Revija Sladkorna bolezen st.150 by sloda

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 150 • Oktober 2023 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

»Osebe s sladkorno boleznijo imamo veliko v svojih rokah«

GENERALNI SPONZOR ZDDS

Odkrivamo za življenje. Spopadamo se s številnimi zahtevnimi boleznimi, saj še vedno potrebujemo zdravila za zdravljenje raka, Alzheimerjeve bolezni, HIV in mnogih drugih bolezni, ki povzročajo trpljenje ljudem in živalim po vsem svetu. Odkrivamo skupaj. Odkrivamo za življenje.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, marec 2022. SI-NON-00358 EXP 03/2024

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v decembru 2023. Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

® Sergeja Širca, urednica

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Člani izdajateljskega sveta: Robert Gratton (predsednik), Samo Fakin (član), Ervin Kodrun (član) Člani uredniškega odbora: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., doc. dr. Aleš Dolenec, prof. šp. vzg., Valnea Jurečič, mag. farm., dr. Karin Kanc, dr. med., Jana Komel, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., Janja Strašek, dipl. ing. živil. teh., Sara Štern Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Tiskarna Schwarz, d. o. o., Ljubljana Natisnjenih 14.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Projekt z naslovom Imam sladkorno, nima sladkorna mene sofinancira Ministrstvo za zdravje RS v letih 2023–2025.

38 let, pet urednikov, 150 številk Pravijo, da so obletnice zgolj številke. Ne strinjam se. Obletnice, kot je 150. številka revije Sladkorna bolezen, ki jo držite v rokah, so priložnosti, ko bi se morali ozreti tako v preteklost kot tudi v prihodnost. Zato izrekam priznanje vsem, ki s(m)o zaslužni za teh 150 številk revije, katere poslanstvo je osebe s sladkorno boleznijo podpirati pri obvladovanju bolezni. Glasilo Sladkorna bolezen je začelo izhajati aprila 1985. Prvi urednik glasila je bil Miha Koselj. Njegovo delo je leta 1989 prevzel Lojze Cepuš in ga opravljal do leta 1999. Cveto Pavlin je bil urednik do leta 2009, nasledila ga je Živa Janež Višnar, leta 2019 pa sem urednikovanje prevzela sama. Vsa obdobja v 38 letih izhajanja revije so zaznamovali izzivi in prepreke, pa tudi dobre rešitve in pomembni dosežki. Če pomislim na 22 številk, ki sem jih doslej uredila sama, je pri skoraj vsaki številki prišel trenutek, ko sem imela vsega »poln kufer«. A ekipe ne morem pustiti na cedilu in v tiskarni čakajo na oblikovano revijo, da jo natisnejo ... Takrat pač stisnem zobe, sprejmem kompromis ali dva, poprosim sodelavce za še samo malo potrpežljivosti ... in revijo pravočasno spravimo v tiskarno. Na srečo pridejo tudi trenutki, ki poplačajo vse stresne situacije, najsibo to pohvala nekoga iz ekipe ali zunanjega opazovalca. Najbolj sem vesela, ko kdo od bralcev pove, da mu revija pomaga pri obvladovanju sladkorne bolezni. Bodisi je prebral dragocen nasvet v članku strokovnjaka, si pripravil jed po receptu iz rubrike Zdravje na krožniku ali pa se ga je dotaknila misel iz intervjuja. Ko pogled usmerjamo v prihodnost, obljubljamo, da bomo upoštevali tudi vaše ideje in predloge za izboljšanje. Nekatere ste nam že posredovali v okviru ankete, ki smo jo objavili v reviji in na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije. Zanimalo nas je, ali berete revijo in kaj menite o njej. Veseli smo vaših pohval in dobrih ocen, še bolj pa nas zavezujejo kritike in slabe ocene. Zato se bomo osredotočili na tistih 1,27 odstotka bralcev, ki revijo zgolj prelistajo, ne da bi prebrali katerega od prispevkov v njej; na 2,6 odstotka bralcev, ki jim videz revije sploh ni všeč, in na 6,58 odstotka, ki se vam zdijo vsebine v reviji zgolj povprečne. Predvsem pa nas zavezuje tistih 1,32 odstotka bralcev, ki vam članki v reviji Sladkorna bolezen popolnoma nič ne pomagajo pri obvladovanju sladkorne bolezni. Kajti čeprav se je v teh 38 letih veliko spremenilo, čeprav se je zamenjalo pet urednikov, naklada in število strani revije pa povečala, osnovno poslanstvo revije ostaja podpora osebam s sladkorno boleznijo pri obvladovanju bolezni. Ker, kot je povedala intervjuvanka v tokratni številki, Mateja Malnar Štembal, osebe s sladkorno boleznijo imate v svojih rokah veliko – če se le vzamete v roke.

Mateja Malnar Štembal se nima za bolnico, saj ima urejeno sladkorno bolezen. Tudi po zaslugi kosmatega terapevta Larsa. Foto: Miran Juršič Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

VSEBINA

8 12 OSREDNJA TEMA

Ocenili ste nas z dobro štirico

Pohod v spomin na ambasadorja

20 AKTUALNO 10

Pridružite se nam na poti do sladke zmage!

Medicinski pripomočki so pomembni za izid zdravljenja

24 ZA NAŠE ZDRAVJE

Ko sladkorna bolezen ni tipa 1 ali tipa 2 …

Obravnava kroničnih ran in razjed pri sladkorni bolezni

INTERVJU 16

»Bolezni so mi več dale kot vzele«

Since 1923

medicinski kostanjev med

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

SONČNE OPEKLINE?

Recepti v barvah jesenskega listja

Beljakovinske ploščice

OSKRBITE JIH Z

medicinskim kostanjevim medom v tubi • prepreči oziroma zmanjša mehurje in oteklino • deluje antimikrobno in protivnetno • pospeši obnavljanje tkiva

VRTNO VESELJE 26

Očarljive grmovnice jeseni

KOLUMNA 28

Primeren je za sladkorne bolnike, saj klinično dokazano ne vpliva na dvig sladkorja v krvi.

Zdravnik in pacient: zavezništvo in zaupanje

AKTUALNO: Anketa o reviji Sladkorna bolezen

Ocenili ste nas z dobro štirico ® Sergeja Širca

V majski številki naše revije in na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije smo objavili anketo o reviji Sladkorna bolezen, v kateri so sodelovali tudi udeleženci na srečanju predsednikov društev diabetikov. Zanimalo nas je, ali berete revijo in kaj menite o njej. Zahvaljujemo se vsem 83 sodelujočim in objavljamo analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z vašimi odgovori. V anketi je sodelovalo dve tretjini oziroma 54 žensk in tretjina oziroma 29 moških. Med sodelujočimi so prevladovali anketiranci v starostni skupini od 56 do 75 let, ki jih je bilo skupno kar 48 oziroma 58 %.

Označite iz katere regije prihajate

Starost anketirancev Ali običajno revijo Sladkorna bolezen samo prelistate ali preberete kak članek? 74 od tistih, ki so na to vprašanje odgovorili, je članov društva diabetikov, 8 pa ne. Večina, skoraj četrtina (24,32 % oziroma 18 anketirancev), se je v društvo včlanila v zadnjih petih letih, skoraj petina (18,92% oziroma 14 sodelujočih) pa je včlanjena več kot 25 let. Približno enako dolgo obdobje tudi prejemajo revijo. Največ anketirancev, skoraj dve tretjini, ima sladkorno bolezen tipa 2, in sicer 54 oziroma 65 %.

Sem:

Največ sodelujočih prihaja iz osrednjeslovenske regije (21 oziroma dobra četrtina, 25,3 %), po 9 (10,84 %) pa iz podravske, zasavske in gorenjske regije. Veseli nas, da so anketiranci (razen štirih) v zadnjem letu vsaj prelistali vsaj en izvod revije Sladkorna bolezen. Pravzaprav vas je skoraj 88 % oziroma 69 anketirancev vsaj prelistalo vseh pet številk revije, kolikor jih letno izdamo. Od tega vas skoraj dve tretjini (64,56 % oziroma 51 sodelujočih) vedno prebere več člankov), le eden pa je odgovoril, da revijo vedno samo prelista.

Videz revije ste v povprečju ocenili z oceno 4,1 (na lestvici od 1 do 5). Skoraj 90 % (natanko 88,31 %) oziroma 68 anketiranim je revija všeč ali zelo všeč. Dva oziroma 2,60 % sta odgovorila, da jima ni preveč všeč, medtem ko odgovora »sploh mi ni všeč« ni izbral nihče od sodelujočih. Ocenite izgled revije (naslovnico, fotografije, barve, vrsto papirja, oblikovanje)

Skoraj vsi (98,7 % od vseh, ki ste odgovorili na to vprašanje, oziroma 76 anketirancev) menite, da je velikost pisave v reviji primerna, torej da so črke v reviji ravno prav velike, eden pa meni, da so premajhne. Vsebino revije ste v povprečju ocenili z oceno 4,2 (na lestvici od 1 do 5). Več kot 90 % (natanko 93,42%) oziroma 71 anketiranih je vsebino ocenilo kot dobro ali zelo dobro. Dva oziroma 2,6 % sta odgovorila, da jima ni preveč všeč, medtem Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

ko odgovora »sploh mi ni všeč« ni izbral nihče od sodelujočih. Pet oziroma 6,58 % vas meni, da je vsebina revije povprečna, medtem ko odgovorov »vsebina je slaba« ali »zelo slaba« ni izbral nihče.

Katerih vsebin si želite več? (Možnih je več odgovorov)

Ocenite vsebino revije (pestrost, strokovnost, razumljivost, zanimivost člankov)

Skoraj dve tretjini (63,16 %) oziroma 48 vas meni, da so vsebine v reviji zelo pestre; več kot tri četrtine (77,63 %) oziroma 59 vas meni, da so strokovne ali zelo strokovne; več kot 90 % (natanko 93,42) oziroma 72 pa vas meni, da so vsebine bodisi razumljive ali zelo razumljive. 81,58 % oziroma 62 anketiranih meni, da so vsebine zanimive ali zelo zanimive. Veseli nas, da je skoraj tri četrtine anketirancev (72,37 % oziroma 55) odgovorilo, da vam članki v reviji precej ali zelo pomagajo pri obvladovanju sladkorne bolezni, bodisi pri sebi ali pri bližnji osebi.

Ali vam članki v reviji pomagajo pri obvladovanju sladkorne bolezni (pri sebi in bližnji osebi)?

Povedali ste nam, da si v reviji želite več člankov, ki bi jih napisali strokovnjaki za sladkorno bolezen (to si želita skoraj dve tretjini, natanko 65,79 % oziroma 50 anketirancev), sledijo pa članki o zapletih sladkorne bolezni in recepti za osebe s sladkorno boleznijo (ta odgovora je izbralo po 37 anketirancev oziroma 48,68 %). Skoraj polovica (47,37 % oziroma 36 anketirancev) si želi več člankov o preprečevanju sladkorne bolezni. Na podlagi vaših odgovorov ugotavljamo, da je najbolj brana rubrika v reviji Iz naših društev (običajno jo bere več kot dve tretjini (67,61 %) oziroma 48 anketirancev), sledita rubriki Aktualno in Zdravje na krožniku (66,20 % oziroma po 47 anketirancev) ter Osrednja tema (63,38 % oziroma 45 anketirancev). Najmanj brani sta rubriki Popusti in ugodnosti

Ali običajno berete naslednje rubrike? (Označite rubrike, ki jih običajno berete. Možnih je več odgovorov.)

(običajno jo bere 22,54 % oziroma 16 anketirancev) in Vi ustvarjate (14,08 % oziroma 10 sodelujočih). Skoraj tretjina (30,99 % oziroma 22 anketirancev) vedno reši nagradno križanko. Vprašali smo še, kako običajno pridete do revije Sladkorna bolezen: velika večina (84,51 % oziroma 60) vas je članov enega od društev diabetikov, 7 je naročnikov, trije berejo izvod sorodnika, prijatelja ali soseda, eden pa revijo bere v čakalnici ali na oddelku zdravstvene ustanove.

Kako običajno pridete do revije Sladkorna bolezen?

Skoraj vsi (98,59 % oziroma 70) od tistih, ki ste odgovorili na vprašanje o izdajatelju, veste, da revijo Sladkorna bolezen izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije. Le eden se moti, saj je kot izdajatelja navedel Društvo diabetikov Ljubljana. Še enkrat se zahvaljujemo za sodelovanje v anketi. Zbrani rezultati ter vaša mnenja in predlogi nam bodo v pomoč, da bo revija Sladkorna bolezen postala še boljša.

Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni

Izobraževalne vsebine Zveze društev diabetikov Slovenije

Na spletni strani

https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/

Sladkorna bolezen: izobraževanje za varno prihodnost Več kot 90 % oskrbe pri sladkorni bolezni izvaja bolnik sam. Ali ste dovolj podkovani za sprejemanje premišljenih odločitev?

Prevzemite nadzor nad svojo sladkorno boleznijo. Udeležite se brezplačnega izobraževanja o sladkorni bolezni: worlddiabetesday.org/understandingdiabetes https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/ #SvetovniDanSladkorneBolezni #IzobrazevanjeZaZascito

Mednarodna diabetična zveza

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

OSREDNJA TEMA: V spomin na Alojza Rudolfa (11. 9. 1967 – 17. 6. 2021)

Pohod v spomin na am ® Špelca Rudolf

Leta 2021 smo nepričakovano izgubili gorečega zagovornika in ambasadorja oseb s sladkorno boleznijo, podpredsednika Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS) in člana odbora Mednarodne organizacije diabetikov (IDF) Alojza Rudolfa. V njegov spomin smo 9. septembra letos organizirali prvi pohod, za katerega upamo, da bo postal tradicionalen. Organizacijo dogodka je prevzelo Društvo diabetikov Cerknica, saj je bil Alojz doma z Notranjske, kamor se je vračal vsak prost konec tedna. V počastitev dosežkov Alojza Rudolfa na področju izboljševanja življenj oseb s sladkorno boleznijo se je tudi Zveza društev diabetikov Slovenije odločila za vsakoletno obeležitev spomina nanj in za zbiranje sredstev v okviru Sklada Alojza Rudolfa za spodbujanje ambasadorstva na področju sladkorne bolezni, pri čemer nam je bil Alojz s svojo srčnostjo in z zagnanostjo dragocen zgled. Kondicijsko bolje pripravljeni udeleženci (43 pohodnikov) so se ob pomoči

Po pohodih so se zbrali pri lovski koči v objemu enkratne narave, v senci bukovih krošenj, kjer je predsednik Društva diabetikov Cerknica Drago Frlan spregovoril o pomembnem prispevku Alojza Rudolfa. Ta je v vlogi ambasadorja oseb s sladkorno boleznijo izžareval posebno energijo in neizmerno voljo do zagovorništva in izvajanja projektov v korist oseb s sladkorno boleznijo – in ravno ti njegovi lastnosti sta se nam najbolj vtisnili v spomin. Njegove uradne funkcije na ZDDS

so bile ključne za delovanje zveze: v letih 1996 in 2000 je bil izvoljen za finančnika, večkrat za člana izvršnega odbora, zadnja leta pa za podpredsednika zveze.

Dragocen prispevek Alojza Rudolfa

članov Planinskega društva Cerknica odpravili po označeni poti do Planinskega doma na Slivnici ter se po krajšem odmoru povzpeli na vrh in se nato spustili do koče Lovskega društva Grahovo. Drugi del udeležencev (70 pohodnikov) se je v tem času pod vodstvom vodnice PD Cerknica Štefke Mikše Šebalj podal na krajši pohod po okolici lovske koče. Vseh udeležencev, gostov in prostovoljcev je bilo 123. 8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Foto: ŠPELcA RUDOLF

Foto: TONE JUREČIČ

Alojz Rudolf je bil vse od leta 1994, ko se je včlanil v Društvo diabetikov Ljubljana, aktiven član ZDDS. Kmalu po včlanitvi je v društvu postal blagajnik. Takratni predsednik ZDDS Jože Snoj ga je povabil na zvezo, ga vpeljal v delo in pregovoril, da je sprejel zadolžitev blagajnika. Med delom v društvu in zvezi ter z na novo pridobljenim znanjem je ugotovil, kako pomembno je delo društev diabetikov tako za posameznega člana kot tudi za osebe s sladkorno boleznijo nasploh. Vse svoje znanje in življenje je posvetil – lahko rečemo podredil – ozaveščanju oseb s sladkorno boleznijo ter zagotavljanju možnosti Udeleleženci daljšega pohoda na Slivnico (na gornji fotografiji) in krajšega po kar najboljšega zdravljeokolici lovske koče (na spodnji fotografiji)

basadorja

priznanje za izjemen prispevek in pomoč pri delovanju IDF Evropa. Leta 2019 je bil ponovno izvoljen na isto funkcijo. Njegova podpora je bila dragocena tudi za ostala diabetična združenja po Evropi: Latvijski diabetični zvezi je nudil strokovno pomoč, v litovskem parlamentu pa je predstavil pravice oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Leta 2020 mu je Slovaška zveza diabetikov podelila naziv častnega člana za njegovo pomoč in sodelovanje. Bil je tudi neutruden zagovornik mladih s sladkorno boleznijo: na nivoju IDF Evropa je v Sloveniji organiziral prva dva evropska kampa mladih oseb s sladkorno boleznijo tipa 1, saj se je zavedal, da mladi potrebujejo podporo, da v svojih državah postanejo dobri zagovorniki pravic oseb s sladkorno boleznijo. Pravzaprav je v vseh programih in aktivnostih ZDDS opazen tehten prispevek Alojza Rudolfa:

Foto: TONE JUREČIČ

Organizatorji in vodstvo pohoda

skih in humanitarnih organizacij, na ZZZS je bil namestnik člana komisije za medicinske pripomočke iz skupine medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni ter član nadzornega sveta Korak za korakom proti vrhu Slivnice ... Loterije Slovenije. • širitev tekmovanja v poznavanju sladZveza društev diabetikov Slovenije je korne bolezni na osnovnih in srednjih Alojzu Rudolfu za njegovo delo podelila šolah v evropski prostor, najvišje priznanje, plaketo častnega člana • kampanja #Darujem kilometre, Zveze društev diabetikov Slovenije, ki • kampanja ob svetovnem dnevu slad- so mu jo posthumno podelili 13. nokorne bolezni, vembra 2021 na Jesenicah. • osvetljevanje objektov v modro v znak Lepi spomini bodo ostali večno podpore, • bil je promotor širjenja znanja o sladNa dan pohoda v spomin na Alojza korni bolezni v javnosti, Rudolfa smo se s toplino spominjali vseh • promoviral je modri krog (znak, ki po njegovih naštetih dosežkov in številnih vsem svetu predstavlja osebe s slad- vlog. Predsednik ZDDS Robert Gratton korno boleznijo), je spregovoril o svojih spominih na delo • bil je v neprecenljivo pomoč pri pri- z njim pri vodenju zveze, podpredsednik pravljanju in izdajanju glasila Slad- Ervin Kodrun pa nas je spomnil na Alojkorna bolezen, zovo široko srce in nalezljivo dobro voljo, • s pomočjo podjetja Novo Nordisk je v saj je zelo rad in lepo pel, pa tudi enerSlovenijo pripeljal profesionalno ko- gično zaplesal. lesarsko ekipo Team Novo Nordisk, Udeleženci pohoda so pohvalili vodeki jo sestavljajo izključno kolesarji s nje obeh pohodov, pogostitev in izbrano sladkorno boleznijo tipa 1; leta 2021 lokacijo dogodka, kjer je bilo posedanje so se udeležili Dirke po Sloveniji. in druženje v senci pod bukvami pravi Alojz Rudolf je bil tudi dolgoletni član balzam za dušo in obujanje prijetnih sveta Fundacije za financiranje invalid- spominov. Foto: TONE JUREČIČ

nja, vodenja in uveljavljanja pravic oseb s sladkorno boleznijo. Alojz Rudolf je bil leta 2003 eden od ustanovitelje Društva diabetikov tip 1 Slovenije. Leta 2008 je postal član upravnega odbora IDF Evropa, leta 2009 pa je bil izvoljen za blagajnika zakladnika odbora IDF Evropa; to delo je opravljal vse do leta 2015. Ob zaključku mandata je prejel osebno

Donacijo za Sklad Alojza Rudolfa lahko nakažete na: Zveza društev diabetikov Slovenije Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

... in zadovoljni na vrhu (1144 m)

Davčna številka: 63238110 Račun (NLB): SI56 0208 3002 0111 473 Koda namena: CHAR Namen plačila: donacija Sklic: SI00 1112023

Spletne povezave: In memoriam Alojz Rudolf https://www.youtube.com/watch?v=K59zaxNXD-8 https://o-sta.si/24777/profesionalna-ekipa-kolesarjev-team-novo-nordisk-kolesari-za-ozavescanje-o-sladkorni-bolezni https://idf.org/europe/media/uploads/sites/2/2023/06/AnnualReport2019-2.pdf http://createsend.com/t/t-E1c5c0B7A521E6F32540EF23F30FEDED https://stareslike.cerknica.org (Alojz Rudolf 1967–2021) https://www.diabetes-zveza.si/

Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

AKTUALNO: Digitalizirane učne priprave na 25. tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni

Pridružite se nam na poti do sladke zmage! ® Gašper Nitraljevski, YUNO – tvoja šola

Jubilejno 25. tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni bo prvo šolsko tekmovanje z digitaliziranimi učnimi pripravami. Z veseljem vas obveščamo, da smo v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije v sklopu letošnjega šolskega in državnega tekmovanja v znanju iz sladkorne bolezni brezplačno na voljo omogočili tudi digitalizirane učne priprave v okviru učnega portala YUNO – tvoja šola. Učne priprave, učne lekcije, so pripravljene tako za osnovno kot za srednjo šolo. Vsaka izmed učnih lekcij vključuje: • 11 minut dolgo video razlago predavateljice, • zapisek, ki se ga da natisniti – učenci ga lahko dopolnijo, popišejo ali porišejo, • vaje in rešitve, ki jih je prav tako mogoče natisniti in s katerimi učenci utrdijo svoje usvojeno znanje, ter • interaktivni kviz za ponavljanje učne snovi. Pri pripravi gradiv so sodelovali strokovni sodelavci ekipe portala YUNO in Zveze društev diabetikov Slovenije. Gradiva so pripravili in strokovno pregledali ter potrdili zdravnici specialistki interne medicine Jana Komel in Ajda Urbas ter Špelca Rudolf, poslovna sekretarka

in vodja projektov pri Zvezi društev diabetikov Slovenije. Gradiva predstavljajo prvo digitalizirano obliko učnih priprav za šolska tekmovanja v Sloveniji. Predstavljajo katalogizirano zbirko življenjsko izredno pomembnih in razgibanih vsebin o sladkorni bolezni, s katerimi izobražujemo, informiramo in ozaveščamo tekmovalce širom Slovenije ter

tako skrbimo za dvig ozaveščenosti in družbene odgovornosti med tekmovalci, mladimi in njihovimi družinami ter splošno javnostjo. Projekt digitalizacije učnih priprav ob tekmovanju so sofinancirali Zveza društev diabetikov Slovenije, Young Health Programme – Astra Zeneca in Novo Nordisk. Vljudno vabljeni, da informacijo o digitaliziranih učnih pripravah podelite, si lekcije ogledate in se na “poti do sladke zmage” pridružite tudi vi! QR kodi: Digitalizirane učne priprave za 25. tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni za osnovno šolo https://yuno.si/vsebina/tekmovanje-v-znanju-izsladkorne-bolezni-osnovna-sola

Digitalizirane učne priprave za 25. tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni za srednjo šolo https://yuno.si/vsebina/tekmovanje-v-znanju-izsladkorne-bolezni-srednja-sola

10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z učnim portalom YUNO – tvoja šola predstavlja

DIGITALIZIRANE PRIPRAVE NA TEKMOVANJE: OSNOVNA IN SREDNJA ŠOLA KDO PREDAVA?

Ajda Urbas, dr. med. spec. int. med

Jana Komel, dr. med. spec. internist

KAKO PRIPRAVE POTEKAJO?

Poglej VIDEO,

preberi ZAPISEK,

reši VAJE,

preveri REŠITVE.

Več na www.yuno.si/brezplacne-vsebine!

