomo z novostmi in z bogatim programom. 17. 9. 2016

TRETJI PRAZNIK SIRA IN VINA dvorana Danica, 12.00-19.00

več na www.kravjibal.bohinj-info.com

110 LET

Kdaj je vas nazadnje osupnila?