Revija Sladkorna bolezen št.130 by sloda

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

bolezen

Številka 130 • Oktober 2019 Cena 1,60 €€ www.diabetes-zveza.si

SLADKORNA BOLEZEN

Zaščitite svojo družino GENERALNI SPONZOR ZDDS

Izdajateljski svet: Robert Gratton (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Sergeja Širca (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik in priprava za tisk), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Tel.: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v decembru. Obvestilo o spremembi naslova oz. prekinitvi pošiljanja glasila Sladkorna bolezen javite pisno ali po e-pošti na svoje društvo ali na sloda@siol.net.

Fotografija na naslovnici: Brane Bombač

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985 Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

Primerjajmo se z Norveško, ne z Azerbajdžanom ® Sergeja Širca, urednica

Bliža se 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, ko ugotavljamo, kako dobro jo obvladujemo. Ker svetu zaradi nezdravega načina življenja grozi epidemija te bolezni – danes beležimo 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2030 naj bi se jih z njo spopadalo 522 milijonov –, je prav, da si to vprašanje postavimo na več ravneh. Predvsem velja storiti vse, da nas ta diagnoza sploh ne bi ogrozila. Zato spet in spet opozarjamo, da sladkorno bolezen tipa 2 lahko v veliki meri preprečimo z zdravim načinom življenja. Lepo vabljeni na sprehod, kolesarjenje, tek ali enega od pohodov, ki jih v teh dneh organizirajo društva diabetikov po vsej Sloveniji. Vsak, ki ima sladkorno bolezen, ne glede na tip, kaj hitro spozna, da njeno uspešno obvladovanje zahteva vsakodnevno skrb, redno spremljanje, neprestano izobraževanje in seveda zdrav način življenja. Podpora družine je pri tem ključna, predvsem pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju. A kar štirje od petih staršev imajo težave s prepoznavanjem zgodnjih znakov sladkorne bolezni, vsak tretji pa jih sploh ne bi opazil. To je zaskrbljujoč podatek; starši, zamislimo se. Še tako visoka raven ozaveščenosti posameznika pa ne zaleže, če ga družba ne podpira pri obvladovanju bolezni. Slovenski zdravstveni sistem je glede tega dober. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje poudarjajo, da je oskrba z medicinskimi pripomočki na področju diabetesa v Sloveniji na ravni, ki se lahko primerja z drugimi državami članicami Evropske unije. A sistem bi bil lahko boljši. Zakaj bi se zadovoljili s čim manj, kot je odličnost? Zakaj bi se Slovenija primerjala s povprečjem? Upam, da se na področju obvladovanja sladkorne bolezni ne primerjamo z Azerbajdžanom, kjer celo v bolnišnicah včasih preprosto zmanjka inzulina. Zakaj se raje ne zgledujemo na primer po Norveški? Tam imajo ljudje s sladkorno boleznijo zgledno urejen dostop do medicinskih pripomočkov za obvladovanje bolezni, kot je ugotovila Sara Štern na kampu za mlade diabetike iz 18 evropskih držav. Še slabše se nam piše, če bomo kopirali ameriški vzorec obvladovanja sladkorne bolezni, saj nas svetovni ambasador sladkorne bolezni Phil Southerland svari, da je cilj privatiziranega zdravstvenega sistema Združenih držav Amerike dobiček. Se Slovenija uči na napakah razvitejših držav? Državljani si želimo, da teh napak ne bi ponavljali, češ, saj bomo tako ali tako lahko kopirali tudi njihove rešitve. Napake pri prizadevanjih za obvladovanje sladkorne bolezni namreč celotno družbo veliko stanejo. Dr. Barbara Salobir opozarja, da navidezno drago začetno zdravljenje sladkorne bolezni ne samo izboljša življenje posameznika, ampak njegovo zdravljenje dolgoročno poceni. Štiriletno zdravljenje z najsodobnejšo inzulinsko črpalko namreč državo stane slabih 24.000 evrov – 15 let dializnega zdravljenja (zaradi zapletov sladkorne bolezni lahko med drugim pride do odpovedi ledvic) pa kar 682.356 evrov, je izračunala izr. prof. dr. Nataša Bratina. Jasno je torej, da se stroški države za ljudi s sladkorno boleznijo z uporabo sodobne tehnologije dolgoročno zmanjšajo. Bodo odločevalci v Sloveniji upoštevali opozorilo prof. dr. Tadeja Battelina, da vse javne zavarovalnice v Evropski uniji omogočajo dostop do teh tehnologij? Pred nami je trenutno celo Hrvaška.

Vrhunsko profesionalno kolesarsko ekipo Novo Nordisk sestavljajo zgolj kolesarji, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1. Na kolesarskih tekmovanjih po vsem svetu – tudi na Dirki po Sloveniji – ozaveščajo o sladkorni bolezni. Sladkorna bolezen JULIJ 2019

VSEBINA

5 18 14

20 26 28 30 32 34

36 OSREDNJA TEMA

Žalovanje – zdravilo za dušo in telo

Kako lahko sladkorni bolnik zmaga v bitki s časom?

Sladkorna bolezen: zaščitite svojo družino

AKTUALNO 10

Tehnologija naj bo dostopna vsem, ki jo potrebujejo

Klorheksidin z močjo narave

Naj sladkorna bolezen ne zagreni nosečnosti

Skrbimo za vsak srčni utrip

ALTERNATIVA 30

Ravnovesje – trend, pojem ali ideologija

VRTNO VESELJE 32

Jesensko obilje

INTERVJU

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

Phil Southerland: »Telesna vadba je ključ do obvladovanja sladkorne bolezni«

Prim. Boris Cibic: Srčni junak, ki ga je prinesla burja

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN

ZA NAŠE ZDRAVJE 22

Kako razviti svojo vzdržljivost? (2. del)

S telemedicino izboljšamo opolnomočenje bolnikov

4 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Tudi krožniki žarijo v jesenskih barvah

Sladkorna bolezen, Turčija in mladi

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni 2019

Sladkorna bolezen:

zaščitite svojo družino ® Sergeja Širca

Menite, da bi pri svojih otrocih prepoznali opozorilne znake sladkorne bolezni? Kar štirje od petih staršev imajo težave s prepoznavanjem teh znakov, vsak tretji pa jih sploh ne bi opazil – taki so rezultati raziskave Mednarodne zveze za sladkorno bolezen (IDF). Zato je cilj letošnje kampanje ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ozaveščanje o simptomih in znakih za pojav sladkorne bolezni v družini in spodbujanje družine pri obvladovanju, skrbi, izobraževanju in preprečevanju te bolezni. Vse družine bi morale živeti v okolju, ki podpira zdrav način življenja in jim pomaga preprečevati nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

Pomen družine pri zgodnjem odkrivanju sladkorne bolezni Eden od dveh sladkornih bolnikov sploh nima ugotovljene diagnoze sladkorne bolezni. To je zaskrbljujoče, saj sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje ključna za preprečevanje in odložitev poznih zapletov sladkorne bolezni. Če sladkorna bolezen tipa 1 ni pravočasno odkrita, lahko to vodi do resnih zapletov in celo do smrti. Da bi zaščitili sebe in svojo družino, je zelo pomembno, da poznamo znake in simptome sladkorne bolezni.

Kako lahko družina prepreči sladkorno bolezen? Zmanjšanje tveganja se začne doma, saj lahko sladkorno bolezen tipa 2 v veliko primerih preprečimo z zdravim načinom življenja. Ko družina skupaj uživa zdrave obroke in je telesno dejavna, to koristi vsem družinskim članom. Hkrati jih tak način življenja spodbuja, da uvedejo navade, ki lahko v družini preprečijo sladkorno bolezen tipa 2. Imate v družini sladkorno bolezen? Torej je pametno, da se pozanimate o tveganjih in opozorilnih znakih, na katere morate biti pozorni. Poizvedite, kaj lahko storite, da preprečite nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in zaplete, do katerih lahko pride. Priskrbite si vprašalnik za oceno tveganja sladkorne bolezni tipa 2 – to je

kratek in preprost način za hitro prepoznavanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Vprašalnik vam bo omogočil, da se boste lahko pravočasno posvetovali z zdravnikom.

Podpora družine ključna za obvladovanje sladkorne bolezni Obvladovanje sladkorne bolezni zahteva vsakodnevno skrb, redno spremljanje, zdrav način življenja in neprestano izobraževanje. Podpora družine je ključna. Hkrati bi morali vsi zdravstveni delavci imeti znanje in veščine, da bi lahko posameznikom in družinam pomagali obvladovati sladkorno bolezen. Izobraževanje in stalna podpora bi morala biti dostopna vsem posameznikom in družinam, da bi pomagala obvladovati sladkorno bolezen. In ne nazadnje: najpomembnejša zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in osnovna nega bi morali biti na voljo in cenovno dostopni čisto Več kot vsaki družini.

50 % sladkorne bolezni tipa 2 lahko preprečimo.

Kaj se bo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni dogajalo v Sloveniji? Ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, bodo povsod po Sloveniji potekale različne dejavnosti ozaveščanja o simptomih in znakih za pojav sladkorne bolezni. Družine se bodo spodbujale pri obvladovanju, skrbi, izobraževanju in preprečevanju te bolezni.

Osvetlitev objektov z modro barvo v počastitev svetovnega dneva sladkorne bolezni Tudi letos se bo Zveza društev diabetikov Slovenije s svojimi društvi diabetikov vključila v akcijo osvetljevanja objektov z modro barvo in tako pridružila Slovenijo drugim državam po svetu. Modra barva je po vsem svetu razpoznavni znak svetovnega dneva sladkorne bolezni. Lani je bilo pri nas osvetljenih rekordnih 47 objektov, izložb in šolskih učilnic. Tudi letos pričakujemo dober odziv. Seznam slovenskih objektov, ki so bili modro osvetljeni lani, je objavljen na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije: http://www.diabeteszveza.si/sl/svetovni-dan. Tradicionalno skupaj z radioamaterji že 21 let »Zveza društev diabetikov Slovenije – SLODA in radioamaterji Slovenije bomo s posebnimi pozivnimi znaki S573G, S50G in S55T že enaindvajsetič proslavili 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni. Tako želimo izboljšati življenje ljudi s to boleznijo in povečati zanimanje javnosti za njihove težave,« je poudaril radioamater Vitomir Kregar, S56M. Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Vabljeni na predavanja, delavnice in razstave!

Čas in zbirno mesto Vsebina torek, 5. novembra učna delavnica in predavanje od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, Maribor Nefrologija in sladkorna bolezen sreda, 6. novembra od 10.00 do 12.00, pisarna društva meritve krvnega sladkorja ponedeljek, 11. novembra 16.30, Zdravstveni dom predavanje Z gibanjem obvladujem Ljutomer bolečino torek, 12. novembra 10.00, sedež društva predavanje Spoprijemanje s stresom 16.00, Diabetični center predavanje Vodenje sladkorne bolezni Kranj – I. nadstropje in meritve (Metka Švara, v. m. s., Roche) sreda, 13. novembra 16.00, Diabetični center delavnica HbA1c in meritve (Danica Kranj – I. nadstropje Ostanek, prof. zdrav. vzg., Z&Z) od 9.00 do 10.00 pogovorna oddaja Radia Maribor Minuta za zdravje od 8.00 do 12.00, kavarna nad Sparom meritve krvnega sladkorja četrtek, 14. novembra od 7.00 do 11.00, Blagovnica Cerkno meritve krvnega sladkorja 11.00, Zdravstveni dom Kamnik meritve krvnega sladkorja 10.00, Bonifika Koper meritve krvnega sladkorja 10.00, TUŠ Ljutomer meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 9.00 do 12.00, Europark in Qlandija meritve krvnega sladkorja od 9.00 do 12.00, Lekarna Trbovlje na Rudarski cesti; od 14.00 do 16.00, Lekarna Center na Trgu revolucije meritve krvnega sladkorja petek, 15. novembra ob 10.00, predavalnica predavanje Bolezni srca in ožilja Delavskega doma Trbovlje (dr. Boštjan Leskovar) sobota, 16. novembra 10.00, v Centru SG predavanje za diabetike 9.00, Gastro, d. o. o.,Ptuj zdravstveni predavanji sreda, 20. novembra 17.00, Zdravstveni dom predavanje o sladkorni bolezni Kamnik in njenih zapletih četrtek, 21. novembra od 16.00 do 18.00, šola zdravega življenja Sladkorna Trubarjeva 15, Maribor bolezen in tesnoba (obvezna prijava) sobota, 23. novembra 9.00 do 12.00, Mercator meritve krvnega sladkorja petek, 29. novembra v prostorih Občine meritve krvnega sladkorja, laično Slovenska Bistrica svetovanje in uradne ure v Sl. Bistrici 6 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Organizira društvo diabetikov

Kontaktna oseba in telefonska številka

Maribor

Lidija Salamon, 02 228 23 10

Domžale

pisarna društva, 051 604 423

Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313

Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341

Kranj

društvena pisarna ali 031 485 470

Kranj

društvena pisarna ali 031 485 470

Maribor Trbovlje

društvo, 051 335 614

Idrija

Vlasta Primožič, 040 621 865

Kamnik Koper Ljutomer

Savica Juntez, 041 285 341 Stanko Miklič, 031 714 821 Bojana Meznarič, 041 859 313

Maribor

Lidija Salamon, 02 2282310

Trbovlje

društvo, 051 335 614

Trbovlje

društvo, 051 335 614

Lenart Ptuj

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615

Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341

Maribor

Lidija Salamon, 02 228 23 10

Lenart

Ingrid Belšak, 051 321 976

Maribor

Lidija Salamon, 02 228 23 10

Sladkorna bolezen:

ZAŠČITITE SVOJO DRUŽINO Postaje S573G, S55T in S50G bodo s povečano aktivnostjo opravljale prenos po celem svetu v četrtek, 14. novembra, v soboto, 16., in v nedeljo, 17. novembra, na vseh kratkih (KV) in ultra kratkih (UKV) valovih. Tako kot v zadnjih nekaj letih se slovenski radioamaterji v okviru svetovnega dneva sladkorne bolezni udeležujejo največjih svetovnih tekmovanj radiomaterjev CQ WW DX in CQ WPX CONTEST.

PREPROSTA AKTIVNOST LAHKO ZMANJŠA TVEGANJE Vsakih

Sladkorna bolezen zadeva vsako družino. Je glavni vzrok za slepoto, amputacije, bolezni srca, odpoved ledvic in zgodnjo smrt.

8 sekund zaradi sladkorne bolezni nekdo umre.

Eden od treh ljudi s sladkorno boleznijo bo razvil neko obliko izgube vida v času življenja.1

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je do trikrat večja verjetnost, da se bo razvila srčno-žilna bolezen.

Vitomir Kregar, S56M, sporoča, da so za njihovo delo predvidene naslednje frekvence:

10 m 15 m 20 m 40 m 80 m

CW 28.025 21.025 14.025 7.025 3.525

SSB 28.500 21.325 14.225 7.150 3.725

Okvara ledvic je pri ljudeh s sladkorno boleznijo desetkrat pogostejša.1

»Če bodo operaterji zainteresirani, se lahko kontakt z našimi postajami izvede tudi na drugih frekvencah (1,8 MHz, 50 Mhz, 144 MHz in na WARC frekvencah). V preteklih dvajsetih letih smo vzpostavili preko 100.000 kontaktov s skoraj vsemi ‚radioamatersko-aktivnimi‘ državami sveta in preko radijskih valov prenesli nekaj deset tisoč sporočil,« pravi Vitomir Kregar, S56M.

Vsakih 30 sekund je nekje na svetu zaradi sladkorne bolezni izgubljen spodnji ud.2

21. Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Vsako leto se tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni, njenih zapletih in zdravem načinu življenja udeleži vse več mladih, ki želijo svoje znanje poleg šolskih obveznosti izpopolniti in dokazovati tudi na drugih področjih in tekmovanjih. Tekmovanje pa se je izkazalo tudi kot ena od odličnih preventivnih

Na svetu je okoli 425 milijonov odraslih s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen je resna, vendar lahko veliko naredimo za to, da jo omejimo. Večino primerov bolezni tipa 2 je mogoče preprečiti in z dobrim vodenjem se je mogoče izogniti zapletom. Preberite, kako: www.worlddiabetesday.org/manage

14. november svetovni dan sladkorne bolezni

www.diabetes-zveza.si T: 01 430 54 44 E: sloda@siol.net

#WorldDiabetesDay

International Diabetes federation

1 2

IDF Diabetes Atlas, 8. izdaja, 2017, www.diabetesatlas.org care.diabetesjournals.org/content/38/10/1852

akcij za zdrav način življenja, s katero dosežemo preko mladih tudi njihove starše in stare starše. Letos se bo šolskega tekmovanja udeležilo 448 šol. Najboljši tekmovalci se bodo v soboto, 16. novembra, pomerili na državnem tekmovanju. Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Društvo diabetikov Škofja Loka bo v soboto, 9. novembra, v Sokolskem domu v Škofji Loki pripravilo osrednjo proslavo ob 30-letnici delovanja društva in svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Dogodek bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Vabljeni

Pridružite se nam na pohodih! Pohode smo združili pod skupno ime Pohodi sladkorno bolezen. Z njimi želimo povečati ozaveščenost o sladkorni bolezni, opozoriti na nujnost takojšnjega ukrepanja, še posebej pa na pomen telesne dejavnosti in pravilne prehrane.

Čas in zbirno mesto Vsebina ponedeljek, 4. novembra 10.00, Trgovina Klasek pohod sobota, 9. novembra 8.00, avtobusna postaja Velenje Velunja–Pečolar–Velunja nedelja, 10. novembra 10.00, avtobusna postaja Idrija pohod po Rakah sreda, 13. novembra 16.00 (pohod) pohod in predavanje 17.00 (predavanje), dr. Satarja o vplivu sladkorne bolezni Lendavska ulica 5 na očesno ozadje četrtek, 14. novembra 9.00, parkirišče Lidl Domžale pohod 10.00, pred pisarno društva pohod 9.00, Kolodvorska 5 pohod 10.00, Bonifika Koper pohod 16.00, Slovenski trg, Kranj pohod 8.30, pred pisarno društva pohod po Ljutomeru zbirajo prijave pohod na Volinjek nad Lešami, meritve 9.00, pred lekarno Toplek 14.00, pred Občino Videm 14.00, pred Občino Dornava pohodi: Ptuj, Videm, Dornava 16.00, Ribiška koča Velenje Pohod okoli jezera petek, 15. novembra 15.00, pri Krajcarju (Podskrajnik) pohod in meritve krvnega sladkorja četrtek, 21. novembra zbiramo prijave pohod Čeče–Podmeja z druženjem 8 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Organizira društvo diabetikov

Kontaktna oseba in telefonska številka

Lenart

Stanko Cartl, 041 438 573

Velenje

Marjan Skaza, 040 128 081

Idrija

Vlasta Primožič, 040 621 865

Murska Sobota

Jožica Gibičar, 041 953 874

Domžale

pisarna društva, 051 604 423

Jesenice Kamnik Koper Kranj

Čazim Babič, 041 909 961 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Stanko Miklič, 031 714 821 društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490

Ljutomer Mežiška dolina

Bojana Meznarič, 041 859 313 pisarna, 02 82 20 233

Ptuj

Sonja Korošak, 041 528 615; Marjan Šilak, 041 563 351; Marija Velikonja, 041 954 524

Velenje

Franc Simončič, 041 776 212

Cerknica

Drago Frlan, 051 410 478

Trbovlje

društvo, 051 335 614

so predstavniki druĹĄtev, stroke in Ĺžupani okoliĹĄkih obÄ?in. Na prireditvi bomo podelili tudi zahvale Zveze druĹĄtev diabetikov Slovenije za opravljene drĹžavne projekte. Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni Nacionalni inĹĄtitut za javno zdravje skupaj z Ministrstvom za zdravje pripravlja Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni, ki bo 28. novembra v Ljubljani. Predstavljena bosta Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni in strategija razvoja 2020â€“2030.

TERME DOBRNA

Kaj pripravljajo druĹĄtva diabetikov? DruĹĄtva diabetikov v domaÄ?ih krajih organizirajo pohode, predavanja, proslave, razstave in druge dejavnosti. Seznam dogodkov si oglejte v tabelah, objavljeni pa so tudi na spletni strani ZDDS https://www.diabetes-zveza.si/napovednik-dogodkov/aktivnosti-drustev/

Kraj oddiha od leta 1403 5 x polpenzion Ĺže od 205,00 na osebo za 5 noÄ?i

â‚Ź

Paket vkljuÄ?uje: - brezplaÄ?ni prevoz od doma do Term Dobrna in nazaj, - 1 x storitev za zdravje, - 1 x storitev za dobro poÄ?utje, - neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, - aktivnosti in druĹžabni veÄ?eri, - moĹžnost prilagojene prehrane za diabetike, - pri koriĹĄÄ?enju 10-dnevnega bivanja podarimo 11. dan namestitve in polpenziona, - brez doplaÄ?ila za enoposteljno sobo, - do 2 otroka bivata brezplaÄ?no.

LETOVANJA ZA DRUĹ TVA Preverite posebno ponudbo oddiha z brezplaÄ?nim prevozom in drugimi ugodnostmi, tudi za skupine. Andrej KlanjĹĄek, t: 03 78 08 119, m: 031 378 002 e: andrej.klanjsek@terme-dobrna.si

Ĺ irjenje znanja o sladkorni bolezni, izvajanje preventivnih dejavnosti in nenehna prizadevanja za razvoj zdravstvene oskrbe v Sloveniji v sodelovanju z javnimi in zasebnimi partnerji so kljuÄ?ne naloge, s katerimi se Zveza druĹĄtev diabetikov Slovenije uspeĹĄno odziva na izzive, ki jih prinaĹĄa sladkorna bolezen, in vsem zagotavlja zdravo prihodnost. Zbrala in pripravila Ĺ pelca Rudolf VeÄ? informacij: https://www.diabetes-zveza.si

Î„

www.terme-dobrna.si

AKTUALNO: Peticija za pravice oseb s sladkorno boleznijo

Tehnologija naj bo dostopna vsem, ki jo potrebujejo ® Sergeja Širca

Starši otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 in tudi odrasli s tem tipom sladkorne bolezni se ob podpori slovenskih diabetologov, Zveze društev diabetikov Slovenije in širše slovenske javnosti borijo, da bi bili v Sloveniji vsem ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1 brezplačno dostopni najnovejši medicinski pripomočki za obvladovanje sladkorne bolezni. Peticijo za pravico vseh sladkornih bolnikov tipa 1 do brezplačnih tehnološko najnaprednejših pripomočkov v skladu z zakonsko pravico do najvišje možne stopnje zdravja je v dobrem mesecu dni podpisalo 6766 ljudi iz 177 slovenskih krajev. Pobudniki s prvopodpisano Aleksandro Marijanović bodo peticijo ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni, predali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvu za zdravstvo in najvišjim predstavnikom države. »Zveza društev diabetikov Slovenije se zavzema, da bi vse osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji imele dostop do najsodobnejših medicinskih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni in možnost zdravljenja z najnovejšimi zdravili,« je ob tem poudaril Robert Gratton, predsednik zveze. Gre predvsem za pravico do inzulinske črpalke in potrošnih materialov zanjo (set za inzulinsko črpalko in ampula) ter do sistema za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini. Trenutno je uporaba medicinskih pripomočkov za sladkorno bolezen tipa 1 v Sloveniji starostno omejena, za inzulinske črpalke pa je potrebno doplačilo – za najsodobnejšo kar 1000 evrov.

Pravica je kratena najbolj ranljivim »Skupno za sladkorno boleznijo tipa 1 v Sloveniji letno verjetno zboli okrog 130 ljudi, vendar za odrasle ni registra in s tem ni točnega podatka. Skupno je v Sloveniji verjetno okrog 3500 ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1. Za sladkorno boleznijo tipa 1 pri nas vsako leto zboli približno 70 otrok in mladostnikov. Skupno jih je trenutno skoraj 700. Od tega jih 92 odstotkov uporablja sodobno tehnologijo,« pravi prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik Kliničnega oddelka 10 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki. Izr. prof. dr. Nataša Bratina z istega oddelka opozarja, da je trenutno upravičenost do senzorjev omejena in jih otrokom težko predpišejo: »Po podatkih, ki jih imamo, je pri otrocih predpisano 1,3 senzorja na 1000 ljudi s sladkorno boleznijo, pri odraslih pa 6 na 1000. To vsekakor pomeni, da je pravica kratena prav najbolj ranljivi populaciji. Dokazi govorijo, da so ženske in tisti, ki zbolijo pred 10. ali 20. letom, najbolj ogroženi za zaplete.« Prof. dr. Tadej Battelino dodaja: »Mislimo pa, da bi tehnologija morala biti dostopna vsem, ki potrebujejo več dnevnih injekcij inzulina, in sicer takrat, ko to tehnologijo potrebujejo, ne glede na prvotni vzrok bolezni in ne glede na starost. Vseh, ki si v Sloveniji morajo dajati inzulin več kot trikrat dnevno, je v Sloveniji verjetno okrog 6000.« Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS poudarjajo, da so stroški za medicinske pripomočke pri sladkorni bolezni v letu 2018 znašali 19,6 milijona evrov (27 odstotkov vseh stroškov za medicinske pripomočke). Najmanj en medicinski pripomoček pri sladkorni bolezni v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja prejme čedalje več oseb, danes že več kot 40.000 oseb.