PRIDRUŽITE SE NAM NA POTI DO SLADKE ZMAGE! Sofinancerja projekta:

AKTUALNO: 2. Forum MedTech Slovenija

pomeni tudi manj izdatkov za ZZZS. Medicinski pripomočki so Predstavili so primer dobre prakse registra na Škotskem, v katerega se stekajo s primarne ravni, iz laboratorijev pomembni za izid zdravljenja inpodatki ambulantnih služb ter podatki, ki jih bolniki prek aplikacij prispevajo sami. Rezultat je najmanj 10 milijonov funtov prihrankov z vidika preprečevanja zapletov, povezanih z diabetesom. Diabetolog dr. Andrej Janež je poudaril, da je tudi zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 v zadnjih petih letih doživelo velik napredek, na voljo je več terapevtskih možnosti, v uporabo prihajajo tudi t. i. zdravila, ki spremenijo izhode zdravljenja. A zdravniki se želijo prepričati, kako določena terapija vpliva na vsakega posameznega bolnika. »Register na Švedskem je pokazal, da je v populaciji, stari od 40 do 50 let, velik problem srčno popuščanje. To je bil pomemben signal, da so posameznike odkrili in jih uspešno zdravili,« je povedal dr. Janež in poudaril, da prihajajo na trg nove terapije, ki terjajo kontinuirano spremljanje bolnikov. »Slovenije brez registra v naslednjih letih si sploh ne predstavljam,« je povedal dr. Janež.

® Sergeja Širca

Udeleženci 2. Foruma MedTech Slovenija, osrednjega strokovnega dogodka na področju medicinskih tehnologij in pripomočkov, ki je konec septembra potekal v Ljubljani, so se strinjali, da Slovenija na področju medicinskih pripomočkov in tehnologij potrebuje nacionalno strategijo, ki bo zagotovila podporo kakovostni, na vrednosti temelječi oskrbi bolnikov, ki se osredotoča na optimalne izide zdravljenja. morali s tehnološkimi in organizacijskimi inovacijami lotiti naraščajočega bremena sladkorne bolezni.« Da je finančno breme obvladovanja sladkorne bolezni res veliko, pove tudi podatek, da samo za to namenimo okoli 30 % vseh izdatkov, ki jih za medicinske pripomočke krije ZZZS. Zato Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke pri Direkciji ZZZS, poudarja: »Na področju medicinskih pripomočkov bi potrebovali strategijo na državni ravni. Medicinski pripomočki namreč niso samo tržno blago, ampak imajo zelo po-

Pot bolnika s kronično rano je predolga

Foto: KRAFTART

Regulacija in zagotavljanje dostopnosti sodobnih medicinskih tehnologij sta namreč vse pomembnejša tudi pri obvladovanju naraščajočih finančnih bremen, ki so v veliki meri povezana s kroničnimi boleznimi in staranjem populacije. Dogodek je s primeri obvladovanja diabetesa in oskrbe kronične rane osvetlil tudi naraščajoč pomen podatkov v sodobni zdravstveni obravnavi ter prednosti in izzive digitalizacije zdravstva. V Evropi je registriranih kar pol milijona različnih medicinskih pripomočkov, od medicinskih gaz, oblog, bolniških postelj

in blazin, merilnikov glukoze v krvi, pa do srčnih spodbujevalnikov, bolnišničnih aparatur, programske opreme za zajem in obdelavo zdravstvenih podatkov.

Breme sladkorne bolezni narašča Finančno breme obvladovanja kroničnih bolezni s staranjem populacije hitro narašča, kar je na primeru diabetesa osvetlila dr. Petra Došenovič Bonča: »Celotni neposredni izdatki za obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji so se v letih 2019–2022 povečevali v povprečju za 12,5 % letno, izdatki zaradi zapletov sladkorne bolezni pa presegajo 50 % celotnih izdatkov. Zato se bomo 12 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

membno vlogo pri izidih medicinskega zdravljenja.« Kljub temu pa medicinski pripomočki trenutno predstavljajo le 2,4 % vrednosti v blagajni ZZZS. Od leta 2010 so se ti izdatki v splošnem povečali za 14 %, pri diabetesu pa za 19 %.

Slovenija potrebuje register na področju diabetesa O pomenu vzpostavitve slovenskega registra na področju diabetesa je tekla beseda na okrogli mizi. Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton je ta pomen strnil z besedami, da dobro spremljanje bolezni pripomore k obvladovanju kasnejših zapletov ali pa, da do zapletov sploh ne pride, kar seveda

V središču razprave druge okrogle mize so bili bolniki s kronično rano in izzivi, s katerimi se srečujejo. Tudi za kakovostno obvladovanje kronične rane potrebujemo dobre podatke, preventivo in kakovostne medicinske pripomočke. Dnevna akutna oskrba kronične rane po ocenah ameriških strokovnjakov stane skoraj 100 dolarjev na bolnika na dan, zato izboljšave v oskrbi ran vodijo do velikih prihrankov. »Ni pomembna samo cena materiala in dela, tu so še stroški podaljšane hospitalizacije, zapletov, smrtni izidi, stroški zamujenih priložnosti, ko bi bolniki lahko prispevali k družbeni blaginji, in podobno,« je poudarila medicinska sestra Tadeja Krišelj iz UKC Ljubljana. Prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatološke klinike UKC Ljubljana, je prepričana, da je pot bolnika s kronično rano predolga. »Velik problem so čakalne dobe. To, da se rana doma ne celi, bolnik pa potem dobi napotnico in čaka tri ali štiri mesece, je nedopustno,« meni Staša Rojten, vodja patronažne sekcije v Zdravstvenemu domu Nazarje. Dr. Zdenka Tičar z Ministrstva za zdravje RS, ki pokriva področje zdravstvene nege, je predstavila proces priprave strateških smernic na tem področju. Pomenu preventive je pritrdil tudi Andrej Plesničar iz ZZZS: »Največja vrednota za pacienta je stanje, ko razjed sploh nima.«

ZA NAŠE ZDRAVJE: Parodontalna bolezen

Čas je za zdrave dlesni

Z dvema pripomočkoma do celostne, učinkovite in kakovostne ustne higiene Za preprečevanje bolezni zob in dlesni večinoma zadostujeta že dva pripomočka: gosta in mehka zobna ščetka, ki v najboljšem primeru očisti do 70 odstotkov površine zob in dlesni, ter med-

zobne ščetke. Vendar ni vseeno, kakšne izberemo. Da bodo varne in učinkovite, naj imajo nežna, dolga in gosta vlakna ter tanko, gibljivo in vzdržljivo žično jedro. Tako se izognemo kariesu, ki velikokrat nastane v medzobnem prostoru, pa tudi trdim zobnim oblogam ali zobnemu kamnu, ki nastane iz med zobmi nabranih in neočiščenih zobnih oblog.

20. vseslovenska akcija Zdrave dlesni Z vnetimi dlesnimi oziroma eno od oblik parodontalne bolezni se srečuje več kot 90 odstotkov Slovencev, a se tega sploh ne zavedajo. Bolezen poteka pritajeno in ne boli, zato je ključna preventiva in ozaveščanje o tveganju, kar je bistvo akcije Zdrave dlesni. Od 15. oktobra do 15. novembra si bo tako več kot tisoč strokovnjakov za ustno zdravje prizadevalo svoje paciente poučiti o tem, da se vnetim dlesnim in težavam z zobmi lahko izognejo s popolno ustno higieno.

Pacientom bodo pokazali pravilno uporabo medzobnih ščetk in jim pomagali izbrati zanje ustrezne velikosti. Če boste ravno takrat obiskali katerega od strokovnjakov, boste tako deležni dodatnega pouka in veščine, ki vam bo pomagala ohranjati dobro ustno zdravje, s tem pa tudi nadzorovati sladkorno bolezen. Vira: – R. Schara: Obravnava sladkornega bolnika v stomatološki ordinaciji. Zobozdravstveni vestnik, 2011. – U. Skalerič: Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino. Zdravniški vestnik, 2000.

LET

OGLASNO SPOROČILO

Posamezniki s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv. Znaki parodontalne bolezni, na katere je treba biti pozoren, so krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, umik dlesni od zob – zobje so videti daljši, slab zadah in slab okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. Dobra novica pa je, da se površinskemu vnetju (gingivitisu) lahko izognemo z rednim in učinkovitim odstranjevanjem zobnih oblog ter tako preprečimo napredovanje vnetja v globlja obzobna tkiva oziroma parodontalno bolezen.

AKTUALNO: Redke oblike sladkorne bolezni

Ko sladkorna bolezen ni tipa 1 ® doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKc Ljubljana

Najpogostejši in najbolj poznani obliki sladkorne bolezni sta tipa 2 (pojavlja se pri približno 90 % oseb s sladkorno boleznijo) in tipa 1 (pojavlja se pri do 10 % oseb s sladkorno boleznijo). Možno pa je, da se sladkorna bolezen pojavi tudi v drugih okoliščinah, ki so redkejše, vendar jih je kljub temu treba odkriti in ustrezno zdraviti. Njihova pojavnost v populaciji je ocenjena na 1 do 5 %. Mednje spadajo pojav sladkorne bolezni ob okvarah drugih žlez z notranjim izločanjem kot posledica delovanja določenih zdravil, okvare različnih encimskih sistemov in ob določenih boleznih. Posebnosti teh oblik sladkorne bolezni in možnosti njihovega zdravljenja so opisane v pričujočem prispevku.

Imunsko posredovana sladkorna bolezen Imunsko posredovana sladkorna bolezen nastane zaradi postopnega avtoimunskega uničenja celic trebušne slinavke, ki so odgovorne za tvorbo in izločanje inzulina. Do avtoimunskega uničenja celic pride tako, da telo te celice prepoznava kot tuje in začne proti njim tvoriti protitelesa, ki celice trebušne slinavke postopoma uničujejo. To privede do manjše sposobnosti tvorbe in izločanja inzulina, posledično pa do povišanja ravni glukoze v krvi. Če se imunsko posredovana sladkorna bolezen pojavi v odrasli dobi ali pri starejših, jo imenujemo počasi napredujoča avtoimunska sladkorna bolezen pri odraslih (t. i. LADA, angl. latent autoimmune diabetes in adults). Po mehanizmu nastanka in poteku zelo spominja na sladkorno bolezen tipa 1, ki pa se bistveno pogosteje pojavlja v otroštvu in mladosti. Običajno je po postavitvi diagnoze kar hitro potrebna uvedba zdravljenja z inzulinom, zato je pravočasna postavitev pravilne diagnoze ključnega pomena. Diagnozo postavimo z določitvijo avtoprotiteles v krvi; njihova prisotnost potrjuje diagnozo. Osebe z avtoimunsko obliko sladkorne bolezni imajo pogosteje tudi druga avtoimunska obolenja, kot so npr. vnetja ščitnice, celiakija, vitiligo, vnetja jetrnih celic, miastenija gravis ipd.

Monogenske oblike sladkorne bolezni Monogenske oblike sladkorne bolezni nastanejo zaradi ene ali več okvar v do14 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

ločenem genu; najpogostejša oblika je t. i. MODY (angl. maturity onset diabetes of the young). Ta oblika sladkorne bolezni se deduje iz generacije v generacijo, običajno je raven glukoze v krvi povišana že pred 25. letom starosti. Sladkorna bolezen tipa MODY se pojavlja v dveh ali več zaporednih generacijah družine. Poznamo različne oblike MODY sladkorne bolezni, odvisno od tega, kateri gen je prizadet (gre lahko npr. za okvaro gena za glukokinazo, jetrnega faktorja 1 ali 2 ipd). MODY obliko sladkorne bolezni potrdimo s pomočjo genetskega testiranja posameznika oz. njegovih svojcev. Postavitev diagnoze MODY sladkorne bolezni je pomembna za odločitev glede uvedbe primernega antidiabetičnega zdravljenja. Večinoma se glukoza v krvi pri MODY oblikah sladkorne bolezni lahko uravnava z zdravljenjem v obliki tablet ali celo le z upoštevanjem načel zdravega življenjskega sloga. Uvedba inzulina pri večini oseb ni potrebna. Možno je, da se potreba po uvedbi inzulina izrazi v času nosečnosti ali akutnih bolezenskih stanj (okužbe, večji operativni posegi ipd), ki so pogosto tudi stanja, ko to obliko sladkorne bolezni tudi razkrijejo.

Sladkorna bolezen zaradi neželenega delovanja določenih zdravil Do razvoja sladkorne bolezni najpogosteje privede zdravljenje z glukokortikoidi; takšno obliko sladkorne bolezni imenujemo tudi steroidni diabetes. Glukokortikoidi so skupina zdravil, ki imajo močno protivnetno delovanje in se uporabljajo v zdravljenju številnih bolezni (vnetne bolezni, revmatološka obolenja, po transplantacijah organov, kot podpora onkološkemu zdravljenju ipd). Steroidni diabetes lahko uravnavamo z antidiabetičnimi zdravili v obliki tablet. V primeru izraziteje povišanih vrednosti glukoze v krvi in višjih odmerkov glukokortikoidov ter dolgotrajnega zdravljenja z njimi pa je pogosto potrebna uvedba inzulina. V zadnjem času imamo znotraj zdravljenja določenih vrst raka na voljo zdravila, ki jih uvrščamo v skupino imunoterapije. Slednja lahko kot neželeni učinek povzročijo pojav sladkorne bolezni. Zdravila iz skupine imunoterapije najpogosteje privedejo do pojava sladkorne bolezni, ki posnema sladkorno bolezen tipa 1; zdravljenje z imunoterapijo namreč povzroči postopno uničenje celic trebušne slinavke, ki so odgovorne za

ali tipa 2 … nastanek in izločanje inzulina. Zato je v teh primerih potrebna uvedba zdravljenja z inzulinom, saj sicer lahko pride do pojava diabetične ketoacidoze, ki je življenje ogrožajoč zaplet. Sladkorna bolezen se lahko pojavi tudi kot posledica zdravljenja z drugimi zdravili, ki delujejo zaviralno na imunski sistem (npr. po transplantacijah organov); običajno je v zdravljenju potrebna uvedba inzulina. Sladkorna bolezen se lahko pojavi tudi ob zdravljenju z določenimi psihotropnimi zdravili, kot so antidepresivi in antipsihotiki. Po podatkih iz raziskav je tveganje za pojav sladkorne bolezni večje ob zdravljenju z olanzapinom, klozapinom ali antidepresivov iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (duloksetin, sertralin). Zdravljenje s psihotropnimi zdravili nemalokrat povzroči povečanje telesne teže in kopičenje maščobnega tkiva, kar poveča odpornost na inzulin in tudi dodatno veča tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen pri obolenjih drugih žlez z notranjim izločanjem Do povišanih vrednosti glukoze v krvi lahko privedejo tudi obolenja drugih žlez z notranjim izločanjem, najpogosteje bolezni hipofize, nadledvične žleze ali ščitnice. Spremenjeno izločanje določenih hormonov iz teh žlez lahko vpliva na izločanje inzulina in posledično tudi na raven glukoze v krvi. Povečana koncentracija glukokortikoidov v telesu, hormonov, ki nasprotujejo delovanju inzulina, pomembno poveča raven glukoze v krvi in pripelje do razvoja sladkorne bolezni (kot npr. pri Cushingovem sindromu). Podobno lahko sladkorna bolezen nastane tudi zaradi sprememb nadledvične žleze, strokovno imenovana feokromocitom. Slednji tudi izloča inzulinu nasproti delujoče hormone (noradrenalin, adrenalin). Sladkorna bolezen je tudi tesno povezana z obolenji ščitnice. Čezmerno delovanje ščitnice lahko privede do zni-

žanja koncentracije inzulina v telesu in posledično povišane ravni glukoze v krvi. Pri sladkorni bolezni, ki je posledica obolenja žlez z notranjim izločanjem, je v sklopu antidiabetičnega zdravljenja najpogosteje potrebna uvedba inzulina.

Sladkorna bolezen pri cistični fibrozi Cistična fibroza je dedna bolezen, za katero je značilna prizadetost žlez, ki izločajo sluz v dihalih, pljučih, trebušni slinavki, črevesju in žlezah znojnicah. Posamezniki s cistično fibrozo imajo okvarjeno beljakovino, ki je odgovorna za prehod določenih elektrolitov preko membran. Ker se te beljakovine nahajajo tudi na trebušni slinavki, lahko njihova okvara vodi v vnetje trebušne slinavke, ki lahko poškoduje celice, odgovorne za nastanek in izločanje inzulina. Ko je okvara trebušne slinavke tako obsežna, da je izločanje inzulina pomembno zmanjšano, se pojavi sladkorna bolezen. Najpogosteje je v zdravljenju potrebna uvedba inzulina.

Sladkorna bolezen pri spremembah trebušne slinavke To obliko sladkorne bolezni imenujemo tudi pankreatogena sladkorna bolezen. Nastane kot posledica različnih okvar trebušne slinavke, kot so npr. vne-

tja (pankreatitisi), poškodbe trebušne slinavke, spremembe trebušne slinavke (cistične spremembe, tumorji, ipd). Te vodijo v slabše delovanje trebušne slinavke in okvare celic trebušne slinavke, ki proizvajajo in izločajo inzulin. Slednje privede do porasta koncentracije glukoze v krvi in sladkorne bolezni. Pankreatogeno sladkorno bolezen lahko zdravimo z antidiabetičnimi zdravili v obliki tablet; ko pa ta več ne zadostujejo za primerno urejenost sladkorne bolezni, je potrebna uvedba inzulina. Ta je potrebna tudi po operacijah ali odstranitvi trebušne slinavke. Nemalokrat je pri pankreatogeni sladkorni bolezni okrnjeno tudi izločanje prebavnih encimov trebušne slinavke. Na to ne smemo pozabiti in ob potrjenem pomanjkanju prebavnih encimov je treba začeti z njihovim nadomeščanjem v obliki tablet med obroki hrane, da se ta lahko normalno prebavi in da se hranila primerno vsrkajo v telo.

Zaključek Kljub temu da se posebne oblike sladkorne bolezni pojavljajo redko, je njihovo odkrivanje in prepoznavanje pomembno za uvedbo primernega zdravljenja. Samo na tak način lahko dosežemo dobro urejenost sladkorne bolezni, s pomočjo katere preprečujemo kronične zaplete sladkorne bolezni in izboljšamo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo.

Center za pomoč uporabnikom E: info@mojCuker.si | S: www.mojCuker.si

T: 059 057 510

INTERVJU: Mateja Malnar Štembal

»Bolezni so mi več dale kot vzele« Foto: MIRAN JURŠIČ

® Sergeja Širca »Ko sem dobila diagnozo sladkorna bolezen, sem si obljubila, da se bom bolj zdravo prehranjevala in več kuhala. Skušam se tudi več gibati in drugače razmišljati, poskrbeti za več miru, početi stvari počasneje.«

Mateja Malnar Štembal je strokovnjakinja za komuniciranje in organizacijo dogodkov ter moja ljuba prijateljica, ki me navdihuje s svojim praktičnim, širokim in optimističnim pogledom na življenje. To, slednje nama je skupno, saj sem takrat, ko so ji diagnosticirali sladkorno bolezen, pomislila: »Zdaj jo bom pa lahko predstavila bralcem revije Sladkorna bolezen.« Za začetek naj ti povem, da si zelo posebna oseba s sladkorno boleznijo, saj živiš z eno od redkih oblik te bolezni, ki jo ima zgolj približno 2 odstotka ljudi s to kronično boleznijo. Kako se je razvijala pri tebi? Torej, če že imam sladkorno, naj bo vsaj posebna (smeh). Občasno sem že prej imela povišan sladkor, a temu nisem posvečala posebne pozornosti. Leta 2020 je bila vrednost 9 in so mi svetovali, naj bom pozorna na znake, posebno ker imata tudi moja starša starostno sladkorno bolezen. Danes vem, da sem spregledala mnoge simptome. Žejo in izgubo teže sem pripisovala večji telesni aktivnosti. Poleg tega je bil čas korone, takrat pač nismo šli k zdravniku, če ni bilo nujno. Čez leto dni me je po ponovnem zdravniškem pregledu zvečer, v hudem nalivu, med sprehajanjem psa, klicala zdravnica in se »čudila«, da pri vrednosti 21 še kar veselo hodim naokoli. V trenutku sem pred seboj zagledala najhujše možne scenarije poteka bolezni, predvsem slepoto in amputacijo noge. Dobesedno z danes na jutri sem začela paziti, kaj jem. Dr. Karin Kanc mi je takoj predpisala tudi inzulin, kar se mi je zdelo strašno, čeprav nisem strahopetna in sem običajno zelo optimistična. Vendar sem imela v glavi slike ampul, katerih sestavine bom morala pravilno zmešati, in si to nekje na samem vbrizgati z ogromno 16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

injekcijo. Ko sem po obisku diabetologinje poklicala moža, sem mu jokajoč povedala, da bom morala dobivati inzulin. Saj mi je doktorica Kanc lepo opisala peresnik, ampak ko sem slišala »inzulin« in »injekcija«, je bil to zame konec sveta. Sladkorna bolezen ni prva resna bolezen, s katero si se soočila. Medve se poznava nekaj let (zato se v intervjuju tikava) in zdi se mi, da te še tako hud udarec ne spravi na tla – imam prav? To pa ne. Podre me in me spravi na tla, ampak jaz vstanem. Zjočem se vsaj enkrat na teden, včasih seveda tudi od sreče, to se mi zdi naravno. Čeprav se morda sliši grozno, sem bila leta 2003 hvaležna, da sem pravočasno dobila diagnozo retroperitonealni tumor in so me pozdravili. Danes sem hvaležna, da spremljajo mojo sladkorno bolezen in da sem se ozavestila. Veliko hujše bi bilo imeti sladkorno bolezen, ne da bi to vedela. Vseeno me še vedno občasno prevevajo občutki krivde – ali sem pojedla preveč sladkarij, ali sem živela prehitro, preveč stresno, sem prevečkrat preskočila obrok ... Čeprav sem razumsko vedela, da sladkorne bolezni pri sebi zaradi dednosti in ker mi manjka polovica trebušne slinavke, verjetno ne bi mogla preprečiti. Kako pa si se soočala s tumorjem? Te je tudi to podrlo?

Seveda me je. Stara sem bila 30 let, bilo je 10 mesecev po porodu in ni se mi zdelo, da bi bilo z mano kar koli narobe. Mož Sašo je opazil, da imam izbočeno in trdo levo polovico trebuha – meni se je pa zdelo, da sem razvila lepe trebušne mišice. Bil je mrzel zimski večer in dojila sem, zato sem nameravala k zdravnici v ponedeljek, pa me je mož kar tisti večer dobesedno »nagnal«. In tudi od osebne zdravnice je pot do onkološkega inštituta potekala zelo hitro. Moje občutke je poleg negotovosti poslabšala še misel na moža, ki je pri treh letih izgubil mamo in podoživljal, da bo tudi on ostal sam z otrokom ... Istočasno je bila moja mami hospitalizirana zaradi predrakavega ginekološkega stanja in nisem vedela, ali naj ji sploh povem za svojo diagnozo ... Preoblekla sem se, šla čez cesto k njej v klinični center in se zjokala. Ampak si se pobrala. Pobrala sem se. Onkolog je rekel, da bom operirana. Rekel je, da obstajajo nujne operacije, zelo nujne operacije in tiste ob sobotah. Moja je bila v soboto in je trajala osem ur. Odstranili so mi ledvico, zadnjo steno želodca, del trebušne slinavke, del črevesja in dvanajsternika. Na srečo je bil tumor benigen. Nisem imela raka. Šla sem domov, a kar nekaj časa nisem zadržala v sebi nobene hrane. Mož je šel

na porodniško, jaz sem bila na bolniški, vmes pa je še mami po svoji operaciji občasno poskrbela zame. Nato sem šla v zdravilišče, medtem pa je sin dobil laringitis in so ga hospitalizirali na pediatrični kliniki. Najraje bi kar peš šla iz Rogaške Slatine v Ljubljano. Ta noč se mi je vlekla kot deset let, dokler nisem zjutraj končno lahko videla svojega otroka. In tako sem se sestavila. Sicer sem imela leta 2009 še žolčne kamne, zaradi te operacije so se premaknila vsa tkiva, zabrazgotinjena po prejšnji operaciji, in želodec se mi je prepognil. Zato zame ni dobro dolgo sedeti ali se gibati po obroku. Za trenutek obe obmolkneva, meni gre po glavi: »Uau.« Mateja nasmejano reče: »Imam tudi visoko dioptrijo in naglušna sem.« Kitajska medicina pravi, da sta leva ledvica in levo uho povezana. Gotovo pa je prispevala svoje tudi stresna služba. Zame je bilo značilno, da sem se vedno korajžno (preveč korajžno) javila za vse zahtevne naloge. Zdaj ne bi bila več na voljo tako, kot sem bila. Vrsto let si bila zaposlena na uradu vlade za komuniciranje. Saj to je sanjska

služba: zanimivo delo, vodstveni položaj in številna potovanja, služba za nedoločen čas v državni upravi, v kateri bi lahko udobno pričakala pokojnino. Ti pa si pri 47 letih dala odpoved! Po izobrazbi sem zgodovinarka, nazadnje sem bila vodja sektorja za promocijo Slovenije – to je res sanjska služba: ponosno sem predstavljala svojo državo v tujini, bili so številni lepi dogodki. Res bi bila to lahko v drugačnih okoliščinah moja služba do upokojitve. Tehtala sem: na eni strani udobno domače okolje in delo, na katerega se spoznam, po drugi strani pa sem se že dolgo spraševala, ali nisem na tem svetu zato, da bi počela še kaj drugega. Prijavila sem se na dva razpisa in se pri skoraj 48 letih zaposlila v farmacevtskem podjetju Roche Slovenija kot partner za komuniciranje. Zelo sem uživala v zagovorništvu pacientov in pri sodelovanju z združenji pacientov, z Zvezo društev diabetikov Slovenije, Zvezo slepih in slabovidnih … Všeč mi je bilo delati stvari z njimi in ne zanje. Čez nekaj let, prav pred kratkim, pa si pustila tudi to službo, ki je bila za

nedoločen čas ... Kako si to upaš, sploh v teh ne ravno optimističnih časih? Ne bom rekla, da me ni bilo strah, ampak tako se je sestavilo. Morda se zunanjemu opazovalcu zdi, da se odločam z danes na jutri. A jaz veliko in večplastno razmišljam, poleg tega veliko dam na intuicijo. Po pogovoru doma sem se odločila, da je vredno poskusiti s svojim podjetjem. Želim si svobodo, da se sama odločam za projekte in naročnike. In da ob petkih zaključim z delom ob dvanajstih. Če mi ne bo šlo, bom pa šla nazaj v službo. Da ne bo pomote: v življenju mi ni šlo vse kot po maslu, kot morda danes izgleda na prvi pogled. To je samo vrh ledene gore, pod morsko gladino pa je 26 let trdega dela, osredotočenosti, vztrajnosti, odpovedovanja, zgodnjega vstajanja – da sem zgradila svoje današnje življenje. Nobene življenjske izkušnje mi ni žal, tudi slabih ne, vse me je pripeljalo sem, kjer sem danes. V življenju ne delam načrtov, a vedno sem si želela, da bi 10 let pred upokojitvijo delala za dobrodelno organizacijo. Združenje ONA VE je pravzaprav orga-

NOVO • NOVO • NOVO • NOVO

Zakaj bi skenirali, če lahko le bežno pogledate?

