Issuu

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

Številka 126•December 2018 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

PRIREDITVE OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI

GENERALNI SPONZOR ZDDS

b o l e z e n

»Ponosni smo na to, da naša družina že od nekdaj živi zdravo, saj tako dobro skrbimo zase in smo na to že navajeni.« (Karmen)

Bi prepoznali značilne simptome sladkorne bolezni v vaši družini? VZROKI ZA NASTANEK SLADKORNE BOLEZNI TIPA 2 SO LAHKO:

ČEZMERNA TELESNA TEŽA IN DEBELOST

NEZDRAVA PREHRANA

POMANJKANJE TELESNE AKTIVNOSTI

14. november

PRISOTNOST BOLEZNI V DRUŽINI

svetovni dan sladkorne bolezni

SLADKORNO BOLEZEN TIPA 2 LAHKO PREPREČIMO ALI ODLOŽIMO Z ZDRAVIM NAČINOM ŽIVLJENJA

Izdajateljski svet: Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Pravzaprav nisem tako pameten, sem vztrajen, pri problemih ne obupam. Albert Einstein

Sladkorna bolezen je tek na dolge proge, bližnjic ni, tako kot tudi ni hitrih zmag. Svojo življenjsko držo in uspeh pri obvladovanju kronične bolezni gradimo vsak dan z dobrimi navadami. Prihaja konec leta, torej čas, ko si obljubimo marsikaj. Z novim letom želimo slabe vzorce spremeniti v dobre in začeti vse znova. Vemo, da se vsako potovanje začne s prvim korakom. Velikokrat nas pot utrudi in se zato vrnemo na že prehojene steze. Kljub dobrim namenom nam pogosto zmanjka vztrajnosti in počasi pozabimo, da smo si zadali zelo pomemben cilj. Kako slediti zastavljenemu in uresničiti željo, ki smo si jo zadali? Pot na dolge proge je res naporna. Izgovorov pa je vedno veliko. Japonska kultura je znana po disciplini, vztrajnosti in samoobvladovanju. O tem govori tudi Daruma, majhna, rdeča lutka v obliki resnega možica z belima točkama namesto oči. Ta papirnata figura ponazarja 400 let japonske tradicije, za Japonce je to simbol vztrajnosti in prinaša srečo. Sporoča nam, da moramo ne glede na vzpone in padce ter stranpoti slediti zastavljenim ciljem. Narejena je tako, da je ne moremo zvrniti vedno se postavi pokonci. Ko vemo, kaj si želimo doseči, Durimi narišemo eno oko. Ta nas skozi celo leto opozarja, da je pred nami pot, kjer se upošteva vsak dan. Predstavlja opomin naši obljubi in nas vodi k samodisciplini. Šele ko smo dosegli cilj, ji narišemo drugo oko. Takrat Daruma spregleda – za njenega lastnika je to sporočilo, da neverjetna moč premagovanja ovir biva v nas samih. Občutek, da nisi ostal le pri praznih obljubah, pa je neprekosljiv. Želimo vam, da v prihajajočem letu najdete tisto nekaj, vašo Darumo, ki bo kot motor pri uresničevanju zadanih ciljev.

Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v februarju 2019.

Srečno! Foto: Rožman Brežice

Dragi bralci, naj vam leto 2019 prinese prave odločitve, prijetno družbo, pozitivna spoznanja in dobre navade. Ob vseh željah, ki jih imamo, največ štejeta zdravje in dobro počutje. Zato vam v uredništvu želimo, da se boste v naši družbi počutili prijetno tudi v prihodnje. Uredništvo revije Sladkorna bolezen

VSEBINA

12 14 18 20

22 24 34

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni

ZA NAŠE ZDRAVJE

Pazite na svoje srce – tiskovna konferenca

Skrb za starejše – posvet

Mnogi ne vedo da imajo sladkorno bolezen – posvet

Družinska oskrba svojca

Jesenice – Negovalni oddelki za večjo možnost rehabilitacije

Visoko priznanje zvezi

Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni

Merilniki glukoze

Brežice 2018 – proslava

Zobje pri sladkornem bolniku

Sladkorna bolezen ima vedno ime – intervju

Samokontrola in zdravstvene aplikacije

Osvetlitev stavb z modro

Shizofrenija

Svetovni dan na radioamaterskih valovih

Koža diabetika

NOVICE 9 29

NOTRANJA PRILOGA

Mahkotovo priznanje na področju endokrinologije

Kongres EASD

INTERVJU

Kdo je farmacevt svetovalec

AKUTALNO

Digitalne aplikacije pri vodenju sladkorne bolezni

ALTERNATIVA

Družinska oskrba svojca: kakšen pomen ima zame in kakšnega za državo?

Predpisovanje medicinskih pripomočkov

4 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Oftalmologinja dr. Alja Černej

Četrta božja zapoved

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni: tiskovna konferenca

Pazite na svoje srce! ® Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

Svetovna diabetološka stroka, tako ameriška kot evropska, je na letošnjem evropskem kongresu združenja za študije v diabetesu (EASD) sprejela skupni konsenz o novem pristopu k zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2, ki naj bi se začel z oceno statusa srčno-žilne ogroženosti osebe s sladkorno boleznijo. Kot že rečeno, so srčno-žilni zapleti najpogostejši zapleti sladkorne bolezni, zato je treba temu vprašanju nameniti več pozornosti. Izboljšan nadzor sladkorja v krvi je povezan z manjšim tveganjem za zaplete na malem žilju. Pri vplivih na velike žile, srčno-žilni sistem, pa so bili diabetologi dolga leta nemočni. Po besedah dr. Dragana Kovačića, specialista interne medicine ter specialista kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje, zaradi sladkorne bolezni vsako leto umre približno 4,9 milijona ljudi, od tega 60 odstotkov zaradi srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov.

Srčno popuščanje »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost pojava in razvoja srčno-žilne bolezni. Pojavnost srčnega popuščanja kot končne točke srčno-žilnega kontinuuma je pri moških s sladkorno boleznijo 2,4-krat večja kot pri nediabetičnih vrstnikih in pri ženskah s sladkorno boleznijo kar petkrat višja kot pri nediabetičnih vrstnicah,« s številkami ponazarja Kovačić in dodaja, da je sladkorni bolnik statistično enako ogrožen zaradi srčne kapi kot oseba brez sladkorne bolezni, ki je že doživela srčno kap. Danes raziskave ponujajo močne dokaze o srčno-žilni dobrobiti nekaterih antidiabetičnih zdravil, predvsem pri vi-

Foto: META ČERNOGA

Sladkorna bolezen danes še zdaleč ni samo zvišan krvni sladkor. Pomeni tudi nevarnost srčno-žilnih zapletov. »Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi samega sladkorja, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. To je pogost pojav zlasti pri diabetikih tipa 2, ki umirajo zaradi srčnega infarkta, pogosto imajo zaplete z žilami na nogah in vse, kar iz tega sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje,« je povedal primarij dr. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na srečanju, ki so ga organizirali skupaj z Zvezo društev diabetikov Slovenije.

Ob dnevu sladkorne bolezni so strokovnjaki opozorili na dejstvo, da je sladkorna bolezen prepoznana le pri polovici bolnikov.

soko tveganih bolnikih. V rabo prihajajo novejše skupine zdravil, ki imajo skupno točko, da zaščitijo človeka s sladkorno boleznijo pred srčno-žilnimi zapleti. Raziskovanje pa gre naprej v smeri, kako učinkovito zaščititi ljudi že v času zgodnjih stopenj hiperglikemij, ki so – po sicer še ne povsem pojasnjenih poteh – povezane z okvaro srca.

Okvara srca Dokazano je, da je okvara srca pri sladkornih bolnikih pogosto prisotna že v času, ko je sladkorna bolezen šele diagnosticirana. Tudi osebe s hiperglikemijo, ki niti ne izpolnjujejo kliničnih meril za diagnozo sladkorne bolezni, so visoko tvegane za srčno-žilne bolezni, je pred štirimi leti v članku ugotovila dr. Elizabeth Selvin s sodelavci. Vendar pa je povezava med prediabetesom, diabetesom in razvojem okvare miokardija in tudi s tem povezanih bolezni nejasna. Strokovnjaki menijo, da naraščajoča

dvojna epidemija, namreč debelosti in sladkorne bolezni, veča pomen preprečevanja, slabšanja in razvoja sladkorne bolezni. Kovačić je ob tem pozval, naj se ljudje odzovejo na vabila referenčnih ambulant, saj lahko tako pravočasno odkrijejo sladkorne in druge srčno-žilne bolezni. »Osebam s sladkorno boleznijo priporočamo, da ob zdravem življenjskem slogu upoštevajo priporočila in navodila zdravnikov. Breme sladkorne bolezni je zelo veliko, najbolj ga občutijo družine bolnikov, saj se jim lahko kakovost življenja močno poslabša,« je še opozoril.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – pobuda Zmanjšajmo polovico

Mnogi ne vedo, da sploh imajo sladkorno bolezen ® Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je izpostavil, da je po svetu več kot 425 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2045 pa bi se lahko ta številka povzpela na 629 milijonov: »V Sloveniji imamo približno 125 tisoč ljudi s sladkorno boleznijo in veliko je takšnih, ki sploh še ne vedo, da jo imajo. Ne vodimo pa registra bolnikov, čeprav na to opozarjamo že vrsto let. Bolezen je kronična, kar pomeni, da ni ozdravljiva. Zato lahko največ pripomoremo z osveščanjem, da osebe prepoznajo svoje stanje. V nasprotnem primeru lahko pride do zapletov.«

Ključno pravočasno odkrivanje »Nedopustne so ugotovitve, da polovica ljudi ne ve za svojo bolezen. Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, povišan krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milime-

tre,« je ponazoril dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, iz UKC Ljubljana in opozoril, da se srčno-žilne bolezni pri bolnikih s sladkorno pojavijo tudi do 15 let prej kot pri ostalih. »Hiperglikemija pomembno poveča tveganje za mikrovaskularne zaplete, kot so nefropatija, nevropatija in retinopatija. Pri srčno-žilnih zapletih pa pomeni le enega od več pomembnih dejavnikov, vpletenih v patofiziološke procese,« pravi asist. dr. Aleš Skvarča. Na novinarski konferenci sta društvi predstavili pobudo Zmanjšajmo polovico, s katero želita slovenski javnosti jasno sporočiti, da je sladkorna bolezen zelo razširjena bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in

Foto: META ČERNOGA

Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta v tednu pred svetovnim dnevom sladkorne bolezni, ki je potekal 14. novembra, predstavila slovensko pobudo »Zmanjšajmo polovico« za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena samo pri polovici oseb, ki jo imajo, od teh jih je le polovica deležnih zdravljenja, med njimi pa jih samo polovica dosega cilje zdravljenja in le polovica želene rezultate, kažejo splošni izsledki raziskave Mednarodne diabetične zveze (IDF).

Dr. Aleš Skvarča, dr. med., zdravnik diabetolog, specialist interne medicine, iz UKC Ljubljana

Primer dobre prakse Na strokovnem srečanju so izpostavili primer dobre prakse v Zdravstvenem domu Ljutomer, kjer vodijo program celostne oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2. Družinska zdravnica Simona Šilec, ki je tudi članica skupine za program celostne oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 v Pomurju, pravi, da je namen takšne obravnave predvsem poenotiti obravnavo teh ljudi, da bodo – ne glede na to, na kateri ravni in pri katerem zdravniku so pregledani enako kakovostno oskrbljeni. Cilji skupine so ambiciozni: izboljšati izvide, dvigniti zdravstvene kazalnike in racionalizirati obravnavo sladkornih bolnikov. V diabetološko ambulanto bodo tako prišli le tisti bolniki, ki to res potrebujejo, saj za dobro urejene bolnike brez zapletov zadostuje obravnava na primarni ravni. Želijo tudi odpraviti podvajanje laboratorijskih in drugih preiskav. Družinski zdravniki imajo v primerjavi s specialisti prednost, saj lahko bolnika pogosteje spremljajo in se z njim pogovarjajo o tem, kaj se dogaja. »Denimo, zakaj se je zredil, zakaj so se zvišale maščobe kljub dieti in antilipemičnim zdravilom, sproti lahko popravljamo terapijo. Imamo moč, da ga s pogovorom motiviramo za dodatne spremembe ali da svetujemo udeležbo v delavnicah CINDI,« je novosti predstavila Šilčeva. 6 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

ožilja. Prav zato opozarjajo, da je celostna obravnava sladkorne bolezni in oseb s sladkorno boleznijo nujna. S pobudo želijo združiti vse slovenske vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjale zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo in tiste, ki še ne vedo, da jo imajo, društvi pozivata, da se včlanijo v društva diabetikov po Sloveniji, saj članice in člani takšnih društev v skupnosti boljše skrbijo za obvladovanje sladkorne bolezni kot tisti, ki se niti ne zavedajo, da so že bolni, ali ki imajo le povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.

AKTUALNO: IDF Europe 2018 – priznanje Zvezi društev diabetikov Slovenije

Podeljeno visoko priznanje Zveza društev diabetikov Slovenije je prejela evropsko priznanje za dolgoletno delo in uspešne preventivne ter izobraževalne programe na področju sladkorne bolezni.

Bolezen jemljejo preveč lahkotno Tudi zdravnika diabetologa Aleša Skvarča skrbi zlasti nedopusten podatek, da je sladkorna bolezen prepoznana zgolj pri polovici bolnikov, zaradi česar se je ne zaveda in je ne zdravi okoli 50.000 ljudi v Sloveniji. »Srčnožilne bolezni se pojavijo pri osebah s sladkorno boleznijo tudi do 15 let prej,« opozarja Škvarča in dodaja, da krvni sladkor prepogosto jemljejo preveč lahkotno tudi tisti, ki imajo sladkorno bolezen že diagnosticirano. K temu delno pripomore tudi dejstvo, da v družinskih ambulantah krvni sladkor merijo zgolj na tešče in bolnik nima vpogleda v meritve po obrokih. »Čudež v dojemanju se zgodi pri samomeritvah glukoze, ko bolnik sam vidi, kako se njene vrednosti zvišajo po zaužitju določene hrane,« poudarja Škvarča, ki meni, da bi lahko s samomeritvami bistveno podaljšali obdobje urejanja sladkorne bolezni z nefarmakološkimi ukrepi. Dejavniki tveganja sladkorne bolezni so čezmerna telesna teža in debelost, slabe prehranske navade, telesna nedejavnost in družinska obremenitev. Prvi očitni znaki bolezni so žeja, pogosto uriniranje, nepojasnjena izguba teže, motnje vida, utrujenost, pogoste okužbe sečil, počasno celjenje ran. Zdravniki so bolnike tudi opozorili na pomen gibanja in pravilne prehrane. Opozarjajo, naj ne eksperimentirajo z različnimi dietami, ampak naj se držijo navodil zdravnikov in usposobljenih strokovnjakov. »Nobena skrajnost ni optimalna, vsekakor pa bolniki ne smejo pozabiti na velikost porcij hrane, ki jo zaužijejo. Zmernost je še vedno najboljši recept,« je dejal Aleš Skvarča. Glede prehrane se je do zdaj najbolje izkazala sredozemska prehrana, različne novodobne diete in poskusi, da bi »na hitro« izgubili sladkor, pa so se izkazali za neuspešne in celo zdravju zelo škodljive.

