Bohinjske novice, april 2018

Bohinjske novice GLASILO OBČINE BOHINJ

LETO XXI 6. APRIL 2018 ŠTEVILKA 4

Bohinj pridobil srebrni znak Slovenia Green

5

8

10

33

37

AKTUALNO

TURIZEM

IZ NAŠIH KRAJEV

KULTURA

ŠPORT

Oj, Triglav, moj dom – občinski kulturni praznik

Brezplačno ­preizkusite ­ lektrični avto e

Podlubniki v bohinjskih ­gozdovih

Velikonočne šege in n ­ avade v župniji sv. M ­ artina, drugi del

V Planico 100 ­bohinjskih otrok

Foto: Katarina Košnik

2

ak tualno

Županov kotiček Spoštovane Bohinjke, spoštovani Bohinjci! Ob oziranju nazaj lahko ugotovim, da je za nami nekaj uspešnih projektov, med katerimi je zagotovo med najbolj pomembnimi komu­ nalna ureditev Spodnje Bohinjske doline in čistilna naprava v Bohinjski Bistrici, ki je bist­ veno izboljšala kvaliteto vode Save Bohinjke. Kljub temu pa bi lahko postorili še več, če bi se lahko zanašali na sredstva, ki nam pri­ padajo po zakonu o Triglavskem narodnem parku. 10. in 11. člen zakona o Triglavskem narodnem parku namreč nalagata državi, da lokalnim skupnostim za infrastrukturna vla­ ganja na območju parka zagotovi 80-odstot­ no sofinanciranje projektov. Člena zakona sta vse od veljave zakona, torej od leta 2010, ostala mrtva črka na papirju. V začetku marca smo na državno okrož­ no tožilstvo v Ljubljani podali tožbo zoper Repub­liko Slovenijo zaradi neupoštevanja določil zakona o Triglavskem narodnem par­ ku. Odločitev ni bila lahka. Že od leta 2010, odkar velja sedanji zakon o Triglavskem na­ rodnem parku, se namreč trudimo s pogovo­ ri, dogovarjanji, prošnjami in zahtevami, da bi država spoštovala svoje zakone, pa smo bili žal pri tem neuspešni. Od leta 2010 smo v Bohinju v komunalno in drugo infrastruk­ turo vložili osem milijonov evrov. Dolga iz 10. in 11. člena zakona pa se je v vseh letih nabralo za šest milijonov, to pa za Bohinj po­ meni številne izvedene projekte, ki zdaj čaka­ jo na sredstva. S tem denarjem bi na primer v Bohinju že stal prepotreben nov vrtec, izvedli

pa bi lahko tudi številne druge projekte, ki zdaj žal čakajo na razpoložljiva sredstva. Poskušali smo na vse načine. Po obisku poslanke v državnem zboru Alenke Bratušek lani marca smo bili celo uslišani. Bratuškova je izpolnila dano obljubo ter v državni zbor vložila pobudo, naj državni zbor s sklepom naloži vladi, naj nemudoma pripravi ukrepe za učinkovito izvajanje zakona o Triglavskem narodnem parku in za izvajanje tudi zagoto­ vi potrebna sredstva. Sklep je državni zbor soglasno sprejel, vendar je po letu dni tudi v tem primeru vlada ostala gluhih ušes. No­ bene podpore nismo prejeli niti s strani pris­ tojne ministrice Irene Majcen (DESUS), ki je sklep državnega zbora povsem ignorirala. Žal mi je, da nam je ostala le pravna pot, ampak da država ne upošteva zakonov ozi­ roma tistih zakonov in tistih členov, ki ji ne ustrezajo, je nedopustno. S spoštovanjem!

župan Franc Kramar, univ. dipl. inž. les.

28. redna seja ­občinskega sveta ­Občine Bohinj – 29. marec 2018

Zaključni račun za leto 2017

Občinski svetniki in svetnice so na 28. red­ni seji občinskega sveta sprejeli zaključni račun za leto 2017, potrdili nove cene parkiranja v tem letu in s sklepom omogočili zaposlitev treh novih redarjev za območje Bohinja. V nadaljevanju na kratko povzemam nekaj glavnih tem seje, razpravo ob tokat zelo obsežnem dnevne redu seje si lahko pogledate na spletu v arhivu ATM TV ali na portalu ­youtube.

Nove cene parkiranja in reden javni prevoz od parkirišč do jezera

Občinski svet je sprejel zaključni račun Ob­ čine Bohinj za leto 2017, ki izkazuje nekaj več kot 8 milijonov 837 tisoč evrov prihodkov in malo manj kot 8 milijonov 602 tisoč evrov prihodkov. Na zadnji dan leta je proračunska rezerva, ki se je prenesla v leto 2018, znašala skoraj 110 tisoč evrov.

Katarina Košnik

Rok za oddajo prispevkov v aprilu

Na seji so razpravljali o cenah pakiranja in kaznih za kršitve na območju Bohinjskega je­ zera. Na parkiriščih v prvi coni ob Bohinjskem jezeru bo v višku sezone cena parkiranja 2,5 evra na uro. Na parkirišču Pod Skalco bo par­ kiranje časovno omejeno na dve uri. Parkiriš­ či na Ribčevem Lazu (na Labori in nasproti Kristala), nekaj minut hoje od jezera, bosta

obratovali od 8. do 22. ure, parkirnina, ki bo znašala nasproti Kris­tala 5 evrov na dan, Na Labori do 15. ure 10 evrov, po 15. uri 5 evrov na dan se bo zaračunavala od 8. do 20. ure. Od parkirišča nasproti Kristala bo vozil brezplačni javni prevoz do jezera in nazaj. Za uporabo gozdne ceste Stara Fužina – Voje – Vogar – Blato boste odšteli 10 evrov na dan, alternativa ostaja brezplačno parkirišče v Se­ nožetih z brezplačnim javnim prevozom vsak konec tedna v času poletne sezone. Svetnice in svetniki so tudi odločili, da bosta parkirišči v Senožetih v Srednji vasi in v Danici v Bohinj­ ski Bistrici brezplačni, prav tako bo od obeh parkirišč do Bohinjskega jezera in nazaj za ko­ nec tedna vzpostavljen, prav tako brezplačen, redni (shuttle) prevoz. Da bi omejili kršitve pri parkiranju bodo pred poletjem vzpostavili tudi ovire za avtomobile pred Vrtovinom in jezerskim poljem (Vegelj), ki bi onemogočale vožnjo z avtomobili čez travnike. Niso pa potr­ dili sprememb in dopolnitev odloka o prome­ tnem režimu na območju Bohinjskega jezera, v delu, ki je predvideval tudi višje kazni za kršitve, ki so v pristojnosti občinskih redarjev.

Poročilo o delu medobčinskega ­inšpektorata in redarstva Občin Bled, Bohinj in Železniki za leto 2017

Za medobčinski inšpektorat je bilo leto 2017 zahtevno leto. Kot je povedal na seji vodja inšpektorata mag. Primož Lah, pred­ vsem na račun izjemne poletne turistične sezone. Poleg tega so se soočali tudi s kad­ rovskimi težavami, po tem, ko sta dva redar­ ja podala odpoved zaposlitve. V primerjavi z letom prej je bilo kar za 22 odstotkov več kršitev, v zadnjih šestih letih je porast kršitev kar 60 odstotna. V Bohinju je bilo tako lani zabeleženih več kot 4000 kršitev, največ na področju mirujočega prometa, v porastu pa je tudi nedovoljeno kampiranje. Ob novih obre­ menitvah, ki jih s prenosom pooblastil iz drža­ ve na lokalno skupnost pričakuje inšpektorat v prihodnje, predvsem na področju gradbene zakonodaje, je prvi korak naprej zagotovo razbremenitev redarjev na račun upravljalca parkirišč, ki ga bo najela občina Bohinj. Za obvladovanje vse večjega pritiska motornega prometa in s tem tudi povečevanje kršitev, pa je občinski svet sprejel tudi sklep s katerim so zagotovili sredstva za zaposlitev treh novih redarjev, ki bodo delovali na območju Občine Bohinj. V kolikor bo razpis uspešen, bodo še pred poletjem na območju občine delovali tri­ je novi redarji pripravniki, ki se bodo jeseni lahko udeležili izobraževanja in v letu 2019 delovali s polnimi pooblastili. Tudi letos je bila na seji pestra razprava na račun merjenja hit­ rosti, ki ni prinesla konkretne rešitve. ・

Prispevke in fotografije zaradi praznikov v času izida pošljite najkasneje do petka 27. aprila, na e-naslov bohinjske.no­vice@gmail.com. PROSIMO, DA SE ROKA DRŽITE. Prispevki naj ne bodo daljši od 2.000 znakov skupaj s presledki, fotografije naj bodo v .jpg formatu, nedotaknjeni originali s fotoaparata, k prispevku pripišite še avtorja prispevka in avtorja fotografije. Če zmanjka prostora za objavo, si uredništvo pridržuje pravico do krajšanja prispevkov ali odloga objave. Prednost imajo časovno aktualni prispevki. Za vse prispevke, ves vaš trud in čas se vam najlepše zahvaljujemo. Uredništvo Bohinjskih novic Naslednja številka izide v petek, 11. maja 2018.

3

Občina Bohinj zaradi ­neizpolnjevanja obveznosti po Zakonu o Triglavskem narodnem parku toži državo Katarina Košnik

15. 7. 2010 je stopil v veljavo Zakon o Triglavskem narodnem par­ ku, ki s svojimi omejitvami vpliva na več kot polovico prebivalstva ob­ čine Bohinj (po podatkih iz leta 2004 na kar 55 odstotkov). Država je tako z zakonom območje parka in s tem tudi velik del ob­ čine Bohinj (2/3 občine leži v TNP) razglasila za izjemno območje, kar je potrdila s številnimi, v zakonu navedenimi omejitvami, ob tem pa za razvoj območja in občine predvidela tudi znatna sredstva. Medtem ko omejitve po zakonu veljajo, pa so finančna sredstva ostala mrtva črka na papirju. Občina Bohinj, ki upravlja tudi z območjem v parku, je v dobi veri, da se v Sloveniji zakoni izvajajo, vlagala v urejanje tega ob­ močja s številnimi investicijami, kjer gre po vsebini za projekte za zago­ tavljanje ustrezne komunalne infrastrukture in druge gospodarske jav­ ne infrastrukture, podporo nadstandardnemu izvajanju lokalnih javnih služb v narodnem parku in parkovnih lokalnih skupnosti in podobno. Pri teh je upravičeno pričakovala tudi sredstva države, skladno z Za­ konom o Triglavskem narodnem parku. 11. člen zakona namreč določ­ no opredeljuje pravico občine do sofinanciranja določenih občinskih projektov s strani države (besedilo celotnega člena je v celoti navedeno na koncu sporočila). Po neuspešnih poskusih na milejši način prepričati državo, da spoštuje obveznosti iz zakonov, ki jih je sprejela sama, se je Občina Bohinj po zad­ njem poskusu decembra 2017, ko smo državo s predlogom Državnemu odvetništvu neuspešno pozvali k sporazumni rešitvi, odločila, da naredimo korak naprej in zaradi neizpolnjevanja določil Zakona o TNP tožimo državo. Tožbo smo vložili v petek 9. marca 2018. Župan Občine Bohinj Franc Kramar ob tem pojasnjuje: »Bilo je veliko načinov, s katerimi smo skušali prepričati ministrstvo in vlado Republike Slovenije, da izpolni konkretne obveznosti in plačila zneskov, ki jih Republika Slovenija dolguje Občini Bohinj na podlagi 11. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku. Člen govori o tem, da za investicije, ki se vršijo v parkovnih občinah, država zagotovi 80 odstotno sofinanciranje. Dejstvo je, da na podlagi tega člena od leta 2010 nismo prejeli niti evra. Dejansko smo opozarjali, prosili in tudi pozivali državo, naj izpolnjuje svoje zakonske obveznosti, žal pa ni bila izpolnjena nobena. Prav tako je državni zbor sprejel sklep, s katerim poziva vlado Republike Slovenije, naj izpolnjuje te pogoje iz zakona o Triglavskem narodnem parku in tudi tega država, oziroma pristojno ministrstvo ni upoštevalo. V končni fazi nam je tako ostala edino še pravna pot, torej tožba proti Republiki Sloveniji.« Stroški investicij v projekte, ki jih je imela Občina Bohinj in so po za­ konu upravičeni do sofinanciranja, so v letih od 2010 do 2016 znašali skoraj 8 milijonov evrov. Dolg države po 11. členu zakona je v višini 80 odstotkov vrednosti teh projektov. Župan Občine Bohinj Franc Kramar: »Gre za nekaj več kot 6 milijonov evrov in dejansko se tukaj čutimo kot drugorazredni državljani, ker država ne izpolnjuje svojih obveznos­ ti. Polemike o tem so bile v preteklosti že precej žgoče. Do zdaj smo le opozarjali, zdaj pa smo se odločili, da je s tem opozarjanjem konec in da gremo v tožbo in upamo, da se bo tožba odvila v našo korist in da bomo pridobili sredstva, ki nam po zakonu pripadajo.« ・

Opravičilo

župan Občine Bohinj Franc Kramar Tadej Žvab je na Občini Bohinj že nekaj časa opozarjal na napake pri delu Občinske komisije za šport (OKŠ). V javnosti so se pojavile

ak tualno govorice, da so njegova opozorila neupravičena, da gre za izmišljo­ tine. V zvezi s tem je bil opravljen inšpekcijski pregled in pri tem so bile ugotovljene tudi določene nepravilnosti pri delu OKŠ, na katere je Tadej Žvab opozarjal, zato se mu v imenu občinske uprave, Občinske komisije za šport in v svojem imenu opravičujem, če je bila v zvezi s kakršnimikoli pisnimi ali ustnimi dezinfomacijami v javnosti povzroče­ na škoda njemu osebno, kot tudi Športnemu društvu Bohinj. Nepravil­ nosti smo že odpravili. ・

Sinteza rešitev za ureditev ­območja ob Jezernici Darinka Maraž Kikelj, Občina Bohinj

Za območje ob Jezernici (Enota urejanja prostora RL-12) je predpi­ sana izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta. Konec leta 2015 je bila izvedena arhitekturno-urbanistična delavni­ ca za Ribčev Laz, ki je prinesla določene rešitve ureditve prostora, med drugim tudi za območje ob Jezernici. Na podlagi variantnih rešitev z delavnice, omejitev in dejstev v pros­ toru je bil izdelan predlog sintezne rešitve za ureditev tega območja, ki bo podlaga za izdelavo OPPN-ja. Predlog sintezne rešitve je objavljen na spletni strani Občine Bohinj. Vabimo vas, da nam posredujete predloge, pripombe in stališča k predlagani sintezni rešitvi na naslov Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica ali na obcina@bohinj.si. Rok za podajo predlogov, pripomb in stališč je 16. 4. 2018. ・

Majcnova z župani občin v TNP v Bohinju o številnih še odprtih ­težavah Katarina Košnik

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je v sredo, 28. marca, v centru TNP v Stari Fužini v Bohinju sestala s predstavniki Triglav­ skega narodnega parka in parkovnih občin. Medtem ko je Majcnova izpostavila, da so v njenem mandatu izpeljali nekatere zakonske spre­ membe, sprejeli načrt upravljanja in imenovali direktorja zavoda, pa so župani znova opozorili na številne probleme. Majcnova se je z župani srečala že ob prevzemu funkcije pred tremi leti in pol, ko so ji predstavili vrsto odprtih težav. »Zavedam se takrat­ ne diskusije in se mi je zdelo potrebno, da se ob zaključku mandata znova srečam z župani in da na podlagi njihovih pripomb, ki jih imajo še vedno, ugotovim, kaj je treba prenesti na moje naslednike,« je dejala Majcnova. Izpostavila je, da so v zadnjem času, sicer z nekaj težavami, vendar­ le uspeli imenovati direktorja javnega zavoda TNP za polni štiriletni mandat in župani so, kot ugotavlja Majcnova, z načinom komunikacije zadovoljni. V času njenega mandata je bil sprejet tudi načrt upravljanja, ki pred­ videva soinvestiranje v višini 90 milijonov evrov. Majcnova meni, da je načrt treba izvesti in zagotoviti finančna sredstva, kar pa je naloga več ministrstev. »Verjamem, da župani z vrednostjo finančnih sredstev niso zado­ voljni, sama pa stremim k temu, da bi vsaj to, kar je zapisano v načrt upravljanja, vlada v naslednjem mandatu tudi zagotovila,« je dejala in izpostavila, da je njena naloga, da svojemu nasledniku prenese potre­ bo po zagotovitvi finančnih sredstev za uresničitev ukrepov iz načrta upravljanja. »Deloma smo spremenili tudi zakon o TNP, tako da smo za Bohinj rešili najakutnejše zadeve, za Pokljuko smo zagotovili legalizacijo

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Občine Bohinj; ISSN 1408-3078; izhaja mesečno, prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva; izid: 6. 4. 2018; uredniški odbor: odgovorna urednica Katarina Košnik, pomočnik urednice Adrijan Džudžar, člani Klemen Langus, Lucija Grm, Mojca Polajnar Peternelj; lektura: Mateja Novak; ustanovitelj: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/577 01 00, faks: 04/572 18 64; ­e-mail: obcina@bohinj.si; pooblaščeni izdajatelj: Specom d.o.o. (zanj Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: Specom d.o.o. (tel.: 04/531 86 36), e-mail: bojan.rauh@specom.si, www.specom.si; celostna podoba: Urška Alič in Klara Zalokar; naklada: 2.200 izvodov.

4

ak tualno z­ grajene akumulacije, za Vogel pa smo zagotovili, da državni prostor­ ski načrt ni več pogoj za njegov razvoj,« je navedla Majcnova. V Bohinj je prišla po tem, ko je bohinjska občina zoper državo vložila tožbo zaradi neizpolnjevanja zakona o TNP, po katerem bi lokalnim skupnostim za infrastrukturna vlaganja na območju parka pripadalo 80-odstotno sofinanciranje projektov. Majcnova je povedala, da je s tožbo seznanjena, a glede upravičenosti tožbe ni zavzela jasnega stališ­ ča. Kot je izpostavila, prepušča sodišču, da ugotovi, ali je tožba upravi­ čena in v kolikšni meri. Če bo bohinjska občina uspešna, pa verjame, da bodo k takšnim tožbam pristopile tudi druge parkovne občine. Parkovne občine vztrajajo tudi pri odprtju zakona o TNP, saj lanske spremembe zakona, o katerih je govorila ministrica, niso odgovarjale na zahteve občin. Kot je izpostavil Kramar, so krajani sklenili, da želijo nekatera območja izločiti iz parka: »Mi bomo vztrajali pri odprtju zakona. Imam zavezo sklepa krajanov, ki so se odločili, da želijo del območja izločiti iz parka. Prav tako ni realiziran člen zakona, ki govori, da bi moral biti sedež javnega zavoda TNP v parkovni občini z največ prebivalstva v parku, zdaj ta ostaja izven parka, na Bledu. Povsem pa smo nezadovoljni z izvajanjem 10. in 11. člena, ki se nista izvajala.« Majcnova je glede odprtja zakona dejala: »Ni se dalo v tej časovni stiski, sedaj pa je prepozno in bo to naloga naslednjega ministra.« Tudi sama sicer meni, da je nekatere stvari v zakonu treba spremeniti. ・

Obisk ministra za infrastrukturo v Bohinju Katarina Košnik

Ob obisku ministra, foto: Katarina Košnik

V torek, 27. marca je Občino Bohinj obiskal minister za infrastruk­ turo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašpešič. Namen obiska je bil pregled izvedbe projektov, ki jih ima država preko Direkcije republike Slovenije za ceste namen izvesti v tem letu: -- Bohinjska Bistrica: rekonstrukcija ceste od krožišča do kampa Da­ nica, izgradnja brvi ter manjkajočih pločnikov. Projekt v vrednosti 900.000 evrov bo sofinanciran s strani Direkcije republike Sloveni­ je za ceste - DRSI v višini 630.000 evrov, Občina Bohinj bo prispe­ vala 230.000 evrov. -- Ribčev Laz: rekonstrukcija ceste z izgradnjo pločnika ter otoki za umirjanje prometa (850.000 evrov vreden projekt bo izveden sku­ paj z DRSI, Občina Bohinj bo prispevala 375.000 evrov. Sporazum o sofinanciranju je že podpisan, dela bodo izvedena predvidoma jeseni letos) -- Stara Fužina: rekonstrukcija ceste skozi vas z ureditvijo površin za pešce in javna razsvetljava (Projekt je vreden 1100.000 evrov in bo izveden skupaj z DRSI, ki že pripravlja razpis za izvajalca del. Občina Bohinj bo projekt sofinancirala v višini 240.000 evrov, dela se bodo predvidoma začela jeseni letos) Kot je po obisku zatrdil minister, bodo vsi projekti izvedeni v tem letu. Dela v Stari Fužini in Ribčevem Lazu se bodo predvidoma začela jeseni. V Bohinjski Bistrici, če bodo postopki tekli brez zapletov, pa načrtujejo začetek del že pred poletjem. ・

Uradno presekali trak v ­obnovljenem CŠOD v Bohinju Katarina Košnik

Ob slovesnem odprtju CŠOD Bohinj, foto: Katarina Košnik

V torek, 27. marca, so obnovljeni Center za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD), ki sicer polno deluje že od septembra, tudi urad­no predali namenu. Prenova doma CŠOD v Bohinju je prvi us­ pešno izveden pilotni projekt programa energetske prenove stavb v javni lasti po modelu energetskega pogodbeništva z zasebnim inve­ stitorjem. Kot je ob slovesnem odprtju napovedal minister za infra­ strukturo, ki opravlja tekoče posle, Peter Gašperšič, je v načrtu še za 400 milijonov evrov takšnih projektov. Program se je začel izvajati s pilotnimi projekti energetske prenove doma v Bohinju, sodišč v Ce­ lju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter upravnega objekta v Šmarju pri Jelšah. Kot prvega so se konec leta 2016 lotili bohinjskega doma CŠOD, kjer je hkrati potekala celovita prenova objekta. V projekt ener­ getske sanacije je kot zasebni partner vstopil Petrol in zagotovil pre­ cejšnje prihranke pri energiji. Poskrbeli so za zamenjavo energenta, in sicer so kurilno olje nadomestili lesni sekanci, za ogrevanje vode so dodali toplotno črpalko, obnovili so tudi fasado in zamenjali stavbno pohišt­vo. Prihranki energije na leto, kot je ob odprtju orisal minister, znašajo približno toliko, kolikor energije porabi 20 individualnih hiš. Za varovanje okolja pa je bil pomemben tudi prehod na čistejši ener­ gent. Kot je dejal, so energetske prenove prioritetni projekti in ener­ getska sanacija CŠOD v Bohinju je vzorčni primer, kako naj se takšna sanacija izvaja. Energetska prenova, ki je potekala sočasno s celovito prenovo CŠOD Bohinj, je bila sicer končana že lanskega junija, dom pa je svoja vrata za šole v naravi ponovno odprl jeseni. Kot je pojasnil direktor CŠOD Branko Kumer, so zdaj še v fazi testiranja sistema, za katerega bo 15 let skrbel Petrol. Celotna prenova je bila vredna okoli tri milijone evrov, od tega energetska sanacija približno milijon evrov, ostalo pa je bil strošek celovite obnove objekta s statično sanacijo, za­ menjavo opreme in ureditvijo sten ter strehe. Zmogljivosti doma so po prenovi nekoliko manjše, saj je bilo prej na voljo 100 ležišč, zdaj pa jih je 86. Manjša kapaciteta doma je predvsem na račun vgradnje dvigala in pros­torskih potreb energetske sanacije. Bi pa sicer s postavitvijo pogradov lahko zmogljivosti še povečali. Zaradi vse večjega zanimanja družin za uporabo doma namreč nekaterih sob niso opremili s pogradi. Kot pa je še dodal direktor doma, trenutne kapacitete povsem zadovo­ ljujejo in v prihodnje ne načrtujejo širitve v sosednjo, leseno stavbo, ki je statično vprašljiva in spomeniško zaščitena. Pred časom je bil podan predlog, da bi se v opuščeno stavbo vselila uprava Triglavskega narodnega parka, vendar se to ni zgodilo. Sedaj pa po Kumerjevih besedah iščejo partnerja, ki bi prevzel ta del objekta in se lotil tržne dejavnosti. Kot je dejal, sicer celoten CŠOD doživlja ekspanzijo povpraševanja v času šolskega leta. Naraščati je začelo tudi povpraševanje za aktivne počitnice, pa tudi starši so se začeli zanimati za družinske počitnice v CŠOD, ki obsega 24 domov in devet dnevnih centrov. Slovesno otvoritev so s kulturnim programom pospremili učenke in učenci Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Trak so prerezali di­ rektor doma CŠOD Branko Kumer, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Andreja Berce in član uprave Petrola mag. Rok Vodnik. ・

5

ak tualno

Na 17. občnem zboru Čebelarske zveze Gorenjske županu Francu ­Kramarju priznanje za naj župana 2017 Katarina Košnik

Točna navodila in potek čistilne akcije bodo tako kot vedno obja­ vljeni na spletni strani Občine Bohinj v začetku aprila, prav tako tudi zemljevid z lokacijami, ki jih posamezna društva običajno pokrivajo. Vljudno vabljeni v čim večjem številu. ・

Janez Rozman na čelu gorskih ­reševalcev Slovenije Katarina Košnik

Ob podelitvi, foto: arhiv ČZG

V petek, 9. marca, je v Čebelarskem razvojno izobraževalnem centu Gorenjske v Lescah potekal 17. občni zbor Čebelarske zveze Gorenjske, na katerem so bohinjskemu županu Francu Kramarju podelili priznanje za naj župana 2017. Občni zbor je najvišji organ ČZG, ki ga sestavljajo delegati pridruže­ nih društev. Letos je bila udeležba na občnem zboru stoodstotna. Tako kot vsako leto, so bila tudi letos podeljena odlikovanja in priznanja za­ služnim za opravljeno delo na področju čebelarstva. Poleg odlikovanj Antona Janše II. stopnje, ki so namenjena članom čebelarskih društev, vsako leto podelijo tudi priznanje za naj župana, ki je letos pripadlo bo­ hinjskemu županu Francu Kramarju, ki je po podelitvi priznal, da je bil prijetno presenečen: »Moram reči, da čebelarje občudujem. Čebelarji so tisti, ki skrbijo za čebele, čebele pa so tiste, ki skrbijo za naravno ravnovesje in brez čebel ni življenja. Do čebelarjev imam posebne sim­ patije in v tem smislu smo lani posadili vrsto medovitih rastlin po Bohi­ nju zato, da bodo čebele lahko opravljale svoje poslanstvo. Priznam pa, da sem bil na občnem zboru prijetno presenečen, glede na to, da mi je Čebelarska zveza Gorenjske podelila ta naziv: naj župan za leto 2017. Predvsem pa mislim, da sem ga prejel zato, ker čebelarje podpiram. Veliko stvari je bilo narejenih, kjer gre predvsem zahvala Čebelarske­ mu društvu Bohinj, ki je eno zelo aktivnih. Po moji oceni med najbolj aktivnimi na Gorenjskem. Tako priznanje mi veliko pomeni, predvsem kot spodbuda za naprej in kot potrditev, da vsi skupaj delamo dobro in da iz tega včasih izhaja tudi kakšno priznanje.« Na občnem zboru so se sicer dogovorili tudi, da Čebelarska zveza Gorenjske v sodelovanju z občinami zagotovi čebelarjem krožkarjem enotna oblačila za tekmovanja, da v sodelovanju z občinami za namen 20. maja izdela prelepke, ki jih bodo čebelarji uporabljali na svojih kozarcih, in da v letu 2018 organizira ocenjevanje medu. ・

»Prijatelji, očistimo Bohinj!«

V učnem centru Uprave RS za zaščito in reševanje na Igu so se v četrtek, 15. maca zbrali delegati 17 postaj goske reševalne službe in opravili volilno skupščino. Za predsednika Gorske reševalne zveze Slovenije so za naslednji mandat izvolili načelnika Gorske reševalne službe Bohinj Janeza Rozmana. Vsaka postaja je imela pravico glasova­ ti s štirimi glasovi in Janez Rozman jih je od 68 prejel 48. Na mestu podpredsedni­ ka bosta v prihodnjem mandatu Robert Sušanj (GRS Jesenice) in Marko Matajurc (GRS Bovec). Za mesto predsednika je po­ Foto: Katarina Košnik leg Rozmana kandidiral tudi Toni Smolej, načelnik GRS Radovljica. Gosko reševalno zvezo bo v prihodnje tako vodil načelnik druge najbolj obremenjene gorske reševalne službe v Sloveniji za Tolminom. Načelnik postaje, ki je lani zabeležila 70 letnico delovanja, v letu pa povprečno opravijo okoli šestdeset intervencij, pri katerih kot opera­ tivni član tudi sodeluje. Predsednik Rozman je ob izvolitvi za medije dejal, da bo deloval v dobro vseh gorskih reševalcev, velik poudarek dela gorskih reševalcev v prihodnosti pa bo temeljil na preventivni dejavnosti. ・

Oj, Triglav, moj dom – Občinski kulturni praznik Katarina Košnik

Ne pustimo, da postanejo prazniki prazni. Kar daje resnično vred­ nost praznikom in velikim dejanjem, je srce. Vse, kar je narejeno s srcem, oziroma vse, kar človek naredi zase, pogosto naredi tudi za dru­ ge. Veliko ljudi meni, da egoizem žene alpiniste v prepadnost gora. Pa ni tako. V gore nas kliče navdih. S temi besedami je ravnateljica osnovne šole Mojca Rozman pospre­ mila krajšo predstavo, ki so jo po scenariju Petra Krkoča pripravili učenke in učenci 3., 4. in 5. razredov osnovne šole na prireditvi ob Ob­ činskem kulturnem prazniku Občine Bohinj. Ob letošnjem praznova­ nju 240-letnice prvega pristopa na Triglav, so temu dogodku ­posvetili

Nataša Fujs, občinska uprava Občine Bohinj

Leto je naokoli, zato vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri naši vsakoletni čistilni akciji »Prijatelji, očistimo Bohinj!«, ki bo pote­ kala predvidoma v soboto, 21. aprila. V primeru slabega vremena je rezervni termin čistilne akcije sobota, 5. maj. Tudi letošnja čistilna akcija bo potekala sočasno z Zelenim vikendom v Bohinju. Zbirna točka za vse udeležence čistilne akcije bo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, kjer bo mogoče od 8. ure dalje prevzeti vreče za smeti, rokavice ter malico za udeležence akcije. Vreče za smeti in rokavice bo mogoče prevzeti tudi v tednu pred čistil­ no akcijo na Režijskem obratu Občine Bohinj, vsak dan med 8. in 15. uro. Vse vodje društvenih akcij naprošamo, da približno število udeležencev ter lokacijo čiščenja sporočijo na Občino Bohinj, Nataši Fujs na tel. št. 04 5770 139 ali na elektronski naslov: natasa.fujs@obcina.bohinj.si.

Foto: Katarina Košnik

6

ak tualno tudi letošnji program prireditve. V dvorani je zvenela skladba Oj, Tri­ glav, moj dom, zgodba predstave pa nas je selila iz sedanjosti nazaj v čas, ko so se na Triglav odpravili štirje srčni možje. Občina Bohinj je edina občina v Sloveniji, ki praznuje svoj kultur­ ni praznik. Za ta dan smo izbrali 26. marec, rojstni dan našega obča­ na, pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Njegovo ime nosi tudi naša šola, ki vsako leto pripravi prireditev ob prazniku. To leto so v petek, 23. marca nastopili skupaj z Glasbeno šol Radovljica, na koncu so se jim pridružili še šolski pevski zbor 3., 4. in 5. razredov, Moški pevski zbor Franc Urban in Trobilni kvintet Godbe Bohinj.