Sistem za neprekinjeno merjenje glukoze TouchCare® Slim CGM

Priročen majhen senzor, vstavljen v podkožje, neprekinjeno meri glukozo. Tanek oddajnik, ki ga je mogoče polniti, pošilja podatke o ravni glukoze v pametno napravo (telefon, tablica).

VPD, Bled, d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled, tel.: 04 574 50 70, e-pošta: info@vpd.si

www.vpd.si

Za več informacij nas kontaktirajte:

18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Foto: MIRAN JURŠIČ

nizacija, ki spreminja družbene poglede in ima višji namen. Združenje ONA VE povezuje strokovnjakinje in promovira znanje. Ti se na samostojni poti zaenkrat največ ukvarjaš s tem. Ugotavljate, da se v medijskih nastopih le v četrtini primerov pojavljajo ženske. Tri četrtine so rezervirane za moške. Naš cilj je, da bo do konca leta 2023 razmerje 50 % – 50 %. Želimo doseči, da bodo strokovnjakinje bolj vidne in slišane. Ne gre zgolj za enakovreden delež žensk pri odločanju, gre tudi za ženski pogled na določeno zadevo, ki pogosto ni upoštevan. Denimo, v urbanizmu ali prometu v mestu imamo ženske drugačen pogled, kar bi bilo smiselno upoštevati. Tudi ženske moramo vključiti v debate, v katerih sicer prevladujejo moški. Ženske se premalo cenimo. Pogosto se zgodi, da se ženske ne želijo vpisati v našo bazo strokovnjakinj, ker menijo, da premalo vejo o svojem področju. A ONA VE ni elitni klub. Seveda so naše članice strokovnjakinje za vesolje, oblakologinje, znanstvenice, pa tudi slikarke, podjetnice itd. Strokovnjakinja ne potrebuje fakultete ali objav v znanstvenih revijah. Strokovnjakinje so tudi slaščičarke, kozmetičarke in pedikerke. Po neki definiciji si strokovnjak za stvar, ko jo počneš 10.000 ur. Lahko si torej strokovnjakinja za peko potic, srednja medicinska sestra pa je strokovnjakinja za zdravstvo. Vse strokovnjakinje toplo vabim k vpisu! Običajno je tako, da ko zboli moški, je vsa družina bolna. Ko zboli ženska, pa pogosto v veliki meri prevzame svojo bolezen nase. Kaj svetuješ ženski, ko se znajde v vlogi težke bolnice in se zaveda, da sicer mora v prvi vrsti poskrbeti zase, a ima še milijon drugih obveznosti? Naj bo ranljiva. Naj pove, kaj potrebuje. Naj se ne dela pogumno. Jaz od svoje bolezni, sploh zaradi prepognjenega želodca, ne pospravljam več tako kot tipična ženska. Takrat pač nisem mogla in tako je ostalo. Veliko zakonov v primerih bolezni ženske razpade, ker moški ne prenesejo spremembe vlog. Ko sem jaz zbolela, je bilo Sašu težje kot meni. Jaz sem imela volan in sem vedela, kam peljem, on je bil pa sovoznik in ni vedel, kam bova zavila. Skušala sem stopiti v njegove čevlje, kar je bil kar izziv. Jaz vsako leto praznujem na dan, ko so mi diagnosticirali tumor, dan svoje operacije in dan, ko so mi rekli, da ni rak. Sašo pa je ob

»Ženskam, ki se znajdejo v vlogi težke bolnice, svetujem, naj bodo ranljive. Naj povejo, kaj potrebujejo. Naj se ne delajo pogumne.«

teh obletnicah običajno rekel, da je bilo tako hudo, da se o tem ne bo pogovarjal. Bila sva enkraten tim. Tudi moja osebna zdravnica Antonija Poplas Susič, pri kateri po okrevanju po operaciji tumorja nisem bila prav velikokrat, je rekla: »V tej družini so stopili skupaj, zato gospa ni hodila k meni, saj so se kot družina odločili, da bo ozdravela.« Si tudi sladkorno bolezen sprejela tako? Kako ti je spremenila življenje? V bistvu sem jo takrat, bilo je oktobra 2021, enostavno dodala na seznam. Doktorica Kanc mi je razložila, da sem imela 60-odstotno možnost za razvoj bolezni zaradi družinske obremenjenosti, pojasnila mi je še povezavo z zmanjšanim delovanjem trebušne slinavke in dodala, da je verjetno vse skupaj pospešila korona, ki sem jo prebolela v tistem času. Ja, saj sem se spraševala, zakaj ... A potem sem jo sprejela. Ne bom rekla, da kot darilo, ampak kot kronično stanje, ki me opominja, da moram poskrbeti zase. Moram se drugače prehranjevati, se več gibati in drugače razmišljati, poskrbeti za več miru, početi stvari počasneje. Zavedam se, da se pogosto ne znam umiriti. Zelo sem hvaležna, da lahko z merilnikom stalno spremljam raven svojega krvnega sladkorja, to me pomirja. Marsikdo si ne predstavlja, kaj pomeni sladkorna bolezen: stalna merjenja, redni obroki, ne smeš recimo preskočiti kosila in zdržati do večerje. Res vsako sekundo misliš nanjo: ko jem, razmišljam, kaj bom počela kasneje, ali se bom gibala ali sedela ... To imam ves čas v glavi in sladkorni bolezni prilagajam življenje.

Kljub vsemu se nimam za bolnico, saj imam urejeno sladkorno bolezen. Žal zavarovalnice pri sklenitvi življenjskega zavarovanja tega ne upoštevajo: če že imaš srečo, da te zavarujejo, je premija zelo visoka. Mislim, da imamo osebe s sladkorno boleznijo veliko v svojih rokah. Rekla bi, da lahko 70-odstotno sam obvladuješ to bolezen, če se vzameš v roke. Žal se številni ne zavedajo, kako zelo lahko vplivamo na svojo bolezen. Pogosto me zelo mika požugati človeku s sladkorno boleznijo, ki ima pred seboj vrček piva, hamburger in pomfri. Pravijo, da se bodo malo pregrešili, saj si lahko dajo več inzulina. Kaj so ti vzele bolezni? Bolezni so mi več dale kot vzele. Iskreno. Bolj so mi odprle oči in bolj znam ceniti življenje. Res prav vsaka sekunda šteje in jaz najdem srečo v majhnih stvareh. V dobri knjigi ali zgolj v lepem blokcu in kuliju, ki jih imam že nešteto. Do prve bolezni sem imela občutek, da zmorem vse in da sem nepremagljiva. Morda me je soočenje s tumorjem prav zato tako podrlo. A da sem začela dejansko spoštovati zdravje, me je moralo podreti še enkrat. Moje bolezni me stalno učijo, kako moram živeti, in me opominjajo, da moram sama poskrbeti za svoje zdravje. Čutim, da sladkorna bolezen zahteva spremembo življenja, da moram izpreči. Obljubila sem si, da se bom prehranjevala bolj zdravo in da bom več kuhala. (Vmes gre večkrat pomešat jed, ki omamno diši na štedilniku.) Na katere terapije prisegaš poleg tistih na recept? Umirjena vadba, prijazna telesu, posebno z glasbo v slušalkah. Najbolj mi je pri srcu sproščujoč sprehod v naravi, najraje ob morju. In pa moj kosmati spremljevalec Lars je odličen terapevt, že samo ko ga božam, se počutim bolje. Pritegnejo me zanimivi ljudje. Ne maram ljudi, ki se mi dobrikajo, ko sem na nekem položaju, potem pa me nenadoma ne poznajo več. Če ne prej, sem se na onkološkem oddelku resnično zavedela, da šteje človek, ne njegov položaj. Tam smo bili vsi enaki – vsi ranljivi, vsi hvaležni za spodbudne besede in vrhunsko obravnavo. Mlada mamica, starejša gospa, mlad fant in direktor v moji sobi – vsi smo morali dvigniti svojo rit, da so nam lahko spodaj dali kahlo in da smo lahko opravili eno od osnovnih življenjskih potreb.

Kdaj ste se nazadnje naučili kaj novega o sladkorni bolezni? Danes sladkorna bolezen prizadeva več kot 500 milijonov ljudi po celem svetu. Skoraj polovica jih ne ve, da jo ima. Zaradi tega so izpostavljeni povečanemu tveganju za smrtno nevarne zaplete.

Srčni infarkt

Odpoved ledvic

Poškodbe Amputacije Spolna Možganska jeter spodnjega disfunkcija kap uda

1 od 10

ljudi živi s sladkorno boleznijo.

Izguba vida

Porast sladkorne bolezni postavlja zdravstvene sisteme pod vse večji pritisk, ljudem s sladkorno boleznijo in ogroženim onemogoča dostop do oskrbe in izobraževanja, ki ju potrebujejo.

POGOSTI OPOZORILNI ZNAKI • Zamegljen vid • Čezmerna žeja • Nenamerno hujšanje • Pogosto uriniranje • Pomanjkanje energije • Počasno celjenje ran • Pogoste okužbe • Mravljinčenje ali otrplost v rokah in nogah • Ti znaki so lahko pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 blagi ali odsotni.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA SLADKORNO BOLEZEN TIPA 2 • Družinska anamneza sladkorne bolezni • Nezdrave prehranjevalne navade • Pomanjkanje telesne aktivnosti • Čezmerna telesna teža • Starost • Visok krvni tlak • Etnična pripadnost • Zgodovina sladkorne bolezni v nosečnosti • Slaba prehrana med nosečnostjo

Ljudje s sladkorno boleznijo več kot 95 % časa skrbijo sami zase. Razumeti morajo svoje stanje in posodabljati svoje znanje o sladkorni bolezni, da jo lahko obvladujejo.

Izobraževanje danes lahko pomaga za boljši jutri. Dostopajte do brezplačnega izobraževanja o sladkorni bolezni na: https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/ https://www.diabetes-zveza.si/solska-tekmovanja/vabila-in-seminarji/ worlddiabetesday.org/understandingdiabetes

#WorldDiabetesDiabetes #EducationToProtect

ZA NAŠE ZDRAVJE: Eden od pogostih in resnih zapletov sladkorne bolezni

Obravnava kroničnih ran in raz ® Dominik Škrinjar, študent 6. letnika splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru

Eden od pogostih in resnih zapletov sladkorne bolezni so kronične rane in razjede, ki se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Obravnava teh ran in razjed je ključna za preprečevanje resnih zapletov in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. V tem članku zato predstavljamo najpomembnejše vidike obravnave kroničnih ran in razjed pri sladkorni bolezni. Kronične rane in razjede pri sladkorni bolezni so razmeroma pogost bolezenski pojav. Tveganje za nastanek razjed na stopalu kadar koli v življenju se pri sladkornih bolnikih giblje med 19 in 34 %. To tveganje se povečuje z daljšo pričakovano življenjsko dobo in s posledičnim poslabšanjem telesnega zdravja pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Po pojavu razjede je stopnja obolevnosti visoka, saj se v 3–5 letih pojavi 65 % ponovitev. V 20 odstotkih primerov pride do amputacij spodnjih okončin, petletna smrtnost po zapletih pa je od 50 do 70 %. Najnovejši podatki kažejo, da se je kljub dolgotrajnemu zmanjševanju v nekaterih regijah po svetu v zadnjih nekaj letih povečala splošna incidenca amputacij za 50 %, zlasti pri mlajših bolnikih ter pri pripadnikih različnih ras in etničnih manjšin. Kronične rane in razjede, še posebej pri sladkornih bolnikih, lahko torej nemalokrat privedejo do hujših zapletov, vključno z amputacijo okončin.

Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja Razvoj kroničnih ran in razjed pri sladkorni bolezni je kompleksen proces, ki vključuje več dejavnikov. Eden od ključnih mehanizmov je nevropatija, ki povzroči izgubo občutka v okončinah in posledično večjo nagnjenost k poškodbam. Poleg tega je motena oskrba tkiv s krvjo zaradi ateroskleroze, kar upočasni celjenje ran. Visoka raven sladkorja v krvi lahko poslabša imunski odziv telesa na okužbe, kar prav tako dodatno prispeva k poslabšanju ran. Dejavniki tveganja za razvoj kroničnih ran in razjed pri sladkornih bolnikih pa zajemajo še višjo starost, moški spol, nižji socioekonomski status, kronično neurejen krvni sladkor, debelost oziroma presnovni sindrom, kajenje in druge pridružene bolezni, kot so npr. srčno-žilne bolezni, kronična ledvična bolezen, diabetična nefropatija in diabetična retinopatija. 20 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Razumevanje teh dejavnikov tveganja je ključno za prepoznavanje bolnikov, ki so bolj ogroženi, ter za izvajanje preventivnih ukrepov in boljše obvladovanje sladkorne bolezni, s čimer se zmanjša verjetnost za razvoj kroničnih ran in razjed.

Klasifikacija kroničnih ran in razjed Razjede pri sladkornih bolnikih so raznolike in se delijo na več vrst, od katerih imajo vsake svoje posebnosti in vzroke. Arterijske razjede se pojavljajo zaradi motene arterijske oskrbe tkiv, kar vodi v pomanjkanje kisika in hranil. Te razjede se najpogosteje razvijajo na prstih ali stopalih in so običajno boleče. Koža okoli arterijske razjede je pogosto bleda, tanka in hladna. Venske razjede, nasprotno, izvirajo iz okvare venskega sistema, ki povzroči zastoj venske krvi in povečan pritisk v venah. Značilne so za spodnje dele nog in so pogosto obkrožene s hiperpigmentirano, otečeno kožo, ki lahko srbi. Arterijsko-venske ali t. i. mešane razjede pa predstavljajo posebnost, saj izhajajo iz kombinacije arterijskih in venskih težav, kar zahteva posebno obravnavo pri bolnikih. Klasifikacija kroničnih ran pri sladkornih bolnikih pa pogosteje poteka tudi Stopnja 0

Stopnja 1

Stopnja 2

glede na stopnjo prizadetosti kože in globljih struktur, kar omogoča sistematično razvrščanje ran in razjed, ki je ključno za ustrezno oceno stanja in pravilno zdravljenje. V osnovi poznamo šest stopenj resnosti: Stopnja 0: Pri tej stopnji gre za tveganje za nastanek ran. Bolnik ima dejavnike tveganja, kot so nevropatija ali deformacija stopala, ki povečujejo verjetnost za razvoj ran, vendar rane še niso prisotne. Stopnja 1: Na tej stopnji opažamo površinsko razjedo brez znakov okužbe. Rana prizadene kožo in podkožje ter se kaže kot rdeča površina, pri čemer nekroza (odmiranje tkiva) še ni prisotna. Stopnja 2: Gre za globljo razjedo, ki sega v mišico in/ali fascijo. Nekroza tkiva je lahko prisotna, vendar ta še ne vpliva na kosti ali tetive. Stopnja 3: Na tej stopnji razjeda sega do kosti, tetiv ali sklepov. Okužba je pri tej stopnji pogosta, rana pa pogosto vključuje omejeno nekrozo tkiva. Stopnja 4: Huda stopnja resnosti, kjer pride do gangrene (odmiranja tkiva) obsežnega dela tkiva, kar lahko ogroža okončino. V večini primerov je potrebna amputacija za preprečitev nadaljnjega širjenja gangrene. Stopnja 5: Najhujša stopnja resnosti, kjer pride do napredovale gangrene, ki praviloma ogroža celotno okončino. V Stopnja 3

Stopnja4

Stopnja 5

Šest stopenj napredovanja ulkusne razjede – od kronične rane v kronično razjedo in nato v delno ali popolno odmrtje tkiva na primeru stopala in noge.

jed pri sladkorni bolezni večini primerov je potrebna amputacija za preprečitev nadaljnjega širjenja gangrene.

Zdravljenje kroničnih ran in razjed Uspešna obravnava kroničnih ran in razjed pri sladkornih bolnikih zahteva skrbno načrtovanje ter izvajanje več ključnih korakov, ki so odvisni od bolnikovega zdravstvenega stanja in strokovne usposobljenosti zdravstvenega osebja. Prvi korak v tem procesu je natančen nadzor nad ravnjo glukoze v krvi, saj je stabilizacija hiperglikemije ključnega pomena za učinkovito zdravljenje teh ran. To zahteva dosledno upoštevanje individualnega načrta zdravljenja, ki zajema pravilno prehrano, vadbo in po potrebi farmakoterapijo z antidiabetičnimi zdravili ali intramuskularnim injiciranjem inzulina. Drugi ključni vidik je redno čiščenje in odstranjevanje nekrotičnega tkiva, ki pogosto ovira proces celjenja pri kroničnih ranah. Točna in pozorna nega rane, individualno prilagojena vsakemu bolniku, je nujna. To vključuje uporabo primerne obloge in – če je potrebno – antibiotičnih mazil oz. peroralnih antibiotikov ter drugih farmakoloških sredstev, ki so izbrana glede na vrsto in stopnjo rane ter glede na prisotnost morebitne okužbe. Prav tako pomemben je nadzor nad morebitnimi komorbiditetami, kot sta visok krvni tlak ali hiperlipidemija (povišane ravni maščob v krvi), ki lahko pomembno vplivajo na proces celjenja ran. Nenehno spremljanje in učinkovito obvladovanje teh in drugih sočasnih bolezni pri sladkornih bolnikih prispeva k boljšim izidom zdravljenja. V izjemnih primerih, ko napredovanje okužbe ali izrazita nekroza tkiva presegata zmogljivosti konzervativnega zdravljenja, se lahko zdravnik odloči za kirurški poseg, imenovan nekrektomija. To je postopek, pri katerem kirurg odstrani odmrlo ali neživo tkivo iz prizadetega območja, pri čemer ohranja zdravo tkivo čim bolj nedotaknjeno. Ta kirurški poseg se lahko uporabi v primerih, ko je prisotna obsežna nekroza, ki ogroža

celovitost okončine ali ko se okužba ne odziva na antibiotično terapijo. Amputacija okončin pa je še nekoliko bolj invaziven kirurški poseg, pri katerem se odstrani celotna okončina ali njen del, da bi preprečili naPovijanje kroničnih ran in razjed je eden od ključnih konzervativnih daljnje širjenje ukrepov v procesu zdravljenja. okužbe ali rePri okuženih ranah lahko uporabimo sno ogrožanje pacientovega življenja. Običajno se amputacija izvede, ko je tki- antimikrobne povoje, ki sproščajo provo tako poškodovano ali okuženo, da timikrobna sredstva in tako zmanjšujejo ni več mogoče rešiti okončine in ohraniti verjetnost za širjenje okužbe. njene funkcionalnosti. Odločitev za amPri kroničnih ranah na spodnjih okonputacijo je vedno težka in se sprejme činah, kjer je pogosto prisotna povečana po skrbni proučitvi koristi in tveganj za oteklina, se lahko uporabljajo še kombolnika ter z namenom, da se ohrani presijski povoji, ki pomagajo izboljšati bolnikovo življenje ali izboljša kvaliteta limfno in vensko drenažo ter posledično življenja. zmanjšati oteklino. Pri izbiri povojev pa je ključno, da se Povijanje kroničnih ran upoštevajo specifične potrebe vsakega in razjed Povijanje kroničnih ran in razjed je bolnika in značilnosti rane ter da se zaključen del obravnave sladkornih bol- gotovi ustrezna higiena in menjava ponikov s pridruženo kronično rano oz. vojnih oblog v skladu z zdravnikovimi razjedo, saj lahko pravilno izbrani povoji navodili. S tem se doseže optimalno okopomembno vplivajo na proces njihovega lje za celjenje rane, kar pomaga preprečiti nadaljnje zaplete in izboljšati proces celjenja. zdravljenja. Obstaja več vrst povojev, ki se uporabljajo glede na vrsto rane, stopnjo okužbe ter prisotnost nekroze in drugih individualnih dejavnikov. Pri povijanju ran se pogosto uporabljajo sterilni povojni materiali, kot so hidrokoloidni povoji, ki so primerni za vlažne rane, ali alginatni povoji, ki praviloma dobro absorbirajo izcedek iz razjede. Pri bolj izraziti nekrozi tkiva se lahko uporabijo povoji s posebnimi oblogami, ki pomagajo pri odstranjevanju odmrlega tkiva in spodbujajo proces avtolitičnega debridementa (fiziološkega postopka, ki je sestavni del celjenja vsake rane: fagocitom omogoča raztapljanje nekrotizirajočega tkiva in spodbuja proces granulacije).

Zaključek Obravnava kroničnih ran in razjed pri sladkorni bolezni zahteva celostni pristop, ki zajema več ključnih vidikov, od nadzora ravni sladkorja v krvi do skrbnega čiščenja in nege ran ter upravljanja pridruženih bolezni in morebitne kirurške terapije. Sodelovanje med bolniki in zdravstvenimi delavci je pri preprečevanju resnih zapletov, kot so amputacije in kronične okužbe, ključno. S pravočasnim in prilagojenim zdravljenjem pa je mogoče izboljšati kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo in zmanjšati družbeno breme te bolezni. Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

AKTUALNO: Pogosto podcenjena, a resna posledica sladkorne bolezni

Diabetična noga ® Melita Grumerec, Zaloker & Zaloker, d. o. o.

Diabetično stopalo je ena resnejših posledic sladkorne bolezni, ki jo pogosto podcenjujemo. Na začetku se zdi kot nepomembno stanje, vendar se lahko hitro spremeni v naš velik zdravstveni problem. Diabetično stopalo se pojavi, ko visok krvni sladkor poškoduje živce in krvne žile v stopalih. Če zanemarimo preventivne ukrepe, se lahko razvijejo razjede, okužbe in v hujših primerih gangrena, kar lahko vodi v amputacijo. Najpogostejša vzroka diabetičnega stopala sta nevropatija in angiopatija, na razvoj zapletov na stopalih pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi, kajenje, nezdrav življenjski slog, neprimerna obutev, neustrezna nega, izpostavljanje stopal visokim temperaturam ipd.

Preventiva Izguba občutka v stopalih, kar je pogosto značilen znak periferne nevropatije, osebam s sladkorno boleznijo preprečuje, da bi opazili poškodbe ali okužbe. Skupaj z oslabljenim krvnim obtokom lahko celo majhne ureznine ali žulji hitro postanejo hude rane, ki se ne zacelijo. Zaradi zmanjšanega imunskega odziva, ki je značilen za sladkorno bolezen, pa takšne rane ustvarijo ugodno okolje za okužbe, ki lahko vodijo v amputacijo. Zato je preventiva izjemno pomembna, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj diabetičnega stopala oziroma prepreči zaplete.