Člani zveze Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Zsuzsi Kepe, članica izvršnega odbora zveze in predsednica Društva diabetikov Lendava ter Špelca Rudolf, sekretarka zveze so se konec novembra udeležili regijske skupščine Mednarodne diabetične zveze za evropsko regijo (IDF Europe) v glavnem mestu Albanije v Tirani. Ob zaključku skupščine je bila slavnostna podelitev evropskih nagrad za zasluge in delo na področju osveščanja o sladkorni bolezni. Podeljeni sta bili dve priznanji, za dolgoletno predano delo na področju osveščanja o bolezni ter posebna nagrada za mladega raziskovalca. Prvo nagrado IDF Europe 2018 je za inovativno izvedene programe v splošni javnosti in med osebami s sladkorno boleznijo v Sloveniji prejela Zveza društev diabetikov Slovenije, njen podpredsednik Alojz Rudolf. Člane komisije IDF Europe je naša zveza navdušila s svojim delom in širokim naborom programov na področju sladkorne bolezni, predvsem zelo izvirnim tekmovanjem v znanju o sladkorni bolezni, ter soglasno sprejela odločitev, da visoko priznanje roma v Slovenijo. Ob tej priložnosti je Alojz Rudolf, podpredsednik zveze ponosno dodal: »Zdaj že 20 leto organiziramo nacionalna tekmovanja o sladkorni bolezni, v vseh teh letih je svoje znanje preverjalo več kot 160.000 tekmovalcev. Tekmovanje ni namenjeno samo pridobivanju informacij o sladkorni bolezni ampak tudi o pomenu zdravega načina življenja in zdravi prehrani. Ravno tako smo ponosni, da smo partnerju pri oblikovanju Nacionalnega programa o sladkorni bolezni 2010-2020 in sooblikujemo zdravstveni program za dobrobit sladkornih bolnikov.« Nagrada IDF Europe za mladega raziskovalca je prejel dr. Martin Heni za raziskave o vplivu hormonskega insulina v človeške možgane. Predstavniki zveze so z velikim ponosom in zanosom sprejeli nagrado, ki pa seŠpelca Rudolf veda pomeni tudi obvezo za nadaljnje uspešno delo. Več na: https://www.idf.org/our-network/regions-members/europe/europe-news/110-idf-europe-prizes-2018.html in https://www.idf.org/our-network/regions-members/europe/europe-news/115-sloda-and-the-schoolcompetition-for-the-prevention-of-diabetes-wins-idf-europe-long-standing-achievement-prize-2018.html

Nagrado so prevzeli: Zsuzsi Kepe, članica izvršnega odbora, Alojz Rudolf, podpredsednik zveze in Špelca Rudolf, sekretarka zveze. Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – 9. Nacionalna konferenca

Razlike, trendi in dileme – tudi v prihodnje Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni so Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvo za zdravje (MZ) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v Ljubljani letos organizirali že 9. nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Število bolnikov s sladkorno boleznijo se tako v Sloveniji kot svetu vztrajno povečuje. V Sloveniji že več kot 108.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno 3 odstotke. V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je bilo v 8 letih narejenih že veliko korakov v smer boljšega obvladovanja te kronične bolezni. Še vedno pa na tem področju ostaja več izzivov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Osrednja tema letošnje nacionalne konference je pogled na to kronično bolezen z vidika podatkov, trendov in razlik med regijami. Strokovnjaki so spregovorili o stanju te bolezni v Sloveniji in predstavili, kje smo v primerjavi z drugimi državami ter kakšno je stanje po regijah z vidika preprečevanja in oskrbe sladkornih bolnikov. Razloge za naraščajoče število sladkornih bolnikov pripisujemo demografskemu staranju, daljši življenjski dobi in manjši umrljivosti prebivalstva nasploh

8 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanemu zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja, kot sta debelost in zmanjšana telesna dejavnost. Na žalost se soočamo tudi z naraščajočim trendom obolevanja prebivalcev srednjih let, čedalje bolj pa zbolevajo tudi mlajši.

Ključno je proučevanje razlik Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa že okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 odstotke (povprečno za okoli 2500 oseb) letno. Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let; delež obolelih moških je v zadnjih 10 letih izrazito narastel.

Letos so na NIJZ-ju posebno pozornost namenili proučevanju razlik v pojavljanju sladkorne bolezni na posameznih območjih v Sloveniji. Prim. prof. dr. Ivan Eržen z NIJZ je ob tem dodal: »Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju ter v Savinjski in Pomurski regiji, na nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter z najmanjšo prevalenco v Goriški regiji. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni.«

Za boljše obvladovanje več aktivnosti Zdravstveni sistem prestreza tisto, kar je odraz mnogih dogajanj na drugih področjih družbe. Za obvladovanje trenda je potrebna široka družbena akcija v smeri skladnejšega medsektorskega sodelovanja. V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je bilo v 8 letih narejenih že veliko za boljše obvladovanje te kronične bolezni. Od leta 2011 se s projektom nadgradnje timov ambulant družinske medicine (do konca leta 2017 so bile imenovane referenčne ambulante družinske medicine) udejanja enoten način za preprečevanje kroničnih bolezni, zgodnje odkrivanje oseb z veliko verjetnostjo, da se bo pri njih pojavila sladkorna bolezen tipa 2 (mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo), zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 in takojšnja obrav-

bolnikov, kot je Zveza društev diabetikov Slovenije, ki združuje približno 18.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, je pomemben element sprejemanja pravih odločitev.

Foto: ARHIV NIJZ

Izzivi nacionalnega programa

Dr. Jelka Zaletel z NIJZ in UKC Ljubljana

Prim. prof. dr. Ivan Eržen z NIJZ

nava, kjer diplomirana medicinska sestra deluje kot koordinator obravnave. Do leta 2017 je bilo za ta namen usposobljenih 540 diplomiranih medicinskih sester. Dr. Jelka Zaletel z NIJZ in UKC Ljubljana, ki opravlja funkcijo podpredsednice koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010 2020, pojasnjuje: »Od leta 2015 naprej razvijamo tri prenovljene centre za krepitev zdravja, v katerih se izvajajo trije novi programi za področje sladkorne bolezni. Med drugim imamo v Sloveniji med redkimi v Evropi tudi delavnico, posebej namenjeno osebam z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. Letos smo vzpostavili mentorsko

mrežo, v kateri bo približno 30 diplomiranih medicinskih sester edukatork iz specialističnih diabetoloških timov podpiralo usposabljanje štiridesetih diplomiranih medicinskih sester v petindvajsetih novih centrih za krepitev zdravja.« In dodaja: »Z rednim obnavljanjem strokovnih smernic skrbimo za strokovnost na področju oskrbe sladkorne bolezni v Sloveniji. Sploh na področju pediatrične diabetologije dosegamo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. Letos prvič pa bomo (tudi s podporo ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije) predstavili tudi strokovne smernice, namenjene bolnikom, in to v jeziku, ki je jasen in razumljiv.« Aktivno sodelovanje predstavnikov organiziranih

Na letošnjem Slovenskem endokrinološkem kongresu je Mahkotovo priznanje za življenjsko delo prejel prof. dr. Janez Preželj, dr. med. Strokovni dosežki na področju endokrinologije in odmevni poklicni presežki ga zadnjih 40 let uvrščajo v vrh raziskovalnega, kliničnega in pedagoškega dela v endokrinologiji. Prof. dr. Janez Preželj, dr. med., je priznanje pred polno dvorano domače in mednarodne strokovne javnosti sprejel z besedami: »Ko se zazrem nazaj, moram priznati, da je bilo navdihujoče delo omogočeno tudi zaradi spleta okoliščin, ki se v življenju pojavijo naključno ali pa po volji usode. Bil sem ob pravem času na pravem mestu in s pravimi ljudmi. Ob zaključku študija je bilo v pravkar zgrajenem UKC na voljo mnogo mest, tako da sem lahko izbiral po svojem nagnjenju. Vstopil sem v skupino sodelavcev, ki so mi stali ob strani, me

Povzela ŽJV

http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/7700/

spodbujali in mi omogočali izpolnjevati svoje želje in zamisli na vseh treh področjih: kliničnem, raziskovalnem in pedagoškem. Hkrati pa je bilo to obdobje, ko je endokrinologija prehajala iz pretežno klinično obarvane vede ob napredku laboratorijske tehnologije v eksaktno vejo medicine. Zastavljeni so bili temelji klinične endokrinologije, tako da lahko mlajši sodelavci nadgrajujejo delo in vpetost v mednarodno endokrinološko skupnost.« Endokrinologe, diabetologe, pediatre, onkologe, interniste, ginekologe, družinske zdravnike in nevrologe, ki vsaka štiri Prof. dr. Janez Preželj, dr. med., leta izmenjajo izkušnje ter delijo in spreUKC Ljubljana jemajo nova znanja s področja endokrinologije, sta ob odprtju slavnostno nagovorila predsednica Slovenske zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., in predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. Povzela: ŽJV dr. Radko Komadina, dr. med. Foto: KATJA KODBA

Mahkotovo priznanje na področju endokrinologije

Bližamo se novemu mejniku na področju obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji. Leta 2020 se zaključuje desetletno obdobje izvajanja obstoječega nacionalnega programa, zato se oblikujejo nova izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. V naslednjih 10 letih bodo aktivnosti in ukrepi usmerjeni na 9 ključnih področij, pomembnih za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji do leta 2030. Na konferenci so se strinjali, da se bo v prihodnje treba osredotočiti na opolnomočenje, proces, ki bolnikom omogoča, da povečajo nadzor nad svojim lastnim življenjem v zvezi z zdravljenjem in življenjem s sladkorno boleznijo. Ravno tako so se vsi udeleženci strinjali, da bolnik potrebuje celovito obravnavo, ki poteka usklajeno in neprekinjeno, oskrba pa naj bo usklajena in integrirana. Ob zaključku so vsi dejali še, da razlike med regijami obstajajo in da bodo ključno izhodišče za načrtovanje smernic za obvladovanje sladkorne bolezni tudi v prihodnje.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – proslava

Brežice 2018 Megla se je počasi dvigala, ko so se malo po deveti uri začeli na grajskem dvorišču brežiškega gradu zbirati prvi obiskovalci osrednje republiške proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Srečanje smo začeli svečano s promenadnim koncertom godbe na pihala iz Loč pri Dobovi ob spremljavi mažoretk.

Foto: ROŽMAN BREŽICE

® Rudi Mlinar

Prelepa dvorana brežiškega gradu se je napolnila do zadnjega kotička, ko se je v njej le nekaj minut po deseti uri začela proslava pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Scenaristka prireditve Mileno Jesenko je odlično organizirala nastopajoče in spremljevalni program, za katerega sta poskrbela predsednica Društva diabetikov Posavje Brežice Darja Mandžuka in upravni odbor. Proslavo sta povezovala Janja Rostohar in Mitja Baškovič. V kulturnem programu so nastopili odlični brežiški kulturni ustvarjalci: Band OŠ Brežice, Nina Berger, Maja Tomič, Tomaž Zevnik, Uroš Polanec, Irena Hribar, Bratje Ferenčak in Marko Blaževič ter Vokalna skupina Solzice, ki so prikazali delček bogatega in kvalitetnega kulturnega utripa v naši občini.

Predsednica društva o pomenu druženja V pozdravnem nagovoru je predsednica Darja Mandžuka pozdravila goste in predstavnike društev iz vse Slovenije ter jim zaželela prijetno bivanje v Brežicah. Srečanja so se udeležili: Dejan Židan, predsednik Državnega zbora, Samo Fakin, minister za zdravje, Igor Zorčič, poslanec Državnega zbora, Vlado Kukavica, predsednik Fundacije za financiranje invalidnih in humanitarnih organizacij, Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, Ivan Bergoč, častni član

zveze, Ivan Molan, župan Občine Brežice, predstavnici občin Krško in Sevnica, direktorji in predstavniki zdravstvenih in drugih javnih zavodov iz Posavja, direktorji in predstavniki podjetij iz Posavja, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, ter predstavniki medijev. V nadaljevanju je predsednica orisala delo društva, enega večjih v Sloveniji, saj vključuje kar 580 članov. Izpostavila je, da se v skupini ljudi, ki jih družijo podobne zdravstvene težave, posameznik počuti bolje. Sledil je nagovor Ivana Molana, župana občine Brežice, v katerem je utemeljil odnos lokalne skupnosti do društev s področja zdravstva. Na občini se zavedajo pomena društev in temu primerno društvom tudi pomagajo. Na koncu je če-

stital Društvu diabetikov Posavje Brežice za trideset let delovanja in predsednici izročil plaketo občine.

Pozdravne misli častnih gostov Alojz Rudolf, podpredsednik zveze, je v svojem nagovoru pojasnil, kako je prišlo na pobudo OZN leta 2006 do tega, da se je na svetovni zemljevid zapisalo 14. november (rojstni dan Fredericka Granta Bantinga, ki je s svojim pomočnikom izoliral beljakovino, poimenovano inzulin) kot praznovanje dneva sladkorne bolezni. Prav sladkorna bolezen je bolezen sodobnega sveta in načina življenja, bolezen, ki v današnjem času nezadržno narašča. V Sloveniji je tako po zadnjih znanih podatkih med 154.000 do 175.000 oseb s sladkorno boleznijo, katerih glavno orožje so predvsem poznavanje bolezni, urejena prehrana in telesna aktivnost. Posebne pozornosti je bil deležen minister za zdravje Samo Fakin. V njemu znanem slogu, z jasno izraženimi mislimi, brez vnaprej napisanega govora je opozoril na poslikavo v viteški dvorani, ki prikazuje radosti življenja in lepote, ki nas obdajajo, zato imamo vse osebe s sladkorno boleznijo pravico biti srečni in družba nam je dolžna pri tem pomagati z vsem, kar je trenutno na razpolago za lajšanje te bolezni. Zagotovo še kako velja njegova sklepna misel: »Če nekaj naredimo za druge, smo naredili tudi zase!« Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik Državnega zbora Dejan Židan. Povedal je, da se je na govor pripravil in ga napisal, a bo po zgledu ministra za zdravje raje nagovoril navzoče brez branja. S toplimi, opogumljajočimi besedami je zagotovil, da bodo osebe s sladkorno boleznijo imele vso mogočo podporo države, ki zanje in za vse bolnike ne glede na bolezen skrbi vzorno. Kljub vsemu pa se nikakor ne smemo zanašati samo na državo in od nje pričakovati čudežev. Uspešni bomo le tedaj, če bo vsak posameznik poskrbel zase, in sicer tako, da se bo izobraževal in živel zdravo življenje.

Podelitev priznanj za zasluge in zahvale sodelujočim

in drugih aktivnosti. Priznanja sta podelila gospa Darja Mandžuka in Alojz Rudolf. Prejela so jih lokalna društva in šole, prevzeli pa so jih njihovi predstavniki: Mežiška dolina (Branko Lepičnik, predsednik), Novo mesto (Dušan Jukič, predsednik), Domžale (Brane Peterka, predsednik), Srednja šola Domžale (Alenka Kmecl, mentorica), Nova Gorica (Mima Zadnek, podpredsednica društva), OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica (Janez Kobe, ravnatelj), Gornja Radgona in OŠ Gornja Radgona (Marta Wolf, predsednica), Zgornjesavinski diabetiki Mozirje in OŠ Nazarje (Anton Venek, predsednik) in OŠ Mozirje (Blaž Podrižnik, mentor). Posebni priznanji sta bili izročeni društvu diabetikov Mežiške doline in Novega mesta ter občinam Brežice, Krško in Sevnica. Posebno zahvalo so namenili podjetju Elmont Krško in njegovemu direktorju Ivanu Čolaku, saj so bili glavni sponzor tega izredno pomembnega dogodka. Cvet v znak hvaležnosti za delo, ki ga je imela z organizacijo proslave, je prejela tudi predsednica društva, gospa Darja Mandžuka.

V programu proslave so bili nanizani avtorski zapisi posameznikov, objavljeni v reviji Sladkorna, ki so bili spretno vtkani v koncept veznega besedila. Številni so odhajali domov v soncu, ki je lilo na brežiške ulice, in s soncem v sebi. Svečano srečanje je udeležencem vlilo polno čašo optimizma, upanja in poguma, marsikdo pa si je obljubil, da bo na pravilno začrtani poti vztrajal. In še naša skupna misel: Še se bomo srečevali in si med seboj pomagali, šebomo srečni! Povzetek mnenj številnih obiskovalcev je bil, da je bila proslava zasnovana tako dobro, da se bo o njej zagotovo še dolgo govorilo.

Sledila je podelitev priznanj posameznim društvom, ki so se še posebej izkazala s svojim delom pri organizaciji posameznih prireditev

Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – intervju

Sladkorna bolezen ima vedno ime ® Sara Štern

Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni je bil posvečen družini, zato je tudi zveza društev diabetikov oblikovala plakat, na katerem sta sladkorni bolnici Karmen in Maruša. Njuni nazori in življenjski slog izkazujejo zdrav življenjski slog, ki sta ga prenesli tudi v družino.