ZZZS: pravice bodo od januarja širše Zavod za zdravstveno zavarovanje RS je sicer maja letos začel obravnavati spremembo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki med drugim določa tudi pravice ljudi s sladkorno boleznijo do uporabe medicinskih pripomočkov za obvladovanje sladkorne bolezni. Pravice bodo širše, vendar iz besedila predlaganih sprememb težko razberemo, kdo bo denimo moral doplačati za inzulinsko

črpalko. Diabetologi pravijo, da tudi sami na to vprašanje ne dobijo odgovora. Na naše izrecno vprašanje, ali bodo vse osebe s sladkorno boleznijo tip 1 upravičene do uporabe inzulinskih črpalk in potrošnih materialov v breme obveznega zdravsvenega zavarovanja, so nam z ZZZS odgovorili: »Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni, ki so pravica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in so zavarovane osebe do njih upravičene, doplačila niso predvidena. Doplačila so predvidena za nadstandardno izvedbo medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja – v tem primeru zavarovana oseba pri dobavitelju medicinskih pripomočkov podpiše pisno izjavo, da soglaša z doplačilom, čeprav mu lahko dobavitelj ponudi pripomoček brez doplačila v celoti v breme ZZZS. V primeru, ko pa zavarovana oseba do medicinskega pripomočka v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni upravičena (ker ne izpolnjuje medicinskih kriterijev), pa sama krije celotno vrednost medicinskega pripomočka.« Spremembe naj bi stopile v veljavo predvidoma januarja 2020. Na ZZZS poudarjajo, da inzulinsko črpalko, katere nakup krije obvezno zdravstveno zavarovanje, trenutno uporablja več kot 2200 ljudi.

Starostna omejitev pravice do senzorjev je zastarela Vendar kljub širitvi predlaganih sprememb starostna omejitev ostaja: do nekaterih pripomočkov bi bili brezplačno upravičeni samo otroci, mlajši od 7 let. »Po podrobnem pregledu se nam na kliniki zdi, da je predlagano besedilo sprememb načeloma dobro za ljudi s sladkorno boleznijo, z minimalnim poprav-

kom pa bi lahko bile nove tehnologije dostopne vsem, ki to res potrebujejo,« pravi prof. dr. Tadej Battelino. Starostna omejitev pravice do senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini je namreč po mnenju prof. dr. Battelina zastarela in onemogoča uporabo sodobnih sistemov za vodenje sladkorne bolezni tistim, ki bi dolgoročno največ pridobili z uporabo teh sistemov – doseganje časa v ciljnem območju glikemije. Pod to mnenje se je podpisal tudi prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana. Namesto starostne omejitve (do 7. leta) diabetologa predlagata kriterij: »Kdor ima dokazana izrazita nihanja koncentracije glukoze in pogoste hiperglikemije s posledično slabo urejenostjo sladkorne bolezni kljub intenzivirani obliki zdravljenja s funkcionalno inzulinsko terapijo.« Tudi ministrstvu za zdravje sta predlagala, naj podpre tako strokovno stališče, ki »ne vsebuje več diskriminatornih starostnih omejitev in vključuje vse posameznike s sladkorno boleznijo na funkcionalnem inzulinskem zdravljenju«. S tem bi bila dostopnost teh sistemov po mnenju diabetologov res omogočena vsem, ki jih potrebujejo.

V štirih letih 3400 evrov doplačil Nova pravila naj bi sicer po zagotovilih ZZZS razširila tudi pravico do uporabe sistema za kontinuirano merjenje glukoze v medceličnini, ki vsebuje oddajnik, sprejemnik in senzor, (nekateri tipi inzulinskih črpalk pa imajo že vgrajeno tudi funkcijo sprejemnika). Trenutno uporabniki v breme obveznega zavarovanja dobijo 40 senzorjev letno. Preostale morajo kupiti sami. Skupaj z doplačilom za sodobno inzulinsko črpalko morajo za dobro obvladovanje bolezni v štirih letih plačati 3400 evrov. Po uveljavljenih spremembah naj bi bili ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 oziroma, natančneje, »zavarovane osebe, ki bodo glede na zdravstveno stanje in pogoje predpisovanja upravičene do senzorjev«, po besedah ZZZS upravičeni do 55 senzorjev na leto v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja brez doplačila. »Vse predlagane širitve so bile pri otrocih in mladostnikih usklajene s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana in pri

odraslih z Interno kliniko UKC Ljubljana,« poudarjajo na ZZZS. Na ZZZS dodajajo, da so prejeli še druge predloge za širitve pravic do medicinskih pripomočkov pri sladkorni bolezni (pravica do glukometra in lističev za tip 2, tudi če se ne zdravi z inzulinom; širitev meril upravičenosti do sistema za kontinuirano merjenje glukoze; širitev meril upravičenosti do inzulinske črpalke). »Vendar predlogi nimajo ustrezne strokovne utemeljitve na ta način, da bi bili podkrepljeni s študijami in dokazi uspešnosti zdravljenja glede na dosedanji način zdravljenja teh oseb. Prav tako ne vsebujejo ustreznih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ZZZS ocenil, kakšne finančne posledice imajo takšne širitve,« pojasnjujejo na ZZZS.

Preprečevanje zapletov je cenejše kot zdravljenje V odgovorih na naša novinarska vprašanja so na ZZZS poudarili višino stroškov, ki bodo po novem bremenili ZZZS: tako naj bi uvedba novega sistema za merjenje glukoze v medceličnini, do katere bo upravičenih 1000 zavarovanih oseb, stroške skupaj s številom za povečanje senzorjev povečala za 1 milijon evrov letno. Vendar moramo v enačbi upoštevati tudi, da preprečevanje zapletov sladkorne bolezni tipa 1 stane veliko manj kot

zdravljenje teh zapletov. »Zdravljenje poznih zapletov sladkorne bolezni je namreč zelo drago, ne samo zaradi zdravil, ampak zaradi obiskov pri številnih specialistih (kardiologi, angiologi, nefrologi, nevrologi ...), številnih dragih preiskav in posegov in v nekaterih primerih dolgotrajnih dragih hospitalizacij tudi v enotah intenzivne terapije (septični šoki, koronarne angioplastike, srčnožilni obvozi, trombolize ob akutnih možganskih infarktih in akutnih trombozah perifernih arterij, angioplastike perifernih arterij, amputacije udov zaradi gangren, transplantacije ledvic ...). Hkrati pa so pozni zapleti povezani tudi z epidemiološko neugodnimi posledicami, saj bolniki med vsemi temi obravnavami pogosto postanejo nosilci na antibiotike odpornih bakterij. Ne smemo pa tudi pozabiti, da med vsemi obravnavami teh bolnikov v zdravstvenih ustanovah nastane ogromno odpadnega materiala predvsem iz plastike, ki zahteva drage postopke reciklaže ali pa skoraj trajno onesnažuje okolje. Tako navidezno drago začetno zdravljenje dolgoročno pravzaprav ne samo izboljša kvaliteto življenja, ampak tudi poceni zdravljenje in deluje epidemiološko ter ekološko ugodno na našo družbo. Seveda pa morajo o tem, kateri načini zdravljenja so za posameznega bolnika najbolj ugodni, odločati vedno strokovnjaki diabetologi,«

i s . a z e zv s e t e ab i d . w ww

Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

pravi dr. Barbara Salobir, specialistka interne medicine in pnevmologije. Po izračunih Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki 4-letno zdravljenje z najsodobnejšo inzulinsko črpalko stane slabih 24.000 evrov. Zaradi zapletov sladkorne bolezni pa lahko med drugim pride do odpovedi ledvic. 15 let dializnega zdravljenja državo stane 682.356 evrov – ta izračun je naredila izr. prof. dr. Nataša Bratina s Kliničnega

oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki glede na podatke ZZZS (vključila je tudi invalidnino in višji otroški dodatek zaradi izpada osebnega dohodka starša). V tem izračunu pa niso zajeti npr. zdravljenje ledvične bolezni pred dializo in sploh ne vsi drugi zapleti sladkorne bolezni na srčno-žilnem sistemu, očeh, živčevju … »Vse raziskave so pokazale, da se z uporabo tehnologije stroški za ljudi s

Peticija za pravico vseh sladkornih bolnikov tip 1 do brezplačnih tehnološko najnaprednejših pripomočkov v skladu z zakonsko pravico do najvišje možne stopnje zdravja Podpisniki naslavljamo to peticijo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na Ministrstvo za zdravstvo, na predsednika vlade Republike Slovenije Marjana Šarca in na predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, podpise pa bomo predali tudi v Državni zbor Republike Slovenije. Z njo zahtevamo, da se vsem ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1 omogočijo tehnološko najnaprednejši pripomočki za nadzorovanje te zahtevne in potencialno usodne bolezni (senzorji za neprekinjeno vsakodnevno merjenje glukoze v medceličnini v zadostni količini, to je za 365 dni na leto, da se lahko nemoteno uporabljajo brez prekinitve, najsodobnejše črpalke za apliciranje inzulina brez doplačil in vsa dodatna pomagala, ki spadajo k uporabi senzorjev in črpalk in ki imajo v Evropi in svetu že ustrezen CE certifikat). Pričakujemo, da se pri tem izključno upoštevajo strokovne odločitve zdravnikov, ki so edini usposobljeni, da se odločijo za najustreznejše zdravljenje svojih bolnikov. Opozarjamo vse odgovorne na Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije (ki so avgusta letos ponovno zavrnili pobudo diabetologov za zagotavljanje oziroma financiranje zadostnega števila senzorjev za nemoteno delovanje inzulinskih črpalk) na 2. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se glasi: »Vsakdo ima pravico do NAJVIŠJE MOŽNE stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih.« Podpisniki ta zakon razumemo tako, da imajo tudi ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 pravico in dolžnost zahtevati vse najsodobnejše tehnološke pripomočke, s katerimi se doseže boljša urejenost sladkorne bolezni in posledično zmanjša veliko finančno breme, ki ga zdaj Zavod za zdravstveno zavarovanje namenja kritju posledic slabo urejene sladkorne bolezni (slepota, odpoved ledvic in dializa, invalidnost zaradi nevropatije, bolniški izostanki iz šole in z dela zaradi hipoglikemij ...). Prepričani smo, da so ti stroški zdaj bistveno večji od stroškov, ki bi jih namenili za najsodobnejše pripo-

sladkorno boleznijo tipa 1, torej odvisne od inzulina, v resnici zmanjšajo, zato vse javne zavarovalnice v Evropski uniji omogočajo dostop do teh tehnologij. Celo Hrvaška je trenutno pred nami,« zatrjuje prof. dr. Battelino in tako zavrača trditve ZZZS, da je »oskrba sladkornih bolnikov z medicinskimi pripomočki v Sloveniji na ravni, ki se lahko primerja z ostalimi državami članicami EU. Tudi z nekaterimi bolj razvitimi.«

močke. Ne gre za dodatno finančno breme, ampak le za preusmeritev denarja iz kurative v preventivo. Zavračanje financiranja teh pripomočkov oziroma argumentacijo – ker je pacient vzel nadstandardni pripomoček, bo v nadaljnjem poteku doplačeval storitve ves čas, sploh v situaciji, ko najsodobnejšim pripomočkom ni priznana enaka cena, kot jo dosegajo drugod v Evropski uniji – lahko razumemo tudi kot ogrožanje zdravja teh pacientov, kar je jasno zapisano v citiranem 2. členu navedenega zakona, posledično pa lahko to pomeni tudi subjektivno in objektivno kazensko odgovornost. Predlagatelji peticije opozarjamo vse odgovorne na 1. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki določa varstvo vsakega posameznika pred diskriminacijo tudi ne glede starost in premoženjsko stanje pri uveljavljanju pravic na vseh področjih, 2. člen istega zakona pa izrecno zavezuje vse državne organe in nosilce javnih pooblastil, da morajo na vseh področjih odločanja in delovanja zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, zlasti v zvezi s socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom in tudi z dostopom do vseh dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti. Kako drugače razumeti sedanje stanje, ko imajo tisti sladkorni bolniki tipa 1, ki si zaradi svojega premoženjskega stanja lahko privoščijo financiranje v celoti ali delno doplačilo senzorjev in črpalk, lahko bolje urejeno sladkorno bolezen, manj ali nič zapletov, kar pomeni lepše in lažje življenje njih samih in svojcev? Zakaj so otroci, ki zbolijo, ko že dopolnijo 8 let, kaznovani z odvzemom brezplačnih pomagal, do katerih so upravičeni otroci do 7. leta? Gre za očitno in kaznivo diskriminacijo na podlagi premoženjskega stanja in starosti, zaradi česar imajo diskriminirane osebe po istem zakonu pravico tudi do pravnega varstva. Podpisniki apeliramo tudi na širšo javnost, na vse fizične in pravne osebe, na vse medije, ki imajo možnost na kakršen koli način pomagati tej občutljivi skupini kroničnih bolnikov, med katerimi so pretežno otroci in mladostniki, da peticijo posredujejo naprej in o problematiki sladkornih bolnikov tipa 1 osveščajo javnost, pobudniki peticije se obvezujemo, da bomo na voljo za dodatna pojasnila, peticijo z zbranimi podpisi pa bomo posredovali vsem zgoraj navedenim naslovnikom.

Podpise pod peticijo zbirajo na spletu: https://www.peticija.online/za_pravico_vseh_sladkornih_bolnikov_tip_1_do_brezplanih_tehnoloko_najnaprednejih_ pripomokovlahko_dodamo_v_skladu_z_zakonsko_pravico_do_najvije_mone_stopnje_zdravjav_skladu_z_zakonsk 12 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nova linija CURAPROX Perio Plus+

Klorheksidin z močjo narave Perio Plus+ je popolnoma nova linija izdelkov CURAPROX. Perio Plus+ združuje ustne vode, zobno pasto ter gel s klorheksidinom in CITROX®-om, naravnim izvlečkom grenke pomaranče z antiseptičnim, protiglivičnim in protivirusnim delovanjem. Kombinacija klorheksidina in CITROX®-a je dokazano močnejša od sa-

mostojne uporabe klorheksidina in uspešno obvladuje bakterijske obloge ter ščiti pred težavami z zobmi in dlesnimi, na primer kariesom, gingivitisom in parodontitisom. Izdelki Perio Plus+ bodo prišli še posebej prav posameznikom, ki so podvrženi težavam z zobmi in obzobnimi tkivi, kot so karies, krvavenje in odmik

dlesni. Njihova uporaba pripomore k obnovi ustnih tkiv, ščiti pred kariesom ter zmanjšuje občutljivost zob in dlesni. Ustne vode z večjo koncentracijo klorheksidina pa je včasih priporočljivo uporabiti že pred invazivnimi zobozdravstvenimi posegi.

INTERVJU: Sladkorna bolezen kot spodbuda

»Telesna vadba je ključ do obvladova ® Sergeja Širca

Američan Phil Southerland je boter zgodbe, ki smo jo predstavili v prejšnji številki revije Sladkorna: vrhunska profesionalna kolesarska Ekipa Novo Nordisk, sestavljena zgolj iz članov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, na najbolj uglednih kolesarskih dirkah po vsem svetu sodeluje s poslanstvom ozaveščanja o sladkorni bolezni. Zgodba, ki povezuje vrhunsko profesionalno kolesarjenje in ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1, se je začela leta 1982. Phil Southerland je bil tedaj 7-mesečni dojenček. Njegova starša sta izvedela, da ima malček sladkorno bolezen tipa 1. Takrat je bil najmlajši na svetu s to diagnozo. Zdravniki so njegovim staršem povedali, da najbrž ne bo dočakal 25 let ali pa bo do takrat oslepel.

Foto: PER FLEDELIUS

Danes ima Phil Southerland 37 let, je oče treh sinov in za njim je uspešna kolesarska kariera. Predvsem pa je svetovni ambasador sladkorne bolezni, ki se je zavezal izobraževanju in opolnomočenju 1,2 milijarde ljudi po vsem svetu, ki se spopadajo s sladkorno boleznijo. Je izvršni direktor in soustanovitelj Ekipe Novo Nordisk, prve kolesarske ekipe na svetu, ki jo sestavljajo izključno kolesarji s sladkorno boleznijo. Poslanstvo ekipe je navdihovati, izobraževati in opolnomočiti vsakogar, ki se spoprijema s sladkorno boleznijo. Je tudi predsednik in ustanovitelj fundacije Ekipa tip 1, neprofitne organizacije s sedežem v Atlanti (ZDA), ki je predana vlivanju upanja in navdiha vsakomur, ki se spoprijema s sladkorno boleznijo. Gospod Southerland, kaj svetujete staršem otrok, ki so jim pravkar diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1? Leta 1982 sem bil najmlajša zabeležena oseba na svetu z diagnozo sladkorna bolezen tipa 1. Glede na to, da sem imel ob diagnozi samo sedem mesecev, prav-

Phil Southerland, ki so mu kot dojenčku diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1, naj bi po napovedih zdravnikov do 25. leta umrl ali oslepel. Danes je oče treh otrok, za njim je uspešna kolesarska kariera in je svetovni ambasador sladkorne bolezni.

zaprav že vse življenje živim z diabetesom in se seveda ne spomnim obdobja, ko ga nisem imel. Na srečo sta bila moja starša predana in trmasta, poleg tega sta vedela, da pri normalnem otroštvu z diabetesom ne gre samo za zdravila in injekcije. Zavezala sta se, da bosta ugotovila, kakšen način življenja je najboljši zame. Celo sama sebi sta merila krvni sladkor, da sta se naučila, kako uživanje posameznih vrst hrane in posamezne dejavnosti delujejo na raven krvnega sladkorja. Že zgodaj sta opazila, da bolj aktiven kot sem, bolj obvladana je moja sladkorna bolezen. Zato sta me spodbujala, naj igram nogomet, košarko, bejzbol. Bil sem tudi član plavalne ekipe. Počel sem vse, kar bi počel normalen otrok – in vse sem počel s sladkorno boleznijo. Staršem otrok, ki dobijo diagnozo sladkorna bolezen, bi priporočil, naj ostanejo močni. Osredotočijo naj se na vzgojo zdravega otroka in naj se zavedajo, da ima njihov otrok lahko zdravo tradicionalno otroštvo. Sladkorna bolezen izbira samo šampione in vsak velik šampion ima za seboj še večjo družino. Če družina zaradi sladkorne bolezni izbere bolj aktiven življenjski slog in se trudi bolj zdravo jesti, to zagotavlja, da sladkorna bolezen naredi vse člane družine bolj zdrave! Je vaša strast do kolesarjenja vplivala na to, kako obvladujete sladkorno bolezen? Že kot otrok sem se odločil, da sladkorna bolezen zame ne bo nikoli izgovor. Da bi to dosegel, sem vedel, da moram ostati osredotočen in neprestano dobro obvladovati sladkorno bolezen. Sladkorna bolezen nima prostih dni. Z njo živiš 24 ur dnevno sedem dni v tednu. Do takrat, ko sem se posvetil kolesarstvu, sem s sladkorno boleznijo živel že več kot deset let. Z isto disciplino, ki sem jo potreboval za obvladovanje sladkorne bolezni, sem se lotil tudi športa. Predano sem vsak dan treniral in počasi sem začel dosegati rezultate. Ob tem sem se – zelo podobno kot ob obvladovanju sladkorne bolezni – učil na svojih napakah in postal sposoben z vsako napako zrasti. Kolesarstvo mi je dalo svobodo običajnega dečka in mi zelo olajšalo življenje s sladkorno boleznijo.

Foto: PER FLEDELIUS

nja sladkorne bolezni«

»Do takrat, ko sem se posvetil kolesarstvu, sem s sladkorno boleznijo živel že več kot deset let. Z isto disciplino, ki sem jo potreboval za obvladovanje sladkorne bolezni, sem se lotil tudi športa,« je dejal Phil Southerland.

Člani kolesarske ekipe Novo Nordisk, ki imajo čisto vsi sladkorno bolezen tipa 1, so zmagali na najtežji – nekateri bi rekli »brutalni« – kolesarski dirki na svetu, 3000 milj dolgi Dirki po Ameriki. Kako vam je uspelo to, kar je ogromen izziv celo za popolnoma zdrave športnike? Na Dirki po Ameriki smo tekmovali zato, ker smo vedeli, da moramo združiti vse osebe s sladkorno boleznijo in pokazati svetu, da lahko skupaj dosežemo velike stvari. Ko smo se odločili, da bomo tekmovali na tej dirki, smo se vključili v klinične preizkuse sistema za neprekinjeno merjenje glukoze. Z njimi smo lahko prvič v življenju tako rekoč v živo spremljali raven svojega krvnega sladkorja. Ko smo prišli na start dirke, smo nosili senzorje in v nas so videli ekipo, ki tekmuje v dobrodelne namene. Čez pet dni, šestnajst ur in štiri minute smo prišli v cilj kot drugouvrščena ekipa. V tem času, torej v manj kot enem tednu, sem se o svoji sladkorni bolezni naučil več kot v 24 letih, ki sem jih s sladkorno boleznijo preživel pred tem. Naslednje leto smo na dirki startali še bolje pripravljeni na izziv obvladovanja sladkorne bolezni med naporno preizkušnjo in ostale ekipe so v nas videle resno konkurenco. Na Dirki po Ameriki

smo zmagali z novim svetovnim rekordom pet dni, petnajst ur in 43 minut. Imel sem 25 let, ko naj bi zaradi sladkorne bolezni po napovedih zdravnikov že umrl ali vsaj oslepel, pa sem ravno postavil rekord v kolesarjenju čez Ameriko v konkurenci kolesarjev, med katerimi nihče drug ni imel sladkorne bolezni. Kakšne cilje ima Ekipa Novo Nordisk? Misija Ekipe Novo Nordisk je navdihovati, izobraževati in opolnomočiti vsakogar, ki se spoprijema s sladkorno boleznijo. Mislim, da je to naša skupna misija, misija celotnega človeštva. Ni važno, na katerem delu sveta živiš, verjeti moraš, da lahko dosežeš svoje sanje. In kolesarjenje je najboljši način, da se te sanje začnejo uresničevati. Ko ljudem povejo, da imajo sladkorno bolezen, jim večinoma naštejejo samo stvari, ki jih odslej ne bodo mogli več početi. Pogosto jim predstavijo samo negativne plati življenja s sladkorno boleznijo in prav to si mi prizadevamo spremeniti. Vsi športniki Ekipe Novo Nordisk so ambasadorji skupnosti oseb s sladkorno boleznijo. Zdi se mi, da gradimo tovarno herojev za vse, ki se spoprijemajo s sladkorno boleznijo, in upam, da to skupnost navdihujemo, naj si drzne sanjati velike sanje. Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Kot neutruden zagovornik skupnosti ljudi s sladkorno boleznijo ste prepotovali ves svet. Nam lahko predstavite kak dober način obvladovanja sladkorne bolezni? Pomembne so predvsem dovolj zgodnje in dovolj pogoste meritve krvnega sladkorja. Poleg tega spodbujanje h gibanju – neprenehoma in vsak dan. Telesna vadba je ključ do obvladovanja sladkorne bolezni. Ko obiščete nove kraje, pa naj vas ne bo strah poskusiti kakega novega živila. Če se vam ob tem krvni sladkor zviša, si to zapomnite in to jejte še kdaj – če se vam je zdelo okusno, seveda. Ste Američan, vaša žena pa prihaja iz Makedonije. Katere so glavne razlike med načinoma obvladovanja sladkorne bolezni v Združenih državah Amerike in Evropi? Bistvena razlika med sistemoma je, da je cilj privatiziranega zdravstvenega si-

Foto: PER FLEDELIUS

Poudarjate, da telesna vadba lahko reši zdravje sveta. V kakšnem smislu? Telesna vadba je milijardo dolarjev vredno zdravilo, ki ga ne predpiše noben zdravnik. Sladkorna bolezen je polna napornih izzivov. Od trenutka, ko ti jo diagnosticirajo, vse, kar počneš, vpliva na raven tvojega krvnega sladkorja. Krvni sladkor neusmiljeno opredeli tvoje življenje: določa, ali boš živel dobro ali pa boš trpel zaradi resnih zapletov, ki jih lahko prinese sladkorna bolezen. Verjamem, da kolesarjenje ne samo preprečuje sladkorno bolezen tipa 2, ampak pomaga tudi pri tipu 1. In še bolj pomembno: vsakemu človeku na svetu pomaga živeti kar najboljše in najbolj zdravo življenje. Vsakomur priporočam: »Pojdite ven in poiščite nekaj, kar vam je všeč. Poiščite nekaj, kar vam je všeč tako zelo, da boste to lahko redno počeli – ker čudežne tablete za zdravje enostavno ni. Če želite biti zdravi, morate v to vlagati. Lotite se torej akcije, in to še danes!«

Misija Ekipe Novo Nordisk je navdihovati, izobraževati in opolnomočiti vsakogar, ki se spoprijema s sladkorno boleznijo.

stema Združenih držav dobiček, medtem ko je zdravstveni sistem v Evropi v rokah vlade. Močno favoriziram evropski model, v katerem vlada prevzema odgovornost za pacienta, ključni ljudje v vladi pa lahko zelo hitro dosežejo spremembe sistema. Na primer: leta 2011 je zdravstveni sistem v Makedoniji ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1 omogočal samo do dva testna lističa za merjenje krvnega sladkorja dnevno. Dr. Biljani Gjorgjievi (ki je zdaj moja žena) sem rekel, da bi to lahko povzročilo zaplete, saj bi si morali krvni sladkor meriti pogosteje. V samo dveh mesecih je zagotovila finan-

Foto: BOR SLANA, STA

Kolesarji navdihujejo in izobražujejo

16 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Ekipa Novo Nordisk ozavešča svet in izobražuje o sladkorni bolezni, predvsem pa osebe s to boleznijo navdihuje in navdušuje za aktivni življenjski slog. »Naše sporočilo je močno – navdihovati in izobraževati. Naši kolesarji s sladkorno boleznijo tekmujejo z najboljšimi kolesarji na svetu in vsi imajo sladkorno bolezen tipa 1, kar pomeni, da vsak dan jemljejo inzulin,« je pojasnil generalni direktor Ekipe Novo Nordisk Vassili Davidenko (ZDA), tudi sam nekdanji tekmovalec.

ciranje, ki osebam s sladkorno boleznijo tipa 1 omogoča od 6 do 15 testnih lističev dnevno, osebam s sladkorno boleznijo tipa 2 pa dva lističa dnevno. Za tako reformo zdravstvenega sistema se v Združenih državah ne bori noben politik. Kako lahko izboljšamo obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji – imate kak nasvet za nas? Smo v novi dobi sladkorne bolezni, ko so monitorji za stalno merjenje krvnega sladkorja natančni in dostopni za vse. Če bi Slovenija lahko zagotovila dostop do te tehnologije za vsako osebo s sladkorno boleznijo, zraven pa najboljše inzulinsko zdravljenje, bi bil to za ljudi s sladkorno boleznijo velik dosežek v zagotavljanju dobrega nadzora nad boleznijo. Mi bi bili ponosni, če bi pri tem lahko bili vaš partner, da bi še naprej ozaveščali ljudi s sladkorno boleznijo in jih spodbujali k aktivnosti, prevzemanju nadzora in velikim sanjam. Skupaj lahko opolnomočimo vse ljudi s sladkorno boleznijo! Gospod Southerland, hvala in najboljše želje!