Zdravstvena vzgoja je ključna pri ozaveščanju o preventivnih ukrepih, izjemno pomembno pa je pri osebah s sladkorno boleznijo tudi redno izvajanje pregledov nog vsaj enkrat letno. Pomembno je tudi redno spremljanje ravni krvnega sladkorja, saj visok krvni sladkor povečuje tveganje za nastanek diabetičnega stopala. Osebam s sladkorno boleznijo svetujemo, da si vsak dan pregledajo stopala in poiščejo morebitne spremembe, kot so spremembe barve kože, trda koža, kurja očesa, žulji, rane ali otekline. Pri pojavu kakršnih koli sprememb na stopalu je nujno poiskati zdravniško pomoč, saj le hitro in pravilno zdravljenje preprečuje širjenje okužbe in tveganje za najhujši izid tega kroničnega zapleta – amputacijo.

Zdravljenje Osebo s kronično rano na stopalu je treba pregledati celostno. S takojšnjim začetkom zdravljenja se lahko izognemo najhujšim posledicam. Temeljni ukrepi pri zdravljenju razjed so: • razbremenitev prizadetega mesta, • preveza rane, • izbira primerne obloge in redno prevezovanje,

• zdravljenje okužbe, • zdravljenje prekrvitvenih motenj in • preprečevanje ponovitve. Razjede na diabetični nogi lahko zdravimo konzervativno ali kirurško, ambulantno ali hospitalno. Med temi možnostmi se odločamo glede na obseg prizadetosti tkiv, prisotnost okužbe, arterijsko prekrvitev, pridružene bolezni in ne nazadnje tudi glede na to, kakšne so možnosti za oskrbo na domu. Približno 10 do 15 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo doživi rano na stopalu. Oskrba takšnih ran se začne v diabetološki ambulanti, kjer zdravstveni strokovnjaki očistijo rano in ocenijo njeno stanje. Nato izberejo primerno oblogo, ki pomaga pri celjenju rane. Pomembno je, da oseba natančno upošteva navodila zdravnika, da stopala ne obremenjuje in da skrbi za redne preveze ran.

Obloge za rane Izbira obloge za rano je odvisna od velikosti rane, stanja okolnega tkiva in faze celjenja. Zdravnik specialist bo izbral primerno sodobno oblogo, ki omogoča optimalne razmere za celjenje in se ne lepi na rano, kar bi lahko poslabšalo proces njenega celjenja. Priporočljiva je uporaba oblog, ki vsebujejo takšne aktivne sestavine, ki pospešujejo celjenje, zmanjšujejo bolečino in privedejo do hitrejše ozdravitve.

Diabetično stopalo je resen izziv, vendar ga lahko preprečimo s preventivnimi ukrepi in z ustrezno oskrbo. Ključna je dobra preventiva, ki vključuje redne preglede stopal, nadzor nad krvnim sladkorjem, skrb za splošno zdravje in počutje ter zgodnje odkrivanje sprememb na stopalih. S pravilnim ravnanjem lahko posamezniki s sladkorno boleznijo preprečijo ali pomembno zmanjšajo tveganje za pojav težav na stopalih. 22 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

OGLASNO SPOROČILO

Zaključek

DIA BET IČ NA NOG A Diabe čna noga je zaplet, ki prizadene stopala.

Razvije se postopoma in je posledica previsoke ravni glukoze v krvi ter nezdravega načina življenja. Najhujši zaplet diabe čne noge je razjeda.

Preven va redna higiena, mehka, široka, zračna in ne prevelika obutev, nogavice brez ozkih elastk, nikoli ne hodimo bosi,

Znaki okvare

bolečina, mravljinčenje, pekoč občutek, izguba občutljivos , tanka in bleda koža, izguba poraščenos .

Koristni nasve

Za več koristnimi informacijami pobrskajte tukaj: O sladkorni bolezni, zaple h, zdravljenju, prehrani, vadbi, alterna vnem zdravljenju in številnih zanimivos h. sladkorna.si

stopala redno pregledujmo.

Kaj lahko naredimo sami

Pozorni bodimo na spremembe: • ureznine • o ščanci • žulji • vraščeni noh • pre rano suhi predeli kože Pedikuro vedno opravimo pri medicinskem pedikerju.

Pogovori s strokovnjaki o diabe čnem stopalu youtube.com/c/zalokerzalokervideo

Več o samokontroli in pripomočkih zaloker-zaloker.si

Zaloker & Zaloker, d. o. o., Kajuhova ulica 9, 1000 Ljubljana

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Okusno in zdravo

Recepti v barvah jesenskega listja ® Tjaša Prosenik, dipl. medicinska sestra, mag. dietetike

stopoma dolivamo vodo in raco vmes nekajkrat polijemo s to tekočino, da se lepo hrustljavo zapeče.

Rižota z lisičkami Čas priprave: 45 minut Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 236 kcal Ogljikovi hidrati: 46 g Beljakovine: 5,5 g Maščobe: 3g Natrij: 0,8 mg Vlaknine: 2g

Orehova granola z jogurtom in hruško Čas priprave in kuhanja: 45 minut Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 403 kcal (1/5 granole, lonček jogurta, polovica hruške) Ogljikovi hidrati: 45,5 g Beljakovine: 11,5 g Maščobe: 19 g Natrij: 0,7 g Vlaknine: 9g Sestavine: orehova granola (50 g orehov, 50 g lešnikov, 200 g ovsenih kosmičev, 2 čajni žlički zmletih lanenih semen, 2 žlici medu, ščep soli in cimet po okusu), navadni jogurt in hruška Priprava: vse sestavine za granolo razen medu stresemo v multipraktik in zmiksamo. Nato vsebino enakomerno razporedimo po pekaču na peki papir in čez pokapljamo med. Vse skupaj damo v pečico na 160 °C za 15–20 minut (odvisno od pečice). Pazimo, da se orehi ne zabarvajo preveč, saj sicer pogrenijo. Granolo ohladimo in jo postrežemo skupaj z navadnim jogurtom in hruško. 24 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Pečena račka z zelenjavo Čas priprave in kuhanja: 180 minut Število porcij: 5 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 449 kcal Ogljikovi hidrati: 17 g Beljakovine: 42 g Maščobe: 23 g Natrij: 1,2 g Vlaknine: 4,5 g Sestavine: dve večji čebuli, dve žlici ekstra deviškega oljčnega olja, kilogramska očiščena raca, 5 strokov česna, 3 večji korenčki, 3 paprike, 200 g hokaido buče, sol, poper in dve veliki žlici gorčice Priprava: pečico segrejemo na 200 °C. Raco dobro osušimo, razrežemo na manjše kose, mariniramo s soljo, poprom in gorčico ter nadevamo po pekaču na peki papir. Zelenjavo operemo, olupimo in narežemo na večje kocke. Čebulo in česen olupimo, narežemo na tanke kolobarje in jih razporedimo med kose race. Čez vse to prelijemo 2 dl vode. Račko pečemo 20 minut na 200 °C. Nato dodamo na kocke narezano zelenjavo in pečemo še 50–60 minut na 140 °C (odvisno od pečice). Med pečenjem po-

Sestavine: 500 g lisičk, 250 g riža, ena večja rjava čebula, ena žlica ekstra deviškega oljčnega olja, 0,5 l jušne osnove, sol, poper, ena čajna žlička šetraja, svež peteršilj in voda po potrebi Priprava: na ekstra deviškem oljčnem olju prepražimo nasekljano čebulo. Dodamo očiščene in na manjše koščke narezane lisičke in vse to na zmernem ognju pražimo 5 minut. Dodamo opran riž in vse začimbe, razen svežega peteršilja. Dobro premešamo in zalijemo z jušno osnovo. Med kuhanjem po potrebi dolivamo vodo. Ko je riž skuhan, dodamo nasekljan svež peteršilj in postrežemo.

Rdeče zelje z jabolkom Čas priprave in kuhanja: 50 minut Število porcij: 4 Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): 117 kcal Ogljikovi hidrati: 16 g Beljakovine: 4g Maščobe: 1,5 g Natrij: 0,5 mg Vlaknine: 7,5 g Sestavine: en manjša glava rdečega zelja, 1 manjše jabolko, 1 žlica masla, sol, poper in 1 dl rdečega vina. Priprava: rdeče zelje naribamo in ga damo v globoko ponev na stopljeno maslo. Dodamo še naribano jabolko, začimbe in vse dobro premešamo. Dušimo 10 minut in nato dodamo še rdeče vino. Vse skupaj dušimo približno 30–40 minut. Nato postrežemo kot prilogo.

Beljakovinske ploščice Že nekaj časa na trgovskih policah opažamo večjo ponudbo beljakovinskih ploščic. Sestava ploščic se od ene do druge seveda precej razlikuje, od bolj kvalitetnih do tistih manj. Gre za hitre in priročne beljakovinsko obogatene prigrizke za na pot, športne dneve, delo na terenu ali kadar nimamo časa in potrebujemo energijo, da premostimo lakoto med enim in drugim obrokom. Najdemo jih tudi pod imenom proteinske ploščice ali proteinske čokoladice. Gre za enako skupino živil z malo drugačnim poimenovanjem. Od drugih ploščic, tablic ali čokoladic, kot so recimo Frutabela, Snickers, Mars, se razlikujejo po tem, da imajo večjo vsebnost beljakovin in manjšo vsebnost maščob in sladkorjev. Od energijskih ploščic pa se najbolj razlikujejo po tem, da vsebujejo večjo količino beljakovin.

pozorni, ko se odločamo za nakup beljakovinske ploščice? Izberemo táko, ki bo imela več kakovostnih beljakovin (vsaj 15–20 g na ploščico), ne več kot 3 grame nasičenih maščob, čim manj dodanih sladkorjev in ne preveliko energijsko vrednost (do 220 kcal na čokoladico). Vse te podatke najdete na embalaži beljakovinske ploščice, natančneje, na prehranski deklaraciji. Seveda pa moramo pri preračunavanju upoštevati tudi maso izdelka. Naj nas ne zavedejo podatki, ki so navedeni na 100 g živila, temveč si preračunajmo, koliko hranilnih snovi dejansko vsebuje izbrana beljakovinska ploščica. Če ima beljakovinska ploščica 20 g beljakovin na 100 g, se sicer sliši super, toda če ploščica tehta 50 g, dobimo iz nje ravno 10 g beljakovin.

Katera je najboljša?

Tista, ki ustreza našim potrebam!

Izbira je res velika: veganske, presne, brez glutena ... Na kaj pa moramo biti

Nekateri jih izberejo kot alternativo, ko se jim zahoče kaj sladkega, saj da so

bolj »zdrave«. Proteinske ploščice so lahko del naše uravnotežene prehrane, vendar moramo pri tem upoštevati svoje energijske potrebe, še posebej, če želimo izgubiti kakšen kilogram. Tudi če jih jemo pred treningom, med njim in po njem, ne moremo pričakovati, da bo samo zaradi njih naša mišična masa poskočila v višave. Pozorni moramo biti tudi na oznake. Brez dodanega sladkorja (oz. v angleščini zero sugar) še ne pomeni, da ploščica ne vsebuje sladkorjev. Kljub tem napisu lahko vsebuje določeno količino ogljikovih hidratov zaradi suhega sadja, ovsenih kosmičev, naravnih sirupov ali kake druge sestavine, ki vsebuje ogljikove hidrate, in tako vpliva na porast krvnega sladkorja. Izbire je res veliko. Vzemimo si čas, preberimo prehransko deklaracijo na beljakovinski ploščici in se na podlagi tega potem odločimo za najboljšo izbiro, ki bo ustrezala našim potrebam.

VRTNO VESELJE: Zakaj je jesen v vrtu najlepši del leta

Očarljive grmovnice jeseni ® Meta Pivec Šepic, dipl. inž. agronomije in hortikulture, Botanični vrt Univerze v Mariboru

Najlepši del leta v vrtu je jesen. Takrat vse dobi svojo pravo obliko, z nižjimi temperaturami in krajšimi dnevi pa tudi svojo najočarljivejšo barvo. Še posebej nas jeseni razveselijo grmovnice s pisanimi plodovi. Očarljivost plodov je v prvi vrsti namenjena nadaljevanju vrste, saj so rastline z veliko leti prednosti v evolucijskem razvoju izdelale strategijo za razširjanje plodov. Barvite semenske ovojnice in okusni plodovi so magnet za ptice in druge živali, ki se z njimi prehranjujejo, hkrati pa skrbijo za širjenje semen.

Jeseni niso zanimive samo jagode in semenske ovojnice, zelo privlačni na pogled so tudi »javorjevi helikopterčki«. Krilca, ki seme s pomočjo vetra ponesejo v svet, so pogosto rdečkasto obarvana. Najbolj izrazito rdeča so pri rdečelistnih azijskih vrstah in sortah (Acer palmatum). Teh imamo veliko po vrtovih, saj so idealno manjše razrasti, širši bolj, kot so visoki, na voljo pa so v različnih odtenkih z izrazito jesensko barvo listov. Pahljačasti javorji, kot jih tudi imenujemo, imajo radi s humusom bogata in odcedna tla ter svetlo mesto, ki ne sme biti izpostavljeno pripekajočemu soncu. Nežni listi so podvrženi sončnim listnim ožigom, ki poškodujejo liste, še posebej kadar na njih ostane jutranja rosa. Določene pritlikave sorte celo bolje uspevajo v senci večjih dreves. Pahljačaste javorje lahko gojimo kot samostojna drevesa ali v skupini s premišljeno izbranimi grmovnicami. Pod večjimi sortami in sejančki lahko uspe-

Vse foto: META PIVEc ŠEPIc

Javorjevi helikopterčki

Hippophae rhamnoides: velika, košata grmovnica s trnatimi poganjki, ki se sicer uporablja za zasaditve brežin, saj gost koreninski sistem dobro drži tla. Plodovi so užitni in vsebujejo veliko c-vitamina.

šno gojimo tudi spomladanske čebulnice ali pokrovne trajnice. Manjše sorte so primerne za gojenje v koritih, kjer jih moramo v obdobju rasti redno dognojevati. Pri tem mora biti substrat vlažen, hkrati pa dobro odceden.

Garibaldijeva lepoplodovka

Acer palmatum 'Bloodgood': sorta priljubljenega rdečelistnega pahljačastega javorja z izrazito rdečimi plodovi. Sorta preizkušeno dobro prenaša naše zime. 26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Garibaldijeva lepoplodovka (Callicarpa bodinieri 'Garibaldii') je skromna s cvetovi, ki so skoraj neopazni, rumenkasto beli, čeprav cvetijo v socvetjih. Tudi zacveti precej pozno, šele proti koncu poletja. Ko pride jesenski čas, se pokaže njegova prava barva – vijolična. Plodovi te manjše do srednje velike grmovnice so izrazito kompaktni, kot plastične kroglice za izdelavo korald. Na vejah ostanejo še dolgo po tem, ko jeseni odpade listje.

Za gojenje je precej nezahtevna, za več plodov pa priporočamo več rastlin, saj se na ta način boljše oprašijo – in tako dobimo več težko pričakovanih plodov. Ker je večino leta precej neopazna Callicarpa 'Garibaldii': skozi večino leta neopazna grmovnica, ki svoje prave barve pokaže šele jeseni. Plodovi so vijolične kompaktne kroglice, ki ostanejo na vejah še dolgo po tem, ko odpade listje.

grmovnica, jo sadimo v kombinaciji z drugimi grmovnicami ali trajnicami.

preskromno založena tla. Pri gojenju sort z Bungejev usodnik velikimi plodovi Bungejev usodnik (Clerodendron bun- moramo tla v času gei) lahko vzgojimo v manjše drevo ali rasti še dodatno večji grm, ki se rad širi po vrtu iz kore- gnojiti z organskimi ninskih poganjkov. Prvič nas omami že pripravki za plod. v času cvetenja, saj njegovi beli cvetovi Tudi vode jim ne v socvetjih opojno dišijo. Od cvetov osta- sme primanjkovati. Cornus mas 'Kasanlak': rumeni dren, sorta z velikimi plodovi. nejo skrivnostne listne čašice rozaste Plodovi drena so kiSelekcija je poskrbela, da so plodovi tudi za odtenek slajši in tako barve, v katerih se razvijejo kovinsko selkastega okusa, bolj okusni za uživanje kot osnovna vrsta. modrozelene kroglice. Ko semena v njih vendar so užitni in dozorijo, se lističi razprejo in kroglice odlični za pripravo marmelad. Drene so primerni tudi za dekoriranje. Za tiste, se obarvajo črno. lahko gojimo v gredi ali nasadu kot ribez, ki jim zamudno delo ni odveč, so tudi Tudi usodnik spada med nezahtevne lahko pa jih kombiniramo z drugimi primerna surovina za marmelade. grmovnice, rad ima s humusom bogata grmovnicami ali trajnicami v okrasnih Rakitovec tla in zadosti vlage, obožuje sončna me- zasaditvah. Rakitovec (Hippophae rhamnoides) sta in načeloma dobro prenaša zime v Dreni cvetniki (Cornus kousa) zacveseverovzhodnem delu Slovenije. Za tijo nekoliko kasneje, v maju. Veliki beli ima drobne, skoraj neopazne cvetove, ali rožnati zvezdasti iz katerih se razvijejo živo oranžni drobni cvetovi so pravza- podolgovati plodovi. Ker je dvodomna prav preobraženi li- rastlina, za očarljiv jesenski rezultat posti, ki skrivajo dro- trebujemo žensko in moško rastlino. bno socvetje. Iz njeOdlično prenaša revna tla, dobro se ga se razvijejo zaobnese celo kot živa meja v obmorskih nimivi okrogli rdemestih, saj tolerira sol. Vesel bo sončnega čkasti plodovi. Po mesta. Svojo življenjsko moč kaže v vzorcu spominjajo mnogih koreninskih poganjkih, ki pona nogometne žoskrbijo, da se hitro in gosto zarašča. Zagice, v katerih je poradi te lastnosti je primeren tudi za poleg semen oranžna krivanje brežin, ki jih ni mogoče kositi. užitna in okusna Skozi vse leto so zanimivi in dekorativni sredica. njegovi ozki sivozeleni listi. Veliko bolj Pravočasno na- je prepoznaven po užitnih plodovih, ki brani plodovi še so skoraj prekisli za presno uživanje, Clerodendron bungei: dobro raščava večja grmovnica, ki jo lahko vzgojimo v manjše drevo z opojno dišečimi belimi cvetovi. Jeseni nas dolgo ohranijo bar- odlični pa so sušeni. Pri nabiranju plodov preseneti z zanimivimi plodovi. vo in obliko, zato pa le pazite na trnate izrastke na vejah. uspešno cvetenje ga moramo redno zalivati, saj ima velike liste, skozi katere na sončnih legah izhlapi veliko vode. Usodnik gojimo kot samostojno grmovnico, okoli katere redno kosimo. Na ta način se bomo izognili neprijetnostim, ki jih lahko povzročajo koreninski poganjki.

Zanimivi dreni Med dreni bomo našli veliko zanimivih predstavnikov grmovnic z očarljivimi plodovi, od katerih nas prvi že zgodaj spomladi pričakajo s cvetovi (Cornus mas), plodove pa dočakamo šele konec avgusta in septembra. Njihove lepote se moramo naužiti hitro, preden popadajo na tla ali jih odnesejo ptiči. Prezgodnje odpadanje plodov pri drenih lahko povzroči poletna suša ali s hranili

Cornus kousa: dren cvetnik, ki pozornost pritegne že v času cvetenja. Jeseni postreže z zanimivimi, rdečim žogicam podobnimi, užitnimi plodovi. Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

KOLUMNA: Pomen odnosa med zdravnikom in osebo s kronično boleznijo

® Widad Tamini

Zdravnik in pacient: zavezništvo in zaupanje

Skleniti premirje s to boleznijo Pacientka razmišlja. Zdravnik ni več tujec, ni več samo tehnik, ki se ukvarja z mehanizmi njenega telesa; te posebne besede je onkolog našel samo zanjo. Z njimi se v njunem odnosu nekaj spremeni. Če je imela še pred nekaj minutami tisoč vprašanj in skrbi o tem, kako dolg bo boj in ali ima sploh kakšno možnost za zmago, ji besede, ki jih je ta človek uporabil, nenadoma spremenijo simbolni okvir in jo prisilijo, da se premakne k popolnoma nasprotnemu cilju: skleniti premirje s tem moškim in s to boleznijo. Ni pomembno, kakšne narave je naše trpljenje. Tudi odkritje samo ene plešaste lise sredi lasišča, ki je bilo vedno gosto, je lahko dober razlog za željo po poslušanju in pomiritvi. Zdravnik je kompleksna figura, saj obvladuje znanost in dobro pozna našo karoserijo, a ni mehanik in ne dela v delavnici. Zdravnik se ukvarja z najbolj kompleksnim strojem, kar ga poznamo: človeško telo je namreč tako neverjetno zapleteno, da je včasih lažje razumeti morebitni zastoj kot njegovo pravilno delovanje. In vendar presega kompleksnost naše osupljive biološke strukture. Psihični vidik in kulturni okvir ter družbeni in zgodovinski kontekst so vsi izjemno pomembni elementi pri oblikovanju odnosa med zdravnikom in njegovimi pacienti. Dejansko se ravnotežje med njimi zelo spreminja glede na okoliščine: ključna sta kraj in čas tega odnosa.

Beseda »pacient« izhaja iz glagola trpeti Pomislimo na etimologijo besede pacient. Patiens predstavlja sedanjik glagola pati, kar pomeni trpeti ali prenašati. Starogrški filozof Epikur ta koncept povzema tako: »Ni se treba bogov bati, ni treba, da nas smrt plaši, dobro je lahko doseči, nesrečo je lahko trpeti.« Torej bi morala filozofija osvoboditi človeka pred štirimi velikimi strahovi, ki ga obsedajo: strah pred bogovi, strah pred smrtjo, strah pred nesrečo in strah pred trpljenjem. Prav sposobnost prenašanja trpljenja je dala besedi pacient prvotni pomen. Pacient postane tisti, ki se zlasti zna spopadati s trpljenjem in težavami, bodisi zaradi svojega značaja bodisi zaradi močne volje, ki velja za vrlino. A čeprav se ta izraz ohranja v večini evropskih jezikov, ne glede na njihov izvor, danes o osebah, ki trpijo zaradi bolezni, običajno razmišljamo drugače: kot o osebi, ki potrebuje pomoč. Namera je jasna: vloga zdravnika ni le posredovanje pri obvladovanju bolezni, temveč širše zagotavljanje zdravja in dobrega počutja ljudi, ki se obrnejo nanj. Enako velja za Hipokratovo prisego, ki jo vsak zdravnik še danes izreče pred začetkom svoje poklicne poti. To je nekakšen laični iniciacijski obred, ki določa dolžnosti, katere se vsak zdravnik zaveže spoštovati in se neprestano prilagajati razvoju znanosti in spremembam etičnih načel, ki tvorijo osnovo družbe. Na primer: odnos med zdravnikom in pacientom, ki je bil v preteklosti razumljen na precej pokroviteljski način, danes postaja zavezniški sporazum. Zdravnik in pacient imata vsak svojo vlogo ter skupen cilj: postavitev diagnoze in izvajanje terapije prek komunikacijskega načrta, ki temelji na treh ključnih besedah: poslušanje, deljenje in spremljanje.

Poslušanje Empatični koeficient, ki predstavlja sposobnost posameznika, da aktivira tiste podkortikalne centre možganov, ki omogočajo razumevanje drugega, ni le prirojena predispozicija, ki jo nekateri imajo, drugi pa ne. Dandanes se je zdravnik dolžan izobraževati in slediti specifičnim programom, ki mu omogočajo razvoj te kompetence, saj se šteje za temeljno pri spodbujanju učinkovitih pristopov k oskrbi pacienta. Razumevanje pacienta ni oblika prijaznosti ali bontona; empatična spretnost se danes šteje za ključno pri diagnozi in uspehu terapije, saj je nujna za spoznavanje pacienta in za ponujanje individualiziranega terapevtskega pristopa, ki upo-

Widad Tamimi je mama 11-letne Neže, ki so ji lani odkrili sladkorno bolezen tipa 1. Ker sta Nežina starša trdno odločena, da bosta hčerko podpirala na vseh področjih obvladovanja te kronične bolezni, sta predlagala tudi sodelovanje z našo revijo. Widad pripravlja kolumne o različnih temah, ki zaznamujejo življenje s sladkorno boleznijo. 28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorice in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Zveze društev diabetikov Slovenije.