»Nikoli se ne smeš bati pokazati, da imaš sladkorno bolezen«

Maruša živi s sladkorno boleznijo tipa 1. Njej in njeni družini je za nekaj časa obrnila življenje na glavo, zdaj pa so že navajeni in z njo zelo dobro shajajo. »Na začetku je šok,« je pripoved začela Barbara, Marušina mama. »Ne pričakuješ, misliš, da se kaj takšnega ne

more zgoditi tvoji družini – in potem se zgodi.« Seveda so se pojavili dvomi in krizni momenti, ko je starejša od obeh

»Ponosni smo na to, da naša družina že od nekdaj živi zdravo!«

Karmen ima sladkorno bolezen tipa 2. Njen mož Bojan ter sinova Dominik in Matic jo povsem podpirajo in jo obenem zaradi njene posvečenosti zdravemu načinu življenja in športu tudi neizmerno občudujejo. »Od začetka je najprej problem, ker si navajen jesti vse. Veliko sladkarij, ni ti treba paziti na količino zaužite prehrane – potem pa moraš nenadoma vse skupaj obrniti, paziti na to, kar ješ, in se znati zaustaviti,« je začela svojo pripoved Karmen. Sladkorno bolezen uravnava s pomočjo tablet, dolgotrajnega inzulina in prehrane, kateri pripisuje zelo velik pomen. Največji izziv ji predstavlja urav12 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

navanje telesne teže, čeprav je v zadnjem letu in pol izgubila kar 26 kilogramov. »Gibam se vsak dan, hodim na telovadbe, tudi na vodno aerobiko,« je razložila; tako je hitro postalo jasno, da je njen glavni hobi šport, s katerim se veliko ukvarja. Sicer je zaposlena v trgovini – letos so se začeli ukvarjati tudi z zdravo prehrano in v program so vključili tudi oreščke, žita, suho sadje in pod-

hčerk, Maruša, dobila sladkorno bolezen. »Ampak potem se sprijazniš in ugotoviš, da je treba živeti s tem in da se da živeti tudi normalno. Do zdaj smo že vsi to sprejeli, ni pa dneva, ko bi na to lahko pozabil,« se je nasmejala mama, ki jo je zelo skrbelo tudi, ko je bila Maruša v Kopru in je študirala. »Tudi zame je bil to šok. Na začetku niti nisem bila prepričana, kaj to je,« je priznala Eva, Marušina mlajša sestra, ki se je s tem soočala drugače. »Vse sem raziskala. Stara sem bila dvanajst let in veliko so mi pomagala tudi tekmovanja o znanju iz sladkorne bolezni. Prebrala sem vse gradivo,« se je zasmejala. »Imela sem sicer občutek, da se Maruši dela krivica, ampak zdaj smo se že vsi tako navadili ... S sestro se ves čas šaliva, s tem se soočava s pomočjo humor-

obno. S tem se tudi vsakodnevno izobražujejo in Karmen ima priložnost, da se vedno znova uči. Spremljevalka od nosečnosti naprej. Sladkorno bolezen je dobila v času, ko je bila noseča s starejšim sinom. Njena družina je tako že navajena na to, da živijo zdravo. »Nič posebnega ni, mi živimo tako, kot da ni nič – ker dejansko ni nič. Če to sprejmeš, lahko živiš povsem normalno. Jasno, paziš pri prehrani. Kuham vse, čeprav se sama izogibam ogljikovim hidratom. Družini zraven kuham različne priloge, riž ali krompir, jaz pač tega ne jem in namesto tega jem več solate ali mesa,« je pojasnila Karmen s širokim nasmeškom na obrazu, ob čemer se je oglasil njen mož Bojan: »Moram priznati, da jo zares občudujem, ker vztraja s tem. Jaz ne vem, kako bi se s čim takšnim soočal, ampak moja žena živi naprej povsem normalno.« Športna družina. »Mlajši sin je aktiven rokometaš in čim bolje skušam skrbeti za to, da se prehranjuje zdravo. Ne posluša me vedno,« se je ob pripovedi zasmejala Karmen, ki se trudi, da

ja.« Eva je bila nekaj časa celo odločena, da bo postala diabetologinja, da bo pomagala mladim s sladkorno boleznijo, kakršna je njena sestra. Soočenje z boleznijo. »Maruša si je že v bolnici sama začela dajati injekcije. To je bil zame najbrž največji šok,« je priznala Barbara. »Največje spoznanje, da se vse skupaj res dogaja, je bilo, ko sem jo prvič videla na pediatriji. Tako samozavestno si je sama zapičila injekcijo.« Barbara je sicer veterinarka in injekcije ji niso tuje, ampak seveda so stvari drugačne, ko gre za tvojega otroka. »Ko sem ji morala dati injekcijo, so se mi roke tresle. Ampak večinoma si jih je dajala sama,« je poudarila. »Bilo je neverjetno, s tem ni bilo nikoli težav.« So pa punce vedno imele dobro dodelano dinamiko. »Mami je računala ogljikove hidrate in mi povedala, koliko si moram kak obrok pokriti,« je razložila Maruša. »Ampak je Maruša to vedno preslišala in potem mene spraševala, koliko inzulina si mora dati,« se je hitro vmešala Eva, ob čemer so se vse tri nasmejale. Najbolj se je spremenila njihova prehrana. »Kar naenkrat smo jedli ob točno določenih urah,« je pojasnila Eva. »Ka-

mor koli smo šli, tudi če z avtom, ko je bila ura za obrok, smo se vedno ustavili in pojedli,« je nadaljevala. »Maruša si je morala dati inzulin ob določenih urah, morali smo imeti red,« je prikimala Barbara. »Kar je tudi dobra stran: prehrano smo vsi spremenili. Zdaj smo tako navajeni na polnozrnat kruh, da ga v trgovini vedno vzamemo. Še babi in dedi imata zdaj zdravo prehrano.« »Vsekakor se opazi, kadar Marušini sladkorji nihajo,« sta se strinjali Barbara in Eva. »Ali preveč govori, ali je sitna, včasih odpira in zapira hladilnik ... Težko je zgrešiti,« sta se zasmejali. »Je pa res, da opazimo nizke sladkorje bolj kot visoke.« Družina je steber. Ko pogovor nanese na šport, omenijo kolesarjenje kot aktivnost, s katero so se veliko ukvarjali, ko je bila Maruša mlajša. »Vsi smo šli na kolesarski izlet, da smo se razgibali. Zdaj imamo psa, hodimo na sprehode. Ostalih skupnih aktivnosti ni več toliko, ampak Maruša je že prestara za skupinske aktivnosti,« je pojasnila Barbara. »Njo smo vedno spodbujali, da se giba – in potem smo bili vsi aktivni, ker ne bi bilo pošteno, da bi mi sedeli doma na kavču,« je še dodala z nasmeškom. »Še

vedno skupaj smučamo. Pri športu nismo spremenili toliko stvari, ker smo se že prej veliko rekreirali.« Družina se trudi, da bi ji stala ob strani. Zdi se jim, da je veliko lažje, če se stvari ne jemljejo vedno tako resno – če se glede tega šalijo, jim je lažje. »Podpiramo jo v vsaki stvari. Ko si je zaželela, da gre na Norveško, smo jo povsem podprli, čeprav smo vedeli, da bomo morali marsikaj narediti, preden bo dejansko šla. Ko je bila sama gori, me je bilo strah, ampak nikoli nisem pomislila, da zaradi tega ne bi šla,« je rekla Barbara. Tudi Evi se je zdelo, da vse skupaj jemljejo predvsem naravno. »Sploh ne razmišljam več o tem, zdi se mi normalno.« »Nikoli se ne smeš bati biti drugačen. Pa naj bo to glede oblačil, frizure, če imaš sladkorno: ne smeš skrivati tega, kar te dela posebnega. Bodi to, kar si,« je bil Marušin nasvet. »Življenje moraš sprejeti takšno, kakršno je. Živeti moraš naprej, normalno,« se je strinjala njena mama Barbara. »Vse v življenju je določeno. Samo od nas pa je odvisno, kako se bomo imeli,« je pristavila Eva. Vse so se strinjale, da je treba živeti naprej, pa čeprav z določenimi prilagoditvami, in to svoje najboljše življenje.

bi za svoje fante dobro poskrbela in jim kuhala zdravo in okusno. Družina tudi zelo dobro pozna nihanja njenega sladkorja. »Takoj se opazi,« so se strinjali. Karmen podpirajo in ji pomagajo ob nizkih sladkorjih, kadar so naokrog. Vsi jo zelo občudujejo, ker ima vse skupaj tako dobro pod kontrolo. Se jim pa zdi, da niti ni opaziti razlik zaradi tega, ker ima Karmen sladkorno bolezen. Sinova sta že od rojstva navajena, da je v družini sladkorna bolezen, zaradi česar se jima zdi to povsem normalno. »Nič ni drugače, nisi prikrajšan, ne pogrešaš ničesar,« sta zatrdila Dominik in Matic. »Res sem zelo ponosen nanjo, ker tako pazi na prehrano in na kilograme,« je poudaril Matic. »Meni je najbolj pomembno to, da se ohranja normalna telesna teža in da se v vsakdan vključi čim več gibanja,« je bila jasna Karmen. »Sladkorna ni noben bavbav: če se vzameš v roke in začneš s tem živeti, je vse v redu. Zdrava prehrana je pomembna, načela zdravega življenja in tudi pravilno prehranjevanje zdaj poučujejo že v osnovnih šolah. Do-

kler se tega držiš in vključuješ v svoje življenje veliko gibanja, lahko živiš povsem normalno.« Se pa strinja, da zna

biti problem, če se ljudje ne znajo nadzorovati in ne upoštevajo načel zdrave prehrane, kar je za Karmen bistveno.

Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

DME-AD-02-1/18-SI

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2018. Datum priprave materiala: februar 2018.

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni – osvetlitve po Sloveniji

Modri ponos

Grad Bogenšperk

Modrina je obarvala številne slovenske stavbe. Vsako leto se nam pridruži nova občina, cerkev ali šola. Veseli smo vseh, ki nam ob svetovnem dnevu pomagajo, da opozorimo, kako pomembno je, da skrbimo za svoje zdravje. Letos so se nam z modro osvetlitvijo pridružili:

Zdravstveni dom Brežice

Plečnikov spomenik v Črni na Koroškem

Ljubljanski grad

Golijeva hiša na Mestnem trgu v Idriji

Osno

Gimnazija Jesenice

Stražni stolp v Kamniku

Lokalno obeležje v Mežici

Nova Gorica Šmarješke Toplice

Gimnazija Kranj

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni na radioamaterskih valovih Knjižnica v Novem Mestu

CQ S55T & S50G ® Vitomir Kregar, S56M, za radomeljske in moravške radioamaterje

CQ, splošni poziv vsem radioamaterjem sveta, sta ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni že dvajsetič oddajali radijski postaji Radiokluba Radomlje S55T in Radiokluba Moravče S50G iz radioamaterske postojanke na Zgornji Slivni, ki se nahaja tik nad Geossom, geometričnim središčem Slovenije. Odziv radijskih postaj z vsega sveta je bil kot vedno izjemen, osveščanje korespondentov o nevarnosti diabetesa in seznanjanje z letošnjim geslom IDF in SLODA je ponovno doseglo izjemen krog občinstva. Tako kot vsako leto smo tudi tokrat poskrbeli, da je bila naša slišnost še boljša. V ta namen smo enega od radijskih stolpov okrasili z novim sistemom osmih anten za ultrakratkovalovno (UKV) področje in z novo žično anteno za oddajanje v štiri glavne smeri sveta za osemdesetmetrski obseg v kratkovalovnem (KV) radijskem spektru. Kot smo predvideli v najavi, smo se v naši, tokrat skupno kar mesec dni trajajoči akciji poleg rednih aktivnosti udeležili obeh širokosvetovnih KV tekmovanj konec meseca oktobra in konec meseca novembra ter novembrskega Marconijevega tekmovanja na UKV. Posebej uspešni smo bili v obeh KV tekmovanjih, kjer sta naša člana dosegla tri uvrstitve v sam evropski vrh, v ekipni kategoriji v UKV tekmovanju pa je bil rekord lokacije močno presežen.

Dijaški dom v Postojni

Ptuj

Kulturni dom v Slovenj Gradcu

Foto: VITOMIR KREGAR

ovna šola Tončke Čeč v Trbovljah

Zgornja Slivna in radiooddajniki

Pozdrav idejnega vodje Jožeta Snoja

Škofjeloški grad Grad v Murski Soboti

O številu, o več kot 12.500 posredovanih sporočilih o nevarnosti sladkorne bolezni v letošnjem letu, smo seveda obvestili idejnega vodjo naših akcij Jožeta Snoja, ki se skupaj z nami veseli uspehov. Ko sem ga na praznik, 14. novembra, letos obiskal v DEOS v Črnučah, kjer je zdaj njegovo domovanje, me je prosil, naj preko tega članka pozdravimo vse njegove prijatelje, bralce glasila. Vsem želi veliko zdravja in dobre volje pri vsakodnevnih opravilih. Vodstvu in uslužbencem SLODA čestitamo za prejeto visoko priznanje IDF Europe za dolgoletno delo in za uspešne preventivne in izobraževalne programe na področju sladkorne bolezni in se istočasno zahvalimo za odlično sodelovanje v preteklih letih.

Povzela: ŠR Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

AKTUALNO: Digitalne aplikacije pri vodenju sladkorne bolezni

Prihodnost je brez dvoma tudi digitalna ® Katarina Peklaj

Danes uporabljamo čedalje več tehnoloških pripomočkov, saj nam omogočajo mobilnost, enostavnost in varnost. Tako je tudi na področju sladkorne bolezni vedno več aplikacij o zdravi prehrani, štetju ogljikovih hidratov kot tudi motivaciji. Prihodnost vodenja sladkorne bolezni je brez dvoma tudi digitalna, tako se je glasil dogodek septembrskega popoldneva, kjer smo se zbrali diabetološki timi s predstavnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Alenko Franko. Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., je na dogodku predstavil IMB model (Information-Motivation-Behavior skills). Gre za vedenjski koncept samokontrole sladkorne bolezni. Študije so pokazale, da lahko prisotnost vseh treh elementov (informacije – motivacije – vedenjske spretnosti) ljudem s sladkorno boleznijo pomagajo, da optimizirajo samokontrolo. Informacija – ljudje s sladkorno boleznijo potrebujejo dejanske informacije za podporo dobri samokontroli. Motivacija – ljudje s sladkorno boleznijo morajo biti motivirani za ukrepanje na podlagi informacij. Vedenjske spretnosti – ljudje s sladkorno boleznijo morajo imeti spretnosti, ki jim omogočajo, da izvajajo ukrepe za dobro samovodenje sladkorne bolezni.

eZdravje ali mZdravje Svetovna zdravstvena organizacija je eZdravje ali mZdravje (mobilno zdravje) opredelila kot medicinsko in javnozdravstveno prakso, ki jo podpirajo mobilne naprave, kot so mobilni telefoni, naprave za spremljanje pacientov, osebni digitalni pomočniki in druge brezžične naprave. Sistem zdravstvenega varstva čedalje bolj podpira široka paleta tehnologij: telemedicina, mobilno zdravje, daljinsko spremljanje ... O prednosti mobilnega zdravja in uporabi aplikacij nam je na dogodku spregovorila internistka in diabetologinja dr. Rimma Shaginian, dr. med., ki pravi, da je treba ob njihovi uporabnosti prepoznati klinične in gospodarske koristi ter ne nazadnje zadovoljstvo in varnost ljudi – uporabnikov. Pravi, da bi mZdravje lahko znatno

16 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

pripomoglo k zmanjšanju stroškov zdravstvenega varstva, saj podpira strokovnjake za učinkovitejše zdravljenje bolnikov. Zdravstvene rešitve niso namenjene temu, da bi nadomestile zdravnike, temveč so podporno orodje za upravljanje in zagotavljanje zdravstvenega varstva. Poudarila je ključne vsakdanje izzive pri vodenju sladkorne bolezni: točnost rezultatov merjenja glukoze v krvi, enostavnost in pogostnost testiranja glukoze v krvi ter razlaga rezultatov glukoze v krvi. Raziskave kažejo, da imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2 ob uporabi aplikacij, povezanih s sladkorno boleznijo, bolje urejeno bolezen. IDF Europe o mobilnih aplikacijah pri diabetesu meni, da aplikacije zaslužijo enako pozornost kot druga napredovanja v medicinskem zdravljenju. O uporabi digitalnih rešitev v dnevni klinični praksi in možnosti razvoja nam je svoj vidik edukatorja predstavila Melita Cajhen, prof. zdr. vzg., dipl. teolog., vidik zdravnika o elektronski komunikaciji (e-komunikaciji) med nosečnicami in terapevtom pa dr. Marjeta Tomažič, dr. med. Timsko sta spremljali nosečnice z nosečnostno sladkorno boleznijo v ambulantah za diabetološko

dejavnost v Ljubljani, katere so izvajale samokontrolo s pomočjo merilnika, povezljivega z aplikacijo na telefonu. Spremljanje je potekalo od maja do avgusta 2018, nosečnice pa so tedensko pošiljale dnevnik v elektronski obliki na dogovorjeni e-naslov, v katerega sta imela vpogled tako edukator kot diabetolog. Vključene nosečnice so bile vsakodnevne uporabnice različnih aplikacij na telefonu. Skupne strnjene prednosti, ki so jih navedle (edukator, diabetolog, nosečnica) ob uporabi aplikacije in vodenju sladkorne bolezni »na daljavo« so v: • lažji logistiki za nosečnice (manj napora za organiziranje varstva otrok, več udobja za nosečnice, prihranek časa, ni izostanka iz službe), • lažjem vodenju ob rizičnih stanjih nosečnosti, • manj obiskov v ambulanti (prihranek časa), • dostopnosti do edukacije, manj stresa, občutek varnosti ob možnosti takojšnjega kontakta, • motiviranosti nosečnic za optimalno zdravstveno stanje, • timskem sodelovanju, možnosti posveta pred odgovorom, konzultacije. Strokovne prednosti rednega pregleda meritev so v:

• natančnosti (manjša verjetnost napak), • enostavnosti, brez pisanja dnevnika samovodenja, • resnično izmerjenih vrednostih, • manjšem izpadu pridobljenih podatkov (pozabljen dnevnik ...), • vpogledu v čas meritve, gibanje sladkorja, morebitni zdravniški ukrep, kot je uvedba inzulina. E- komunikacija ima vsekakor prednosti pred telefonskim posvetom: • dostopnost tima, • ni moteče za redno delo (komunikacija zunaj ordinacijskega časa), • navodila napisana, manj možnosti za napačno razumevanje, • možnost razmisleka pred dajanjem nasveta, možnost konzultacije z diabetologom, • ni mogoče odgovarjati mimogrede. Vtise svojih pacientov s sladkorno boleznijo o uporabi aplikacije in vodenje dnevnika preko e-komunikacije je strnila tudi edukatorka Bernarda Žagar, v. m. s., iz Celja: • e-kontrola jim je nadomestila obisk v ambulanti, • menijo, da so prikazani podatki nazorni (učljivi), • aplikacija jim je olajšala in izboljšala samokontrolo, • nekateri so celo podali dodatne rešitve za izboljšavo aplikacije. Po koncu spremljanja so jih spodbudili, da tudi v prihodnje pred ambulantno kontrolo pošiljajo pdf obliko dnevnika. Izsledke raziskave o uporabi aplikacije za vodenje sladkorne bolezni v Sloveniji je predstavila Dagmar Šalamun, ki pravi, da se več kot 80 odstotkom uporabnikov zdi aplikacija zelo uporabna. Spremembe, ki so jih pacienti uvedli ob uporabi aplikacije, so: • aktivnejše ukvarjanje s sladkorno boleznijo, • pogostejše meritve krvnega sladkorja, • spremembe prehranjevanja, • več telesne aktivnosti. Modul aplikacije prepozna vzorce (dnevne, tedenske), jih osmisli in pacientu predlaga spremembe. O uporabi tehnologij v klinični praksi je spregovoril tudi Aleš Skvarča dr. med., ki pravi, da je najprej potreben miselni preskok, in sicer: »Prihodnost bo pomembno drugačna od sedanjosti.« Izpostavil je prednost personalnega odčitka inzulinske črpalke – (pacient naredi odčitek inzu-

linske črpalke doma in ga po e-komunikaciji pošlje diabetologu), prednost je v tem, da pomembno razredči fizične obiske v ambulanti, hkrati pa daje alarm za zgodnejšo ambulantno kontrolo pri pogostih hipoglikemijah ali dnevnih samodejnih odklopih inzulinske črpalke ... Ukrepi, ki jih lahko ponudimo že preko e-komunikacije, so: prilagoditev nastavitev, pogovor na daljavo in nasveti na daljavo. Prednosti e-komunikacije pa ne vidi samo pri mlajših, ampak kot izziv tudi pri starejših, ki težje pridejo na kontrole: fizične ovire, težave s prevozi iz težje dostopnih krajev ... Prednost vidi v možnosti vpletanja svojcev, saj starejši niso tako vešči uporabniki sodobnih tehnologij. Z e-komunikacijo dnevnika samokontrole pri njih bi se tako lahko zmanjšali obiski, preprečili zapleti sladkorne bolezni, hkrati s tem pa bi zmanjšali stroške. Slabosti, ki so jo pri e-komunikaciji navedli tako edukatorji kot diabetologi, so: • da postane ta vrsta komunikacije hitro tudi posvet za druge vrste obolenj ali vprašanja kar tako; zato je izrednega pomena v začetku postaviti jasna pravila uporabe pacientom, za kakšne vrste posvetov naj e-komunikacijo uporabljajo; • opravljeno delo preko e-komunikacije še ni umeščeno v e-ambulanto;

• nadomeščanje v času odsotnosti edukatorke ali diabetologa je nujno; • čas za obravnavo pacienta, čeprav ta ni prisoten, ki se ga porabi za e-komunikacijo, bo treba v prihodnje ustrezno ovrednotiti. Vsekakor bo treba t. i. e-urice umestiti v urnik obravnav in urediti ustrezno klinično pot, poudarja dr. Aleš Skvarča. E-komunikacija je prihodnost, potrebne bodo ustrezne klinične poti zdravstvenih storitev, ki jih svet potrjuje ZZZS, odgovarja gospa Alenka Franko. Potrebne bodo ustrezne platforme e-kartona, kamor bi dodali e-dokumentacijo. Od zamisli do uresničitve je sicer težka pot, vendar se sistematično in organizacijsko da. Ker so prenosi podatkov, v tem primeru e-komunikacija, medicinska dokumentacija, saj gre za neke vrste e-ambulantno obravnavo, je edini pomislek pravni in etični vidik glede varovanja podatkov. Tudi o tem je tekla razprava z gospo Alenko Franko iz ZZZS, ki je povedala, da so nujno potrebne smernice za e-komunikacijo v ambulantni obravnavi in pravila za dostop do osebnih podatkov e-medicinske dokumentacije. Na prvem mestu pa je vsekakor pomembno, da smo zdravstveni delavci naklonjeni novim tehnologijam, ker smo vzor bolnikom in bo s tem tudi njihova motivacija večja, dobro vodenje sladkorne bolezni pa izziv.

Digitalno zdravje Pojem digitalno zdravje presega širše družbeno poznano eZdravje, kamor po najbolj grobem dojemanju spada povezovanje podatkov med zdravstvenimi ustanovami, uvedba spletnih portalov za pregledovanje osebnih zdravstvenih podatkov in še kaj. Digitalno zdravje, ki se prekriva s pojmom mobilno oziroma mZdravje, zajema eZdravje, senzorje in nosljive naprave, aplikacije, platforme in igre za spremljanje počutja in fizičnih zmogljivosti, obvladovanje kroničnih bolezni ter diagnosticiranje in izmenjavo podatkov. Nekaj zanimivih podatkov: • 31 milijard dolarjev naj bi bil po zadnjih napovedih do leta 2020 vreden trg mZdravja. • 160.000 je okvirno število mobilnih aplikacij s področja mZdravja v glavnih trgovinah z aplikacijami, in ker nekatere obstajajo v več trgovinah in za različne pametne telefone, je število unikatnih aplikacij ocenjujejo na 103.000. • 99 milijard evrov so ocenjeni potencialni prihranki za zdravstvo zaradi uporabe digitalnih rešitev v EU, in sicer 69 milijard pri preventivi in dobrem počutju in 32 milijard pri obravnavi in nadzoru bolezni. Stroški za izvajanje mZdravja znašajo 6,2 milijarde evrov. Podatki povzeti po Medicina danes Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Skrb za starejše – posvet

Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe ® Sonja Ravnik

Na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer in Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet o problematiki starejših. Na posvet smo bili vabljeni predstavniki s področja socialne oskrbe, institucionalnega varstva (tako domov za starejše kot s področja medicine), prava, občine, pa tudi humanitarna društva, ki združujejo predvsem populacijo starejših. Iskanje rešitev problema starajoče se družbe je nemogoče brez aktivne udeležbe starejših. Pozdravne in uvodne besede sta prevzela predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Oba sta nas s prijetnimi in spodbudnimi besedami nagovorila na začetku posveta. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe zelo velike, saj se staramo hitreje kot drugod po Evropski uniji. Delež starejših nad 65 let se bo občutno povečal, kar bo vplivalo na številna področja (izobraževanje, gospodarstvo, zdravstvo ...). Kazalci kažejo, da je zdaj šestina prebivalstva stara nad 65 let, v prihodnjih štirih desetletjih pa se bo njihov delež povečal približno na tretjino. Obravnava staranja mora spodbujati razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa

rejši za starejše, ki ga izvajajo Društva upokojencev s pomočjo velikega števila prostovoljcev.

Starejši v domovih s pomočjo svojcev nosijo vsaj 70 % stroškov storitev. Cena zdravstvene nege, ki jo plača ZZZS, je 15 evrov na dan, kar ne sledi stroškom dela, in to kljub temu, da so vse življenje plačevali obvezno zdravstveno zavarovanje. Kadrovski normativi so čedalje slabši, hkrati pa se domovi soočajo tudi s težavami pri iskanju ustreznega osebja za negovanje oskrbovancev. Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa je zdaj pripravljen, se žal usmerja samo na zdravstveno področje, zanemarja pa socialno razsežnost pomoči potrebnih. Zato tak predlog ni sprejemljiv za zagotavljanje kvalitetnega, dostojanstvenega preživljanja poznih let. Pomembno bi bilo, da se dolgotrajna oskrba izvaja v okolju bivanja – krajevni skupnosti, enako kot otroško varstvo.

Zakonska ureditev peša Predstavljeno je bilo patronažno varstvo v skrbi za starejše in delovanje Doma starejših občanov Črnomelj. Ob obeh so navedeni enaki oz. podobni problemi, s katerimi se soočajo tako na terenu kot tudi po domovih starejših občanov. Največji problem nastaja, ker še do danes ni sprejet Zakon o dolgotrajni oskr-

Foto: ARHIV ORGANIZATORJA DOGODKA

Problem podhranjenosti

Na pobudo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer in Državnega sveta Republike Slovenije je potekal posvet o problematiki starejših.

izpostavljati staranja kot procesa pešanja življenjskih moči. Avtorjev referatov in razprav o temah je bilo veliko z različnih področij in iz različnih ustanov. Prvi del posveta je bil namenjen predstavitvi ukrepov, projektov in dejavnosti, ki so namenjeni pomoči starejšim in izboljšanju kvalitete njihovega življenja. Tako sta bila predstavljena projekt Sobivamo in program Sta18 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

bi. Ta zakon se namreč pripravlja že deset let. Razlog je finančne narave. Povpraševanje po dolgotrajni oskrbi je namreč čedalje večje. V EU se namenja 1,3 % bruto družbenega proizvoda, v Sloveniji pa le 0,9 %. Že zdaj potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od teh jih okoli 20.000 živi v domovih za starejše, okoli 6000 jih prejema pomoč na domu, za ostale skrbijo svojci.

V nadaljevanju je bila predstavljena tudi prehrana v domovih za starejše občane in načrtovanje varovalne prehrane starostnikov. Ugotovljeno je bilo, da je kar 85 % starostnikov ob sprejemu podhranjenih, največ zato, ker odlašajo z odhodom v institucionalno varstvo. Razlog so med drugim tudi slabe pokojnine: 20 % oskrbovancev potrebuje delno pomoč in 20 % popolno pomoč pri hranjenju, kar prehranjenost še poslabša. Na eni strani nemoč oskrbovanca, premalo kadra in včasih tudi kader s slabšim etičnim posluhom. V večino domov za starejše uvajajo nove programe, metode, vsebine dela ... Tako so pred petimi leti v Slovenj Gradcu začeli z metodo Ključni par, kar pomeni, da vsak oskrbovanec dobi med zaposlenimi osebo, kateri se lahko zaupa in ki mu bo še dodatno pomagala ... Še posebno pomembna je ta oseba pri vključevanju novo sprejetih varovancev v dom in ob poslabšanju zdravstvenega stanja.

Posebna pozornost okužbam starejših Posvet je vključeval tudi temi Bolnišnične okužbe v domovih starejših občanov in Preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Izpostavljena pa je bila tudi problematika predpisovanja antibiotikov in odpornost bakterij proti antibiotikom v socialnovarstvenih zavodih. Poudarjeno je bilo, da je pri starejših peroralna terapija z antibiotiki neučinkovita, zato je potrebno takojšnje zdravljenje v paranteralni obliki; širokospektralni antibiotiki povečujejo bakterijsko odpornost. Obravnava starostnika z okužbo, ne glede na mesto okužbe, zahteva poseben pristop, saj je treba upoštevati vse biološke in socialne posebnosti. Za to pa so potrebna posebna znanja in viri – kadrovski in prostorski. Seznanjeni smo bili tudi z varstvom osebnih podatkov pri obravnavi oskrbovancev z bolnišnično okužbo. Nujne so spremembe tako na področju domskega varstva kot varstva starostnikov na njihovem domu. Pri ukrepih na področju dolgotrajne oskrbe je nujno

treba poznati potrebe in značilnosti prebivalstva.

Velik problem – demenca Popoldanski del posveta je bil namenjen predvsem problematiki nasilja nad starejšimi, demenci ter skrbi za starejše invalide in druge ranljive skupine. Ozaveščenost o demencah (teh je več kot 200 vrst – dve tretjini bolnikov ima Alzheimerjevo bolezen) se je zadnja leta pri nas občutno izboljšala, saj je pri nas v izjemnem porastu. Skrb za dementne osebe doleti večinoma bolnikove svojce, kar je veliko breme za družino, saj morajo biti pri napredovani demenci nenehno ob njem. Opaža se, da je med vrstami na-

silja daleč največ besednega nasilja (69 %), sledita pa telesno (15 %) in ekonomsko (10 %). Med nasilje pa spada tudi osamitev, onemogočanje obiskov in tudi vsiljivo vstopanje akviziterjev, prodajalcev, zdravilcev ... Posvet je bil dovolj konstruktiven, mogoče se je bilo tudi prijaviti k dejavni debati in sodelovati s pripombami. Marsikateri problemi so se dodatno izpostavili in se je nanje še posebej opozorilo. Na vsak način je treba čim prej preiti od besed in polemik k uresničevanju ciljev. Treba je oblikovati rešitve za sedanjost in prihodnost – to pomeni celovitejšo obravnavo starejših, invalidov, dementnih oseb in kroničnih bolnikov.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Družinska oskrba svojca: kakšen pomen ima zame in kakšnega za državo?

Koliko družinskih oskrbovalcev poznam? ® Marta Ramovš in dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje

Družinske oskrbovalce imenujemo svojce, ki brezplačno vsaj nekaj ur tedensko skrbijo za svoje kronično bolne, invalidne ali starostno onemogle družinske člane. Nadpomenka je neformalni oskrbovalec – med slednje poleg sorodnikov štejemo še sosede, znance, prijatelje in prostovoljce. Pri čem družinski oskrbovalci pomagajo svojim onemoglim svojcem? Pomagajo zelo konkretno, pri osnovnih vsakodnevnih opravilih. Sem spadajo pomoč pri osebni higieni (od kopanja do umivanja zob in striženja nohtov), oblačenju, obuvanju in slačenju, hranjenju, gibanju po stanovanju in hoji s pripomočki ali brez njih, obvladovanju izločanja (od uporabe stranišča do nadzorovanja inkontinence z uporabo plenic), varnem spanju in počitku ter navezovanju medčloveškega stika, osebnega ali po telefonu. Svojcem pomagajo tudi pri dopolnilnih vsakdanjih opravilih kuhanje in priprava hrane, čiščenje stanovanja, pranje in likanje perila, drobna popravila v hiši, nakupovanje, denarni posli (plačevanje položnic, dvigovanje gotovine), uporaba prevoznih sredstev, jemanje predpisanih zdravil, uporaba telefona in podobno. Zdaj, ko smo razjasnili, kdo družinski oskrbovalci so, pomislite, koliko takšnih ljudi poznate. Ste morda med njimi tudi sami ali pa ste to kdaj v življenju bili? Statistika kaže, da je v tem trenutku v vlogi primarnega družinskega oskrbovalca (to je tistega, ki prevzema večino oskrbe za starega človeka) nad 200.000 ljudi – to je vsak deseti Slovenec.