AKTUALNO: NoseÄ?nostna sladkorna bolezen

Naj sladkorna bolezen ne zagreni noseÄ?nosti ÂŽ Danica Ostanek

NoseÄ?nostna sladkorna bolezen se pojavi pri pribliĹžno 7 odstotkih vseh noseÄ?nosti. Obvladuje se s prilagoditvami Ĺživljenjskega sloga in z zdravo prehrano, nekatere noseÄ?nice pa potrebujejo zdravljenje z inzulinom. Trend viĹĄanja krvnega sladkorja se najpogosteje pojavi po 24. tednu noseÄ?nosti in se poveÄ?uje s tedni noseÄ?nosti. Vsem noseÄ?nicam, ki imajo na teĹĄÄ?e normalen krvni sladkor (manjĹĄi od 5,1 mmol/L), se test za ugotavljanje noseÄ?nostne sladkorne bolezni napravi med 24. in 28. tednom.

Motnje uravnavanja glukoze v noseÄ?nosti Hormonske spremembe in porast telesne teĹže v noseÄ?nosti povzroÄ?ijo, da noseÄ?nica za vzdrĹževanje normalne ravni glukoze v krvi potrebuje veÄ? inzulina. ÄŒe njena trebuĹĄna slinavka ne zmore poveÄ?ati izloÄ?anja, se koncentracija glukoze v njeni krvi Ä?ezmerno poviĹĄa. TakĹĄno motnjo pri uravnavanju glukoze imenujemo noseÄ?nostna sladkorna bolezen (tudi gestacijski diabetes). NoseÄ?nostna sladkorna bolezen poteka brez bolezenskih znakov, zato jo odkrivamo z naÄ?rtovanimi presejalnimi pregledi vseh noseÄ?nic. Potrdimo jo ob poviĹĄani glukozi na teĹĄÄ?e, Ä?e pa je ta vrednost normalna, v obdobju od 24. do 28. tedna noseÄ?nosti vsem noseÄ?nicam izvedemo obremenilni glukozni toleranÄ?ni test (OGTT). VeÄ?je tveganje za pojav noseÄ?nostne sladkorne bolezni imajo posameznice, ki so jo Ĺže imele v prejĹĄnji noseÄ?nosti, ki imajo sladkorno bolezen v bliĹžnjem sorodstvu ali ki so rodile otroka, teĹžjega od 4500 gramov. V takĹĄnem primeru se izvede test OGTT Ĺže v 12. tednu noseÄ?nosti. V diabetoloĹĄki ambulanti noseÄ?nice nauÄ?ijo izvajati vse potrebne ukrepe za Ä?im bolj zdravo noseÄ?nost in porod.

Samokontrola krvnega sladkorja Merjenje glukoze v krvi s kakovostnim in toÄ?nim merilnikom je najboljĹĄa pomoÄ? pri sestavljanju prehranskega naÄ?rta ter pri spremljanju vpliva zauĹžitih Ĺživil, telesne dejavnosti in stresa na raven krvnega sladkorja. Postopek in naÄ?rt merjenja noseÄ?nico nauÄ?i medicinska sestra edukatorica. ObiÄ?ajno se vrednosti doloÄ?ajo na teĹĄÄ?e in 90 minut po glavnih obrokih.

PriporoÄ?ene vrednosti Pri noseÄ?nostni sladkorni bolezni je priporoÄ?ljivo, da je vrednost glukoze v krvi na teĹĄÄ?e pod 5,3 mmol/L in 90 minut po obroku pod 6,6 mmol/L.

Vodenje dnevnika Dnevnik, kamor noseÄ?nica vpisuje obroke hrane, izmerjene vrednosti glukoze v krvi, spremembe poÄ?utja in druge pomembne podatke, je

pomemben vir za odloÄ?anje o potrebnih ukrepih. Pri samovodenju sladkorne bolezni je noseÄ?nici in njenemu zdravstvenemu timu lahko v veliko pomoÄ? aplikacija za pametni telefon. Aplikacija CONTOURÂŽDIABETES poleg samodejnega prejemanja izmerjenih vrednosti glukoze iz povezanega merilnika CONTOURÂŽNEXT ONE omogoÄ?a tudi slikanje kroĹžnika, vnos opomb in drugih podatkov ter izmenjavo podatkov z zdravstvenim timom na daljavo.

Po porodu VeÄ?ina porodov poteka normalno. Po porodu se presnova glukoze praviloma normalizira, dodatni inzulin, Ä?e ga je noseÄ?nica prejemala pred porodom, najverjetneje ne bo veÄ? potreben. Ostaja pa visoko tveganje za pojav sladkorne bolezni tipa 2 kasneje v Ĺživljenju. NajboljĹĄi naÄ?in za zmanjĹĄanje tveganja je rutina zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti. Viri Ascensia Diabetes Care: Sladkorna bolezen in noseÄ?nost, zloĹženka za noseÄ?nice, 2019 Dr. Marjeta TomaĹžiÄ?, dr. med.: Dnevnik vodenja noseÄ?nostne sladkorne bolezni, 2019 Uporabnost merilnika glukoze CONTOURÂŽ NEXT ONE in aplikacije CONTOURÂŽDIABETES med noseÄ?nicami, raziskava. Ljubljana, 2019.

Foto: ADOBE STOCK

CONTOURÂŽNEXT ONE sistem za merjenje glukoze v krvi Pametne luÄ?ke smartLIGHTÂŽ

Zdravljenje NoseÄ?nostno sladkorno bolezen je treba zdraviti, da bi se izognili negativnim posledicam za otroka in mamo. Pomembno je, da noseÄ?nica natanÄ?no upoĹĄteva priporoÄ?ila zdravnika in Ä?im hitreje zaÄ?ne predpisano zdravljenje. Cilj zdravljenja je ohranjanje ravni krvnega sladkorja v ciljnem obmoÄ?ju, ki je primerljivo z noseÄ?nicami, ki nimajo sladkorne bolezni. Zdravljenje vedno vkljuÄ?uje naÄ?rtovano prehrano in redno telesno dejavnost, poleg spremljanja ravni krvnega sladkorja z merilnikom, spremljanja prisotnosti ketonov v urinu in morda tudi injekcij inzulina.

Rumena nad ciljno mejo

Ko potrebujem vodnika, izberem tistega, ki mu zaupam.

Zelena v ciljnem obmoÄ?ju RdeÄ?a pod ciljno mejo

Zaloker & Zaloker d.o.o., Kajuhova ulica 9, 1000 Ljubljana, www.zaloker-zaloker.si, 080 18 80

"QMJLBDJKB $0/5063ÂĽ%*"#&5&4 F %OFWOJL TBNPLPOUSPMF

AKTUALNO: Svetovni dan srca

Skrbimo za vsak srčni utrip ® Urša Blejc

Če so o skrbi za zdrav način življenja z zdravo prehrano in telesno dejavnostjo člani društev sladkornih bolnikov dobro poučeni, pa morda malo manj pozornosti vendarle namenjajo še drugim dejavnikom tveganja za srčne bolezni – torej ne le obvladovanju ravni krvnega sladkorja, ampak tudi obvladovanju holesterola in krvnega tlaka.

Ali je vaš holesterol pod nadzorom? Prim. Matija Cevc, dr. med, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je na novinarski konferenci sicer poudaril, da smo pri obvladovanju bolezni srca in žilja dosegli velik napredek, saj se je umrljivost zaradi njih v zadnjih desetletjih znižala za 50 odstotkov. A še vedno je zbolevnost zelo velika in še vedno so to glavni vzrok umrljivosti med ženskami. Največji krivec za to pa je po njegovih besedah prav holesterol. Tako tudi nove smernice Evropskega kardiološkega združenja za obvladovanje motenj v presnovi maščob (dislipidemih) znova poudarjajo, da je holesterol v krvi glavni vzrok aterosklerotične žilne bolezni, in svetujejo njegovo še bolj odločno zniževanje. Za tiste z zelo velikim tveganjem (kamor pogosto spadajo tudi sladkorni bolniki) je tako nova ciljna vrednost skupnega holesterola manj kot 1,4 milimola na liter (za zmerno ogrožene pa manj kot 2,6 milimola na liter). Ob tem je zdravnik opozoril, da ne smemo pozabiti niti na druge dejavnike tveganja, kot so povišan krvni tlak, debelost in kajenje.

Kako dobro spite? Opozoril pa je tudi na še druge pomembne dejavnike, na katere pogosto pozabljamo. Mednje spadajo nespečnost, delovni stres in depresija. Motnje spanja zvišajo ogroženost za srčno-žilne bolezni za 40 odstotkov, kronična delovna obremenitev pa za 30 odstotkov. Poleg tega delovne obremenitve pogosto 18 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Foto: ARHIV DRUŠTVA ZA SRCE

Ob letošnjem svetovnem dnevu srca – 29. septembru, ki ga v Slovenji praznujemo že 20 let – so v Društvu Za srce pozvali, naj vsak dan živimo tako, da nam bo hvaležno tudi srce. Za osebe s sladkorno boleznijo, ki imajo dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap, je še bolj pomembno, da se »srčne zaobljube« držijo.

V Društvu Za srce so ob svetovnem dnevu srca Slovence pozvali k »srčnim obljubam«, da bomo ukrepali in živeli v dobro zdravja našega srca in src naših najbližjih.

vodijo tako v depresijo kot tudi nespečnost. Motnje spanja (prebujanje, kratko spanje, zelo zgodnje prebujanje, nezmožnost uspavanja) so povezane tudi s kar trikrat večjo pojavnostjo sladkorne bolezni, zvišanim krvnim tlakom in debelostjo, je opozoril prim. Cevc. Vse to pa vodi v večjo pojavnost koronarne bolezni in tudi motenj srčnega ritma (atrijska fibrilacija je eden najpogostejših vzrokov za možgansko kap).

Se dovolj gibate? Da je še veliko možnosti za izboljšanje stanja na področju preventive pred srčnožilnimi boleznimi, je pokazal tudi izr. prof. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport. Povedal je, da nas podatki Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi bilo v Sloveniji kar okrog 80 odstotkov moških in okrog 70 odstotkov žensk dovolj telesno dejavnih, ne smejo uspavati. Merilo, kaj je dovolj telesne dejavnosti, je namreč po njegovih besedah postavljeno prenizko – zadoščalo naj bi že 30 minut nekoliko hitrejše hoje na dan. »Glede na to, da dnevno presedimo okrog 12 ur, je zelo optimistično pričakovati, da bo polurni sprehod popravil, kar smo med sedenjem slabega storili telesu,« je poudaril.

Poleg tega je povedal, da bi ljudje ob vzdržljivosti morali v prvi vrsti poskrbeti za ohranjanje mišične mase in da bi ob hoji morali vsak dan vsaj pol ure nameniti tudi krepilnim vajam za vse velike mišične skupine in vajam za ravnotežje, na koncu pa vse zaključiti še z razteznimi vajami.

Veste, kakšna vadba je za vas primerna? Dostop do vadbe znotraj zdravstvenega sistem je sicer mogoč v zdravstvenih domovih, kjer v Centrih za krepitev zdravja pri obravnavi družin v timu delajo zdravnik, kineziolog, ki je strokovnjak za telesno vadbo, medicinska sestra, dietetik in psiholog. Prof. dr. Starc meni, da so taki timi izjemno učinkoviti, a jim po njegovih besedah v naslednjem letu grozi, da ostanejo prav brez kineziologov, ker »Ministrstvo za zdravje strašansko zavira klasifikacijo poklica kineziologa kot zdravstvenega delavca«. Prof. dr. Starc meni, da bi s predpisovanjem telesne vadbe lahko preprečili kar 80 odstotkov nenalezljivih bolezni in bi na ta način zmanjšali tudi potrebe po zdravniški oskrbi in stroške zdravljenja. A za zdravje lahko kljub vsemu veliko naredimo tudi sami, pri oceni stanja pa nam lahko pomaga sistem SLOVfit za vseživljenjsko spremljanje gibalne učin-

kovitosti. Razvijajo ga na Fakulteti za šport, da bi tudi odraslim in starejšim omogočili vsakoletno preverjanje, kaj se dogaja z njihovo gibalno učinkovitostjo (po zgledu športnovzgojnih kartonov, ki jih imajo otroci v šolah). »Če nam uspeva pri otrocih, nam lahko tudi pri odraslih,« pravi strokovnjak.

Zakaj ni pomemben le krvni sladkor? Prav zato, ker imajo osebe s sladkorno boleznijo dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt ali možgansko kap. To je na novinarski konferenci povedala Katarina Vukelič, dr. med. »Zato ni pomembna le dobra urejenost krvnega sladkorja, temveč tudi krvnega tlaka in holesterola. Cilj zdravljenja sladkorne bolezni je preprečevanje zapletov in izboljšanje kakovosti življenja.« Ali ima oseba s sladkorno boleznijo hkrati tudi srčno-žilno bolezen oziroma veliko tveganje zanje, pa je po novem tudi izjemno pomemben dejavnik pri zdravljenju. Evropsko kardiološko združenje (ESC) je namreč skupaj z Evropskim diabetološkim združenjem (EASD)

Kako skrbimo za srce? • z zdravim načinom prehranjevanja (mediteransko prehrano) • z redno in zadostno telesno dejavnostjo • s skrbjo za sprostitev • z zadostnim spancem • z izogibanjem kajenju in škodljivemu pitju alkohola • s preverjanjem zdravstvenega stanja, ki dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno-žilne bolezni (krvni tlak, ugotavljanje atrijske fibrilacije, holesterol, trigliceridi in sladkor v krvi, ITM, stanje arterij in ven idr.) • z doslednim jemanjem zdravil, ki nam jih priporoči zdravnik izdalo nove skupne smernice za preventivo srčno-žilne bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo ali tveganjem zanjo. Katarina Vukelič je povedala, da smernice pri bolnikih s sladkorno boleznijo z velikim ali zelo velikim tveganjem srčno-žilne bolezni, ki imajo že razvito aterosklerotično srčno-žilno bolezen,

srčno popuščanje ali kronično ledvično bolezen, priporočajo zdravljenje z novejšimi zdravili bodisi iz skupine inkretinskih hormonov (agonisti GLP1) ali z zdravili, ki omogočajo izločanje glukoze z urinom (zaviralci SGLT2), če je ledvično delovanje zadostno. »Ta zdravila zmanjšajo tveganje za hipoglikemije, zmanjšujejo telesno težo in tveganje za srčnožilno bolezen.« V celostno zdravljenje sladkornega bolnika pa se tako še bolj vključujejo tudi specialisti kardiologi. Seveda smernice ne izpustijo niti pomena zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zmanjšanje telesne teže, uravnoteženo mediteransko prehrano in telesno dejavnost.

Si upate obljubiti? V Društvu Za srce so ob svetovnem dnevu srca vse prebivalke in prebivalce Slovenije pozvali k »srčnim obljubam,« s katerimi se zavežejo, da bodo ukrepali in živeli v dobro zdravja našega srca in za zdrava srca naših najbližjih ter vseh, ki jim lahko pomagamo že od danes naprej. Si upate sprejeti njihov izziv in postati »srčni junak«?

INTERVJU: Svetovni dan srca – intervju

Srčni junak,

Foto: URŠA BLEJC

ki ga je prinesla burja

»Še do lanskega leta smo v našem društvu res obravnavali samo srce, aterosklerozo, hipertenzijo … Če so imeli bolniki tudi sladkorno bolezen, niti niso pričakovali od nas, da jim bomo kaj povedali tudi o tem. Zdaj pa se zadnje leto ali dve društvi čedalje bolj povezujeta, da bi se več ljudi s sladkorno boleznijo zavedalo, da morajo paziti tudi na srce in srčni bolniki na krvni sladkor,« poudarja prim. Boris Cibic.

® Urša Blejc

Osemindevetdesetletni primarij Boris Cibic, dr. med., je zgled za dolgo in zdravo življenje. Tudi ko se je kot zdravnik kardiolog upokojil, se nikoli ni povsem umaknil in je še danes na voljo kot svetovalec številnim, ki se nanj obrnejo po pomoč zaradi srčno-žilnih težav. Nič čudnega, da so ga v Društvu Za srce nedavno predstavili kot svojega glavnega srčnega junaka. Vaše društvo ima že dolgo zgodovino. Kakšni so bili začetki? S profesorjem Turkom sva bila pobudnika, da smo ustanovili Društvo Za srce in takrat sem 15 do 20 let tudi sam hodil po vaseh in nabiral člane. Vso Slovenijo sem obšel s sporočilom, naj ljudje pazijo na svoje srce, in če so bolni, da naj gredo k zdravniku in se zdravijo. Naj torej pijejo čim manj alkohola, naj ne kadijo, ne pretiravajo z maščobami in naj poznajo svoje vrednosti holesterola, krvnega tlaka in tako naprej. Danes ne potujem več toliko, a kadar grem v Gorico in Sežano, še vedno občutim navdušenje ljudi, ki leta in leta redno pazijo na svoje zdravje. Morda tudi zato ljudje danes živijo dlje, ne le zaradi medicine … 20 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Res je, jaz imam 98 let in že spadam med tiste, ki so ušli smrti pri sedemdesetih ali osemdesetih letih. Še vedno sem tukaj. Kako ste postali zdravnik? Že v srednji šoli sem se navdušil nad medicino in tudi v družini sem imel nekaj bolnikov (s tuberkulozo, rakom), ki bi si jih želel pozdraviti. Doma sem s Proseka, hodil sem v italijanske šole (tedaj ni bilo slovenskih) in septembra 1940 sem se vpisal na medicinsko fakulteto v Padovi. Potem pa sem se kmalu znašel med nekaj sto Kraševci, ki so jih kot aktivne protifašiste prijeli Italijani in zaprli, pozneje pa so me predali Nemcem in sem bil v taborišču. Tako da knjig nisem videl kar pet let in zamudo sem čutil vse življenje. Leta

1945 sem nato pri 24 letih začel znova. Ko je te kraje takrat zasedla Jugoslavija, smo se vsi slovenski študentje, ki smo bili v času vojne prikrajšani, lahko šolali in dobili štipendijo v Ljubljani. Pet let sem delal na Patofiziološkem inštitutu, potem pa sem začutil, da želim delati kot zdravnik, naredil sem izpite in sem šel v Bolnico dr. Petra Držaja. Najprej sem delal kot splošni zdravnik, potem kot internist, potem kot kardiolog in nazadnje hipertenziolog – ko sem se ukvarjal predvsem s hipertenzijo. Zdaj ste seveda že upokojeni, a še vedno svetujete po telefonu in prihajate na društvo, kajne? Nekaj delam na društvu, nekaj tudi doma. Približno štirikrat na teden pridem na društvo. Odgovarjam pa tudi

kot prostovoljec v spletni svetovalnici Med.Over.Net. Ali ljudje dosti kličejo? Danes imajo vsi telefone, računalnike in neverjetno je, koliko stvari vedo že sami. Preverijo svoje simptome in poiščejo nasvete, tako da je tovrstnih vprašanj čedalje manj. Kličejo morda le za potrditev, ali to, kar so prebrali, res drži. Ali pa imajo že izvide in ne razumejo kakšne kratice ter si želijo dodatnih pojasnil. To je velikanski napredek v primerjavi s časom, ko sem odraščal in živel na kmetih. Moj oče ni nikoli videl zdravnika, sploh nismo bili zavarovani, danes pa vsak, ki hoče, dobi zdravnika in številne informacije, ne glede na to, ali živi v mestu ali na vasi. A čeprav smo bolje podučeni, se navodil – na primer o prehrani – ne držimo vedno. Nekateri so trmasti. A v splošnem ljudje vendarle pojedo manj mesa, manj maščob in manj soli, kot so jih nekoč. Nekaj k temu lahko prispeva tudi državna politika, na primer z zahtevami do proizvajalcev po manj sladki in manj slani hrani. Če ljudje težko dobijo zelo slan kruh ali zelo sladko sladico, ju tudi jedli ne bodo. Nekaj odstotkov ljudi smo torej že nagovorili, vseh pa ne bomo nikoli. Gotovo imajo diabetologi veliko bolj zavzete paciente kot mi, kardiologi. Srce ustavi bolnika šele, ko doživi infarkt. Sladkorni bolniki pa so več v stiku z zdravniki in bolje skrbijo zase. Problem so mladi, ki najbolj grešijo. Ti so tudi tisti, ki popijejo največ sladkih pijač. Še vedno menite, da je za dolgo življenje koristno tudi, če smo vedno malce lačni? To vedno ponavljam, že vse od prvih intervjujev dalje. Moja mama je imela devet otrok in živeli smo na kmetih na Krasu, dosti je bilo suše in toče. Težko nas je vse nasitila in tako smo večkrat po kosilu ostali še malo lačni. Ko sem hodil v Trst, sem dobil košček kruha, a vračal sem se spet malo lačen. Tudi v zaporu in taborišču nam niso dajali dosti in sem ostajal lačen. Pozneje, ko sem bil poročen, pa sem moral biti lačen, žena je bila zelo stroga, tako da smo sol in sladkor komaj poznali. Ste se vedno tudi veliko gibali? Rad sem telovadil. Ker smo imeli kmetijo, pa so me tudi ob počitnicah vpregli v delo. Pustil sem knjige, da sem z oče-

tom hodil na polje in v gozd. Bolj prostovoljno pa sem se gibal, ko sem rabutal češplje, hruške in jabolka. Še pri 80 sem zlezel na jablano. Vedno sem bil tudi proti dvigalom in še do pred kratkim, ko sem še lahko hodil po stopnicah, ga nisem uporabljal. Zdaj pa se včasih komu v dvigalu predstavim in ga povprašam, zakaj ne gre peš. Zagovarjam stališče, da se mora gibati vsak, na kmetih in v mestu. Je problem pri srčnih boleznih tudi kajenje? Marsikdo se pri hrani že drži nekih okvirjev, še posebno v mestih, ampak kadi pa še vedno preveč ljudi. Oni dan sem predaval eni skupini, in ko sem vprašal, ali kdo kadi, jih je takoj nekaj dvignilo roko. Tu smo neprizanesljivi, nobene cigarete ne sme biti. Sicer pa niste preveč strogi, ko pristopate do ljudi, kajne? Ne, skušamo jim biti blizu, nismo tako zahtevni, ne kažemo s prstom. Skušamo se vživeti v dušo in srce vsakega človeka. Jaz sem tak po naravi, in če boste vprašali ljudi po Krasu in drugod, kjer me poznajo, sem vedno pripravljen sodelovati, se nasmejati in se do bolnikov obnašati kot do prijatelja. Niti se nikoli nisem jezil, če so zamudili, to je njihov problem. Nerodno bi bilo, da me potem ne bi poslušali. V veliko zadoščenje mi je, da so ljudje, s katerimi sem v zadnjih 60, 70 letih govoril, vsaj malo upoštevali, kar so slišali. Morda ne ravno vsega, kar bi si želeli, ampak precej. Mogoče vas zato še danes kdo pokliče raje kot svojega zdravnika. Morda res kdo, ampak vsem povem, da sem jaz lahko zgolj nekdo, ki svetuje, če je nujno, in poudarim, naj pokličejo tistega, ki je najbližje. Zdaj sem že 30 let upokojen, nisem več na tekočem, ampak kljub vsemu imam vtis, da zdravniki bolnikov vendarle ne zanemarjajo, kljub pomanjkanju časa. Tudi sladkorni bolniki imajo pogosto težave s srcem, ni res? Se obe področji povezujeta? Še do lanskega leta smo res v našem društvu obravnavali samo srce, aterosklerozo, hipertenzijo … Če so imeli bolniki tudi sladkorno bolezen, niti niso pričakovali od nas, da jim bomo kaj povedali tudi o tem. Zdaj pa se zadnje leto

ali dve društvi čedalje bolj povezujeta, da bi se več ljudi s sladkorno boleznijo zavedalo, da morajo paziti tudi na srce in srčni bolniki na krvni sladkor. Do zdaj kardiologi nismo bili dovolj pozorni, da bi imel vsak srčni bolnik tudi izvid o sladkorju v krvi. Današnje stališče je, da sta obe bolezni nekako v sorodstvu, in če delujemo skupaj, lahko tudi več dosežemo. Vi najbrž s krvnim sladkorjem nikoli niste imeli težav? Ne. Vedno sem imel nizek krvni sladkor in še vedno je tako, a še vedno hodim na preglede. Ni dovolj, da si krvni sladkor pomerimo enkrat in smo zadovoljni. To ne velja za vedno. Kaj pa holesterol, krvni tlak? Tudi holesterola nimam povišanega, edino krvni tlak v zadnjih letih, zato redno jemljem zdravila. Krvni tlak se mi malce poveča, kadar malo hitim. Ko smo že malce v letih, je že dobro, da imamo te izvide vsaj na pet let, če ne še na malo manj. Še vedno ste kar na tekočem s stroko. Veliko berete? Saj neko osnovno kardiološko zdravljenje je ostalo, a na področju zdravljenja se je veliko spremenilo, tako da moram nekaj prebrati in skušam čim bolje poizvedeti, kaj je novega, da lahko bolnikom odgovorim. A vendarle sem že toliko let upokojen in ne morem vsak teden slediti novim zdravilom. Toliko je novega, da sedanji zdravniki sploh ne poznajo zdravil, ki smo jih uporabljali mi, jaz pa ne vseh njihovih. A dosti berem in hodim na srečanja, ker me to tudi veseli. Tako imam tudi stik z življenjem, z ljudmi in sem še prisoten. Vsem ljudem svetujem, naj bodo aktivni, tako ali drugače. Je na vas vplivala tudi kraška burja? Ja, gotovo, zato sem tako visok. Na Proseku je pihalo še in še. Jaz sem imel rad burjo in tudi zdaj, če grem tja in se drugi oblečejo ali kako drugače zaščitijo, se jaz burje veselim. Za svoja leta se še vedno dosti gibam in ne bojim se niti vetra in niti dežja. Vedno sem rad izzival naravo. Ste še vedno Kraševec, čeprav ste že tako dolgo v Ljubljani? Ja, ja, kjer si se rodil, tam ostaneš. Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorna bolezen in vadba vzdržljivosti

Kako razviti svojo vzdržljivost? (2. del) ® Katja Cvek, Mateja Debevc, dr. Aleš Dolenec, Fakulteta za šport, smer kineziologija, Univerza v Ljubljani

V prejšnji številki revije Sladkorna smo objavili prvi del prispevka o vplivu vzdržljivosti na sladkorno bolezen. Vzdržljivost je človekova sposobnost, da lahko opravlja določeno aktivnost dlje časa, ne da bi zaradi utrujenosti moral prekinjati to dejavnost ali zmanjšati njeno intenzivnost. S primerno vzdržljivostjo oziroma z redno vzdržljivostno vadbo se zniža raven glukoze v krvi, izboljša se delovanje srčno-žilnega, dihalnega in kostno-mišično sistema ter vpliva na telesno težo. Najbolj priporočljive aktivnosti za redno vzdržljivostno vadbo so hoja, hoja s palicami, tek, pohodništvo, kolesarjenje in plavanje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča za ohranjanje vzdržljivosti na teden vsaj 150 minut zmernega napora ali 75 minut visokega napora. Za razvoj vzdržljivosti pa se priporoča 300 minut zmernega napora na teden ali 150 minut visokega napora na teden.