Michela Murgia je umrla pri 51 letih. V Sloveniji jo pozna malo ljudi, v Italiji pa je njeno ime zelo znano. Bila je odlična pisateljica, ostra in borbenega duha, oseba, ki bi lahko še veliko dala temu svetu. Njen zadnji roman Tri sklede se začne s pogovorom med zdravnikom in njegovo pacientko. Zdravnik ji pove, da ima novo tvorbo celic na ledvici. Pacientka po premisleku zastavi nekaj vprašanj, nato pa si drzne vprašati to, kar jo najbolj muči in kar se vsak pacient z resno boleznijo vpraša vsaj enkrat, četudi je to vprašanje nesmiselno in nanj ni pravega odgovora – zakaj ravno jaz? Zdravnik ni presenečen – kot da vprašanje skoraj pričakuje. Pacientom zna dati motivacijo, ki slavi zdravje in življenje, namesto da opravičuje bolezen in smrt. »Povedali ste mi, da pišete romane. To je čudovito, a zelo zapleteno delo. Poznate tudi druge jezike poleg italijanskega?« »Govorim angleško, francosko, znajdem se s španščino ... Učim se korejsko,« odgovori pacientka. »Bi vam bilo ljubše, da ne bi znali nič od tega in da nikoli ne bi zboleli? Enocelični organizmi namreč ne razvijajo novotvorb, a ne znajo govoriti jezikov. Amebe ne pišejo romanov,« nadaljuje zdravnik.

števa ne samo biološke, temveč tudi psihične in socialne vidike osebe.

kodnevno upravljanje in soočanje z boleznijo v vseh fazah svojega življenja. Prav zato je odnos med zdravnikom in pacientom pri kronični bolezni, še posebej pri sladkorni bolezni, dolgoročen in pomemben za spodbujanje zdravih vedenjskih vzorcev, podporo pri obvladovanju bolezni in zavezanost poslušanju. Temelji na zavezništvu in medsebojnem zaupanju, ki sta nepogrešljiva vidika ravnotežja med zdravnikom in vsakim pacientom, že od prvega obiska in skozi celotno trajanje njihovega odnosa. Morda se ne bomo vsi srečali z zdravnikom, kot ga opisuje Michela Murgia: takim, ki zna bolezen razumeti kot umetniško stvaritev našega lastnega organizma; še posebej če nismo pisatelji. Vendar pa zadostuje, da prejmemo terapevtsko izobraževanje, osredotočeno na pacienta kot osebo, ki je sposobna razmišljati in odločati, ki upošteva njegove strahove, upanje ter družinske, socialne in delovne odnose, ki vplivajo na njegovo življenje, ne da bi obsojalo – ne pa zgolj tehničnih vidikov diagnoze in terapije. »Kakršno koli bitko si je predstavljala, da jo bo bíla proti bolezni, se je zdaj zdela kot projekt, ki bi ji prizadejal še več škode. Za boj proti sami sebi ni imela ne volje ne moči,« sklene pacientka v knjigi Michela Murgia ob zaključku svojega pogovora z zdravnikom. Pravzaprav ima zdravnik veliko moč: spodbujati zdrave vedenjske vzorce, ki pozitivno vplivajo na dojemanje bolezni in upravljanje zdravljenja. To ni nepomembno, hkrati pa tudi ni dodatna naloga v njegovi stroki: zdravnik je dolžan pomagati pacientu preoblikovati boj z boleznijo v miroljubno sožitje.

Deljenje Zdravniki in pacienti danes vzpostavljajo odnos zavezništva v terapevtskem smislu. Kot je dobro opisano v knjigi Michela Murgia, naj zdravnik že pri sporočanju diagnoze ne zavzame nadrejenega položaja, temveč postavi diagnozo skupaj s pacientom, ga vključi in mu omogoči razumevanje lastne bolezni ter spoznavanje in razumevanje terapije. Pacient pridobi kompetenco, ki mu omogoča prepoznavanje znakov telesnih reakcij in sposobnost sporočanja simptomov zdravniku.

Spremljanje Ko je odnos med zdravnikom in pacientom vzpostavljen na podlagi medsebojnega razumevanja in zavezništva, je ključna možnost rednega preverjanja zadovoljstva s terapevtskimi cilji, ki jih je določil zdravnik. Ta cilj predstavlja nekakšno zavarovanje na poti zdravljenja in pacient bo lahko ustrezno prispeval le, če mu bodo na voljo potrebna orodja za prepoznavanje, identifikacijo in komunikacijo o stanju zdravja, da bo mogoče po potrebi prilagoditi terapijo in jo začasno prekiniti ali spremeniti. Ni treba posebej poudarjati, kako pomembne so te predpostavke pri zdravljenju kroničnih bolezni, še posebej pri zdravljenju sladkorne bolezni. Pacient s sladkorno boleznijo tipa 1 se ne bo le naučil razlagati svojih simptomov, temveč bo moral tudi pravočasno ukrepati (če ne celo predvidevati simptomov!), ko bo postajal pravzaprav strokovnjak za vsa-

MERJENJA SI NE PREDSTAVLJAM VEČ BREZ MERILNIKA ACCU-CHEK GUIDE.

ENOSTAVNO Merjenje ravni glukoze v krvi mora biti hitro in enostavno. Sistem Accu-Chek Guide ponuja pametne rešitve za merjenje ter enostavne rešitve za zaščito testnih lističev in takojšnje spremljanje rezultatov meritev.

Brezžični prenos rezultatov v aplikacijo mySugr

Nežen odvzem krvi

Do testnega lističa brez nerodnosti

Široko testno polje za hitro merjenje

DC-1/2022-27

“

S PAMETNIM SISTEMOM JE VSAKO MERJENJE

Vidno podnevi in ponoči

www.accu-chek.si I

Accu-Chek Slovenija I

Accu-Chek Slovenia

ZDRAVJE V OBČINI

2023

http://obcine.nijz.si

Stopnja zdravstvene pismenosti pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalcev. Posamezniki z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti imajo manj težav pri obvladovanju svojih bolezni in potrebujejo manj zdravstvenih obravnav, kar prispeva k višji kakovosti življenja, boljšemu zdravstvenemu stanju in nižji umrljivosti. Več o tem, katere skupine prebivalcev Slovenije so še posebej ranljive zaradi nizke zdravstvene pismenosti, lahko preberete v osrednji vsebini kratkih publikacij Zdravje v občini.

DOSTOP DO VARNIH KOLESARSKIH IN SPREHAJALNIH POTI

Delež oseb, ki menijo, da lahko v okolju, kjer bivajo, brez težav dostopajo do varnih kolesarskih in sprehajalnih poti. CINDI 2020.

NOVI PRIMERI RAKA ŽELODCA

Incidenčna stopnja raka želodca, Slovenija, Register raka RS, 2010 - 2019.

SODELOVANJE PRI ODLOČITVAH SKUPNOSTI

Delež oseb, ki menijo, da da lahko sodelujejo pri odločitvah skupnosti in pomagajo spremeniti stvari na bolje v svojem kraju. CINDI 2020.

OVIRANOST PRI VSAKODNEVNI SKRBI ZASE

Delež prebivalcev z ovirami pri vsakodnevni skrbi zase, EHIS 2019.

NAZIV OBČINA ZDRAVJA 2023 JE PREJELA OBČINA VELENJE V sodelovanju s projektom Zlati kamen je NIJZ že četrto leto zapored podelil priznanje občini, ki je izstopala z aktivnostmi za izboljšanje zdravja svojih prebivalcev. Med nominirane občine iz ostalih zdravstvenih regij so se uvrstile občine Izola, Brda, Gorenja Vas – Poljane, Trzin, Mirna, Starše, Ravne na Koroškem in Murska Sobota. Več o podelitvi najdete na povezavi https://obcine.nijz.si/vsebine/obvestila/mo-velenje-je-obcina-zdravja-2023-151/.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Našemu bivšemu predsedniku in častnemu članu Zveze društev diabetikov Slovenije ter sodelavcu Jožetu Snoju v slovo in spomin

Jože se je rodil 21. januarja 1932 v Ljubljani na Viču, kot tretji otrok od štirih, materi Mariji in očetu Mihaelu. Otroška leta je preživel na Viču. Družina je živela v zelo skromnih razmerah, saj so se preživljali le z očetovo plačo, mati pa je z otroki ostala doma. Prizadela pa jih je tudi vojna, saj so bili za njihovo partizansko družino to zelo hudi časi. Po vojni je Jože odšel v šolo, dokončal je triletno tehniško šolo, nato pa odšel študirat v Beograd, kjer je končal višjo šolo. Po študiju je bil dodeljen v sekretariat za zunanje zadeve v Beogradu, nakar je končal še pravno fakulteto. Nato je odšel v diplomacijo, kjer je deloval petnajst let. Dve leti in pol je služboval kot član jugoslovanske delegacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku. Diplomatsko službo je kot sekretar nadaljeval na veleposlaništvu v Bonnu. Nato je delal v okviru švedskega veleposlaništva, ker je Nemčija jugoslovansko veleposlaništvo zaprla. Ob koncu diplomatske kariere je služboval še na Dunaju, od koder se je vrnil v Slovenijo in zajadral v trgovske vode. Zaposlil se je kot poslovni sekretar podjetja v Metalki, kasneje pa je postal generalni direktor Centromerkurja, ki se je združil v Emono. Sonja je bila dolga leta njegova soproga: leta 2014 sta praznovala diamantno poroko, 60 let skupnega življenja. Dobro sta se razumela in dopolnjevala, saj sta razumela težave drug drugega in jih skupaj premagovala. V zakonu se jima je rodila hčerka Jelka, ki ju je razveselila z dvema vnukoma, Vido in Aljažem. Stara starša sta svoja vnuka v času odraščanja skrbno spremljala in tudi marsikaj naučila. Zelo rada sta ju imela. Jože se je s sladkorno boleznijo spoznal v času službovanja v Metalki, ko so imeli redni zdravstveni pregled delavcev. Odkrili so mu visok krvni sladkor. To je bila zanj največja prelomnica v življenju, saj je moral spremeniti svoje življenjske navade in se sprijazniti s sladkorno boleznijo. Spremenil je način življenja in se trudil sladkorno bolezen držati v normalnih okvirih, jo sprejeti, pravilno voditi in skrbeti zanjo. Po upokojitvi je postal aktiven na področju skrbi za osebe s sladkorno boleznijo. Včlanil se je v Društvo diabetikov Domžale in bil član upravnega odbora, kasneje je postal član predsedstva Zveze društev diabetikov Slovenije, v letih 1996–2000 pa je bil predsednik zveze. Postal je tudi aktiven radioamater, saj je menil bo lahko, če zaradi sladkorne bolezni oslepi, še vedno imel stik s svetom prek radijskih valov. Po končanem predsedniškem mandatu je prevzel urednikovanje spletne strani ZDDS, saj je bil vedno na tekočem z novostmi v računalniškem svetu in na zdravstvenem področju, posebno o sladkorni bolezni. Menil je, da je uspeh, če se s sladkorno boleznijo sprijazniš. Sam se najbolje poznaš in veš, ali si sladkorni bolnik ali oseba s sladkorno boleznijo. Na začetku njegovega mandata predsednika ZDDS je bil sprejet nov zakon o društvih in začelo se je novo obdobje de-

lovanja društev in Zveze društev diabetikov Slovenije. Prvi cilji, ki si jih je zadal kot predsednik ZDDS, so bili skupni nastopi in predstavitve doma in v tujini. Tako je že pred mandatom vodil delegacijo na Japonsko, kjer je bila ZDDS sprejeta v Svetovno organizacijo diabetikov (IDF) in tudi v njeno Evropsko regijo. Poskrbel je za dober program, s katerim je Zveza prvič kandidirala na razpisu Loterije (sedaj Fiha) in pridobila sredstva za redno financiranje. Jože se je takrat pohvalil, da smo postali malo podjetje, ki potrebuje dobro infrastrukturo, da bo lahko delovalo. S temi sredstvi je zveza posodobila glasilo Sladkorna bolezen, natisnila nekaj knjig o sladkorni bolezni in prehrani ter s plakati in zgibankami obveščala javnost. Organizirano je bilo prvo tekmovanje v znanju iz sladkorne bolezni. Pričelo se je sodelovanje z radioamaterji, pripravljeno je bilo prvo športno srečanje in postavljena prva spletna stran. Tudi pisarna ZDDS se je leta 1996 profesionalizirala, saj je zveza zaposlila prvo tajnico, ki jo je kasneje zamenjala poslovna sekretarka. V mandatu Jožeta Snoja je zveza diabetikov prejela častni znak svobode RS. Leta 1996 je bil razglašen svetovni dan sladkorne bolezni; ZDDS je skupaj z Društvom diabetikov Ljubljana organizirala prvo proslavo in jih organizira še danes. S pomočjo novih programov, ki jih je vpeljal Jože Snoj, je zveza diabetikov postala prepoznavna tako doma kot tudi v tujini. Vsi tedaj vpeljani programi se izvajajo še danes, seveda z novo, sodobno vsebino. Postali so tradicionalni. Spoštovani Jože, k sodelovanju ste povabili tudi Alojza Rudolfa, da je prevzel vodenje financ zveze. Skupaj sta snovala, se družila in postala prijatelja. Žal smo se od vašega prijatelja in naslednika Alojza poslovili prej, kot bi lahko pričakovali. V vašem mandatu zastavljene programe snujemo in izboljšujemo ter ozaveščamo o sladkorni bolezni še naprej. Idej nam ne zmanjka, trudimo se nadaljevati. Kot ste pred daljnimi leti poudarili v intervjuju, je največje bogastvo v življenju spoznavati ljudi. Nova prijateljstva ste tkali tako med radioamaterji kot med osebami s sladkorno boleznijo, ki se v življenju nikoli ne bi srečali, če ne bi imeli skupnih problemov. Še naprej delujemo, kot ste nas učili: Skupaj smo močnejši. Hvala vam za začrtano pot, za stkana prijateljstva in za znanje, ki ste ga razdajali. Vsakokrat ko se bomo ozrli v nebo, se bomo spomnili na vas in na Alojza, ter po svojih najboljših močeh in sposobnostih nadaljevali pot, ki sta jo začrtala. V svojem imenu, v imenu sodelavcev na ZDDS in v imenu vseh slovenskih društev diabetikov izrekam sožalje hčeri Jelki, vnukinji Vidi in vnuku Aljažu ter vsem, ki so vas spoštovali in imeli radi. Počivajte v miru. Špelca Rudolf, Zveza društev diabetikov Slovenije Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Novi spomini na Debelem rtiču Debeli rtič je zagotovo v srcih marsikaterega člana našega društva, saj so se kot otroci udeležili kolonije in nanj hranijo prelepe spomine. Zato smo se odločili vrniti in ustvariti nove. Člani Društva diabetikov tipa 1 Slovenije smo se 30. septembra odpravili na športno-izobraževalni vikend na Debelem rtiču, kjer smo uživali na sončku in v prečudovitih razgledih ter poskrbeli za zdravje in novo znanje. Pohod med oljkami in vinogradi

Začeli smo s strokovnim predavanjem o prehrani pri sladkorni bolezni, kjer smo obnovili svoje znanje in se naučili branja deklaracij in pomena prehranskih trditev na živilskih izdelkih. Kasneje je sledilo strokovno predavanje o očeh, ki ga je izvedla Mojca Plešnik, dr. med, oftamologinja iz Splošne bolnišnice Izola. Pri njenem predavanju smo spoznali dogajanje na očeh diabetika ter se seznanili o diabetični retinopatiji in številnih drugih očesnih boleznih. Ali veste, da diabetik sam ne more zaznati sprememb na očeh? Zato redni letni pregledi očesnega ozadja in udeležba presejalnega programa za diabetično retinopatijo predstavljajo pravo preventivo pred razvojem očesnih bolezni. Vendar ne le to – tudi zdrav življenjski slog, uravnotežena prehrana, redna športna aktivnost in ravni krvnega sladkorja znotraj meja. Za zgodnejše odkrivanje sprememb na očesnem ozadju. Kako se udeležiti presejalnega programa za diabetično retinopatijo? Diabetolog ali osebni zdravnik diabetike napoti k oftalmologu, ki pregleda očesno ozadje. Če ni vidnih sprememb, si lahko vesel, saj ponovni obisk ni potreben, kar pomeni, da

so tvoje oči zdrave. Presejalni programi omogočajo čim zgodnejše odkrivanje sprememb na očesnem ozadju, ki lahko vodijo v razvoj diabetične retinopatije, pravočasno ukrepanje in zdravljenje. Ko smo se opremili z vsem znanjem, smo hitro skočili v kopalke in odšli plavat. Nekateri člani so preizkusili temperature morja, drugi pa so raje odšli v notranji bazen hotela Arija. V večernih urah smo se družili ob morju, kjer smo opazovali z lučkami osvetljeni Koper, se spominjali vseh prelepih doživetij v kolonijah in delili smešne prigode iz življenja s sladkorno boleznijo ter navsezadnje ustvarjali nove spomine na našem Debelem rtiču. Po prespani noči in hranilnem zajtrku smo se odpravili na pohod do Ankarana in nabirali kilometre za akcijo #DarujemKilometre. Naša pot pa nas je vodila po poti med oljkami in vinogradi, kjer smo bili deležni prečudovitih razgledov na sončni Koper in Italijo, kjer se je ravno odvijala slovita Barkovljanka. Tekst: Teja Horvat, foto: Jernej Lipovž Ančik

KDOR BERE revijo Sladkorna bolezen, VE IN ZNA! Podarite letno naročnino na revijo Sladkorna bolezen sorodniku, znancu ali prijatelju, ki ni včlanjen v društvo diabetikov! NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naslov: ...................................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... [ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

✃

Želim postati član društva diabetikov:

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Posavje Brežice

V Višnji Gori in na Muljavi Predsednica Društva diabetikov Posavje Brežice Darja Mandžuka zna vedno poiskati zanimive kraje, kamor potem na izlet popelje člane svojega društva. Tokrat je izbrala dva kraja, ki ju na neki način povezuje naš prvi romanopisec Josip Jurčič, rojen na Muljavi, šolo pa je obiskoval tudi v Višnji Gori.

prepoznavnih likov iz Jurčičevega Desetega brata, prvega slovenskega romana. Kdo ga ne pozna! To je tisti, ki je hudiča na pol presekal. Tu smo spoznali življenje Josipa Jurčiča, tega izjemnega človeka, pripovedovalca, pisatelja, novinarja, ki je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je pri 37 letih, zapustil izjemno bogat opus in postavil trdne temelje za vse, ki so prihajali za njim, in nam je še danes navdih za ustvarjalnost, prav tako pa je bil eden najbolj zavzetih mož za slovensko besedo. Toliko smo slišali o njem, da verjamem, da bo marsikdo, ki je do zdaj prebral morebiti le roman Deseti brat (ali pa še tega ne), kmalu segel po njegovih delih. Za kaj takega tudi v jeseni življenja, v kateri se nahaja večina udeležencev izleta, ni prepozno.

Avtobus članov društva se je v soboto, 24. junija, podal na pot z avtobusne postaje v Brežicah, se potem ustavil še v Krškem in Sevnici, kjer so vstopili naši člani iz obeh občin in zasedli preostale sedeže. Prvi postanek je bil v Trebnjem, kjer so nam razdelili sendviče in vodo, nato pa smo pot nadaljevali v Višnjo Goro. Tam smo razdelili na dvoje, in sicer je prva skupina odšla na ogled Hiše kranjske čebele, kjer smo do potankosti spoznali našo kranjsko sivko, druga skupina si je ogledala ožje mestno jedro Višnje Gore. Potem sta se skupini zamenjali. Spoznali smo zgodovinski oris Po poteh Josipa Jurčiča Višnje Gore, ki je naše drugo najstarejše mesto. Posebej je pritegnila pripoved o simbolu mesta, o polžu, Izlet smo zaključili s kosilom. Izjemna, nepozabna predstavitev, priklenjenem na verigo. Ne bom izdal, zakaj je priklenjen; če ki je zasluga obeh vodičk, nam je obogatila in polepšala prijetno boste hoteli to izvedeti, se boste sami podali tja, kar bo zagotovo ohlajeno soboto. Izlet smo zaključili s kosilom, kje drugje, kot prijetnejše in slikovitejše spoznavanje. Prijazni vodički, polni v znani gostilni Obrščak na Muljavi. Po dobri postrežbi in klepetu znanja, sta poskrbeli, da smo izvedeli mnogo koristnega in smo se zadovoljno utrujeni odpravili domov. poučnega. Josip Jurčič je v svoji pripovedi Telečja pečenka zapisal: »Česar Pot nas je v nadaljevanju vodila na Muljavo, k rojstni hiši Josipa Jurčiča. Že takoj na začetku so nam pripravili prijetno in nadvse zabavno presenečenje, saj nas je obiskal Krjavelj, eden najbolj

je srce polno, usta govore …« Prav je imel, tudi naša usta bodo o tem izletu še dolgo govorila, kajti tudi naša srca so se obilno napolnila z lepoto. Tekst in foto: Rudi Mlinar

Najava letošnjih radioamaterskih aktivnosti Zveza društev diabetikov Slovenije (SLODA) in slovenski radioamaterji bomo s pozivnima znakoma S55T in S50G že petindvajseto leto zapored proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, ki ima namen, da izboljša življenja ljudi z diabetesom in poveča zanimanje javnosti za ta problem.

Postaji S55T in S50G bosta s povečano aktivnostjo vzpostavljali kontakte in opravljali prenos sporočil z gesli o diabetesu po celem svetu v soboto, 11., nedeljo, 12. in torek, 14. novembra, na večini radioamaterskih frekvenc. Kot v zadnjih nekaj letih se sodelujoči radioamaterji v okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni z navedenima pozivnima znakoma udeležujemo večine organiziranih svetovnih tekmovanj na kratkem valu, pa tudi večine tekmovanj na UKV, UHF in SHF valovih. Za naše delo so predvidene običajne delovne frekvence. Interesenti za vzpostavitev zvez in sprejem letošnjih gesel lahko aktivnostim postaj sledijo po objavah na DX clustrih

in skimmerjih; aktivni bosta tudi z različnimi oblikami digitalnih komunikacij. V preteklih štiriindvajsetih letih smo skupno vzpostavili 200.000 kontaktov z večino držav sveta in preko radijskih valov prenesli več deset tisoč sporočil o nevarnosti diabetesa. Vitomir Kregar, spec. Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave

Druženje na ladjici ob slovenski obali Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave je v svojem letnem programu navedlo, da se nekaj uric v začetku poletja nameni druženju na ladjici s plovbo ob slovenski obali.

Pogovori ob druženju na ladjici

V zgodnjih popoldanskih urah 26. junija se nas je 27 članov odpeljalo z avtobusom čez Rebrnice proti morju. Zunaj je bilo vroče, v avtobusu pa prav prijetno hladno.

Res pohvalno za tako pogostitev, nihče ni odšel z ladje ne žejen in ne lačen. Polni lepih vtisov in doživetij smo se odpravili po ozkih ulicah mesta Izola proti našemu avtobusu. Po urici vožnje smo se srečno vrnili v našo prelepo Vipavsko dolino.

Meddruštveni turnir v balinanju V soboto, 2. septembra, je Društvo sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave organiziralo turnir v balinanju, ki so se ga udeležili še člani društev diabetikov iz Postojne in iz Ilirske Bistrice. Turnir je potekal v prečudovitem ambientu Kampa Tura, ki leži na vrhu vasi Gradišče pri Vipavi. Sam pogled na Vipavsko dolino, odeto z grički, ki so posajeni z vinsko trto, in na drugi strani z visokimi plezalnimi stenami, je pri marsikom od prišlekov pustil nepozaben vtis. Glavno breme priprave tekmovanja je, ob pomoči članov izvršnega odbora in predsednika Staneta Trebižana, prevzela članica Silva Marc, ki je v društvu odgovorna za šport. Organizacija tovrstnega dogodka zahteva veliko spretnosti in potrpljenja. Ker poteka tekmovanje na terenu, je dodatne skrbi organizatorjem povzročilo tudi vreme, saj je v torek, 29. avgusta, ko je bil prvotno predviden termin tekmovanja, lilo kot za stavo. Toda v soboto smo se zbudili v lepo, sončno zgodnjejesensko jutro. Tekmovalce in sodnika (teh je bilo skupaj z navijači okrog 40) sta na začetku pozdravila organizatorka turnirja in predsednik društva, sodnik pa je udeležence seznanil s pravili tekmovanja.