Med njimi je največ žensk (okoli 50.000), ki so že same v letih, in hčera (okoli 50.000), slednje mnogokrat ob službi skrbijo še za svoje otroke. Med oskrbovalci je tudi veliko snah in sester. Moški so v manjšini, vendar pa med oskrbovalci najdemo može, sinove in brate. Na pomoč priskoči onemoglim 20 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

po nekaj ur tedensko v Sloveniji tudi nad 20.000 sosedov, kar je krepko nad evropskim povprečjem.

Zakaj so družinski oskrbovalci za vsako državo pomembni? Z veliko mero družinske ljubezni in etične odgovornosti neformalni oskrbovalci neopazno nosijo tri četrtine dolgotrajne oskrbe. Kaj to pomeni? V Sloveniji okoli 80.000 ljudi potrebuje pomoč pri osnovnih in dopolnilnih vsakdanjih opravilih, ki smo jih našteli zgoraj – ti in njihovi svojci so upravičeni do podpore iz sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga v Sloveniji že dolgo čakamo. Od 80.000 ljudi jih okoli 20.000 živi v domovih za stare, okoli 6000 jih prejema javno pomoč na domu, za več kakor 50.000 ljudi skrbijo samo svojci. V prihodnosti se bo delež starih ljudi močno povečal; do leta 2100 se bo število ljudi starih nad 80 let povečalo kar za sedemkrat, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se socialni sistemi že zdaj sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so bolni in stari ljudje. Evropske države ter ZDA in Avstralija so se ob teh podatkih hitro usmerile v razvoj programov za razbremenitev in pomoč družinskim oskrbovalcem, še posebej z izobraževanji. Slovenijo ta razvoj še čaka. Vendar pa družinska oskrba za državo ni pomembna zgolj s finančnega vidika. Z antropološko-zgodovinskega področja je pomembno spoznanje, da je solidarna pomoč, ki jo zdravi člani skupnosti dajejo nemočnim ljudem, zlasti otrokom, bolnim in starim ljudem, konstitutivni element obstoja in razvoja človeške vrste v vseh kulturah. Nemočni brez pomoči močnih ne morejo preživeti, močni se brez pomoči nemočnim ne morejo človeško razvijati – njihova moč

in znanje podivjata v brezčutnost, pohlep, nasilje in na koncu v življenjsko praznoto. V družbi pa se solidarnost krepi samo preko ljudi, ki so solidarni. Te lastnosti se ne da naučiti iz nobene knjige, razvija in krepi se jo zgolj ob konkretni pomoči nemočnim. Bolj kot je solidarna pomoč prepletena z vsakdanjim življenjem ljudi, lažje se je učijo in jo prevzamejo tudi mlajše generacije.

Družinska oskrba – stiska in radost Na Inštitutu Antona Trstenjaka teoretično in praktično delamo z družinskimi oskrbovalci že dve desetletji. Statistika govori o številkah, vendar pa praksa kaže, da je prav vsak oskrbovalec svoja zgodba. Oskrbovanje nikakor ni lahko delo. Samo pomislimo na to, da v domovih za stare ljudi in ustanovah za bolne številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce. Doma je človek za večino stvari sam, velikokrat ob lastni zaposlitvi in včasih še ob skrbi za otroke. Sreča se z opravili, ki jih do zdaj ni delal, marsičesa ne ve in ne pozna. Številne raziskave so potrdile razširjeno in zaskrbljujoče dejstvo, da je med oskrbovalci zato veliko izčrpanosti, izgorelosti in zdravstvenih poškodb. Obenem pa se v zadnjih letih pojavlja tudi čedalje več raziskav, ki ugotavljajo, zakaj mnogi ljudje oskrbujejo svoje svojce, kako zmorejo to težko delo, kako ga doživljajo in kaj jim oskrbovanje povrne. Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo o teh temah povprašali prebivalce Slovenije v reprezentativni terenski raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih.

Zakaj pomagam onemoglemu? Anketirance smo vprašali, kaj jim je ostalo v lepem spominu ob tem, ko so kdaj v življenju nudili pomoč ali nego bolnemu ali onemoglemu človeku. Prvo mesto je v raziskavi dosegla hvaležnost –

Foto: ARHIV INŠTITUTA ANTONA TRSTENJAKA ZA GERONTOLOGIJO IN MEDGENERACIJSKO SOŽITJE

kdor želi biti dobro oskrbovan v svoji onemoglosti, naj trenira pristno hvaležnost bolj zavzeto kakor zbiranje denarja za materialno plačilo oskrbe; to je namreč na zadnjem mestu pri družinski oskrbi. Tik za prvim mestom je zavest dolžnosti, to je etična motivacija za oskrbovanje bližnjega – da sem pomagal, naredil nekaj dobrega. Etična motivacija poganja daleč več oskrbovanja, kakor bi sklepali iz strokovne, administrativne in medijske razprave, ki poteka pretežno pod vplivom ekonomskega stroška in brezosebnih oskrbovalnih storitev. Izpostavimo še raziskovalno spoznanje, da ljudje ob empatični, solidarni pomôči tistemu, ki je potreben pomočí, doživljajo svoje zadovoljstvo in osebni razvoj. To so povedali z besedami: zadoščenje, veselje, zadovoljstvo, sreča, spokojnost v duši, dober, lep ali čudovit občutek, toplota pri srcu ob tem, da sem jo oskrboval doma, da je lahko umrla doma, zavest, da sem koristen; mnogi navajajo življenjska spoznanja, ki so jih pridobili ob oskrbovanju svojca. Eden od anketirancev je zapisal: »občutek človeške moči in si srečen, da jo lahko nudiš nemočnemu«. Oskrbovanje jih je naučilo tudi določenih praktičnih veščin. Mnogim oskrbovalcem ostaja v spominu tudi lep odnos, ki so ga doživljali med oskrbovanjem, izboljšanje odnosa v času oskrbovanja, globoka doživetja v odnosu, lepa čustva, pogovori in spoznanja, obiski in druženje. Poleg nave-

denih odgovorov je analiza pokazala zanimiv vidik doživljanja oskrbovanja kot možnost, priložnost (npr. »da sem lahko pomagal/a«, »da sem imela to možnost, čas«). Po lepih spominih smo spraševali tudi tiste, ki so prejemali pomoč v svoji bolezni ali onemoglosti, saj je oskrbovanje človeški odnos, pri njem pa vpliva doživljanje drugega na drugega v obeh smereh. Največ ljudem pride v spomin nekaj lepega o človeku, ki jih je oskrboval: njegova prijaznost, potrpežljivost, skrbnost, pozornost, ustrežljivost, pri-

pravljenost pomagati, ljubezen, sočutje, dobrosrčnost, požrtvovalnost, dobra volja, trud ipd. V lepem spominu jim je ostala tudi sama oskrba – da so svojci za njih dobro poskrbeli, da jim ni nič manjkalo. Tudi na vsakem tečaju za družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki jih Inštitut Antona Trstenjaka organizira po Sloveniji, povabimo udeležence, da si odgovorijo na vprašanje »Kaj dajem in kaj dobivam pri oskrbovanju onemoglega svojca?«. Če zdaj koga oskrbujete, vam priporočamo, da se ob tem vprašanju nekoliko ustavite, še bolje pa, če si ga napišete kar na kos papirja, ga vsake toliko preberete in ga dopolnite. Številnim udeležencem tečajev je to koristilo. In če poznate koga, ki je v podobni situaciji, izkoristite priložnost in se ob priliki skupaj z njim ustavite ob odgovorih. Isto vprašanje si lahko zastavite tudi, če vas oskrbujejo drugi. Za vas bo koristno tudi vprašanje »Kaj dobivam in kaj dajem pri tem, ko me svojci oskrbujejo?«. Znameniti psiholog Viktor Frankl je v koncentracijskem taborišču prišel do spoznanja, da tudi v najtežjih razmerah človeku ostaja nekaj miligramov svobode. Tudi kadar res ne more spremeniti situacije, v kateri je, ima možnost, da se odloči za stališče, s katerega gleda na svojo situacijo. Lahko ostaja žrtev okoliščin ali pa situacijo izkoristi za svojo rast in v veselje ljudi, ki živijo z njim.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Negovalni oddelki za večjo možnost rehabilitacije

»K pacientu pristopamo celostno« ® Žiga Kariž

Bolnišnice si v skrbi za kar se da gospodarno ravnanje s sredstvi prizadevajo za čim hitrejši odpust bolnikov. A kaj storiti v primeru, ko je zdravljenja konec, bolniki pa še vedno potrebuje oskrbo? Eden največjih izzivov, s katerim se srečuje naša država, je staranje prebivalstva. Sistem oskrbe, ki je trenutno na voljo starostnikom, čedalje bolj kaže pomanjkljivosti. Največ težav se poraja pri ljudeh, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, ko pa je ta zaključena, jim njihovo stanje ne omogoča samostojnega bivanja. V ta namen so v nekaterih slovenskih bolnišnicah odprli negovalne oddelke, ki pa jih je glede na potrebe znatno premalo. Enega takih oddelkov imajo tudi v Splošni bolnici Jesenice.

Premalo zmogljivosti

Četrtina je bolnikov s sladkorno boleznijo »Pacient na našem oddelku je celostno obravnavan, kar pomeni, da ga obravnava delovni terapevt, fizioterapevt, dietetik, koordinator za oskrbo kronične rane in socialni delavec, po potrebi pa se v obravnavo vključijo tudi zdravnik fiziater, lečeči zdravnik, psihiater in nevrolog. Tedensko se izvaja22 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Oddelek za zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Jesenice ima 14 bolniških postelj.

V negovalnih oddelkih pogosto skrbijo za ljudi, ki se jim je zdravstveno stanje zaradi poškodbe ali bolezni naglo spremenilo in morajo, tako oni kot njihovi svojci, začeti nov način življenja.

Foto: ARHIV SBJ

Kot pravijo, imajo za paciente, pri katerih iz zdravstvenih ali socialnih razlogov še ni možen odpust v domače okolje ali če nega v domačem okolju ni več možna, program neakutne obravnave. »K pacientu pristopamo celostno in zastavimo individualne cilje, s katerimi bo dosegel najvišjo možno stopnjo samooskrbe,« nam pove Janez Poklukar, direktor bolnišnice. Kot pravi, je negovalni oddelek za bolnišnico zelo pomemben, saj imajo pacienti na ta način več možnosti rehabilitacije in multidisciplinarne obravnave. Oddelek za zdravstveno nego ima 14 bolniških postelj. »Glede na tempo življenja in dvig starostne meje prebivalstva je to absolutno premalo,« nam pojasni gospod Poklukar. Kot pove, na oddelku skrbijo tudi za kakovost življenja oskrbovancev. Tako imajo tam prostor za izvajanje delovne terapije in fizioterapije, pacientom pa je namenjen tudi kotiček, kjer se družijo v pogovoru, branju in gledanju televizije.

Janez Poklukar, direktor Splošne bolnišnice Jesenice

jo tudi sestanki, kjer se individualno obravnava paciente glede rehabilitacije in odpusta. Enkrat tedensko imajo pacienti skupno telovadbo, vsak teden pa jih obiščejo tudi rdeči noski,« nam razloži vodja oddelka za zdravstveno nego gospa Gordana Sivec. Okoli 25 odstotkov njihovih bolnikov ima tudi sladkorno bolezen. Ti so obravnavani s strani internista diabetologa.

Bivanje je časovno omejeno V večini primerov sprejmejo paciente po predhodni hospitalizaciji na njihovih

akutnih oddelkih, se pa občasno zgodi, da sprejmejo tudi paciente z Gorenjske, ki so hospitalizirani zunaj regije. »Je pa to redko, ker imamo za sprejem na naš oddelek čakalno vrsto,« pojasni direktor bolnišnice. Vsak pacient lahko na oddelku biva od 6 do 30 dni, nato pa mora bodisi v domačo oskrbo ali pa v katerega od domov za ostarele. Merila za sprejem določa Zavod za zdravstveno varstvo. Po njih so do namestitve v negovalnem oddelku upravičene osebe, ki so pri izvajanju osnovnih življenjskih dejavnosti popolnoma ali delno odvisne od pomoči drugih in živijo same ter niso sposobne funkcioniranja v domačem okolju, ki so v terminalni fazi kronične bolezni, ki imajo obsežne kronične rane, pri katerih je pričakovati celjenje, ki nimajo ožjih svojcev in jih zaradi zdravstvenega stanja ni možno odpustiti v domače okolje, pa tudi take, ki jih zaradi različnih zahtevnih zdravstvenih stanj ni možno odpustiti niti v domače okolje niti v socialnovarstveni zavod.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Merilniki glukoze

Merilnik glukoze z bluetoothom

stvenega osebja na odstopanja od ciljnih vrednosti glukoze v krvi.

® Alenka Kaufman, mag. farm.

Telemedicinsko spremljanje diabetikov tudi v Sloveniji

Bluetooth (BT) je tehnologija za brezžično povezovanje različnih digitalnih elektronskih naprav na razdalji do nekaj metrov. Uporablja se že 20 let, razmah pa je doživela z razvojem mobilnih telefonov. Danes se uporablja tudi v številnih medicinskih pripomočkih, kot so merilniki glukoze in krvnega tlaka, kjer povezujejo merilnik z drugo napravo, npr. mobilnim telefonom. Merilnike glukoze z BT vmesnikom imajo v ponudbi številni proizvajalci glukometrov, veliko tovrstnih merilnikov pa je že tudi na slovenskem trgu.

V Sloveniji imajo največ izkušenj z telemedicinskim spremljanjem diabetikov v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V okviru evropskega projekta UNITED4HEALTH so ustanovili center za zdravje na daljavo CEZAR in vzpostavili storitev telemedicinskega spremljanja bolnikov s sladkorno boleznijo in/ali bolnikov s srčnim popuščanjem. Od leta 2014 so nudili telemedicinsko podporo približno 550 bolnikom. Po merjenju se pacientovi podatki takoj samodejno, brez posredovanja bolnika, pošljejo iz merilne naprave v mobilni telefon, nato pa še do strežnika v centru CEZAR. Če izmerjene vrednosti bistveno presegajo določene mejne vrednosti, medicinska sestra pokliče bolnika na dom in pridobi več informacij o vzrokih za poslabšanje zdravstvenega stanja. Po potrebi se vključi zdravnik specialist, ki odloča o ukrepih, ki jih mora sprejeti bolnik, npr. sprememba odmerkov zdravil, predčasen obisk v ambulanti itd. Telemedicinska storitev je bila kot nova dodatna oblika podpore bolnikom s sladkorno boleznijo dobro sprejeta. Ekipa se trudi, da bi jo kot prepoznano dobro prakso naredili dostopno vsem bolnikom v Sloveniji.

Zakaj je uporaben merilnik z BT vmesnikom Merilnik glukoze z BT lahko vsak diabetik uporablja samostojno kot običajni merilnik, zahtevnejši uporabniki pa lahko preko BT vmesnika podatke svojih meritev prenesejo na pametni telefon. Za to morajo na telefon naložiti aplikacijo, ki sprejme podatke in jih v različnih oblikah predstavi uporabniku. Ti lahko v aplikaciji meritvam dodajo še druge podatke, ki dopolnjujejo izmerjene vrednosti glukoze v krvi, npr. o zaužiti hrani, zdravilih in telesni aktivnosti. Aplikacija vse te podatke vodi v preglednih dnevnikih in jih analizira, kar poveča razumevanje vpliva različnih dejavnikov na vrednosti glukoze v krvi. Večina aplikacij omo-

goča pošiljanje podatkov zdravstvenemu osebju preko spletne pošte, kar pa ni niti praktična niti varna pot prenosa zdravstvenih podatkov. Prenos podatkov iz merilnika v mobilni telefon omogoča prenos teh podatkov k zdravniku specialistu in s tem razvoj telemedicine. Nekatere aplikacije prenesejo meritve na spletni telemedicinski portal, kjer so pooblaščenemu zdravstvenemu osebju dostopne s pomočjo spletnega brskalnika. Zdravstveno osebje tako spremlja diabetika na daljavo in ga z ustreznimi navodili tudi vodi na daljavo. Tovrstna podpora pri samozdravljenju v domačem okolju lahko prispeva k preprečevanju poslabšanja bolezni in k zgodnjemu odkrivanju zdravstvenih zapletov. Spremljanje na daljavo omogoča pravočasen odziv zdrav-

INTERVJU: Oftalmologinja Alja Črnej, dr. med.