Otvoritev razstave

Pred prireditvijo v dvorani, je bila krajša slovesnost v avli kulturnega doma, kjer je Alenka Bole Vrabec, z besedami o avtorici, pospremila otvoritev razstave risb Tatjane Lukan iz Nomenja. Odprtje razstave so pospremile tudi pesmi Janke Gardener iz Bohinjske Bistrice. Njuno ustvarjanje je prevzelo prostovoljke Rdečega križa iz Območ­ ne enote rdečega križa Radovljica, ki so skupaj s predstavniki Občine obiskovali in pomagali občanom po lanskoletni decembrski ujmi. Prav domova Janke in Tatjane sta bila takrat med najbolj prizadetimi.

Prvo srečanje bomo organizirali v sredo, 18. aprila 2018, ob 9. uri v prostorih Triglavskega narodnega parka v Stari Fužini. Tema preda­ vanja bo DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI OD A DO Ž. Kmetij­ ski svetovalki Ana Beden in Ana Demšar Benedičič bosta predstavili: • vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetijah – pogoje za registracijo in delovanje, • obdavčitve in ekonomiko v okviru dopolnilnih dejavnosti. V mesecu maju (10. 5. 2018) bomo organizirali srečanje z znano slovensko avtorico knjižne uspešnice Česar nas niso naučili v šolah – Petro Škarja, s katero bomo raziskovali, kako uspeti na poti podjet­ ništva. Konec meseca maja (28. 5. 2018) pa nas čaka še praktična delavnica Botanično risanje rastlin s slikarko in ilustratorko Marijo Prelog. Projekt Obrtno-podjetniški center Bohinj sofinancira Občina Bohinj. Udeležba na vseh srečanjih je brezplačna, zaradi lažje organizacije do­ godkov pa so potrebne predhodne prijave. Za več informacij in prijave smo dosegljivi na Razvojni agenciji Zgor­ nje Gorenjske, Spodnji Plavž 24e, Jesenice, na tel. št. 04 581 34 17 – Urška Luks ali na elektronskem naslovu urska.luks@ragor.si. Vsa zainteresirana podjetja in potencialne podjetnike vabimo tudi na brezplačna individualna svetovanja, ki jih bomo izvajali na območju Bohinja. Teme brezplačnih individualnih svetovanj so med drugim: vključitev v Enterprise Europe Network – možnosti sodelovanja izven meja Slove­ nije (iskanje poslovnih partnerjev); pomoč pri spodbujanju gospodarst­ va (podajanje informacije o občinskih razpisih in pomoč pri prijavah na razpis za spodbujanje gospodarstva v občini Bohinj); registracija s.p.-ja ali d.o.o.-ja ter drugi postopki preko eVEM sistema; osebno do­ polnilno delo; marketing/marketinški načrt – usmeritve; usmeritve pri pripravi poslovnih načrtov. Za termin na izbrani lokaciji se lahko prijavite pri Eldini Čosatović preko elektronske pošte dina@ragor.si ali po telefonu 04 581 34 19. ・

Foto: Katarina Košnik

O Tatjani Lukan Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja Škofja Loka Tatjana Lukan je zanimiva in originalna mlada likovna ustvarjalka. Je ilustratorka ponotranjenih zgodb, svoje poglede in razlage pa izva­ ja v realističnem ali povsem fantazijskem kontekstu. Njena umetniška govorica je preprosta, a prepoznavna, dinamična in izčiščena. Gledalcu ponuja oblikovno razgibanost in vsebinsko zgoščenost, ki jo lahko vi­ zualno »beremo« na različne načine; dojemanje je povsem odvisno od našega trenutnega razpoloženja. Osebna, a hkrati univerzalna občutja, podana s hrepenenjem in rahlo melanholijo, prevevajo vsa avtoričina risarska razmišljanja in stremljenja. Razstava Tatjane Lukan je kot niz intimnih pripetljajev – iskrenih, a v skrivnostno kopren odetih sporočil, presegajočih običajne likovne zapise ali skice. Navidezno »krhke« podobe so kode za branje avto­ ričinega vizualnega dnevnika, izpolnjenega z domišljijskimi prizori in drobnimi organskimi strukturami. Mlada umetnica nas sooča s figural­ nimi motivi, pri katerih je oblika zgolj pripomoček. Poglavitna ostaja namreč pripoved, ta pa terja od gledalca kanček pozornosti in razmis­ lek. Risarski »drobci« Tatjane Lukan odpirajo vpoglede v izrazno sfero pod lupino zunanje predstavnosti in odkrivajo občutljivo umetniško naravo, ki nas bo v prihodnosti zagotovo presenetila z zanimivimi li­ kovnimi deli.

Nove delavnice v sklopu ­Obrtno-podjetniškega centra ­Bohinj

Urška Luks, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske Razvojna agencija Zgornje Gorenjske vas v sklopu Obrtnopodjetniš­kega centra Bohinj tudi v letu 2018 vabi k sodelovanju.

ak tualno , turizem in gospodars t vo

7

V poletje z novimi ukrepi za ­umirjanje prometa Katarina Košnik

VOZNI RED V SEZONI 2018: Vozi vsak dan od 1. aprila do 23. septembra. Smer: Ribčev Laz – Ukanc • 9:30 • 10:50 • 12:10 • 13:30 • 14:50 • 16:10 • 17:30

Smer: Ukanc – Ribčev Laz • 10:10 • 11:30 • 12:50 • 14:10 • 15:30 • 16:50 • 18:10 ・

Planšarski muzej spet odprt Turizem Bohinj Foto: Katarina Košnik

Občina in Turizem Bohinj sta konec marca v centru TNP v Stari Fuži­ ni skupaj z Bledom, Kranjsko Goro in zavodom TNP predstavila načrte za umirjanje prometa v času poletne sezone. Občina Bohinj je po spre­ jetju akcijskega načrta in priprave mobilnostnega načrta 2018 pri­ pravila vrsto ukrepov, ki bodo skušali reševati prometni kaos v višku poletne turistične sezone. Med konkretnimi ukrepi bo tudi ureditev dveh novih parkirišč: v Danici v Bohinjski Bistrici in pod Senožeti v Srednji vasi, kjer bodo uredili tudi parkirišče za avtodome. Obe parkirišči bosta po sklepu občinskega sveta brezplačni. Vzpostavljene bodo ti nove brezplačne redne linije javnega prevoza od parkirišč do obale Bohinjskega jezera. Ob koncih tedna bosta vozila od parkirišč v Senožetih in v Danici do jezera in nazaj, vsak dan bo vozil od parkirišča nasproti Kristala do obale jezera in nazaj. Nadaljevala se bo gradnja kolesarske poti. Občina Bohinj že ima iz­ branega izvajalca, ki bo z deli pričel takoj, ko bodo vremenske razmere dopuščale. V letošnjem letu bodo zgradili kolesarsko pot od Bohinjske Češnjice proti vrhu Senožet za povezavo z Bodom. Objavljeno je javno naročilo za izgradnjo kolesarskega mostu z navezavo na kolesarsko pot med Kamnjami in Poljami. Na kolesarski poti bosta postavljeni dve servisni stojali za kolesa. Obetajo se tudi številne druge novosti: vzpostavljene bosta dve novi izposojevalnici koles, na novo bodo z ak­ tualnimi voznimi redi označene avtobusne postaje po vaseh v Bohinju, hop- on hop-off avtobus na Pokljuko in okoli Bohinja je za vse uporab­ nike brezplačen, ... Ko bodo znane vse podrobnosti, vključno z vsemi aktualnimi voz­ nimi redi razpoložljivega javnega prevoza, boste informacije prejeli v posebni reviji, ki jo pripravlja Turizem Bohinj in bo predvidoma izšla v mesecu maju. ・

S prvim aprilom na jezeru že vozi turistična ladja Bohinj Turizem Bohinj

Foto: arhiv Turizma Bohinj

Sneg bo počasi odlezel in z njim se prebujajo tudi poletne aktivnosti. S prvim aprilom je na jezeru splavala tudi turistična ladja, ki je že na voljo vam in vašim gostom.

Planšarski muzej v Stari Fužini, ki je bil odprt leta 1971 in nato leta 1990 vsebinsko preurejen in dopolnjen, se nahaja v opuščeni vaški sirarni. Po manjši preureditvi, zamenjano osvetlitvijo in novimi informacijskimi tablami je zdaj ponovno odprt. V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z velikima vzidani­ ma sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavlje­ no je originalno sirarsko orodje in pribor ter predmeti, ki so jih uporab­ ljali planšarji pri svojem delu v planini. V avtentičnem okolju je s predmeti ter fotografskim in dokumentarnim gradivom pri­ kazana zgodovina planšarstva v Bohinju, življenje planšarjev, sirarna in sirarsko delo v pla­ ninah, transport v dolino, zna­ čilna bohinjska planšarska na­ selja in planšarske zgradbe. ・ Foto: arhiv Turizma Bohinj

8

turizem in gospodars t vo

Bohinj pridobil srebrni znak ­Slovenia Green Katarina Košnik

Bohinj se je pridružil destinacijam, ki so se prijavile na četrti nacionalni poziv Slovenske turistične organizacije za pospeševanje vpeljevanja trajnostnega poslovanja v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma - Slovenia Green. V Sloveniji boste našli skupno 37 destinacij, 19 ponudnikov, 3 naravne parke in 2 agenciji, ki prisegajo na zeleno strategijo in se ponašajo z znakom Slovenia Green. Med njimi tudi Bohinj. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je celovito zasnovan nacio­nalni sistem za pospeševanje razvoja trajnostnega turizma v Slo­ veniji na vseh stebrih trajnostnega razvoja, okoljskem, družbenem in ekonomskem. Shema, katere lastnik je Slovenska turistična organizaci­ ja, je namenjena tako destinacijam in zavarovanim območjem kot tudi ponudnikom turističnih nastanitev in turističnim agencijam. V Bohinju smo se pridružili destinacijam, ki svojo trajnostno pos­ lovanje na področju turizma presojajo z mednarodnimi orodji Green Des­tinations Standard in ETIS, kar nam bo omogočilo tako nacionalno kot mednarodno primerljivost in vidnost. Po besedah direktorja Turizma Bohinj Klemena Langusa nam je malo zmanjkalo do zlatega: Nismo ga prejeli zaradi dejstva, da nobe­ den od turističnih ponudnikov ta trenutek nima certifikata za okoljski standard. Sta pa dva ponudnika zdaj v fazi pridobivanja, od njih eden ta certifikat celo ima, pa je zgolj v ponovnem preverjanju in računamo, da ga bosta prejela v roku dveh do treh mesecev. Mi bomo še preverili, ali bomo potem lahko pridobili zlati znak ali bomo, kot velevajo pravila morali počakati do novega poziva čez tri leta.« Kot je še dodal, je to potrditev dela celi Občini Bohinj. Čemur je pri­ trdil tudi župan Občine Bohinj Franc Kramar: »Zagotovo je to potrditev tudi za občino Bohinj Dejansko v sklop kriterijev sodi tudi urejanje infrastrukture. Sem ponosen, da smo v preteklih letih zgradili kanali­ zacijski vod od Ribčevega Laza do Bohinjske Bistrice in s tem nedvo­ umno rešili Savo Bohinjko dodatnega onesnaževanja. Rezultati se že kažejo. Prav tako Občina skrbi za vso ostale infrastrukturne projekte, kot so kolesarska steza, parkirišča, skratka za vse tisto, kar je tudi del tega ocenjevanja. To je potrditev, da smo na pravi poti in da moramo s tako politiko tudi nadaljevati. Občina bo težila k temu, da bo ta naš lep Bohinj še lepši, da bo urejen in da bo urejen tudi z infastrukturo.« ・

Brezplačno preizkusite električni avto Turizem Bohinj

Vožnja z avtomobilom, ki ga poganja elektrika, je za mnoge, tudi Bohinjke in Bohinjce še neznanka. Da bi to izkušnjo približali našim občanom, bomo izkušnjo brezplačno omogočili vsem tistim, ki bodo to želeli. -- V soboto, 14. aprila, bo ob 10. uri predavanje na temo električne mobilnosti. Na predavanju boste izvedeli, kam gredo svetovni trendi, vključena bo tudi predstavitev obeh vozil, z navodila navodi­ li za uporabo ter praktična praktično predstavitev predstavitvijo na polnilnici. Predavanje bo v Bohinjki, centru TNP v Stari Fužini 38. Po predavanju bo poleg navedenih avtomobilov predstavljen tudi športni avto Tesla S. -- Vsak Bohinjec, ki se bo udeležil predavanja bo imel od 14. aprila do 13. maja možnost, da za en dan (od 8. do 19. ure) dobi v uporabo električni avto Renault Zoe Q90 ali VW eGolf. Bohinj kot občina z največ površinami v TNP intenzivno dela na ure­ ditvi prometa in zmanjšanju prometnega pritiska na jezersko skledo in posledično manjšemu onesnaževanju tega izjemnega naravnega območ­ja. Prav tako v Bohinju raste mreža električnih polnilnic. Zato bomo z razširjanjem uporabe električnih vozil nadaljevali tudi v polet­ nem času, ko bomo imeli na voljo vsaj dve vozili na električni pogon. ・

Nagrada mreže EDEN Turizem Bohinj

Pred nekaj tedni je bil Bohinj prek portala European Best Destinations razglašen za eno od desetih najbolj privlačnih destinacij v Evropi. Portal je tesno povezan z EDNOM. Na srečanju evropske mreže EDEN, ki je pote­ kalo ta mesecv Bruslju, pa je Bohinj, kot ena od destinacij v mreži dobil še eno priznanje, in sicer za največjo rast popularnosti na socialnih omrežjih (‘Best Growth of Popularity’) med vsemi destinacijami na portalu. ・

Gártəlj

Marija Cvetek V Zg. dolini takole rečemo vrtičku ob hiši, ki mora biti ograjen, naj­ večkrat z lesenim plotom z latami. Lahko pa je gartəlj v bližini hiše, na vrtu (čeprav gartəlj pomeni vrt) in je okrog in okrog ograjen. Mama mi je vedno pripovedovala, da so imeli gartəlj pod hišo (držal se je hiše) in v njem so imeli rože in nekaj zelišč in zelenjave ter ob hiši še vinsko trto, ki se je vzpenjala po latah na hiši. Ostalo je bilo v zelniku (zevənk). S pomanjševalnico gartəljc smo v prenesenem pomenu govorili le majh­ nemu plotku ali ograjici. Take sta naš oče ali pa moja sestra izdelovala za k jaslicam v kotu. Gartəljc so tako tudi v prenesenem pomenu rekli leseni ograjici pri otroški stajici. In tudi za vrtno ograjo so v prenese­ nem pomenu rekli: »Tole obes na gartəlj, da se bo posušlo.« Na Bistrici in tam, kjer tudi ni več palatalnega l, ki ga poenostavljeno pišemo z lj (tudi palatalni nj imamo), bi rekli gartəl. Če berete na spletu ali kje drugje, pa pišejo gartlc. Tam boste našli opis zanj, ki ne drži čisto za stare kmečke vrtičke. V takem pravem starem gartəljno ste tako rekoč brez »pravega reda« našli cvetlice, pomešane z zelišči in zelenjavo. In to je pravi gartəlj. Tam je tudi prijetno dišalo po zeliščih, tudi zdravilnih. Lahko bi se razpisali še o starih sortah bohinjskih cvetlic in zelišč. Pri starem očetu pa so bili okrog hiše najmanj štirje hbánjčnječə (hbánjčnjek, pod Studorom in pri Fužini hvánjčnjek, fánjčnjek), v Sp. dolini pa je to: flánčnek (Boh. B.) ; kjer še sporadično palatalizirajo, pa je: flánčnjek. V njem prevladujejo sadike, ki jih presajajo v zelnike. Še po­ sebno zelje, vendar pa je v njih vsa »priročna« zelenjava in tudi cvetlice. Seveda so bile v gartəljnih tudi vrtnice, saj v narečjih in pogovornem jeziku nosi od tod tudi ime: gavtroža, gartroža, pri nas gajtroža. Izraz prihaja iz bavarske nemščine: Gartenrose (vrtna roža), roža je v bistvu samo vrtnica. Gartroža je torej zloženka iz Garten (vrt) in Rose (vrtnica). Seveda Rose izhaja iz lat. rosa in ta iz gr. rhodon rhodéa, zato si je Franc Rode, ko je postal kardinal, za v svoj grb izbral vrtnico, ker se mu zdi, da ta priimek izhaja iz vrtnice, a bi bilo treba vprašati kakšnega strokov­ njaka za imenoslovje, če je temu res tako. Če brskamo naprej za izrazom rosa, pridemo tja do arabščine, kjer beseda warada pomeni cveteti. Rožnik je lahko tudi posoda za sajenje rož; meni jo je dala delat teta iz Tacna; je iz hrastovega lesa in je videti kot škaf s kovinskimi ročaji ob straneh ter kovinskimi obroči. Naredil jo je sodar iz Tacna. Seveda pa je rožnik tudi ime za mesec junij, saj takrat cvetejo vrtnice. Prav poseb­ ne rozəngartne so imeli pri gradovih in kakšnih imenitnih vilah. Vilma Mlakar, sobarica na gradu Strmol, mi je pripovedovala o tamkajšnjem rozəngartnu, ki ga je vrtnarju pomagala pleti. Opisovala je vrtnice vseh mogočih sort in barv ter vonjev (od ovijalk, plazečih se po tleh, visokih, nizkih itd.).

Ohranimo bohinjski gartəlj Turizem Bohinj Verjamemo da so še kako uporabni za vsako gospodinjo, ki si pred hišo lahko nabere zelišča za kuho, po drugi stani pa predstav­ljajo neprecenljiv okras hiše in dopolnitev njene identitete. Da bi jih čim več ohranili, mogoče kakšnega že zapuščenega tudi na novo vzpostavili bomo na Turizmu Bohinj pripravili tudi označevalne tablice s hišnimi imeni (npr. Gabrov gartelj), ki bi jih, v kolikor bi to želeli lahko postavili (ozirom zapičili) v svoje gartəljnov. Vabimo vas, da tisti, ki jih še obdelujete, ali jih boste mogoče na novo zasadili in si želite svoje tablice z imenom, da nam to sporočite na info@bohinj.si ali na tel. 04 57 47 590. ・

9

turizem in gospodars t vo

Vabilo k sodelovanju: prijave do 15. ­aprila Turizem Bohinj

Turizem Bohinj ponovno vabi k sodelovanju študente, upokojence in druge zainteresirane, ki bi želeli opravljati delo na sledečih delovnih mestih: Študenti: • pobiranje pristojbine za urejanje poti v korita Mostnice, • vodniki na turistični ladji, • mobilna info točka, • pomoč pri upravljanju plovbnega režima, • delo oskrbnika v Planšarskem muzeju, muzeju Tomaža Godca in Oplenovi hiši, • skrb za čistočo obale jezera, • parkirnina, • pomoč na prireditvah. Zaželeno je znanje vsaj dveh tujih jezikov. Za delo na turistični ladji je obvezno znanje angleškega in nemškega jezika. Upokojenci Zainteresirane in izbrane upokojence bi obremenili z delom, ne več kot 60 ur mesečno, tako da dodatno delo in dodaten zaslužek ne bo vplival na višino vaše pokojnine. Vašega sodelovanja pa si želimo pred­ vsem zaradi bogatih izkušenj, znanja in poznavanja Bohinja, kar je do­ brodošlo ob srečevanju z gosti na terenu. Iščemo sodelavce za sledeča delovna mesta: • pomoč pri upravljanju plovbnega režima, • delo oskrbnika v Planšarskem muzeju, muzeju Tomaža Godca in Oplenovi hiši, • skrb za čistočo obale jezera, • parkirnina, • pomoč na prireditvah.

Kandidate bomo izbrali na podlagi prijav in CV-ja, ki mora biti pri­ ložen k prijavi. Po izteku roka za prijavo, ki je 15. april 2018, bomo prijavljene kandidate povabili na razgovor. Kandidate bomo izbrali na podlagi razgovora in izpolnjevanja pogojev, ki so zahtevani za opravlja­ nje določenega dela. Prijave pošljite na Turizmu Bohinj, na elektronski naslov: info@bo­ hinj.si ali po pošti, Turizem Bohinj, Stara Fužina 38, 4265 Bohinjsko Jezero, najkasneje do 15. aprila 2018. Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete na številko: 04 574 75 90. ・

Vabilo k sodelovanju KS Stara Fužina - Studor

Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor vabi k sodelovanju študen­ te, upokojence in druge zainteresirane, ki bi želeli opravljati delo na sledečih delovnih mestih: 1) pobiralec cestnine za cesto Voje‒Vogar in 2) pobiralec parkirnine na parkirišču Labora.

v mistični svet legend in mitologije so se brez prave opreme in brez pravih izkušenj podali v neznano in zagotovo pisali izjemno zgodbo. Prvič je vedno nekaj posebnega in verjamemo tudi izjemnega. Vabi­ mo vas, da vašo izkušnjo, vse zanimive prigode in pripetljaje ob prvem vzponu na našega očaka prenesete v pisano besedo, lahko tudi s prilo­ ženo fotografijo in jo delite z nami.

Razpisni Pogoji:

Na natečaju s svojimi zgodbami lahko sodeluje vsak, ki bi z nami želel deliti svojo izkušnjo. Prosimo pa vas, da zavoljo nagrajevanja pri­ pišete tudi vaše podatke: ime in priimek, naslov ter telefonsko številko. Vse zgodbe, ki jih bomo objavili, bodisi na spletni strani ali v Sloven­ skih novicah bomo podpisali z vašim imenom in priimkom, v kolikor to ne želite, to pripišite ob prijavi na natečaj. Vaše zgodbe pošljite po elektronski pošti na naslov: info@bohinj.si najkasneje do 26. avgusta 2018. Najbolj zanimive bomo tedensko objavljali na naši spletni stani: www.bohinj.si/triglav 240, družabnih omrežjih in v Slovenskih novi­ cah, prav vse pa tudi nagradili s spominskim darilom ob letošnji oblet­ nici. Ob zaključku natečaja bo strokovna komisija izbrala tri najboljše zgodbe, ki bodo posebej nagrajene. 1. nagrada: Darilo Bohinj Eko Hotela - Dvodnevni Bohinj Eko Hotel Superior paket (dve nočitvi za dve osebi s polpenzionom in brezplačen vstop v bazene Vodnega parka Bohinj) 2. nagrada: Paket Bohinj mega+ za dve osebi, ki vključuje: vožnjo s turistično ladjo po Bohinjskem jezeru, povratno vožnjo z gondolo na Vogel, kosilo Lačni gams ali Lačni polh na Voglu, vstopnino k slapu Savica, vstopnino v koritih Mostnice, obisk cerkve sv. Janeza Krstnika in vstopnino za obisk v izbranem muzeju v Bohinju. 3. nagrada: Paket izbranih izdelkov blagovne znamke Bohinjsko/ From Bohinj. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli tudi darilo Slovenskih novic. Avtorje nagrajenih zgodb bomo povabili v Bohinj, kjer bo 2. sep­ tembra 2018 ob 21. uri oddaja Pozdrav iz Bohinja s prenosom v živo na prvem programu Televizije Slovenija in jim v okviru oddaje nagrade tudi podelili. ・

Osnovnošolci spoznavali pomen mokrišč Tina Markun, TNP

Delo bo potekalo v času poletne sezone. Prednost bodo imeli komunikativni kandidati z znanjem vsaj dveh tu­ jih jezikov (zaželeno znanje angleščine in nemščine), ki so stari najmanj 15 let. Prijave na razpis z vsemi svojimi podatki, vključno s kontaktnimi podatki in smerjo izobraževanja (najbolje CV), pošljite najkasneje do 15. 4. 2018 v pisni obliki na naslov: Krajevna skupnost Stara Fužina Studor, Stara Fužina 53b, 4265 Bohinjsko jezero. Kontakt za dodatne informacije: predsednik KS, Pavel Zalokar, tel.: 041 675 839. ・

Prvič na Triglavu – literarni natečaj

Iz delavnice v OŠ Dr. Janeza Mencingerja, foto: arhiv TNP

Turizem Bohinj in Slovenske novice ob letošnji 240-letnici prvega pristopa na Triglav razpisujemo literarni natečaj: Prvič na Triglavu. Letos mineva 240 let, odkar so štirje pogumni Bohinjci prvič, odkar svet stoji, 26. avgusta 1778 osvojili vrh Triglava. V gorski svet, zavit

Javni zavod Triglavski narodni park je ob svetovnem dnevu mokrišč pripravil tri delavnice za skupaj 82 učencev OŠ dr. Janeza Mencin­ gerja Bohinjska Bistrica in OŠ Simona Kosa Podbrdo za ozaveščanje o pomenu mokrišč za ohranjanje biotske pestrosti. Mokrišča so po­ membno življenjsko okolje za številne vrste ptic in druge organizme.

Turizem Bohinj

turizem in gospodars t vo , iz na ših kr a je v

10

V časih, ko je najpomembnejši takojšnji ekonomski učinek, je izpostavljanje po­ mena mokrišč za prihodnje rodove še bolj pomembno. Letošnji svetovni dan mokrišč, ki predstavlja obeleženje že 46. obletnice podpisa Ramsarske konvenci­ je, je bil posvečen pomenu mokrišč v urbanih okoljih. Velik pomen imajo ob močnejših nalivih, saj delujejo kot ogromna goba, ki vpija vodo, ki bi sicer lahko poplavila naselja. Po­ membna so pri čiščenju odpadnih voda in tudi kot vir vode. Mokrišča imajo dejansko tudi gospodarsko vlogo, česar pa se zavemo šele, ko želimo umetno nadomestiti funkcije, ki so bile izgubljene z izsušitvijo. V Triglavskem narodnem parku so zanimiva šotna barja na Pokljuki, ki so skupaj s tistimi na Jelovici najbolj južna v Evropi. Okoli manjše­ ga šotnega barja Goreljek je Javni zavod Triglavski narodni park pred leti vzpostavil učno pot, kjer lahko obiskovalci izvejo zanimivosti o teh mokriščih, ki so sicer razširjena v hladnejših delih sveta. Delavnice so bile ene prvih od številnih, ki jih v letošnjem letu načrtujemo izvesti v projektu LIFE NATURAVIVA: Biodiverziteta – umetnost življenja, ka­ terega glavni cilj je razkriti izjemno pestrost rastlinstva, živalstva in življenjskih okolij v Sloveniji, njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo. ・

2014 do konca februarja 2018 posekanih 437.272 m3 lesa smreke, samo v letu 2017 kar 200.325 m3 lesa. Če bi ves posekan smrekov les iz leta 2017 želeli naenkrat odpeljati, bi za to potrebovali 7000 goz­ darskih kamionov. Kaj bo v letu 2018, je težko napovedati, na Zavodu za gozdove Slovenije se zavzemamo, da bi bile številke posekanega lesa zaradi podlubnikov čim nižje. Glavno dolžnost pri tem pa imajo lastniki gozdov, ki morajo gospodariti z gozdovi v skladu s predpisi in opraviti dela, ki so jim naložena z odločbo v navedenem roku. Decembrski vetrolom je močno poškodoval gozdove, zaradi velikih količin snega je bilo do sedaj pospravljenega zelo malo poškodovane­ ga drevja. V začetku aprila pričakujemo prvo rojenje osmerozobega smrekovega lubadarja, v gozdu pa je veliko prevrnjenih dreves smreke, ki so naravna vaba za podlubnike. Ko je smreka enkrat napadena s podlubniki, vrednost lesa hitro pada, ko je suha in lubje odpade, ostane le še 30–50 % vrednosti glede na zdrav les. Zato je tako z ekonomske­ ga kot varstvenega vidika pomembno, da se poškodovano in oslablje­ no drevje pospravi iz gozda pravočasno. Za odkazilo in strokovne nasvete se obrnite na pristojnega revirnega gozdarja. Pri izbiri ustreznega izvajalca gozdnih storitev vam priporočamo, da si pomagate s spletno stranjo http://www.mojgozdar.si/.

Aprilski program v Bohinjki – ­Centru TNP

Osmerozobi smrekov lubadar je temnorjav hrošč, ki meri pri­ bližno 5 mm. Spomladi s svojo aktivnostjo začnejo, ko se tempe­ rature dvignejo nad 12 ° C. Rojijo navadno v začetku aprila, ko se temperatura zraka dvigne nad 16 ° C. Takrat se v skorjo smreke zavrta samec, ki privabi 2–3 sami­ ce. Samice pod skorjo oblikujejo vzdolžne rove in medtem zalega­ jo jajčeca. Vsaka samica odloži od 50 do 150 jajčec. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se prehranjuje­ jo s floemom in med hranjenjem oblikujejo prečne rove. Iz ličinke se spremenijo v bubo in iz bube v hrošča. Celoten razvojni krog traja približno 8 tednov. Floem je tkivo tik pod skorjo dreves, ki skrbi za prenos vode in hranil po drevesu, in ker se ličinke prehranjujejo s floemom, onemogočijo pretok, ki je nujen za preživetje drevesa. Podlubniki prezimujejo najpogosteje nekaj centimetrov globoko v tleh, pod lubjem, v sečnih ostankih ipd. Ličinke in bube prenesejo temperature od –13 ° C do –17 ° C, odrasli hrošči pa do –30 ° C. Edini učinkovit ukrep za zatiranje podlubnikov je takojšen posek in pospravilo s podlubniki napadenega drevja in vseh ostalih poškodova­ nih in oslabelih dreves smreke. Napaden les je nujno takoj odpeljati na skladišče, kjer hlodovino olupijo in na ta način uničijo podlubnike. ・

Ana Kunstelj

petek, 13. 4., ob 19.00: Varuh zakladov Ljubljanskega barja, predavanje Maše Bratina iz Kra­ jinskega parka Ljubljansko barje (projekt LIFE Naturaviva). sobota, 14. 4., ob 9.00: Sledenje živali v naravi Triglavskega naro­ dnega parka, zborno mesto Center TNP Bohinj in Infocenter Triglav­ ska roža Bled, obvezne prijave na info.trb@tnp.gov.si ali 04 5780 Sedemglavi zmaj z Ljubljanskega barja 205 (projekt LIFE WolfAlps). 27., 28. in 30. april: Prvomajske počitniške delavnice v Centru TNP Bohinj, vsakič ob 10.00, tematike: kuharska delavnica, delavnica spo­ znavanja pomladnih travnikov in delavnica izdelovanja vodnih mlinč­ kov. Več informacij na www.tnp.si. Na delavnice se je treba prijaviti vsaj en dan pred izvedbo na info.bohinjka@tnp.gov.si ali 04 5780 245. ・

Podlubniki v bohinjskih gozdovih

Lucija Odar, mag. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled V zadnjih letih se v Bohinju soočamo z velikimi škodami v smrekovih gozdovih zaradi podlubnikov. Največje težave povzroča osmerozobi smrekov lubadar, dodatne škode pa je povzročil še vetrolom v decem­ bru 2017. Zaradi podlubnikov je bilo na Krajevni enoti Bohinj od leta

Biologija podlubnikov

Letni zbor OZVVS Zgornja Gorenjska Ana Miler, komisija za informiranje, OZVVS Zgornja ­Gorenjska

Začetek leta je čas, ko se na letnih zborih srečujejo člani društev, pregledajo delo v preteklem letu ter se dogovorijo za aktivnosti v te­ kočem letu. To so storili tudi člani in članice Območnega združenja ve­ teranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, ki so se sredi februarja zbrali v Poljčah. Zbor OZVVS Zgornja Gorenjska v Poljčah se je začel s prihodom praporov in himno združenja, ki jo je zapel Veteranski pev­ ski zbor. Na letnem zboru so podelili priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo, katere član je tudi območno združenje Zgornja Gorenjska, ki deluje v občinah Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Zgornje Gorje in Žirovnica. Bronaste plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo so prejeli: Niko­ laj Bernard iz Zabreznice, Blaž Cvetko iz Kamne Gorice, Edi Ferkolj iz Poljč, Nikolaj Legat iz Begunj in Marijan Razboršek iz Mojstrane.