V Izoli nas je pri ribiškem pomolu čakala manjša ladja. Točno ob dogovorjenem času smo se vkrcali in naše potovanje se je pričelo. Ob prijetni glasbi in lahkem vetriču smo zapluli proti Mesečevemu zalivu, ki se nahaja v krajinskem parku Strunjan, pod 80 metrov visokimi flišnimi stenami Strunjanskega klifa. Kapetan ladje nam je pripovedoval o zanimivostih obale in naš pogled usmerjal enkrat na eno stran ladje, kjer smo nad klifi zagledali zanimiv Strunjanski križ, in spet na drugo stran proti Tržaškemu zalivu. V zelo kratkem času smo prispeli do Piranskega zaliva z zna- Ekipe so se pomerile v ženski in moški sestavi. menitim grajskim obzidjem s sedmimi mestnimi vrati iz časa Beneške republike. Tudi pogled na cerkev Ekipe so se pomerile v ženski in moški sestavi. Vsi tekmovalci svetega Jurija z značilnim zvonikom na hribu nas je očaral. so bili uspešni, najboljši so prejeli pokale, medalje in tolažilne Zvedeli smo, da ime Piran izhaja iz grške besede piros – ogenj, nagrade. Po končanem tekmovanju je sledilo druženje in ki je gorel v svetilniku na rtu Madona. Svetilničar je imel nalogo zahvala vsem, ki so si vzeli čas in se pripeljali v našo lepo doprižigati veliko petrolejko in tako opozarjati mornarje, da je na lino. Tekst: Milena Ličen, foto: Stane Trebižan piranskem rtu oseka. Žal je bilo naše plovbe po slovenski obali hitro konec in nasproti hotelskih objektov Bernardin smo se že obrnili. Med potjo nazaj smo se zasidrali blizu Strunjanskega zaliva, kjer so se nekateri ohladili v prijetni morski vodi. Ostali smo si imeli veliko povedati o naši stalni temi, ki se imenuje sladkorna bolezen. To je dobro, saj se vsak posameznik bojuje s to boleznijo po svoje in je izmenjava podatkov vedno dobrodošla. Nekateri so postali že lačni, zato so sledile čudovito pripravljene sardelice na žaru. Bilo jih je toliko, da smo jih na koncu morali odklanjati. 34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Nota solidarnosti – Človek Človeku Človek Po zamisli in na povabilo društva Hospic Ajdovščina, ki ga uspešno vodi Katarina Črmelj, smo se v poznem nedeljskem popoldnevu 20. avgusta 2023 sestali v prelepem ambientu rimskih ostalin in parku z obzidjem iz rimskega obdobja; ta daje Ajdovščini tisto čudovito patino, ki so jo ustvarili zgodovina in ljudje, ki jo znajo ohranjati in spoštovati. V tem lepem parku smo se sestali vsi predsedniki humanitarnih društev in organizacij občine Ajdovščina in okoliških občin,

IZ N AŠIH DRUŠTEV

kar je zelo prav in bi moralo postati stalnica vsaj enkrat letno. Vsa društva veže isti skupni cilj – POMAGATI ljudem, ki živijo v vseh mogočih razmerah in stiskah: z boleznimi, alkoholizmom, diabetesom, avtizmom, umirajoči. Izmenjali smo si izkušnje vsak iz svojega društva, ki je specifično, vendar z veliko dobre volje in občutka za sočloveka in njegove stiske. Ogromno pomaga že, da ljude vejo, da niso sami v teh nevarnih razmerah, ko na svetu ni nič več tako, kot je nekoč bilo, ko nas požirajo ogenj in poplave ter nam narava na vseh področjih izstavlja račun za malomarno ravnanje v preteklosti. Prav zato je skrb za bližnjega in naše skupne težave neprecenljiva. Predsedniki vseh humanitarnih društev s tankočutnostjo za človeškost razumemo in izvajamo vse dobro za svoje člane Sonja Groznik in pomoči potrebne.

Pomen telesne vadbe za osebe s sladkorno boleznijo V medijih vsak dan lahko beremo o pozitivnih učinkih gibanja, zdravega življenjskega sloga in zdrave prehrane. Redna telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravja in preprečevanja bolezni. Ugodni učinki redne telesne dejavnosti se kažejo tako na telesnem kot tudi duševnem počutju. Šport učinkuje pozitivno na naše telo poleg tega pa zmanjšuje stres, tesnobo in izboljša kvaliteto življenja. V programu aktivnosti Društva sladkornih bolnikov občin Ajdovščine in Vipave za leto 2023 je bilo navedeno, da se 19.

n Društvo diabetikov celjske regije

Letovali smo v Ankaranu Člani društva diabetikov celjske regije so se vrnili tokrat iz Ankarana, kjer so letovali. Lani je bil to Umag, letos pa obmejno mesto z Italijo – Ankaran.

Mislim, da je teden dni veliko prekratek za vse dejavnosti, ki jih diabetiki na letovanju opravljajo. Zelo malo je prostega časa, in vendar. Zjutraj nekateri zgodaj zapustijo posteljo in odhitijo

Na vadbi so sodelovali prav vsi prisotni.

septembra organizira predavanje na temo Pomen vadbe za osebe s sladkorno boleznijo. Prijazno so se našemu klicu odzvali v Centru za krepitev zdravja pod okriljem Zdravstvenega doma Ajdovščina in nam pripravili program. Program, ki je trajal približno eno uro, je predvidel polovico časa za predavanje, druga polovica pa je bila vadba. Skupina slušateljev (22 članov) je v globoki tišini prisluhnila Sari Hrovatin, dipl. fizioterapevtki, ki je slikovito opisala pomen vadbe za vsakega sladkornega bolnika. V odmoru je bilo postavljenih kar nekaj zanimivih vprašanj na to temo. Sledila je vadba, kjer so sodelovali prav vsi prisotni. V upanju, da bodo naši člani z vadbo nadaljevali tudi doma, se prisrčno zahvaljujem vodji CKZ Ajdovščina Rosani Harej, dipl. m. s., ki nam je omogočila predavanje, in Ljudski univerzi Ajdovščina, ki nam je pomagala pri organizaciji in odstopila Tekst: Milena Ličen, foto: Stane Trebižan prostore.

na sprehod, krajši pohod do prve jutranje telovadbe na zelenici poleg depandanse hotela Convent. Merjenje sladkorja je opravila kar predsednica društva, nekdanja medicinka Brigita Pavčnik. Po zajtrku je krajši čas namenjen za kavico ali skok do morja in že je čas prvega predavanja, ki ga je tokrat imela zdravnica dr. Mirana Malc kar skoraj 2 uri. Dva dni je imel krajša predavanja športni novinar dr. Marjan Stare. Vsakič je bilo tako zanimivo, da so udeleženci imeli kar veliko dodatnih vprašanj. Tegobe starosti, spanje, sladkorna bolezen – o vsem smo slišali veliko, pa bi verjetno bilo še vedno kaj zanimivega. Zvečer je bilo pestro. Zaradi izredno dobrih avtobusnih povezav smo lahko obiskali tudi Koper, Izolo – peš pa so nekateri ubrali pot do Valdoltre in Debelega rtiča. Vse dni je bilo izredno vroče, tako da smo dihali na »škrge«, kot smo se šalili. Zvečer je bilo pestro. Poleg glasbe v hotelu smo imeli humoristične večere pred depandanso, kjer smo bivali, in naše humoristke Zora, Tatjana1 in Vida so imele veliko povedati o vtisih s potovanj. (Tatjana1 je imenovana zato, ker sta na društvu dve Tatjani.) Pred odhodom iz Ankarana smo se za slovo še slikali – vendar vsi niso imeli časa za slikanje, ker so spoznali nove prijatelje in so se poslavljali, kot da nas ne bo več nazaj. Druženje posameznikom veliko pomenijo, ker so doma sami. Ja, lepo je bilo.

Skupina članov društva diabetikov Celje

Tekst in foto: Tatjana Kotnik Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Mežiške doline

Pestro poletje Kot vsako leto smo tudi letos odšli na okrevanje v Moravske Toplice. 18. junija smo prispeli v hotel, se namestili po sobah in se odpravili v vodo, da se osvežimo.

Neva Šimenc nas je seznanila s programom. Jutra smo pričeli z merjenjem sladkorja, ki so ga izvajale medicinske sestre iz Moravc. Vsak dan je bilo na izbiro veliko različnih menijev, tako da so zadovoljili še tako izbirčne goste – vse pohvale kuharjem in prijaznim natakarjem. Po večerji pa smo šli vsak dan na enourni pohod, da smo lažje zaspali. Poslušali smo tri zanimiva in poučna predavanja. V soboto, 24. junija, smo imeli kratek zaključek. Vida Bobek nas je počastila za rojstni dan. Izmenjali smo občutke (bile so same pohvale), zato smo sklenili, da se naslednje leto vrnemo.

Pohod na Sveti Primož nad Muto Letošnji izlet smo zaradi dežja prestavili dvakrat. Ko smo se v sredo, 28. junija, končno odpravili na pot v še vedno deževno jutro, smo bili mnenja, da nam ta izlet res ni naklonjen. Iz Črne je odpeljal avtobus ob osmi uri in pobiral člane po Mežiški dolini. Nazadnje so se oblaki razkadili, sonce je posijalo, vsi smo se nasmejano ozirali proti nebu in bili dobre volje. Najprej smo si privoščili kavo, nato smo šli za vodičem v muzej kovačije Muta. Zelo obširno in podrobno nam je opisal, kako so včasih delali v kovačiji, slišali pa smo še veliko zanimivih stvari. Odpeljali smo se do cerkve svetega Primoža; od tam je čudovit razgled po vsej Dravski dolini. Vidi se reka Drava, Vuzenica, Radlje, Vuhred, Kope, Sveti Anton. Pot smo nadaljevali peš med krošnjami smrek in bukev, nabrali smo nekaj gob in bezgovega cvetja. Pohod je trajal približno eno uro. Pripeljali smo se do kmečkega turizma Odernik, ki leži 950 metrov nad morjem. Berta Jež, diplomirana medicinska sestra, nam je najprej izmerila sladkor. Sledila je malica, kisla juha in flancati. Nato je naša Berta imela še predavanje o GlucaGenu – predvsem kdaj in kako se uporablja. Po predavanju smo si ogledali pol ure oddaljeno cerkev na avstrijski strani.

Vsi smo bili z izletom zelo zadovoljni in enakega mnenja, da je naša Slovenija zelo lepa, vendar jo premalo poznamo. Dragica Cizerl

Piknik s predavanjem na kmetiji Kajžer nad Mežico Tradicionalni piknik, ki se ga je udeležilo zelo veliko število članov našega društva, je bil 15. julija. Med nami so bili tudi županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, župan občine Mežica Mark Maze, podžupan občine Ravne na Koroškem Andrej Erjavec in poslanec državnega zbora Jani Prednik. Zbirno mesto je bilo ob 10. uri na kmetiji. Za člane iz spodnje Mežiške doline je bil organiziran prevoz, iz zgornje doline so se pripeljali s svojimi avtomobili, nekateri pa so prišli peš. Ko smo se zbrali, je vse navzoče pozdravil predsednik društva Branko Lepičnik in izrekel vsem iskreno dobrodošlico, gostitelj pa je vse postregel z aperitivom. Sledilo je predavanje na temo Za vsako bolezen rožca raste, ki ga je izvedel naš član Venčeslav Kerec, ki se s tem ukvarja. Ta to se mu iskreno zahvaljujem. Po predavanju je sledila malica in prijetno druženje z igrami ter pohodom, tako da je bilo za vsakega nekaj. Udeleženci so se pomerili v pikadu, metu na koš in metu obročkov. Pohod je bil v okolico kmetije. Vodila ga je Tilka Dorič – tudi njej najlepša hvala. Po zaključenih igrah in pohodu je sledilo kosilo in po tem razglasitev zmagovalcev ter podelitev nagrad, ki jih je izdelala naša članica Dragica Cizerl – najlepša hvala tudi njej. Tako je minil prekrasen dan z odlično hrano ter prijaznostjo osebja kmetije Kajžer, ki mu kličemo na svidenje naslednje leto. Branko Lepičnik

V Bovec na pražen krompir »Če imaš krompir, imaš srečo,« tako pravijo. Mi smo imeli 2. septembra oboje. V sončnem jutru smo odhajali na pot. Naš cilj je bil Bovec, kjer se je odvijal 23. festival praženega krompirja. Ljudje po njivah so spravljali krompir, mi na avtobusu smo si krajšali vožnjo s pripovedovanji zgodb in občudovanjem Slovenije. Na športnem letališču Bovca so nas v okrilju posoških gora medse posrkale dišeče stojnice. Nebo so preletavali športni padalci, veselje in glasba sta polnila prizorišče. Družil nas je pražen krompir, »restan«, kot mu pravimo pri nas na Koroškem. Najbrž nihče izmed nas med užitki brbončic ni pomislil na dejstvo, da je cesarica Marija Terezija leta 1767 izdala odlok o sajenju in pridelovanju krompirja in s tem preprečila marsikatero lakoto. Prijetno siti in od sonca utrujeni smo se pred odhodom še fotografirali. Med slikovito vožnjo nazaj domov čez Italijo in Avstrijo smo si privoščili kavo pod Dobračem. Ob njej nam je predsednik ponudil sladko popotnico Vide Voler, članice društva. Hvaležni za varno vožnjo, hvaležni predsedniku Branku Lepičniku za odlično izpeljani izlet ter hvaležni Vidi, Metki in Dragici za dobrote smo se med pogledi na razdejano in poplavljeno dolino vrnili domov, kjer živi upanje, da s pomočjo Slovenije naš kraj obnovimo.

V Bovcu, na 23. festivalu praženega krompirja 36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Tekst in foto: Marta Merkač

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Z ladjico po Ljubljanici

Za jesensko ekskurzijo smo se v našem društvu odločili za raziskovanje glavnega mesta Ljubljane in vožnjo po Ljubljanici. V soboto, 9. septembra, smo se z avtobusom odpeljali do Trnovskega pristana, kjer nas je čakala ladjica s prijazno posadko. Naša vožnja je trajala tri ure. Pogostili so nas s hrano in pijačo. Vožnja je bila prijetna, počutili smo se zelo lepo. Po treh urah vožnje smo vsi polni lepih vtisov zapustili ladjico in Ljubljano. Z avtobusom smo se nato zapeljali na kavico in medico v Čebelarski dom v Lukovici, nato pa se zadovoljni vrnili domov v Zagorje. Pri izvedbi ekskurzije nam je pomagala Občina Zagorje ob Savi.

Raziskovali smo Ljubljano.

n Društvo diabetikov Lenart

Aktivnosti v letu 2023 Po uspešnem letu 2022 smo v Društvu diabetikov Lenart sklenili nadaljevati zmagovito formulo našega aktivizma.

Skladno ciljem in načrtom smo se v leto 2023 podali z delovno vnemo in že v začetku januarja organizirali prvi pohod. Takoj smo vsak prvi ponedeljek v mesecu obiskali okoliške občine Jurovski Dol, Sveta Trojica, Voličina in Trnovska vas, kjer so nas sprejeli župani teh občin in nam predstavili novosti in zanimivosti obiskanih krajev. Program teh obiskov je vseboval tudi oglede lokalnih znamenitosti, predvsem cerkva in muzejev, katere občani skrbno in s ponosom vzdržujejo.

Tekst: Valentina Debak, foto: Henrih Palčič

Junija piknik in okrevanje v Moravcih V juniju nam je deževno vreme preprečilo načrtovani pohod, tako da nam je po programu preostala le izvedba piknika na Postružnikovi domačiji v Spodnjem Porčiču pri Lenartu. Kljub slabemu vremenu smo se imeli lepo in bili dobre volje, si povedali marsikaj zanimivega iz našega življenja ter si izmenjali koristne informacije in nasvete o naši bolezni. Ure so kar hitro minile, tako da smo se dobre volje in polni energije razšli v poznih popoldanskih urah.

V marcu smo opravili tudi redni volilni občni zbor, ki smo ga obogatili s kulturnim programom. Nastopila sta dva mlada nadobudna kitarista Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnične enote Lenart. Temu je sledilo strokovno predavanje o spopadanju s sladkorno boleznijo, ki ga je pripravila Metka Rašl. Na 1. maj smo se v organizaciji občine Lenart udeležili tradicionalnega Maistrovega pohoda na Zavrh, kjer smo v prijetnem vzdušju preživeli prvi dan praznika. Na povabilo farmacevtskega podjetja Krka smo se z udeležili ogleda njihovega sedeža v Novem mestu ter se z zanimanjem seznanili s procesi raziskav in proizvodnje zdravil in spoznali robotiziran sistem skladišča. Imeli smo tudi merjenja krvnega sladkorja in tlaka ter holesterola. Po končanem ogledu so nas prijazni gostitelji povabili na vrhunsko kosilo, čemur je sledila pot domov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo prijaznim uslužbencem podjetja Krka za izraženo dobrodošlico in topel sprejem.

Junij smo dodatno obogatili z edukativnim okrevanjem v Termah 3000 v Moravskih Toplicah. V velikem številu (skupno 45 članov) smo se ga udeležili v sodelovanju z društvom diabetikov Ptuj. Sedemdnevni program je obsegal jutranja merjenja sladkorja v krvi in tlaka, tri poučna zdravstvena predavanja ter telovadbe na prostem in v bazenu. V prostem času smo hodili na sprehode, obiskali zanimivo tržnico in se veliko družili, tako da so nam dnevi prehitro minili. Tekst in foto: Ingrid Belšak Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Nadaljujemo zmagovito formulo našega aktivizma.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ljubljana

kril, drže, smeha in celo dihanja. Nasmejali smo se do solz.

Pobeg v Belo krajino

Vožnja proti domu je minila hitro, čeprav smo bili utrujeni, vendar polni lepih vtisov. Hvala predsednici Karmen Maričič za dobro organizacijo, vodički Nini za izčrpne informacije in šoferju Fadilu za mirno in varno vožnjo.

Cilj septembrskega izleta članov in članic Društva diabetikov Ljubljana je bila Bela krajina, pokrajina, kjer so doma bele breze, beli apnenčasti kamni in bela narodna noša.

Veselimo se že naslednjega izleta, ki nas bo popeljal v pravljični svet parkeljnov. Tekst: Nika Hudoklin, foto: Karmen Maričič

Že med vožnjo po avtocesti, nato pa še po ovinkasti Partizanki smo izvedeli marsikaj o zanimivostih in jih nato obiskali. Prva postaja je bil Semič, kjer smo si ogledali Muzejsko hišo in spoznali Belo krajino skozi čas. Privoščili smo si tudi kavico in sladoled v bližnji slaščičarni. Pot smo nadaljevali do vasi Krupa in se sprehodili do idiličnega izvira reke Krupe. Ta smaragdno zelena reka izvira pod visoko, apnenčasto steno v obliki majhnega jezera in se nato po dveh kilometrih izliva v Lahinjo. V vasi je tudi Turistična kmetija Cerjanec, na kateri so nam postregli z odličnimi belokranjskimi specialitetami. Ogledali smo si gasilski muzej. Po z vinogradi posejani, razgibani pokrajini smo se odpeljali v Metliko, mesto z bogato zgodovino, v katerem že dolgo vrsto let prirejajo največji vinski festival, velja pa tudi za zibelko slovenskega gasilstva. Ogledali smo si gasilski muzej, ki s svojo bogato zbirko prikazuje zgodovinsko dediščino gasilstva. V Metliki je bila leta 1869 ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem, muzej pa je poimenovan pa dolgoletnem predsedniku GZS in pobudniku za ustanovitev muzeja dr. Branku Božiču. Še kratek postanek v romarskem kompleksu Tri fare, potem pa je sledilo prijetno presenečenje: obisk osnovne šole Brihtna buča v vasi Radovica. Šola domuje v zelo stari, kamnito-leseni hišici z lepim gankom, v notranjosti pa je opremljena z pohištvom in rekviziti iz 20. stoletja. Učitelj Jože Matekovič je izredno izviren in avtentičen. Za kratek čas smo se preselili v leto 1957. Odpredaval nam je svoje znanje in nas z mrkim pogledom in palico v roki klical pred tablo. Seveda ga noben naš odgovor ni zadovoljil, zmerjal nas je z lenuhi in neznalci, motilo ga je vse, od nakita, kratkih

Na septembrski izlet smo se odpeljali v Belo krajino.

Svetovni dan varnosti pacientov

Stojnica Društva diabetikov Ljubljana v Zdravstvenem domu Ljubljana Center ob svetovnem dnevu varnosti pacientov

n Društvo diabetikov Maribor

Edukativno okrevanje na morju Kar dva avtobusa sta 31. avgusta odpeljala naše člane na edukativno zdravstveno okrevanje v Poreč, v hotel Delfin, kjer so bivali vse do 7. septembra. Jutranja telovadba, vsakodnevni sprehodi, kopanje v morju, ki je bilo še vedno prijetno toplo, organizirana predavanja in prelepe sončne dni v dobri družbi in veselem razpoloženju so naši člani doživljali na sedemdnevnem edukativnem zdravstvenem okrevanju. 38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je razglasila 17. september za svetovni dan varnosti pacientov in s tem poudarila varnost pacientov kot eno najpomembnejših vrednot nacionalnih zdravstvenih sistemov. 15. septembra so bili za obeleženje tega dne organizirani dnevi odprtih vrat po vsej Sloveniji, v Ljubljani je bilo to v Zdravstvenem domu Ljubljana Center. Naše društvo se je izkazalo s svojo stojnico, kjer sta naše delo pridno predstavljala Igor Kolar in Nika Hudoklin, udeležila pa sta se tudi okrogle mize o varnosti pacientov. Tekst: Neli Marjeta Kapus, foto: Nika Hudoklin

Učna delavnica v septembru je potekala na temo Spanje za boljše duševno zdravje; predavala je mag. psihologije Petra Žula. Soočili smo se z vzroki in težavami, ki povzročajo nespečnost. Tako so nekateri člani odkrito spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo, drugi pa kako so težave izboljšali ali jih celo odpravili. Veliko dobrih predlogov in nasvetov je bilo slišati. Na koncu smo tako našo delavnico zaključili s tehniko sproščanja. V okviru 22. Evropskega tedna mobilnosti smo 20. septembra sodelovali na dogodku, ki je potekal na Glavnem trgu v Mariboru. Vse prisotne je pozdravil predsednik sveta invalidov Milan Kotnik, v imenu mestne občine Maribor pa podžupan Samo Peter Medved. Po uvodnem kulturnem programu je vsako društvo predstavilo svoj način mobilnosti, težave, pripomočke

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Okrevanje v Umagu Sedemdnevni oddih v Umagu se je prehitro končal – to so besede članov, ki so se udeležili edukativnega okrevanja.

Kljub poznemu času, od 10. do 17. septembra, nas je ves čas objemalo sonce, ko smo naša telesa razvajali pod sončniki ali na zeleni preprogi pod mogočnimi borovci, ki so naša razgreta telesa varovali pred soncem. Ampak Cveto nam ni dal miru, saj je za vsak dan pripravil program od merjenja, predavanj, razgibavanj, pohodov in družabnih iger. Z velikim zanimanjem smo prisluhnili predavanjem medicinskih sester Karmen Seljak in Teje Kosmač in jih zasuli z vprašanji, na katera sta prijazno odgovarjali. Po večerih smo zaplesali ob hotelski glasbi ali pa so nam večerne ure popestrile Ljudske pevke Lastovke – Marija Potočnik, Vera Felle, Ivica Krajnc in Majda Tisnikar. S svojimi pesmimi so privabile še drugo publiko in požele velik aplavz. Ob odhodu smo si bili enotni, da so bila naša pričakovanja izpolnjena, saj smo bogatejši za nekaj znanja ter duševno in fizično spočiti.