Dobri mentorji so najpomembnejši ® Meta Černoga

S prim. mag. Vladimirjem Pfeiferjem, oftalmologom na Očesni kliniki v Ljubljani, je opravila prvo presaditev umetne roženice pri nas, kar je bil izjemen in odmeven medicinski uspeh. Črnejeva je na Harvardu opravljala raziskavo v okviru obsežnejšega raziskovalnega projekta. V raziskavi so skušali zmanjšati število dolgoročnih zapletov, ki lahko ogrozijo vid po vstavitvi umetne roženice. Ta se sicer že uporablja zunaj Evrope, na stari celini pa so jo doslej uporabljali le pri raziskovanju. Oznako CE, ki je pogoj za uporabo v Sloveniji, je dobila predlanskim. Pred tem je zdravnica poseg preizkusila na miših in za študijo prejela zmagovalno priznanje Medis Awards 2015. Nagrado vidi kot potrditev, da je bilo delo opravljeno dobro in kakovostno, pri tem pa kritično ocenjuje: »Uspešni zdravniki so v tujini dobro sprejeti. A to ne pomeni, da jih sprejemamo in priznavamo tudi pri nas, kar je velika izguba za slovenski napredek in razvoj medicine. Zato so nagrade zelo dobrodošla in redka domača pohvala.« Kako pomemben je vid v življenju, najbolje vedo tisti, ki so ga izgubili. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujete s takšnimi bolniki. Po zaslugi znanosti pa marsikomu že lahko pomagate. Tako ste povrnili vid moškemu, ki je vid izgubil po poškodbi z apnom. Po dvajsetih letih je spet spregledal. Kakšni so bili njegovi občutki? Veselje, sreča in hvaležnost – vedno, kadar sem ga prišla pogledat, je imel nasmeh na ustih. Z velikim veseljem lahko povem, da je od operacije preteklo že več kot leto dni in gospod ima še vedno dober vid. Redno hodi na kontrole in sproti rešujemo manjše težave. Skupaj s prim. dr. Vladimirjem Pfeiferjem ste pri tem bolniku opravili prvo presaditev umetne roženice pri nas, kar je bil izjemen in odmeven medicinski uspeh. Umetna roženica se zunaj Evrope sicer že uporablja, v Evropi pa so jo doslej 24 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

uporabljali samo v raziskovalne namene. Kako ste se lotili tako zahtevne naloge? Prim. dr. Vladimir Pfeifer je moj mentor in izjemen kirurg, sama pa sem delala v očesni bolnici v Bostonu, kjer je pacientov z umetno roženico veliko, zato s predpripravo na operacijo in s samo operacijo ni bilo zapletov. Zelo pomembno je bilo, da pacientovo zdravstveno stanje oči zadostuje pogojem za vstavitev umetne roženice. Pred operacijo je bolnik opravil veliko natančnih preiskav, ki so nam pomagale pri dokončni odločitvi o vsaditvi umetne roženice. Najbolj zapleteno od vsega je bilo urediti papirje. Od prvega dogovora z bolnikom do same operacije je trajalo več kot 9 mesecev, samo zaradi papirologije. Poseg ste pred tem preizkusili na miših in za študiji prejeli zmagovalno priznanje Medis Awards 2015. Kaj vam pomeni ta nagrada? Medisova nagrada mi pomeni potrditev, da sem dobro delala, in veliko spodbudo za nadaljnje delo. Predvsem pa je zame pomembna zato, ker mi pove, da smo tudi v slovenski medicini sposobni, čeprav redko, pohvaliti drug drugega. Kar precej študija je bilo potrebnega, da ste zdaj med najboljšimi oftalmologi pri nas. Kako je potekala vaša študijska pot, kje vse ste študirali in se izobraževali? Da, kar nekaj let izobraževanj je za menoj. Po končani medicinski fakulteti sem med specializacijo doma dva meseca delala na Dunaju v Univerzitetni bolnišnici pod vodstvom prof. Oliverja Findla, ki trenutno spada med sto vodilnih svetovnih oftalmologov. Takoj po končani specializaciji sem prav tako pod njegovim mentorstvom opravljala petnajstmesečni fellowship na Moorfields Eye Hospital v Londonu, ki je prva učna očesna bolnišnica v Evropi. Moja zadnja postaja v tujini pa je bila harvardska

Foto: PETER IRMAN

Največja nagrada za vsakega zdravnika je, da bolnik, ki ga oskrbuje, napreduje in je na poti k ozdravitvi. Tako je bil tudi za oftalmologinjo Aljo Črnej največji dosežek, ko je pacient, ki je bil zaradi poškodbe očesa kar dvajset let slep, po presaditvi roženice znova spregledal. »Za gospoda so drevesa spet zelena, ponovno vidi na uro na koncu hodnika, živi mnogo kakovostneje, zanj sta to sreča in veselje,« pravi oftalmologinja.

Oftalmologinja Alja Črnej, dr. med.

univerza, kjer sem v bolnišnici Massachussets Eye and Ear Hospital delala tri leta pod mentorstvom prof. Claesa Dohlmana in prof. Reze Dane. Kako so vam izkušnje iz tujine pomagale pri delu v Sloveniji? V tujini sem si nabrala ogromno neprecenljivih izkušenj in znanja. Hkrati sem spoznala, da več kot znamo, bolj se zavedamo obširnosti neznanega in neraziskanega. Uvidela sem tudi pomembnost dobrih mentorjev v karieri – pravzaprav so dobri mentorji skoraj bolj pomembni kot knjige in članki, ker te usmerjajo, učijo, svetujejo, spodbujajo, predajajo izkušnje, konstruktivno podajajo kritiko in z njimi rasteš. Z mentorji sem imela res srečo in sem jim iz srca hvaležna. Upam, da bom kdaj imela priložnost biti dober mentor mlajšim kolegom. Kot zadnje pa z delom v tujini spoznaš ogromno ljudi in stkeš prijateljstva, ki trajajo celo življenje. Te ljudi lahko vedno prosiš za nasvet, pomoč,

jih vprašaš po njihovih izkušnjah. To zelo pomaga pri vsakdanjem delu. Bi lahko rekli, da je naša oftalmologija primerljiva s svetovno? Kje še zaostajamo? Za pogoste očesne bolezni je slovenska oftalmologija v grobem primerljiva s svetovno. »Problem« celotne slovenske medicine pa je, da smo država z malim številom ljudi, zato bolnikov z redkimi boleznimi ni veliko. Tako imamo posledično manj izkušenj z redkimi boleznimi in takrat je po mojem mnenju bolnika bolje usmeriti v večje centre v zahodni Evropi ali se vsaj z njimi posvetovati glede zdravljenja in spremljanja. Zaradi ekonomsko slabo stoječega zdravstvenega sistema pri nas pa seveda zelo zaostajamo na raziskovalnem področju. Prepričana sem, da imajo slovenski zdravniki ogromno dobrih idej in če bi imeli še boljše finančne razmere za raziskovanje, bi lahko pri nas naredili marsikaj. Z naraščanjem števila sladkornih bolnikov po vsem svetu se skrb vzbujajoče vzpenja tudi število tistih, ki imajo resne pozne zaplete, povezane s to boleznijo. Eden takšnih je tudi diabetična retinopatija, okvara kapilar v očesni mrežnici. Kako takšnim bolnikom lahko pomagate v vaši ambulanti? Delam v ambulanti za splošno oftalmologijo in izvajam preventivne preglede za bolnike s sladkorno boleznijo. Če bolnik potrebuje kakršno koli zdravljenje (lasersko ali drugo), ga napotim na očesno kliniko. Zakaj sploh pride do poškodb očesnega ozadja pri diabetikih? Kot ste že omenili, so pri sladkornih bolnikih poškodovane stene kapilar, malih žil, ki prehranjujejo mrežnico – glavni organ za gledanje (kakor film pri starih fotoaparatih). Zaradi tega lahko pride do mikroanevrizem na stenah teh žil, malih krvavitev, in do področij, kjer mrežnica ni dovolj dobro prehranjena. Telo odgovori tako, da pošlje v oko molekule, ki spodbujajo rast novih žil, da bi prehranjevale mrežnico. Te pa so na žalost še slabše kvalitete in pogosto zakrvavijo. Z laserskim zdravljenjem poskušamo preprečevati rast teh novih žil.

Sladkorni bolniki bi morali praviloma enkrat na leto opraviti pregled očesnega ozadja, kar je danes možno s presejalnimi programi za izvajanje preprečevanja diabetične retinopatije na ravni celotne države. Se teh programov bolniki udeležujejo? Večina sladkornih bolnikov prihaja na redne letne kontrolne preglede, so pa tudi bolniki, ki imajo sladkorno bolezen pet ali več let in še niso bili pri okulistu. Splošni zdravniki bi morali sladkorne bolnike opozarjati na redne okulistične kontrole. Motnje vida so pri starostnikih ena najpogostejših zdravstvenih težav. S staranjem normalno delovanje očesnih tkiv slabi, vidna sposobnost se zmanjšuje, kar vodi v eno od motenj vida. Kateri so vzroki za motnje vida pri starostnikih? Najpogosteje je razlog za slab vid pri starostnikih siva mrena. Sledi ji degeneracija rumene pege – to je del mrežnice, ki je odgovoren za centralni del našega vida. Vse druge patologije so manj povezane s starostjo. Najpogostejša operacija pri ljudeh, starejših od 65 let, je operacija sive mrene. Z razvojem operativne tehnike je postala zelo elegantna operacija, ki jo izvajajo zdravniki ambulantno in traja okoli 15 minut. Po operaciji se vidna funkcija izboljša, v večini primerov se vidna ostrina popravi na normalno. Vendar se tega posega marsikdo še vedno boji. Upravičeno? Da, upravičeno. Kljub temu da je pri operacijah sive mrene izjemno malo zapletov, pa vendarle prihaja do njih. Prav vsak kirurg, ki opravlja te operacije, se zelo dobro zaveda, da se lahko tudi enostavna operacija izteče narobe. Velika večina zapletov se da rešiti med samo operacijo. Operacija je morda samo nekaj daljša, vidna ostrina pa se popravi v nekaj tednih. Obstajajo pa tudi zapleti, ki lahko ogrozijo vidno ostrino in jo glede na prvotno stanje poslabšajo ali pa oko celo ostane slepo. To je lahko infekcija znotraj očesa, ki se v večini primerov pokaže prvih nekaj dni po operaciji, obsežna krvavitev pod mrežnico, ki se pojavi med operacijo in je lahko popolnoma nerešljiva, ali pa odstop mrežnice po operaciji (bolj pri bolnikih z visoko kratkovidnostjo).

Konferenca na področju javnega zdravja Na področju javnega zdravja se v Evropi nenehno soočamo z novimi izzivi za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja prebivalcev. V sodobnih zdravstvenih strategijah ugotavljamo, da samo zdravstvo ne more izboljšati zdravja in dobrega počutja današnjega prebivalstva. Da bi to dosegli, je pomembna vzpostavitev partnerstev v različnih sektorjih, kar bo ena izmed pomembnejših tem. Na 11. Evropski konferenci o javnem zdravju, ki letos poteka v Ljubljani, so spregovorili o izzivih za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja prebivalcev. Prebivalstvo v Evropi se hitro stara: delež prebivalstva, starega 65 let in več, se bo po napovedih povečal s 14 odstotkov leta 2010 na 25 odstotkov leta 2050. Ljudje v skoraj vseh delih Evrope živijo dlje, vendar so njihove možnosti, da bodo ta visoka leta preživeli pri dobrem zdravju in dobrem počutju, razlikujejo znotraj držav in med njimi. Premnogim na starost grozi socialna izolacija in revščina ter omejen dostop do cenovno dostopnih in kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev. Nujni so torej odločni državni ukrepi, da se zagotovi vzdržnost pozitivnih trendov in da imajo korist od daljšega življenja vsi, ne glede na to, kje živijo, ali na socialno-ekonomsko skupino, ki ji pripadajo. Ko delež starejšega prebivalstva raste, se povečuje tudi strah, kako bo družba lahko zadovoljila potrebe po zdravstveni in dolgoročni oskrbi starejših. Zagotavljanje boljše oskrbe za bolnike z več kroničnimi boleznimi, vključno z invalidnimi starejšimi osebami, ki ne živijo več doma, je za sektor zdravstvenega in socialnega varstva čedalje večji izziv. S podaljševanjem življenjske dobe postajajo starejši ljudje vedno bolj osamljeni zaradi izgube prijateljev in družine, sprememb pri družinski strukturi in pri vključevanju v družbo. Občutek osamljenosti negativno vpliva na kakovost življenja in na zdravje starejših ter povečuje umrljivost. Osamljenost večinoma bolj prizadene starejše ženske, saj ženske običajno živijo dlje kot moški. Na tej konferenci predstavljene študije kažejo, da je nujno oblikovati celostna načela zdravstvene nege, ki združujejo telesne, duševne in socialne prvine zdravja. Mnoge raziskave o zdravju starejših se osredotočajo le na enega od teh vidikov. Podatki NIJZ, povzela ŽJV Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Zobje pri sladkornem bolniku

Naj vam okrepljena ustna higiena pomaga nadzorovati sladkorno bolezen ® Katarina Petrović

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen. Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoča inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se koncentracija krvnega sladkorja poveča. Pojavnost sladkorne bolezni v svetu zadnja leta strmo narašča, z njo se spoprijema približno šest odstotkov prebivalstva, v Sloveniji pa približno osem odstotkov populacije. Glavna posledica sladkorne bolezni je stalno povišana raven glukoze v krvi (hiperglikemija), kar negativno vpliva na zdravje celotnega telesa, s tem pa tudi na ustno zdravje. Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Pomembno je tudi vzdrževanje dobre ustne higiene. Ljudje s sladkorno boleznijo so namreč nagnjeni k slabšemu zdravju zob in obzobnih tkiv, bolezni obzobnih tkiv pa predstavljajo pri bolnikih s sladkorno boleznijo enega izmed glavnih zapletov.

korna bolezen vpliva na stanje obzobnih tkiv, parodontitis pa na presnovno urejenost sladkorne bolezni. Ta dvosmernost se kaže tudi pri zdravljenju: za uspeh parodontalnega zdravljenja je pomembno čim zgodnejše odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni, parodontalno zdravljenje pa je nujno tudi za zmanjšanje vpliva vnetij obzobnih tkiv

okus, nastanek špranj med zobmi, spremenjen ugriz. • S preprečevanjem parodontalnih vnetij se izboljša stanje obzobnih tkiv, s tem pa tudi urejenost glikemije. Tako se zmanjša potreba po zdravilih in inzulinu, izboljšata pa se odpornost proti vnetjem in celjenje ran. • Sladkorni bolnik s parodontalno boleznijo zelo težko uravnava raven krvnega sladkorja. Brez obvladovane ravni krvnega sladkorja, kar lahko bolnik doseže z zdravili in pravilno prehrano, pa ne moremo pričakovati učin-

Sladkorna bolezen in ustno zdravje

na sistemsko zdravje in urejenost glikemije pri ljudeh s sladkorno boleznijo.

kovitega zdravljenja parodontalne bolezni. • Vnetju ali gingivitisu se lahko izognemo z rednim in temeljitim odstranjevanjem plaka. Če vnetju ne namenjamo pozornosti, bo napredovalo v parodontalno bolezen. Napredovala parodontalna bolezen poleg dlesni prizadene še druga obzobna tkiva – pozobnico, cement in alveolarno kost, ki sicer omogočajo, da je zob trdno zasidran v kosti. • Za sladkorne bolnike z zdravimi obzobnimi tkivi se priporočata na leto po dva obiska pri zobozdravniku, za tiste z ozdravljeno napredovalo obliko parodontalne bolezni pa po štirje.