11

iz na ših kr a je v TO, ki maja leta 1990 niso oddali orožja Teritorialne obrambe pod nadzor JLA. 17. maja bodo počastili dan veteranov na Geossu. 18. maja bo v radovljiški graščini koncert Veteranskega pevskega zbora. Maja bodo pripravili teniški turnir na igriščih pri Šobcu in turnir v malem nogometu, 25. junija pa tradicionalno srečanje pri Veteranskem domu v Radovljici. Vse leto tečejo tudi priprave na novembrsko praznovanje 50. obletnice ustanovitve slovenske Teritorialne obrambe in v pripravi je tudi pisno gradivo o pomenu in delovanju TO na Zgornjem Gorenj­ skem. ・

Društvo Invalid Bohinj Marija Kožar Podelitev zlatega znaka Sever, foto: arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska

Znak praporščaka so prejeli: Martin Cvetek iz Srednje vasi v Bohinju, Slobodan Ilič z Blejske Dobrave in Janez Varl iz Most. Podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev SEVER in pred­ sednik Policijskega veteranskega društva SEVER Gorenjska Jože Men­ cin je Območnemu veteranskemu združenju Zgornja Gorenjska podelil »zlati znak SEVER«. Zbrane je nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič, ki je čestital vsem prejemnikom priznanj in poudaril, da bodo pomembne naloge v prihajajočem letu praznova­ nje 50-letnice ustanovitve Teritorialne obrambe, sprememba zakono­ daje ter sodelovanje z mladimi in s Slovensko vojsko. V nadaljevanju občnega zbora je bilo v poročilu predsednika pred­ stavljeno lanskoletno poslovanje in delovanje, sprejete so bile tudi usmeritve za letošnje leto. Poleg spominskih srečanj načrtujejo udelež­ bo na tekmovanjih in pohodih, primerno bodo proslavili tudi 50-letni­ co TO. Sprejeli so tudi nekaj sprememb in dopolnitev pravil združenja. Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska ima 1269 članov in je eno najštevilčnejših. V letu 2017 je slovesno praznovalo 20-letnico delovanja. Člani so se lani udeležili 44 spominskih in drugih srečanj. Velik dosežek je bila publikacija brošure o dogodkih v letih 1990 in 1991 na Zgornjem Gorenjskem v angleškem jeziku. Za opravljeno delo gre, poleg aktivnim članom Združenja, zahvala za zgledno sodelovanje županom zgornjegorenjskih občin, Slovenski vojski, Zvezi VVS in do­ natorjem. Zbrane je v imenu zgornjegorenjskih županov pozdravil radovljiš­ ki župan Ciril Globočnik, ki je pohvali prostovoljno delo v združenju. Podžupanja občine Gorje in predsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje, Danica Mandeljc, se je zahvalila za dobro sodelovanje, prav tako tudi Marjan Bohinc iz Zveze slovenskih častnikov in Zvone Rešek, predsednik Pokrajinskega odbo­ ra veteranov Gorenjska. V kulturnem programu je sodeloval Veteranski pevski zbor z diri­ gentom Francem Podjedom. ・

Aktivnosti OZVVS Zgornja ­Gorenjska v prvem polletju Za OZVVS Zgornja Gorenjska, Ana Miler

Na 6. seji predsedstva OZVVS Zgornja Gorenjska so člani pregledali narejeno in potrdili aktivnosti do konca prvega polletja. Teh je veliko, izpostavljajo pa sledeče. Letos bo 33. spominski pohod borcev, vojnih veteranov, častnikov na Triglav 13. in 14. julija in se bo zaključil, tako kot prejšnja leta, na Rudnem polju. Lani na 32. spominskem pohodu se je na Tri­ glav povzpelo 339 pohodnikov. Veterani in veteranke iz območnega veteranskega združenja Zgornja Gorenjska bodo letos v sodelovanju z občinami na Zgornjem Gorenj­ skem z obeležji postavili pomnike na dogodke med osamosvojitveno vojno na Korenskem sedlu, ob nekdanji vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki in ob Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. 14. ali 21. aprila pripravljajo ekskurzijo v Belo krajino, kamor va­ bijo vse svoje člane, pa tudi nečlane, do zapolnitve števila mest enega avtobusa. 10. maja bo v Radovljici tradicionalno srečanje poveljnikov

9. marca smo imeli redni letni občni zbor društva, na katerem sta bila sprejeta finančno poročilo in poročilo o delu društva za leto 2017. Sprejeli smo finančni načrt in program dela za leto 2018. Člani društva so prejeli zloženko, v kateri so obrazložene dejavnosti v letu 2018. Predvidenih je pet kopalnih izletov in letovanje v Hotelu Delfin v Izoli, za katerega prosimo, da ne odlašate s prijavo, saj bomo sobe, ki so rezervirane, odjavili in kasnejše prijave ne bomo mogli sprejeti. 1. maja 2018 se bo začelo izvajati letovanje v Termah Lendava (2 apartmaja za 4 osebe), Terme Olimia (1 apartma za 4 in 1 apartma za 2 osebi), Terme Banovci (1 apartma za 2 osebi). Kdor želi letovati v navedenih kapacitetah, prosimo, da se čim prej prijavi v pisarni društva v času uradnih ur ali na telefon 031 624 803. Tedenske dejavnosti se izva­ jajo po programu, ki je objavljen v zloženki. Žičnice Vogel so nam po tiskanju zloženke sporočile, da članom priznajo 30 % popusta, tega ni omenjenega v zloženki, zato vas s tem seznanjamo. Pri vseh popustih, ki so namenjeni članom društva, se je pri koriščenju popusta treba izkazati s potrjeno člansko izkaznico društva. Za izvedbo pogostitve na občnem zboru se zahvaljujemo Hotelu Tripič (za kuhanje klobas) in Kulturnemu društvu Bohinj (za termo posode) ter članicam društva, ki ste poskrbele, da nismo odšli domov lačni in žejni. ・

Marca smo bili na prvem ­letošnjem izletu in imeli ­občni zbor društva – DU Bohinjska ­Bistrica Olga P. Gorišek, DU BB

Kako hitro je naokoli mesec in spet pišem prispevek za naše lokalne novice. Takoj ko smo končali s pustovanjem in športnimi igrami, smo se začeli intenzivno pripravljati na občni zbor. Še prej smo se, 10. marca 2018, odpravili na izlet v Italijo, v mesto Pordenone, kjer so imeli praznik cvetja. Pot nas je vodila preko Ljublja­ ne do mejnega prehoda in do mesta Pordenone, ki ga opisu­ jejo kot sodobno in živahno, je prizorišče mnogih kulturnih prireditev. Ogledali smo si staro mestno jedro, slikovito ulico Corso Vittorio Emanuele II in katedralo sv. Marka. Nato smo se odpravili na cvetlični sejem, ki vsako leto predsta­ vi novitete na področju vrt­ narjenja s širokim izborom izdelkov za nego vrta. Vračali smo se mimo Portogruara in Palmanove proti Sloveniji in zaključili z večerjo. Nekaj dni pred občnim zborom se je sestal NO in pre­ gledal finančno poslovanje Skupina izletnic na sejmu, foto: Irena Rebolj društva, ki je zadovoljivo.

12

iz na ših kr a je v Občni zbor smo imeli v petek,16. marca, ob 18. uri v KD Joža Až­ mana, zbralo se nas je okoli sto, tokrat smo kar malo razočarani nad udeležbo. Pogrešali smo naše člane iz Zgornje Bohinjske doline. Zbor smo začeli s kulturnim programom, zaplesala je naša folklorna skupi­ na. Folkloristke so predstavile prvi dve novi obleki za plesalke, blago je kupilo društvo, izdelale pa so jih same. Stanka Zupan, ki je pri društvu zadolžena za kulturo, je s kolegicami iz Gledališča 2B pripravila nekaj skečev. Uživali smo neizmerno, ker so v skečih na šaljiv način prikazale najbolj pereče stvari, ki tarejo nas upokojence, nasmejali smo se do solz. Nadaljevali smo z občnim zborom, predsednik društva g. Gorenc nam je predstavil delo v letu 2017, finančno poslovanje v letu 2017 pa je predstavila ga. Radica Podgornik. Nato sta oba predstavila še pro­ gram dela in finančni plan za leto 2018. Marička Zaveršnik, predsed­ nica NO, je prebrala njihove ugotovitve, pohvalila delo in se zahvalila računovodskemu servisu Podgornik. Občnega zbora se je udeležilo kar nekaj gostov, naj omenim župana občine Bohinj Franca Kramarja, predsednika Zveze društev upokojen­ cev Gorenjske Zdravka Malnarja, predsednika TD Bohinj Janeza Pris­ tavca in predstavnike ostalih društev in KS Bohinja. Ocenili so, da je naše delo dobro, in spodbudili, naj se tako delovanje nadaljuje. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se predstavnika/predsedni­ ka DU BB zadolži, da na občnem zboru PZDU Gorenjske predlaga, naj se v program dela PZDU natančno opredeli: • da se PZDU in ZDUS aktivno vključita v reševanje problematike zdravstva in čakalnih dob, • da se aktivno vključita v reševanje revščine upokojencev z najniž­ jimi pokojninami, • da v dolgoročni plan uvrstijo nalogo, da ljudje s polno delovno dobo dobijo pokojnino, ki zadostuje za dostojno preživetje. Kot vedno je bilo po končanem občnem zboru druženje v avli KD Joža Ažmana. Okrepčali smo se z dobrimi klobasami, naše zveste čla­ nice pa so spet napekle gore dobrega peciva, lahko vam je žal, da niste bili z nami. Razpored aktivnosti v aprilu 2018: • 3. aprila: šahovski turnir ob 18. uri oz. vsak prvi torek v mesecu; • 16. aprila: izlet v Škofjo Loko, ogled mesta in muzeja, pot bomo nadaljevali po rapalski meji, o podrobnem programu in ceni vas bodo seznanili poverjeniki; • 18. aprila: turnir v pikadu ob 16. uri oz. vsako tretjo sredo v mesecu v društvenem domu na Bohinjski Bistrici; • 19. aprila: pohod okoli Bohinjskega jezera in nazaj po lovski poti, odhod izpred društvenega doma v Bohinjski Bistrici ob 8. uri, v primeru slabega vremena je rezervni termin 26. 4. 2018. Ker je to prvi pohod, je lažje narave, hoje ne bo več kot 3 ure.

URNIK TELOVADBE (zaradi prilagajanja trenerjem tokrat spremenjen): • v Bohinjski Bistrici v telovadnici osnovne šole vsak ČETRTEK ob 19. uri, • v Srednji vasi v prostorih KS Srednja vas vsak TOREK ob 18. uri, • na Kamnjah v prostoru gasilskega doma vsak PONEDELJEK ob 19. uri, • na Nemškem Rovtu v prostoru gasilskega doma vsak ­ČETRTEK ob 18.30. Izkoristite ugodnosti v Vodnem parku Bohinj: s člansko izkaznico dobite popust pri vstopnini v bazen in najemu steze za bovling. Prisrčno vabimo v društveni dom na Bohinjski Bistrici. Naše urad­ ne ure: vsako sredo med 16. in 17. uro. ・

Iz planinskega društva Bohinjska Bistrica Barbara Sušel

Redni letni občni zbor je za nami. Predstavili smo zelo aktivno in pestro leto. Zadovoljni smo, bili smo delovni in uspešni. Veseli smo lepih besed sosednjih društev, podžupana in vseh, ki ste opazili naš trud in priza­ devanje. V Bohinjski Bistrici smo med trafiko Cekin in agencijo Hike & Bike

Na občnem zboru, foto: arhiv PD Bohinjska Bistrica

obesili stenčas. Tako boste lahko tudi člani, ki nas ne morete spremljati preko FB-ja, obveščeni o aktualnih dogodkih v našem društvu. V mesecu aprilu ste ljubitelji turnega smučanja vabljeni na tri turne smuke. 13. po vrsti je s Črne prsti. Vsako leto na velikonočni ponedeljek, letos 2. 4. 2018. Naslednji je 7. 4. 2018, tudi že 42. po vrsti, Rodica. V sodelovanju s PD Srednja vas pa bo letos 1. turni smuk z Velikega draškega vrha, in sicer 13. 4. 2018. Člane obveščamo, da bomo drugi petek v aprilu, to je 13. 4. 2018, med 17. in 18. uro na sedežu društva, to je »upokojenski dom« v Bo­ hinjski Bistrici, v 1. nadstropju, še zadnjič na sedežu društva. Čeprav smo že zakorakali v koledarsko pomlad, pa vam vseeno želi­ mo še kakšen zimski izlet in zavoj po zasneženih strminah! ・

Pasja šola v Bohinju Katja Koren

Pes ne ve, kaj želite od njega, zato se vzgoja začne takoj, ko ga prinesete domov! Morda se sprašujete, zakaj je psa sploh treba šolati. Psi nagonsko želijo pomagati ljudem in »delati« zanje. To velja tako za delovne kot za vse druge pse. Šolanje krepi odnos med psom in last­ nikom ter psu daje večji občutek varnosti in samozavesti. Pomembno je, da je šolanje ustrezno, le tako si boste namreč zagoto­ vili dolga leta poslušnosti brez vsakršnih težav. Vsak v družini, tudi vi, lahko naredi napako in psa nehote nauči vede­ nja, ki si ga najmanj želi. To je popolnoma normalno, napake pa lahko zmanjšate in popravite, če razumete osnovna pravila učenja. Šolanje lahko poteka na različne načine. Psa lahko šolate sami ali se udeležite pasje šole, v kateri se bosta oba, tako pes kot vi, veliko naučila, obenem pa se boste zavedali odgovornosti, ki vam jih prinaša lastništvo psa. Znano je, da je najboljši način za doseganje rezultatov metoda šolanja s pozitivno motivacijo. Vodniki »stare šole« so pse učili s kaznovanjem. Pametni vodniki uporabljamo nagrado. Nagrada je lahko vse, kar ima pes rad. Nekatere nagrade, predvsem slastni priboljški (sir, salama, kuhana jetrca, koščki piščanca ...) zaležejo več kot pa na primer prijazna beseda in pozornost. Pri neješčih psih lahko uporabimo namesto priboljškov njegovo najljubšo igračo (žogico, vozel, kong, cunjo ...). Kužki radi obiskujejo dobre tečaje, kjer se učijo z igro in s hrano in kjer je dovolj časa za umirjeno učenje in divjo igro. Mala šola temelji predvsem na socializaciji psov. Skupine so majhne, saj se le tako lahko inštruktor tečajnikom dovolj posveti. Veliko časa se namenja pozornosti psa na vodnika, saj je to najpomembnejša vaja, ki se jo mlad pes lahko nauči. Ko je pozoren na svojega lastnika, se lahko začne tudi učenje raznih povelj, kot so poleg, odpoklic, odlaganje, sedi, prostor ... Človek in pes sta elementa, ki sestavljata ekipo. Za dober rezultat sta potrebna oba. Če med njima ni zaupanja, usklajenosti in razumevanja, je vse skupaj precej težje. Od nas je odvisno, kaj bomo našemu psu do­ volili in kakšne informacije glede njegovega vedenja bomo signalizirali.

13 Lastnike mladih psov obveščamo, da se bo letošnja pasja šola v Bohinjski Bistrici začela v soboto, 21. 4. 2018. Šola bo potekala vsako soboto in nedeljo v dopoldanskem ali popoldanskem času in bo trajala do sobote, 2. 6. 2018. Vadili bomo socializacijo psa, vaje za boljšo vodljivost, vaje posluš­ nosti, vodenje na povodcu, prostor in odpoklic, obnašanje v urbanem okolju ter premagovanje ovir. Ker pa nas zanima še veliko več, se bomo pogovarjali tudi o prehrani, negi, skrbi za zdravje in tako poskrbeli za optimalno sožitje psa in človeka v določenem okolju. Vabljeni! Prijave in dodatne informacije na e-naslovu: carlkatja@gmail.com. ・

Drsališče in Ski servis Iskra zapira vrata do naslednje zimske sezone Brane Iskra

Tretjo sezono drsališča v Bohinjski Bistrici ocenjujem kot najbolj zahtevno, obratovali smo od začetka meseca decembra do sredine marca, vendar nam je decembrski vihar šotor popolnoma uničil, tako da nad drsališčem nismo imeli strehe. To pa nam je onemogočalo nor­ malno delovanje, saj v deževnih dneh med novoletnimi počitnicami drsališče ni bilo obiskano. Še več dela pa nam je februar postregel s pogostim sneženjem. Med zimo smo se potrudili, da smo nudili odlično turistično ponud­ bo Bohinja in ponujali zimsko radost otrokom in turistom. Drsali so domači in tuji turisti, domačini, šole, veliko otrok pa je na­ redilo prve drsalne korake in se naučilo drsati. Organizirali smo kar nekaj dogodkov: vsako soboto je bil organizi­ ran tečaj drsanja, disko drsanje, team buildingi podjetij, športni dnevi šolskih otrok, razni treningi, tako da na ledu nikoli ni bil dolgčas. Ski servis Iskra in drsališče Bohinj odpira vrata naslednjo sezono 1. decembra, v upanju na novo streho nad glavo. Zahvalili bi se Občini in Režijskemu obratu Bohinj za sodelovanje ter prijateljem za pomoč pri kidanju snega. ・

10. Pohod k slapu Savica Turistično društvo Bohinj

Kar ne moremo ver­ jeti, da bomo letos v soboto, 28. 4. 2018, organizirali že 10. Po­ hod k slapu Savica. To je tudi neurad­no odprtje glavne sezone obiskova­ nja našega lepotca. Kot vsako leto nudimo odlič­ no preživet dan v dobri družbi in prelepi naravi. Tradicionalno začne­ mo na dveh lokacijah, in sicer ob 9. uri izpred TD Bohinj na Ribčevem Lazu in ob 10. uri izpred Picerije Don Andro v Ukancu. Dolžini poho­ dov sta cca 11 km in 5 km. S tem bomo tudi letos pozdravili pom­lad, Foto: arhiv TD Bohinj pripravili bomo pijačo, dobrodošlico, majico in malico, kot po navadi pa nas bo spremljal harmonikar. V želji, da se skupaj poveselimo, vas vabimo k čim večji udeležbi. Vse tiste, ki so na naših pohodih že bili, opominjamo na iz­ kaznice, saj imamo za tiste, ki bodo petič ali celo desetič na pohodu, pripravljena darilca. Vse udeležence naprošamo, da nam sporočijo svo­ jo namero po udeležbi čim prej. Več informacij glede pohoda najdete na www.bohinj-info.com. Vsem priporočamo, da se predprijavite, saj je cena v predprijavi nižja. Se vidimo! ・

iz na ših kr a je v

Gregorčnekov ata je praznoval 90 let Jože Cerkovnik

V petek, 16. marca 2018, je praznoval 90. rojstni dan Jože Cerkovnik, po domače Gre­ gorčnekov ata z Broda. Vseh 90 let je preživel na svoji kmetiji, ki jo je zapustil samo v času služe­ nja vojaškega roka. Jože se je rodil 16. marca 1928 kot prvorojeni v družini, sledila sta mu še dve leti in pol mlajši brat Franc in sedem let mlajša sestra Cilka. Brat Franc je umrl pred dvema letoma. Ko je bil Jože star osem let, je pri porodu umrla mama Marija, roj. Podlipnik. Mamina smrt je otro­ ke močno zaznamovala. Oče se je čez eno leto ponovno poročil. Tako so otroci dobili mačeho Franco, ki so ji rekli mama. Ko se je začela 2. svetovna vojna, je bil Župan Franc Kramar in Jože Cerkovnik Jože na koncu osnovne šole. Po koncu vojne se je še mladoleten zaposlil v železarni Jesenice in tam ostal do oktobra 1948, ko je šel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi iz vojaščine se je zaposlil na žagi LIP Bled, potem je 2 leti služboval na žagi v okviru kmetijske zadruge, kasneje pa spet na žagi LIP Bled, kjer je ostal do upokojitve. Leta 1961 se je poročil z Zofijo Žnidar (po domače Šilarjevo z Nemškega Rovta). Rodila sta se mu dva sinova, Ja­ nez in Jože. Svojo modrost lahko sedaj deli sedmim vnukom in dvema vnukinjama. Pred šestimi leti je ovdovel. Vse življenje je bil z dušo in telesom vpet v delo na domači kmetiji. Skrb za živino in življenje z naravo sta mu bila vedno v veselje. Svojih misli ni nikoli na veliko razpredal, kljub temu pa je vedno znal izraziti svoje mnenje o določeni stvari. Svoje izkušnje je ob skupnem delu pre­ našal tudi na mlajši rod. Še danes vsakodnevno hodi v hlev, kjer opazi vsako spremembo pri živini. Na njegov rojstni dan sta ga na domu obiskala tudi župan Franc Kramar in podžupan Jože Sodja, ki sta mu v voščilu zaželela zdravja in še mnoga leta. ・

Breda Černe dopolnila 90 let Mojca Černe

Sredi marca je častitljivih 90 let praznovala Breda Černe, doma iz Ribčevega Laza. Zanesljivo najraje sliši, da je Bohinjka, in to Logarjeva! Otroštvo in mladost, ki je že dišala po pomladi, je z družino preživela na Jesenicah, ki pa je bila že poleti 1941 kruto pretrgana zaradi vihre druge svetovne vojne. Oče, sicer rojen v Ljubljani, ki ga je ljubezen pri­ peljala v Bohinj, je bil preveč zaveden in napreden Slovenec, kakor tudi mama in starejši brat. Mlajša sestra se vseh krutosti ni prav dobro za­ vedala, vsem trem otrokom pa je ostal večen spomin na prisilen izgon od doma. Nemci so jih izselili v Srbijo in v njihovo udobno stanovanje naselili nemške častnike. V tako dolgem življenju doživiš marsikaj. Če pa to življenje zazna­ muje še kruta vojna, kateri ni in ni bilo konca, potem je spominov in zgodb še več, vijejo se v neskončnost. Življenje se ji je odvijalo med službo, skrbjo za družino, Ljubljano in Bohinjem, ki ga ima najraje in kjer vedno znova obuja svoje dragocene spomine. Do pred nekaj let je rada pogosto povedala, ali vsaj namignila, kaj ima rada, zadnja leta tega ne počne več. Natanko vemo, da ima rada Bohinj, rada ima svojo družino, ki sta jo ustvarila z že pokojnim možem Janezom, rada ima vnukinje in pravnuke, rada ima spomine in najra­ je klepeta. S klepetom paberkuje po preteklosti, spominih, doživetjih. Sprehaja se med ljudmi in dogodki, ki so jo tako zelo zaznamovali. Nje­ na pripoved o času, ko so družino izgnali v Srbijo, je postala brezčasna.

iz na ših kr a je v, ml adina in izobr a že vanje

14

Bredi Černe je voščil župan Franc Kramar, foto: arhiv Občine Bohinj

V šoli, foto: arhiv OŠ

Prav tako pripoved o življenju v okupirani Ljubljani v času vojne, ko je delovala kot skojevka, pripoved o prihodu partizanov v Ljubljano 9. maja, ko je bila od navdušenja in kričanja popolnoma brez glasu. In v vseh teh spominih nastopa brat Joža, ki je padel v partizanih. Never­ jetne zgodbe, vredne zapisa in za nas zanamce tako zelo dragocene. Ob upokojitvi, leta 1983, se je aktivno vključila v družbenopolitično živ­ ljenje Bohinja. Ves čas je članica Zveze borcev in Društva izgnancev Bohinj. Praznovala je v krogu družine in ljubih prijateljev. S svojim obiskom so jo počastili predstavniki Zveze borcev, predstavniki Društva izgnan­ cev in bohinjski župan, Franc Kramar, za kar se jim ob tej priložnosti za izkazano pozornost iskreno zahvaljuje. Ves teden pa so se vrstili obiski sosedov in prijateljev. Slavljenka Breda Černe stopa ponosno naprej in zatrjuje, da ji je praz­novanje namenilo obilo lepih trenutkov, ki jo bodo zaposlovali še kar lep čas. Vse najboljše, draga mama in babi! ・

prikazali različne dejavnosti, ki potekajo na naši šoli in so povezane s temo projekta. V ospredju je bilo tokrat delo s starejšimi. Spregovorili so, kako preko obiskov v Domu starostnikov sv. Martina v Srednji vasi premagujejo različne predsodke. Prav tako v sklopu dejavnosti Simbi­ oza izvajajo računalniški tečaj za starejše. Prikazali so tudi, kako pote­ kajo dejavnosti na naši šoli, povezane z 240-letnico pristopa na Triglav in z drugo naravno in kulturno dediščino Bohinja. Veliko dejavnosti je povezanih s knjigo in učenci so izpostavili prebrane knjige italijanskih avtorjev. Navezali so se tudi na program Amnesty International, v ka­ terem bodo sodelovali na Noči knjige v aprilu. Sledilo je delo v delav­ nicah, kjer so učenci izražali stališča o predsodkih. V preostalem času so nam domačini razkazali mesto Ortona, obiskali smo med drugim mestno hišo, kjer sta nas nagovorila župan in vodja mestne policije. Župan je med drugim povedal, da je bil prej upravnik zapora in se je na ta način seznanil s problemi, ki tarejo prebivalce mesta. Ortona je namreč precej medkulturno mesto in veliko truda vložijo za integracijo vseh prebivalcev. Je staro mesto, starejše od Rima. Na drugo svetovno vojno spominja kanadsko pokopališče na robu mesta. Sredino popoldne smo se odpeljali v bližnje obmorsko mesto Pescara. Ime je dobilo po reki, čez katero je speljano mnogo mostov. Enega od njih smo prehodili in občudovali razgled ter se greli ob spomladanskem soncu. V delavnicah so učenci razmišljali, kako se odzvati na situacije, ki so nesprejemljive za zadovoljivo življenje vseh. Izrazili so se skozi ilustra­ cije, slogane ter ob predstavitvah še pojasnili potek dela. Predvsem so želeli povedati, kaj lahko sami storijo, ne pa oddaljeni drugi, in kako nas različnost lahko bogati, ne pa razdvaja. V nadaljevanju so obdelo­ vali slikovni material, ki se je nabral v preteklih dneh, in ga oblikovali v filme. Projekt ima svojo spletno stran, ki jo bomo še dopolnjevali: http://breakbarriers-noprejudice.weebly.com/. Prav tako ima svojo Facebook stran: Break barriers – No prejudices. Sodelujoči učenci Varja Titova, Taisia Nenarokova, Karla Stare in Ben­jamin Gašperin so bili zadovoljni, da so se spoznali z vrstniki dru­ gih dežel, se naučili in spoznali marsikaj novega ter preko doživetja tudi odpravljali morebitne predsodke. ・

Srečanje družin v Resju Benjamina Cerkovnik

Pred gostiščem Resje, foto: Benjamina Cerkovnik

Prvič smo se srečali leta 2002 v okviru štiriletnega cikla seminarjev, ki ga je pripravila Zveza Sožitje. Letošnje 17. srečanje smo organizirali v gostišču Resje na Nemškem Rovtu prvi vikend v marcu. Osem družin iz različnih krajev Slovenije, dve iz Bohinja, ki nas je pred veliko leti združilo rojstvo otroka s posebnimi potrebami. Srečamo se, da pokle­ petamo, izmenjamo izkušnje, se poveselimo, skupaj zaigramo, zapoje­ mo in zaplešemo, pa tudi da podelimo preizkušnje preteklega leta. V čudovitem nedeljskem dopoldnevu smo uživali pri sankanju na Soriški planini. V soboto in nedeljo pa smo bili deležni izvrstne kulinarične ponudbe ekipe Resja pod vodstvom Jožeta Godca. HVALA. ・

Obisk Ortone v sklopu projekta Erasmus + Dr. Urška Repinc in Mihela Odar, OŠ dr. Janeza ­Mencingerja Bohinjska Bistrica

Partnerska šola v mestu Ortona v Italiji je v mesecu marcu že drugič gostila vse sodelujoče šole projekta Premagujmo ovire brez predsod­ kov (Break Barriers – No Prejudices). Teden je mineval na njihovi šoli, kjer so potekale aktivnosti v pove­ zavi s projektno temo – predstavitve, ki so jih pripravili učenci s svoji­ mi mentorji že doma, pester kulturni program ter delavnice, v katerih so učenci ustvarjali v narodnostno mešanih skupinah. Naši učenci so

Večgeneracijski center Gorenjske: dogajanje v aprilu Katjuša Arh Lapajne

Aprila bomo pripravili kar štiri kreativne delavnice. 5. in 19. apri­ la (četrtek) bomo z mozaiki okrasili okvir za sliko, cvetlični lonček, podstavek. Delavnici bo vodila Irena Jugovic, začeli bomo ob 17. uri. 9. in 23. aprila (ponedeljek) pa bomo slikali z akrilnimi barvami. De­ lavnici bo vodila akademska slikarka Nataša Colja Obiako, začeli bomo ob 16.30. Ustvarjali bomo v sejni sobi Kulturnega doma Joža Ažmana. V petek, 6. 4. 2018, ob 16. uri vas vabimo v sejno sobo društvenega doma v Bohinjski Bistrici na poučno in zanimivo predavanje STARO­ DAVNA PRAVILA ZADOVOLJNEGA ŽIVLJENJA. Zadovoljstvo izvira iz nas samih, kot tudi zmožnost, da smo lahko zadovoljni ta trenutek. Kako to storiti, bomo izvedeli na predavanju. V aprilu bomo nadaljevali s tečajem slovenščine za priseljence. Tečaj bo potekal v sejni sobi kulturnega doma v Bohinjski Bistrici, in sicer 12. 4., 16. 4, 26. 4. in 30. 4. Začenjali bomo ob 17. uri. Vse dejavnosti večgeneracijskega centra so brezplačne. Za dodatne informacije lahko pokličete na 068 125 238 – Katjuša ali pa pišete na katjusa@bohinj-sport.com. Vabljeni, da se nam pridružite! ・

VSEBINA 1. ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2017 2. ODLOK o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Bohinj 3. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter sestavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Bohinj 4. ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 5. PRAVILNIK o dopolnitvi Pravilnika o sofinanciranju programov ­ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj 6. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj 7. SKLEP o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic 8. SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro

1. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in na podlagi 119. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je občinski svet na 28. redni seji, dne 29. marca 2018 sprejel

ZAKLJUČNI RAČUN proračuna Občine Bohinj za leto 2017

1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2017, poročilo o porabi rezervnega sklada obvezne proračunske rezerve in poročilo o porabi stanovanjskega rezervnega sklada. Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna Občine Bohinj so bili v letu 2017 realizirani v naslednjih zneskih: KONTO

OPIS

Realizacija 2017

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)

8.837.566,37

TEKOČI PRIHODKI (70+71)

7.456.105,19

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)

5.264.697,86

700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev

3.617.796,00 956.680,71 799.432,18 -109.211,03 2.191.407,33 358.510,91 9.860,70 96.350,74 1.423.567,36 303.117,62 795.844,00 0 0 795.844,00

73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine

2.500,00 2.500,00 0

74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske Unije

583.117,18 480.499,60 102.617,58

78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske Unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

0 0 0

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

8.601.971,38

40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitve 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve

3.214.934,92 919.141,59 140.430,74 2.109.084,47 5.287,60 40.990,52

41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino

2.585.347,62 171.058,78 917.037,52 246.109,78 1.251.141,54 0

42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev

2.603.122,37 2.603.122,37

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

198.566,47 128.799,00 69.767,47

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)

235.594,99

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)

2.161,14 2.161,14 0 0 0 0 0 2.161,14

C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 500 Domače zadolževanje

295.009,95 295.009,95

55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 550 Odplačila domačega dolga

235.128,60 235.128,60

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.)