Metode razvoja vzdržljivosti Za razvoj vzdržljivosti poznamo dve temeljni metodi – intervalno in neprekinjeno. Intervalna metoda je način vadbe, kjer se izmenjujeta vnaprej določena dolžina vadbe in odmor (počitek ali manj naporna vadba). Za posameznike s slabo vzdržljivostjo je prvi korak k vzdržljivostni vadbi menjavanje ciklov teka in hoje. Med ciklom teka napor ne sme presegati 50 % največjega napora. Za začetek je primerno razmerje 1 minuta teka in 1 minuta hoje, in ko omejeni cikel postane prelahek, se lahko nadaljuje z zahtevnejšim: npr. 1 minuta in 30 sekund teka ter 30 sekund hoje. Neprekinjena vadba pomeni izvajanje aktivnosti pri enakomernem naporu, brez vmesnih prekinitev. Primer neprekinjene vadbe je 20 minut hoje ali teka pri intenzivnosti 40 % največjega napora, izračunanega po metodi rezerve srčne frekvence, oziroma 65 % največjega napora, izračunanega po direktni metodi, oz. pri oceni 13 po Borgovi lestvici napora.

Merjenje srčne frekvence Srčno frekvenco si lahko izmerimo sami tako, da na zapestno arterijo (notranja stran zapestja) postavimo tri prste (kazalec, sredinec in prstanec), začutimo utrip in štejemo udarce. Udarce se lahko šteje na primer 30 sekund in rezultat pomnoži z 2, da se dobi končni rezultat– število udarcev na minuto. Srčne frekvence ni priporočljivo meriti na vratu, saj lahko ob prevelikem pritisku na vratne žile izgubimo zavest. Druga možnost merjenja srčne frekvence – ta je tudi natančnejša in lažja – je z merilniki srčnega utripa, ki se danes po ugodni ceni lahko kupijo v vsaki športni trgovini. Delež maksimalnega napora lahko izračunamo z dvema različnima formulama: – z direktno metodo (delež napora, izražen v odstotkih – ta je lažja, a manj natančna): % max napora = FS/FSmax 22 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

ali – z metodo rezerve srčne frekvence, ki je natančnejša: % max napora = (FS – FSmir) / (FSmax – FSmir) FS: srčna frekvenca med aktivnostjo, FSmax: najvišja srčna frekvenca (izračuna se s formulo 220 – starost (v letih) ali s formulo, prilagojeno za starejše od 40 let: 208 – 0,7 x starost) FSmir: srčna frekvenca v mirovanju (izmeri se zjutraj, še preden vstanemo iz postelje). Pred vadbo se izbere delež največjega napora (% max napora), pri katerem se bo vadba izvajala. Nato se izračuna ciljno srčna frekvenca, ki jo bo treba vzdrževati pri vadbi vzdržljivosti. Izračuna se z enačbo direktne metode, torej najvišjo srčno frekvenco pomnožimo z deležem maksimalnega napora: FS = FSmax x % max napora Ali z enačbo metode rezerve srčne frekvence: FS = (FSmax – FSmir) x % max napora + FSmir Tu je FS ciljna srčna frekvenca, ki jo želimo vzdrževati med treningom. Če se ciljna srčna frekvenca računa po direktni metodi, mora biti intenzivnost napora za razvoj vzdržljivosti med 65 in 85 % največjega napora. Pri metodi rezerve srčne frekvence pa se mora biti optimalni napor za razvoj vzdržljivosti med 40 in 70 % največjega napora.

Borgova lestvica napora Ocena 6 7 8 9 10 11 12

Napor Mirovanje, počivanje Brez napora Minimalno zaznavanje napora Zelo lahko (udobna hitrost hoje) Zaslišimo svoje dihanje Pogovor je lahek; pri tej obremenitvi lahko dolgo vstrajamo Lahek napor; tukaj se začnejo razvijati aerobne sposobnosti

13 14 15 16

Nekoliko težko Lahko slišimo svoje dihanje, a napor še ni pretežek Težek napor; lahko govorimo, a ne v celih stavkih Trdo delo; bližamo se zgornji meji aerobnega razvoja

17 18 19 20

Zelo težko; aktivnost postaja neprijetna in težka Ne moremo več govoriti, dihanje je težko Skrajno težek napor Maksimalni napor

Primer vadbe vzdržljivosti za začetnika Intervalna metoda, menjavanje teka in hoje – primer za osebo, staro 65 let in težko 70 kg s srčno frekvenco v mirovanju (FSmir) 70 udarcev na minuto. Izračun ciljne srčne frekvence, ki jo moramo vzdrževati med vadbo vzdržljivosti pri 50 % največjega napora: FSmax = 208 – 0,7 x starost FSmax = 208 – 0,7 x 65 FSmax = 162 udarcev na minuto Ciljna srčna frekvenca (FS) po metodi rezerve srčne frekvence se izračuna: FS = (FSmax – FSmir) x % max napora + FSmir FS = (162 – 70) x 0,5 + 70 FS = 116 udarcev na minuto Merjenje ravni glukoze v krvi pred vadbo. Če je vrednost glukoze med 5,6 in 13,9 mmol/L, lahko začnemo z vadbo. Če je raven glukoze pod 5,6 mmol/L, je treba zaužiti dodatne ogljikove hidrate. Pri vrednosti nad 13,9 mmol/L pa je pred začetkom vadbe treba znižati raven glukoze v krvi. Vadbo začnemo z intervalno metodo menjavanja teka in hoje. Začnemo s 60 sekundami teka, ki mu sledi 60 sekund hoje. V posamezni vadbeni enoti izvedemo 8 intervalov. Vsak teden interval teka podaljšamo za 15 sekund, interval hoje pa za 15 sekund skrajšamo. Ko dosežemo 1 minuto in 30 sekund teka ter 30 sekund hoje (v tem primeru se porabi 454 kcal), potem vsak teden interval teka podaljšamo za 15 sekund, interval hoje pa ostaja nespremenjen, to je 30 sekund. Hitrost teka naj bo na začetku nizka; v prvem intervalu še ne bomo dosegli ciljne srčne frekvence (116 udarcev na minuto). V drugem intervalu in v vseh naslednjih pa moramo paziti, da ciljne srčne frekvence ne presežemo. Po vadbi si ponovno izmerimo raven glukoze v krvi in preverimo stopala glede morebitnih ran. Po dvanajstih tednih vadbe z intervalno metodo lahko preidemo na vadbo teka z neprekinjeno metodo.

Primer vadbe vzdržljivosti – neprekinjena metoda – hoja Primer za osebo, staro 75 let, težko 80 kg, s srčno frekvenco v mirovanju (FSmir) 70 udarcev na minuto. Izračun ciljne srčne frekvence, ki jo moramo vzdrževati med vadbo vzdržljivosti pri 40 % največjega napora.

Borgova lestvica napora Borgova lestvica napora je subjektivna metoda ocene lastnega napora. Vadeči oceni lastni napor na lestvici od 6 do 20, kjer 6 pomeni brez napora, 20 pa maksimalni napor. Borgova lestvica je manj natančna od srčne frekvence, za določanje napora pa se uporablja, kadar posameznik nima na voljo merilnika srčnega utripa. Vadba za razvoj vzdržljivosti naj bo na Borgovi lestvici med 13 in 16 (oranžno polje v razpredelnici).

FSmax = 208 – 0,7 x starost FSmax = 208 – 0,7 x 75 FSmax = 155 udarcev na minuto Ciljna srčna frekvenca (FS) po metodi rezerve frekvence srca se izračuna: FS = (FSmax – FSmir) x % max napora + FSmir FS = (155 – 70) x 0,4 + 70 FS = 104 udarce na minuto Merjenje ravni glukoze v krvi pred vadbo. Če je vrednost glukoze med 5,6 in 13,9 mmol/L, lahko začnemo z vadbo. Če je raven glukoze pod 5,6 mmol/L, je treba zaužiti dodatne ogljikove hidrate. Pri vrednosti nad 13,9 mmol/L pa je pred začetkom vadbe treba znižati raven glukoze v krvi. Neprekinjeno metodo bomo izvajali 30 minut. V konkretnem primeru bomo porabili 294 kcal. Hitrost hoje naj bo na začetku nizka; v prvih treh minutah še ne bomo dosegli ciljne srčne frekvence (104 udarce na minuto). V nadaljevanju srčno frekvenco reguliramo s hitrostjo hoje, ob tem pa moramo paziti, da srčna frekvenca ne niha za več kot 5 udarcev na minuto (biti mora od 99 do 109 udarcev na minuto). Po vadbi si ponovno izmerimo raven glukoze v krvi in preverimo stopala glede morebitnih ran. V naslednjih tednih lahko hitrost hoje povečujemo, vendar ne smemo preseči 70 % največjega napora. V konkretnem primeru srčna frekvenca ne sme preseči 129 udarcev na minuto.

Opozorila pred začetkom vadbe 1. Če ste bili do zdaj neaktivni in šele začenjate s telesno aktivnostjo, priporočamo, da se o vadbi pogovorite s svojim zdravnikom. Ob pridruženi srčno-žilni bolezni je posvet z zdravnikom obvezen. 2. Vadba vzdržljivosti lahko zniža potrebo po inzulinu. O primernem znižanju doze inzulina se posvetujte z vašim zdravnikom. 3. Pred vadbo si izmerite raven sladkorja v krvi. Če je vrednost sladkorja med 5,6 in 13,9 mmol/L, lahko začnete z normalno vadbo. Če je sladkor pod 5,6 mmol/L, morate zaužiti ogljikove hidrate, če je vrednost sladkorja nad 13,9 mmol/L, pa z vadbo počakajte, dokler se sladkor ne zniža. 4. Dolgotrajna vadba vzdržljivosti zniža raven sladkorja v krvi, zato morate biti pozorni na pojav hipoglikemije. Ta se lahko pojavi tudi do 12 ur po koncu vadbe. Med vadbo je priporočljivo s seboj imeti nekaj sladkega. 5. Med vadbo morate popiti dovolj tekočine, da preprečite dehidracijo. Ko začutite žejo, je včasih lahko že prepozno in je koncentracija sladkorja že povišana. 6. Med vadbo morate nositi primerno obutev, da vas ta ne ožuli ali da ne povzroči drugih ran ali vnetij, saj bi to lahko povzročilo infekcije in druge težave. Priporočljivo je, da po vadbi pregledate stopala.

Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

ZA NAŠE ZDRAVJE: Telemedicina v diabetološki ambulanti Splošne bolnišnice Celje

S telemedicino izboljšamo opolnomočenje bolnikov ® Maja Navodnik Preložnik, dr. med., spec. int. medicine, vodja Odseka za diabetes in endokrinologijo; Bernarda Žagar, dipl. med. sestra edukatorica, Mojca Jager, dipl. med. sestra edukatorica, Oddelek za angiologijo, endokrinologijo in revmatologijo Splošne bolnišnice Celje

Sladkorna bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, s katero danes živi na svetu 422 milijonov ljudi in naj bi bila sedmi najpogostejši vzrok smrti. V največji meri je posledica srčno-žilnih zapletov. Predstavlja čedalje večje breme za vse zdravstvene sisteme. Po ocenah IDF incidenca iz leta v leto narašča. Države namenjajo za zdravljenje te bolezni in njenih zapletov od 5- do 20 % vseh prispevkov za zdravje. Približno 30 % bolnikov s sladkorno boleznijo še vedno ne dosega ciljnih vrednosti glukoze v krvi, kar je povezano z razvojem poznih zapletov, slabše kakovosti življenja in prezgodnje smrti. Za vsako znižanje HbA1c za 1 % se zniža pojavnost mikrovaskularnih zapletov za 37 %, 14 % manj je možnosti za pojavnost srčnega infarkta, 12 % manj možnosti za pojavnost ishemične možganske kapi, za 43 % je znižano tveganje za amputacije ali smrt zaradi perifernih arterijskih bolezni in z diabetesom povezana smrtnost znižana za 21 %. Glikemija je v tesni povezavi z izvajanji samokontrole in še vedno je adherenca za izvajanje izredno slaba tudi pri bolnikih, zdravljenih z inzulinom.

sistemov, inzulinskih črpalk, aparatov za merjenje krvnega tlaka, podatki o prehojenih korakih iz pedometrov. Telemedicinske rešitve vključujejo mobilne aplikacije, ki omogočajo dodaten vnos podatkov npr. o prehrani in telesni dejavnosti, odmerkih inzulina itd. Omogočajo preračunavanje, koliko inzulina sladkorni bolnik potrebuje glede na prehrano in druge dejavnike, analizo vseh podatkov in izdelavo grafov, krivulj in statistik, da lahko zdravnik spremlja trende in po potrebi tudi načrtuje spremembe pri zdravljenju. Cilj telemedicine na področju diabetesa je pomagati bolnikom doseči boljši nadzor nad ravnjo glukoze v krvi z natančnejšim prilagajanjem odmerkov inzulina.

Telemedicina (medicina na daljavo) je bila načrtovana za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev predvsem na geografsko težje dostopnih območjih. S telemedicino lahko izboljšamo opolmomočenje bolnikov, ki z aktivnim vključevanjem v zdravstveni proces prispevajo k boljšim izidom zdravljenja. Pri telemedicinski storitvi se prenašajo podatki o glikemiji iz glukometrov, CGM

Večina študij telemedicinskih programov za sladkorno bolezen tipa 2 in tipa 1 je pokazala boljše rezultate glikemije in znižanje ravni HbA1c. Velik evropski projekt pod imenom United4Health je potekal tudi v Sloveniji. Vključenih je bilo 15 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem. Pri delu ju je tehnološko

Slika 1: Prikaz izmerjenih in telemedicinsko prenesenih podatkov o krvnem sladkorju za zdravstveno osebje na zaslonu spletnega portala 24 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

podpiralo podjetje MKS, d. o. o., iz Ljubljane. Spremljanih je bilo 9500 bolnikov, od tega 7400 bolnikov z diabetesom, 2000 bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in 3700 bolnikov s srčnim popuščanjem. Projekt je trajal 3 leta (2013–2015). V SB Slovenj Gradec so v projektu spremljali 400 pacientov z diabetesom tipa 2 in 150 pacientov s srčnim popuščanjem. Pri bolnikih z diabetesom so v telemedicinsko spremljani skupini dokazali pomembno znižanje HbA1c (0,5 %), medtem ko je v kontrolni skupini prišlo celo do porasta HbA1c, kar govori o učinkovitem vplivu telemedicinskega spremljanja na urejenost glikemije. Vključeni bolniki so bili z načinom obravnave zelo zadovoljni (4,3 točke od 5). Telemedicinsko spremljanje smo kot pilotno implementacijo dobre prakse uvedli konec leta 2018 tudi v Diabetološkem centru v SB Celje in v Bolnišnici Topolšica (kasneje se je pridružilo še 6 drugih diabetoloških ambulant po Sloveniji). Podjetje MKS, d. o. o., Ljubljana je prispevalo celotno infrastrukturno rešitev s spletnim portalom, podjetje VPD Bled, d. o. o., je prispevalo glukometre 2in1 (kasneje bo v sistem možno vključiti tudi druge glukometre) in zagotovilo tudi mobilne telefone. Po meritvi krvnega sladkorja z glukometrom bolnik na telefonu vnese označbo, da gre za meritev pred obrokom ali po njem in po potrebi druge informacije (npr. o količini apliciranega inzulina in telesni aktivnosti), nakar ukaže prenos podatkov. Izmerjeni podatki se prenesejo na strežnik in se prikažejo na spletnem portalu T-MED Gluco (slika 1), do katerega dostopa zdrav-

Slika 2: Podatki o krvnem sladkorju so prikazani v grafični obliki za daljše časovno obdobje

stveno osebje (operater) preko internetnega brskalnika. Če je potrebno, zdravstveno osebje na podlagi preračunanih podatkov (slika 2) naredi načrt spremembe pri zdravljenju in se o tem dogovori z bolnikom po telefonu. V telemedicinsko spremljanje vključujemo bolnike, ki pogosteje opravljajo samokontrole krvnega sladkorja, tiste na odmerkih inzulina večkrat dnevno, predvsem na intenzivirani inzulinski shemi (IKIT). Komunikacijo z bolnikom izvajamo preko spletne pošte ali telefona. Pred vključitvijo bolniki podpišejo soglasje o prostovoljnem sodelovanju. Začetni rezultati, ki jih dosegajo v telemedicinsko spremljanje vključeni bolniki,

so obetavni. V zelo kratkem času smo uspeli pri bolnikih zaključiti titracijsko obdobje inzulina že v prvem mesecu, po 3 mesecih pa jih je večina že dosegla ciljne vrednosti HbA1c. Izjema sta dva bolnika. Trije bolniki so zaradi nepripravljenosti za nadaljnje sodelovanje in samokontrole med obravnavo izstopili iz pilotnega projekta. Uvajanje telemedicinskega spremljanja seveda prinaša nekaj stroškov za opremo, za prenos podatkov prek mobilnega omrežja, vzdrževanje kliničnega portala in zahteva krajše začetno usposabljanje zdravstvenega osebja. Še vedno imamo težave pri zagotavljanju ustreznega povračila stroškov za izvajanje storitve, ki

naj bi jih krila zdravstvene zavarovalnice ali vladni programi. V praksi se srečujemo s pomanjkanjem pripravljenosti za sodelovanje s strani bolnikov ali njihovih svojcev, ki naj bi prevzeli še bolj aktivno vlogo pri zdravljenju (telesna ali duševna nesposobnost, strah pred novostmi in tehnologijami). Seveda bo ta ovira v prihodnje z mlajšimi generacijami, ki so drugače digitalno pismene, čedalje manjša. Ovira pri izvajanju telemedicinske storitve so tudi nejasni pravni predpisi. Z Zakonom o varstvu bolnikovih pravic naletimo na problematiko posedovanja in zaščite občutljivih bolnikovih podatkov. Telemedicinske storitve bodo imele v prihodnosti pomembno mesto v zdravstvu, saj zagotavljajo motivacijsko podporo in zvišujejo občutek varnosti, ki sta še kako pomembna dejavnika na dolgi poti vzponov in padcev zdravljenja sladkorne bolezni. Njihova uporaba je pomembna tudi za premoščanje težav zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravstvenega osebja ter za zmanjšanje zdravstvenih stroškov.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Žalovanje

® Izr. prof. dr. Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec, evropska diploma psihoterapije (EDP), predstojnik inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Žalovanje je domače zdravilo za dušo in telo, ki zdravi srčno rano, srce pa odpira, da bo zmožno videti nove možnosti in življenjske naloge ter se zanje ogreti.

Foto: DAVID KRANER

Žalovanje – zdravilo za dušo in telo Približuje se 1. november, dan spomina na mrtve. Vsak človek prej ali slej v življenju doživi izgubo. Ko človek izgubi nekaj vrednega, mu je žal. Za ljudi so najvrednejša stvar na svetu ljudje. Po izgubi ljubljenega bližnjega – pa tudi stvari, ki nam je pri srcu – je žalovanje domače zdravilo za dušo in telo, ki zdravi srčno rano, srce pa odpira, da bo zmožno videti nove možnosti in življenjske naloge ter se zanje ogreti. Zdravo žalovanje hrani našo povezanost s pokojnim čez mejo tega sveta.

Po smrti ljubljenega bližnjega zazija v človekovem srcu velika praznina. Čim globlji je bil odnos do pokojnega, tem večja praznina ostane za njim. Žalovanje gradi most čeznjo, da postanemo spet sposobni zdravega stika s samim seboj in z vsem, kar nam je ostalo, z drugimi ljudmi in s svetom okrog sebe ter z nalogami, ki nas čakajo. Žalovanje je tudi duhovni most za odnos s pokojnim onkraj tega sveta. Izguba ljubljenega človeka je bolečina, ki boli telesno, boli v duši, vrže nas v posebno socialno osamo ob vsej množici ljudi. Žalost je velikokrat pomešana med druga čustva in razpoloženja, zlasti med razočaranje, obup, jezo in zavist. Zato mora biti žalovanje celostno: telesno, duševno, socialno in duhovno. Jok, žalna obleka, obiskovanje groba, goreča sveča in podobno so materialni del žalovanja, ki zdravi telo. Ko skeli razbolelo doživljanje in v spominu obujamo spomine na pokojnega, se obnavlja naša duševnost. Ko žalujemo skupaj z bližnjimi, se pogovarjamo o pokojnem in o tem, kar moramo narediti – morda v njegovem imenu, ker sam tega več ne more, ko 26 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

skupaj zanj molimo, se celijo naše socialne in duhovne rane po izgubi. Če jokamo vsak posebej, zanemarjamo bližino drugih, ki nam je dana. Od nekdaj so ljudje jokali skupaj in se tudi veselili skupaj.

Žalovanju treba pustiti čas In še nekaj: žalovanju je treba pustiti čas. Ne da se ga pospešiti. Vsakdo ima ob vsaki izgubi svoj urnik in trajanje žalovanja. V pretekli tisočletni tradiciji so običaji v skupnosti vodili ljudi tudi pri žalovanju; za bližnjimi so na primer nosili črnino eno leto. V današnjih razmerah si mora vsakdo sam najti primeren način in dolžino žalovanja. To je dobro, ker vse to lahko prilagodimo svojim potrebam, obenem pa je nevarno, da se za zdravo žalovanje ne potrudimo zavestno. Ovira zdravega žalovanja so tudi naši strahovi in človeški oziri. Če izgube, krivice ali krivde človek ne odžaluje, mu ostajajo v podzavesti brazgotine, ki zelo ovirajo kakovost življenja in sožitja; doživljajsko otopeva, kar je ena najhujših duševnih poškodb. Kakovostno žalovanje zmehča boleče zatrdline v naši zavesti.

Ob smrti bližnjega naše spremljanje umirajočega preide v žalovanje. Ko v njem življenje ugasne, je pred nami še vedno toplo bitje. Če ga gledamo celostno z vsem, kar je bil za nas in sam v sebi, nas ni strah ob mrtvem. Ob njem in z njim smo do pogreba, ko vdano predamo zemlji njegove telesne ostanke. Poslavljanje ob mrtvem svojcu je nepogrešljiv del žalovanja za vsakogar od bližnjih – starega, v srednjih letih in za otroka. Ljudje po smrti velikokrat ne vedo, kaj naj store. To je čas poslavljanja. Ne hiteti! Skušajmo narediti obred – to, kar bi bilo pokojnemu všeč. Vzemimo si čas, da mu izrazimo hvaležnost za vse, kar nam je pomenil. To naj bo intimen trenutek. Ni predpisa, da je treba umrlega odpeljati od doma takoj. Je pa pomembno, da maziljenje in preoblačenje opravimo v prvih urah po smrti. Mrliškega oglednika se pokliče v roku štirih ur. Ko je leta 1996 umrl Anton Trstenjak, je od zgodnjega jutra do poznega popoldneva ležal doma na svoji postelji, kjer smo se številni prijatelji in znanci poslovili od njega; kako spo-

kojen mir in globoko duhovno vzdušje je velo tedaj v njegovem stanovanju. Tudi pri obeh svojih starših imam lepo življenjsko izkušnjo poslavljanja na domu.

Otroke vključimo v poslavljanje Otroke je treba vključiti v poslavljanje ob truplu svojca. Z njim so imeli živ odnos, zato potrebujejo otipljivo obliko, da se od njega poslovijo. Potrebujejo dobro izkušnjo o srečanju s smrtjo, da se bodo z njo prav srečevali skozi življenje pri drugih in na koncu s svojo. Strahove delamo otrokom mi in ne umrli! Z otroki se je treba ob umrlem pogovarjati. Žalovanja za človekom ni samo prilagajanje na njegovo izgubo, ampak tudi nekaj najbolj osebnega v odnosu do pokojnega. Je proces prečiščevanja našega odnosa z njim, čas odpuščanja in sprave, navezovanje duhovnega stika z njim čez meje tega sveta. Ta proces je intimen, v njem si je treba dovoliti, da čutimo. To ni delovanje, ampak čas, da smo sami s sabo. Žalovanje je različno od človeka do človeka. Drugi imajo včasih pričakovanja o tem, kako bi se morali pri žalovanju obnašati. Seveda se prilagodimo zunanjim razmeram, žaluje pa človek v sebi in po svoje. Včasih se zaradi različnega načina žalovanja med družinskimi člani pojavijo občutki krivde in jeze. Ko pa pri tem človek bližnjemu pove, kaj doživlja in kaj hoče pri žalovanju, se te napetosti ne le zgladijo, ampak se svojci globlje spoznajo in zbližajo.