Gostili smo člane Društva diabetikov Ilirska Bistrica Sončno petkovo jutro se začne s pripravo za sprejem članov Društva diabetikov Ilirska Bistrica. Pridne roke Štefke, Vlaste, Katice in Danile so pripravile poleg raznovrstnega peciva še obilen zajtrk in kavo za naše goste, ki smo jih pričakali v prostorih Kegljaškega kluba Slovenj Gradec. Po treh letih smo se končno spet srečali in poigravanja z objemi kar ni bilo konca, medtem ko nas je Nevenka Šajn z pismom predsednice društva zelo lepo nagovorila in pozdravila. Posebej smo bili veseli Viljka Grilja, ki nas je ved- Še gasilska fotografija in slovo

Na oddihu v Umagu nas je ves čas objemalo sonce.

no vodil po poteh Snežnika in okolice in nam pripovedoval o zanimivih dogodkih. Seveda bi še kar obujali spomine. Vendar je Oblak, ki je organiziral srečanje, imel pripravljen program in druščina se je odpravila na ogled mestnega jedra in znamenitosti. Ogled pa se je zaključil s sladoledom v slaščičarni Demiri. Ampak za počitek še ni bilo časa, nemudoma smo se odpravili na piknik prostor, kjer so nas že pričakovali naši člani. Glasba se je poskočno ovijala med nas, in čeprav nas je mamil vonj po pečeni hrani, smo se najprej zasukali na plesišču. Še in še bi se družili, vendar se je čas odhoda bližal. Še ena gasilska fotografija in slovo. Upam, da so bili vtisi dobri – in na svidenje naslednje leto. Tekst in foto: Fanika Slemnik

in posebnosti pri premagovanju ovir v vsakdanjem življenju. Predstavilo se nas je osem mariborskih invalidskih in humanitarnih društev ter dve strokovni organizaciji. Društvo diabetikov Maribor je v svoj program vključilo laično svetovanje in brezplačno merjenje sladkorja v krvi za vso zainteresirano javnost. Tekst: Lidija Salamon, foto: arhiv društva

V dobri družbi in veselem razpoloženju so naši uživali na sedemdnevnem edukativnem zdravstvenem okrevanju. Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Jesenice

Balinarski turnir Pri Društvu diabetikov Jesenice poleg izvajanja osnovnih programov, ki so namenjeni izobraževanju in osveščanju o sladkorni bolezni in možnih posledicah, dajejo velik poudarek različnim rekreativnim dejavnostim in akcijam za zdrav način življenja. Organizirajo športna tekmovanja, pohode in izlete v naravo.

Med priljubljenimi športi je balinanje, vsak teden imajo člani treninge na baliniščih v Bazi na Jesenicah, udeležujejo se tekmovanj v okviru društev diabetikov, organizirajo svoj turnir, povabijo pa jih tudi na druga balinarska tekmovanja. Balinarski turnir je spet odlično uspel

Na letošnjem, ki je bil 12. avgusta v Bazi, je nastopilo osem ekip. Vedno povabijo tudi ekipe iz ostalih društev diabetikov na Gorenjskem, vendar se tokrat turnirja zaradi nastalih razmer po vodni ujmi niso mogle udeležiti vse. Poleg štirih ekip jeseniškega društva so na turnirju sodelovale ekipe balinarjev iz Kranjske Gore, Slovenskega Javornika in Žirovnice. Zmagala je prva ekipa Društva diabetikov Jesenice v postavi Albina Fülle, Jelka Volarič in Bojan Kos.

Anuši Ferjan v spomin (1950–2023) V sredo, 19. julija 2023, smo se na blejskem pokopališču poslovili od naše drage dolgoletne članice Anuše Ferjan. Poslovili smo se v kraju njenega otroštva – njenega ljubega Bleda, kjer je skupaj z bratom in dvema sestrama preživljala rosna leta. Čeprav se nekje globoko v sebi zavedamo, da je tuzemsko bivanje minljivo, nas je v trenutku, ko smo se soočili z dejstvom, da Anuše ni več in da je ne bo med nami, pretresla. Že v rani mladosti je kazala željo in čutila potrebo pomagati drugim – pomagati ljudem v stiski, ljudem z zdravstvenimi težavami. Tako se je po končani srednji babiški šoli vključila v delo na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice. Zaradi svojega širokega znanja, energije in organizacijskih sposobnosti je kaj hitro prevzela delo vodje »inštrumentark« in ga odgovorno in zavzeto opravljala vrsto let. Žal jo je bolezen prezgodaj zaznamovala in ji tako prehitro preprečila opravljanje dela njenega ljubega poklica. Zaradi težnje po pomoči bolnim se je po končanih aktivnih delovnih letih včlanila v Društvo diabetikov Jesenice, kjer je leta 2008 prevzela delo tajnice društva. Leta 2016 pa je prevzela funkcijo podpredsednice in vodje izobraževanja ter socialnozdravstvene dejavnosti. Čutila je namreč potrebo, da se člani – diabetiki s skupnimi napori in medsebojno pomočjo lažje spopadajo s svojo boleznijo. Prav v času njene vključitve v društvo diabetikov so bile pripravljene pomembne smernice pri razvoju in izboljšavi delovanja društva – še posebej pri urejanju temeljnih dokumentov društva in pridobivanju statusa humanitarne organizacije. To je bil

40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Turnir je spet odlično uspel; poleg tekmovalne vneme je bilo v ospredju tudi prijetno druženje. Na začetku je pozdravne besede vsem namenila predsednica društva Sonja Ravnik, za organizacijo je skrbela Jelka Volarič. Pri tehnični izvedbi so vso pomoč ponudili pri Balinarskem klubu Jesenice pod vodstvom predsednika Miloša Nikolića in sodnice Tatjane Čepon. Tekst in foto: Janko Rabič

temelj za dobro in kvalitetno delovanje v prihodnosti. Z razvojem spoznanj o sladkorni bolezni se je namreč morala spreminjati tudi organiziranost društva in predvsem povečati aktivnost posameznikov v društvu. Težko je opisati vse dobro, kar je v svojem polnem življenju naredila za ožjo in širšo skupnost. Leta 2016 je prevzela funkcijo podpredsednice društva in organizatorice izobraževanja. Več kot 15 let je svoje zadolžitve opravljala zelo zagnano in skrbno z veliko dobre volje in optimizma. Tudi po njeni zaslugi in zaradi njene prizadevnosti je društvo preraslo v uspešno in prepoznavno humanitarno organizacijo. Bila je med pobudniki za boljše in uspešno sodelovanje z ostalimi društvi diabetikov Gorenjske, kar je sčasoma prerastlo v koristne in prijetne celoletne aktivnosti. Našim članom je vedno znala svetovati in jim prisluhniti ob njihovih problemih. Od leta 2019 je bila tudi članica izvršnega odbora Zveze društev diabetikov Slovenije, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami sodelovala in nakazovala možne rešitve. Bila je tudi članica izdajateljskega sveta revije Sladkorna bolezen. Tako je za dolgoletno uspešno delo in vidne dosežke prejela bronasto, srebrno in zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Sodila je med ljudi s širino in pozitivno naravnanostjo – znala je poslušati in slišati. Bila je topla in pozorna do vseh, hkrati pa tudi odločna in vztrajna. Zaradi vsega naštetega bo Anuša ostala v zapisih našega društva in v spominu številnih članov in prijateljev kot človek z veliko skrbnosti in topline. Hvaležni smo ji za naša skupna leta, za njene spodbude in zglede. Pogrešali bomo njeno energijo, kritičnost in življenjski optimizem. Z vsemi njej dragimi delimo bolečino, saj smo izgubili cenjeno članico in prijateljico. Iskreno se zahvaljujemo Zvezi društev diabetikov Slovenije in vsem društvom, ki so nam izrekli iskreno sožalje in ki z nami sočustvujejo. Zahvali se pridružujejo tudi vsi njeni bližnji. Društvo diabetikov Jesenice

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Ob zaključku poletja Poletje, v katerem smo načrtovali kopanje in pohode, je hitro minilo. Vreme je bilo spremenljivo, a smo se prilagodili in se dvakrat kopali v Termah Paradiso in hodili po okolici.

nov peljalo v Lontovž, od tam pa večina peš na vrh. V planinskem domu nas je že čakal Metod Kavšek s harmoniko, oskrbnica pa nas je pogostila z enolončnico. Ob glasbi in klepetu smo se družili do poznega popoldneva. Jeseni bomo nadaljevali z našim programom, posebej pa vabimo na okrevanje v začetku novembra v Strunjanu, da občutimo morje tudi v tem času. Tekst: Cvetka Kozmus, foto: arhiv društva

Zaključek poletja na Murterju Nestrpno smo čakali letovanje na Murterju v septembru, in to upravičeno. Kar 52 se nas je zbralo. Na otok smo se pripeljali s kopnega čez dvižni most, bivali v prijetnem hotelu Colentum blizu plaže, se naužili sonca, kopanja v toplem morju in druženja. Otok nas je navdušil z urejeno plažo, kristalno čisto vodo in zelenjem, na pohodih in sprehodih smo spoznavali mesto in okolico. Ogledali smo si ostanke antičnih in srednjeveških stavb (hotel nosi ime nekdanjega antičnega naselja Colentum), povzpeli smo se na razgledno točko in najvišji vrh otoka Raduč (125 metrov) in se spustili pod zemljo v tunele, ki so imeli pomembno vlogo med drugo svetovno vojno. Šli smo na dva izleta, z ladjo na Kornate in z avtobusom na slapove Krke.

Pohod na Kum za zaključek poletja

Vsak večer je vodička Nina Tenko pripravila pester družabni program, ob glasbi Mirana Rusa pa smo se družili in plesali ... Skratka, bilo je polno novih, zanimivih, prijetnih in zabavnih trenutkov. Vrnili smo se zadovoljni in polni novih moči.

Tudi letos na Kumu Vsako leto je naš cilj tudi Kum, »zasavski Triglav«. Tik pred začetkom jeseni se je 33 čla-

Navdušeni in zadovoljni pred odhodom z Murterja

n Društvo diabetikov Metlika

Pohod in piknik V soboto, 30. septembra, smo šli člani društva Diabetikov Metlika na pohod. Ena smer je bila iz Pungarta preko Dobravic in druga iz Črnomlja preko Pavičičev v Prilozje. Poti sta dolgi po približno 10 kilometrov.

Potem so si diabetiki privoščili piknik. Piknik je zmeraj nekaj posebnega. Letos so k nam prišli diabetiki iz Trbovelj. Tudi oni se znajo veseliti kot mi. Za uvod si privoščimo množično telovadbo, ki jo vodi simpatična animatorka. Potem so postregli golaž in jedi na žaru. Kaj pa dieta? Pozabi, ta dan naredimo pač mali prekršek, da nam je lepo. Prireditveni prostor je zraven letališča. Letalci so danes spuščali padalce, kar je bila posebej zanimiva atrakcija. Potem tudi tekmujemo. Na travniku ob prireditvenem šotoru balinamo na travi, malo naprej zbijamo kozo, na drugi strani slepo zadevamo tarčo in ob odru kegljamo s privezano kroglo. Tekmovanja vsi jemljejo resno, kajti prvi trije dobijo uporabne nagrade. Za veselo razpoloženje skrbi ansambel Andreja Bajuka. Zasrbijo nas noge in tudi zaplešemo. Popoldan hitro mine. Pod večer podremo šotor in pospravimo klopi. Na koncu se ne pozna, da je bila tam prireditev. Veseli se vrnemo domov. V zraku pa visi: Piknik drugo leto bo.

Za uvod si privoščimo množično telovadbo

Tekst: Juš Mihelčič, foto: arhiv društva Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Velenje

Pester konec septembra Kot neke vrste podaljšanje našega občinskega praznika, je Društvo diabetikov Velenje v soboto, 23. septembra, v goste povabilo bližnja društva. Vabilu so se odzvali člani iz Mozirja in Polžki iz Dravograda. Bilo nas je 65.

Ob prihodu nam je Klavdija postregla z vodo in okusnimi sirovimi štručkami, ki jih je s Polzele pričarala naša predsednica Romana. Zadrego s slabim vremenom nam je rešil Camp Velenje, kjer so nam dali na razpolago restavracijo. Tu se je odvijalo kup meni povsem neznanih iger; smeha in vriskov je bilo na pretek. Bolj hrabri so se podali na pohod. Najprej do Viste, kjer so iz prve roke od podpredsednika Društva diabetikov Velenje, Franca Časa, izvedeli marsikaj o potopljenih vaseh – sam je domačin iz nekdanje, v večjem delu potopljene vasi Pesje. Tiste z več kondicije je Stojan Knez popeljal do Ribiškega doma na Škalskem jezeru, nekatere pa celo okrog jezera. Ob vrnitvi je sledila učna ura o senzorjih FreeStyle Libre 2. Informacijam uporabnikom o namestitvi in možnosti poškodb senzorja ter vsem ostalem, kar je nove uporabnike zanimalo, je sledila namestitev in aktiviranje senzorjev preko telefonske aplikacije.

za nastanek jezera, pa o Ursuli, šefici čarovnic na Slivnici. Vsak korak poti je naš vodič sam prehodil že neštetokrat. Ob vožnji z avtobusom smo spoznali veliko zanimivosti, najprej pa smo si v Planini ogledali žal že zelo porušen dvorec Hošperk (Haasberg). Nadaljevali smo proti Rakovemu Škocjanu ter njegovima velikemu in malemu naravnemu mostu. Enega smo si ogledali tudi od spodaj in se čudili nam nerazumljivi razlagi o višini, ki jo doseže voda, ko se jezero polni. Pri Kebetu smo si najprej ogledali izdelavo deblakov in prisluhnili skoraj neverjetni zgodbi o prevažanju živali na pašo čez jezero. Ampak v vsem je neka logika. Sledila sta ogled makete jezera in obsežna razlaga o dogajanju pri polnjenju in presihanju jezera. Ko je po maketi stekla tudi voda iz bruhalnikov, smo skoraj pozabili zapreti usta. Potem smo si ogledali zbirko raznih dokumentov, vrš za lovljenje rib, doma izdelanih drsalk in očarljivega filma o štirih letnih časih na jezeru. Tudi mi živimo ob velikem in dveh manjših jezerih, vendar je naše sobivanje z vso to vodo povsem drugačno, manj tesno in predvsem manj doživeto. Po ogledu pa avantura, da je ni enake. Vseh 35 so naložili na dva lojtrnika, ki sta ju vlekli po dve konjski sili. Ob vsem, kar smo povsem od blizu videli na tej poti, smo kar pozabili na neprijetne udarce v zadnjo plat na makadamski poti. Organizator teh ogledov je Turistična kmetija Kontrabantar iz Cerknice, kjer nas je po naporni poti pričakala izvrstna enolončnica z ajdovimi žganci in svežo, še mlačno ocvirkovko. Utrujeni, vendar polni prekrasnih vtisov, smo se z iskrenim aplavzom poslovili od našega vodiča in se napotili proti domu.

Temu sledeča okusna enolončnica in tople lepinje so se zelo prilegle. Srečanje smo zaključili s podelitvijo nagrad za dosežke na igrah in prijetnim klepetom ter ugotovitvijo: društva bi se večkrat morala srečevati tako sproščeno. Srečanje nam je z odlično glasbo in petjem popestril predsednik Društva diabetikov Dravograd Polžki Ervin Kodrun, ki ga bomo pri nas vedno veseli.

Pot do skrivnostnega presihajočega Cerkniškega jezera V soboto, 30. septembra, pa smo se podali na pot do skriv- Na eni od lepo urejenih opazovalnic na Cerkniškem jezeru nostnega presihajočega Cerkniškega jezera, geografske lokacije, ki je bila na seznamu Živahen klepet, pa malo dremanja, ko je sonce posvetilo v naših izletov povsem nova. obraz – in kar naenkrat smo bili doma. Bil je prekrasen dan, poln novih spoznanj o skrivnostih Cerkniškega jezera, v ušesih Na izstopu z avtoceste nas je pričakal predsednik Društva pa še vedno mehka, pojoča govorica domačinov. diabetikov Cerknica, Drago Frlan, ki se je izkazal kot odličen vodnik z zavidljivim znanjem o jezeru in nam povsem tujih po- Naj zato zaključim z njihovimi besedami: »Jzeru je – jzera javih, o kontrabantu (= tihotapljenju), o nesrečni ljubezni dveh nej.« Tekst: Ingeborg Čas, foto: Franc Čas iz sprtih grajskih družin, ki se ji po legendi moramo zahvaliti 42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji

Edukativno okrevanje na Murterju Konec meseca junija smo v severni Dalmaciji na Murterju uživali na našem organiziranem edukativnem okrevanju, kamor nas je peljala agencija Cepelin.

Zbrani udeleženci edukacije pred hotelom Colentum na Murterju

Pohod v spomin na Alojza Rudolfa Devetega septembra smo se udeležili pohoda na Slivnico v spomin na Alojza Rudolfa. Pohod je organiziralo Društvo diabetikov Cerknica v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije, in sicer v spomin na Alojza Rudolfa, ambasadorja in zagovornika oseb s sladkorno boleznijo, podpredsednika ZDDS, in člana odbora IDF-a (Mednarodne organizacije diabetikov). Deloval je v interesu zaščite in uveljavljanja pravic oseb s sladkorno boleznijo. Kljub sladkorni bolezni je užival v življenju in dajal zgled, kako čim bolj polno in kvalitetno živeti s sladkorno boleznijo. V letu 2021 nas je nepričakovano zapustil. V štiriinpetdesetem letu starosti je izgubil boj z virusom covid-19. V njegov spomin smo se iz Cerknice ob spremstvu sončnih žarkov in ob prijetnem druženju počasi vzpenjali na vrh Slivnice in nato v dolino do lovske koče Slivnica. Tam so nas pričakali ostali sladkorni bolniki, ki se triurnega pohoda Cerknica–Slivnica niso mogli udeležiti zaradi gibalnih omejitev. Sledila je zaključna prireditev v prečudo-

Latinsko ime za Murter je Colentum, kakor se je imenoval tudi naš hotel. V tednu bivanja smo se lahko odločili za izlet z ladjo po Kornatih ali pa na Plitviška jezera. Na murterski plaži Slanica smo ob že kar precej toplih sončnih žarkih uživali, morje pa je bilo na žalost še bolj hladno in primerno za najpogumnejše plavalce. Vsi ostali, katerim mrzlo morje ni bilo všeč, pa smo imeli možnost kopanja v hotelskem bazenu s slano vodo. Ves teden so nas spremljale aktivnosti edukacije, kot so jutranja telovadba, pohod po zajtrku ali večerji po plaži ali v mesto, dvakrat tedensko smo imeli merjenja, ob sončnem zahodu pa smo se posedli ob hotelu in poslušali dve strokovni predavanji. Preostanek julija smo uživali vsak po svoje, na začetku meseca Foto: Agencija Cepelin avgusta pa nas je pričakalo razdejanje.

Del udeležencev Rudolfovega pohoda iz Društva diabetikov Litija in Šmartno pri Litiji

Poplave 4. avgusta 2023 Poplava je prizadela tudi naše društvo. Deroča reka Sava je poplavila prostore našega društva en meter visoko, čeprav smo vhod pravočasno zaščitili. Ko je bila voda izčrpana, nas je pričakalo pravo razdejanje in blato, ki ga je za seboj pustila poplava. Uničeni so bili del arhiva, računalniška oprema, naprave za merjenja, napojena so bila tla, pohištvo in ves prepotrebni pisarniški material za delovanje društva. Posledice poplave smo očistili, škode pa ne bomo kmalu nadomestili. Poplava našega delovanja v društvu ni ustavila. Že septembra smo nadaljevali z našimi programi in aktivnostmi.

vitem zelenem ambientu, ki so ga dopolnjevala ogromna drevesa bukev. V njihovi senci smo posedali, se družili ob prijetnih zvokih glasbe podpredsednika ZDDS in predsednika Društva diabetikov Dravograd Polžki Ervina Kodruna in se okrepčali z dobro malico. Imeli smo možnost pokramljati s člani iz ostalih društev, si izmenjati kakšno izkušnjo ali mnenje glede naše zveste življenjske sopotnice sladkane bolezni. Prijetno utrujeni smo se pozno popoldne vrnili domov z željo, kot je bilo predlagano na zaključni prireditvi, da ta pohod postane tradicionalen, saj je bil Alojz Rudolf doma z Notranjske. Tekst: Mihaela Amršek in Teo Rozina, foto: Mihaela Amršek Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ptuj

Poletne aktivnosti Na začetku poletja, v mesecu juniju, smo se ptujski diabetiki veselili na sedemdnevnem edukativnem izobraževanju v Termah 3000 v Moravskih Toplicah.

Družbo so nam delali člani Društva diabetikov Lenart, saj je to naša stalnica že nekaj let. Nastanjeni smo bili v Hotelu Termal, oskrba je bila na nivoju, voda v bazenih prijetno topla. Zjutraj pred zajtrkom smo merili sladkor v krvi, krvni tlak in telovadili v bazenu. Izobraževali smo se na predavanjih, ki nam jih je pripravil center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Murska Sobota. Pridno smo poslušali predavanji Vadba pri sladkorni bolezni, Tvegano škodljivo pitje alkohola in predavanje predstavnika iz podjetja Zaloker & Zaloker. Čez dan smo raziskovali okolico term, hodili na večerne sprehode, se družili v bazenu in po obroku, izmenjavali vsak svoje izkušnje o naši bolezni. V čudovitem vremenu je sedem dni hitro minilo, poslovili smo se od gostitelja in se veselili vrnitve domov, z željo da se naslednje leto spet udeležimo šole za diabetike, morda kje drugje.

si s turističnim vodnikom ogledali znamenitosti. Okrepčali smo se v bližnjem gostišču in pot nadaljevali z ogledom soteske Vintgar. V Blejskem vintgarju, 1,6 kilometra dolgi soteski, teče reka Radovna. Občudovali smo njene brzice, skoke, tolmune, stene korita, ki segajo do sto metrov visoko in pobočja v višini 250 metrov. Po enourni hoji skozi sotesko smo sedeli na avtobus, ki nas je čakal na izhodu. Zadovoljni s celodnevnim videnim smo se odpeljali proti domu in imeli v mislih Avsenikov verz Slovenija, od kod lepote tvoje. Mogoče jo premalo cenimo. Razšli smo se v deževnem večeru, polni lepih občutkov in vtisov do naslednjega srečanja. Vsak prvi četrtek v mesecu se člani in drugi zainteresirani dobimo na krajših pohodih. V septembru smo se odločili z vlakom peljati v Maribor. Pot nas je vodila do mestnega parka, nadaljevali smo do Treh ribnikov in se povzpeli na grič Piramida, visok 386 metrov. Na njem je kapelica, pod katero je vinograd. S te izletniške točke je lep razgled na mesto. Po izstopu smo si pogledali akvarij in se napotili do stadiona Ljudski vrt, potem pa na pozno malico. Zadovoljni, da smo doživeli lep dan, smo se Tekst: Sonja Korošak, foto: arhiv društva z vlakom vrnili na Ptuj.

Odpeljali smo se na Gorenjsko Prvo soboto v juliju smo se člani navsezgodaj zbrali na železniški postaji Ptuj in se z avtobusom, ki smo ga dobro napolnili, odpeljali v prelep del Slovenije, na Gorenjsko. Prva postojanka je bil Bled in jutranji sprehod okrog jezera, nekateri so se povzpeli tudi na grad, obvezno pa kavica in morda blejska rezina. Po jutranjem razgibavanju smo pot nadaljevali v mesto Radovljica in

Sedem dni edukativnega izobraževanja v termah je hitro minilo.

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Okrevanje v Dobrni Kot že nekaj let nazaj smo se tudi letos odločili za okrevanje v Termah Dobrna. V sredi junija se nas je devet članov društva odpravilo tja na okrevanje.

Prijetna družba 44 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

Med nami je bila tudi ena najstarejših članic, saj bo letos praznovala okroglih devetdeset let, vendar se ji leta ne poznajo. Bila je prisotna na vseh treh predavanjih. Večkrat se je udeležila tudi vodne aerobike, ki smo jo imeli dvakrat na dan. Skupaj smo hodili na zajtrke in kosila ter se udeležili raznih pohodov. Zvečer je bilo prijetno druženje pred vilo Higieo. Opazili smo, da nam je vsako leto lepše, ker se čedalje bolje poznamo in se vedno več družimo. Letos so, kot rečemo, »trpele« karte, saj smo večkrat igrali pozno v noč in se ob tem nasmejali. Naša »mama« Ernestina nam je povedala marsikaj zanimivega, pri tem pa ji je pomagala Kristina. Tudi podnevi v bazenu smo si imeli povedati marsikaj, tudi marsikateri vic. Bil je res lep dopust. Osebje term je zelo prijazno, velika zahvala pa gre Bojani ter animatorjema Davidu in Larisi, ki so nam bili vedno na razpolago. Po vrnitvi v Gornjo Radgono so vsi spraševali, ali gremo tudi drugo leto. Bil je res lep dopust, naša mama pa nas je opozorila, naj ne pozabimo na njo, ko bomo spet kam šli. Po prihodu domov so bile takoj priprave na Petrov sejem v Gornji Radgoni. Takoj zatem pa smo imeli 1. julija srečanje diabetikov Pomurja, ki ga je pripravilo društvo diabetikov Murska Sobota. Iz našega društva nas je bilo na njem kar veliko. Hvala društvu diabetikov Murska Sobota za lepo in prijetno družeTekst in foto: Jolanda Golinar nje.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Murska Sobota

Srečanje pomurskih društev diabetikov v Lemerju Društvo diabetikov Murska Sobota je bilo v letošnjem letu organizator srečanja društev diabetikov iz Pomurja. Srečanja so se udeležili člani društev Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer, žal pa ni bilo društva diabetikov iz Lendave. Srečanja se je udeležilo 60 članov društev.