297.637,48

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)

59.881,35 -235.594,99

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

2. člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2017 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Bohinj za leto 2017. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov. 3. člen Saldo sredstev proračunske rezerve na dan 31.12.2017 v višini 109.922,88 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2018. 4. člen Saldo sredstev stanovanjskega rezervnega sklada na dan 31.12.2017 v višini 21.977,16 € se prenese med sredstva proračunske rezerve za leto 2018. 5.člen Zaključni račun proračuna Občine Bohinj za leto 2017 se objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 4103-0001/2018/1 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2018

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

2. Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji dne 29. marca 2018 sprejel

ODLOK o postopku in merilih za sofinanciranje letnega ­programa športa v Občini Bohinj I. SPLOŠNO

1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. Podrobnejši pogoji in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa so priloga tega odloka.

2. člen (področja letnega programa športa) Programi in področja, za izvajanje katerih se z letnim programom športa določa obseg javnih sredstev za sofinanciranje, so lahko: 1. športni programi: -- prostočasna športna vzgoja otrok in mladine; -- športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami; -- obštudijska športna dejavnost; -- športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport; -- kakovostni šport; -- vrhunski šport; -- šport invalidov; -- športna rekreacija; -- šport starejših; 2. športni objekti in površine za šport v naravi; 3. razvojne dejavnosti v športu: -- izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu; -- statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu iz prvega odstavka 63. člena tega zakona in strokovna podpora programom; -- založništvo v športu; -- znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu; -- informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa; 4. organiziranost v športu; 5. športne prireditve in promocija športa: -- športne prireditve; -- javno obveščanje o športu; -- športna dediščina in muzejska dejavnost v športu; 6. družbena in okoljska odgovornost v športu.

Bohinj, 6. april 2018

3. člen (izvajalci športnih programov) Izvajalci športnih programov so: 1. športna društva in športne zveze, registrirane v Republiki Sloveniji; 2. zavodi za šport; 3. pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 4. ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove; 5. zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne programe; 6. samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji; 7. zasebni športni delavci. 4. člen (pravica do sofinanciranja) (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti letnega programa športa, če izpolnjujejo pogoje: -- imajo sedež v občini in so njihovi programi namenjeni občanom Občine Bohinj; -- so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje letnega programa športa najmanj eno leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova pretežna dejavnost pa je izvajanje športnih programov; -- izvajajo športne programe/področja športa skladno z odlokom in letnim programom športa; -- se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje; -- in imajo za prijavljene športne programe/področja športa: -- zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu; -- izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov; -- urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. (2) Programi javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvaja javnoveljavne programe, se ne sofinancira iz javnega razpisa za izvajanje letnega programa športa, ampak na podlagi neposredne pogodbe. Sredstva za delovanje javnega zavoda se opredelijo v letnem programu športa.

II. POSTOPEK ZA DODELJEVANJE SREDSTEV 5. člen (komisija) (1) Župan s sklepom ustanovi komisijo za izvedbo javnega razpisa, ki je sestavljena iz treh članov: predstavnik občine s področja športa, strokovni delavec s področja športa in predstavnik civilne sfere. Komisija ima štiriletni mandat, ki sovpada z mandatom župana. (2) Komisija se sestaja na sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. (3) Naloge komisije so: -- pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije; -- odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog; -- ocena vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v tem odloku in v javnem razpisu; -- priprava predloga izvajalcev letnega programa športa po področjih športa ter izvajalcih; -- podaja predloga izbire in sofinanciranja letnega programa športa po področjih športa in izvajalcih; -- vodenje zapisnikov o svojem delu; -- priprava predlogov, mnenj in pobud za spremembo oziroma dopolnitev odloka; -- priprava dodatnih meril in pogojev, ki se po potrebi vključijo v razpisno dokumentacijo oziroma uporabijo pri ovrednotenju prijavljenih dejavnosti. (4) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja občinska uprava. 6. člen (javni razpis) (1) Občina najkasneje v roku 30 dni od sprejetja letnega programa športa objavi javni razpis. (2) Objava javnega razpisa poleg zakonsko obveznih sestavin vsebuje tudi način določitve višine sofinanciranja ter druge pogoje in merila, ki jih določi komisija. 7. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Postopek izvedbe javnega razpisa se izvede v skladu z zakonom. (2) Občina objavi javni razpis na spletni strani občine ter v uradnem vestniku Občine Bohinj. 8. člen (odločba o izbiri) Na podlagi odločitve komisije izda direktor občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja izvajanja letnega programa športa.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 9. člen (pogodbe z izbranimi vlagatelji)

------------

--

V pogodbi se opredeli: naziv in naslov naročnika ter vlagatelja; vsebino in obseg dejavnosti; čas realizacije dejavnosti; pričakovane dosežke; višino dodeljenih sredstev; terminski plan porabe sredstev; način nadzora nad namensko porabo sredstev in izvedbo dejavnosti, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja; način nakazovanja sredstev vlagatelju, način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev; način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji letnega programa športa po pogodbi; določilo, da vlagatelj, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače grobo krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu; druge medsebojne pravice in obveznosti. 10. člen (objava rezultatov javnega razpisa) Rezultati se po zaključku postopka javnega razpisa objavijo na spletni strani občine.

III. NADZOR 16.člen (spremljanje izvajanja letnega programa športa) (1) Izvajalci letnega programa športa so dolžni izvajati izbrana področja najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrano področje v skladu z javnim razpisom. (2) O izvedbi odobrenih športnih programov morajo izvajalci programov naročniku v pogodbenem roku predložiti: -- vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi sofinanciranih športnih programov, -- dokazila o namenski porabi sredstev pridobljenih na podlagi javnega razpisa, -- izjavo o resničnosti podatkov. (3) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. Za vodenje postopkov vrednotenja ter spremljanja izvajanja programov športa lahko župan pooblasti primerno usposobljeno strokovno organizacijo. 17.člen (uporaba občinskih športnih prostorov) (1) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki. (2) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki.

IV. KONČNI DOLOČBI 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik za vrednotenje letnega programa športa v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 3/11, 2/14 in 2/16). 19. člen Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-2/2018 Bohinjska Bistrica, 28. marec 2018

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

POGOJI, MERILA IN NORMATIVI ZA IZVAJANJE ­LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI BOHINJ 1. Športni programi 1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Izvajalci letnega programa športa na tem področju so: športna društva, vrtci, osnovne in srednje šole, lokalna skupnost oz. njeni športni ali drugi zavodi, center šolskih in obšolskih dejavnosti in zasebniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh programov. Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroški: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve). Isti

Bohinj, 6. april 2018

udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. 1.1.1. INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK Predšolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo (do 6 let). Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo programi Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in športne dejavnosti, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke z namenom optimalnega razvoja gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih sposobnosti, znanj in spodbujanja otrokovih aktivnosti, ustvarjalnosti in razvoja osebnosti. Minimalno število udeležencev programa je 6. Programi obsegajo najmanj 20 ur v primeru programov plavanja, drsanja in smučanja, programi 'Zlati sonček, 'Ciciban planinec', 60 ur in ostali programi (ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci) vsaj 40 ur. V okviru merila cene programa se za izračun cene upoštevajo stroški kadra, najema objekta ter 10 % normiranih stroškov. Glede na vse prijavljene programe se izračuna povprečna cena na uro programa na udeleženca (cena programa ÷ ure · udeleženci), s tem pa se primerjajo posamezni programi in ocenijo skladno s preglednico 1: Cena na uro programa glede na ­povprečno ceno

Število točk

do 110 %

120

110 – 120 %

100

121 – 130 %

80

131 – 140 %

60

141 – 150 %

40

150 % ali več

20

Strokovna izobrazba in usposobljenost kadrov vpliva na kakovostno izvedbo programov, pri čemer se upošteva povprečna stopnja izobrazbe kadra v okviru programa in se oceni v skladu s preglednico 2: Kompetentnost strokovnih delavcev

Število točk

Strokovna izobrazba

100

Usposobljenost 3. stopnje

75

Usposobljenost 2. stopnje

50

Usposobljenost 1. stopnje*

25

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1. Število vadečih se oceni kot celotno število vadečih znotraj posameznega programa v skladu s preglednico 3: Število vadečih

Število točk

do 10

20

11 – 20

40

21 – 30

60

31 – 40

80

41 ali več

100

1.1.2. INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA ŠOLOOBVEZNIH OTROK So programi za otroke od 6. do 15. leta, ki jih lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. Na ravni lokalne skupnosti se izvajajo programi Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati in drugi programi za skladen razvoj otrok in mladostnikov. Velikosti skupin in obseg ur programov je naslednje: -- Naučimo se plavati ter razni tečaji obsegajo najmanj 20 ur in zajemajo skupine z vsaj 8 otroci, -- Zlati sonček, Krpan in ostali programi obsegajo najmanj 80 ur in skupine z vsaj 18 otroci, -- Taborniki obsegajo 80 ur progama ter velikosti skupin od 8 otrok dalje, -- Planinci obsegajo 80 ur programa ter velikosti skupin od 6 otrok dalje. Uporabljajo se merila iz poglavja 1.1.1 1.1.3. INTERESNA ŠPORTNA VZGOJA MLADINE Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. Minimalno število udeležencev programa je 8. Programi obsegajo najmanj 60 ur vadbe. Uporabljajo se merila iz poglavja 1.1.1 1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Izvajalci letnega programa športa na tem področju so: socialno varstveni zavodi, športna društva, druga društva, ki se ukvarjajo s športno vzgojo otrok in mladine

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

s ­posebnimi potrebami in lokalna skupnost oz. njeni športni ali drugi zavodi. Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroški: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve). Predmet sofinanciranja so tudi športne prireditve za otroke in mladino s posebnimi potrebami na nacionalni ravni. Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. 1.2.1 ŠPORTNA VZGOJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami v starosti do 14. leta. Minimalno število udeležencev programa je 5 otrok. Programi obsegajo vsaj 60 ur programa na skupino. Uporabljajo se merila iz poglavja 1.1.1 1.2.2 ŠPORTNA VZGOJA MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI Minimalno število udeležencev je 5 mladih. Programi imajo najmanj 60 ur programa na skupino. Uporabljajo se merila iz poglavja 1.1.1

Bohinj, 6. april 2018 Število športnikov

I. stopnja

Št. točk

II. stopnja

Št. točk

2–5

120

2–3

140

6 – 10

220

4–6

240

11 – 20

320

7–9

340

21 ali več

420

10 ali več

440

Merilo uspešnosti se upošteva glede na dosežene uspehe na tekmovanjih v skladu s preglednico 6, pri čemer se rezultat pomnoži s faktorjem glede na razred športne panoge (1. razred – 1,4; 2. razred – 1,2; 3. razred – 1; 4. razred – 0,8, 5. razred – 0,6): Državni prvaki Posamezniki – št. točk

Ekipe – št. točk

25

70

Merilo konkurenčnosti ter lokalnega pomena športne panoge se ocenjuje v skladu z razvrstitvijo športnih panog v razrede za posamezno leto, ki jo objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svoji spletni strani in se oceni v skladu s preglednico 7: Razred

Število točk

1.

50

2.

40

3.

30

4.

20

5.

10

1.3 Obštudijska športna dejavnost Programi na lokalni ravni obsegajo medfakultetna tekmovanja v izbranih športnih panogah in odpravljanje plavalne nepismenosti in univerzijado. Število udeležencev je najmanj 8, programi pa zajemajo vsaj 60 ur vadb. Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. Uporabljajo se kriteriji iz poglavja 1.1.1 Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroš­ki: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve) ter priprave in udeležba na tekmovanjih pod okriljem Mednarodne univerzitetne športne zveze.

1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in ­vrhunski šport Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroški: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve) ter priprave in udeležbo na športnih tekmovanjih za te starostne skupine športnikov. Izvajalci na tem področju so športna društva. Pogoj za sofinanciranje programov društev na tem področju je članstvo društva v nacionalni panožni športni zvezi ter udeležba na toliko tekmovanjih pod okriljem nacionalnih panožnih športnih zvez, kot jih te predpišejo same. Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. 1.4.1 ŠPORTNA VZGOJA OTROK, USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

1.4.2. ŠPORTNA VZGOJA MLADINE, USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov v starosti od 16 do 20 let, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi morajo omogočati ob športnih uspehih tudi uspešno izobraževanje skladno s pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti oziroma v posebnih organizacijskih oblikah (športnih oddelkih). Programi športne vzgoje so lahko razdeljeni na več stopenj v obsegu najmanj 400 ur in zajemajo načrtovano vzgojo mladih športnikov v skupinah z najmanj 3 udeleženci. Strokovna izobrazba in usposobljenost kadrov vpliva na kakovostno izvedbo programov, pri čemer se upošteva povprečna stopnja izobrazbe kadra v okviru programa in se oceni v skladu s preglednico 8: Kompetentnost strokovnih delavcev

Število točk

Strokovna izobrazba

400

Usposobljenost 3. stopnje

350

Usposobljenost 2. stopnje

300

Usposobljenost 1. stopnje*

250

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1. Število vadečih se oceni kot celotno število vadečih znotraj posameznega programa v skladu s preglednico 9:

Minimalno število udeležencev programov je 2. Programi potekajo v starostnih skupinah ter v obsegu ur vsaj: -- I. stopnja od 10 do 12 let 180 ur -- II. stopnja od 13 do 15 let 200 ur Strokovna izobrazba in usposobljenost kadrov vpliva na kakovostno izvedbo programov, pri čemer se upošteva povprečna stopnja izobrazbe kadra v okviru programa in se oceni v skladu s preglednico 4: Kompetentnost strokovnih delavcev

Število točk

Strokovna izobrazba

300

Usposobljenost 3. stopnje

250

Usposobljenost 2. stopnje

200

Usposobljenost 1. stopnje*

150

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1. Število vadečih se oceni kot celotno število vadečih znotraj posameznega programa v skladu s preglednico 5:

Število športnikov

Število točk

3–5

240

6–8

340

9 ali več

440

Merilo uspešnosti se upošteva v okviru osvojenih naslovov državnih prvakov in osvojenih medalj na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih ter Evropskih olimpijskih festivalih mladih ter za programe športnikov, ki imajo po veljavnih Kriterijih za kategoriziranje športnikov RS eno od kategorizacij namenjenih vrednotenju dosežkov v kategoriji mladincev (mladinski in državni razred) v skladu s preglednico 10, pri čemer se rezultat pomnoži s faktorjem glede na razred športne panoge (1. razred – 1,4; 2. razred – 1,2; 3. razred – 1; 4. razred – 0,8, 5. razred – 0,6): Kategorizacija

Državni prvaki

Evropska p­ rvenstva

Svetovna p­ rvenstva

mladinski

državni

pos.

ekip.

pos.

ekip.

pos.

ekip.

10

15

25

75

100

250

150

350

Merilo konkurenčnosti ter lokalnega pomena športne panoge se ocenjuje v skladu z razvrstitvijo športnih panog v razrede za posamezno leto, ki jo objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svoji spletni strani in se oceni v skladu s preglednico 11:

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 6. april 2018

Strokovna izobrazba in usposobljenost kadrov vpliva na kakovostno izvedbo programov, pri čemer se upošteva povprečna stopnja izobrazbe kadra v okviru programa in se oceni v skladu s preglednico 16:

Razred

Število točk

1.

50

2.

40

Kompetentnost strokovnih delavcev

Število točk

3.

30

Strokovna izobrazba

150

4.

20

Usposobljenost 3. stopnje

100

5.

10

Usposobljenost 2. stopnje

50

Usposobljenost 1. stopnje*

25

1.5 Kakovostni šport Lokalna skupnost lahko sofinancira najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve). Plačilo športnikov za njihovo športno udejstvovanje ali strokovnega kadra na področju kakovostnega športa ni predmet sofinanciranja. Izvajalci na področju kakovostnega športa na lokalni ravni so športna društva. Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. Strokovna izobrazba in usposobljenost kadrov vpliva na kakovostno izvedbo programov, pri čemer se upošteva povprečna stopnja izobrazbe kadra v okviru programa in se oceni v skladu s preglednico 12: Kompetentnost strokovnih delavcev

Število točk

Strokovna izobrazba

150

Usposobljenost 3. stopnje

100

Usposobljenost 2. stopnje

50

Usposobljenost 1. stopnje*

25

Število vadečih se oceni kot celotno število vadečih znotraj posameznega programa v skladu s preglednico 13: Število točk

1–4

100

5–9

200

10 ali več

300

Število točk

1.

50

2.

40

3.

30

4.

20

5.

10

Državni prvaki

Evropska p­ rvenstva

Število točk

1–2

100

3–4

200

5–6

300

7 ali več

400

Uspešnost športne panoge

Število točk

športnik svetovnega razreda

1.000

športnik mednarodnega razreda

500

športnik perspektivnega razreda

300

športnik državnega razreda

200

športnik mladinskega razreda

100

Razred

Število točk

1.

50

2.

40

3.

30

4.

20

5.

10

1.7 Šport invalidov

Merilo uspešnosti se upošteva v okviru osvojenih naslovov državnih prvakov in osvojenih medalj na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih, finalu svetovnega pokala in končni uvrstitvi na lestvici svetovnega pokala, univerzijadi, mediteranskih igrah in tekmovanjih za svetovni pokal ter za programe športnikov, ki imajo po veljavnih Kriterijih za kategoriziranje športnikov RS kategorizacijo državnega razreda v skladu s pregled­ nico 15, pri čemer se rezultat pomnoži s faktorjem glede na razred športne panoge (1. razred – 1,4; 2. razred – 1,2; 3. razred – 1; 4. razred – 0,8, 5. razred – 0,6): Kategorizacija

Število športnikov

Merilo konkurenčnosti ter lokalnega pomena športne panoge se ocenjuje v skladu z razvrstitvijo športnih panog v razrede za posamezno leto, ki jo objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svoji spletni strani in se oceni v skladu s preglednico 19:

Merilo konkurenčnosti ter lokalnega pomena športne panoge se ocenjuje v skladu z razvrstitvijo športnih panog v razrede za posamezno leto, ki jo objavi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svoji spletni strani in se oceni v skladu s preglednico 14: Razred

Število vadečih se oceni kot celotno število vadečih znotraj posameznega programa v skladu s preglednico 17:

Uspešnost panoge se meri po številu kategoriziranih športnikov v skladu s ­preglednico 18:

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1.

Število športnikov

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1.

Svetovna p­ rvenstva

mladinski

državni

pos.

ekip.

pos.

ekip.

pos.

ekip.

10

15

25

75

100

250

150

350

1.6 Vrhunski šport Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroš­ki: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve), ter priprave in udeležbo na največjih športnih tekmovanjih. Javno-finančna sredstva se ne smejo namenjati za individualna plačila športnikom za njihovo nastopanje za športno organizacijo. Izvajalci na lokalnem nivoju na področju vrhunskega športa so športna društva. Isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem prijavljenem programu posamezne športne panoge. Upoštevajo se kategorizirani športniki po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije.

Lokalna skupnost lahko sofinancira strokovni kader do višine 80 % (upravičeni stroš­ki: neposredno plačilo ter potni stroški) ter najem objekta na območju občine Bohinj do 80 %, za najem objektov na območjih izven občine pa 70 %. Predmet sofinanciranja so lahko tudi redni vzdrževalni stroški uporabe objekta (elektrika, komunalne storitve). Gre za izpeljavo celoletnih športnih programov za invalide, ki so nastali s povezovanjem športnih in invalidskih ter dobrodelnih društev na lokalni ravni ter uporaba športnih objektov za te programe, organizacijo državnih prvenstev invalidov v posameznih športih hkrati z državnimi prvenstvi teh športov, programe vrhunskih športnikov invalidov s programi drugih vrhunskih športnikov in ustrezno strokovno izobražen kader za delo s športniki invalidi v dejavnostih nacionalnih panožnih športnih zvez. Izvajalci na področju športa invalidov so športna, invalidska in dobrodelna društva. Programi obsegajo vsaj 60 ur vadb. Programe se glede ostalih elementov vrednoti pod enakimi pogoji in merili kot programe športne rekreacije, športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni in vrhunski šport ob upoš­ tevanju zmanjšane velikosti vadbene skupine za 50%.

1.8 Športna rekreacija Iz letnega programa športa se sofinancira uporabo športnih objektov in površin do višine 80 % za objekte na območju občine Bohinj ter 70 % za izven, za ciljne športnorekreativne programe ter ustrezen strokovno izobražen oz. usposobljen kader do višine 80 % (upravičeni stroški: neposredno plačilo ter potni stroški) za izvedbo celoletnih programov športne rekreacije, ki imajo visok zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.). Izvajalci letnega programa športa na področju šport­ne rekreacije so: športna društva, lokalna skupnost oz. njeni športni ali drugi zavodi, zdravstveni zavodi in zasebniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh programov. Programi obsegajo vsaj 60 ur vadbe na skupino.

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Uporabljajo se kriteriji iz poglavja 1.1.1 razen za kriterij števila vadečih, ki se ocenjuje v skladu s preglednico 20:

Točkovanje se izvede v skladu s preglednico 22:

Število športnikov Individualni športi

Število točk

6 – 10

100

11 – 20

200

21 ali več

300

1.9 Šport starejših

-----

Predmet sofinanciranja je ustrezno strokovno izobražen oz. usposobljen kader do 80 % (upravičeni stroški: neposredno plačilo ter potni stroški) za izvedbo gibalnih programov za starejše in razširjeno družino ter uporabo športnih površin do 80 % za površine na območju občine Bohinj, na območjih izven pa do 70 %. Izvajalci na področju športa starejših so: športna društva, društva upokojencev, lokalna skupnost oz. njeni športni ali drugi zavodi, zdravstveni zavodi in zasebniki, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje teh programov. Uporabljajo se pogoji in merila v skladu s poglavjem 1.8.

2. Športni objekti in površine za šport v naravi Prednost pri sofinanciranju iz letnega programa športa imajo vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki so brezplačno dostopne vsem (npr. otoki športa za vse, trimske steze, zunanja igrišča, planinske, tekaške, kolesarske poti, naravna kopališča ipd.). Upošteva se višina financiranja, ki jih za posamezne objekte in površine Občinski svet Občine Bohinj predvidi v vsakoletnem Letnem programu športa.

3. Razvojne dejavnosti v športu 3.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter njihovo štipendiranje. Za programe usposabljanja lahko prijavitelji prijavijo največ 3 osebe. Za sofinanciranje šolanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov lahko kandidirajo vsi strokovni delavci, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Bohinj. Vsak izvajalec letnega programa športa lahko za sredstva izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja kandidira z več kandidati, ki pri njem opravljajo strokovno delo. Pravico do izobraževanja in usposabljanja imajo vsi strokovni delavci, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Bohinj in se obvežejo, da bodo pri izvajalcih opravljali strokovno delo najmanj še 3 leta. Sredstva za strokovno izobraževanje se porazdelijo med prijavljene kandidate, za usposabljanje pa se točkovanje izvede v skladu s preglednico 21:

Bohinj, 6. april 2018

----

Naziv programa

Št. točk

Strokovna literatura

5

Periodična/občasna literatura

2

Strokovna literatura: temeljna strokovna dela iz osnovnih in mejnih področij športa, strokovna dela s področja športne vzgoje, šp. treniranja in šp. rekreacije, učbeniki in gradiva za potrebe usposabljanja, izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, literatura, namenjena ozaveščanju in animaciji za aktivno vključevanje prebivalstva v športne dejavnosti. Periodična literatura: revije za teoretična in praktična vprašanja športne vzgoje, športnega treniranja in športne rekreacije in deli revij s tovrstno tematiko, znanstvene revije s področja športa, zborniki strokovnih in znanstvenih posvetov.

3.4 Znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu Namen je izvajati temeljne, predvsem pa uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašati izsledke v prakso. Iz proračuna Občine Bohinj se lahko sofinancirajo projekti, če imajo izsledki razis­ kav aplikativno vrednost za področje športa v Občini Bohinj in je zagotovljen sorazmeren delež drugih virov financiranja. Za pridobitev ustreznih točk za izvajanje znanstveno raziskovalnega dela morajo kandidati predložiti projekt znanstveno raziskovalnega dela iz katerega je razvidno: -- izvedljivost in gospodarnost projekta; -- razvojna kakovost; -- relevantnost in potencialni vpliv projekta; -- reference. Vloga za sofinanciranje mora vsebovati tudi poročilo o opravljenih meritvah oz. anketiranju, obdelavi podatkov ter zaključno poročilo znanstveno raziskovalnega dela. Kandidat lahko kandidira za sredstva po končanju celotnega projekta.

3.5 Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa Iz letnega programa športa se sofinancirajo programi IKT, ki omogočajo centralno podporo zbiranju in predstavitvi informacij na področju športa na lokalni ravni. Na lokalni ravni je ključni izvajalec NPŠ na tem področju OŠZ, lokalni zavod za šport ali druge športne organizacije, ki izvajajo tovrstno dejavnost. Uporabnost informacijskega sistema se izraža s tem, da vsebuje podatke s področja organiziranosti športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu. Iz proračuna Občine Bohinj se financirajo in izvajajo programi izdelave informacijskih baz za potrebe lokalne skupnosti in nakup tehnologije, pri čemer se upošteva obstoj že razvitih informacijsko komunikacijskih tehnologij na trgu v skladu s preglednico 23:

Naziv programa

št. točk / kandidata

Usposabljanje 3. stopnja, sodnik

7

Vrsta sistema

št. točk

Usposabljanje 2. stopnja

5

Potrebna izdelava lastnega sistema

5

Usposabljanje 1. stopnje*

3

Nakup že obstoječega sistema

3

Izpopolnjevanje – seminarji

2

Izpopolnjevanje – obnavljanje licenc

1

*Upošteva se v prehodnem obdobju 3 let od uveljavitve Zakona o športu (ZŠpo-1), po preteku tega obdobja se 3. stopnja spremeni v 2., 2. pa v 1. Sofinanciranje se izvrši, ko izvajalec posreduje kopijo računa o opravljenem izobraževanju. Vrednost točke ne sme presegati vrednost stroškov izobraževalnega programa.

Upošteva se dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije različnim vrstam uporabnikov v skladu s preglednico 24: Vrsta uporabnikov

št. točk

Upravni organi

5

Udeleženci športnih programov

4

Splošna javnost

3

3.2 Statusne pravice športnikov Na področju statusnih pravic športnikov in strokovnih delavcev v okviru vrhunskega športa ter strokovna podpora programom s tega področja se na podlagi vloge upoštevajo lokalni pomen športne panoge, naziv športnika oziroma športna uspešnost, število športnikov oziroma razširjenost športne panoge ter uspešnost in konkurenčnost športne panoge.

4. Organiziranost v športu 4.1 Delovanje društev

3.3 Založništvo v športu

Za osnovno delovanje nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez ter javnih športnih zavodov se iz letnega programa športa zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih. Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira delovanje športnih društev, občinskih in drugih športnih zvez ter športnih zavodov na lokalni ravni.

Založniška dejavnost obsega izdajanje strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikacij. Pogoj za pridobitev točk za izdajo publikacij je predložitev vsebinske zasnove publikacije z opredeljenim ciljem in namenom izdaje publikacije ter natančen finančni načrt.

Za delovanje društev se upoštevajo člani, ki imajo plačano članarino v skladu s statutom društva in se udeležujejo vadb ter člani, ki so registrirani kot tekmovalci pri ustrezni nacionalni panožni zvezi ter status društva v javnem interesu, kar se dokazuje z odločbo pristojnega ministrstva v skladu s preglednico 25:

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 Število vadečih

št. točk

Član, ki ima plačano članarino in se aktivno udeležuje vadb

1

Član, ki je registriran športnik

2

Status društva v javnem interesu

100

Društvu, ki se je v letu pred prijavo na razpis udeležilo čistilne akcije, organizirane s strani Občine Bohinj, se dodeli dodatnih 5 točk. Člani, ki so registrirani športniki, se upoštevajo samo enkrat, tudi, če so registrirani v več panogah.

4.2 Oprema Sofinancira se nakup športne opreme v višini do največ 50 %. Oprema in pripomočki morajo biti namenjeni za izvajanje športnih programov, ki so jih prijavitelji vložili v prijavi na razpis. Če izvajalec v roku ne porabi vsaj 80 % dodeljenih sredstev, znaša višina sofinanciranja nakupa opreme za tega izvajalca pri naslednji prijavi na razpis največ 30 %.

5. Športne prireditve in promocija športa 5.1 Športne prireditve Iz letnega programa športa se sofinancirajo materialni stroški izvedbe športnih prireditev, ki upoštevajo trajnostne kriterije in imajo namen pospeševanja motivacije za šport, športno aktivnost in imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem, razen šolskih tekmovanj ter potekajo na območju občine. Pri dodeljevanju sredstev iz proračuna Občine Bohinj se upoštevajo raven priredit­ ve oz. odmevnost v skladu s preglednico 26: Raven prireditev / odmevnost

št. točk

Bohinj, 6. april 2018

5.3 Športna dediščina Javni interes za izvedbo projektov iz področja športne dediščine bodo izkazovali tisti projekti, ki bodo v vlogi na razpis, poleg obširne predstavitve projekta, opredeljevali: -- izvedljivost projekta in -- izrazit lokalni pomen projekta.

6. Družbena in okoljska odgovornost v športu Javni interes za izvedbo projektov iz področja družbene in okoljske odgovornosti v športu bodo izkazovali tisti projekti, ki bodo v vlogi na razpis, poleg obširne predstavitve projekta, opredeljevali: -- izvedljivost projekta, -- izrazit lokalni pomen projekta in -- odličnost projekta.

7. Občinska priznanja športnikom Priznanja in nagrade lahko prejmejo športniki, ki delujejo v društvih, ki so izvajalci letnega programa športa. Za vrhunske športne dosežke se upoštevajo visoke uvrstitve (prvo, drugo in tretje mesto). Vrednost nagrade se določi v okviru razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu in na podlagi števila točk, skladno s preglednico 30: 1.

Osvojeno mesto 2.

3.

Udeležba do 10. mesta

Udeležba, ne glede na doseženo mesto

Olimpijske in ­paraolimpijske igre

100

90

80

60

30

Svetovno prvenstvo, svetovno prvenstvo invalidov

90

80

70

50

15

Evropsko prvenstvo

70

60

50

40

10

Mednarodna tekmovanja

500

Tekme na državnem nivoju

400

Regijska tekma

300

50

45

40

30

-

Tradicionalne prireditve

Mladinsko svetovno prvenstvo

400

EYOD-OI mladih

50

45

40

20

-

Občinske prireditve

100

Mladinsko evropsko prvenstvo

40

30

20

15

-

Svetovno veteransko prvenstvo

30

20

15

10

-

Univerziada

30

20

15

10

-

Merilo množičnosti prireditve se upošteva glede na kriterije iz preglednice 27: Množičnost

št. točk

do 50 tekmovalcev

100

od 51 do 100 tekmovalcev

200

od 101 do 200 tekmovalcev

300

201 ali več tekmovalcev

400

Ustreznost vsebine prireditve glede športne vsebine se izkazuje z opredelitvijo v vlogi. Sredstva iz letnega programa se nakažejo na podlagi dokazil o izvedbi prireditve.

Za športe, ki niso olimpijski in niso na rednem programu olimpijskih iger, se indeks zmanjša za 30%. Župan lahko podeli posebno nagrado športnikom za športne dosežke, ki v teh merilih niso opredeljeni, vendar v okviru proračunskih sredstev in največ v višini ene minimalne plače v RS za mesec v katerem se nagrada podeli.

5.2 Javno obveščanje Obveščanje je pomembno z vidika seznanjanja javnosti z delovanjem društva ter prek promocije športnega udejstvovanja dosegati cilj večje ozaveščenosti lokalnega prebivalstva o pomenu športne aktivnosti kot dela zdravega načina življenja ter samega udejstvovanja na tem področju. Vsebina javnega obveščanja mora biti neposredno povezana z dejavnostjo, s katero se ukvarja športna organizacija in jo je prijavila kot del programov na razpisu. Pri dodeljevanju sredstev iz proračuna Občine Bohinj se upošteva doseg medija glede na preglednico 28: Doseg medija

št. točk

Lokalni

100

Regionalni

200

Državni

300

Merilo pogostosti pojavljanja se upošteva glede na kriterije iz preglednice 29: Pogostost pojavljanja

št. točk

do 10 x letno

100

od 11 – 20 x letno

200

21 ali večkrat letno

300

Predmet sofinanciranja so lahko plačljivi oglasi na radiu, tiskanih medijih, televiziji ter spletnih medijih.