Ko nekdo žaluje, moramo biti do njega zelo obzirni. Ne silimo ga v pogovore, če tega ne želi. Če se želi pogovarjati, pozorno sodelujmo pri temi, ki prihaja iz njega, sami pa ne narekujmo vsebine. Največkrat je dovolj, da mu dobesedno stojimo ob strani, molče in s sočutjem. Ljudje smo različni tudi v prebolevanju žalosti: nekateri potrebujejo pogovor s svojcem ali prijateljem, drugim bolj ustreza mir, da »gredo v puščavo« in sami globoko doživljajo ta osebna čustva, ali pa se v tišini izpovedo pokojniku ali Bogu. V družini ima vsakdo svoje mesto in ko kdo umre, njegovo mesto ostane prazno. Podobno je v prijateljski družbi ali skupini. Prazen stol za mizo pri skupni večerji je v času žalovanja povod, da se o pokojnem lepo pogovarjamo.

Za simbolično govorico je dovolj ena sveča Za Slovenijo so značilna zelo lepo urejena pokopališča. Urejen in okrašen grob ter tih postanek živih ob njem je izraz hvaležnega spoštovanja do pokojnih svojcev. To je lahko pristen trenutek žalovanja in zdravilno zavedanje svoje umrljivosti (memento mori), ki pomaga smiselno živeti in delati, dokler nam je še dan čas. Sveča je simbol: svoj smisel dosega s tem, da gori in sveti okolici; sama pri tem izgoreva in dogori. Goreča sveča je skupaj z grobom prednikov, od katerih sadov živimo, zgovoren simbol človekovega bistva – solidarne ljubezni. Samo ta omogoča razcvet življenja posamezniku, v skupnosti pa lepo sožitje. Za simbolično govorico je dovolj ena

sveča. Poln grob sveč, ki jih ljudem vsiljuje potrošniški trg, ovira globlje doživljanje in ozaveščanje. Vsak človek zasluži po smrti spoštovanje. Kakor z zimo odmrejo vsi škodljivci in se vsi gnojni odpadki presnovijo v gnojilo za pomladno rast, tako s človekovo smrtjo odmre vse njegovo slabo in šibko. Stari Rimljani so imeli v obdobju, ko so bili kot narod močni in zdravi, pregovor O mrtvih samo dobro, grobovi pokojnih (nekropole, katakombe) pa so bili njihov najbolj zaščiten kraj. Ko so šli proti zatonu pred svojim propadom, so nekateri njihovi oblastniki s preganjanjem kristjanov oskrunili tudi katakombe. Iz grškega kulturnega izročila imamo ohranjeno spoštovanje mrtvih in pravico do groba v vrhunski umetniški besedi Antigone. Tudi v judovskem izročilu in pri vseh drugih kulturah – od tiste davnine, ko odkrivamo sledi človeka – sta med najbolj posvečenimi izročili pokopavanje mrtvih in spoštljivo spominjanje pokojnih. Dvema novima generacijama Slovencev po drugi svetovni vojni pušča hudo travmo dejstvo, da je bil tisočem prepovedan grob in odvzeto posmrtno človeško dostojanstvo; ta travma ostaja v človeški globini potomcev oblastnikov in pobitih. Generacija, ki te čase še pomni, je svojim potomcem pustila zahtevno nalogo, da v naši skupnosti razrešijo to podedovano breme z zdravim narodnim žalovanjem nad vsemi pokojnimi, vsemi krivicami, vsemi krivdami in vsemi zmotami.

Prijavnica za kartico Diners Club FIHO čna* Brezpla a r a n čla in

Ime in priimek: Elektronski naslov: Tel., GSM:

Kartica Diners Club FIHO je odlična za vsakdanje nakupe in nakupe na obroke doma, po svetu in na spletu. Omogoča nakupe na od 2 do 36 obrokov v Sloveniji in na od 2 do 12 v tujini. Izkoristite 365 dni ugodnosti in prihrankov iz našega Nagradnega programa in prihranite več kot 900 EUR na leto. Med partnerji sta tudi Optika Clarus in TOSAMA:

-10% Več o Nagradnem programu najdete na katalog.dinersclub.si.

-20%

S podpisom soglašam, da Erste Card d. o. o., navedene podatke obdeluje z namenom posredovanja ponudbe za kartico Diners Club FIHO in s tem namenom z menoj vzpostavi stik na navedeni telefonski številki oziroma elektronskem naslovu.

Vaš podpis:

X C1542

Izpolnjeno prijavnico izrežite in pošljite ali jo osebno predate na sedežu Erste Card d.o.o., Dunajska 129, 1000 Ljubljana ali skenirano pošljete prek elektronske pošte na naslov: prijavnica@erstecard.si. * Brezplačna članarina velja za prvo leto članstva za nove člane ob prvi včlanitvi.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Dober nadzor – manj zapletov

Kako lahko sladkorni bolnik zmaga v bitki s časom? ® Špela Volčanšek, dr. med., spec. internistka, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Interna klinika, UKC Ljubljana

Z dobrim nadzorom nad sladkorno boleznijo, ki se običajno meri z glikiranim hemoglobinom (HbA1c), upočasnimo nastop in napredovanje zapletov; to so bolezni oči, ledvic, živčevja in velikih žil, ki so povezane s sladkorno boleznijo. Večina tujih združenj za diabetes in Slovensko diabetološko združenje priporoča HbA1c pod 7 % kot cilj zdravljenja pri bolnikih s sladkorno boleznijo. V zadnjih letih pa so raziskave dokazale, da je poleg povprečne vrednosti glukoze v krvi, kar izmerimo s HbA1c, pomembno tudi, koliko glukoza poraste po obroku, kolikšna so nihanja glukoze in pogostnost hipoglikemij. Pomen porastov glukoze po obroku (postprandialne glikemije) za celostno urejenost glikemije ni presenetljiv, saj ljudje v modernih družbah preživijo le približno 4 ure pred zajtrkom v resnično teščem stanju. Pomen porastov glukoze po obroku se še poveča s spoznanjem, da lahko predstavlja neodvisni dejavnik tveganja za srčnožilne bolezni tako pri sladkornih bolnikih kot pri osebah brez sladkorne bolezni.

Kako se oblikuje odziv na obrok? Po obroku, ki vsebuje ogljikove hidrate, sledi hitro sproščanje inzulina iz beta celic Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki. V primerjavi z zmerno količino inzulina, ki se izloča med obroki in čez noč, se izločanje inzulina po obroku pri zdravih posameznikih dramatično poveča, do 1000-krat. Fiziološko hitro povečanje ravni inzulina pripravi telo na pričakovani dotok hranil, ki jih inzulin pomaga pretvoriti v vir energije ali zaloge. Količina inzulina, ki kroži v krvi po obroku, strmo poraste v približno 15 minutah in doseže najvišjo vrednost v 30–45 minutah. Pritok glukoze iz črevesa v krvni obtok zavre proizvodnjo glukoze v jetrih. Temu sledi povečanje privzema glukoze v t. i. perifernih tkivih (predvsem mišično in maščobno tkivo). Tudi pri zdravih osebah nastopi po obroku opazno, ampak le zmerno povečanje glukoze v krvi. Ta zapleten in zelo uglašen proces je okvarjen pri bolnikih s sladkorno boleznijo; pri bolnikih s sladkorno 28 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

boleznijo tipa 1 je izločanje zelo okrnjeno ali odsotno, pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa je večinoma okrnjena zgodnja faza izločanja inzulina, predvsem pa so tkiva slabo odzivna na učinke inzulina (t. i. inzulinska rezistenca). Dejavniki, ki vplivajo na poraste glukoze po obroku, so raven glukoze v krvi na tešče, sestava obrokov, praznjenje želodca, izločanje lastnega inzulina, čas odmerjanja in odmerek inzulina, absorpcija glukoze v tankem črevesu ter presnova glukoze v jetrih in njen privzem v mišice. Prispevek vsakega od naštetih dejavnikov se spreminja v času po obroku.

Zakaj so pomembni porasti glukoze po obroku? Porast glukoze v krvi po obroku pomembno prispeva k celotni hiperglikemiji diabetesa; to še posebej velja za osebe z dobro urejeno sladkorno boleznijo. Pri bolniku, ki ima v povprečju slabo urejenost glikemije z deležem HbA1c približno 10 %, prispevajo vrednosti na tešče 70 % in porasti po obroku 30 %; v primerjavi s skoraj nasprotnimi relativnimi prispevki pri bolnikih z deležem HbA1c blizu 7 %. Nekateri raziskovalci so sicer dokazali, da so vrednosti po obroku prispevale približno 20–30 %, ne glede na raven HbA1c na splošno pa velja, da pri vrednostih HbA1c pod 8,5 % porasti glukoze po obroku pomembno prispevajo k celotnemu nadzoru glikemije. Večino svojega dneva preživimo v postprandialnem stanju ali vsaj znotraj nekaj ur po obroku, samo nekaj ur pa v teščem stanju. Izboljšanje nadzora glikemije po obroku že zaradi trajanja tega stanja pomembno pripomore k izbolj-

Večino svojega dneva preživimo v postprandialnem stanju ali vsaj znotraj nekaj ur po obroku, samo nekaj ur pa v teščem stanju.

Moderni človek je v bitki s časom, nadzor nad sladkorno boleznijo pa je posebno poglavje te bitke, saj morajo bolniki načrtovati in časovno usklajevati svoje življenje z obroki in z inzulinom, ki je odmerjen ob njih. šanju ureditve sladkorne bolezni. Zato si prizadevamo za ugodne vrednosti tako glukoze na tešče kot tudi po obroku, da bi dosegli kar najboljši presnovni nadzor pri vsakem sladkornem bolniku. Zadnja leta se pogosto razpravlja o pomenu nihanj glukoze v krvi (tj. glikemična variabilnost), zaradi vpliva teh nihanj na razvoj zapletov sladkorne bolezni, tako tistih, ki prizadenejo majhne žile in živčevje (to so t. i. mikrovaskularni zapleti) kot velike žile (t. i. makrovaskularni zapleti). Zvišana koncentracija glukoze po obroku je povezana s povečano verjetnostjo zapletov na očeh in ledvicah ter s pojavnostjo bolezni srca in ožilja. Raziskovali so tudi povezavo med porasti glukoze po obrokih in povečanim tveganjem za celotno umrljivost, torej smrt zaradi katerega koli razloga. Ob povišanih vrednostih glukoze je slabše miselno delovanje (razmišljanje, zbranost) pri starostnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 ter pri otrocih in odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1. Glede na negativne učinke na zdravje oseb s sladkorno boleznijo je pomembno tudi ekonomsko breme, povezano z visokimi vrednostmi glukoze po obrokih. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 so dokazali s tem povezane kratkoročne stroške na področju obvladovanja sladkorne bolezni. Povečala se je uporaba zdravstvenih sredstev in stroškov dela teh oseb. Bolniki, ki so beležili pogoste poraste glukoze po obroku, so poročali o pogostejši samokontroli in večji porabi pripomočkov za izvajanje meritev, zmanjšani sposobnosti za delo zaradi slabše

Kako lahko zmanjšamo poraste glukoze po obroku? Na porast glukoze po zaužitju obroka vpliva količina ogljikovih hidratov, sočasna vsebnost beljakovin in maščob ter tudi časovno zaporedje uživanja različnih hranil. Pri osebah, ki so ob pričetku obroka zaužile najprej zelenjavo in meso, šele nato pa sok in kruh, so bile vrednosti glukoze v krvi v prvi uri po obroku za tretjino nižje v primerjavi z obratnim vrstnim redom hrane. Povprečni porast lastnega inzulina v prvih dveh urah po obroku je bil pomembno nižji v primerjavi z obrokom, ki so ga bolniki začeli z vnosom ogljikovih hidratov. Idealno pokrivanje potreb po inzulinu po obroku pri bolnikih s sladkorno boleznijo je težko dosegljiv cilj. Pomemben razlog je ta, da se inzulin odmerja v podkožnem tkivu, kar je manj kot idealno mesto za hitro absorpcijo. Med ukrepi za povečanje hitrosti absorpcije inzulina so raziskovali že načine za povečanje lokalnega pretoka krvi v bližini injiciranja inzulina v podkožju, injiciranje inzulina v druge predele (intradermalno) ali preko drugih tkiv, npr. pljuč (inhalatorni inzulin). Razvoj teh pristopov je v različnih fazah, od zelo zgodnjih stopenj do približevanja registraciji na trgu. Fizioloških razmer delovanja lastnega inzulina ni mogoče popolnoma posnemati. Izum hitro delujočih inzulinov je bil velik korak naprej pri zmanjševanju porastov glukoze po obroku pri bolnikih s sladkorno boleznijo v primerjavi z upo-

Slovarček: • Beta celice – celice trebušne slinavke • Trebušna slinavka – žleza z notranjim izločanjem, ki leži za želodcem ter izloča inzulin in glukagon. • Inzulin – hormon, ki ga izločajo beta celice trebušne slinavke in ki znižuje raven glukoze v krvi. • Inzulinska rezistenca – zmanjšana občutljivost celic na inzulin • Diabetes ali sladkorna bolezen – nezmožnost telesa, da proizvede dovolj inzulina, hormona, ki pomaga telesu, da sladkor iz hrane pretvori v energijo. Pomanjkanje inzulina lahko spremlja zmanjšana občutljivost organizma nanj in čezmerno nastajanje glukoze v jetrih. • Glikemija – raven glukoze v krvi • Glukoza – krvni sladkor • Hiperglikemija – povišana raven glukoze v krvi • Hipoglikemija – nizka raven glukoze v krvi • Vrednosti glukoze po obroku – postprandialna glikemija • Postprandialno stanje – stanje v času nekaj ur po obroku • HbA1c – glikirani hemoglobin. Urejenost sladkorne bolezni ocenimo z meritvijo deleža glikiranega hemoglobina, ki je metoda za oceno ravni glukoze v krvi v daljšem časovnem razdobju in s tem povezanega tveganja za razvoj kroničnih zapletov. • Makrovaskularni zapleti –poškodba velikih žil, to je bolezni srca in ožilja. • Mikrovaskularni zapleti – poškodbe drobnega žilja oči, ledvic in živčevja okončin in notranjih organov, skupek bolezni, značilen za sladkorno bolezen. • Ogljikovi hidrati (OH) tako kot maščobe in beljakovine spadajo med makrohranila; mednje uvrščamo enostavne sladkorje in sestavljene ogljikove hidrate (npr. škrob); med sestavljene ogljikove hidrate, ki so v prehrani še posebej koristni, uvrščamo tudi prehranske vlaknine. OH so potrebni za tvorbo glikogena v mišicah in predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. • Podkožno ali subkutano tkivo • Ultra hitro delujoči inzulin – Fiasp rabo običajnega, humanega inzulina. Razvoj ultra hitro delujočih inzulinov, ki omogočajo še hitrejši začetek delovanja, je še dodaten korak naprej pri doseganju tega cilja. Hitro povečanje koncentracije inzulina v obtoku lahko dosežemo z različnimi ukrepi: sprememba strukture molekule inzulina, dodajanje pomožnih snovi, ki povečajo hitrost raz-

pada molekule, ali dodajanje encimov, ki omogočajo več prostega širjenja molekul inzulina v podkožnem tkivu. Sčasoma bo vsakodnevna praksa pokazala, ali bo uvedba ultra hitro delujočih inzulinov uresničila obljube; vsekakor to pričakujemo glede na izide kliničnih raziskav doslej edinega ultra hitro delujočega inzulina pri nas.

Prispevek omogočilo podjetje Novo Nordisk, ki pa v vsebimo ni posegalo

koncentracije, pogostejši odsotnosti z dela in pogostejših obiskih zdravnika.

ALTERNATIVA: Možganske črvine osmišljanja življenja dandanes

Ravnovesje – trend, pojem ali ideologija Dr. Vid Vodušek, psiholog, hitri, nori mislec, ki besedno poplavo referenc, povezav in zaključkov niza s pop lahkotnostjo in aha, s polnim zamahom karizme. Njegova zamotana, nenavadna, a očitno zanj edina prava karierna pot ga je vodila z medicinske fakultete, mimo AGRFTja, preko filozofije in psihologije na psihiatrično kliniko, kamor se mu je uspelo pospraviti kot psihologu v enoti za gerontopsihiatrijo.

Ali misliš, da se ljudje danes ukvarjajo s temeljnimi vprašanji, z velikimi vprašanji tipa kaj je smisel življenja, kaj želim doseči s svojim delom, kam gre naša družba, kaj je ljubezen? Težko vprašanje. Moj vtis je, da se dandanes, v postmodernizmu, ko se iz postmodernizma ne dela več pompa, kar o vsem govori kot o iskanju smisla. Tako si konstantno ustvarjamo občutek, da počnemo nekaj smiselnega, občutek umeščenosti v neki prostor vrednot, smeri, ciljev. Zdi se mi, da so v družbi, vsaj v – recimo ji tako – razviti družbi, v kateri se gibljem sam, pogosto na mizi vsebine, ki so del težkih filozofskih tem. Samoaktualizacija, ustvarjanje pomena iz lastnega življenja je past. Te teme so kompleksne, vendar je pristop k njihovim razlagam nenavadno in neutemeljeno lahkoten. Mogoče svoj pogled na lahkotnost debat o težkih temah lahko razčlenim s primerom pogovorov, razmislekov o orientalskih, vzhodnjaških modrostih. O njih si kot zahodnjak težko misliš kar koli relevantnega, ker so te vede, modrosti utemeljene v načinu življenja, v praksi. Če bereš o zenu in izničenju sebe, si to prevajaš zelo zelo po svoje. Besede so na vzhodu zelo obstranskega pomena. V Karate Kidu imaš na primer učiteljevo nalogo »wax on, wax off«, čar katere je v izvajanju, teorija pa pri tem nima kaj dosti. Odprimo temo ravnovesja: kaj to sploh je, ali obstaja, kdaj se ti zdi, da si v ravnovesju? Če kot problem moderne dobe sprejmemo splošno prisotnost lakote po smislu, si začnemo ustvarjati velike razlage iz delnih informacij, da zadovoljimo po30 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Foto: PETER GIODANI

Ni ostal akademik, čeprav takih profesorjev manjka, ni postal igralec, čeprav je igralcev, ki bi bili tako spretni s človeško intimo, premalo. Vlečejo ga mejna področja, izguba spomina, soočenje s smrtjo, demenca, izguba uma in skozi vso to robno vsebino vedno male skupine. Mi smo ga potegnili skozi razmislek o ravnovesju, trendih sodobnega iskanja smisla, raznoterosti motilcev notranjega miru, zenu. Ali kot bi rekel dr. Vodušek sam: »Wax on, wax off.«

trebo po tem, da nam je nekaj jasno. Ker nimamo sistemov, kaj je prav in dobro, imamo pa mnogo informacij, naraščajo teorije zarote. Potreba po teh teorijah je v smisla lačnem sleherniku, ki si kaotičnost našega ogromnega globalnega socialnega univerzuma (z vsemi raznoterimi sistemi izmenjave, produkcije, politike, ekonomije …) poenostavi tako, da mu za ozadje določi um in motivacijo. Najde ju v mali interesni skupini močnih posameznikov (npr. »Židi usmerjajo svet«). Po podobnem principu delujejo pop koncepti življenjskega smisla (npr. ravnovesje): iz kompleksnih pojmovnih struktur odberejo nekaj enostavnih usmeritev, katerih glavni čar je

v tem, da nam dajo občutek, da končno vemo, za kaj gre. To je zelo postmodernistična stvar. Je pa tudi paranoiden sistem, kar je slabo, ampak tako kot pri shizofrenikih je bolje, da je sistem paranoiden, kot da se znajdemo v popolni izgubljenosti. Težko je prenašati izgubljenost. Eden osnovnih mehanizmov teorij zarote je torej, da si vzameš samo del pojmov, ki so sicer čisto realni, in jih uporabiš, ker ti skrajšajo pot do razlage, ker ti pridejo prav. Če vseeno ravnovesje razumemo kot razvrščanje vlog, ki jih čez dan od nas zahteva življenje, ravnovesje prioritetnih lestvic, serije potreb, ki jih moramo zadovoljiti, ga lahko kdaj ulovimo?

Zveni kot lepa ideja, metafizika potrošništva, validna ideja, da je ravnovesje potrebno. Vsi imamo o ravnovesju neko predstavo, kaj to je. Vsi vemo, da moraš mačku dati dovolj jesti in piti, klobko za igranje in izhod v naravo. Predpostavka ravnovesja pa ni uspešnost zadovoljevanja vseh potreb. Predpostavka je v razdelitvi potreb in načinu, kako jih boš razdelil, da bo na koncu vse v redu. To je ideološki joker in zato živ nateg. Verjetno so motilci ravnovesja glede na generacije in tudi kulturo zelo različni. Če vzameva tu živečo 30-letno izobraženo in eksistenčno preskrbljeno žensko, ki je najbrž tudi naša bralka, kateri je najočitnejši motilec njenega ravnovesja? Otrok. Kaj pa, če nima otrok? Otrok. Samorealizacija pri tridesetih ni več relevantna? Otrok je najpomembnejše vprašanje pri ženski v njenih tridesetih letih. Če ga je že obdelala, potem se ukvarja s

skrbmi, ki so vezane na otroka. Otrok je del samorealizacije, je glavni del vprašanja kreativnega potenciala, tako pri ženskah kot pri moških. Je vstop biološkega v kulturno sfero. Vprašanje, ali imeti otroka ali ne, je stresno. Če je nerešeno, konstantno visi v zraku. Veš, da imaš lahko otroka, tudi tvoje telo ima to idejo, nimaš pa jasnih odgovorov glede tega, kaj je prav in kaj narobe. Mogoče bi otroka imel, mogoče ne. To je izrazito ambivalentno vprašanje, ampak ima močan biološki potencial, podobno kot ga imata tudi navezanost na bližnjega in izguba bližnjega. Ljudje imamo radi druge ljudi, vzbujajo nam reakcije, takšne ali drugačne, in to je stresno. Kaj imata skupnega voda in ravnovesje? Kje je tu povezava? Vedno so mi bile všeč tovrstne paralele. Ljudje me recimo sprašujejo: »Vi veste, vi ste znanstvenik, psiholog, ali je res, da luna vpliva na ljudi?« Tega res ne vem, se mi pa zdi, da vpliva. Ne upam si trditi, da vpliva fizikalno, ponudim pa odgovor, ki je slab, ampak je te vrste

kot zgornje vprašanje. Za ljudi vemo, da smo sestavljeni iz 70 odstotkov vode, in če luna lahko premika ocean, v katerem je te vode ogromno, zakaj potem ne bi premaknila tudi nas. Pred kratkim sem na predstavi v Mini teatru, ki je govorila o nekem starodavnem zenovskem mojstru Zang Z-ju, slišal dobro misel: vsi veliki zahodni misleci – Kafka, Wittgenstein, Žižek, Freud – povezujejo težave, iščejo smisel v jeziku, bližnjih odnosih, ljubimcih, Zang Z pa razloži, da smo povezani tudi z zemljo, soncem, vetrom, osnovnimi elementi. Zahodna znanost je pozitivistična. Princip je tak, da če zadevo lahko prevedeš v eksperiment, potem deluje in je res, sicer ni. Luno tako kot vprašanje ravnovesja težko spraviš v eksperiment. Kar pa ne pomeni, da o tem ne smeš misliti. To bi bila škoda. Ne pravim, da je to spet ena teorij zarote, oblika poenostavljanja razlage. Če sem iskren, je voda zelo pomembna. Zapis izraža stališče avtorja in intervjuvanca, in ne nujno tudi naročnika objave, izvirske vode Zala Pivovarne Laško Union, d. o. o.

Moj cukrček brez sl adkor ja

www.zala.si

VRTNO VESELJE: Z vrta v zamrzovalnik, shrambo ali naravnost na mizo

Jesensko obilje ® Simona Trčak Zdolšek, univ. dipl. inž. kmetijstva

V septembru se poletje poslovi, a ostane pa nam tisto najlepše, poplačan vrtnarjev trud v obliki pisanih pridelkov in velikih količin plodov. S plodovi lahko počnemo marsikaj: lahko jih zmrznemo, naredimo vložnine, sušimo jih – in na spletu lahko najdemo nešteto izvirnih receptov. Jesen je za vrt čedalje bolj zanimiv letni čas, saj so dnevne temperature primerne za delo na vrtu, noči pa še niso prehladne. V sodobnem vrtnarstvu se izogibamo praznim vrtovom čez jesen in zimo, zato so vrtnarije na tržišče poslale zanimive barvne solatne sadike in tudi druge vrtnine. Vendar si vedno bolj želimo tudi v jesenskih mesecih sveže zelenjave in polnega vrta.

Kaj lahko sadimo jeseni? Držimo se reka »Za sajenje na vrtu ni nikoli prepozno«. Jeseni lahko naše prazne gredice napolnimo z motovilcem, različnimi vrstami solate od posavke, endivije, zimskega radiča do zimske rjavke, pa še kaj bi se našlo od solat. Za zimske solate je najbolje, da jih sadimo od začetka septembra do sredine oktobra v 14dnevnih presledkih tako, da bomo imeli na voljo zeleno solato celo zimo. Sadimo jo lahko v rastlinjak, na prostem pa jo potem čez zimo pokrijemo z mini tuneli. Za radiče so v jesenskem času največja nevarnost voluharji, ki se jih lahko delno

ubranimo s sajenjem rastlin na več mestih, sploh med čebulčkom. Tukaj bi izpostavila cikorijo (ki jo pri nas poznamo kot nadomestek za kavo), vendar se kot sramežljivka skriva tudi že na kakšnem vrtu. Cikorija kot solata ima podobno nazobčane liste kot regrat, vendar imajo njeni listi bolj izraženo listno žilo, zato jo ob pripravi narežemo še bolj na drobno. Pri nas na Štajerskem in drugod po Sloveniji se njene sadike dobijo v bolje založenih vrtnarijah. Cikorija je bolj grenkega okusa, ampak če je dobro zalivana, za kar poskrbi jesenski dež in potem mraz, grenkoba izgine. Pripravljamo jo v solatah, lahko pa jo tudi dušimo in damo v smutije. Cikorijo režemo kot blitvo, lahko pa za uporabo trgamo samo zunanje liste, saj se zelo hitro obraste in tudi prezimno trdna je. Za lep in barvit vrt pa bodo poskrbeli ohrovti, ki jih lahko sadimo še v začetku septembra. Sicer ne bodo naredili tako lepe krošnje, sploh kodrolistni v vijoličnem odtenku in toskanski (sploh sorta Toscana di Negro)v temnozelenem, bodo pa v jesenskem mesecu prava vitaminska bomba v vseh jedeh. V

Sajenje buč je vedno dobrodošla izbira, saj so nezahtevne za vzgojo in skladiščenje.