Po dveh urah vožnje smo že bili pred recepcijo hotela Vita, kjer nas je pričakala prijazna animatorka z dobrodošlico. Po opravljenih formalnostih smo se udobno namestili po sobah. Za udeležence obeh društev, so bila organizirana merjenja sladkorja in po želji krvnega tlaka. Vsako jutro je potekala Na programu okrevanja so bile štejutranja telovadba v telovadnici vilne aktivnosti. medicinskega centra, vodna aerobika, razna zanimiva in poučna predavanja, športne in družabne igre, pohodi, na programu je bilo skratka toliko vsega, da se vseh dejavnosti niti ni dalo udeležiti. Glede hrane – vse je bilo samopostrežno in okusno. Ali je bilo okrevanje za nas koristno, smo ugotovili po vsem splošnem aktivnem tednu, ko so bile vrednosti sladkorja vsak dan nižje in brez zapletov. Po vsem tem uživanju in dobrem razpoloženju je prišla spet nedelja, ko smo se zadovoljni vračali proti domu, kjer so nas že težko pričakovali naši najdražji. Ostali so lepi spomini in želje za drugo leto. Vsemu lepemu sledi tudi konec. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu za prijaznost in ustrežljivost Term Dobrna – hotel Vita z željo, da se prihodnje leto spet vidimo.

Tekst: Marija Barber, foto: Darinka Žalik

Svetovni dan varnosti pacientov 2023 Društvo diabetikov Murska Sobota se je 15. septembra, ob svetovnem dnevu varnosti pacientov, predstavilo na stojnici pred Splošno bolnišnico Murska Sobota. Predstavili smo naše delovanje, razdeljevali revijo Sladkorna bolezen in seznanili morebitne nove člane o pogojih in delovanju društva. Lep petkov dopoldan smo v pogovoru z vodstvom bolnišnice in mimoidočimi končali v prijetnem vzdušju. Tekst in foto: Igor Vitez

Srečanja se je udeležilo 60 članov društev diabetikov Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer

Po pozdravnem nagovoru predsednika društva diabetikov Murska Sobota Igorja Viteza in zakuski se je začelo družabno srečanje. Srečanje je popestrila vnukinja naših članov Babič s frajtonarico. Nekateri udeleženci so balinali, metali škorenj in metali na koš. Ob glasbi, ki je ves čas spremljala srečanje, pogovoru in izmenjavi izkušenj je nekaj ur srečanja hitro minilo. Poslovili smo se pred nevihto in upam, da se naslednje leto spet srečamo v drugem kraju. Minil je prijeten sobotni dan. Tekst in foto: Igor Vitez

Izobraževalno okrevanje v Dobrni Bila je lepa sončna junijska nedelja, ko smo se z avtobusom, ki nas je prišel iskat v Mursko Soboto, odpravili na okrevanje v Terme Dobrna. Ustavili smo se v Gornji Radgoni, kjer so se nam pridružili prijatelji iz društva diabetikov Gornja Radgona.

Stojnica Društva diabetikov Murska Sobota pred Splošno bolnišnico Murska Sobota Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Za potrditev dogodkov in točnih terminov pokličite na svoje društvo.

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah (oktober–december) prvi četrtek v mesecu

vódena telovadba v bazenu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava

sreda, 1. november torek, 14. november

gledališka predstava v Trstu kopanje v Termah Portorož

o terminu boste obveščeni naknadno ob 13.30, AP Ajdovščina / ob 13.45, AP Vipava

Božidar Madić, 041 586 525 Francka Krašna, 040 131 145 ali Janja Merljak, 041 752 124 Sonja Groznik, 041 900 952 Milena Ličen, 041 712 850

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087 ali Drago Frlan, 051 410 478

ob 9.00, parkirišče TEN-TEN od 9.00 do 12.00, pisarna društva

Darja Muzga, 031 482 482 pisarna društva, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Domžale ob ponedeljkih ob sredah

pohod uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob torkih

rekreativni pohod v okolici Dravograda #DarujemKilometre uradne ure v pisarni društva

ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, Trg 4. julija 29, Dravograd

ob sredah

rekreativni pohod v okolici Slovenj Gradca #DarujemKilometre

ob 17.00, Kulturni dom Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Milena Dobnik, 031 897 576; Julijana Sveček, Ervin Kodrun Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 16.00, v pisarni društva

Franc Golinar, 070 771 701 Ela Jančar, 031 865 551

od 9.00 do 11.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545 ali Vojka Železnik, 040 841 828 društveni telefon, 081 611 340

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in merjenje krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

informacije po telefonu ob ponedeljkih ob ponedeljkih in vsak prvi torek laični svetovalec v mesecu vsak prvi torek v mesecu merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka

od 9.00 do 11.00 od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545 Alenka Ostrožnik, 040 841 828 ali Patrick Žibert, 031 346 224

Pišete nam lahko na e-naslova d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Idrija telovadba ob ponedeljkih vsak dan od ponedeljka do petka telovadba 1000 gibov na dan v Cerknem ob sobotah vódena telovadba v bazenu vsak četrtek (od oktobra naprej) ples: Line dance sobota, 18. november martinovanje november pohod z nordijsko hojo po Rakah november merjenje krvnega sladkorja, Cerkno november pohod po želji in dogovoru s pohodniki november ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni december strokovno predavanje na temo sladkorne bolezni december obiski starejših oseb s sladkorno boleznijo na domu

ob 19.00, Modra dvorana ob 8.00, v Gabrijelovem vrtu od 8.00 do 9.00, bazen Hotela Cerkno ob 9.00, dvorana Plesnega kluba Idrija zbirajo prijave datum bo javljen naknadno datum bo javljen naknadno zbirajo prijave in ideje osvetlitev stavb v modrem Idrija in Cerkno datum bo javljen naknadno po dogovoru

Barbara Mrljak, 070 865 140 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Renata Dolenc, 070 161 784 Zdenka Bogataj, 031 307 089 Barbara Mrljak, 070 865 140 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

od 10.00 do 11.00, prostori društva od 10.00 do 11.00, prostori društva od 18.00 do 20.00, balinarska dvorana Zabiče od 18.00 do 20.00, balinarska dvorana Zabiče od 18.00 do 19.00, prostori društva od 18.00 do 19.00, prostori društva od 17.00 do 19.00, prostori društva

Andreja Muha, 040 660 076 Andreja Muha, 040 660 076 Jože Kalčič, Silva Čotar Jože Kalčič, Silva Čotar Venčka Bergoč, 031 475 404 Venčka Bergoč, 031 475 404 Venčka Bergoč, 031 475 404

od 17.00 do 18.30, pisarna društva od 17.00 do 18.00, pisarna društva ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan ponedeljek, 9.00 do 11.00 in 17.00 do 19.00; petek, 17.00 do 19.00, Balinarski klub Jesenice (»baza«) ob 10.00, pred pisarno društva sporočimo naknadno

tajništvo, 040 480 939 tajništvo, 040 480 939 Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 040 773 706 tajništvo, 040 480 939 Darja Kosančič, 031 754 907

ob 9.30, v prostorih društva ob 16.00, v prostorih društva ob 13.00, v gostišču Mlakar v Duplici ob 9.00, v prostorih društva

Savica Juntez, 041 285 341 Kati Časar, dipl. med. sestra Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341

od 17.00 do 18.00, AMTK Koper, Prešernov trg 4 od 18.00 do 19.00, dvorana Bonifika Koper od 17.00 do 19.00, Hotel Delfin Izola datum, uro in zbirno mesto sporočimo naknadno ob 5.00, AP Lucija, ob 5.15, AP Izola, ob 5.30, AP Koper/Soča, ob 6.30, Ljubljana, Barje/Petrol ob 9.00, v Srednji šoli Izola ob 8.00, AP Lucija, ob 8.15, AP Izola, ob 8.30, AP Koper/Soča, ob 9.30, Ljubljana, Barje/Petrol ob 18.00, v restavraciji Sava Resort San Simon

Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Andrijana Lasič, 041 321 529 Andrijana Lasič, 041 321 529

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica ob sredah ob sredah ob petkih ob petkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob petkih

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja uradne ure in merjenje krvnega sladkorja balinanje balinanje telovadba telovadba delavnica ročnih del

Društvo diabetikov Jesenice ob sredah ob sredah ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih in petkih

uradne ure merjenje krvnega sladkorja in holesterola telovadba balinanje

torek, 14. november novembra

pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni delavnica o gleženjskem indeksu

Društvo diabetikov Kamnik torek, 14. november torek, 21. november sobota, 9. december torek, 19. december

pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni po Kamniku, zaključek z malico v Orientu predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih prednovoletno srečanje (prispevek 15 EUR) merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu vsak ponedeljek vsak dan novembra od nedelje, 5., do nedelje, 12. novembra sobota, 18. november od nedelje, 19., do nedelje, 26. novembra četrtek, 21. december od petka, 28. decembra do petka 4. januarja 2024

46 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

uradne ure kegljanje, dvorana Bonifika Koper plavanje pohod – svetovni dan sladkorne bolezni edukativno zdravljenje v Termah Banja Vručica šola kuhanja edukativno zdravljenje v Termah Dolenjske Toplice prednovoletno srečanje edukativno zdravljenje v Termah Banja Vručica, silvestrovanje

ob 5.00, AP Lucija, ob 5.15, AP Izola, ob 5.30, AP Koper/Soča, ob 6.30, Ljubljana Barje/Petrol

Marija Podvršič, 031 708 132 Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

Marija Podvršič, 031 708 132

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

Čas in zbirno mesto

četrtek, 16. november

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6 Za srečanje, delavnice, predavanjaje je obvezna predhodna prijava. predavanje O inzulinski iglici, merjenje krvnega sladkorja (Sonja Mušič, dipl. m. s.) ob 16.00, pisarna društva na Stritarjevi 8 v Kranju predavanje Na kaj je treba biti pozoren pri nosečnostni sladkorni bolezn ( Jelena Burger, dipl. m. s.) ob 16.00, pisarna društva na Stritarjevi 8 v Kranju pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni po okolici Kranja ob 16.00, Slovenski trg v Kranju

četrtek, 21. december

društveni večerni sprehod med lučkami Arboretuma Volčji Potok

torek, 14. november sreda, 15. november

Kontaktna oseba + tel. št.

uradne ure

ob 16.00, pred trgovino Mercator na Primskovem

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvo, 031 485 470; Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504 društvo, 031 485 470; Ivana, 031 678 762 ali Andrej, 051 338 504

Društvo diabetikov Lenart vsako sredo vsako sredo ponedeljek, 6. november sobota, 18. november sobota, 25. november ponedeljek, 4. december

uradne ure v pisarni društva merjenje krvnega sladkorja pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni predavanje v prostorih CSG preventivno merjenje sladkorja v krvi pohod po okolici Lenarta

od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v pisarni društva ob 10.00, RC Polena ob 10.00, Trg osvoboditve od 9.00 do 12.00, Mercator ob 10.00, RC Polena

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Boris Krček, 040 204 953

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 18.30 do 19.30, športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji

01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154 01 89 81 584 in 031 777 154

od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni

01 89 81 584 in 031 777 154

od 7.00 ali 8.00, zbor pred društveno pisarno (odvisno od posameznega pohoda)

01 89 81 584 in 031 777 154

ob 16.00, v Knjižnici Litija, Parmova 9, Litija

01 89 81 584 in 031 777 154

od 14.00 do 17.00, društvena pisarna od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata

Karmen Maričič, 041 708 500 ali 01 28 22 133 Nika Hudoklin, 01 28 22 133

od 17.00 do 18.00, Fakulteta za šport, Kodeljevo

Neli Kapus, 041 601 421

od 14.00 do 16.00, društvena pisarna od 10.00 do 12.00, Streliška ulica 17

Karmen Maričič, 041 708 500 Ana Prah, 031 637 394

od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor od 9.00 do 11.00, društvena pisarna, podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, doma preko zooma, za povezavo pokličite ob 16.00, zbor na Bavarskem dvoru ob 16.30, Zdravstveni dom Center, Metelkova 9 ob 17.00, zbor pri Prešernovem spomeniku

Neli Kapus, 041 601 421

Karmen Maričič, 041 708 500 Karmen Maričič, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Karmen Maričič, 041 708 500

ob 8.00, pred Halo Tivoli

Karmen Maričič, 041 708 500

ob 15.30, pisarna društva od 9.00 do 11.00 ure, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 11.00 do 12.00, Dvorana Tabor ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 od 9.00 do 11.00, Trubarjeva 15 od 15.00 do 18.00, Trubarjeva 15 s člansko izkaznico ceneje s člansko izkaznico ceneje obvezna prijava

Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Mirko Topolovec, Lidija Salamon, 064 169 520 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520

ves dan od 9.00 do 11.00, Kungota od 9.00 do 11.00, Ruše obvezna prijava

Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520 Lidija Salamon, 02 228 23 10, 064 169 520

ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne

Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom)

Helena Copot, 041 343 630

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah prvo sredo v mesecu ob četrtkih do decembra

enkrat mesečno

uradne ure telovadba plavanje merjenje sladkorja, kisika v krvi, krvnega tlaka, trigliceridov in holesterola Organizirajo pohode v bližnji in daljni okolici. Prilagajali jih bomo glede na vreme in vas obveščali v internih glasilih, spletni strani in Facebooku. Za pohode v okolici se prijavite v društveni pisarni najpozneje tri dni pred pohodom, za daljše pohode se je treba prijaviti en teden pred odhodom. predavanje (o naslovu in točnem datumu predavanja vas seznanimo v internih obvestilih, FB, spletna stran)

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih ob torkih prvi ponedeljek v mesecu ob sredah ob četrtkih ob četrtkih ob ponedeljkih in sredah petek, 10. november sreda, 22. november sobota, 2. december od 18. do 25. februarja 2024

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, telesne teže vódena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika magisterija kineziologinje pogovorne urice o gibanju, zdravem življenjskem slogu, merjenje HbA1c in holesterola (predhodno naročiti) sprehod na Ljubljanski grad vodena aerobna vadba s strani študentov drugega letnika magisterija kineziologije uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, telesne teže in kisika v krvi vadba preko zooma, vodijo nas študentje 2. letnika magisterija kineziologije s Fakultete za šport Martinovanje v Ljubljani, gostilna Košir, prijave do 3. novembra predavanje o osteoporozi sprehod po okrašeni Ljubljani preventivno okrevanje v Moravskih Toplicah (akontacija 50 EUR), prijave v društvu od 5. januraja 2024 naprej

Darinka Kraljič, 01 28 22 133

Društvo diabetikov Ljutomer tretji ponedeljek v mesecu prvo sredo v mesecu drugi četrtek v mesecu

pohod in druženje z merjenjem sladkorja uradne ure, merjenje sladkorja, druženje rekreativno kopanje s plavanjem v termah Banovci

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih in sredah prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih, torkih in sredo ob sredah ob petkih vsak dan vsak dan od 7. do 8. novembra torek, 14. november 17. november ponedeljek, 20. november od 26. do 30. novembra

brezplačna merjenja sladkorja v krvi stezno kegljanje namizni tenis brezplačno merjenje sladkorja v krvi uradne ure laično svetovanje, pomoč v stiskah in težavah – odprti telefon pikado, namizni tenis, rusko kegljanje plavanje kopališče Pristan plavanje Športni park Ruše – bazen šola zdravega življenja svetovni dan sladkorne, brezplačno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka brezplačno merjenje krvnega sladkorja občina Kungota, Šentilj brezplačno merjenje krvnega sladkorja, občina Ruše edukativno okrevanje, Radenci

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

Sladkorna bolezen OKTOBER 2023

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu ob četrtkih

vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 uradne ure in merjenje krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota Igor Vitez, 041 730 080 sestanek društva, predavanje ali delavnica ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska ul. 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka ob sredah vsako drugo sredo v mesecu

plavanje: na sedežu društva so na voljo celodnevne karte za plavanje, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. decembra 2023 v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855; 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 Danica Vidmar, 051 248 229; Zvone Turk, 031 612 961 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob torkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva balinanje telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 10.00 do 12.00, zelena dvorana v Postojni ob 18.00, telovadnica v športnem parku ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 Vladimir Kovačič, 041 463 405

od 8.00 do 10.00, pisarna društva in po telefonu od 8.00 do 10.00, pisarna društva, obvezna prijava ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a zberemo se pred Plantano Gastro, d. o. o., Ptuj

Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 vabila po pošti

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, Nova oprema Slovenj Gradec od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 16.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 društvena pisarna, 02 884 10 64 Stane Oblak, 040 603 853

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka od 9.00 do 10.00, v pisarni društva

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

pisarna društva

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu torek, 14. november sobota, 18. november

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, zbirajo prijave pohod ob dnevu sladkorne bolezni zdravstveno predavanje

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob sredah in četrtkih ob petkih

kegljanje pohodi uradne ure kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih ob torkih in sredah

uradne ure plavanje uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka

Društvo diabetikov Tolmin ob četrtkih

svetovanje in psihološka podpora bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 s klicem na odprti telefon od 16.00 do 18.00

Marta Rustja, dipl. m. s., 031 740 461

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah vsak drugi četrtek četrtek, 9. november sreda, 15. november četrtek, 16. november torek, 21. november četrtek, 21. december

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohodi v bližnjo okolico po dogovoru pohod z druženjem na Podmeji merjenje krvnega sladkorja v Sparu plavanje v Laškem predavanje Dejavniki tveganja za življenje prednovoletno druženje Pri Martinu

od 9.30 do 11.30, prostori društva zbirajo prijave, obvestijo o datumu in lokaciji zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave ob 17.00, v Delavskem domu Trbovlje zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00, v prostorih društva ob 10.00, Tržič zbirajo prijave ob 16.00, društveni prostori

Vika Remic, 031 404 243 Fanika Toporiš, 041 319 850 Fanika Toporiš, 041 319 850 IO DDT, FT, 041 319 850

Društvo diabetikov Tržič prvi torek v mesecu torek, 14. november sreda, 6. december četrtek, 21. december

uradne ure in merjenje krvnega sladkorja pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Miklavževo kopanje novoletno srečanje

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

torek, 14. november od 5. do 12. novembra

uradne ure dopoldan in popoldan

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva Stantetova 16

Milica Vertačnik, 070 875 519; Antonija Škrbič, 041 240 469; Milena Knez, 040 861 251 svetovni dan sladkorne bolezni, pohod okoli Škalskega jezera ob 15.00, Ribiška koča na Škalskem jezeru Romana Praprotnik, 070 825 353 edukativno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave Romana Praprotnik, 070 825 353 Obvestila bodo obešena na oglasnih deskah v Zdravstvenem domu Velenje, Društvu diabetikov Velenje, ZD Šoštanj in Topolšici ter v diabetični ambulanti in poslana tudi po e-pošti.

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi torek, 14. november petek, 15. december

svetovni dan sladkorne bolezni novoletno srečanje

ia d . w w w

ob 10.00, Evropark kraj in ura še nista določena

i s . a z e v etes-z

Marija Grošelj, 041 842 948 Marija Grošelj, 041 842 948

Diabetes: izobraževanje za boljši jutri

Mednarodna diabetična zveza

svetovni dan sladkorne bolezni 14. november

Porast sladkorne bolezni pomeni za zdravstvene delavce vse večji pritisk. Omejen čas, ki ga imajo, morajo kar najbolje izkoristiti za zagotavljanje najboljših možnih nasvetov in oskrbe milijonov ljudi, ki jih prizadeva sladkorna bolezen. Vlade so se zavezale k ambicioznim ciljem, ki bodo v naslednjem desetletju usmerjali njihove ukrepe glede sladkorne bolezni. Naložbe v usposabljanje zdravstvenih delavcev so bistvene za izboljšanje stopnje diagnoze sladkorne bolezni in kakovosti življenja ljudi s sladkorno boleznijo.

1 od 9

ljudi bo do leta 2030 živel s sladkorno boleznijo.

CILJI GLEDE SLADKORNE BOLEZNI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI DO LETA 2030 Cilj 1: 80 % ljudi s sladkorno boleznijo ima postavljeno diagnozo. Cilj 2: 80 % ljudi z diagnozo dobro nadzoruje glukozo v krvi. Cilj 3: 80 % ljudi z diagnozo dobro nadzoruje krvni tlak.

1 od 2

ljudi s sladkorno boleznijo ni diagnosticiran.

Cilj 4: 60 % ljudi s sladkorno boleznijo, starejših od 40 let, prejema statine. Cilj 5: 100 % ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1 ima možnost cenovno dostopnega zdravljenja z inzulinom in samokontrole glukoze v krvi.

Kdaj ste nazadnje obnovili svoje znanje?

Dostopajte do brezplačnega izobraževanja o sladkorni bolezni na: https://www.diabetes-zveza.si/izobrazevalne-vsebine-2/izobrazevalne-vsebine/ https://www.diabetes-zveza.si/solska-tekmovanja/vabila-in-seminarji/ worlddiabetesday.org/understandingdiabetes

#WorldDiabetesDiabetes #EducationToProtect

NAGRADNA KRIŽANKA: št. 150

35,35$9$ ,=5$(/6., 6/$'.251$ 32/,7,. =$ %2/(=(1 80(7(1 8' 5$ý81$1-( :(,=0$1

9(61$ 6/$3$5

25*$1,=$ 12*$ 1$' &,-$ =$ *5â., %2* 9(7529 3202ý 2% .2/(120 67(*12 1$5$91,+ 1(65(ý$+

=(9629$ /-8%,&$

65('2 =(06.$ 5$67/,1$

35(9( 5,7(9 35(9(5 -$1-( 35(0,6/(.

$7$

$0 ,*5$/ .$ 129$. ý51-$9$ 5('.2

6/29(16., ,*5$/(& '$1,/2

2'/2. 2%/$67, 7(3(&

(':$5' 125721

272. 9 .,./$',+ *5ý,-$

%(6('1$ 9567$

$YWRU 9ODGLPLU 0LORYDQRYLü 1$-(72 3(52

2%ý,16.( $17,ý12 *2632 ,0( =$ 9= '$56.( 2%$/2 -$'5$1$ '(-$91267,

$1* 5(ä, 6(5 -$&. 80$=$ 1267 1( ý,67267

025$/12 3523$'/$ ä(16.$

3(9.$ 352'1,.

,7$/,-$16.$ ,*5$/.$ /,6,

8671, ,=38âý$-

+59$â., ,*5$/(& ,*25

02ý(1 9=./,. 520 .5$1$' 5(.2

/,7,-

2%/(.$

$0 ,*5$/ .$ :(67 2%/,.$ 3/(0(16., 9/$'$9,1( 29(1 3(9.$ 1$5(ý12 +259$7

1(=92ý1, ),/0 7.$1,1$ = 9=25&,

6/29(16., ,*5$/(& 35,02ä 67$1( /(%$1

35,35 =$ 2675(1-(

+5 3(9(& '9251,. .$1 ,*5$/ 63$5.6

3(61,&$ 086(5

62'1, 7(50,1

'(/ &(9292'$ ,9$1 &$1.$5

6./$'$ 7(/-,&$ )257(

'(3$570$ 9 )5$1&,-, â9('6.2 608ý,âý(

ä$ 5 $0(5,â., ,*5$/(& -8/,$

.5$- -8ä12 2' 3,9.( .5$03 5291,&$

3/2' %8.9(

75236., .5$-,

6/29(16., ,*5$/(& 5$'2

3(9.$ 5('ä(329$

'(1$5 9 %$1*/$ '(â8

Kupon za nagradno križanko št. 150 (oktober 2023) Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo. 1

.5,/$7, 635(0/-( 9$/&, (526$

6(67$9

35(%,9$/.$ .,7$-6.(

$0 ,*5$/ .$ %(//

67$52 -8'296., .5$/-

26(%1, =$,0(.

587(1,,0( '9(+ *5 329(/- 1,.29

129,1$5.$ 52â â,5&$ 852â /$-29,&

Ime in priimek: ......................................................................................................................... Ulica: ......................................................................................................................................

67$/-(1$ 6129

Kraj in poštna številka: .............................................................................................................. (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni bolezni št. 150 bo podarilo podjetje MED TRUST, d. o. o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 4. decembra na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo lahko posredujete tudi po e-pošti: zdds@siol.net s pripisom v zadevi »Nagradna križanka 150«, v e-dopisu zapišete geslo križanke s svojimi podatki in naslovom. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: WELLION. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. 50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2023