3. Na podlagi 112. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji, dne 29. marca 2018 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o d ­ oločitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih ­skupnosti ter sestavi in številu članov svetov ­krajevnih skupnosti v Občini Bohinj 1. člen V Odloku o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti ter ses­tavi in številu članov svetov krajevnih skupnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 1/98) se 9. člen spremeni tako, da se glasi: »9. člen Volitve v svete krajevnih skupnosti izvaja občinska volilna komisija. Glasovanje na voliščih vodijo volilni odbori.«

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 6. april 2018

2. člen V 10. členu se črtata prva in osma alinea. Dosedanja druga, tretja, četrta, peta, šesta in sedma alinea postanejo prva, druga, tretja, četrta, peta in šesta alinea. Dosedanja osma alinea postane sedma alinea.

PRAVILNIK o dopolnitvi Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj

3. člen

1. člen Drugi odstavek 18. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/09 in 2/11) se dopolni tako, da se na koncu doda »… in druge opreme, potrebne za izvajanje dejavnosti.«

11. člen se črta.

4. člen 13. člen se spremeni tako, da se glasi: »13. člen Glede vprašanj, ki s tem odlokom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalne volitve.« 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-5/2018 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2018

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

2. člen Merila in kriteriji za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Bohinj so Priloga 1 tega pravilnika. Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Merila in kriteriji za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj – redna dejavnost kulturnih društev (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/09 in 2/11) 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-6/2018 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2018

4. Na podlagi 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17 in 3/18 – odl. US), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 -odl. US) in 31. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji 29. marca 2018 sprejel

ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera 1. člen 2. člen Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/08, 1/09, 3/10, 3/11, 2/12, 1/17 in 5/17) se spremeni tako, da se glasi: »Ta odlok velja za območje Bohinjske jezerske kotline, od slapa Savice in na vzhodu do meje, ki poteka po južnem in vzhodnem robu naselja Stara Fužina in Ribčev Laz - potok Suha, za gozdno cesto Stara Fužina - Voje, Vogar - planina Blato vključno s parkirišči, za vstopna mesta sotesk Grmečica in Jerečica ter za parkirišči v Senožetih in v Danici.« 2. člen 5. točka 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »pri parkiranju ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 6. člena.« 3. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-3/2018/2 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2019

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r.

PRILOGA 1

MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE P ­ ROGRAMOV LJUBITELJSKE KULTURNE ­DEJAVNOSTI V OBČINI ­BOHINJ - REDNA DEJAVNOST ­KULTURNIH DRUŠTEV Osnovni kriteriji Pri izbiri programov, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, se upoštevajo naslednji osnovni kriteriji: -- plačilo mentorjev ali drugih strokovnih delavcev je vključeno v redno dejavnost druš­ tev, -- organizator tečaja, seminarja, strokovnega izobraževanja, delavnic …, ki pridobi točke za organizacijo le-tega, ne more istočasno pridobiti točke za udeležbo na tem seminarju, tečaju, delavnici, -- letni programi za dejavnost se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa, -- izvajalcem za plačane koncerte, nastope, razstave, predavanja itd, ki so naročeni, odkupljeni in plačani, točke ne pripadajo.

Merila in kriteriji po posameznih kulturnih dejavnostih A)Instrumentalna in vokalna dejavnost: pevski zbori, pihalni orkester in instrumentalne skupine I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, nov koncertni program, 4 samostojni koncerti, 10 koncertnih ali priložnostnih nastopov; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 75 ur vaj, več kot pol novega koncertnega programa, 2 samostojna koncerta, 6 koncertnih ali priložnostnih nastopov; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, vsaj tretjina programa novih skladb, 2 koncerta (lahko v sodelovanju z drugim društvom), 4 koncertni ali priložnostni nastopi; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 30 ur vaj, 4 koncertni ali priložnostni nastopi. Obrazložitev k točki A Nov koncertni program pomeni izvedbo del, ki jih skupina izvaja prvič ali del, ki jih minula tri leta ni izvajala. Samostojni koncert pomeni najmanj 45 minut izvedenega lastnega programa.

5. Na podlagi 66. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16 in 61/17), 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji, dne 29. marca 2018 sprejel

B) Gledališke in lutkovne skupine I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 160 ur vaj, premiera dramskega oziroma lutkovnega besedila v trajanju več kot 60 minut ali več kot 30 minut besedila, namenjenega otrokom, 5 ponovitev, 10 nastopov; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 120 ur vaj, premiera dramskega oziroma lutkovnega besedila v trajanju manj kot 60 minut ali manj kot 30 minut besedila, namenjenega otrokom, 3 ponovitve, 5 nastopov;

Številka 1

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 70 ur vaj, premiera krajšega dramskega oziroma lutkovnega besedila, 3 ponovitve, 3 nastopi; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 40 ur vaj, 4 priložnostni nastopi (recitali). C) Folklorne skupine in skupine, ki ohranjajo ljudska opravila in običaje I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, 2 novi koreografiji, 1 samostojni celovečerni nastop, 13 nastopov; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 75 ur vaj, 1 nova koreografija, 1 celovečerni nastop (lahko v sodelovanju z drugim društvom), 10 nastopov; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, 1 nova koreografija vsaki dve leti, 6 nastopov; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 30 ur vaj, 4 nastopi. D) Plesne skupine I. kategorija: 300 točk: Pogoji (letni program dela): 90 ur vaj, premiera plesne predstave v trajanju 60 minut, 5 krajših novih koreografij, 13 nastopov; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 75 ur vaj, premiera plesne predstave v trajanju 30 minut, 3 krajše nove koreografije, 10 nastopov; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 60 ur vaj, plesna predstava v trajanju 60 minut (lahko v sodelovanju z drugim društvom), 2 krajši novi koreografiji, 8 nastopov; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 30 ur vaj, 4 nastopi. E) Likovne in fotografske skupine I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 40 študijskih srečanj, 4 samostojne razstave skupine, 1 publikacija, 12 sodelovanj na drugih razstavah ali prireditvah; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 30 študijskih srečanj, 2 samostojni razstavi skupine, 1 publikacija, 6 sodelovanj na drugih razstavah ali prireditvah; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 20 študijskih srečanj, 1 samostojna razstava skupine, 4 strokovne objave v publikacijah ali medijih, 4 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 10 študijskih srečanj, 4 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah F) Recitacijske in literarne skupine I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 40 srečanj, 4 samostojni literarni večeri, 10 sodelovanj na literarnih večerih, 1 publikacija, 8 strokovnih objav v publikacijah ali medijih; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 30 srečanj, 2 samostojna literarna večera, 6 sodelovanj na literarnih večerih, 1 samostojna publikacija, 5 strokovnih objav v publikacijah ali medijih; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 20 srečanj, 1 literarni večer (lahko v sodelovanju z drugim društvom), 4 sodelovanja na literarnih srečanjih, 4 strokovne objave v publikacijah ali medijih; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 10 srečanj, 4 sodelovanja na literarnih srečanjih ali 4 strokovne objave v publikacijah ali medijih. G) Skupine za ohranjanje muzealske dejavnosti I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 30 študijskih sestankov, 4 samostojne strokovne prireditve, 5 sodelovanj na drugih prireditvah, 1 samostojna publikacija s področja delovanja; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 20 študijskih sestankov, 2 samostojni strokovni prireditvi, 4 sodelovanja na drugih prireditvah, 2 strokovni objavi v publikacijah ali medijih ; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 10 študijskih sestankov, 1 samostojna strokovna prireditev, 2 sodelovanji na drugih prireditvah, strokovna objava v publikacijah ali medijih; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 5 študijskih sestankov, 2 sodelovanji na drugih prireditvah, strokovna objava v publikacijah ali medijih. Obrazložitev k točki G Strokovna prireditev: strokovno predavanje, ki traja najmanj 45 minut z razpravo, pos­tavitev strokovne razstave (razstava vključuje; slikovno, tekstovno in materialno gradivo z vodenjem), program za ohranitev dediščine (naravne, kulturne in duhovne) Bohinja. Postavitev strokovne razstave lahko nadomestita dve tematski razstavi, ki vključujeta slikovno ali materialno in tekstovno gradivo.

Bohinj, 6. april 2018

Sodelovanje na drugih strokovnih prireditvah lahko nadomesti ponovitev razstave ali izvedba dveh predavanj s področja domoznanstva. H) Druge ljubiteljske kulturne dejavnosti I. kategorija: 300 točk Pogoji (letni program dela): 40 srečanj, 4 samostojne razstave skupine, 1 publikacija, 12 sodelovanj na drugih razstavah ali prireditvah; II. kategorija: 135 točk Pogoji (letni program dela): 30 srečanj, 2 samostojni razstavi skupine, 1 publikacija, 6 sodelovanj na drugih razstavah ali prireditvah; III. kategorija: 90 točk Pogoji (letni program dela): 20 srečanj, 1 samostojna razstava skupine, 4 objave v publikacijah ali medijih, 4 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah; IV. kategorija: 45 točk Pogoji (letni program dela): 10 srečanj, 4 sodelovanja na drugih razstavah ali prireditvah. Obrazložitev k točkam E, F, G in H Srečanje oziroma sestanek traja najmanj 120 minut. Obrazložitev k točkam E in H Samostojna razstava pomeni strokovno razstavo, ki vključuje slikovno, tekstovno in materialno gradivo ter vodenje.

Dodatno točkovanje vseh dejavnosti Izobraževanje -- udeležba na seminarjih oziroma izobraževanjih/ na člana -- organizacija seminarjev in strokovnih izobraževanj ---

Strokovni kader (za vaje) prevozi za strokovni kader: do 50 % vrednosti avtobusnega prevoza dodatek za delo strokovnega kadra z bivališčem v občini Bohinj

10 točk 50 točk

10 točk

Plačilo prevozov za strokovni kader in dodatek za delo strokovnega kadra se ­izključujeta. Dodatno točkovanje glede na uspešnost Skupno število točk se za dejavnost poveča za: -- 30 % ; državno srečanje, prvo mesto ali zlato priznanje, državni nivo -- 20 % ; regijsko srečanje, drugo mesto ali srebrno priznanje, regijski nivo -- 10 % ; območno srečanje, tretje mesto ali bronasto priznanje. Pri godbah se upošteva doseženi nivo do naslednje udeležbe na festivalih v organizaciji JSKD. Za dosežene posebne nagrade, priznanja za delo društva ali sodelovanje na mednarodnih prireditvah in festivalih 20 točk Pri uvrstitvi izvajalca kulturnega programa v določen kakovostni razred se upošteva izbor selektorja na podlagi udeležbe na območnem, regijskem in državnem tekmovanju. V primeru, da se izvajalec programa ocenjevanja ne udeleži, ostane točkovanje nespremenjeno. Upošteva se zadnje izvedeno ocenjevanje, ki ga izvede ZKD, JSKD ali drugi dogovorno izbrani organizator tekmovanja z izdelanimi merili, razpisom... Upošteva se le ena, najvišja uvrstitev ali priznanje v preteklem letu. ---

Dodatno točkovanje dela mlajših in starejših skupin v društvu ali sekciji (v društvu deluje več sekcij) je najmanj 70 % aktivnih starejših od 55 let v društvu ali sekciji (v društvu deluje več sekcij), je najmanj 70 % mlajših od 15 let

10 točk 15 točk

6. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 106. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617) ter 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na 27. redni seji, dne 15. februarja 2018 sprejel

PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ­dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj 1. člen Črta se prvi odstavek 1. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Bohinj (Ur. vestnik občine Bohinj, št. 6/08, 1/12 in 3/15).

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

2. člen Besedilo 7. člena pravilnika se spremeni tako, da se glasi: »Splošna določila, ki veljajo ne glede na ukrep opredeljen v tem pravilniku so sledeča: -- pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa, -- pomoč se dodeli na podlagi vloge z elementi poslovnega načrta (osnovni podatki o investitorju, podatki o investiciji, časovni potek investicije, stroški investicije). Podrobna vsebina in oblika se določita v razpisni dokumentaciji po posameznih ukrepih -- upravičenec lahko kandidira samo za naložbo, ki jo lahko izvede v celoti in v skladu z veljavnimi predpisi, -- Občina Bohinj lahko v javnem razpisu pri posameznih ukrepih določi podrobnejše pogoje za dodelitev sredstev, -- naložba, za katero se dodeli pomoč, mora ostati v lasti upravičenca vsaj 2 leti od dokončanja naložbe, če ni v okviru posameznega ukrepa določeno drugače, -- pomoč se ne dodeljuje podjetjem, ki so storitev ali material naročili pri lastniško povezanem podjetju. -- upravičenec oziroma podjetje, ki kandidira na razpisu mora poslovati neprekinjeno vsaj 2 leti od prejema sredstev, -- delovno mesto, za katero je pridobljena pomoč, se mora ohraniti vsaj 2 leti po prejemu pomoči -- naložba, za katero se dodeli pomoč, se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodelitve sredstev, -- če je prejemnik za iste upravičene stroške prejel ali namerava prejeti tudi drugo državno pomoč, skupni znesek prejete pomoči ne sme preseči dovoljenih intenzivnosti državnih pomoči, -- upravičenec, ki pridobi pomoč na podlagi tega pravilnika, mora voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev, ter jo hraniti vsaj še 10 let po izvedenem zadnjem izplačilu, -- Občina Bohinj bo hranila evidenco o individualni pomoči »de minimis« 10 let od datuma dodelitve pomoči, -- vsi računi oziroma poslovne listine, ki se uveljavljajo pri posameznih ukrepih morajo biti zavedeni v poslovnih knjigah upravičenca in morajo biti izdani na ime upravičenca, -- DDV ni upravičen strošek. ---

--

Pomoč ne sme biti: pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega, namenjena izvozu oziroma z izvozom povezanim dejavnostim v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, dodeljena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.«

3. člen Prvi stavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »Velikost posamezne gospodarske družbe se določa na podlagi enotnih meril za določanje velikosti podjetij, ki so bila sprejeta z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008:« 4. člen 10. člen se spremeni tako, da se glasi: »Upravičenec mora imeti sedež ali lokacijo registrirane poslovne enote, oziroma stalno prebivališče v občini Bohinj, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v občini Bohinj.« Črta se drugi odstavek 11. člena.

-------------

5. člen

6. člen Tretji odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »Postopek javnega razpisa in dodelitve sredstev poteka po naslednjem zaporedju: župan imenuje strokovno komisijo, strokovna komisija pripravi predlog javnega razpisa, javni razpis potrdi župan s sklepom o začetku postopka javnega razpisa, občinska uprava poskrbi za objavo javnega razpisa, občinska uprava vodi postopek javnega razpisa in nudi informacije v zvezi z razpisom, strokovna komisija obravnava prispele vloge, občinska uprava pozove vlagatelje na dopolnitev, strokovna komisija pripravi končni predlog razdelitve sredstev, direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba izda upravni akt, župan obravnava pritožbe, občinska uprava pripravi pogodbo o sofinanciranju, ki jo podpiše župan, občinska uprava spremlja izvajanje po pogodbi o sofinanciranju.«

7. člen V 13. členu se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: »Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja do drugega kolena in v svaštvu do drugega kolena.« 8. člen Tretji in četrti odstavek 18. člena se združita v enega, ki se po novem glasi:

Bohinj, 6. april 2018

»Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo strokovna komisija preverila, če vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo ustrezala predmetu in ne bo izpolnjevala pogojev javnega razpisa, je komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla. Prijavitelje, katerih vloge na razpis niso popolne, Občinska uprava pisno pozove za dopolnitev vlog. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 8 delovnih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v postavljenem roku ne dopolnijo, se zavržejo s sklepom.« 9. člen 19. člen se spremeni tako, da se glasi: »Po internem ocenjevanju na podlagi meril za ovrednotenje vlog bo strokovna komisija pripravila končni predlog prejemnikov sredstev in višine sofinanciranja posamez­ nemu vlagatelju z upravnim aktom.« Črta se drugi odstavek 20. člena.

10. člen

11. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Po pravnomočnosti upravnega akta o sofinanciranju, se z upravičenci sklene pogodba o sofinanciranju, ki jo podpiše župan. V pogodbi se podrobneje uredijo način ter pogoji koriščenja sredstev. Pogodbo mora upravičenec podpisati v roku 8 dni od prejema pogodbe, v nasprotnem primeru se domneva, da upravičenec odstopa in da je Občina Bohinj prosta obveznosti, ki izhajajo iz izdanega upravnega akta o sofinanciranju. Rok za podpis se lahko podaljša, če upravičenec pisno sporoči občinski upravi objektivne razloge za podaljšanje roka, vendar ne dlje kot za 7 dni. Pogodba mora vsebovati: -- navedbo podatkov občine in prejemnika sredstev, -- namen, za katerega se sredstva dodeljujejo, -- višino dodeljenih sredstev, -- rok za porabo sredstev, -- navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank, -- razloge za vračilo dodeljenih sredstev, -- način nadzora nad namensko porabo sredstev, -- razloge za razvezo pogodbe, -- navedbo skrajnega roka za oddajo zahtevkov. Pogodba lahko poleg določb iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje tudi druge določbe.« 12. člen 2. alineja prvega odstavka 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »potrdilo o plačilu računa.« 13. člen Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predmet sofinanciranja na podlagi tega pravilnika so projekti oziroma aktivnosti podjetij in drugih upravičencev v okviru sledečih ukrepov: -- spodbujanje naložb v gospodarstvo, -- spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj, -- spodbujanje delovanja mladih podjetij, -- spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja, -- spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva -- spodbujanje poslovne dejavnosti, -- spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij, -- spodbujanje prijav podjetij na razpise, -- spodbujanje projektov inovacij, -- spodbujanje sobodajalstva, -- spodbujanje povezovanja podjetij z razvojnimi institucijami, -- subvencioniranje stroškov najema poslovnih prostorov in obratov.« 14. člen V 30. členu se številka »30« zamenja z »29«. 15. člen Črta se zadnja alineja v petem odstavku ter tretja alineja v šestem odstavku 31. člena. Alineja devetega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca in ostale omejitve se določijo z javnim razpisom.« 16. člen Doda se nov, 31.a člen, ki se glasi: »31.a člen (Spodbujanje delovanja mladih podjetij) Namen ukrepa: olajšanje delovanja mladih podjetij in spodbujanje nastanka novih. S subvencioniranjem stroškov njihovega poslovanja bo nastalo ugodno okolje za razvoj podjetništva, zmanjšal se bo obseg t.i. sive ekonomije. Predmet pomoči: -- sofinanciranje delovanja mladih podjetij in spodbujanje nastajanja novih. Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki kandidirajo za sredstva in v letu prijave na razpis še ni minilo štiri ali več let od njihove ustanovitve. Upravičeni stroški:

Številka 1 ---

----

-----

---

--

-------

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

stroški za računovodske storitve, prispevek za članstvo v strokovnih zbornicah in združenjih, stroški specialističnih svetovanj s področja davkov, delovnega in gospodarskega prava, računovodstva in trženja. Višina sofinanciranja: sofinanciranje upravičenih stroškov do 100% vrednosti. Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije. Omejitve: dodatne omejitve se določijo v javnem razpisu.

---

17. člen Tretji, četrti in peti odstavek 32. člena se spremenijo tako, da se glasijo: »Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) brezposelne osebe, prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje Pogoji: Delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč se mora ohraniti vsaj 2 leti po zaposlitvi. Nova zaposlitev mora pomeniti povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišje stanje v zadnjih 12 mesecih (upoštevajo se podatki iz bilančnega poslovanja v preteklem letu), Realizacija samozaposlitve oziroma odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju občine Bohinj, Za novo odprto delovno mesto se šteje zaposlitev registrirane brezposelne osebe, prijavljene na zavodu za zaposlovanje najmanj 1 mesec pred zaposlitvijo na delovno mesto, ki je predmet prijave na razpis. V kolikor je bila registrirana brezposelna oseba vključena v program javnih del, je lahko prijavljena v evidenci brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje manj kot mesec dni pred zaposlitvijo, ki je predmet prijave na razpis po tem pravilniku. Prednost pri prijavi imajo podjetja, ki prijavljajo osebe s stalnim prebivališčem na območju občine Bohinj. V primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln, iz kateregakoli razloga pred potekom 2 let, mora prejemnik sredstev, v roku 30 dni od prenehanja zaposlit­ ve, zaposliti novega delavca, ki ustreza v tem pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti. Rok za vračilo sredstev je 90 delovnih dni od dneva prejema poziva, Samozaposlitev se dokaže z dokazilom o registraciji podjetja in potrjenim obrazcem M1/M2 Oseba mora ostati samozaposlena vsaj 2 leti. Oseba ne sme biti vključena v aktivno politiko zaposlovanja. Za vsakega na novo zaposlenega je potrebno predložiti svojo vlogo. Upravičeni stroški: stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 3 minimalnih mesečnih plač in obvezni prispevki za socialno varnost, stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 3 minimalnih mesečnih plač in obvezni prispevki za socialno varnost.« V osmem odstavku se na koncu doda nova alineja, ki se glasi: »- dodatne omejitve se določijo v javnem razpisu.«

----

18. člen Dodata se nova, 33.a in 33.b člena, ki se glasita: »33.a člen (Spodbujanje poslovne dejavnosti) Namen ukrepa: pomoč pri opravljanju registrirane poslovne dejavnosti podjetja ter spodbujanju na področjih izboljšanja trženjskega položaja Predmet pomoči: -- sofinanciranje registrirane poslovne dejavnosti podjetja. Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) Upravičeni stroški: -- stroški priprave investicijske in projektne dokumentacije, -- stroški specialističnih svetovanj s področja davkov, delovnega in gospodarskega prava, računovodstva in trženja, -- stroški izdelave dokumentov, ki so potrebni za opravljanje registrirane poslovne dejavnosti, kot so npr., marketinška strategija, izjave varnosti z oceno tveganja, pos­ lovni načrt, kadrovski načrt ipd. Pogoji: -- stroški morajo biti povezani z registriranimi poslovnimi dejavnostmi, ki jih opravlja podjetje, -- dodatne omejitve se določijo v javnem razpisu. Višina: -- sofinanciranje upravičenih stroškov do 70 % vrednosti. Instrument dodeljevanja sredstev: -- dotacije. 33.b člen (Spodbujanje usposabljanja in promocijskih aktivnosti podjetij) Namen ukrepa: spodbujanje podjetništva z vzpostavitvijo podpornega okolja, ki omogoča lažje razvijanje in ohranjevanje konkurenčnih prednosti prijaviteljev. Predmet pomoči:

--

--

----------

------

Bohinj, 6. april 2018

sofinanciranje stroškov izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v podjetju, spodbujanje promocijskih aktivnosti podjetij. Upravičenci: samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki kandidirajo za sredstva in v letu prijave na razpis še ni minilo štiri ali več let od njihove ustanovitve fizične osebe z registriranim osebnim dopolnilnim delom ali – za sofinanciranje promocijskih aktivnosti, ki kandidirajo za sredstva in v letu prijave na razpis še ni minilo štiri ali več let od njihove ustanovitve. Upravičeni stroški: stroški izobraževanja ali usposabljanja, stroški najema razstavnega prostora stroški priprave in izvedbe promocijske akcije podjetja, kot npr. najem tehnične ali druge prireditvene opreme, stroški oglaševanja v raznih medijih, stroški programa ipd. stroški izdelave publikacij, stroški izdelave spletne strani, stroški oglaševanja. Neupravičeni stroški: potni stroški, stroški kilometrin, stroški dnevnic, stroški prenočevanja in prehrane. Pogoji: vsi upravičeni stroški morajo biti povezani z registriranimi poslovnimi dejavnostmi podjetja, ne upoštevajo se izobraževanja, ki pripomorejo k višji stopnji javno veljavne izobrazbe, oziroma sodijo v javno veljavni izobraževalni program promocijska akcija je dogodek, ki je namenjen širši javnosti, kjer podjetje predstavlja svoje registrirane poslovne dejavnosti. Višina sofinanciranja: sofinanciranje upravičenih stroškov do 50% Omejitve: omejitve se določijo z javnim razpisom. Instrument dodeljevanja sredstev: - dotacije. Omejitve: prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog, najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca se določi z javnim razpisom.«

19. člen 36. člen se spremeni tako, da se glasi: »Namen ukrepa: spodbujanje sobodajalstva in s tem razvoja turizma na območju občine Bohinj. Predmet pomoči: -- sofinanciranje sobodajalstva in promocijskih aktivnosti Upravičenci: -- samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki imajo registrirano dejavnost oddajanja turističnih nastanitvenih zmogljivosti, -- registrirani sobodajalci, ki so vpisani v Registru nastanitvenih obratov. Pogoji: -- dejavnost, za katero prijavitelj pridobi sredstva po tem pravilniku, se mora opravljati vsaj še 2 leti po zaključeni investiciji, -- poravnana turistična taksa v preteklem koledarskem letu, -- naložba se mora izvesti na območju občine Bohinj in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku, -- naložbe morajo biti izvedene v skladu z veljavno zakonodajo (pridobljena ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti). Upravičeni stroški: -- stroški gradbenih in obrtniških del za ureditev prostorov in zunanje ureditve prostorov, namenjenih oddaji, -- stroški opreme, ki je potrebna in neposredno povezana z opravljanjem turističnih nastanitvenih zmogljivosti, -- stroški promocijskih aktivnosti. Višina sofinanciranja: -- sofinanciranje gradbenih in obrtniških del do 50 % -- sofinanciranje stroškov promocijskih aktivnosti do 100 % ---

--

Instrument dodeljevanja sredstev: dotacije. Omejitve: Upravičenec ne more ponovno zaprositi za sredstva sofinanciranja stroškov gradbenih in obrtniških del ter nabave opreme, če je za ureditev istega prostora že pridobil sredstva na podlagi tega pravilnika v zadnjih 5 letih dodatne omejitve so določijo v javnem razpisu.« 20. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj.

Številka:007-4/2018-3 Bohinjska Bistrica, 15. februar 2018

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 6. april 2018

7. Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in na podlagi 8. člena Odloka o prometnem režimu na območju Bohinjskega jezera (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/08 – uradno prečiščeno besedilo, 1/09, 3/10, 2/12 in 1/17), je Občinski svet Občine Bohinj na 28. redni seji, dne 29. marca 2018 sprejel

SKLEP o določitvi javnih parkirnih površin, višini parkirnin in letnih dovolilnic 1. člen S tem sklepom se na območju Občine Bohinj določajo javne parkirne površine, višine nadomestil za parkiranje – parkirnina, čas, v katerem se parkirnina plačuje, višina parkirnine in cena letnih dovolilnic. 2. člen Javne parkirne površine, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so:

PARKIRIŠČA ZA OSEBNA/KOMBINIRANA VOZILA JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CENA v EUR (z DDV)

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Ribčev Laz 1 (pred pošto)

1

pon. - ned.

6:00-20:00, prve pol ure brezplačno

da: največ 2 uri

1,50

1,50

2,50

1,50

na uro

P02

Ribčev Laz 2 (za hotelom jezero)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P03

Ribčev Laz 3 (Pod Skalco)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

da: največ 2 uri

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P04

Stara Fužina 4 (Vegelj)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P05

Ukanc 5 (Naklova glava)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P06

Ukanc 6 (križišče Ukanc)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P08

Stara Fužina 8 (Vorenčkojca)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

1,50

1,50

brezplačno

na uro

P11

Stara Fužina 11 (pred KD v Stari Fužini)

2

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P15

Ribčev Laz 15 (pri hotelu Jezero)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

da: največ 2 uri

brezplačno

1,50

2,50

brezplačno

na uro

P16

Ribčev Laz 16 (cerkev sv. Janeza)

1

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P17

Stara Fužina 17 (cerkev sv. Pavla)

2

pon. - ned.

/

da: največ 2 uri

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

P18

Ribčev Laz 18 (cerkev sv. Duha)

1

pon. - ned.

/

da: največ 1 ura za udeležence verskih ­obredov

brezplačno

brezplačno

brezplačno

brezplačno

/

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

1.1. do 31.3.

1

pon. - ned.

6:00-20:00

ne

brezplačno

Št.

IME PARKIRIŠČA

P01

1.1. do 31.3.

1.4. do 30.6., 1.9. do 31.10.

1.7. do 31.8.

1.11. do 31.12.

ENOTA

PARKIRIŠČE ZA AVTOBUSE JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE Št.

PREDLOG IMENA

P02

Ribčev Laz 2 (za hotelom jezero)

CENA (z DDV) 1.4. do 30.6., 1.9. do 31.10.

1.7. do 31.8.

1.11. do 31.12.

prva ura 5,00 €, vsaka naslednja ura 1,50 €

prva ura 5,00 €, vsaka naslednja ura 2,50 €

brezplačno

ENOTA

/

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1

Bohinj, 6. april 2018

PARKIRIŠČE ZA AVTODOME JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE Št.

PREDLOG IMENA

P14

Srednja vas 14 (Senožeta)

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

3

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

CENA (z DDV) 1.1. do 15.6.

16.6. do 16.9.

1.11. do 31.12.

parkiranje ni dovoljeno

15,00 *

parkiranje ni dovoljeno

ENOTA

na dan

* turistična taksa ni vključena v ceno in jo je potrebno poravnati v info centrih v Bohinjski Bistrici ali Stari Fužini 3. člen Rezervne javne parkirne površine, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so:

PARKIRIŠČA ZA OSEBNA/ KOMBINIRANA VOZILAS POSEBNIM REŽIMOM OBRATOVANJA (ODPRTO OD 23.6. DO 16.9.) JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Stara Fužina 7 (Labora)

1

pon. - ned.

8:00-20:00

P10

Ribčev Laz 10 P+R (travnik nasproti Kristala)

2

pon. - ned.

P13

Bohinjska Bistrica 13 (Danica)

3

P13

Bohinjska Bistrica 13 P+R (Danica)

P19

Št.

IME PARKIRIŠČA

P07

CENA v EUR (z DDV)

ENOTA

1.1. do 15.6.

16.6. do 16.9.

17.9. do 31.12.

da; 8:00-22:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

8:00-20:00

da; 8:00-22:00

parkiranje ni dovoljeno

5,00 *

parkiranje ni dovoljeno

na dan

pon. - ned.

/

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

brezplačno

parkiranje ni dovoljeno

/

3

pet.-ned.

/

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

brezplačno**

parkiranje ni dovoljeno

/

Ukanc 19 (pri hotelu Zlatorog)

1

pon. - ned.

6:00-20:00

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

P14

Srednja vas 14 (Senožeta)

3

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

parkiranje ni dovoljeno

2,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

P14

Srednja vas 14 P+R(Senožeta)

3

pet. - ned.

00:00-24:00

ne

parkiranje ni dovoljeno

2,00 ***

parkiranje ni dovoljeno

na dan

* cena parkiranja vključuje brezplačen shuttle prevoz do mostu sv. Janeza ** zagotovljen brezplačen shuttle prevoz do mostu sv. Janeza *** cena parkiranja vključuje brezplačen shuttle prevoz po cesti Voje - Vogar - Blato (do križišča za Voje in do križišča Vogar - Blato) 4. člen (1) Cene letnih dovolilnic za parkiranje in uporabo ceste Stara Fužina – Voje in Vogar – Blato:

DOVOLILNICE ZA PARKIRANJE OBLIKA NADOMESTILA

VIŠINA NADOMESTILA

v EUR (z DDV) Parkirna kartica

150,00

Parkirna kartica – lastniki počitniških hiš in stanovanj

30,00

Parkirna kartica – občani

10,00

Letna dovolilnica za uporabo ceste Stara Fužina - Voje - Vogar - Blato

500,00

Letna dovolilnica za uporabo ceste Stara Fužina- Voje - Vogar - Blato, za izvajalce javnega prevoza

po dogovoru med Občino Bohinj in izvajalcem

CESTA STARA FUŽINA - VOJE - VOGAR - BLATO

Št.