Za poletjem na vrtu ostane najlepše: poplačan vrtnarjev trud v obliki pisanih pridelkov. 32 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

drugi polovici oktobra ne smemo pozabiti na srebrnjak in čebulček, ki ga raje posadimo v zrahljano dvignjeno gredico, da ne bo preveč na mokrem. V zimovanje naj gre z dobro razvitimi tremi listi. Začetek novembra, ko je že zjutraj okoli pet stopinj nad ničlo, pa je čas za česen. Sadimo ga v dvignjene grebenaste

V sodobnih hišah pa je zelo malo kleti in skladiščnih prostorov, zato je skoraj najbolje, da ostane zelenjava kar na vrtu ali v visoki gredi in bo tako v sebi imela kar največ vitaminov in mineralov. Če pa imamo malo večji hladilnik, pa zelenjava dolgo ostane sveža, če jo po obiranju operemo in skladiščimo v plastični vrečki ali plastični posodi, v katero ne sme priti zrak, ki bi povzročil oksidacijo. Buče hokaido, maslenke in muškatne buče se bodo zdaj začele pojavljati na naših jedilnikih. Kadar imamo na vrtovih še kje kaj prostora, je sajenje buč vedno dobrodošla izbira, saj so nezahtevne za vzgojo in skladiščenje. Buča ima zelo rada dobra, hranilna tla in obilico sonca. Pri skladiščenju pa je tako: najboljša je

klet, kjer je na tleh zemlja, lahko pa si naredimo zemljanko. Lahko jih narežemo na koščke, pri čemer moramo paziti, saj hokaido buče ni treba lupiti, maslenko in muškatno bučo pa, narežemo jih na kocke in damo v zmrzovalnik. Za sladkanje poskrbi bučin kompot ali marmelada, ki jo mešamo z jabolki, ingverjem ali pa tudi kutinami. Jesenski meseci nam na vrt prinašajo obilje plodov, ki jih pridno skladiščimo za zimo, za njimi pa ostajajo prazni prostori, ki jih namenimo novim jesenskim zasaditvim. Tistemu delu vrta, ki je bil zasajen s plodovkami in kapusnicami, privoščimo zeleno odejo travnatih rastlin za zeleno gnojenje, ki bo vrt vrnila v ravnovesje in ga pripravila in obogatila za novo sezono.

Raznovrstni feferoni poskrbijo za barvitost vrta.

gredice, kjer voda ne zastaja, saj nam bo drugače preveč zgnil. Velja enako kot pri čebulčku, v zimovanje naj gre z dobro razvitimi tremi listi. Pri sajenju česna je treba paziti, da ga ne posadimo prehitro v dobro ogreto zemljo, pazimo pa tudi, da ta ni preveč pognojena. Če pa imate še kaj prostora na vrtu, pa poskusite letos posaditi grah, vendar še pred zmrzaljo. Grah bo počakal vso zimo in preživel zimsko odejo, spomladi pa hitro kalil.

Pridelek lahko spravimo tudi v klet Za spravilo rastlin v klet ali uporabo zasipnice pa je dobro poskrbeti na začetku jeseni, ko so rastline še zelo vitalne in imajo v sebi še veliko sočnosti. Pri nas največkrat skladiščimo korenje, repo, rdečo peso v mivki v kleti, ki je primerno vlažna. Posodo za shranjevanje izmenično napolnimo z korenovkami, ki jih zasipavamo z mivko. V takšno skladiščenje gredo izključno najlepši plodovi, ki niso poškodovani mehansko ali napadeni z škodljivci ali boleznimi. Jeseni pobrani radič zavijemo v časopisni papir in ga lahko skladiščimo v kleti. Če pa klet ni najbolj vlažna, lahko časopisni papir navlažimo s pršilko za vodo.

Za lep in barvit vrt bodo poskrbeli ohrovti. Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Jesenski recepti

Tudi krožniki žarijo v jesenskih barvah ® Tjaša Mlakar, dipl. med. sestra, študentka magistrskega študija dietetike

Bučno-piščančji curry Čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

Jajčni mafini z jurčki Čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

30 minut 1 310 kcal 8,6 g 30,3 g 17,3 g 1,5 g 7,5 g

Sestavine: ena srednje velika čebula, ena žlica olivnega olja, 2 jajci, 40 g naribanega manj mastnega sira, 100 g svežih jurčkov, pol paradižnika, pol zelene paprike, sol in poper. Priprava: na olivnem olju prepražimo nasesekljano čebulo in narezane jurčke. V skodelici razžvrkljamo jajca, jih solimo in popramo. V modelčke za mafine najprej naložimo narezan paradižnik, papriko in prepražene jurčke s čebulo. Na koncu čez vse prelijemo razžvrkljani jajci. Pečemo v ogreti pečici 15 minut. 34 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Lečina juha Čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

60 minut 4 191 27,5 12,5 3,3 250 11

kcal g g g mg g

Sestavine: 200 g leče, 1 čebula, 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja, 2 stroka česna, 3 korenji, 1 paprika, peteršilj, lovorjev list, sol, in poper. Priprava: na olivnem olju prepražimo nasesekljano čebulo in česen. Dodamo na kocke narezan korenček in papriko ter pražimo nekaj minut. Dodamo lečo, začimbe in zalijemo z vodo. Kuhamo, dokler se leča ne zmehča (približno 40 min).

50 minut 4 392 kcal 25 g 30,5 g 20,6 g 161 mg 4,5 g

Sestavine: polovica hokaido buče, 1 večja čebula, 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja, 1 strok česna, pol žličke kardamoma, 2 žlički garam masale, četrt žličke ingverja, kumine in mletih klinčkov, pol žličke kurkume, sol, poper, 150 ml kokosovega mleka, 400 g piščančjih prsi. Priprava: piščančja prsa narežemo na manjše trakce. Hokaido bučo operemo, olupimo in narežemo na manjše koščke. Prilijemo malo vode in kuhamo 15–20 min do mehkega. Ko je kuhana, jo z vilicami zmečkamo v pire. Medtem v ponvi segrejemo olivno olje, dodamo nasesekljano čebulo, česen, začimbe in pražimo nekaj minut. Nato dodamo na koščke narezanega piščanca in ga z vseh strani dobro opečemo. Prilijemo kokosovo mleko in bučni pire ter kuhamo še 15 minut.

Kakijev smuti Čas priprave: Število porcij: Energijska vrednost obroka (za 1 osebo): Ogljikovi hidrati: Beljakovine: Maščobe: Natrij: Vlaknine:

10 minut 1 173 20,6 11, 2 6,5 0,5 5,5

kcal g g g g g

Sestavine: en manjši zrel kaki, en lonček navadnega jogurta (180 g), četrt čaj-

ne žličke cimeta, sok polovice limone, četrt žličke mletih klinčkov in četrt žličke vanilje v prahu. Priprava: kaki olupimo, ga narežemo na kose in stresemo v multipraktik ali blender. Dodamo navadni jogurt, cimet, mlete klinčke, sok limone in vaniljo v prahu. Vse skupaj zmiksamo in prelijemo v kozarec.

in zelenjavi, v kombinaciji z vlakninami ter ostalimi mikro- in makrohranili, ki jih naše telo dobro sprejme. Težava pa nastane, ko fruktozo pridobimo iz rafiniranega koruznega sirupa in se ta v prevelikih količinah nahaja v predelani hrani. Čezmerno uživanje fruktoze lahko privede do zamaščenosti jeter, povišanih trigliceridov in povišanega LDL holeste-

rola. Poleg fruktoze se v tako imenovanih »diabetičnih izdelkih« uporabljajo tudi sladila. Gre za skupino snovi naravnega ali sintetičnega izvora, katerim so skupni sladek okus, nižja energijska vrednost in glikemični indeks. Večinoma se uporabljajo sladkorni alkoholi (sorbitol, manitol, eritritol, ksilitol ...) ali stevia. Oboji se štejejo kot aditivi v živilu in morajo biti navedeni na embalaži izdelka. Po zakonodaji količine aditivov ni treba navajati, zato nikoli ne vemo, kolikšno količino sladila smo dejansko zaužili. Takšna živila imajo v primerjavi s podobnimi izdelki nižjo energijsko vrednost, raziskave glede vsakodnevne uporabe sladil pa so še nejasne. Ni nujno, da živila, na katerih je navedeno, da ne vsebujejo dodanega sladkorja (izdelek ne vsebuje nikakršnih mono- ali disaharidov, dodanih s strani proizvajalca) ne vsebujejo tudi dodanih sladil oz. naravno prisotnih sladkorjev. Namesto živil, označenih s »primerno za diabetike«, raje uporabljajte navadna in upoštevajte načela uravnotežene zdrave prehrane. Če vam zadiši kaj sladkega, pa si privoščite svojo najljubšo sladico, vendar v zmernih količinah in v okviru načrtovanega jedilnika.

»Primerno za diabetike«

Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

SI-2019-DME-003

Za sladkorne bolnike so danes prehranska priporočila enaka priporočilom za zdravo prehrano. Počasi se opuščajo tako imenovane diabetične diete, ki so odsvetovale uživanje določenih vrst živil. V trgovinah smo lahko včasih zasledili živila z napisi »primerno za diabetike« ali pa »dietno«, ki so nakazovali živila, primernejša za diabetike. V današnjem času pa so te napise večinoma nadomestili z »brez dodanega sladkorja« in »slajeno s sladili«. Ti napisi se pojavljajo predvsem na sadnih jogurtih, marmeladah, čokoladah, piškotih in drugih sladkarijah. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Ti izdelki običajno še vedno vsebujejo veliko maščob in soli, namesto saharoze pa se v njih nahajajo fruktoza ali sladila. Fruktoza ali sadni sladkor je veliko slajši od saharoze in ima bistveno nižji glikemični indeks. Naravno se nahaja v sadju

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2019. Datum priprave materiala: februar 2019.

MLADI IN SLADKORNA BOLEZEN: Tabor za mlade diabetike

Sladkorna bolezen, Turčija in mladi ® Sara Štern

Sedem dni. Osemnajst držav. Dvaindvajset mladih. In nekaj, kar smo imeli vsi skupno: sladkorno bolezen tipa 1. Pod vodstvom IDF Europe (Mednarodna diabetična zveza za evropsko regijo) je bil organiziran tabor za mlade diabetike med 18. in 30. letom starosti Youth Leadership Camp. Letos je tabor organizirala Turška diabetična fundacija. Koncept je bil jasen: pripraviti novo generacijo mladostnikov na to, da bodo zagovorniki in advokati za sladkorno bolezen, kljub temu pa je bil tabor še veliko več kot to. o tem, kako zdravstveni sistemi urejajo skrb za ljudi s sladkorno boleznijo. Večinoma smo bili nad razlikami presenečeni. Kljub določenim pomanjkljivostim v Sloveniji nam je lepo. Marsikje si morajo ljudje s sladkorno boleznijo sami doplačevati pripomočke. Inzulin bi moral biti osnovna človekova pravica, ne pa sredstvo za služenje, s čimer smo se strinjali vsi udeleženci. Države poleg tega omejujejo tudi poklice, ki jih sladkorni bolniki smejo opravljati – najpogosteje v policiji, vojski in letalstvu (kar je po svoje razumljivo), ponekod pa se omejitve pojavljajo v zdravstveni stroki (za bolničarje, voznike reševalnih vozil ali zdravnike). Si predstavljate, da živite v svetu, kjer vas mora skrbeti, če boste imeli inzulin? Kjer vas celo zdravniki posvarijo, naj si za vsak slučaj naredite zalogo, saj včasih inzulina preprosto zmanjka? Kjer je dostop do povsem osnovnih, ampak življenjsko pomembnih zadev otežen oziroma olajšan z denarjem? V Rusiji se še vedno borijo s starimi tabuji, ko je oče ob odkritju otrokove sladkorne bolezni Sedem dni. Osemnajst držav. Dvaindvajset mladih. In nekaj, kar smo imeli vsi skupno: sladkorno bolezen zapustil celo družino. tipa 1. To sem že zapisala in pri tem vztrajam: v Sloveniji je »Sladkorna bolezen Predaval nam je tudi Can Seyhan, za nas dobro poskrbljeno, čeprav se tega nas ne more ustaviti« uspešen podjetnik s sladkorno boleznijo premalo zavedamo. Videli smo Carigrad in imeli priložnost tipa 1, ki ga je poklicna pot vodila po okusiti njihove tradicionalne jedi. Ker celem svetu in bi službo vedno raje dal Za konec smo bili v Turčiji v začetku julija, pa osebi s sladkorno boleznijo tipa 1, saj Naučili smo se ogromno novega in tasmo uživali tudi v kopanju in toplem se zaveda, kako zelo disciplinarni in na- bor je bil izjemna izkušnja, ki je sprevremenu. Veliko smo se ukvarjali s špor- tančni moramo biti pri vsakodnevnem menila moj pogled na sladkorno boletom, poslušali raznorazna predavanja življenju, in verjame, da se te lastnosti zen. Čeprav je to naša vsakodnevna in se z ladjo podali tudi na izlet po Bo- odražajo tudi v delovnem okolju. spremljevalka, še ne pomeni, da ji mosporju, točki med Evropo in Azijo. V ramo podrediti svoje življenje; zaradi živo smo imeli priložnost videti tudi in- Po Evropi in po svetu nje smo močnejši, in ja, včasih je težko, halacijo inzulina (sistem, ki ni v splošni Glede na to, da smo se tabora udeležili ampak kljub temu smo bojevniki, ki uporabi in za katerega so nujni določeni mladi iz vse Evrope, smo dobili tudi idejo zmoremo praktično vse.

pogoji, da ga posameznik sploh lahko uporablja) za znižanje sladkorja v krvi. Spoznali smo tudi Gürkana Açıkgöza, ultramaratonca s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se je udeležil maratonov na praktično vseh celinah in nam zabičal, da nas sladkorna bolezen ne more ustaviti pred ničemer. In komu bi to lahko verjeli bolje kot pa človeku s sladkorno boleznijo tipa 1, katerega najdaljša pretečena razdalja hkrati je 140 kilometrov, pretekel pa je tudi 522 kilometrov (z 9 vmesnimi postanki)?

Foto: OSEBNI ARHIV S. Š.

Pred samim odhodom si nisem znala predstavljati, kaj naj bi od tabora sploh pričakovala. Zdaj lahko brez problema zatrdim, da je šlo za povsem nov svet. Izkušnja je bila nepozabna. Sladkorna bolezen ljudi poveže in med nami se je hitro vzpostavilo razumevanje, ki ga večina sveta nima. Kot je dejala ena izmed udeleženk, smo vsi razumeli »pesem sladkorne bolezni«: alarme na črpalkah, zvok zbadanja, odpiranje škatlice s trakci in ostale zvoke, ki spremljajo sladkorno bolezen.

36 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Dravograd – Polžki

Sodelovali smo v akciji »PEŠ BUS« Dravograjsko akcijo »PEŠ BUS« v organizaciji Osnovne šole neznanih talcev Dravograd smo izvajali od ponedeljka, 16. septembra, do petka, 20. septembra 2019. V šolo gremo peš. Vodstvo osnovne šole je k sodelovanju povabilo Društvo diabetikov Dravograd – Polžki, Društvo upokojencev Dravograd, AMD Dravograd, Svet za preventivo v cestnem prometu Občine Dravograd in Policijsko postajo Dravograd.

Člani Društva diabetikov Dravograd – Polžki smo bili zadolženi za spremljanje učencev z Mariborske ceste do Osnovne šole NT Dravograd. Akcija poteka že tretje leto, člani društva diabetikov pa se na povabilo vodstva osnovne šole Dravograd z veseljem odzovemo.

Najboljše balinarke so na Jesenicah Letos smo 3. balinarski turnir diabetikov organizirali v soboto, 13. julija, poleg štirih domačih ekip pa so sodelovale tudi ekipe DD Škofja Loka in DD Kranj ter ženska ekipa Društva upokojencev Javornik – Koroška Bela in KŠD Hrušica. Ženske ekipe Društva diabetikov Jesenice so po težkih tekmah osvojile prva tri mesta: zmagala je ekipa Jelka, druga je bila ekipa Sonja, tretja pa ekipa Albina. Gostujoče ekipe so se zahvalile za povabilo in obljubile, da se drugo leto spet pomerimo.

V Dobrni je vedno prijetno

Po mnenju našega društva je akcija »PEŠ BUS« eno najboljših preventivnih delovanj šole in raznih društev, ki so potekala za Ervin Kodrun skrb varne pešpoti šolarjev do šole.

n Društvo diabetikov Jesenice

Čas za druženje in okrevanje Od junija do septembra smo največ časa preživeli z diabetiki Gorenjske na meddruštvenih pohodih; Kamničani so nas povabili na ogled Komende, Škofjeločani pa v Žabnico. Domžalčani so nam razkazali Mengeš, s Kranjčani pa smo se sprehajali po Jezerskem. Jeseniški diabetiki smo organizirali pohod ob Jasni v Kranjski Gori. Tudi učili smo se: junija je bila edukativna delavnica o sladkorni bolezni tipa 2. Julija smo organizirali 3. balinarski turnir diabetikov, za zdravje pa smo skrbeli z okrevanji v Termah Dobrna in v Termah Laktaši.

Edukativno okrevanje v Dobrni smo letos popestrili z zanimivimi predavanji o demenci, nevrologiji in možganski kapi ter o govoru. Dopoldneve smo preživeli ob meritvah krvnega sladkorja in telovadbi, individualnih terapijah in rekreaciji, popoldnevi pa so bili namenjeni izobraževanju in sprehodom v bližnjo okolico. V pestrem programu smo komaj našli nekaj časa za izlet v jamo Pekel, ki je zanimiva zaradi skoraj štiri metre visokega slapu v najvišjem delu jame in zaradi zelo ozkih, strmih in visokih prehodov. Srečni, da smo prišli iz Pekla, smo si na poti nazaj v hotel privezali dušo še z vrčkom piva na fontani.

Tudi v Laktaših zelo aktivni V začetku septembra smo bili na edukativnem okrevanju v Termah Laktaši pri Banja Luki. Tudi letos so nas prijazno sprejeli in nas seznanili z dnevnim in tedenskim programom bivanja. Poleg meritev krvnega sladkorja in individualnih dnevnih terapij so pripravili tudi telovadbo na prostem in predavanja o učinkih njihove termalne vode, o zapletih pri diabetesu in o pomenu nordijske hoje za zdravje. V prostem času smo si z vodičem ogledali mesto Laktaši, se odpeljali na ogled Banja Luke in krajevne tržnice, v Krupo na Vrbasu z zanimivimi mlini in samostanom in v etno vas Ljubačke doline. Posebno doživetje je bil večerni obisk Piskavice, kjer nam je tamkajšnje kulturno-umetniško društvo prikazalo krajevne običaje s pesmijo in Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan plesom ter okusno kulinariko.

Pohod ob Jasni Zbrali smo se na parkirišču za policijo in se skozi stari del mesta ob Pišnici odpravili proti jezeru Jasna v Kranjski Gori. Vreme je bilo oblačno, kazalo je na dež, zato smo pohiteli in naredili še en krog okoli jezera, se slikali ob kozorogu in se vrnili do avtomobilov. Odpeljali smo se proti Ratečam na kosilo in še pravočasno ušli nalivu. Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ajdovščina in Vipava

Srečanje treh društev V društvu diabetikov Ajdovščine in Vipave imamo člani prijetne medsebojne odnose. Vsako naše druženje je zgodba zase, ki nas osrečuje in še bolj povezuje.

Prav tako povezovalno zgodbo smo doživeli konec junija. V goste smo povabili društvi iz Tolmina in Postojne. Z diabetiki iz Tolmina se srečujemo že 10 let. Veliko lepega smo že doživeli na teh skupnih srečanjih. Enkrat pri njih, na Tolminskem, drugič pri nas, na Vipavskem. Vsi se potrudimo, da svoj kraj in okolico predstavimo v vseh značilnostih in lepotah. Letos smo povabili k nam tudi člane društva diabetikov iz Postojne. Zelo smo se veselili srečanja treh društev. Načrtovali smo, kaj jim bomo poleg gostoljubja še lepega pokazali, da jih bomo razveselili.

V še dokaj svežem jutru smo se srečali v Štanjelu na Krasu, postregli z zajtrkom in se spoznavali med seboj. Veselo in sproščeno, saj je bil pred nami ves dan. Štanjel je zanimiv, lep. Radi smo si ga ogledali. Lepote in zanimivosti izrazito kraške arhitekture in bogate zgodovine. Še žgoče sonce nam je prizaneslo in nebo prekrilo z oblaki nad nami. Naslednji obisk je bil v vasi Goče. To je edinstvena vas v naši državi. 200 prebivalcev z domovanji na eni strani vasi in 75 vinskih hramov na drugi strani. Vsaka hiša ima svoj hram, nekatere tudi po dva. 60 globokih vodnjakov jim daje obilo hladne vode v vseh letnih časih. Sredi vasi stoji baročna cerkvica svetega Andreja. V njej je veliko različnega dragocenega marmorja z vsega sveta, kar dokazuje, da so na Gočah že pred 400 leti živeli bogati vinarji, ki so vino izvažali na Dunaj. Med sabo so tekmovali, kdo bo cerkev bolj ozaljšal z zlatom in dragim marmorjem. Ob cerkvi v starinski hiši domuje gospod Davorin Mesesnel. Z družino je ustvaril kmečki turizem in ponesel ime Goč in svojega gostoljubja po vsem svetu. Njihovi gostje so ljudje vseh ras. Gostišče je rezervirano leto dni vnaprej. Ena od njegovih vinskih kleti je stara 750 let. Kljub obveznostim se nam je ponudil za vodiča po vasi. Toliko ljubezni do svojih prednikov in zgodovine svoje vasi težko najdeš. Ko smo pri družini Mesesnel popili kavico, se odpočili in se napili hladne vode, je napočil čas za slovo od edinstvenih Goč. V Ajdovščini nas je čakalo kosilo. Dve naši članici sta ves dopoldan nabirali češnje, da so jih gostje odnesli s seboj. Vsi smo se potrudili, da smo preživeli lep dan. Člani treh društev, enaki med enakimi z isto nadlogo – diabetesom. Sonja Groznik, foto: Stanislav Trebižan 38 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Pohod na Remšnik 3. avgusta smo se ob sedmih zjutraj zbrali v Črni na Koroškem, od koder smo krenili na izlet. Po Mežiški dolini smo na avtobusnih postajah pobirali naše člane in se odpeljali naprej po Dravski dolini do naselja Vas. Tam smo zavili proti Remšniku, kjer smo si ogledali cerkev sv. Jurija in se okrepčali s kmečko malico. Domači grumpi in pašteta, borovničke in odličen mošt, vse nam je šlo v slast.

Po malici smo se podali peš do cerkve sv. Pankracija, ki leži na 800 metrih nadmorske višine, pol je stoji na avstrijski in pol na slovenski strani meje. Ima stolp s petinosemdesetimi stopnicami. Ko smo se povzpeli na vrh, nas je nagradil razgled daleč v Avstrijo in tudi nazaj v Slovenijo. Pohod je trajal uro in pol. Vmes smo nabirali tavžentrože, šentjanževke in lisičke. Z avtobusom smo se vrnili do Radelj ob Dravi. Med potjo smo uzrli na njivi dve buči velikanki, vsaka je tehtala vsaj dvesto kilogramov. V Radljah pa smo si privoščili kislo juho in štrudelj ter si ogledali vodni park.

Reka Meža Na avstrijsko slovenski meji so kapljice se zbrale in skozi neokrnjeno naravo v dolino se podale. Ko reka Meža so postale, so v Žerjavu svinca si nabrale, vse ribe v strugi pomorile in osramočene se v Dravo izlile. Že dolgo voda spet je bistra, a bregov se danes plastika prijema. Nič ni kriva reka Meža, vse storila je človeška roka. Če bi se maščevala in bregove prestopila, bi dolino potopila. A tega še do danes ni storila. Dragica Cizerl

Pohod je bil tako prijeten, da bi ga mnogi še enkrat ponovili.

Pohod v park Bistra V sklopu turističnega tedna je Društvo diabetikov Mežiške doline organiziralo peti pohod v park Bistra za vse krajane Črne in celotne Mežiške doline. Ob tej priložnosti je gospa županja mag. Romana Lesjak dala izdelat majice za vse pohodnike, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Društvo diabetikov je vsem udeležencem pohoda izmerilo krvni sladkor, nato pa so bili postreženi s skromno malico, s kavico in šilčkom žganja za zdravje. Pohod je minil v prisrčnem vzdušju in z obljubo, da se naslednje leto spet dobimo. Seveda pa moram pohvaliti udeležence, ki so se pohodu priključili, Branko Lepičnik čeravno nimajo diabetesa.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Kamnik

Meddruštveni pohodi z gorenjskimi društvi Junija smo imeli pohod po Komendi. Skupaj z gorenjskimi društvi smo se zbrali pri cerkvi, ki smo si jo ogledali, zatem pa smo se seznanili nekdanjim župnikom, Petrom Pavlom Glavarjem, ki se je rodil kot nezakonski sin komendatorja barona Petra Jakoba Testaferate z Malte; bil je zelo uspešen slovenski rimskokatoliški duhovnik in mecen, bil je zelo posloven, pomagal je Komendčanom z dobrimi nasveti, da so lažje preživeli. Ukvarjal se je s čebelarstvom, o tem pisal in ustanovil svojo knjižnico, ki smo si jo tudi ogledali. Zatem smo odšli na pohod po poti dreves do obeležja bolnice Tineta Zajca, kjer je bilo leta 1944, v času vojne, izdanih in ubitih šest ranjencev, dve medicinski sestri in zdravnik Tine Zajc. Pohod je bil zaključen s kosilom in druženjem z gorenjskimi društvi.