Pacienti s sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja v telesu, tudi za vnetje obzobnih tkiv ali gingivitis. V ustni votlini diabetikov se namreč v velikih količinah tvorijo vnetne snovi. Znanstvene raziskave kažejo, da je pri bolnikih s sladkorno boleznijo od trido štirikrat večje tveganje za razvoj parodontalne bolezni in kar 15-krat večja verjetnost, da bodo izgubili vse svoje zobe, v primerjavi z ljudmi, ki nimajo sladkorne bolezni. Povezanost med sladkorno in parodontalno boleznijo je dvosmerna – slad26 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Nasveti za vzdrževanje dobre ustne higiene pri bolnikih s sladkorno boleznijo • Parodontalna bolezen je trdovratna in večplastna bolezen, ki pri ljudeh s sladkorno boleznijo zahteva pravi protokol. Za učinkovito zdravljenje je namreč potrebno sodelovanje pacienta, zobozdravnika, parodontologa, osebnega zdravnika in diabetologa. • Znaki parodontalne bolezni: krvaveče in zatečene dlesni, občutljivi zobje, dlesni se umikajo od zob – zobje so videti daljši, slab zadah in slab

SWISS PREMIUM ORAL CARE

ALTERNATIVA: Rubrika o podpornih metodah dobrega počutja

Četrta božja zapoved ® Jasna Štamcar

Rada berem. Večkrat si pravim, da sem si z branjem razširila pogled na svet. Med poletjem mi je »pot prestregla« knjiga pisateljice, psihiatrinje, psihologinje in psihoanalitičarke Alice Miller z naslovom Upor telesa in podnaslovom Telo terja resnico. Rdeča nit vseh avtoričinih del je zanikanje trpljenja, ki ga je odrasla oseba doživljala v zgodnjem otroštvu s strani staršev oziroma primarnih skrbnikov. Tako je, kot pravi pisateljica, v prejšnjih knjižnih delih Na začetku je bila vzgoja in Ne smeš opaziti najprej nazorno raziskala vzroke zanikanja trpljenja. Pozneje pa je v delih Skriti ključ in Porušiti zid molka prikazala hude posledice, ki se odražajo v življenju trpečega človeka, kot je trpljenje ubesedil Marcel Proust: »Ker mi je ljubše prenašati napade in ti biti ljub, kot pa ti biti neljub, a rešen napadov« (citat v knjigi Upor telesa). Pisateljica v prvem delu knjige opisuje, kako so odnosi iz otroštva za vedno zaznamovali življenja nekaterih zgodovinskih osebnosti, katerih dela so brezčasna: Dostojevskega, Schillerja, Nietzscheja, Kafke, Prousta, Rimbauda, Woolfove, Čehova, Mišime in Joycea. V nadaljevanju knjige ponuja rešitev iz začaranega kroga osebnega trpljenja.

Telo, morala in resnica Avtorica v uvodu knjige piše, da se človeško telo pogosto odzove z boleznijo, če se dalj časa ne menimo za resnično zgodovino svojega življenja. Torej če zgodovino zanikamo, je ne želimo videti v pravi luči, nas je strah pogledati vanjo ali je morda celo ne smemo videti resnične, ker nas okolica ob poskusih komuniciranja in odpiranja ranjenih delov sebe še vedno prepričuje, da je z našim videnjem ali našimi reakcijami nekaj močno narobe. Upor telesa je torej knjižno delo, ki bralcu pomaga razrešiti morebitni notranji konflikt med tem, kar resnično čutimo in vemo, ker je naše telo to zaznalo, in tem, kar bi morali čutiti, da bi zadostili moralno sprejemljivim družbenim normam, ki se v vsakem človeškem bitju ponotranjijo že v zgodnjem otroštvu. Pisateljica v knjigi Upor telesa izpostavlja četrto 28 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

božjo zapoved, ki se glasi: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.« Religija je postavila moralno normo, ki v realnem življenju zahteva oziroma sporoča, da mora vsak otrok spoštovati svoje starše/primarne skrbnike, tudi tisti otroci, katerih starši ali primarni skrbniki niso sposobni spoštovati njih, svojih lastnih otrok. Otrok mora torej po božjem izročilu spoštovati primarne skrbnike tudi takrat, ko je tepen po krivici, maltretiran, zasmehovan, ponižan, nesprejet, ignoriran ali celo spolno zlorabljen. Tudi dolgotrajno molčanje je psihično maltretiranje. Starši pa so po božji besedi oprani vsakršne krivde za vsa nespodobna, neprimerna in nesprejemljiva dejanja, krute besede in boleče udarce. Vedite, da tudi besede lahko tepejo, saj izrečenim besedam sledi ugaslo upanje, ki ga starši odvzamejo otroku vsakič, ko morda še sanja o varnih odnosih, razumevajočih skrbnikih in potrpežljivi komunikaciji.

tudi znanstveniki. Od rojstva naprej pa vsak otrok z opazovanjem nedolžno zaznava okolico, intuitivno občuti čustvena stanja oseb okoli sebe, pričakovanja in želje svojih primarnih skrbnikov. Povsem nezavedna želja vsakega otroka je ugoditi svojim skrbnikom, saj so ti edini, ki mu zagotavljajo njegovo preživetje v obliki hrane, dotika, toplote in občutka varnosti. Po Millerjevi je za razvijanje otroških potencialov potrebna opora skrbnikov z naslednjimi elementi: • spoštovanje otroka, • spoštovanje otrokovih pravic, • upoštevanje otrokovih čustev in doživljanja, • pripravljenost učiti se od otrokovega vedenja.

Odlomek iz knjige

Na otrokov čustveni razvoj v zgodnji fazi otroštva pa ne vpliva samo odnos, ki ga starša gojita do otroka samega. Malo bitjece, ki je pogosto obravnavano kot »Ah saj nič ne ve, ker je premajhno«, od prihoda na svet intuitivno čuti odnos med staršema samima. Ko sta starša v harmoniji in sta sposobna konflikte ali nestrinjanja reševati v prid razvoja in napredka celotne družine, ima otrok možnost oblikovati realno predstavo o sebi. Izgrajen ima temelj za razvijanje dobre samopodobe, ki je predpogoj, s katerim lahko kasneje, v dobi odraščanja in dobi odraslosti, razvija in gradi lastne kakovostne odnose.

Ko se rodi otrok, potrebuje ljubezen staršev, se pravi naklonjenost, pozornost, skrb, zaščito, prijaznost in pripravljenost za komuniciranje. Telo otroka, opremljeno s temi darovi, potrebnimi za življenje, ohrani dober spomin in kot odrasel človek bo pozneje lahko predal svojim otrokom enako ljubezen. Če pa je vse to pogrešal, ostane v človeku vse življenje hrepenenje, da bi bile njegove prve življenjsko pomembne potrebe zadovoljene. To hrepenenje pozneje v njegovem življenju prenese na drugi ljudi. Po drugi plati pa: manj kot je otrok dobil ljubezni, bolj kot je pod pretvezo, da gre za vzgojo, doživljal negacije in zlorabljanja, močneje je kot odrasel navezan na starše ali nadomestne osebe (kar so kasneje v življenju lahko partnerji, otroci oziroma osebe, v katerih čustveno podhranjen človek išče svoj primanjkljaj iz otroštva).

Kaj je bilo prej – kura ali jajce?

Absurd

Starši ali primarni skrbniki so prvi otrokov stik z drugimi in poznejši zgled. Nerojeni otrok že v maternici čuti materino čustveno stanje, kar potrjujejo

Absurd vseh absurdov pa je, da starši otroka lahko napolnijo s polnilom ljubezni samo takrat, ko so bili kot otroci tudi sami deležni brezpogojne ljubezni. Brez-

Subtilna govorica

pogojna ljubezen ničesar ne pogojuje. Rad te bom imel, če boš priden, rad te bom imel, če boš pospravil sobo, rad te bom imel, če boš študiral medicino, rad te bom imel, če boš … Brezpogojna ljubezen preprosto je. Otroka imaš preprosto rad, ker je bitje, vredno ljubezni. Gre za univerzalno ljubezen staršev ali primarnih skrbnikov. Kar človek nosi v sebi, lahko razdeli drugim. Zaceljeni starši imajo moč zaceliti svojega otroka, kar pa je plemenito dejanje. Priznati sebi in otroku, da nismo delali prav, ker nismo znali drugače, marsikomu predstavlja težko nalogo. Sodobna psihologija in psihiatrija iz problematičnih ali drugače razrvanih otrok ne »izganja več hudiča« in jih ne obravnava kot osamelce sredi ocena, temveč že ve, da je popolna ozdravitev mogoča samo takrat, ko starši in otroci skupaj poiščejo pomoč usposobljenega terapevta. Sprostitev napetih družinskih energij je mogoča le z obojestranskim trudom staršev in otrok, ker konflikta ne moremo rešiti na isti miselni ravni, kot je le ta nastal.

Telo terja resnico Resnica je ena sama. Vse ostalo so zablode lastnega uma, ki se izražajo v izkrivljenih podobah in zakoreninjenih prepričanjih. Kot pravi pisateljica: »Izkušnje so me naučile, da je telo vir vseh življenjsko pomembnih informacij, ki odpirajo pot k večji avtonomiji in samozavesti. Šele ko sem si dopustila tako dolgo zatrta čustva in sem jih telesno občutila, sem se začela osvobajati svoje preteklosti. Pristnih čustev ne moreš izsiliti. Tukaj so, in to vselej zaradi določenega razloga. Kajti odrasti bi pomenilo ne več zatajevati resnice,

spet občutiti potlačeno trpljenje, zavestno priznati zgodbo, ki jo telo na čustveni ravni tako in tako pozna, jo sprejeti in je ne več prisilno izrinjati.«

Osebna rast Kako torej kot starši najdemo samega sebe, svoje zdravo jedro, ki je v trenutku rojstva polnilo naše telo? Osebna rast ni mogoča, če kot starši verjamemo v svojo nedotakljivost in popolnost, ki jo zagovarja četrta božja zapoved. Kajti ko od svojih otrok zahtevamo samoumevno spoštovanje, otroku sporočamo, da nam pravica spoštovanja pripada sama od sebe, brez truda, kompromisov in osebnega napredka. Ker v življenju zastopamo različne vloge (vloge odrasle osebe: starš, otrok svojim staršem, prijatelj, uslužbenec itn.), to pomeni, da sem jaz sama v vlogi starša kot človeško bitje vredna precej več kot v vlogi otroka. Kar pa ni skladno z univerzalnimi zakoni vesolja. Moja in vaša človeška vrednost je namreč ves čas enaka. Vredni smo kot ljudje. Vredni ljubezni svojih staršev brez dokazil in pogojevanja.

Potovanje k sebi Kljub vsemu me vodi prepričanje, da si prav vsak človek v svojem zdravem jedru želi živeti izpolnjeno. Zato si vsaj redki posamezniki izberejo dolgotrajno pot samouresničitve. Če najdejo pot k meni, jih obravnavam celostno. Trdno verjamem, da je osnovni pogoj, da volja in motivacija za spremembo med procesom ostane, da človek ne obupa, v vitalni energiji, ki jo mora telo znati samodejno znova in znova proizvesti. Popolnoma razumljivo nam je, da moramo v

svojem mobilnem telefonu redno polniti baterijo, če želimo komunicirati z okolico. V nasprotnem mobilni telefon ostane nem in neuporaben. Ker smo ljudje tako fizično kot energijsko telo, za svoj obstoj potrebujemo različne vire energijskega polnjenja. Ko v telefonski bateriji zmanjkuje energije, je jasno, da moramo čim prej najti napajalnik. Človek, s premalo energije, lahko dela samo tisto, kar je zanj nujno potrebno, in se hitro utrudi. Energije za zavedanje sebe preprosto zmanjka. Energijska polnila so kakovostna prehrana, živa voda, stik z naravo, gibanje, pristni odnosi, spreminjanje prepričanj, kvalitetno branje itn. Kajti energijsko polna in pretočna oseba bo jasno vedela, kaj je njen osebni problem in kaj ji vsiljuje okolica, kaj je njena želja in kaj želja okolice, kateri cilji so njeni in kateri ne, katera prepričanja jo podpirajo in katera zavirajo, kaj je v življenju njena pot in kaj pot drugih, kdo je in zakaj je. Prava pot je samo pot ekspanzije. Avtorica v sklepni besedi knjige pravi: »V tej knjigi izražam upanje, da utegne z razširjanjem spoznanj psihologije oslabeti moč četrte zapovedi v prid upoštevanja življenjsko pomembnih bioloških potreb telesa; med drugim potrebe po resnici, zvestobe sebi, našim lastnim zaznavam, občutkom in spoznanjem. Če si v pristni komunikaciji prizadevamo za pravi izraz, propade vse, kar je bilo zgrajeno na laži in hinavščini. Takrat ne moremo stremeti za odnosi, pri katerih hlinimo občutke, ki jih nimamo, ali zatiramo druge, ki jih razločno občutimo. Ljubezen, v kateri ni iskrenosti, ne zasluži imena ljubezen.«

Kongres EASD – Kaj nas čaka v prihodnje Letošnji kongres EASD (European Association for the Study of Diabetes) je bil v Berlinu. Dogodek je namenjen predvsem strokovni javnosti, vedno pa so na njem prisotna tudi društva sladkornih bolnikov. Na letošnjem EASD-ju je so v ospredje spet postavili pomen glikemične urejenosti pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Tokrat je bilo veliko več besed namenjeno srčno-žilnim boleznim. Ugotovitve, ki so jih prinesle nekatere študije na temo zdravil o srčno-žilni varnosti, so vplivale na pripravo novega konsenza stroke. Zaključki so bili predstavljeni prav na letošnjem EASD-ju. Priporočila navajajo, da se morajo srčno-žilno ogroženi bolniki zdraviti z zdravili, ki so dokazala pozitivne učinke na srčno-žilni sistem iz skupine GLP-1 in SGLT-2. Predstavljena je bil tudi nova generacije merilnika krvnega slad-

korja brez zbadanja v prst. Sestavljen je iz senzorja in čitalca. 14-dnevni senzor, ki ga pacient sam ustavi v podkožje, avtomatično meri krvni sladkor 24 ur na dan. Novost bodo tudi nove inzulinske črpalke, ki omogočajo samodejno dovajanje bazalnega inzulina ob neprekinjenem merjenju glukoze. Na kongresu so poudarili, da je bolnikovo dobro samovodenje sladkorne bolezni pomembno, predvsem pa smo na nacionalnem nivoju dolžni zagotoviti kakovostne edukacijske programe. Romana Praprotnik Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

AKTUALNO: Sladkorna bolezen in medicinski pripomočki

Predpisovanje medicinskih pripomočkov ® Alenka Franko Hren

Zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, so glede na potek bolezni v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja in Sklepom o določitvi zdravstvenih stanj in drugih pogojev upravičene do medicinskih pripomočkov, ki jih predpisujejo pooblaščeni osebni in/ali napotni zdravniki na naročilnico. Zavod je z analizo podatkov o predpisanih medicinskih pripomočkih (MP) ugotovil nekatere nedoslednosti, na katere je vse pooblaščene zdravnike za predpisovanje z objavo prispevka opozoril v Biltenu Recept.

Predpisovanje diagnostičnih trakov osebam, ki se ne zdravijo z inzulinom Zavarovane osebe s sladkorno boleznijo, ki se ne zdravijo z inzulinom, so upravičene do diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi, če imajo pravico do aparata za določanje glukoze v krvi. Do tega aparata je upravičena zavarovana oseba, ki aktivno sodeluje pri zdravljenju, če gre za: • sladkorno bolezen, zdravljeno z inzulinom, ali • neurejeno sladkorno bolezen na kombinirani peroralni terapiji, ko zavarovana oseba začne z edukacijo za inzulinsko zdravljenje, ali • čas nosečnosti in dojenja pri gestacijskem diabetesu. Leta 2017 je 7866 zavarovanih oseb, ki niso prejemale inzulina, prejelo diagnostične trakove za aparat za določanje glukoze v krvi. Prejele so skupaj 2.348.540 diagnostičnih trakov v vrednosti 1.103.813,80 evra. Ob upoštevanju dejstva, da so zavarovane osebe, ki so začele z edukacijo za inzulinsko zdravljenje, upravičene do diagnostičnih trakov, ocenjujemo, da je večji delež zgoraj navedenih prejetih diagnostičnih trakov predpisanih neupravičeno. Zavod bo v postopkih nadzora ugotavljal morebitno neupravičeno predpisovanje teh MP.

Predpisovanje kombinacije senzorjev za merjenje glukoze in diagnostičnih trakov Zavarovane osebe, ki se zdravijo z inzulinsko črpalko ali funkcionalno inzulinsko terapijo, so v nekaterih primerih upravičene do sistema za kontinuirano merjenje glukoze (oddajnika, senzorjev in sprejemnika, če se ne zdravi30 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

jo z inzulinsko črpalko) in do diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi. Ugotavljamo večje število zavarovanih oseb, ki jim število diagnostičnih trakov za določanje glukoze (za aparat ali/in za optično čitanje) ni bilo ustrezno zmanjšano, čeprav uporabljajo senzorje za kontinuirano merjenje glukoze. Preveliko število diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje) smo izračunali tako, da smo upoštevali, da: • 1 senzor za kontinuirano merjenje zadostuje za 7 dni, 40 senzorjev za 280 dni • je treba v času uporabe senzorja umerjanje dvakrat dnevno, • v času, ko oseba ne uporablja senzorja, je upravičena do 7 diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje) na dan.