GOZDNA CESTA

P20

Cesta Stara Fužina - Voje - Vogar - Blato

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

CENA v EUR (z DDV)

1

pon. - ned.

00:00-24:00

ne

10,00

1.1. do 31.12.

ENOTA uporaba ceste na dan

(2) Stroški izdelave kartice bremenijo uporabnika. 5. člen (1) Javne parkirne površine – vstopno izstopna mesta, višina parkirnine, čas plačevanja ter dovoljeni čas parkiranja so: JAVNE PARKIRNE ­POVRŠINE

CONA

OBRATOVALNI ČAS

ČAS PLAČEVANJA

ČASOVNO OMEJENO PARKIRANJE

Št.

IME PARKIRIŠČA

P21

Jerečica

3

pon. - ned.

6:00-20:00

P22

Grmečica

3

pon. - ned.

6:00-20:00

CENA v EUR (z DDV)

ENOTA

1.1. do 31.3.

1.4. do 31.10.

1.11. do 31.12.

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

da; 6:00-21:00

parkiranje ni dovoljeno

10,00

parkiranje ni dovoljeno

na dan

URADNI VESTNIK OBČINE BOHINJ

Številka 1 OBLIKA NADOMESTILA

VIŠINA NADOMESTILA v EUR (z DDV)

Sezonska dovolilnica Jerečica, ­Grmečica

800,00

(2) Kot potrdilo o plačilu parkirnine za ta mesta velja tudi kupljena ribiška dovolilnica. 6. člen (1) V primeru izgube parkirnega listka se zaračuna znesek v vrednosti celodnevnega parkiranja. (2) V primeru izgube parkirnega listka za Cesto Stara Fužina - Voje - Vogar – Blato se zaračuna 50,00 EUR. 7. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 007-3/2018/3 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2018

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r

Bohinj, 6. april 2018

108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11- Odl.US, 57/12, 101/13-ZDavNep, 110/13 in 19/15) in 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Bohinj na svoji 28. redni seji dne 29. marca 2018 sprejel naslednji

SKLEP o ukinitvi statusa zemljišča javno dobro 1. člen S tem sklepom se zemljišču katastrska občina 2199 Savica parcela 1266/6 (ID 4886699) ukine status javnega dobra. 2. člen Zemljišču iz prejšnjega člena preneha status javnega dobra in se vknjiži kot last Občine Bohinj. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Bohinj. Številka: 478-11/2018 Bohinjska Bistrica, 29. marec 2018

8. Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 –uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05 - Odl.US, 126/07,

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r

RAZPISI IN OBVESTILA Na podlagi 17. člena Statuta Občine Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/17 – uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/17) objavlja Občina Bohinj

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj za leto 2018 1. Namen javnega razpisa

Namen javnega razpisa je sofinanciranje obnove fasad v občini Bohinj v letu 2018 za dosego ciljev v skladu z Odlokom o zunanjem izgledu objektov in okolice (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 2/16). Občina Bohinj bo sofinancirala celovite obnove fasad, izvedenih v času od objave tega razpisa do 31. oktobra 2018.

2. Upravičenci do razpisanih sredstev Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, njihovi zastopniki ali upravniki stanovanjskih objektov, ki na območju občine Bohinj načrtujejo obnovo fasad na objektih in izpolnjujejo razpisne pogoje. V primeru, da se obnavlja stavba v solastnini, solastnik – investitor lahko poda vlogo kot pooblaščenec soinvestitorjev v njihovem imenu in za njihov račun. V primeru obnove fasade s strani najemnika objekta, poda vlogo najemnik z upravno overjenim soglasjem lastnika.

3. Splošni in posebni pogoji: Dela morajo biti izvedena v skladu s prostorskimi akti Občine Bohinj. Barva fasade mora biti usklajena, tradicionalna za to okolje (odtenki bele in svetli odtenki zemeljskih barv). V primeru, da je objekt oz. območje varovano kot kulturna dediščina, morajo biti dela izvedena skladno s pogoji in smernicami kulturnovarstvene službe (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine). Na območju varovanja narave (Natura 2000, ekološka pomembna območja, naravna vrednota in TNP) je potrebno pridobiti soglasje službe za varovanje okolja (Agencije RS za okolje). Prijavitelji ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do Občine Bohinj. Predmet sofinanciranja so lahko le zakonito zgrajeni objekti in novogradnje, ki so starejše od 5 let. Če je prijavitelj ob oddaji vloge zamolčal resnična dejstva ali navajal neresnične podatke, ki vplivajo na dodelitev subvencije, ali bo sredstva porabil nenamensko ali v nasprotju s predpisi, vlogo in razpisom, mora sredstva v celoti vrniti, skupaj z zamudni obrestmi, ki tečejo od dneva izplačila sredstev do plačila.

Bohinj, 6. april 2018

4. Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev Posamezne vloge bodo ovrednotene na podlagi podanih meril (opomba: točke se pri točkah b) in f) ne seštevajo): a.) Kategorija registrirane kulturne dediščine: □ objekt je zavarovan kot dediščina oziroma se nahaja na območju naselbinske dediščine………………………………………………..........................……………………..5 b.) Dotrajanost objekta: □ močno odpadanje ometa………………………………………………...............…...........6 □ delno odpadanje ometa ali luščenje zaključnega sloja na posameznih ­mestih…........4 □ vidne poškodbe zaključnega sloja na stavbi oz. močna onesnaženost ­stavbe…....….2 c.) Objekti z neustreznimi arhitekturnimi rešitvami: □ neustrezna obstoječa barva fasade ………………….…………...................………..…1 □ moteči elementi na fasadi objekta (napeljava, žlebovi, reklame ipd.)……………….....1 d.) Delno obnovljeni ali nedokončani objekti: □ objekt je delno obnovljen ali nedokončan ……………..........................…………...…..2 (fasada, stavbno pohištvo, balkoni) e.) Lega objekta v prostoru: □ v bližini državne ceste…………………………….....................................…………....…2 □ v neposredni bližini naravne ali kulturne znamenitosti ……………..................…..…...2 □ objekt leži v vaškem jedru………………………….…...............................................….2 f.) Lega objekta v predelu, ki je že obnovljen: □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb …………........................................…………..…2 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 30 m) □ objekt leži v bližini obnovljenih stavb ………..................................………..……..…….1 (obnovljene stavbe so oddaljene manj kot 60 m)

5. Dodelitev sredstev Občina Bohinj bo prejemnikom sredstev na podlagi zbranih točk sofinancirala do največ 50% vrednosti opravljenih del oziroma ne več kot 12,00 EUR/m2 obnovljene fasade na stavbi. Maksimalni znesek subvencije je 2.000,00 EUR/stavbo, minimalni pa 1.000 EUR. Komisija bo prejete vloge ovrednotila skladno z merili iz te točke razpisa. Prednost bodo imeli kandidati z doseženim večjim številom točk. V primeru, da več prijaviteljev doseže enako število točk in bi bila s sofinanciranjem vseh presežena skupna razpoložljiva sredstva, se kot najugodnejšega izbere prijavitelja, ki je dosegel višje število točk iz merila »Kategorija registrirane kulturne dediščine« in nadaljnje iz merila »Dotrajanost objekta«. V kolikor prijavitelji še vedno dosegajo enako

RAZPISI IN OBVESTILA

Bohinj, 6. april 2018

11. Nakazilo dodeljenih sredstev prejemnikom

število točk pri prej omenjenih kriterijih, se prijaviteljem ustrezno zmanjša delež sofinanciranja glede na razpoložljiva sredstva. V kolikor prijavitelj ne sprejme predloga za delno financiranje, se sredstva financiranje drugim prijaviteljem z enakim številom točk ustrezno porazdelijo. V primeru, da za sofinanciranje vloge, ki pride kot zadnja v poštev za sofinanciranje, ne bo dovolj sredstev za financiranje v celotnem zaprošenem znesku, si Občina Bohinj pridržuje pravico, da vlogo financira v nižjem znesku, kot je to določeno s tem razpisom (t.j. manj kot 1.000 EUR). V kolikor ta prijavitelj ne sprejme predloga za delno financiranje, se financiranje v nižjem znesku ponudi prijavitelju vloge z naslednjim najvišjim številom točk. Postopek se ponavlja, dokler eden od uvrščenih prijaviteljev ne sprejme vloge oziroma se ustavi, v kolikor noben od uvrščenih prijaviteljev ne sprejme predloga.

Prejemnik sredstev je dolžan najkasneje do 10. novembra 2018 Občini Bohinj pred­ ložiti Občini Bohinj popolno končno poročilo o opravljenih delih. Končno poročilo o izvedenih delih naj vsebuje vsaj fotokopije računov za izvedena dela ki so predmet sofinanciranja, barvne fotografije fasade objekta po izvedenih delih obnove fasade ter kratek opis izvedenih del. V pogodbi se določi način podaje zahtevka za izplačilo sredstev za sofinanciranje. Pogodbeni znesek bo Občina Bohinj nakazala na transakcijski račun prejemnika sredstev trideseti (30) dan po ogledu zaključenih del na terenu. Ogled opravi strokovna komisija najkasneje do 27. 11. 2018.

6. Vsebina vloge

12. Razpisna dokumentacija in informacije

Vloga mora vsebovati: a) Izpolnjen obrazec vloge, * (OBRAZEC 1) b) Predračuni materiala in storitev c) Overjeno (upravna overitev) izjavo solastnikov/etažnih lastnikov stavbe, da soglašajo z obnovitvenimi deli, v kolikor investitor ni lastnik / edini lastnik objekta d) Dokazilo o legalnosti objekta (gradbeno ali uporabno dovoljenje)

Razpisna dokumentacija je zainteresiranim na voljo od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka v času uradnih ur v pisarni št. 22 Občine Bohinj. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Bohinj na zavihku Javni razpisi in druge javne objave (www.obcina.bohinj.si/Razpisi). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na sedežu Občine Bohinj, pri Nataši Fujs, na telefonski številki 04 577 01 39 ali prek e-pošte: natasa.fujs@obcina.bohinj.si. Številka: 41010-2/2018/4 Datum: 20. 3. 2018

e) Vsaj dve fotografiji stanja objekta pred prenovo fasade (barvni tiskan izvod ali oddaja fotografij na elektronskem digitalnem nosilcu ali mediju oziroma po e-pošti na obcina@bohinj.si s pripisom: »za Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad«) f) Potrdilo (soglasje) Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije o ustreznosti del (v kolikor je objekt oz. območje varovano kot kulturna dediščina) g) Naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje (v kolikor je območje varovano iz vidika narave in je pridobitev soglasja potrebna) * Dokumentacija a) OBRAZEC 1 te točke razpisa je na voljo na spletni strani Občine Bohinj na zavihku Javni razpisi in druge javne objave (www.obcina.bohinj.si/Razpisi) oziroma je na voljo za prevzem na Občinski upravi Občine Bohinj v času uradnih ur. Vzorec pogodbe je del razpisne dokumentacije. S prijavo na razpis prijavitelj soglaša z bistvenimi sestavinami pogodbe o sofinanciranju.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/17) in Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 4/09, 2/11 in 1/18) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne ­dejavnosti v letu 2018 na območju Občine Bohinj

7. Način predložitve vlog ---

Vloge morajo biti dostavljene: po pošti priporočeno na: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 25. maja 2018) ali osebno v tajništvu Občine Bohinj (najkasneje do 25. maja 2018 do 12. ure).

Vloge morajo biti v zapečateni ovojnici s pripisom: »Ne odpiraj – vloga za Javni razpis za sofinanciranje obnove fasad na objektih v občini Bohinj za leto 2018« na sprednji strani ter s polnim naslovom vlagatelja na zadnji strani.

1. Podatki o naročniku

Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica

2. Predmet razpisa

------

8. Roki za odpiranje vlog Odpiranje vlog se bo izvedlo 28. maja 2018 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Bohinj. V primeru, da v okviru postavljenih rokov sredstva ne bodo v celoti izkoriščena, bo Občina Bohinj prejemala popolne vloge tudi po tem roku in jih obravnavala po vrstnem redu prejema, vendar najpozneje do 5. oktobra 2018.

9. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo je za ta namen imenoval župan. Vse pravočasne in popolne vloge bo komisija ocenjevala na podlagi meril, navedenih pod točko 4 tega razpisa. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki so zahtevane po razpisu. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem danem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Nepravilno označene, prepozne vloge ali nepravočasno dopolnjene vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrnejo.

10. Rok, v katerem bodo potencialni prejemniki sredstev obveščeni o izidu javnega razpisa Na podlagi predloga strokovne komisije odloča o dodelitvi sredstev Občinska uprava Občine Bohinj praviloma v roku 10 dni od odpiranja vlog. O pritožbi zoper odločitev Občinske uprave odloča župan Občine Bohinj. S prejemniki sredstev bo Občina Bohinj sklenila pogodbe o sofinanciranju obnove fasad za leto 2018, v katerih se bodo določile medsebojne pravice in obveznosti. Upravičenec je dolžan v roku 5 dni od prejema pogodbe o sofinanciranju podpisati pogodbo. V kolikor v predvidenem času pogodbe ne podpiše, izgubi pravico do dodelitve sredstev.

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r

Sredstva so v proračunu zagotovljena za naslednje namene: redno dejavnost, stroške prostora za študijo in izvedbo programa, nakup in vzdrževanje opreme, vzdrževanje prostorov, izdaja tiskanih gradiv.

3. Izvajalci, ki se lahko prijavijo na razpis in pogoji razpisa

---------

Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti, redno delujejo na področju ljubiteljske kulture na območju Občine Bohinj in vključujejo občane Bohinja, opravljajo dejavnost na nepridobitni osnovi, imajo urejeno evidenco o članstvu in zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo programov, delujejo na področju kulture več kot eno leto, od dneva registracije dejavnosti, vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, najmanj enkrat letno svoje delo predstavijo javnosti, prijavljene programe morajo izvajati člani društva, ki se prijavi na razpis.

4. Kriteriji in merila

Vrednotenje kulturnih programov bo izvedeno v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj.

5. Višina razpisanih sredstev in višina sofinanciranja

-------

Višina razpoložljivih sredstev je 44.700,00 EUR: za redno dejavnost 30.700,00 EUR za povrnitev stroškov prevoza strokovnega kadra 1.500,00 EUR, nakup in vzdrževanje opreme 7.000,00 EUR, stroške prostora za študij in izvedbo programa 4.000,00 EUR, stroške za vzdrževanje prostorov 1.500,00 EUR, za izdajo tiskanih gradiv se zbirajo namere, ki bodo vključene v proračun za leto 2019.

RAZPISI IN OBVESTILA Letni programi za dejavnost in izdaja tiskanih gradiv se sofinancirajo največ do višine 80 % vrednosti letnega programa. Plačani koncerti, nastopi, razstave, predavanja itd, ki so naročeni, odkupljeni in plačani, se ne sofinancirajo. Prevozi za strokovni kader se sofinancirajo do 50 % vrednosti avtobusnega prevoza. Stroški prostora za študij in izvedbo programa se sofinancirajo največ do 70 % stroškov. Stroški za vzdrževanje in nakup opreme se sofinancirajo največ do 60 % upravičenih stroškov. Stroški za vzdrževanje prostorov se sofinancirajo do 60 % vseh upravičenih stroškov. Izvajalec, ki bo izvedel vzdrževalna dela v prostoru, mora, pred izvedbo teh del, predhodno pridobiti soglasje lastnika objekta.

6. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi ali na spletni strani občine www.obcina.bohinj.si - razpisi. Vloga mora vsebovati: -- v celoti izpolnjeno, žigosano in podpisano razpisno dokumentacijo (tisti obrazec, ki vključuje predmet razpisa za katerega zaprošate) in -- vse zahtevane priloge. Razpisna dokumentacija obsega: obrazec 1 (osnovni podatki), obrazec 2 (stroški prostora za študijo in izvedbo programa), obrazec 3 (nakup in vzdrževanje opreme), obrazec 4 (izdaja tiskanih gradiv-namera 2019), obrazci 5 (redna dejavnost po posameznih kulturnih dejavnostih) in obrazec 6 (vzdrževanje prostora).

7. Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo

Informacije v zvezi z razpisom in razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi pri Adrijanu Džudžarju ali po telefonu št. 577 01 23 ter preko e-pošte: adrijan.dzudzar@obcina.bohinj.si

8. Rok za oddajo in datum odpiranja vlog

Prijavo pošljite na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Prijava na razpis za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2018«, do vključno 9. 5. 2018. Vloge prispele po roku, bodo zavržene.

Bohinj, 6. april 2018

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

• • • • •

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 7.5.2018 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Sofinanciranje programov lovskih družin«. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite v tajništvu in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov lovskih družin za leto 2018. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli programi

• •

ki bodo izvajali izobraževalne programe za mlade, ki bodo osveščali javnost o varovanju živali in varovanju naravnega okolja.

7. Obdobje izvajanja aktivnosti

Programi morajo biti v celoti izvedeni v letu 2018. Številka: 41011-4/2018-2 Datum: 26. 3. 2018

Občina Bohinj, Občinska uprava

9. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Bohinj in na podlagi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov v Občini Bohinj za leto 2018. Komisija bo pri vrednotenju vlog upoštevala samo tiste podatke, ki so navedeni na posredovanih obrazcih razpisne dokumentacije. V primeru, da bo prijavitelj prijavil dejavnost, ki ni v skladu z njegovim statutom, bo vloga zavržena. Za formalno nepopolne vloge bodo prijavitelji pozvani k dopolnitvi. O izboru bodo prosilci obveščeni v 30. dneh po zaključenem roku razpisa.

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 9/17) in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih (Uradni vestnik Občine Bohinj št. 3/15) objavlja

JAVNI RAZPIS za sodelovanje pri razdeljevanju proračunskih sredstev za tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2018

10. Rok porabe dodeljenih sredstev

Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena do 31.12.2018. Številka: 41011-5/2018-2 Datum: 30. 3. 2018 Občina Bohinj, Občinska uprava

1. Predmet javnega razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih. Za sofinanciranje tradicionalnega načina sušenja krme v kozolcih so v proračunu Občine Bohinj za leto 2018 predvidena sredstva v višini 15.500 EUR.

2. Splošna določila oziroma pogoji upravičenosti

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/2017) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov lovskih družin v Občini Bohinj za leto 2018 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov lovskih organizacij. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 1.500,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 70 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih lovskim družinam in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za lovske družine izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

------

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, ki: so vpisana v register kmetijskih gospodarstev – RKG, imajo sedež v občini Bohinj in kmetujejo na območju občine Bohinj, opravljajo dejavnost na kmetiji sami (nosilci kmetije) ali skupno z ostalimi družinskimi člani, imajo zagotovljene osnovne pogoje za izvajanje dejavnosti po tem Pravilniku, delujejo na področju kmetijstva več kot eno leto, od dneva registracije in pridobitve KMG-MID številke.

Izvajalci programa (kmetje in nosilci kmetij) morajo na podlagi Pravilnika o sofinanciranju ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih: -- voditi evidenco o številu uporabljenih bran v kozolcu ali branicah -- voditi evidenco kolikokrat je bila vsaka brana v kozolcu ali v branicah v eni sušilni sezoni v celoti uporabljena -- do 14. septembra 2018 na Občino Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, posredovati končno poročilo za sušilno sezono 2018, -- 5 let po zadnji odobritvi sredstev hraniti evidenco v zvezi z razpisom. Na podlagi prijave na tem razpisu in posredovanih končnih poročil, bodo ob koncu sušilne sezone razdeljena proračunska sredstva. Sredstva bodo izplačana upravičencem najkasneje do 31. decembra 2018.

3. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev:

--

šteje celotna (»obdvana«) brana posušenega sena ali otave – financiranje do 15,00 EUR/brano.

RAZPISI IN OBVESTILA ----

velikost brane najmanj 3,5 m x 3,5 m. število “obdvanih” bran v eni letni sušilni sezoni. kolikokrat je bila posamezna brana uporabljena (obdvana) za sušenje v eni sušilni sezoni.

4. Potrebna dokumentacija

Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo v tajništvu Občine Bohinj, na spletni strani Občine Bohinj – http://obcina.bohinj.si. in pri kmetijski svetovalni službi.

5. Rok in način dostave vlog

Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Bohinj ali jih pošljejo po pošti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok oddaje vlog je 10. 5. 2018 (na zadnji dan navedenega roka za oddajo vlog morajo biti vloge oddane na pošti in poslane s priporočeno pošiljko). Vloga mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ – JAVNI RAZPIS – TRADICIONALNO SUŠENJE KRME V KOZOLCIH 2018«. Na hrbtni strani ovojnice morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo). Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene.

6. Obravnava vlog

Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za sofinanciranje ohranjanja kulturne dediščine - tradicionalno sušenje krme v kozolcih v občini Bohinj v letu 2018 (v nadaljevanju Komisija). Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge za razpisne namene. Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (oddane po 10. 5. 2018), bodo s sklepom zavržene. Komisija bo opravila pregled prispelih vlog. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani Občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene. Na podlagi podatkov, ki bodo navedeni v prijavni vlogi, bo komisija opravila ogled stanja na terenu. Po prejemu vseh končnih poročil bo komisija ocenila prispela poročila in opravila izračune za sofinanciranje. Izračune bo komisija predložila pristojnemu organu občine – direktorju občinske uprave. Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 10 dni od pregleda končnih poročil. Pritožbo na odločbo izdano v okviru tega razpisa lahko prejemnik odločbe poda v roku 15 dni od prejema odločbe na župana Občine Bohinj. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni.

7. Dodatne informacije

Vse dodatne informacije in pomoč v zvezi z javnim razpisom dobijo zainteresirani na Občini Bohinj, na telefonski številki 04/ 577 01 28 ali na elektronskem naslovu – marusa.velicki.rozman@obcina.bohinj.si. Datum: 22. 3. 2018 Številka: 331-1/2018/3

Župan Občine Bohinj Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. l.r

Bohinj, 6. april 2018

Občina Bohinj na podlagi Odloka o proračunu občine Bohinj za leto 2018 (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 9/2017) objavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvedbe programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo v Občini Bohinj za leto 2018 1. Predmet razpisa

Občina Bohinj objavlja razpis za podelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje programov veteranskih organizacijvojne za Slovenijo. Za sofinanciranje programov so v proračunu občine Bohinj predvidena sredstva v višini 2.000,00 EUR. Občina bo sofinancirala programe največ do 60 % vrednosti posameznega programa.

2. Pogoji razpisa

Na razpis se lahko prijavijo organizacije ter posamezniki, ki so nosilci programov, namenjenih veteranskim organizacijam in so za opravljanje navedene dejavnosti registrirani. Programi se morajo izvajati na območju občine Bohinj ali pa izven območja občine Bohinj, vendar morajo vključevati uporabnike programa s stalnim bivališčem v občini Bohinj, kar je razvidno iz evidence članov. Na razpisu ne morejo sodelovati organizacije, društva in drugi posamezniki, ki programe za veteranske organizacije vojne za Slovenijo izvajajo v okviru redne dejavnosti in za to prejemajo proračunska sredstva občine Bohinj iz druge proračunske postavke.

3. Vsebina vloge in zahtevana dokumentacija

• • • • •

predstavitev izvajalca programa, dokazilo o registraciji izvajalca programa, vsebinska predstavitev programa, morebitna potrebna soglasja za izvedbo programa, finančna predstavitev programa.

4. Rok za prijavo

Razpisno dokumentacijo je potrebno poslati najkasneje do 7. 5. 2018 v zaprti kuverti na naslov: Občina Bohinj, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom »Sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenijo«. Vse dodatne informacije dobite na občinski upravi ali na tel. št. 577 0115. Razpisno dokumentacijo lahko dobite na občinski upravi in na spletni strani Občine Bohinj.

5. Obvestilo o izboru

Komisija, ki jo imenuje župan, bo na osnovi prispelih vlog pripravila predlog za sofinanciranje programov veteranskih organizacij vojne za Slovenije v Občini Bohinj za leto 2018. O izboru bodo prosilci obveščeni v 20. dneh po zaključenem roku razpisa.

6. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti

• • •

ki bodo trajali dalj časa in bodo vključevali večje število uporabnikov, aktivnega preživljanja prostega časa, športa, kulture in izobraževanja, ki bodo usmerjali v informiranost, pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti.

Za programe, ki se izvajajo za člane iz več občin, se za izračun deleža iz proračuna Občine Bohinj upošteva: delež sofinanciranja teh občin, število vseh članov in število članov iz Občine Bohinj. Številka: 41011-3/2018 Datum: 26. 3. 2018 Občina Bohinj, Občinska uprava

ml adina in izobr a že vanje , kultur a , priredit ve

obratno. Delitev svojega znanja in hkrati druženje s starejšimi je zelo zanimiva izkušnja, zato smo to dejavnost predstavili tudi na nedavnem srečanju v italijanskem mestu Ortona v sklopu mednarodnega projek­ ta Erasmus+. Zahvaljujem se vsem učiteljem, učencem in udeležencem, ki ste so­ delovali pri izvedbi projekta. Dokazali ste, da je medgeneracijsko sode­ lovanje mogoče in da prinaša veselje in zadovoljstvo vsem. ・

Intenzivni tečaji nemščine Vesna Arh, mag.

Naj slavec poje

mag. Anita Škof, za Ženski pevski zbor KD Bohinj

oglasno sporočilo

V mesecu aprilu in maju organiziramo 10-urne intenzivne tečaje nemščine za: -- devetošolce, ki bi pred začetkom srednje šole radi ponovili in utrdili svoje znanje nemščine, -- devetošolce, ki se z nemščino še niso seznanili, -- sobodajalce in vse ostale, ki bi radi osvežili in nadgradili svoje znanje nemškega jezika. Tečaji so lahko tudi individualni, delo lahko poteka tudi preko spleta in videokonferenc. O dnevu, uri in kraju izvedbe vas bomo obvestili kasneje. Vse je odvisno števila prijav, velikosti skupin in vaših želja. Prijavite se lahko preko elektronske pošte arh.vesna@gmail.com ali po telefonu 041 234 527. Prijave sprejemamo do 12. 4. 2018.

32

Medgeneracijsko sodelovanje nas povezuje Marija Kikelj, koordinatorka Simbioze Šola

Foto: Dušan Čop

Foto: Marija Kikelj

Osnovna šola dr. Janeza Men­ cingerja Bohinjska Bistrica že tretje leto sodeluje v projektu Simbioza Šola, ki v Sloveniji pote­ ka že peto sezono. Mreža Simbioza Šola združuje šole, ki se zavedajo pomembnosti vseživljenjskega učenja, aktivnega sodelovanja mladih, medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja z lokalnim okoljem. Na naši šoli smo izpeljali že veliko medgeneracijskih druženj. Sep­ tembra in oktobra je potekala Simbioza giba, kjer so različne generaci­ je spoznavale nove športe in se udeležile različnih vadb. V Srednji vasi so šli učenci skupaj s starejšimi na pohod do Hudičevega mostu, igrali so štafetne igre, šli na sprehod in telovadili ter igrali športne igre z varovanci Doma sv. Martina. Na matični šoli so šli stari starši skupaj z vnuki na pohod na Voje, Ravne in Žlan. Za nami je tudi računalniški tečaj za starejše, ki je potekal februarja in marca. Tečaja se je udeležilo 11 udeležencev, ki so se ob pomoči učiteljev in učencev naše šole naučili oz. izpopolnili znanje o Wordu in elektronski pošti. Spoznali so Facebook in druga družbena omrežja, uporabljali tablične računalnike in pametne telefone ter se udeležili foto delavnice. Tako smo na šoli vnašali vrednote medgeneracijske­ ga sodelovanja in povezovanja, spodbujali prostovoljstvo in prenašali e-znanja starejši generaciji. In kaj o Simbiozi meniji naši učenci? Svoje vtise sta nam zaupala Benjamin Gašperin iz 7. b in Varja Titova iz 9. a razreda. Simbioza je priložnost za medsebojno spoznavanje različnih genera­ cij in nekaterih posameznikov. Mlajši učimo starejše, kako se uporablja sodobna tehnologija, hkrati pa se od njih naučimo veliko zanimivih podatkov. Simbioza tudi pomaga premagovati predsodke do starejših. Zdi se nama, da je Simbioza ne samo krasna priložnost za komu­ nikacijo s starejšimi, ampak tudi za razvijanje svojih komunikativnih sposobnosti. Vedno je lepo, ko starejša generacija z nami deli svoje izkušnje in znanje. Računalništvo je eno od področij, kjer se dogaja

Naš zbor je zelo aktiven tudi letos, tako z nastopi kot tudi s priprava­ mi nanje in potrebnimi organizacijskimi opravili. 22. 2. smo imele sa­ mostojni nastop, na katerega smo bile povabljene v Dom sv. Martina v Srednji vasi. Kljub sneženju smo se zbrale v velikem številu in v sproš­ čenem vzdušju zbranim zapele kar osem pesmi. Marsikdo je z veseljem z nami zapel slovenske narodne. S pesmijo smo voščile tudi dvema stanovalcema, ki sta praznovala rojstni dan. Pridružili so se nam njuni svojci, vključno s pravnuki. Program je povezoval Jože Cerkovnik, di­ rektor doma, ki nam je v zahvalo za nastop podaril priložnostno darilo, na koncu pa so nas pogostili s pijačo in sladico. Veselja v zboru tudi sicer ni manjkalo, saj sta nas ob svoji šestde­ setletnici v marcu pogostili pevki Milena Jeklar in Karmen Škrinjarič. Zboru se je letos pridružila tudi nova članica s Koprivnika. Vabilo no­ vim pevkam je v našem zboru vedno odprto. Najbolj intenzivno pa smo se pripravljale na Območno srečanje odraslih pevskih zborov občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica »Naj slavec poje«, ki je potekalo 10. in 11. marca letos v Baročni dvorani radovljiške graščine. Nastopile smo v drugem delu, na nedeljo, in sicer s tremi pesmimi – San se šetao, Sinoči bil ukraden je rožmarin in Deč­ va pa v hartlcu. Pri prvi nas je na klavirju spremljal Benjamin Komar, pesem je res mogočno zadonela v akustično bogati dvorani. Nastopile smo ubrano, po oceni naše zborovodkinje Cilke Novoselec zelo dobro, celo najbolje do sedaj. Na nastopu smo delovale samozavestno, saj se je naša predanost oziroma odgovornost do prisotnosti na vajah odrazila tudi v izvedbi na nastopu. Zbor odlikuje tudi že boljši občutek za dik­ cijo, sicer pa strokovno oceno Andreje Martinjak, ki je letos spremljala zbore, še pričakujemo. Zborovodkinja je od organizatorjev po nasto­ pu prejela cvetje in obsežno pesmarico, v kateri bomo gotovo našle navdih za kakšno novo pesem. Ker smo nastopile druge po vrsti, smo lahko spremljale nastope ostalih zborov. Nekateri so nas resnično nav­ dušili, v celoti pa smo se vsi nastopajoči zbori v nedeljskem programu zelo dobro odrezali in se pokazali v najboljši luči. Po zaključku revije smo bile povabljene še na bogato pogostitev, na kateri smo premlevale izveden nastop in izmenjevale vtise z ostalimi nastopajočimi. Res smo vsi peli kot slavci. Zelo zavzeto že pripravljamo program nastopov, koncertov in gosto­ vanj za letošnje leto, sodelovale pa smo tudi na občnem zboru našega Kulturnega društva Bohinj, ki je potekal 16. 3. v Danici. Nadvse smo se razveselile povabila na nastop na proslavi v počastitev dneva upora proti okupatorju, ki bo potekala v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri v Festivalni dvorani Bled. Še nikoli nismo nastopile v tej dvorani, pred tako številnim občinstvom, zato je to vabilo hkrati za nas tudi posebna čast, ki jo želimo upravičiti z odličnim nastopom. Srčno vabljeni! ・

kultur a , priredit ve

33

Vabilo na razstavo modernega mozaika Društvo mladih Bohinj

Društvo mladih Bohinj je s pomočjo Ljudske univerze v Radovljici iz­ vedlo delavnico izdelave mozaika. Mentorica Urška Ambrožič Potočnik je mladim pomagala pri izražanju njihove ustvarjalne energije in rezul­ tati so izjemni. Več kot to vam trenutno ne bomo razkrili, pridite in se prepričajte sami, saj so v mesecu aprilu izdelki na ogled v knjižnici v Bohinjski Bistrici, zato vljudno vabljeni. ・