Merčunov dan 15. junija smo odšli na Merčunov pohod, kjer je sledila še proslava ob 65. obletnici smrti zdravnika diabetologa Ljudevita Merčuna. Najprej nas je pot peljala do kmetije Špan, kjer smo se namalicali in za rekreacijo izvedli nekaj iger, pikado in metanje balinčkov. Dosegli smo drugo mesto, kar nas je zelo razveselilo. Prijetno druženje nas je popeljalo nazaj na Lom pod Storžičem, kjer se je odvijala proslava. Voditeljica nas je vse, tudi Merčunove sorodnike, pozdravila in napovedala program. Pozdravili so nas predsednik društva Marjan Špehar, podpredsednik zveze Alojz Rudolf in prejšnja predsednica Anuša Hafner, ki je predstavila življenjsko pot zdravnika Ljudevita Merčuna. Pisal je tudi knjige za bolnike in učbenike, ki so izšli po koncu druge svetovne vojne. Zaključek je bil prijeten, saj smo se seznanili z Merčunovimi svojci.

Meddruštveni pohod Škofja Loka Zadnji pohod v polletju je bil v Škofji Loki. Zbrali smo se v Žabnici. Pozdravili so nas predsednica Tanja Oblak, loški župan Tine Radinja in domačin, nekdanji olimpijec Ivo Čarman. Šli smo čez Sorško polje do sv. Duha, do uršulinskega samostana, kjer smo spoznali zgodovino uršulink. Obnovile so Ajmanov grad in se preselile. Bile so lastnice Haškega gradu in

v njem imele šole za dekleta, kasneje tudi za fante. Še vedno poučujejo v šolah in so zelo aktivne. Ogledali smo si še cerkev sv. Duha in cerkev v Crngrobu. Po druženju nas je že čakal kombi. Vseh 16 članov se nas je varno in z lepimi spomini Savica Juntez, foto: Ivan Rolih vrnilo v Kamnik.

V spomin

Marjeti Bukovšek (1936–2019) S težkim srcem smo prejeli vest, da nas je zapustila naša dolgoletna članica in bivša predsednica Društva diabetikov Kamnik Marjeta Bukovšek, kar je bila tri mandate. Bila nam je velik vzor in mentorica ob nadaljnjem vodenju društva. Po njeni zaslugi smo leta 2007 dobili nove prostore v društvu upokojencev in priredili dan odprtih vrat. Zelo si je prizadevala, da društvo ne bi propadlo. Udeleževala se je vseh sestankov in bila članica nadzornega odbora. Čeprav so jo noge bolele, se ni dala, najela je taksi samo zato, da mi je delala družbo ob uradnih urah. Meddruštvenih pohodov se je udeležila, če le niso bili prenaporni. Tako je bila v Tržiču in v Škofji Loki, pa tudi na predavanjih in učnih delavnicah ni nikoli manjkala. Društvo ji je pomenilo veliko. Vedno je našla toplo besedo in bila pripravljena priskočiti na pomoč, čeprav težko, a tega ni pokazala. Bila je legenda Kamnika. Sodelovala je v več društvih. Zjutraj je odšla od doma, zvečer se je vračala. Neprestano sva bili na zvezi. Tako sem jo tudi tisti večer poklicala, a mi je povedala, da jo je med potjo domov začelo dušiti in da je pristala v kliničnem centru. Rekla je, naj jo zvečer kar pokličem. Toda žal sta bila to le dva klica. Njeno srce je omagalo. Draga Marjeta, v naših srcih boš vedno ostala v lepem spominu. »Usoda neusmiljeno obrača liste v knjigi življenja. Čas bo zacelil rane, bolečina bo sčasoma veliko manjša, toda spomini so večni ... Na koncu je kljub njeni skoraj 50-letni prijateljici, kot je sama imenovala sladkorno bolezen, in 35 letom na inzulinu omagalo srce. Diabetes, to je tihi ubijalec ..., to pa pripoveduje zgodbo, da je bila v svoji notranjosti tako močna in da je imela organe zdrave kljub bolezni, tudi v letih, ko marsikdo že odide od nas ... Prepustila se je toku življenja, da jo je odnašalo malo levo, malo desno, toda vedno je bila trdno na tleh. Njeni najljubši barvi sta bili rumena in oranžna, najljubša cvetlica pa mogočna sončnica. Življenje teče dalje, toda ... Od zdaj naprej še ena zvezda več na nebu, tako oddaljena, pa vendar tako blizu ... Ko bi lahko čas zavrtela nazaj … Nobena solza se ne potoči zastonj, nobena in nikoli ... Zdaj je svobodna kot ptica ... Jutri bo nov dan. Misel, da je še med nami, ostaja – je, le v drugačnih dimenzijah. Ko nas matere rodijo, nam veliko dajo, z odhodom pa veliko vzamejo. Tega se ne da opisati z besedami, to se lahko le občuti ... Hčerka Karmen Pogrešala te bom!«

Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Lenart

Po Prekmurju 48 članov društva diabetikov Lenart se nas je v torek, 3. septembra, udeležilo jesenskega izleta po Prekmurju. Izlet smo začeli v turobnem deževnem vremenu, v upanju, da se bo za nas čez dan pokazalo tudi sonce – in tako se je tudi zgodilo. Z dobro voljo smo se pripeljali v Juršince, kjer smo si ogledali Puhov muzej in bili ob predstavitvi filma navdušeni nad našim izumiteljem, ki so si ga naši severni sosedi vzeli za svojega.

Pot smo nadaljevali na Šafersko, tam smo si ogledali kar tri muzeje. Navdušili so nas dimnikarski, čevljarski in čebelarski muzej, kjer so nas zelo lepo sprejeli in nas tudi pogostili z dobrotami, mi pa smo tudi pokupili kar nekaj medu. Tukaj smo imeli tudi malico, ki smo jo poplaknili z dobro kapljico, nazdravili pa smo lepemu sončnemu vremenu in naši dobri volji. Ogledali smo si tudi turistično zemljanko, ker pa je ta bila zasedena s turisti si je nismo mogli videti od znotraj, a smo to prihranili za drugo našo avanturo.

n Društvo diabetikov Maribor

Po nekaj prevoženih kilometrih smo se ustavili v Lovenjakovem hramu na kosilu in zasluženi kavici, nato nas je pot peljala do šunkarne Kodila, kjer smo si ogledali njihovo trgovino in rekli nekaj besed o njihovi proizvodnji. S pesmijo in dobro voljo smo kar hitro prispeli do Razkrižja, kjer nas je čakal kovaški mojster, ki nam je pokazal svoj muzej, še edine obrti, ki deluje v Prekmurju. Malo že utrujeni smo se še ustavili v kraju Tišina, kjer so nam oskrbniki spominskega parka Vaneka Šiftarja pokazali, s kakšno ljubeznijo gojijo in oskrbujejo ta drevesa, ki so jih dobili tudi nekaj v dar. Veseli in polni spominov ter nekoliko utrujeni smo se v večernih urah vrnili in s pesmijo polepšali ta naš jesenski izlet, ki ne bo Ingrid Belšak šel tako hitro v pozabo.

Pred štirimi leti smo uvedli poseben program preventivnega delovanja, ki ga imenujemo štirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni. Na srečanjih vsak mesec spregovorimo o telesni aktivnosti, prehrani, zdravstveni edukaciji in druženju. Veseli smo, da nam pri tem pomagajo Zdravstveni dom Adolfa Drolca in Sladkornim bolnikom v društvu nudimo psihično oporo, sveštudenti medicine medicinske fakultete v Mariboru. Preventivno tovanja in veliko raznovrstnih aktivnosti. delovanje pri tej bolezni je najpomembnejše, saj vsako znanje o bolezni bolnika nauči z boleznijo živeti. V Mariboru je po Sladkorna bolezen je kronična motnja, s katero se spopadamo oceni preko 15 tisoč sladkornih bolnikov, vendar veliko ljudi ne bolniki vsak dan in vsak na svoj način s skupnim ciljem za čim ve, da bolezen imajo, zato so naše aktivnosti še posebej nižji krvni sladkor. Ob zdravniški oskrbi je najpomembnejši usmerjene v zainteresirano javnost. Brezplačne meritve v pozdrav način življenja, podpora svojcev in preventivno delovanje, sameznih ustanovah, šolah in v domovih upokojencev so aktivki ga skozi široko razvejeni program društva nudimo našim nosti, ki pomagajo pri odkrivanju sladčlanom in zainteresirani javnosti. Po korne bolezni. Šola zdravega življenja številu članov smo še zmeraj najšteje posebna oblika dela, kjer se s strovilčnejše društvo v Sloveniji, vendar kovnjaki pogovarjamo o bolezni, saj se članstvo stara in zato nenehno išvemo, da v ambulantah ni dovolj časa, čemo nove oblike in metode dela, s da bi se zdravnik podrobno posvetil katerimi bi pomagali sladkornim bolvsakemu pacientu. nikom v vseh starostnih obdobjih. Želimo si, da bi se v društvo vključili novi Na letošnjem občnem zboru smo sprečlani, bolniki, ki želijo še bolje spoznati jeli obvezo, da bo vsak član pripeljal sladkorno bolezen, ki želijo spoznati novega člana, ki ima sladkorno bolenaš program, s pomočjo katerega nezen. Skupaj bo vsem lažje, ob tem pa nehno pomagamo, svetujemo, usmerbolniki ne bodo osamljeni. Člane vajamo in gradimo na dobrih odnosih. bimo na vrsto druženj, kjer se spletajo Skupaj nam je lažje in to spoznanje Od leve proti desni: Mirko Topolovec, predsednik, Lidija nova prijateljstva, izmenjujejo inforse je krepilo skozi dolgih 63 let delo- Salamon, strokovna delavka in Majda Navršnik, pod- macije o bolezni in kjer se znamo povanja društva. Mirko Topolovec veseliti. predsednica društva

Skupaj nam je lažje

40 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Metlika

Po pohodu še na piknik Začeli smo zjutraj z jutranjo telovadbo na Pungartu, potem je sledil 11 kilometrovdolg pohod in nato še piknik v Prilozju.

Tam pa je bilo vsega. Imeli smo kulturni program in kulturnike smo izbrali kar med udeleženci. Dobro, pevski program je bil bolj okrnjen, ker ni bilo Rudolfa, da bi zapel kakšno dalmatinsko. Jedli in pili smo, kolikor je kdo zmogel, plesali in igrali smo tudi razne igre. Balinali smo, kegljali, slepo zadevali tarčo in izbijali kozo. Po trije iz vsake tekmovalne panoge so dobili diplome in praktična darila. Veselja ni manjkalo. Vprašal sem starejšo tetico, če je zadovoljna. Rekla mi je, da se je srečala z prijateljicami, ki se sicer

zelo redko vidijo, in da je to največ vredno. Mogoče so se videle zadnjič. Jaz pa pravim: Pohod in piknik bo tudi drugo leto, in to 13. septembra 2020. Da bi bili zdravi in da bi se videli! Juš Mihelčič

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Izobraževalno okrevanje v Termah Dobrna

Srečanje pomurskih diabetikov V soboto, 6. julija, smo se člani vseh štirih pomurskih društev diabetikov zbrali na že tradicionalnem srečanju pomurskih društev.

Letošnje srečanje je organiziralo Društvo diabetikov Murska Sobota v Beznovcih v gostilni Jelenov hram. Srečanje je otvoril naš novi predsednik soboškega društva gospod Igor Vitez, ki je predlagal minuto molka za nedavno umrlo predsednico Danijelo, pa tudi za vse preminule člane društev. Sledili so kratek kulturni program in besede povabljenih gostov. Seveda pa brez razgibavanja ni šlo. Pod vodstvom fizioterapevtke Metke smo se kar lepo razgibali in sprostili pred bogatim kosilom. Ko smo se okrepčali in malo spočili, so sledile športno-zabavne igre, met škornja, petanka, prebiranje zrnja. Vlečenje vrvi, ki je bilo tudi v programu, pa smo raje opustili zaradi varnosti, saj so bile temperature previsoke. Ob zanimivem programu in živi glasbi smo se skoraj ves dan družili in veselili. Prehitro se je približal večer, ko smo se prepolni prijetnih vtisov počasi razšli z obljubo, da se prihodnje leto v Gornji Radgoni srečamo v še večjem številu. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu gostilne Jelenji hram za prijazen sprejem in za pogostitev. Iskrena hvala.

Bil je lep sončen ponedeljek, 10. junija, ko smo se odpravili na okrevanje. Ob 10. uri je prispel avtobus iz Dobrne in nas odpeljal na enotedensko okrevanje, skupaj s prijatelji društev Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. Po slabih dveh urah smo že bili pred recepcijo hotela Vita, kjer nas je pričakal prijazen animator Andrej z dobrodošlico. Po opravljenih formalnostih smo se udobno namestili po sobah. Za vse udeležence društev so bila vsak dan organizirana merjenja sladkorja in krvnega tlaka, jutranja gimnastika v telovadnici medicinskega centra, vodna aerobika v bazenu hotela Vita, razna zanimiva in poučna predavanja, sprehodi skozi energijski park s predstavitvijo Term, razni pohodi v okolico Dobrne, razne športne in družabne igre, družabni večeri s komorno in zabavno glasbo, kolo sreče, tombola, skratka, na programu je bilo toliko, da se vsega niti ni dalo udeležiti. Glede hrane: vse je bilo samopostrežno, pravo razvajanje. Kako koristno je bilo okrevanje za nas, smo ugotovili po vsesplošnem aktivnem tednu, saj so bile vrednosti krvnega sladkorja vsak dan nižje in ni bilo nobenih zapletov. V ponedeljek smo se dobro razpoloženi in lepimi vtisi vračali proti domu, kjer so nas že težko pričakali naši najdražji. Ostali so lepi spomini, ker vsemu lepemu sledi tudi konec. Zahvaljujemo se za prijaznost in ustrežljivost celotnemu kolektivu Terme Dobrna – Hotel Vita z željo, da se prihodnje leto spet snidemo. Marija in Andrej Barber Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Na Debelem rtiču in Koroškem Okrevanje na Debelem rtiču je naša stalnica že vrsto let. Tudi letos se ga je v mesecu maju udeležilo preko 40 članov našega društva, ki se v hotelu Bor počutijo že skoraj čisto domače.

Konec junija pa smo se odpravili na Koroško in se popeljali s splavom po reki Dravi, kjer smo preživeli zabaven dan. Kljub slabemu vremenu smo bili dobre volje, saj so nas koroški »pobi in dečve« dobro zabavali. Ogledali smo si tudi zelo znano turistično kmetijo Klančnik in se z vlakcem popeljali na izlet po pašnikih damjakov in muflonov,

n Društvo diabetikov Novo mesto

Po treh letih drugič na Ostri vrh Pregovor, da za dežjem posije sonce, je držal tudi prvo sredo v septembru. Po več ali manj nevihtnem torku smo se zbudili v jasno in hladno jutro, a po deseti uri je bilo že prijetno toplo.

Tokrat smo se pohodnice kot vedno zbrale pri OŠ Grm in glej ga, zlomka, tokrat sem bila samo jaz z avtom, zato smo morali najprej urediti logistiko. Marijo in Anico sem odpeljala po avtomobila in nato smo se odpeljale do Rdečega kala, kjer nas je že čakal Franc Smolič. In zakaj smo po treh letih ponovili pohod na Ostri vrh na prvo sredo v septembru? Zato, ker je na začetku jeseni v tem predelu rastišče ciklam, ki jih prej vonjaš kot vidiš. Tudi letos je bilo tako. Z manjšimi postanki smo v eni uri prišli do lovskega doma, kjer smo imeli krajši počitek. Štiri udeleženke so se odločile, da ne gredo na vrh in da se bodo po isti poti vrnile, ostali pa smo odkorakali na vrh. Splačalo se je potruditi, saj so nas na vrhu pričakali celi vrtički ciklam. Sledilo je fotografiranje in vpis v knjigo, nato pa odločitev, da gremo nazaj po bolj zahtevni, krožni poti. Počasi in previdno smo »vijugali« med kamni in ugotovili, zakaj je 528 metrov visoki vrh dobil ime Ostri vrh. Med prijetnim kramljanjem, tudi na temo, da nam bo ta spust ostal za vedno v spominu, smo v eni uri prišli na izhodišče. Malo za šalo in malo zares sem se zahvalila Danici, Zini, Fani in Mileni, da niso šle na vrh, saj potem me ne bi šle po tej poti 42 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

v lovski koči pa smo občudovali bogato zbirko nagačenih ptic Marija Venek, foto: Anton Venek in druge lovske trofeje.

nazaj in ne bi imele lahko rečem kar malo adrenalinske izkušnje. Tudi tokrat je bilo pet pohodnic prvič na Ostrem vrhu. Sledilo je slovo za štirinajst dni in po štirih urah smo se vrnile v Novo mesto.

Pohod na Vinji vrh Pohodniki Društva diabetikov Novo mesto smo bili na Vinjem vrhu že v vseh letnih časih, v času trgatve pa še ne. To se je zgodilo v sredo, 18. septembra. Naše zveste jeklene konjičke smo parkirali v Beli cerkvi in se v smeri Šmarjeških Toplic podali proti našemu cilju. Po dobrem kilometru smo zavili desno in kaj kmalu se nam je pot »postavila pokonci« (pa ne za dolgo), kar nam ni bilo všeč, še posebej dvema pohodnicama. Pa vendar s pogledi nazaj v dolino, za obujanje spominov iz naše mladosti na desni strani stara hiša, nasproti pa lepe sodobne hiše in lepo obnovljena kapelica. Kar dosti razlogov, da skoraj nismo vedeli, kdaj smo prišli do vrha, kjer pa smo zagledali lepo obnovljeno staro hišo. Sledil je postanek v zavetju cerkve sv. Jožefa in nato smo po krožni poti med vinogradi odkorakali proti Beli cerkvi. Med potjo smo se večkrat ustavili za panoramske poglede in naša Zina je kot vedno našla štiriperesne deteljice, ki menda prinašajo srečo. Ko smo bili že blizu cilja in smo hoteli zaviti na desno, nas je Marija povabila k svoji zidanici, kjer nas je čakalo presenečenje – polna gajbica grozdja. Res, da grozdje diabetikom ni ravno priporočljivo, a bilo je zanimivo poslušati razpravo, kako si bodo to »pregreho« doma uravnali, da bo stanje sladkorja v krvi spet normalno. Mariji smo se zahvalili za grozdno pogostitev in se veseli razšli Fanika Vovk za štirinajst dni.

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Mirovniški festival in društveni piknik Tako kot pretekla leta se je tudi letos naše društvo predstavilo na svoji stojnici na prizorišču Mirovniškega festivala v Slovenj Gradcu. Tema letošnjega festivala pod skupnim naslovom Leto avtohtonih jezikov zaznamuje slogan »Pogovarjaj se z mano«.

na tradicionalno srečanje s člani društva iz Ilirske Bistrice. Pričakali so nas dobre volje in postregli z obilnim zajtrkom. Gospa Andreja, predsednica društva Ilirska Bistrica, nam je predstavila program in kaj hitro smo se razdelili v dve skupini. Nekaj članov je šlo na ogled mesta, kamor jih je popeljal gospod Vilko, druga polovica pa se je podala na pohod na hrib Ahac. Vso pot smo imeli obsijano s soncem, vmes pa sta pohodnike s kakšno šalo in anekdoto nasmejala naša vodnika, gospod Jožef in gospa Andreja. Največ smeha pa je bilo na vrhu, saj je veliko pohodnikov moralo opraviti planinski krst. V popoldanskem času smo se družili ob odličnem kosilu. Veliko smo si imeli povedati, kaj smo doživeli, in odigrali turnir v balinanju, kjer smo ženske nečedno izgubile proti moškim. Gostiteljem smo zelo hvaležni za prelep sprejem. Naslednje leto pa dobrodošli v Slovenj Gradcu.

S soncem obsijana Lendava Avgusta, na sončni torek, se je skupina Društva diabetikov Slovenj Gradec odpravila na oddih v Terme Lendava. Prijazni receptorji so nam razdelili sobe, animator Denis nas je pričakal z osvežilno pijačo ter nam predstavil terme in program animacij.

Stojnico je obiskalo nad sto obiskovalcev in vsem smo opravili meritve, saj nadzor nad vrednostmi glukoze v krvi bistveno zmanjšuje tveganje za zaplete in preprečuje, da bi se stanje še dodatno poslabšalo. Dogajanje so popestrili glasbeni nastopi, otroške predstave in poučne kreativne delavnice. Popoldne pa smo se odpravili na društveni piknik, kjer smo se ob dobri hrani z žara zavrteli ob živi glasbi. Družili smo se do poznih večernih ur in med drugim razpravljali o zanimivem predavanju gospe Krenker, dipl. med. sestre, ki je predstavila delavnice o sladkorni bolezni.

Srečanje v Ilirski Bistrici Že nekaj let se naše društvo srečuje z člani Društva diabetikov Ilirska Bistrica. Tako smo se tudi letos lepega sončnega dne 20. avgusta odpravili člani Društva diabetikov Slovenj Gradec

Seveda smo se po kosilu takoj odpravili v bazene in na ležalnikih klepetali in tehtali, katerih animacij se bomo udeležili. Poleg dveh predavanj smo se udeležili izleta v Čakovec in ogleda Vinarija, kjer smo morali ugotoviti število stopnic na stolp. Točno število je natančno preverjal gospod Božo in tudi podelil nagrado. Skupina korajžnih se je podala po Lendavskih goricah in je prehodila kar nekaj čudovitih poti med prelepimi vinogradi, ki jih stražijo mogočni klopotci ob melodijah valujočega vetra. Poleg merjenja krvnega sladkorja, jutranje telovadbe, hoje po energetskih točkah smo pa po večerih uživali ob zvokih žive glasbe. Kot bi trenil, je minil teden. Zadnji večer smo skupaj zaključili z raznimi igrami. Gospa Anica je večer popestrila s šaljivim skečem. Domov smo se vrnili malce težji, vendar pa s polno energije in dobre volje. Fanika Slemnik Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Ptuj

Edukativni program v Strunjanu Na željo naših članov in članov Društva diabetikov Lenart smo se tudi letos odločili za edukativni program v Strunjanu.

Za popestritev večerov so nam zapeli ženski pevski zbor Pristan, koncert Žavbi Brothers in slovenska glasba za ples z Binetom. Čas nam je hitro minil in že smo pakirali za domov. Tako smo se v nedeljo dobro razpoloženi in z lepimi vtisi poslovili od naših gostiteljev. Animatorka Tatjana nam je zaželela srečno vožnjo in snidenje naslednjo leto. Ob slovesu Društva diabetikov Lenart smo sklenili, da prihodnje leto znova organiziramo skupno edukativni program v StruIda Fric njanu.

Zbrali smo se na železniški postaji in se z Krkinim avtobusom odpeljali v Lenart, kjer so se nam pridružili člani društva iz Lenarta. Skupaj smo se odpeljali na našo izbrano destinacijo Strunjan. Strunjan je čudovit kraj ob slovenskem morju, ogromno zelenja, miru in vonj po morju, tu se spočijeta duša in telo. Ob prihodu nas je sprejela prijazna animatorka Tatjana, ki nas je seznanila z aktivnostmi, ki so nam jih pripravili, in nam za dobrodošlico postregla s sokom, penino in vodo. Razdelila nam je ključe sob, zapestnice za kopanje in prijavne kartončke in nas napotila v restavracijo na kosilo. Nedelja je bila prosta za počitek, kopanje in spoznavanje okolice. Tako kot vedno nam je najpomembnejše druženje, zato se vsako leto znova razveselimo, ko se ponovno srečamo. Zjutraj pred zajtrkom so za vse člane merjenje sladkorja, krvni tlak in nato zajtrk. Od ponedeljka dalje smo imeli vsak dan ob 9. uri sprostitvene dihalne vaje ob morju in glasbi, kar je posebej dobro sproščanje. Pripravili so nam tri zdravstvena predavanja; predavatelji so nas seznanili o srčnem popuščanju in srčni kapi, in kardiolog, specialist internist nam je predaval o vplivu diabetesa na naše zdravje. Vsak dan smo se kopali v morju ali bazenu, v bazenu smo imeli tudi telovadbo. Nadaljevali z enim pohodom do strunjanskega križa, od Strunjana do Portoroža in Pirana, čez soline in ob večerih ob morju. Vse pohode smo imeli vodene z animatorko, ki nas je seznanjala s kraji in njihovo zgodovino. Med potjo smo si ogledali muzej solinarstva in razstavo arhitekture Portoroža.

V slovenskem primorju in Vipavi Zadnjo sončno soboto v mesecu avgustu smo izkoristili za druženje in pohod v mesto Piran in ogled Parka vojaške zgodovine v Pivki. Polni pričakovanj, druženja in občudovanja krajev Slovenije ob poti na naš cilj smo se ob 6. uri zjutraj zbrali na železniški postaji in počakali na avtobus. Pozdravil nas je prijazen šofer, ki nas je varno in prijetno peljal po zastavljeni poti. Z vmesnim postankom smo po dobrih treh urah prispeli v Piran. Pričakalo nas je drugo najstarejše mesto v Sloveniji, saj smo Ptujčani ponosni na naš prelepi Ptuj, ki letos slavi 1950-letnico in je najstarejši v Sloveniji. Piran se ponaša s štirinajstimi znamenitostmi, ki bi jih morali obiskati; za vse ni bilo časa, nekaj pa smo si jih ogledali. Na poti do cerkve sv. Jurija nas je pozdravilo mestno obzidje. Pri cerkvi se nam je odprl pogled na staro mestno jedro v vsej svoji lepoti. Občudovali smo stare hiše in ozke ulice s Tartinijevim trgom in obalo s privezi potniških in ribiških ladij v objemu modrine morja. Naredili smo skupinski posnetek udeležencev za spomin in nadaljevali pot v minoritski samostan Piran. Pričakal nas je pater Robi, ki prihaja iz naših krajev, zato je bilo srečanje toliko bolj prijetno. V sliki in besedi nam je prikazal samostan sv. Frančiška in mesto Piran. Zadovoljni s prikazanim smo odhiteli naprej na ogled Pomorskega muzeja in Muzeja školjk. Nekaj časa je ostalo za kavico ali osvežilno pijačo in hitro smo pohiteli na avtobus, saj so se prebudili naši želodčki. Bil je čas za kosilo, odpeljali smo se v prijetno gostišče in potešili lakoto.

44 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Po prijetnem okrepčilu smo pot nadaljevali proti Pivki, na ogled Parka vojaške zgodovine. To je muzejska ustanova, ki ohranja in predstavlja vojaško-zgodovinsko dediščino s poudarkom na vojaški tehniki. Nosilna zbirka muzeja je tankovsko-artilerijska zbirka z eksponati iz druge svetovne, hladne in slovenske osamosvojitvene vojne. Največja atrakcija je jugoslovanska diverzantska podmornica P-913 Zeta in predvsem zaradi nje park vsako leto obišče 25.000 obiskovalcev. Moram pohvaliti njihovega vodnika, ki nam je zgodovino predstavil glasno in jasno. Rahlo utrujeni, polni lepih doživetij in veseli da smo preživeli lep dan, smo se v večernih urah vrnili domov, z mislijo na naslednje druSonja Korošak ženje.

V Termah Dobrna Za edukativni program v Dobrni smo se odločili na željo naših članov, ki ne želijo na morje. Na lepo avgustovsko soboto smo se z brezplačnim prevozom od doma do term odpeljali v zdravilišče Dobrna. Animator David nas

n Društvo diabetikov Škofja Loka

Poletne aktivnosti Gorenjska društva diabetikov smo tik pred zasluženimi počitnicami povabili na Sorško polje, ki ga je v svojih pesmih nemalokrat omenjal Simon Jenko. Udeležence pohoda sta v Žabnici pozdravila župan Občine Škofja Loka Tine Radinja in olimpijec Ivo Čarman, ki je leta 1984 na stadion v Sarajevu prinesel olimpijsko baklo. Ivo deluje tudi na humanitarnem področju. Že 20 let v vlogi Miklavža obiskuje otroke na Pediatrični kliniki. Letos je otroke, ki so se borili oziroma se še borijo s hudimi krvnimi boleznimi in različnimi raki, pripeljal v Škofjo Loko na Tek štirih mostov za junake iz tretjega nadstropja, ki se ga je v njihovo podporo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

je prijazno sprejel, nas napotil na recepcijo, kjer smo prejeli vse potrebno za bivanje v hotelu in kartončke za obisk zdravnika. Bivanje smo začeli z dobrodošlico in kosilom. Po kosilu smo imeli ob določeni uri obisk zdravnika. Zdravnik nam je predpisal terapije odvisno od naših težav. Terapije so bile razvrščena na vse dni bivanja v Dobrni. Meritve sladkorja v krvi in krvni tlak so nam merili vsak dan, imeli pa smo tudi tri strokovna zdravstvena predavanja. Organizirana je bila jutranja gimnastika in vodna aerobika. Imeli smo vodeni ogled po okolici Term Dobrna, kjer nam je animator David razložil zgodovino kraja in objektov. Kljub natrpanemu urniku smo imeli čas še za druženje, kopanje in sprehode po okolici Dobrne. Res lepa narava in energetske točke za sproščanje, ker se spočiješ in napolniš z novo energijo. Na okrevanju smo bili zadovoljni tako z organizacijo kot s storitvami, zahvaljujemo se gospodu Andreju in Davidu ter ostalemu osebju za gostoljubnost in prijaznost. Ida Fric

so bili Furlani, domačini pa so dovažali material s pomočjo tovorne žičnice. Stavba ima v ospredju okna bivalnih prostorov, zadaj pa je hodnik, ki je služil tudi kot zaklonišče. Za preskrbo z vodo so imeli nekoliko višje zgrajen tudi rezervoar. V kaverni so vojaki živeli do kapitulacije Italije leta 1943. Menda se jim je takrat tako mudilo domov, da so v prostorih pustili posteljnino in drugo opremo, ki so jo kasneje domačini s pridom uporabljali. Ob vrnitvi v planinsko kočo nas je pričakalo kosilo, ki mu je sledilo predavanje Bernarde Lukančič. Povedala nam je nekaj o tem, kako nevarni so lahko padci, kako se jim izognemo in kako nudimo prvo pomoč ob zvinu, izpahu ali zlomu. Če pa skrbimo za dobro kondicijo, se padcem oziroma dolgotrajni Bernarda Lukančič, Tanja Oblak, rehabilitaciji lahko izognemo. foto: Ivan Rolih

Ob koncu avgusta se diabetiki iz Poljanske doline in Škofje Loke običajno družimo na pohodu, kjer spoznavamo nove kraje, njihovo zgodovino in uživamo v čudovitih razgledih. Tokrat smo se bili na Ermanovcu. Po markirani poti smo se najprej odpravili do nekdanje meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, po kateri je tekla rapalska meja. Nekaj korakov stran stoji lepo ohranjena italijanska karavla, ki so jo sezidali v letih 1937/38. Mojstri Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

IZ N AŠIH DRUŠTEV n Društvo diabetikov Trbovlje

Mi gremo pa na morje … Vsako leto se veselimo okrevanja, saj gremo običajno v novo okolje, kjer se rekreiramo, družimo ter nabiramo znanje in izkušnje za zdravo življenje. Letos smo se vrnili v Vodice, v hotel Punta in vilo Arausa. Bilo nam je tako lepo, da smo želeli še enkrat doživeti to lepo morsko okolje in prijetno vzdušje.

Vremenska napoved ni bila obetavna, a že na vožnji proti morju nas je pozdravilo sonce, ki smo ga sprejeli z glasnim navdušenjem. Spremljalo nas je vse dni, zato smo se neomejeno kopali, hodili v mesto in na izlete in raziskovali, šli na pohod v Tribunj, na plaži balinčkali, Boris je ribaril, Jože treniral tek, zvečer pa smo plesali in peli ob glasbi muzikanta Željka. A to še ni vse! Tokrat je bil ples glavno dogajanje naših počitnic tudi čez dan. Vključili smo se v plesno delavnico Bolero, ki jo je vodila gospa Janja Pušl. Pod njenim sproščenim in simpatičnim vodenjem smo plesali angleški in dunajski valček, kavbojsko polko in bachato. Težko je z besedami opisati naše občutke, a res smo uživali v glasbi, šteli korake in se zabavali.

Ni šlo vse gladko in hitro, a na zaključnem večeru smo tudi nastopili – gospa Janja nas je napovedala kot Zvezde plešejo v šovu. Morda naša drža in koraki niso bili vrhunski, a resnično smo se trudili in pridobili novo znanje in izkušnje. V okviru zdravstvenega programa smo zjutraj telovadili in plavali, naša medicinska sestra Gabriela Hostnik je merila sladkor in tlak in pripravila predavanja. Bilo nas je 57, kar je največje število doslej, in vsi smo se vključevali. Menim, da je bilo letos vse izjemno: vreme, okolje, naša velika družina, raznovrstne dejavnosti, druženje in počutje. Kako malo je potrebno, da se imamo lepo. Včasih je dovolj le, da se vključiš v skupino in se ji prepustiš. Cvetka Kozmus

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Pohod proti Ržišam V lepem poletnem jutru smo se člani Društva diabetikov Zagorje ob Savi zbrali na Klančišah. Posedli smo pod prijetno hladni kozolec in prijavljali svojo udeležbo. Vodja telovadbe Rudi nas je krepko »razmigal«, tako da smo dobro pripravljeni odšli proti Ržišam.

Pot nas je vodila po lepi senčni poti, ob njej pa so nas pozdravljale borovnice in gobe – ni bilo jurčkov. Po uri in pol hoje smo se vrnili, opravili meritev krvnega sladkorja. Bilo nas je 34 udeležencev. V prijetni družbi smo pomalicali dobrote, ki nam jih je pripravil »mojster žara« Roman. Bilo je lepo, še bomo ponovili. Marija Grošelj 46 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji četrtek v mesecu

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU v Vipavi

ob sredah

vodena terapevtska telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašna, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

ob 14.00, pri gostišču Šega ob 15.00, pri Krajcarju, Podskrajnik

Doroteja Nared, 031 652 087 Drago Frlan, 051 410 478

od 9.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 9.00, parkirišče Lidl Domžale od 10.00 do 12.00, pisarna društva

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom Slovenj Gradec od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd ob 16.00, športna hala Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Metoda Herman, 040 852 704 Milena Dobnik, Ervin Kodrun, 040 562 472 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu petek, 15. november

pohod po okolici Cerknice meritve krvnega sladkorja in pohod

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sreda, 6. november četrtek, 14. november sreda, 4. december december

uradne ure meritve krvnega sladkorja pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni meritve krvnega sladkorja obiski starejših

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob četrtkih ob sredah vsak petek

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in tlaka kolesarjenje

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih

informacije po telefonu laični svetovalec uradne ure

od 9.00 do 11.00 od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do11.00, v prostorih društva

prvi torek v mesecu

merjenje sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

društveni telefon, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija ob torkih ob petkih nedelja, 10. november četrtek, 14. november sobota, 16. november

telovadba nordijska hoja pohod po Rakah merjenje krvnega sladkorja Cerkno martinovanje

ob 16.00, mala telovadnica ob 16.00, pred Domom upokojencev Idrija ob 10.00, avtobusna postaja od 7.00 do 11.00, blagovnica Cerkno zbirajo se prijave

Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 18.30, Krajevna skupnost Sava od 17.00 do 19.00, Krajevna skupnost Sava od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 10.00, pred pisarno društva ob 16.00, v Domu dr. F. Bergelja

Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723 Čazim Babič 041 909 961 vabilo

ob 9.00, iz Kolodvorske 5 ob 10.00, v društvu ob 11.00, v Zdravstvenem domu Kamnik ob 17.00, v Zdravstvenem domu Kamnik ob 10.00, v društvu ob 10.00, v društvu ob 9.00, dalje ob 13.00 ob 8.30, v društvu

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Renata Žibert

kegljanje uradne ure edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški svetovni dan sladkorne bolezni – pohod, merjenje krvnega sladkorja šola kuhanja prednovoletno srečanje – predavanje, druženje edukativno zdravstveno okrevanje Thalasotherapia Crikvenica

od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper ob 8.00, avtobusna postaja Lucija ob 10.00, Bonifika Koper ob 9.00, hotel Laguna Strunjan ob 18.00, Emonec Koper ob 8.00, avtobusna postaja Lucija

Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

edukativno zdravstveno okrevanje Thalasotherapia Crikvenica

ob 8.00, avtobusna postaja Lucija

Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nadstropje, soba št. 6

društvena pisarna, 031 485 470

ob 16.00, Diabetični center Kranj – I. nadstropje ob 16.00, Diabetični center Kranj – I. nadstropje ob 16.00, Slovenski trg, Kranj ob 16.00, Diabetični center Kranj

društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Nikova 9 od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ura po dogovoru 10.00, Center SG 9.00 do 12.00, Mercator 10.00, trgovina Klasek ura po dogovoru ura po dogovoru 10.00, trgovina Klasek

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih in četrtkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah ob petkih četrtek, 14. november petek, 20. december

merjenje krvnega sladkorja in tlaka, holesterola uradne ure balinanje pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni prednovoletno srečanje

Društvo diabetikov Kamnik četrtek, 14. november torek, 12. november četrtek, 14. november sreda, 20. november torek, 10. december torek, 3. december 4. do 8. december sobota, 14. december torek, 17. december

pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni predavanje Spoprijemanje s stresom meritve krvnega sladkorja predavanje o sladkorni bolezni in njenih zapletih druženje, izmenjava izkušenj druženje, izmenjava izkušenj obiski članov, starejših od 80 let prednovoletno srečanje meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Koper ob torkih in petkih vsako prvo sredo v mesecu od 3. do 10. novembra četrtek, 14. november sobota, 7. december četrtek, 19. december od 22. do 29. decembra od 29. decembra 2019 do 5. januarja 2020

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure

torek, 12. november

predavanje: Vodenje sladkorne bolezni in meritve (Metka Švara, viš. med. ses., Roche) delavnica: HbA1c in meritve (Danica Ostanek, prof. zdrav. vzg., Z&Z) shod in pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pohod po predprazničnem Kranju in prednovoletno srečanje članov

sreda, 13. november četrtek, 14. november četrtek, 19. december

Društvo diabetikov Lenart ob sredah ob sredah sobota, 9. november sobota, 16. november sobota, 23. november ponedeljek, 4. november četrtek, 19. december decembra ponedeljek, 2. december

uradne ure merjenje krvnega sladkorja proslava ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Škofji Loki predavanje za diabetike Društva diabetikov Lenart merjenje krvnega sladkorja v krvi pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni silvestrovanje za člane Društva diabetikov Lenart obisk starejših članov Društva diabetikov Lenart pohod po okolici Lenarta

Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Lendava ponedeljek

uradne ure

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

od 9.00 do 11.00, pisarna društva

Zsuzsi Kepe, 031 345 046

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna od 19.00 do 20.00, športna dvorana Litija od 16.00 do 17.00, bazen Pungart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, društvena pisarna prijave in zbor v društveni pisarni od 7.00 do 8.00

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

zbiramo prijave v dogovoru zbiramo prijave v dogovoru v dogovoru

01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153 01 89 81 584 in 031 777 153

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421

ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer ob 16.30, Zdravstveni dom

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

po dogovoru, avtobusna postaja Ljutomer ob 10.00, trgovski center TUŠ Ljutomer ob 8.30, pisarna društva ob 8.00, pisarna društva 13.30, dom starejših občanov od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob sredah ob sredah vsako prvo sredo vsak četrtek november četrtek, 14. november december december december december

uradne ure telovadba plavanje merjenje sladkorja, krvnega tlaka in holesterola skupaj z MDI organiziramo pohode po naši bližnji in daljni okolici zdravstveno predavanje (še v dogovoru): Zdrave dlesni ne krvavijo in Povezanost med sladkorno in parodontalno boleznijo objekta, obarvana modro, v občini Litija in Šmartno zdravstveno predavanje o očeh za diabetike (še v dogovoru) obisk starejših članov v domu za ostarele prednovoletno srečanje članov v času novoletnih počitnic, bo društvena pisarna zaprta

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob četrtkih

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba

Društvo diabetikov Ljutomer drugi četrtek v mesecu ponedeljek 11. novembra sobota 9.novembra četrtek, 14. november četrtek, 14. november druga polovica decembra druga polovica decembra prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu

plavanje v termah Banovcih predavanje z gibanjem Obvladujem bolečino udeležba na proslavi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Društvu diabetikov Škofja Loka merjenje sladkorja in krvnega tlaka pohod po mestu Ljutomer ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni obisk starejših in bolnih članov društva srečanje članov ob zaključku leta uradne ure, meritve sladkorja v krvi, druženje pohod in druženje z meritvami sladkorja v krvi

Društvo diabetikov Maribor vsak dan plavanje in savna v Fontani prvi in zadnji ponedeljek v mesecubrezplačne meritve sladkorja v krvi brezplačne meritve sladkorja v krvi ob ponedeljkih razne športne dejavnosti ob ponedeljkih kegljanje in namizni tenis ob ponedeljkih, torkih in četrtkih uradne ure ob sredah uradne ure ob petkih pikado in namizni tenis torek, 5. november četrtek, 7. november četrtek, 7. november četrtek, 14. november četrtek, 21. november od 25. do 30. novembra petek, 29. november sobota, 16. november sreda, 13. november torek, 3. december četrtek, 5. december petek, 20. december

učna delavnica in predavanje Nefrologija in sladkorna bolezen pogovor z laičnim svetovalcem kulturni večer invalidov – prost vstop brezplačne meritve krvnega sladkorja šola zdravega življenja Sladkorna bolezen in tesnoba edukativno zdravstveno okrevanje Zdravilišče Radenci uradne ure v Slovenski Bistrici – laično svetovanje in brezplačne meritve krvnega sladkorja izlet v Posavje: Pohodimo sladkorno pogovorna oddaja Radia Maribor Minuta za zdravje učna delavnica in predavanje Eve Zemljič, dr. med., diabetologinje pogovor z laičnim svetovalcem novoletno druženje

4 ure, s člansko izkaznico ceneje Terme Fontana ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor Trgovina Diafit od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medika obvestila na oglasni deski društva in spletni strani www.diabetiki-mb.si od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, ostali 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15,MB Lidija Salamon, 02 2282310 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 2282310 ob 17.00, SNG Lidija Salamon, 02 2282310 od 9.00 do 12.00, Europark in Qlandija Lidija Salamon, 02 2282310 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 2282310 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 2282310 v prostorih Občine Slovenska Bistrica obvezna prijava od 9.00 do 10.00 od 10.00 do 12.00, Trubarjeva 15, Maribor obvezna prijava obvezna prijava

Lidija Salamon, 02 2282310 Zdenko Babič, 040 351919

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

zbirajo prijave ob 14.00, pri Lukanu ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne

pisarna, 02 82 20 233 Jaroš Kodrun, 041 420 131 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784

zbirajo prijave

pisarna, 02 82 20 233

Lidija Salamon, 02 2282310 Lidija Salamon, 02 2282310 Lidija Salamon, 02 2282310

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

Društvo diabetikov Mežiške doline sobota, 16. november ob ponedeljkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah četrtek, 14. november

Dnevi kakijev Strunjan pohod v okolici Leš in Prevalj pohod v okolici Raven pohod v okolici Mežice pohod v okolici Črne učne delavnice pohod na Volinjek nad Lešami ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, meritve

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob torkih in sredah vsak drugi in zadnji torek prvo sredo v mesecu ob četrtkih

sreda, 13. november december december

dihalne vaje s petjem od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Helena Copot, 041 343 630 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 uradne ure in meritve krvnega sladkorja od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, Murska Sobota Igor Vitez 041 730 080 sestanek društva, predavanje ali delavnica ob 17.00, klub PGZ, Lendavska ul. 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 brezplačna delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni ob 15.15, telovadnica ekonomske šole Marija Barber, 031 511 816 Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/ pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in predavanje o vplivu sladkorne bolezni na očesno ozadje dr. Satarja. 16.00 (pohod), 17.00 (predavanje), Murska Sobota Jožica Gibičar, 041 953 874 zaključek leta obvestilo pride naknadno / obisk nepokretnih članov obvestilo pride naknadno /

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do petka

48 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

plavanje v Termah Krka: Dolenjske toplice in Šmarješke toplice (celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. decembra)

na sedežu društva so na voljo karte za plavanje (najprej plačilo, nato prejmete karte)

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsako drugo sredo v mesecu ob sredah

nekajurni pohod v okolici Novega mesta uradne ure aktualni dogodki društva

ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto spletna stran: http://ddnm.si

Frani Vovk, 040 390 466; tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna ob 18.00, športni park telovadnica ob 16.00, pred ZD Postojna

Ivica Bergoč, 051 233 510 pisarna društva

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a Gastro d.o.o Ptuj, ob 9.00 pred lekarno Toplek ob 9.00; pred Občino Videm ob 14.00; pred Občino Dornava ob 14 uri železniška postaja Ptuj; uro odhoda dobite ob prijavi Gastro d.o.o

Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ljuba Zavec, 031 317 525 ali Ida Fric, 041 469 510 Sonja Korošak, 041 528 615; Ida Fric, 041 469 510 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 Sonja Korošak, 041 528 615, Marjan Šilak, 041 563 351; Marija Velikonja: 041 954 524 prijave v pisarni društva vsako sredo od 8. do 10. ure prijave v pisarni društva vsako sredo od 8. do 10. ure

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec ob 09:00 uri, Mercator ob 16.00, kegljišče Tuš

Ivan Gašper, 041 753 001 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kasper 051 381 007 Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave zbiramo prijave

društvo, 051 335 614 društvo 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna društva Stantetova 16 ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 9.30, avtobusna postaja Velenje ob 8.00, avtobusna postaja Velenje ob 8.00, avtobusna postaja Velenje

Antonija Škrbič, 041 240 496; Franc Simončič, 041 776 212; Milica Vertačnik, 070 875 519 Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Romana Praprotnik, 070 825 353 Marjan Skaza, 040 128 081 Marjan Skaza, 040 128 081

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555

Društvo diabetikov Postojna ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih

uradne ure v novih prostorih društva od 15. aprila naprej telovadba pod vodstvom profesorja D. Bajca pohod po okolici Postojne

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu sobota, 16. november četrtek, 14. november

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu zdravstveni predavanji pohodi ob dnevu sladkorne bolezni: Ptuj, Videm, Dornava

sobota, 21. december petek, 13. december

druženje: ogled jaslic v Vojniku, ogled novoletnega Celja zaključek leta – druženje

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih november

kegljanje pohodi kolesarjenje vsak dopoldan kegljanje izlet – martinovanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah četrtek, 7. november ponedeljek, 11. november sreda, 13. november četrtek, 21. november četrtek, 5. december četrtek, 12. december petek, 20. december

uradne ure in meritve krvnega sladkorja kopanje v Laškem druženje z martinovanjem v Slov. Konjicah meritve ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Sparu pohod Čeče–Podmeja z druženjem kopanje Laško pohod Retje prednovoletno druženje

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih četrtek, 14. november 17.–24. november sobota, 9. november sobota, 7. december

tedenski pohod okoli jezera v Velenju svetovni dan sladkorne bolezni – pohod okoli jezera edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških toplicah Velunja–Pečolar–Velunja Cirkovce–Izakova bolnica–Graška gora

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih

kegljanje uradne ure

KDOR BERE, VE!

✃

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Ime in priimek: .......................................................................................................................................

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Naslov: ...................................................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; Sladkorna bolezen ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Poštna štev. in kraj: ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov:

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum: .................................................................................. Podpis: ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

AMERIŠKI JAZZ SKLADATELJ (iz črk: PHEPS)

20% popusta za člane ZDDS!

ŽENSKO IZUMITELJ OBLAČILO STETOSKOPA

NAGONSKOST

KELTSKI BOG URADNA (iz črk: POTRDITEV STIOTAT)

AFRIŠKI KUŠČAR

JEZERO V ETIOPIJI

3 TAJNOST

9 VRSTA KLOBASE

AVTOR “E = mc2” (Albert)

11 DELAVNICA KJER PLETEJO

Terapevtska podpora simptomom sladkorne bolezni. Moher nogavice ohranjajo noge suhe in tople, preprečuje nastanek žuljev in naravno antibakterijsko vlakno. Udoben oprijem in ploski šiv. Naročite preko spletne strani www.alles-mooi.com in na blagajni uporabite popustni kupon ZDDS ali pokličite 01/620 89 28.

GRENKA SOL (iz črk: TIMOSEP)

TUJE ZNAMENJE AVSTRALSKI ŽENSKO IME NA VREČAR (Zvezda) KOŽI

GRŠKI BOG LJUBEZNI

Sestavil Jože Petelin

JAVNI DELAVEC

SOKRATOV TOŽNIK LETENJE

NEMORALNOST

ŽIVAL Z BODICAMI

URADNI SPIS

RUSKO ŽENSKO IME CIGAN (slabšalno) GLASBENIK TURNER

EPOHA VREŠČALO, KRIČALO

POSKUS

ŽARO TUŠAR FINSKI PISATELJ

GEOMETRIJSKI LIK

NAŠ DENAR VEČANJE

METEOROLOŠKA NAPRAVA

ANONSA

INTRIGANT

GEOMETRIJSKI LIK

MOŠKO IME (iz črk: ELAN)

ZDRAVILO (ljudsko) IRIDIJ NAOČNIKI EMIL ADAMIČ

MOČ

PREDNIK SESALCEV FINANČNI IZRAZ

AZIJSKA DRŽAVA

Ste jo rešili do konca?

POJAV NA VODI

TUKAJ

PRIPADNIK APAČEV

OPICA (angleško) VODNA ŽIVAL

Kupon za nagradno križanko št. 130 (oktober 2019) 2

FRANCOSKA IGRALKA (Brigitte)

IME PEVKE GROS

GLAVNO MESTO NEKDANJE ZRN

Križanke osvežijo spomin SRBSKO MOŠKI IME

1 TKANINA ZA PREVEZE

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v spodnja polja in dobili boste tokratno geslo. 1

PRELIV NEČESA Z VROČO VODO

Ime in priimek: ......................................................................................................................... SLAB NAMEN

NIKO ČESEN

Ulica: ...................................................................................................................................... Kraj in poštna številka: .............................................................................................................. TRAČNICA

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 130 bo podarilo podjetje Tuje rešitve, d. o. o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 6. decembra 2019 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: SODOBNA OSKRBA RAN. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. 50 Sladkorna bolezen OKTOBER 2019

Samokontrola sladkorne bolezni

Čas je za menjavo Izberite preprost in točen merilnik HIPOGLIKEMIJA je eden pomembnejših izzivov vodenja sladkorne bolezni1 Z zanesljivim merilnikom je samovodenje in obvladovanje sladkorne bolezni lažje. POZOR:

HIPOGLIKEMIJA?

12:23 12:24

My Readings Moje vrednosti WED SRE

THU ČET

FRI PET

Today, Friday, 19 21 Danes, petek, Oct oktober

Sistem za merjenje glukoze v krvi

12:23 12:23

5.2

mmol mmol LL

Moj teden My Week

(Zadnjih 7 dni) (Past 7 days)

Moja povprečja My Averages

1 Philip Cryer (2008) Hypoglycaemia: Still the Limiting Factor in the Glycemic Management of Diabetes. Endocrine Practice: September 2008, Vol. 14, No. 6, pp. 750-756. https://doi.org/10.4158/EP.14.6.750

080 1880 www.zaloker-zaloker.si