Za nami lepi dogodki v ­organizaciji KD Bohinj

Pripovedovalke so nas popeljale v svet pravljic za odrasle, foto: Knjižnica ATL Radovljica

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: arhiv KD Bohinj

V zadnjem mesecu smo se v KD Bohinj trudili z organizacijo dveh zanimivih večerov, ki sta počastila dan žena in materinski dan. Najprej koncert Tanje Žagar, ki je sicer le delno napolnil dvorano, vendar je bilo vzdušje fantastično, saj smo na koncu zadnjih 20 minut vsi navdu­ šeno stali in plesali. Drug dogodek pa je bila glasbena predstava Kerlcev. Izredno pester večer, poln ljubezni in glasbe, je pomenil pravo darilo za vse mame, ki so bile v dvorani. Lep odziv domačinov pa je tudi nam dal voljo in zadoščenje, da se je tudi pri nas vredno truditi za takšne večere. Mnogi so se videli v igri, drugi v glasbi, vsi pa smo se lepo družili. Čestitamo Kerlcem za krasno predstavo in upamo, da bomo lahko kmalu spet kaj pripravili. ・

Pravljice so za vsakega dobre in zdravilne

Maja Šmitek, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Šestim raznolikim pravljicam je bilo vdahnjeno življenje. Zgodbe, ki so jih na edinstven način pripovedovali v bohinjski knjižnici, so obiskovalcem polepšale večer, preprosta in življenjska sporočila pa so se jim vtisnila v srce. »Super je bilo. Vsaka pripovedovalka je na svoj in edinstven način predstavila vsebino zgodbe,« navdušenja nad nastopi pripovedovalk ni mogla skriti Zdenka Zakrajšek. Pripovedovalci, ki so jih v Knjižnici A. T. Linharta gostili že tretjič, tokrat v svoji bohinjski enoti, so glas posodili raznolikim pravljičnim junakom – hudiču in trem sestram, nagajivim otrokom in klepetavemu Ribničanu ter njegovi ženi. V juž­ nem pohorskem narečju so oživeli tudi roparji in vaški veseljaki. »Na odru sama podoživim trenutke, ko mi je stari oče prav v tem narečju pripovedoval pravljice. Ljudje se ob pravljicah sprostijo in pogosto tudi močno odzovejo,« z nasmehom pove pripovedovalka Agica Kovše iz mariborske knjižnice in doda, da včasih s pomočjo občinstva kar odpleše skozi zgodbo. »Pravljice so bile v prvi vrsti namenjene odraslim – marsikdo se še spomni, kako so si jih včasih ljudje pripovedovali ob kmečkih opravilih. Prav tako so nekatere pravljice vsebinsko prezahtevne za otroško pu­

bliko,« poudari Barbara Kaiser iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je tretje leto del projekta mariborske knjižnice, v katerem trenutno sodeluje 14 slovenskih knjižnic. Pripovedovalci vsako sezono pripravijo dve besedili, s katerima se predstavijo obiskovalcem pravljičnih večerov za odrasle. Med tisoč naslovi je izbira vse prej kot preprosta. »Pravljičarji pri izbiri zgodb ni­ mamo nobenega ključa oziroma sistema. Sama se preprosto odpravim med police in knjigo izberem po hrbtu, jo vzamem v roke in prelistam. Če ob tem začutim neko povezavo, potem je to to,« prizna Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart, ki je prepričana, da so pravljice dobre in zdravilne za čisto vsakega poslušalca – otroka, odraslega, starostnika, ljudi s posebnimi potrebami ... S pravljicami lahko odpotujemo v daljne dežele in spoznamo dru­ ge svetove. Tokrat so pravljičarke ljudi popeljale v Ribnico, pohorske gozdove in tudi v malo ameriško mestece. »Sem za medkulturnost in zato bi se z veseljem še kdaj udeležila pravljičnega večera, na katerem bi pripovedovali pravljice iz različnih delov sveta, ki mi niso tako poz­ nane, in, seveda, tudi slovenske,« o lepi večerni popestritvi razmišlja obiskovalka Nataša Stare. Pravljični večer, v katerem so se prepletale raznolike zgodbe in so do izraza prišli tudi igralski talenti, so popestrili učenci Glasbene šole Radovljica. Pripovedovalke, ki jih druži ljubezen do pravljic in želja po tem, da ljudem nekaj dajo, so tokrat obiskovalce vseh starosti opom­ nile, da imajo besede lahko zelo veliko moč, in jim podarile tudi velik in topel objem, ki zaceli vse rane in nariše nasmeh na obraz. »Ob vsem tem hitrem življenjskem ritmu, ko nam primanjkuje trenutkov, iz ka­ terih gradimo svoje življenje, želim spomniti na malenkosti, ki štejejo največ. Ljudem tako želim prenesti sporočilo, za katerega upam, da ga občutijo, slišijo in tudi doživijo, tako kot sem ga sama ob prvem prebiranju besedila. S tokratno zgodbo sem jih želela spomniti, kako pomembno je preprosto biti človek,« še zaključi Darja Plavčak iz Knjiž­ nice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, in doda, da so za pripovedo­ valce največja nagrada nasmejani obrazi, zardela lica in iskrivi pogledi poslušalcev, ki jim dajo energijo za nadaljnje delo in pripravljanje no­ vih pravljičnih večerov. ・

II. DEL

Velikonočne šege in ­navade v ­župniji sv. Martina: Bóžji grob, blagoslov ognja, vode in ­velikonočnih jedil Marija Cvetek

V velikem tednu se ljudje pripravljajo na praznovanje velike noči. Nekoč so morali biti ves teden resnobni, niso smeli preveč glasno go­ voriti, kaj da bi se še smejali ali celo žvižgali; hudobec bi se jim bil prikazal. Včasih je bilo za veliko noč veliko več dela kakor dandanašnji; več otrok je bilo in žéhta je bila na róče (na roke). Tudi lesene pôde je bilo potrebno pošteno poribati, obrisati prah in žénine, kakor za šalo rečemo pajčevinam. Po omarah je moralo biti pospravljeno, prav tako so morale biti oprane zavese (férənčə), prti itd. Po mnogih hišah so nekoč prebelili vse prostore. Tudi dvorišča so temeljito očedili, prav tako so potrebili vrtove in polja, če je sneg že odlezel.

kultur a , priredit ve

Nada, Angelika in Slavica so prišle od žegna, foto: Marija Cvetek

Na veliki četrtek se zadnjič oglasi farni zvon in utihne do velike so­ bote. Tudi pri nas pravimo, da zavežejo zvonove; v zvoniku se je ne­ koč oglasila raglja. Naznanjala je post in premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Takrat so molili dalj časa, molili so tudi stare ljudske molitve, kot je zlati očenaš, ki nazorno podoživlja Jezusovo trpljenje in zasra­ movanje. Otroci so imeli majhne raglje ali ropôtce, kot jim rečemo pri nas. Te so jim večinoma naredili doma iz lesa in so jih tudi ročno poslikali. Naš oče si je kot otrok vedno sam naredil še raglji podoben pókovc. Na obeh straneh lesenega ročaja je pritrdil deščico in ko je zamahoval s pokovcem, je glasno pokalo. Na veliki četrtek popoldne delajo bóžjə gròf (božji grob); včasih je moral župnik nadzorovati njihovo delo. Postavili so kulise z rimskimi vojaki, ki so stražili božji grob, v ozadju pa je bila Golgota s križem. Oče mi je povedal, kako je vedno splezal na zímc (zidana polica, ki je pote­ kala po cerkvenem zidu), ker mu ni bó omótca (se mu ni vrtelo zaradi višine), se je ulegel nanj, mežnar pa mu je s kavljem podal lestenec, ki ga je obesil nad božji grob. Ta lestenec je bil izdelan samo za božji grob. Okrog njega so namestili cvetlične lončke z rožami in zelenje. Pri verouku so se vsako leto zmenili, kako bodo stražili in molili pri božjem grobu. K božjemu grobu so se ljudje nekoč kar zgrinjali na veliki petek. Po kolenih se plazeč so poljubljali Kristusove rane in molili. Pri nas božji grob stražijo naslikani rimski vojaki, ponekod po Slovenskem pa so ga stražili in ga morda še stražijo »živi« stražarji: gasilci s helebardami ali celo rudarji v uniformah. Veliki petek je največji dan žalosti v letu in bognedaj, da bi se človek lotil neposvečenega dela. Gorje, da bi celo pral, saj bi mu lahko poginila vsa živina: Kar se na vəlíč petk cunj opêre, / tkúj se mrh odere. Prati niso smeli že na veliki četrtek, po lastni presoji so prale samo matere z dojenčki, ki niso imele take zaloge plenic kakor danes. Na veliki petek so se strogo postili, še vode niso pili, kaj da bi se pritaknili vina, žganja ali kave; tudi kadili niso. Na Bohinjski Bistrici so prirejali pasijonske igre, ki so prikazovale Kristusovo trpljenje. Še danes starejši ljudje vedo povedati, kdo je igral Jezusa itd. Zadnje čase tudi v naši cerkvi na veliki petek pripravijo pasijonsko igro. Zato pa se že teden pred tem vije pasijonska procesija (križev pot) navkreber do Kresa nad Srednjo vasjo. Sprevod ponazarja Jezusov križev pot trplje­ nja do Golgote (oziroma Kalvarije). Na velikonočno soboto navsezgodaj duhovnik blagoslavlja veliko­ nočni ogenj in vodo. Nekoč je moral ogenj zanetiti s kresilnim kam­ nom. Mežnar je celo leto spravljal polomljene križe, da jih je na ve­ liko soboto zakuril pred cerkvijo. Župnik Pavel Uršič pa je to navado prestavil pred župnišče, kjer so se zbrali tisti fantje, ki so nosili ogenj. Mežnar je zakuril hosto, da so ob tem ognju prižgali svoje kresilne gobe. Sedanji župnik Martin Golob pa spet zbere osnovnošolce pri farni cerkvi, kjer blagoslovi velikonočni ogenj. Vsak župnik spremeni kako navado; pri enem so po vasi nosili ogenj samo ministranti in pevci otroškega pevskega zbora, pri drugem pa so ga lahko nosili tudi drugi fantje. Oče mi je povedal, kako je kot šolar že čez leto opazoval po gozdovih, kje na bukovih drevesih raste kaka debela goba. Ko je našel pravo, jo je odstranil in skuhal v pepelu ter posušil. Oddvojil je trši del od mehkejšega, ki ima luknjice. Trši del je pritrdil na žico in na koncu je naredil kámpo (zanko), ki je služila kot ročaj; tako je prižgano gobo lahko vrtel, da je bolje tlela. Iz mehkejšega dela je natrgal koščke, ki jih je po hišah prižigal ob veliki gobi in jih metal na ognjišča in v štedilni­

34 ke. Gospodinje so ta ogenj skrbno varovale, da so ga čim dlje ohranile, potem pa so ga prižigale z žégnanmə mašíncə (blagoslovljenimi vži­ galicami), ki so jih poleg velikonočnih jedil odnesle k žegnu. Dandanaš­ nji že tudi na podeželju nima več vsaka hiša »klasičnega« štedilnika, zato si taki domovi ne morejo več privoščiti šeg po stari navadi. Eden izmed veroukarjev je nekoč spraševal župnika v Srednji vasi: »Kako bomo pa mi, saj nimamo špórheta, imamo le plinsko bombo?« Župnik mu je svetoval, naj z blagoslovljenim ognjem prižgejo svečo in nato od »tu vzamejo« ogenj za plin, pa bodo na ta način deležni blagoslova, ki ga prinaša velikonočni ogenj. Deklice pa s kanglicami zajamejo žégnano vodo iz velikega čebra in prav tako odhitijo po vasi od hiše do hiše. Tudi blagoslovljeno vodo so po odločitvi »aktualnega« župnika smele raznašati vse deklice ali pa samo cerkvene pevke. Dandanašnji pa jo raznaša že tudi kakšen fantič. Raznašalcem ognja in vode ljudje radi dajo nekaj denarja. Včasih so jim poleg drobiža dali še kako jajce ali celo pirh. Spomnim pa se, kako mi je neki možakar vso blagoslovljeno vodo prelil v svojo steklenico in mi v kanglico nalil navadno vodo izpod pipe, kar se mi je zdelo neveljavno in bogoskrunsko. Take nisem hotela nositi po hišah, raje sem odšla domov. Še danes me ta dogodek navdaja z neprijetnim občutkom. Tudi mama mi je povedala zgodbo o nekem možakarju, kako je kot otrok nosil po hišah žegnano vodo, čeprav je bilo takrat to opravilo samo za deklice. Izhajal je iz silno revne družine. Še preden je zazvonilo, je on že nosil žegnano vodo po vasi. Natočil si jo je kar na vaškem koritu in prehitel druge, da bi kakšen dinar več padel v njegov žep. Malokdo ga je okregal, ker so ljudje vedeli, kako doma tolčejo revščino. Ko na veliko soboto odvežejo zvonove, še danes verjamejo, da ima tekoča voda posebno moč. Stari oče je vedno govoril, da je takrat vsa voda žegnana. Nekoč so brž stekli k potoku ali vsaj k vaškemu koritu in se umili s tekočo vodo, saj se takrat izmijejo vsi grehi. Ponekod pa se umivajo zaradi lepote in da bi se obvarovali določenih nevšečnosti in bolezni. Tudi krave so takrat napajali, ker naj bi pile sámo smetano; to velja tudi na sveti večer. Naj povem še to, kako so pri očetu doma tolkli voréše (orehe) za po­ tico. Naredili so si díljce (deščice) z jamico, kamor so dali vôrh oziroma kóčnjek, kakor so rekli vrsti domačih orehov z izrazito trdo lupino. Po njih so udrihali s kladivi, da so jih stolkli, a ne preveč, sicer so se jédra preveč zmazala. Čeprav so jih pridelali celo vrečo, so morali zraven peti in moliti, da jih niso preveč pojedli. Še bolj je bilo potrebno paziti, kadar so zbirali ocvébe (rozine) in mleli suho sadje: krhljè, hrúšče in češplje. To vse so doma nasušili, oče pa jim je poleg »ta boljše« potice z medom in orehi spekel še tako s suhim sadjem, ki ji rečemo posúta štrúnca, da niso prehitro pojedli kováča, ker je bila številna družina. Ded je dal delat poseben model za peko kolača, bil je zelo velik, iz pločevine, na sredi pa je imel namesto običajnega tulca vgrajeno kar staro pločevi­ nasto kanglo. Tudi poseben nož je imel za rezanje kolača; bil je precej dolg in bolj podoben sablji kot pa nožu. Na veliko soboto popoldne župnik blagoslavlja velikonočna jedila. Gospodinja pripravi kolač ali vsaj navadno potico. Kolač predstavlja trnjevo krono, s katero so kronali Jezusa. Šúnken, prekajena svinjska čeljust ali pleče, predstavlja Kristusovo telo. Tri korenine hrína (hre­ na) pomenijo tri žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ; pirhi pa simbolizirajo kaplje Jezusove krvi, zato so jih ponavadi barvali z rde­ čo barvo ali s čbúlnim pérjem. K žegnu so lahko nesli tudi navadna nepobarvana jajca. V jerbas so dali tudi túršco (koruzo), nekaj semena žit, ki so jih sejali, bòf (fižol) in tudi kakšen krompir. Vse to so potem zamešali med ostalo seme in pose­ jali ter posadili na njive. Zraven so podorali tudi kost, ki je ostala od šunkna. K žegnu so nesli še só (sol) in mašínce (vžigalice). Ne smemo pozabiti tudi belega kruha. Vse to je gospodinja lepo zložila v ­jerbas, kórbco (košaro) ali cekar in pre­ krila z lepim velikonočnim prtom, izvezenim samo za to priliko. Pri dedu so imeli krasen prt, naštíhan (izvezen) z volno, z motivom ve­ Slavica z žegnom na glavi, foto: Marija Cvetek, 2001 likonočnega jagnjeta z zastavico,

kultur a , priredit ve , šport

35 okrog pa je bil bogat cvetlični vzorec. Mama mi je pripovedovala, da so tudi pri nas doma imeli zelo lep prt, z velikonočnim jagnjetom, rəšəljé. Se pravi, da je bil izvezen v rišelje tehniki, pod vezenino pa so menjali barve blaga ali papirja: rdečega, roza, zelenega, modrega in rumenega. Tako je bil prt vsako leto videti malo drugačen. Okrog prta pa so bile čudovite doma narejene špíce (čipke). Tudi ta prt nam je pogorel kot še marsikaj dragocenega. Sedaj imamo izvezenega s križci, z rdečo pre­ jico: na sredini je IHS, na vogalih pa stilizirani nageljni. Sicer pa smo za k žegnu dobili v dar že več lepih prtov z najrazličnejšimi motivi; ti pa so izvezeni na mašíno (na stroj). Nekoč so ženske nosile k žegnu v jerbasih na glavi; pod jerbase so si položile svitke, ki so bili tudi doma narejeni. Vanje so natlačile lase, svitek pa je bil prepleten s pisanimi klobučevinastimi trakovi, s trakovi iz blaga ali z volno. Gospodinje so se postavljale s čim bolj zvrhano pol­ nimi jerbasi, ker je to pomenilo, da v njihovi hiši ne trpijo pomanjkanja. Mama mi je pravila, kako je ankrèt anà brž ləteva, da b bva ta prva damà. Potem se je pa spotaknila in se prəbərníva. Ker je bila revna, je v jerbas djáva še stare šotôre (strgane čevlje), da bi bilo videti bolj zvrhano polno. Ob padcu se je raztresla vsa vsebina jerbasa in zanjo je bila to velika sramota. Včasih so verjeli, da se bo tisto dekle, ki bo prvo prineslo žegen domov, tudi prvo poročilo. Kasneje sem izvedela, da tudi drugje po Slovenskem poznajo to vražo in da so v podobnih zgodbah iz jerbasa padali najrazličnejši predmeti, tudi čevlji itd. Zadnja leta pri nas nisem videla nobene ženske, ki bi nesla jerbas na glavi. Otroci pa imajo za k žegnu majhne košarice različnih oblik, s katerimi prinesejo blagoslavljat svoje male žegne. Tudi jedilom, ki jih nosimo k žegnu, v prenesenem pomenu pravimo žégən. ・

Dediščina Bohinja

ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj

Znani že nastopajoči na Alpskem večeru, Pazniku sira in vina ter Kravjem balu Turistično društvo Bohinj

V Turističnem društvu Bohinj se že precej časa trudimo z letošnjim Alpskim večerom. Veseli nas, da se nam je pridružilo že precej partner­ jev projekta. Vstopnice, ki so na voljo v našem TIC-u, se lepo prodajajo. Vabimo vse domačine k nakupu. Objavljamo celoten program letošnjih nastopajočih, ki ga bo povezoval Vinko Šimek. To so Lechner Buam in Ensemble Osttirol iz Avstrije, Trio Denis Novato, Kraški kvintet & Braco Koren & Anka Čop, Ansambel Roka Žlindre, Slovenski muzikantje in seveda Alpski kvintet. Na 5. Prazniku sira in vina, ki bo letos 25. 8. 2018 med 15. in 23. uro, bo v večernih urah nastopala skupina Obvezna smer. Kravji bal pa bo letos glasbeno obarval Ansambel Saša Avsenika. ・

Vabljeni na pomladni B. O. FejST Turistično društvo Bohinj

B. O. FEjST otroške festivale nadaljujemo 30. aprila 2018, ko bo na vrsti pomladni B. O. FEjST. Tudi letos bomo pripravili dogodek za ot­ roke v času pomladanskih počitnic. S tem še enkrat več pripravljamo dogodek, ki lahko navduši bohinjske otroke, prav tako pa vse goste Bohinja, ki bodo v tem času pri nas. Prireditev bo potekala med 16. in 19. uro v dvorani Danica na Bohinjsko Bistrici. Več seveda na spletni strani www.bofejst.bohinj-info.com. Fejstka vas vabi na svoj žur tudi pomladi, vabljeni. ・

Marca na kajakaških pripravah – Novigrad Kajak kanu klub Bohinj, Andraž Nahtigal

Sežig pokojnika

Vabljeni na predavanje in pogovor o dediščini Bohinja v ponedeljek, 9. aprila 2018, ob 17.30 v Knjižnico Bohinjska Bistrica: NOŠA IN OBIČAJI V BOHINJU PRED 2500 LETI. V železni dobi, pred 2500 leti, so v Bohinju pokopavali umrle tako, da so jih sežgali in jim v grob položili pridatke. Priloženi grobni pridat­ ki so odraz noše, predvsem pa takratnega gospodarskega in kulturne­ ga stanja v Bohinju. Predavala bo Mija Ogrin, arheologinja in muzejska svetovalka, do­ godek je organiziran v sodelovanju z zavodom ArheoAlpe in Knjižnico Antona Tomaža Linharta, enota Bohinjska Bistrica. ・

Vabilo na razstavo modernega mozaika Društvo mladih Bohinj

Društvo mladih Bohinj je s pomočjo Ljudske univerze v Radovljici iz­ vedlo delavnico izdelave mozaika. Mentorica Urška Ambrožič Potočnik je mladim pomagala pri izražanju njihove ustvarjalne energije in rezul­ tati so izjemni. Več kot to vam trenutno ne bomo razkrili, pridite in se prepričajte sami, saj so v mesecu aprilu izdelki na ogled v knjižnici v Bohinjski Bistrici, zato vljudno vabljeni. ・

Foto: Andraž Nahtigal

Prvi dan sta nas v Istri pričakala veter in dež, nato so bile razmere v naslednjih dneh veliko bolj ugodne in zastavljeni program smo lahko izpeljali v celoti. Priprave smo izvedli skupaj s kajakaškimi kolegi z Mosta na Soči, skupaj nas je bilo 15. Bivali smo v hotelu blizu morja, večino treningov pa smo opravili v kanalu reke Mirne. Lokacija se je izkazala za zelo priljubljeno, saj so tu trenirali reprezentanti Hrvaške, prišlo pa je tudi več klubov iz Češke in Slovaške. Veslali smo vsak dan dvakrat, starejši tudi trikrat, obenem pa opravili še nekaj suhih trenin­ gov v hotelu in v naravi. Dobra volja je kljub napornemu ritmu ostala cel teden, saj smo poskrbeli tudi za druženje, družabne igre, kitaro in kino. Čas za šolo je bil na programu vsak dan zvečer. Pohvaliti gre vse tekmovalce za resnost pri opravljanju treningov, še posebej tiste, ki so bili na svojih prvih tedenskih pripravah. Hvala Mostovčanom in trenerju Jerneju Župančiču Regentu za pomoč in so­ delovanje. Doma nas je nato pričakal sneg, kar nam je malo prekrižalo načrte za treninge na vodi. Pripravljamo tudi progo na jezeru in katamaran za spremljanje treningov in se veselimo lepih pomladanskih dni za ves­ lanje. ・

36

šport

Članska ekipa NK Bohinj UO NK Bohinj

Jutranje razgibavanje v Rovinju, foto: NK Bohinj

Zmagovalci zimske lige v malem nogometu 2018, foto: NK Bohinj

Članska ekipa je po lanskoletni uvrstitvi v 3. SNL v jesenskem delu sezone začela igrati v omenjenem tekmovanju. Po velikem trudu ob in na igrišču je UO uspel zagotoviti tekmovalne pogoje za nastopanje v 3. SNL. Potrebne so bile precejšnje izboljšave na samem igrišču, prav tako pa smo naredili velik korak v organizacijskem smislu. Na žalost pa se tekmovanje ni začelo po našem okusu. Poškodbe ključnih igralcev so močno zdesetkale ekipo, ki je sestavljena iz doma­ čih igralcev, vzgojenih v našem klubu. Svoje je pridala tudi neizkuše­ nost, v sredini sezone pa so se zadeve vendarle stabilizirale. Tako smo začeli tudi konkurenčno tekmovati in tudi zmagovati na tekmah ter se priključili ekipam proti sredini lestvice. Počitek v zimskem delu sezone je bil kratek, analizirali smo stvari in gremo v pomladanski del sezone odločno po obstanek v ligi. Na žalost se 3. SNL v prihodnji sezoni reorganizira, kar pomeni, da bo treba v 14-članski ligi zasesti najmanj 8. mesto, a smo odločni, da nam to uspe. NK Bohinj je v »mrtvem« delu sezone organiziral tudi tradicionalno zimsko ligo v malem nogometu v dvorani Danica. V njej je sodelovalo 7 ekip, naslov prvaka pa je že drugo leto zapored osvojila ekipa Zoisov grad. Najboljši strelec zimske lige pa je postal igralec ekipe Fair Play z Jesenic Almir Ličina. V mesecu februarju pa je članska ekipa začela s pripravami in igra­ njem pripravljalnih tekem. Na žalost so nam zimske razmere močno otežile dosedanji potek priprav, a z enakimi problemi se ukvarjajo tudi preostale ekipe. Ekipa je prav tako kot mlajše selekcije odšla na 4-dnevne priprave v Rovinj in prvenstvo pričakala pripravljena. Upaj­ mo, da nam tokrat poškodbe prizanesejo, potem pa bodo prišli tudi rezultati. Za dosego omenjenega cilja pa bo seveda dobrodošla izdatna pomoč gledalcev s tribun, tako da vabimo vse ljubitelje nogometa na ogled domačih tekem, da tudi s tem podprete naša prizadevanja. Urnik do­ mačih tekem v Danici je sledeč: 7. 4.: Bohinj : Arne tabor 69 10. 4. ali 17. 4.: Bohinj : Tinex Šenčur 21. 4.: Bohinj : Šobec Lesce 28. 4.: Bohinj : SIJ Acroni Jesenice 12. 5.: Bohinj : Zagorje 19. 5.: Bohinj : Brinje Grosuplje Vljudno vabljeni k ogledu! Športni pozdrav! ・

Zimski del sezone v NK Bohinj UO NK Bohinj

Letošnja zima kar noče in noče oditi. Kljub temu so otroci NK Bohinj celotno zimo pridno trenirali v dvorani Danica, obenem pa odigrali kar nekaj prijateljskih tekem ter se udeležili zimske lige v Šenčurju ter tekmovanja Rad igram nogomet. Še posebej dobro je nastopala ekipa U11, ki se je uvrstila med najboljših 8 ekip, nakar je na žalost tesno izgubila proti kasnejšemu zmagovalcu, ekipi Triglava. Ob prehodu na zunanja igrišča smo zdaj že tradicionalno organi­ zirali priprave na morju. Tokrat smo svojo bazo v Umagu zamenjali za Rovinj. Priprave so trajale 4 dni, skupaj pa se jih je udeležilo 40 otrok, kar priča tudi o popularnosti nogometne igre med otroki v Bohi­

nju. Otroci so lahko spoznali, kako poteka »delavnik« profesionalnega športnika. Poleg treningov in tekem dvakrat dnevno smo obiskovali bazen, ogledali smo si mesto Rovinj, se zabavali z raznimi igrami in doživeli marsikatero lepo izkušnjo. Otroci so vsak dan kazali večjo ut­ rujenost, a bili kljub temu nad izkušnjo navdušeni. Za nekatere je bilo to prva tovrstna izkušnja, nekateri so zdaj že pripravljeni na naporen ritem priprav, prav vsi pa v en glas poudarjajo, da gremo naslednje leto ponovno. Mlajše selekcije bodo s tekmovanji začele v vikendu po 1. aprilu, ko bomo, upamo, resnično lahko že zaigrali na naravni travi. Obenem vabimo vse otroke, ki bi se radi priključili našemu klubu in doživeli podobne izkušnje, da se nam pridružijo. Več informacij pa dobite na naši Facebook strani Nogometni klub Bohinj, spletni strani ali po e-mailu: info@nkbohinj.si. Športni pozdrav! ・

Nadaljevanje sezone smučarskih tekov in biatlona Smučarsko društvo Bohinj

Foto: arhiv SD Bohinj

Zadnja dva meseca sta bila tekmovalno zelo uspešna. Tekme so po­ tekale na različnih prizoriščih tako doma kot v tujini. Naši tekmovalci so odlično zastopali društvo. Zaradi obilice snega v dolini pa so na svoj račun prišli tudi najmlajši člani našega društva, saj so bili vsi treningi izvedeni na snegu. Januar se je zaključil s tekmovanjem v smučarskih tekih. Tekmova­ nje za 53. srebrno smučarsko palico Jožeta Jermana, ki je štelo tudi za pokal Geoplin, je bilo izvedeno na Rogli. Tekmovalo se je v sprintu in prav vsi naši tekmovalci so se uvrstili v četrtfinale. Po opravljenih četrtfinalu, polfinalu, velikem in malem finalu so naši dosegli odlič­ na mesta: 4. Tevž Marič, 6. Gašper Pekovec, 9. Tjaž Zorč, 11. Nino Rozman, 1. Kaja Marič, 3. Lena Repinc, 8. Kaja Zorč, 13. Rok Arh in 4. Boštjan Korošec. Vikend pred tem se je Kaja Marič udeležila najbolj množičnega tekmovanja v smučarskih tekih, Skiri Trophy XCountry v Castello di ­Fiemme – Italija. Od 82 tekmovalcev v svoji kategoriji je pritekla na 7. mesto. Prvi vikend v februarju je v Oberhofu potekal alpski pokal v biatlonu za starejše kategorije. Anže Markej je dosegel 22. in 35. mesto, Boštjan Korošec pa 23. in 43. mesto. Obe tekmi sta bili v sprintu. Vzporedno je na Pokljuki potekalo odprto evropsko prvenstvo v biatlonu, prav tako za starejše kategorije. Blaž Debeljak je v mešani štafeti dosegel 10. mesto, na individualni 85. mesto ter na sprintu 94. mesto. Ajda Arh je na individualni dosegla 65. mesto ter v sprintu 79. mesto. Isti vikend je

37 potekalo tudi državno prvenstvo za otroške kategorije v klasični tehni­ ki. Zaradi bolezni/poškodbe ostalih se je tekmovanja udeležil le Gašper Pekovec, ki je na zelo težki progi dosegel 5. mesto. 10 tekmovalcev našega društva se je udeležilo 54. memoriala Jane­ za Rožiča ter 18. memoriala Alojza Kerštajna v Planici. Tekmovanje je potekalo v klasični tehniki. Pri mlajših mladinkah smo slavili dvojno zmago (Kaja Marič 1. mesto in Kaja Zorč 2. mesto). Lena Repinc je v cilj pritekla šesta. Pri mlajših dečkih so odlične rezultate dosegli tudi Gašper Pekovec (6. mesto), Tevž Marič (8. mesto) in Tjaž Zorč (10. mesto). Boštjan Korošec se je povzpel na zmagovalne stopničke, takoj za prvouvrščenim. Rok Arh pa je pritekel na 11. mesto. Cicibani so se pomerili na 500 m z ovirami. Tomaž je pritekel 7., Nastja pa 13. mesto. Isti vikend je potekalo tudi tekmovanje v biatlonu, kjer so naši osvojili dve prvi (Rok Arh in Kaja Marič) in dve tretji mesti (Anže Markelj in Lena Repinc). Vsi ostali tekmovalci so se uvrstili do devetega mesta. 16. februarja je potekala nočna tekma v tekaškem centru Banovec pri Medvodah. Tekmovanje je štelo za pokal Geoplin in je potekalo v klasični tehniki (sprint). Vsi naši člani so se v kvalifikacijah uvrstili v če­ trtfinale. V polfinale so se uvrstili vsi mlajši dečki, mlajše mladinke ter starejši mladinec. Kaji Marič je uspelo priteči v finalni krog, na koncu pa je pobrala zlato medaljo. V alternativni tekmi sta tekla tudi Tomaž Pekovec (13. mesto) in Nastja Zorč (16. mesto). Ostali so si pritekli na­ slednja mesta: 5. mesto Gašper Pekovec, 6. mesto Tjaž Zorč, 7. mesto Tevž Marič, 7. mesto Lena Repinc, 8. mesto Kaja Zorč, 15. mesto Rok Arh in 8. mesto Boštjan Korošec. Sredino februarja so zaznamovali odlični dosežki naših biatloncev. Pri mladincih je društvo zastopal Blaž Debeljak in se na 10-kilometrski progi s štirimi strelskimi postanki (2 + 2 + 1 + 3) uvrstil na 6. mesto. Za mlajše mladince je na 10 km dolgi progi tekel Boštjan Korošec in se uvrstil na 9. mesto ter za mlajše mladinke Ajda Arh 3. mesto. V kate­ goriji starejših dečkov in deklic so društvo zastopali štirje tekmovalci. Vsi so tekli na 4,5 km dolgi progi z dvema strelskima postankoma (leže in stoje) in dosegli naslednje rezultate: Rok Arh 1. mesto (1 + 0), Lena Repinc 1. mesto (0 + 0), Kaja Marič 2. mesto (1 + 0), in Kaja Zorč 4. mesto (0 + 3). Mlajše dečke so zastopali: 5. mesto Tjaž Zorč (1 + 0), 6. mesto Tevž Marič (0 + 1), 8. mesto Gašper Pekovec (3 + 0) in 11. mesto Nino Rozman (3 + 2). Konec februarja je potekalo tekmovanje za pokal Geoplin za otroke in regijsko tekmovanje Bloke. Ta dan so tekmovalci spoznali, kakšno srečo imajo, da lahko trenirajo in tekmujejo na Rudnem polju. V tako izrednih razmerah so ti tekmovalci nastopili prvič. Tekmo­ vanje je potekalo v klasični tehniki. Za starejše kategorije pa je bilo to tudi drugo tekmovanje za izbor tekmovalcev za nastop na OPA igrah 2018. Starejši mladinci so tekli na 10 km. Boštjan Korošec je osvojil drugo mesto. Mlajši mladinci so imeli 7,5 km dolgo progo. Rok Arh je dosegel 15. mesto. Mlajše mladinke so tekle na 5 km dolgi progi. Zmagovalka je postala Kaja Marič, ki je v cilj pritekla 22 s pred dru­ gouvrščeno. Kaja Zorč je dosegla 4. mesto in Lena Repinc 8. mesto. Mlajši dečki so tekli na 2,5 km. Tevž Marič je osvojil 6. mesto, Tjaž Zorč pa se je uvrstil na 9. mesto. V alternativni tekmi za cicibane se je Nastja Zorč uvrstil na 8. mesto. Tudi prvi vikend v marcu je bil tekmovalno zelo zanimiv. V italijanski Aosti je potekalo tekaško tekmovanje celinskega alpskega pokala in letnih iger OPA za mladinske kategorije. Za mlajše mladinke in mladin­ ce je bilo to prvo večje mednarodno tekmovanje do sedaj. Pravico do zastopanja Slovenije na tekmi so si pritekli štirje najboljši v kategoriji mlajših in starejših mladincev/mladink, glede na uvrstitve na tekmah v Medvodah in na Blokah. Ta čast je pripadla tudi dvema članoma na­ šega društva, Kaji Marič in Boštjanu Korošcu. V soboto je Kaja Marič na 5 km v klasični tehniki osvojila odlično 14. mesto. Boštjan Korošec pa je na 10 km zasedel 37. mesto. V nedeljo je potekalo tekmovanje v štafetah, kjer so v postavi Kaja Marič, Klara Mali, Anže Gros in Jošt Mulej zasedli 7. mesto, štafeta v postavi Neza Perko, Ana Štern, Bošt­jan Korošec, Matej Mandeljc pa 20. mesto. Ostali tekmovalci so se v sobo­ to, 3. marca, udeležili drugega mednarodnega tekmovanja No Border Cup, ki so ga pripravili ob Belem jezeru (Weissensee, Avstrija). Tekma je štela tudi za pokal Geoplin. Kaja Zorč je postala zmagovalka med mlajšimi mladinkami, Lena Repinc je v cilj pritekla šesta. Tekli sta na 5 km dolgi progi. Pri mlajših in starejših mladincih sta pritekla Rok Arh na 16. mesto ter Anže Markelj na 6. mesto. Naše društvo so zastopali tudi mlajši dečki, Gašper Pekovec, 7. mesto, Tevž Marič, 9. mesto in Tjaž Zorč, 14. mesto. Dobro sta na 2 km dolgi progi tekla tudi Tomaž

šport Pekovec, ki je osvojil 18. mesto, ter Nastja Zorč, ki je pritekel na 22. mesto. Prvo medaljo sta v tekmovanju v sprintu štafet pritekla 10. 3. 2018 Gašper in Tjaž v kategoriji mlajših dečkov. Tudi ostale ekipe so se uvrstile zelo dobro. Poleg Gašperja in Tjaža sta tekla tudi Tevž Marič in Nino Rozman ter si pritekla 5. mesto. Mlajše mladinke sta tokrat zastopali Lena Repinc in Kaja Marič ter pometli s konkurenco. Tudi Anže Markelj in Boštjan Korošec sta se v kategoriji starejših mladincev uvrstila na odlično 5. mesto. 11. marca je na Pokljuki potekalo državno prvenstvo v biatlonu. Lena Repinc je na tekmi osvojila naslov državne podprvakinje. Tekme se je udeležilo 11 tekmovalcev našega društva. Kljub smoli na strelišču so se borili do konca. Za mlajše dečke so tekli Tjaž Zorč (5. mesto), Tevž Marič (9. mesto), Gašper Pekovec (13. mesto) in Martin Jensko (18. mesto). Starejše deklice sta poleg Lene zastopali še Kaja Zorč (3. mesto) in Kaja Marič (5. mesto). V starejših kategorijah so tekmovali Ajda Arh (5. mesto) in Anže Markelj (7. mesto) ter Boštjan Korošec (10. mesto). Blaž Debeljak se je v svoji kategoriji uvrstil na 6. mesto. V nedeljo, 18. 3. 2018, je v Sappadi (Italija) potekala zadnja tekma No Border Cupa. Tekme se je udeležilo skoraj 600 tekmovalcev iz 4 držav. Na izredno zahtevni progi s skupinskim startom in v prostem slogu so naši tekmovalci dosegli odlične rezultate. Pri starejši mladin­ cih je Boštjan Korošec osvojil 5. mesto. Mlajše mladinke so tekle na 4 km dolgi progi in dosegle naslednje rezultate: Kaja Zorč, 2. mesto, Lena Repinc, 4. mesto in Kaja Marič, 5. mesto. Rok Arh je pri mlajših mladincih zasedel 20. mesto. Mlajši dečki so tekli na 2 km dolgi progi. Gašperju Pekovcu so za las ušle stopničke. V cilj je pritekel četrti. Tjaž Zorč se je uvrstil na 10. mesto. Tevž Marič pa je kljub poškodbi med tekmo pritekel na 25. mesto. Naše cicibane sta zastopala Tomaž Peko­ vec (29. mesto) in Nastja Zorč (36. mesto). Kaja Zorč je bila na koncu tretje tekme za No Border Cup skupno uvrščena na 1. mesto. Do konca sezone nas loči še en precej tekmovalo obarvan praznični vikend. Verjamemo v naše tekmovalce in jim želimo veliko uspeha. ・

V Planico 100 bohinjskih otrok SSK Bohinj, trener A-pro Brane Iskra

Foto: Brane Iskra

Letošnja zima je obrodila sadove, saj smo imeli odlične pogoje za treninge skokov na skakalnicah na Poljah. Skakali smo na vseh ska­ kalnicah od K5 m do K50 m. Z najmlajšimi »skoči z nami« smo izvajali program do konca meseca marca. Štirje so si na regijskem prvenstvu zagotovili vstopnico za državno prvenstvo, ki je letos potekalo v Kra­ nju. Dobro delo preko cele zime se je obrestovalo, saj smo dobili dva državna prvaka, to sta Ažbe Hodnik in Eva Habjan. Priskakala sta vsak po en avtobus za ogled tekme v Planici. Na četrto mesto je skočil Tevž Sodja, osma pa je bila Neža Habjan. Na mednarodni ravni pa je Katra Komar stopnjevala svojo odlično formo. Na OPA igrah je osvojila 2. mesto in ekipno zlato medaljo. Nas­ topila pa je še na štirih tekmah svetovnega pokala v Romuniji v Ras­ novu in na finalu v nemškem Oberstdorfu, kjer je prvič osvojila točke svetovnega pokala. Naj omenimo še, da sta sestri Komar, Katra in Tinkara, obe osvojili tretje mesto za skupni seštevek v slovenskem pokalu Cockta. Zadnji vikend pred planiškimi poleti pa smo imeli tudi mi »mini« polete na Bloudkovi velikanki. Rekordi so padali iz skoka v skok, prav

38

šport

Hvala našim sponzorjem in vsem, ki ste z nakupom voščilnic in svo­ jimi donacijami omogočili nakup opreme in plačilo treninga na ska­ kalnicah. ・

Pester vikend na Voglu Žičnice Vogel in TD Bohinj

Foto: Brane Iskra

vsi so skočili na večjih skakalnicah, Ben, France Dan in Miha so skočili na K30 m skakalnici, Martin in Žiga na K60 m skakalnici, Mila Gaja, Tinkara, Matija J., Mitja, Žan in Miha pa so skočili na K95 m skakalnici. Čestitke za pogum. Naj omenim še, da so imeli skakalci tudi prav poseben trening, saj sem skupaj z njimi, kot njihov trener, skočil na vseh skalnicah. Planico, ki je naš slovenki športni praznik, pa je v celotnem vikendu organizirano obiskalo 100 bohinjskih otrok, ki so podpirali in navijali za najboljše orle na svetu. Skupaj z bohinjsko OŠ dr. Janeza Mencin­ gerja so si otroci ogledali četrtkov trening in kvalifikacije. Vsem skupaj bo to zagotovo ostal lep spomin, saj so najboljše svetovne orle gledali čisto od blizu.

Tudi na Voglu je zasijalo marčevsko sonce in tako smo lahko izvedli tekmovanje za Pokal Vogla. Tudi letos se ga je udeležilo lepo število tekmovalk in tekmovalcev. Tekma je bila celo mednarodna, saj se je udeležil tekmovalec iz Hrvaške ter kar dva tekmovalca iz Velike Bri­ tanije. Letošnji pokal si bomo zapomnili po tem, da je pokal prvič osvojila tekmovalka, ki je imela najboljši absolutni čas. To je Tanja Gartner, sicer članica ŠD Rudno, ki je bil tudi najštevilčnejši klub na tekmi. Meglena nedelja pa je prinesla Materinski dan, ki ga na Voglu praz­ nujemo s posebnimi ugodnostmi za dame in seveda s tekmovanjem v veleslalomu. Tudi letos se ga ja udeležilo zavidljivo število tekmovalk. Poleg lepih medalj in nagrad smo opravili tudi dramatičen žreb, kjer je bila velika zmagovalka Nada Janša, ki je zadela glavno nagrado Elanove smučke. Turistično društvo Bohinj in Smučišče Vogel se veselimo podobnih prijetnih dni v vaši družbi tudi v prihodnje. ・

Katana Cup Bohinj Open 2018 Marjeta Sinkovič

KARATE AKADEMIJA BOHINJ letos že šesto leto uspešno organi­ zira tekmovanje mladih karateistov Slovenije in tujine, KATANA CUP BOHINJ OPEN 2018. V soboto, 21. 4., od 10. ure dalje vabljeni v dvorano Danica k ogledu nastopov mladih karateistov v borbah za medalje. Za starejše mladince in veterane pa so v posebnih kategorijah pripravljene katane. ・

Foto: Brane Iskra

Naj omenimo še, da je Katro Komar sprejel tudi predsednik države Borut Pahor in ji čestital za dosežene uspehe. Na kongresnem trgu v Ljubljani pa je skupaj s Smučarsko zvezo in ostalimi športniki pozdra­ vila vse navijače. Sporočamo vam, da bomo papirno akcijo organizirali v začetku me­ seca maja. ・

Zimska sezona uspešno ­zaključena Nordijsko smučarsko društvo Bohinj

Naša skakalca sta uspešno zaključila zimsko sezono in se po ogledu najboljših skakalcev v Planici že spogledujeta s poletnim delom. Na tekmah zimske sezone sta do­ segla naslednje rezultate: Patrik Stare je dosegel na re­ gijskih tekmah 7. in 9. mesto, na državnih tekmah za pokal Cockta je bil 17. in 18., na dr­ žavnem prvenstvu pa je dosegel 13. mesto. Aljaž Repinc je dosegel na regijskih tekmah 1. in 3. mesto, na državnih tekmah za pokal Cockta je bil dvakrat 3., na dr­ žavnem prvenstvu pa je dosegel Foto: arhiv Žičnic Vogel prav tako 3. mesto.

IL R P .A

21 018 2

2018 BOHINJ OPEN Športna dvorana

DANICA

► KATEGORIJE LOČENE PO STOPNJAH PASU (KYU) ► 500 UNIKATNIH MEDALJ ► 100 NAGRAD ZA NAJMLAJŠE ► KATA - KUMITE ► KATA SKUPINSKO ► KUMITE SKUPINSKO

► VETERANI: +30 LET, +40 LET, +50 LET ► GRANDMASTER KATEGORIJA 18 DO 60 LET 1, 2, 3, MESTO (KATANA, WAKIZASHI, TANTO) ► NAJMLAJŠI VSI SPOMINSKE MEDALJE (5 DO 7 LET)

ORGANIZATOR: KARATE AKADEMIJA BOHINJ info@borilna-akademija.info • www.borilna-akademija.info

šport, z a konec

39

V pomlad z novimi vadbami Športno društvo Bohinj

V športnem društvu Bohinj za spomladanski kvartal pripravljamo novo lokacijo vadbe, in sicer za mlade in mlade po srcu. Vadili bomo v Kulturnem domu Joža Ažmana ob sredah ob 20. uri. Vadba je primerna tudi za začetnike in bo prilagojena glede na spo­ sobnosti vadečih. Zajemala bo vadbo za zdravo hrbtenico, vaje iz pila­ tesa, funkcionalno vadbo, vaje za krepitev mišic medeničnega dna ... Z vadbo začnemo v sredo, 11. 4. 2018. Prav tako se nam lahko pridružite v tudi že vadečih skupinah, na Kop­ rivniku ob torkih ob 20.00 in v Srednji vasi ob četrtkih ob 20.00. Vabljeni! Z vadečimi skupinami otrok na Bistrici, v Srednji vasi in na Kopriv­ niku pa bomo poleg obstoječe vadbe v pomladansko tromesečje vklju­ čevali tudi rolanje, plavanje, pohode in še marsikaj zanimivega. Vadbe potekajo na Bistrici ob ponedeljkih in sredah 16.30. –17.30, v Srednji vasi ob torkih in četrtkih 17.30–18.30 in na Koprivniku ob ponedelj­ kih in sredah 17.30–18.30. Info in prijave: sdbohinj@gmail.com ali na tel. št. 030 401 691 ali 040 468 376. ・

Ivan Cankar: Romantične duše, ponovitev

Po letu 2016 k nam spet prihajajo skupine na 3. Mednarodni folklor­ ni festival. Letos ga bomo organizirali člani KD Bohinj s pomočjo večje­ ga števila organizacij, podjetij in posameznikov. Festival bo potekal od 12. do 17. junija. Gostili bomo približno 200 plesalcev in glasbenikov iz Litve, Srbije, Bolgarije in Turčije. Želimo si tudi podpore vseh Bohinj­ cev, saj bomo pripravili dva festivalska večera, kamor že danes vabimo vse ljubitelje plesa, folklore in mednarodnih dogodkov. O vsem vas bomo obveščali v prihodnjih številkah novic. To je tudi lep dogodek po Mednarodnem festivalu alpskega cvetja in pred glavno poletno se­ zono. Upamo, da bomo tudi s tem pripomogli k pestremu dogajanju v Bohinju. Pozivamo podjetja in posameznike, ki bi nam želeli pomagati (prostovoljci, sponzorji), da se obrnejo na e-naslov društva info@kdbohinj.si. ・

Pridružite se najbolj ­množični predstavitvi čebelarstva v ­Sloveniji, ki bo 20. aprila!

Nataša Lilek, Nataša Klemenčič Štrukelj, Čebelarska zveza Slovenije

Katarina Košnik

Foto: arhiv Čebelarske zveze Slovenije

Foto: Pavel Korošec

Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja je Gledališče 2B v marcu premier­ no uprizorilo, celo na profesionalnih odrih redko, na bistriškem odru pa sploh prvič uprizorjeni pisateljev prvenec Romantične duše. V njem vrhunski slovenski dramatik začrtava zanj vseprisotni motiv hrepene­ nja in volje do moči. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 8. aprila ob 19.30 v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. ・

Tretji Mednarodni folklorni ­festival v Bohinju

Za Kulturno društvo Bohinj, Jure Sodja, predsednik

Foto: arhiv KD Bohinj

Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev in zaključek natečaja Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje. Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu v sodelovanju s čebelarskimi društvi organizira dan odprtih vrat sloven­ skih čebelarskih društev. Dogodek, ki ga čebelarji organizirajo že tradicionalno, bo letos potekal 20. aprila. Leto 2018 je tudi leto kulturne dediščine, zato je ČZS že v lanskem letu ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku objavila natečaj poslikave panjskih končnic z naslovom Polepšajmo čebelam domovanje in spoz­ najmo čebelarje za učence 2. triade OŠ in čebelarske krožke. Namen natečaja je, da bodo poslikane panjske končnice izpod otroških rok do­ bile svoje mesto na pravih čebeljih panjih pri bližnjem čebelarju. Tako bo vsak otrok posvojil čebeljo družino in navezal stike s čebelarjem. Slovenski osnovnošolci bodo po zadnjih podatkih posvojili več kot 1.000 čebeljih družin. Učenci iz OŠ bodo čebelarjem predali poslikane panjske končnice v petek, 20. aprila 2018, torej ob Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Ta dan bomo poleg predaje panjskih končnic čebelarji izkoristili tudi za predstavitev aktivnosti na področju čebelarstva, kot so: ogled čebelnjaka, predstavitev čebelarstva in čebeljih pridelkov in izdelkov, predstavitev shem višje kakovosti … Poudarili bomo pomen opravlja­ nja čebelarske dejavnosti in avtohtone kranjske čebele kot pomembne opraševalke za kmetijstvo in pridobivanje hrane. ČZS, JSSČ bo k sodelovanju povabila slovenske občine in župane z namenom, da se pridružijo dogodkom v lokalnih okoljih. Povabili bomo tudi predstavnike državnih organov in institucij. Natančen seznam sodelujočih društev z lokacijami in datumi bomo objavili pred dogodkom na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Dobrodošli v čudovitem svetu čebelarstva in čebel. Vabimo vas, da sledite našim objavam. ・

40

z a konec

Apel za pravilno ­uporabo FFS

Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo, ČZS Čebela spremlja človeka na njegovi življenj­ ski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. Sčasoma je človek spoz­ nal še ostale številne koristnosti čebele. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahva­ limo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrst­ nost v naravi. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. V in­ tenzivni pridelavi hrane se uporabi fitofarma­

cevtskih sredstev zaenkrat še ni mogoče izog­ niti. In dokler bo tako, bo obstajala možnost zastrupitve čebel. Čebelarjenje zato postaja zelo zahtevna kmetijska dejavnost, rezultati pa so odvisni od številnih dejavnikov, med katerimi je sodelovanje kmeta in čebelarja med pomembnejšimi. Soodvisnost je bila v preteklosti premalo poudarjena, celo prezrta. Dejstvo je, da je pridelek kmetov odvisen od pridnosti čebelarjev in tudi pridelek čebelarja odvisen od delovanja kmeta. Eni in drugi mo­ rajo sprejeti odgovornost do okolja in s tem do čebel. Ne­dvomno je, da se lahko ljudje če­ belam zahvalimo za marsikatero dobrino, ki smo je deležni, zato smo dolžni z njimi ravnati previdno in spoštljivo. Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi:

• Pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za če­ bele škodljivi vsi insekticidi, ki imajo to tudi označeno na etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju. • Priporočena sredstva uporabljajte v naj­ nižjih priporočenih odmerkih. • Uporabljajte za čebele manj nevarne pri­ pravke. • Škropite v večernih urah ali ponoči, ko so čebele že v panjih. • Pred škropljenjem pokosite podrast v sa­ dovnjaku ali vinogradu. Da bo na travnikih še naprej veliko razno­ vrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, sloven­ ski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, naj bodo pri uporabi le-teh skrajno previdni. ・

Jutro, številka 76, sobota, 30. marec 1929, stran 33, Aprilski kurir, posebna aprilska iz­ daja Jutra, brez številke; stran 4, Čudna žival odkrita po hudi zimi, Bohinj 26. februar 2018, France Malešič

Čudna žival odkrita po hudi zimi Zajklja z rogovi ali ka-li – Kaj ­pravijo ­strokovnjaki Letošnja strašanska zima je pri vsej svoji škodljivosti le pripomogla, da je bila odkrita žival, ki je ne občuduje samo Evropa, temveč – okroglo rečeno – ves svet. Slovenija je zopet pridobila na slovesu, da se je baš na njenih tleh skotilo to čudno bitje. Bohinjski lovci so že par let med seboj še­ petali o čudni prikazni, ki se je pojavila zdaj v tem, zdaj v onem samotnem kotu našega ne­

z a konec , ogl a si 040/202 384

41

pozabno lepega Bohinja. Tudi marsikatera plan­ šarica je vsa prestrašena pripovedovala svojemu fantu-lovcu, da prihaja zvečer v prvem mraku na planino čudna žival, podobna zajcu, ki pa nosi fletne rožičke, ka­ kor kak mal vragec. Zle­ ze na skalo in zažvižga ostreje kakor gams. Bohinjski lovci so to žival že parkrat čakali, a ji niso mogli do živega. Nekateri so bili uverjeni, da imajo opraviti s pri­ kaznijo, ki je v sorodstvu s kozlom zlatorogom ali vsaj z Gelcmanovo kačo. Neki ljub­ljanski lovec, ki je čakal srnjaka, je na to čudno pošast celo streljal. Ker je seveda ni zadel, je bil mnenja, da se spaka strel sploh ne prime. Zagonetko pa je re­ šila letošnja huda zima.

Ko so vestni poklicni lovci pregledovali revir, da ugotovijo po mrazu povzročeno škodo, so našli dobra dva streljaja za hotelom »Zlatorog«, kjer zavije cesta proti Savici, to živalico mrtvo. Glavo vidimo nagačeno na naši sliki. Nagačili bi bili celo, kar bi mnoge zanimalo, a kaj se hoče, ko je bil zadnji konec že nekoliko raztrgan od lisic in ježev. Zahvalimo boga, da je ostalo vsaj najzanimivejše, zajčja glava z roglički, kakor jih nosi srnjak Špičak. Okostje z glavo vred je razstavljeno za teden dni pri preparatorju Herfortu na Kodeljevem, nato pa bo vse skupaj odposla­ no v muzej kuriozitet v Beogradu. Glavo si bodo razbijali znanstveniki, kako je to bitje nastalo. Po znanst­veni razpravi Raesfeldla, ki ga že v naprej citiram, da me ne bo kdo sumničil »plonkanja«, zraste rogovje na točkah žive kosti, ki jo žival močno drgne. To imamo potrjeno črno na belem pri srnjadi, gamsih, govedi in drugi divjadi. Saj tudi človek dobi čelni nastavek, tako imenovani rog, ako ga kdo drugi ali pa se kar sam buti po glavi. (Glej Raesfeld »Das Hochwald« str. 44). Kaj sličnega se je najbrž zgodilo tudi z bohinjsko zajkljo. Dvomimo, da bi se bili zajci butali med seboj in da bi bilo to povzročilo izrastke. Morda ji je padel na glavo kamen ali pa je bila na fronti na Krnu, pa jo je po čelu udaril kos granate in jo je zajk­lja po italijanski zasedbi odkurila v Jugoslavijo. Mnenje, da bi se bil morda z zajkljo križal srnjak, je pre­dvomljivo. Za­ kaj pa ima potem žvižg po gamsu? Še najbolj verjet­na je kombinacija, da se je tej zajklji izneveril njen možiček in si je zajklja sama nastavila rožičke, da obračuna z grehi svoje šibke polovice. Naj bo kakor hoče, stvar je zanimiva in velja, da si jo vsakdo ogleda. Vsaj na sliki. ・

OČESNA AMBULANTA optometristični pregledi okulistični pregledi predpisi kontaktnih leč in kontrolni pregledi

Poslovni center Union, Ljubljanska cesta 11 tel + 386 (0)8 205 77 97 OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union Ljubljanska cesta 11

OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31 tel + 386 (0)4 583 26 63

Oglas_OptikaMesec_180x61.indd 1

OPTIKA korekcijska očala mehke in poltrde kontaktne leče tekočine za vzdrževanje kontaktnih leč pripomočki za slabovidne OPTIKA SONCE modna sončna očala športna sončna očala sončna očala z dioptrijo

www.optika-mesec.com

12/02/15 08:04

42

ogl a si 040/202 384

kamnoseštvo

VURNIK OPTIKA IN O^ESNA ORDINACIJA BERCE Jesenice, T: 04 586 24 16 • Lesce, T: 04 531 89 34 www.optika-berce.si

Progresivna očala vseh cenovnih razredov

• spomeniki, klesanje napisov • okenske police, stopnice • kuhinjski in kopalniški pulti Vurnik Franci s.p. Gradiška pot 6a 4240 Radovljica

GSM: 041 423 161 TEL: 04 53 15 227 www.kamnosestvo-vurnik.si

SPORTAGE ŽE ZA

43

16.990 EUR SPORTAGE ŽE ZA

16.990 EUR ODPRODAJA LETA! Nagrajeno Kia kakovost ODPRODAJA LETA! do konca oktobra odpeljite z

ogl a si 040/202 384

0 EUR DO 2.00www.kia.si

A T S U P em k O js n P re o G a Novo n

KIA. NAJBOLJŠA IZBIRA.

Nagrajeno kakovost do 2.000 Kia EUR popusta pri financiranju. do konca oktobra odpeljite z do 2.000 EUR popusta PONUDBA pri financiranju. VELJA SAMO DO ODPRODAJE ZALOG!

RIO ŽE ZA

9.990EUREUR 9.990

CEE’D ŽE ZA

RIO ŽE ZA

10.390EUREUR 10.390 94 126 CEE’D ŽE ZA

ŽE OD

EUR /

MESEC

ŽE OD

EUR / MESEC

KIA - Največ avta za vaš denar

KIA - Največ avta vaš denar KIA CENTER LJUBLJANA, LESKOŠKOVA 2, 01 584 33 33 / KIA CENTER MARIBOR, ZAGREBŠKA C. 38, 02 292 78 50 JUNIK - M za d.o.o.

Kia center BLED: Ljubljana, Leskoškova 2,84 01/ 584 33 33 / Kia center Maribor, Zagrebška c. 38, 0203 292 AMBROŽIČ, 04 574 17 BREŽICE: KOLMANIČ & CO., 07 499 23 13 / CELJE: ŠKORJANEC, 42678 0850 72 / IZOLA: JEREB, 05 616 80 11 / KOPER: MTP, 05 915 06 0

Blejska Dobrava 1, 4273 Blejska Dobrava tel. 04/581 00 00, info@junik-m.si

KIA - Največ avta za vaš denar

Blejska Dobrava: Junik-M, 581 17 00 02 Kolmanič & CO., 07 499 13 /40 Celje: 03 426 08 72 / Ivančna Gorica: JAN, 01 320SOBOTA: 47 07 / Izola: Jereb, 05 616 80 17 11 /70 Kočevje: KRANJ: NASMEH, 0404235 77/ /Brežice: MARIBOR: POTOČNIK, 0223 234 43 Škorjanec, / MEDVODE: ČREŠNIK, 01 361 22 PAN 50 /- MURSKA LEPOŠA, 02 536 / NOVA GORICA: M Randelj, 0105 893333 11 36 / Koper: 05 MESTO: 915 06 00AVTOHIŠA / Kranj: Nasmeh, 04 235 17 / Medvode: 01JERENKO, 361 22 50 / Murska 02 536 17 70 / Nova Gorica: Avto, 333 03 AVTO, 03 03 / MTP, NOVO KRIŽMAN, 0777393 36 80Črešnik, / PTUJ: 02 788Sobota: 53 08Lepoša, / ROGAŠKA SLATINA: AVTO MAS ALKA, 0305818 2503 50/ / ŠENTJANŽ P Novo mesto: Avtohiša Križman, 07 393 36 80 / Rogaška Slatina: Avto Alka 03 818 25 50 / Slovenska Bistrica: Avto Stegne, 02 81 85 140 / Šentjanž pri Dravogradu: AC Koroška, 02 878 58 50 / DRAVOGRADU: AC34KOROŠKA, 02 878 58 50 /01TREBNJE: Trebnje: PAN - JAN, 07 60 718 / Vrhnika: Avtotrade, 750 51 99 PAN JAN, 07 34 60 700 / VELENJE: KIA AS, 03 891 90 77 / VRHNIKA: AVTOTRADE, 01 750 51 99

Komb. porabe goriva: 4,2 – 8,3 l/100km, emisije CO2: 109 – 197 g/km, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NOX: 0,011 - 0,257 g/km. Ponudba zajema obdobje financiranja do 72 mesecev, 35 % polog in plačilo 20 % preostanka vrednosti, EOM = 0 %, stroški odobritve 0 EUR. Reprezentativni primer izračuna za KIA Sportage 1.6 GDI Komb. goriva: 3,3predmeta – 8,5 l/100 km, 20.190 emisije COlastna – 194(polog): g/km,35%, emisijska stopnja: EURO 6b, emisije NOx: obrokov: 0,027-0,257 g/km. Cena126,19 16.990 velja ob obrok: nakupu novega Sportaga 1.6 GDI LX Active Eco , cena 10. 2: 86 LX Active ECO iz akcijske ponudbe: vrsta financiranja: finančni leasing; porabe predračunska vrednost financiranja: EUR; udeležba 7.066 EUR; znesek financiranja: 13.123 EUR; število 72; mesečno plačevanje: EUREUR ter zadnji (72-i) 4.038 EUR (20%); stroški odobritve: 0 EUR; skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: 16.152 EUR; letna obrestna 0%, ki je spremenljiva vezana na 12-mesečni Euribor, efektivna obrestna mera: 0% na dan 10.3.2018. Financiranje se lahko če stranka nima EUR ustrezne bonitete. Cene in pogoji veljajo ob nakupufinanciranjem«. vozil: Sportage 1,6 GDI Lx Active ECO in Stonic lahko izkoristite nak EUR velja mera: ob nakupu cee’da 1.6inGDI Gas LX Fun, cena 9.990 EUR velja ob nakupu Ria 1.2 Gas LX Active Eco.zavrne, Popust do 2.000 velja ob nakupu vozila z »Bonus Bonus financiranja 1,2 GAS Lx Active ECO. Ceni veljata ob nakupu vozila z »Bonus financiranjem«. Bonus financiranja lahko izkoristite ob nakupu novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.o.o. po MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. kovinske/bele barve in stro barve in stroška priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, priprave vozila. Popusti in ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Veljavnost ponudbe: do odprodaje zalog. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaž zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter NOX. Pogoji garancije so na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana

zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Pogoji garancije na vo garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. KMAG d.o.o., Leskoškova 2, Ljubljana

32 Glas občine Naklo september 2017

z adnja s tr an

44