Diagnostični trakovi Zavarovana oseba, ki v enem letu prejme 40 senzorjev za 280 dni, je za umerjanje sistema za kontinuirano merjenje glukoze upravičena še do največ 560 diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje) in za preostalih 85 dni leta ob do največ 7 meritvah na dan še do 595 diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje), če je to za vodenje bolezni potrebno. V času večjih nestabilnosti sladkorne bolezni pooblaščeni zdravnik ustrezno prilagodi število predpisanih meritev v skladu s priporočili za predpisovanje testnih trakov pri odraslih diabetikih, UKC Ljubljana, KO EDPB, z dne 12. 5. 2008, ki je tudi del Okrožnice MP številka 7/2013 – Zagotavljanje medi-

cinskih pripomočkov pri zdravljenju sladkorne bolezni. Leta 2017 je 750 zavarovanih oseb uporabljalo senzorje za kontinuirano merjenje glukoze. Te osebe so v 155 primerih leta 2017 prejele še več kot 2700 diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje), kar je večja količina, kot bi bile upravičene glede na zgoraj navedena priporočila, če sploh ne bi uporabljale senzorjev za kontinuirano merjenje glukoze. Nadalje je podana ocena, da je skupaj 327 oseb prejelo večje število diagnostičnih trakov za določanje glukoze v krvi (za aparat in za optično čitanje), kot bi bilo upravičeno glede na zgornji izračun. Ocenjena vrednost prevelikega števila predpisanih diagnostičnih trakov za določanje glukoze (skupaj za aparat ali/in za optično čitanje) v teh primerih je vsaj 170.000 evrov. Zavod je pooblaščene zdravnike za predpisovanje MP pri zdravljenju sladkorne bolezni prosil za dosledno upoštevanje pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, sklepa o določitvi zdravstvenih stanj in drugih pogojev za predpisovanje MP ter navedenih priporočil, glede na način zdravljenja in evidence o že prejetih MP, da bi zagotovili enakopravno obravnavo zavarovanih oseb in racionalno rabo javnih sredstev. Območne enote zavoda bodo spremljale predpisovanje MP pri zdravljenju sladkorne bolezni, opozarjale na nepravilnosti pri predpisovanju MP, glede na ugotovitve usmerjale nadzore in v primerih morebitnega neupravičenega predpisovanja ukrepale v skladu z vsakokrat veljavnim splošnim dogovorom.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola in zdravstvene aplikacije

Zdravstvene aplikacije zmanjšujejo pojav hiperin hipoglikemije ® Danica Ostanek

Samokontrola je temelj za urejenost sladkorja v krvi in zmanjšanje pojavnosti hiperin hipoglikemije. Uspešna samokontrola je za posameznika zagotovo izziv, ki ga lahko obvlada s pomočjo zdravstvenega tima in razumevanja podatkov, ki jih s pomočjo samokontrole pridobi. Omenjeno skupaj s poznavanjem sladkorne bolezni človeka s sladkorno boleznijo opolnomoči in mu daje motivacijo za uspešno samovodenje. Danes, ko so na voljo čedalje točnejši merilniki glukoze v krvi, je samokontrola sladkorne bolezni lahko precej olajšana in predvsem bolj preprosta. Tehnologija omogoča barvno označevanje izmerjenih vrednosti ter povezovanje s preprostimi aplikacijami na pametnih telefonih, kar močno olajša samovodenje in uporabniku omogoča samostojno in samozavestno spremljanje glukoze v krvi, pri čemer se lahko uspešno izogne neželenim epizodam hiperin hipoglikemije.

Digitalno vodenje sladkorne bolezni Digitalna tehnologija na področju sladkorne bolezni močno vpliva na način njenega vodenja, med drugim pa ponuja podporo in priložnost za izboljšanje zdravja. Samokontrola je za preprečevanje hiperin hipoglikemije zelo pomembna. Pri tem si lahko uporabniki uspešno pomagajo s sistemi za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi ali pa z merilnikom glukoze, ki rezultate preprosto označi z barvnimi lučkami, ki dajo pomen izmerjenim vrednostim in uporabnika pozovejo k ukrepanju. Vključitev digitalnih tehnologij v samokontrolo se je izkazala za učinkovito zunanjo podporo, ki uporabniku omogoča, da z manj truda dosega boljši glikemični nadzor. Ali lahko v povezavi z aplikacijami govorimo o modernem in inovativnem pristopu k vodenju sladkorne bolezni? Vsekakor. Aplikacije dokazano pozitivno vplivajo na motivacijo uporabnika in na strukturo za izvajanje meritev ter prispevajo k večji samozavesti pri vodenju bolezni. Obenem spodbujajo tudi k fizični aktivnosti in preudarnemu izbiranju živil.

Digitalna usposobljenost zdravstvenega tima Na drugi strani pa mora biti ustrezno izpopolnjeno tudi znanje zdravstvenega tima, ki predstavlja enega izmed ključnih podpornih stebrov pri samovodenju sladkorne bolezni. Njihovo znanje mora zajemati namen in zmožnosti digitalnih tehnologij in prepoznavanje kakovostnih aplikacij, ki so na voljo za podporo pri samovodenju. Poznavanje posameznikovega zdravstvenega stanja, védenja in vedenja, potreb in

zmožnosti ter funkcionalnosti aplikacij, ki omogočajo analizo samokontrole, so zdravstvenemu timu v pomoč pri prilagajanju terapije, izboljšanju izidov zdravljenja in večanju kakovosti življenja posameznikov s sladkorno boleznijo. E-zdravje si odločno utira pot na področje skrbi za zdravje in čedalje več je dokazov, da novi pristopi delujejo.

Da ne bi bilo hiperglikemije in hipoglikemije Sposobnost posameznikov, da se izognejo hipoglikemiji, temelji predvsem na njihovi zmožnosti prepoznave, razlage in odziva na izmerjeno vrednost glukoze v krvi. Barvna oznaka izmerjene vrednosti daje pomen številki, prikazani na zaslonu merilnika. Tako olajša prepoznavo in razlago ter spodbudi k ustreznemu ukrepanju. Družba Ascensia Diabetes Care je prvič predstavila klinično raziskavo, ki je pokazala, da lahko uporaba aplikacije CONTOUR™DIABETES pomembno zmanjša možnost pojava hiperin hipoglikemije. Študija je proučevala podatke 5870 oseb s slad-

korno boleznijo, ki so uporabljale aplikacijo CONTOUR™DIABETES več kot 180 dni. Aplikacija CONTOUR™DIABETES analizira prejete izmerjene vrednosti glukoze v krvi iz merilnika CONTOUR®NEXT ONE, prepoznava vzorce in pripravi osebno prilagojene napotke za samokontrolo. Napotki temeljijo na uveljavljenem modelu IMB (Information-Motivation-Behavioral Skills).

Vir: Ascensia, 2018. Study presented at diabetes technology meeting showing that usage of CONTOURTMDIABETES app may reduce the chance of hypoglycemic and hyperglycemic events in people with diabetes. Dostopno na: https://www.ascensia.com/press/ press-releases/press-release/?id=4d0a0491-6861-4271-a4215980339f477d [8. 11. 2018]

ZA NAŠE ZDRAVJE: Po novem bomo lahko zdravili tudi negativne simptome shizofrenije

Celostno zdravljenje shizofrenije ® Sanja Vilfan Švajger

»Tako imenovano stanje okrevanja, ko sta v pretežni meri izpolnjena oba cilja in dobro psihično stanje traja več let, zaenkrat doseže le nekaj nad 10 odstotkov bolnikov,« je opozoril prim. Žmitek. Vzrok za to je tudi osiromašenost uvida v bolezen in s tem še povečanje težav pri zdravljenju, je pojasnil in dodal, da se običajno šteje, da je pogostost (prevalenca) shizofrenije okoli en odstotek, pri čemer med populacijami ni pomembnih razlik. V Sloveniji ima shizofrenijo torej okoli 20.000 prebivalcev. Ni podatkov, da bi se pogostnost s časom bistveno spreminjala. Shizofrenija je dedna bolezen, vendar način dedovanja ni enostaven in tudi ni dobro pojasnjen. Znano je, da je v primeru bolezni pri enem od enojajčnih dvojčkov (ki imata enake gene) tveganje, da zboli tudi drugi, 50 odstotkov. Če ima shizofrenijo eden od staršev, je tveganje pri otrocih okoli 10 odstotkov.

Ločimo med pozitivnimi in negativnimi simptomi Med simptomi so najbolj znani pozitivni, na primer halucinacije – zaznave brez realne osnove, večinoma akustične, in blodnje – napačna prepričanja, ki jih ni mogoče spremeniti z logično razlago. Negativni simptomi so na primer pomanjkanje volje za socialne stike ali za druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v svoj notranji svet, skromna verbalna produkcija tako po količini kot vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici. »Negativne simptome težje prepoznamo kot po34 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Foto: OSEBNI ARHIV VILFAN ŠVAJGER

Shizofrenija je uničujoča možganska motnja, ki vodi v zmanjšano psihosocialno funkcijo; zboli lahko kdor koli, najpogosteje pa gre za mlajše, med 18. in 30. letom. Le petina oseb s shizofrenijo je sposobnih obdržati plačano službo na primarnem trgu dela in le tretjina jih je sposobnih ohraniti stabilno razmerje. Približno toliko bolnikov s shizofrenijo doživi samo eno epizodo v svojem življenju in se nato vrne v normalno življenje. Nadaljnja tretjina bolnikov ima več epizod, a se njihovo delovanje med epizodami normalizira, medtem ko tretjina bolnikov trpi za kroničnim potekom bolezni z oslabljenim delovanjem. Približno 10 odstotkov bolnikov s shizofrenijo stori samomor. To so podatki, ki slikovito orišejo eno najtežjih duševnih motenj, shizofrenijo. Vsak nov pristop v njeni obravnavi je zato pozorno spremljan, novosti, še posebej takšne, ki na novo zastavljajo paradigmo zdravljenja, pa težko pričakovane tako med strokovnjaki kot pri bolnikih in njihovih svojcih. Sredi novembra so na tiskovni konferenci, ki je potekala ob seminarju Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) o shizofreniji spregovorili prim. Andrej Žmitek iz psihiatrične bolnišnice Begunje, prof. Rok Tavčar iz Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, življenjsko izkušnjo z boleznijo pa je predstavila Nataša, sicer aktivna članica društva Ozara.

Prim. Andrej Žmitek, dr. med., psihiatrična bolnišnica Begunje

Prof. Rok Tavčar, dr. med., Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani

zitivne, saj se od običajnega duševnega funkcioniranja ne razlikujejo tako izrazito kot pozitivni. Kadar pozitivnih simptomov ni, je tudi težko ločiti negativne

od tistih pri depresiji. Načelno pa je pri depresiji potrtost oziroma žalost bistveno bolj izražena,«je pojasnil razliko med njimi prim. Žmitek.

Novo zdravljenje je učinkovito, varno in brez neželenih učinkov – dobro sodelovanje bolnikov Na voljo je tudi že veliko podatkov o učinkovitosti in varnosti kariprazina, tako v kratkoročnih kot tudi v dolgo časa trajajočih raziskavah. »Zdravilo je varno in ga dobro prenašajo, večina neželenih učinkov je enako pogosta kot pri placebu, nevarni neželeni učinki niso bili ugotovljeni. Sodelovanje pri jemanju zdravil je za učinkovito zdravljenje zelo pomembno, vendar je, podobno kot pri drugih boleznih, pogosto nepopolno. Med razlogi za slabo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju so predvsem pomanjkanje uvida v bolezen oziroma potrebe po zdravljenju, pa tudi neprijetni neželeni učinki, ki marsikoga lahko odvrnejo od rednega jemanje zdravil na dolgi rok. Zdravila, ki se bolje prenašajo, po navadi pomenijo tudi boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Zato lahko pričakujemo, da bo tudi sodelovanje bolnikov, ki bodo jemali kariprazin, boljše kot pri prejšnjih zdravilih,« je sklenil psihiater prof. Rok Tavčar.

Izpoved bolnice – Zaupaj svojemu psihiatru Bolnica s shizofrenijo Nataša se je spomnila začetkov, ko je bolezen izbruhnila, kmalu po njenem dvajsetem letu, in tega, kako ji je v bolnišnici stala ob strani vsa družina. Povezanost bolnika z družino, tudi pozneje, ko ni bila več v bolnici, je zelo pomembna, je poudarila, in še posebej dobro sodelovanje z zdravnikom. »Svojemu psihiatru moraš zaupati in se mu odpreti. Le tako ti bo lahko pomagal!« Večkrat je poudarila, kako zelo pomembno je, da redno jemlješ predpisana zdravila, pa čeprav včasih mine precej časa, preden z zdravnikom ugotovita, katera in kolikšen odmerek je potreben za optimalno počutje, vendar je pri tem treba vztrajati. Bolniki si želijo zdravil, ki bi imela čim manj stranskih učinkov, moteča je zaspanost, letargija in poseben občutek, ki traja prvo uro po njihovem zaužitju. »Se pa na to navadiš, ker veš, da bi bilo brez tablet življenje spet pekel. In tega si seveda ne želiš,« je pojasnila Nataša, bolnica, ki ima shizofrenijo že 22 let.

Kaj točno so negativni simptomi shizofrenije in kdaj se pojavijo Izraz »negativni simptomi« je vpeljal Reynolds leta 1896 v kontekstu epilepsije, da bi opisal izgubo »vitalnih lastnosti«, kot so motorične funkcije (paraliza) ali občutljivost (anestezija). Negativni simptomi glede na nedavne študije in mnenja strokovnjakov vključujejo pet domen, znanih tudi kot pet A-jev: čustveno blaženje (zmanjšano izražanje čustev, angl. affective blunting), alogija (revnost govora), avolicija (izguba motivacije), anhedonija (zmanjšana zmožnost občutenja zadovoljstva) in asocialnost (zmanjšanje socialnih interakcij). Oboji se kažejo se v različnih fazah bolezni. Pozitivni simptomi so poudarjeni med akutnimi poslabšanji, negativni simptomi pa vplivajo na celoten potek bolezni. Potek shizofrenije ni statičen in ima veliko obrazov. Tipičen potek bolezni obsega premorbidno fazo (v tej fazi se funkcije ohranijo, a lahko bolniki doživijo nekaj, kar bo vodilo v kasnejši razvoj shizofrenije) in prodromalno fazo (ta se izraža s slabšanjem osebnih funkcij, z začasnimi ali oslabljenimi psihotičnimi simptomi, težavami s spominom in koncentracijo, nenavadnim vedenjem in idejami, moteno komunikacijo in afektom ter socialnim umikom, apatijo in zmanjšanim interesom za dnevne aktivnosti) pred prvo psihotično epizodo. Ta se kaže s halucinacijami, blodnjami in vedenjskimi motnjami in jo po navadi spremlja vznemirjenje in stiska. Po premostitvi akutne epizode se simptomi zmanjšajo in dostikrat izginejo, čeprav včasih številni negativni simptomi ostanejo. Ta faza, ki lahko traja leta, se lahko prekine s ponovnimi akutnimi epizodami, ki lahko zahtevajo dodatne far-

makološke, psihološke in druge intervencije tako kot v prejšnjih epizodah. Zadnja faza bolezni – tako imenovala rezidualna faza – je kronična faza v razvoju shizofrenije, ki je zaznamovana z dolgotrajnimi, a ne nujno ireverzibilnimi negativnimi simptomi. Zdravljenje shizofrenije, ki ne deluje na negativne simptome, tako ne more predstavljati polne, učinkovite terapije.

Zdravljenje shizofrenije do nedavnega »Z antipsihotičnimi zdravili se da pozitivne simptome večinoma povsem odpraviti ali pa vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih simptomov pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se ob zdravljenju negativni simptomi okrepijo. Zaradi odpornosti na zdravljenje negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuspešno,« je razložil prim. Žmitek. Da so bila dosedanja zdravila za zdravljenje shizofrenije brez dvoma učinkovita pri zmanjševanju oziroma obvladovanju tako imenovanih pozitivnih simptomov (blodnje in halucinacije), mnogo

Negativnimi simptomi pri shizofreniji in depresiji Ti dve stanji se izražata precej podobno, zato je razlikovanje med njima včasih težko, še posebej za nekoga brez izkušenj. Poznavanje bolnikove zgodovine, prejšnje prisotnosti pozitivnih simptomov in diagnoza shizofrenije, pa tudi psihiatrične izkušnje in praksa pomagajo pri razlikovanju med tema dvema zdravstvenima stanjema.

manj pa so delovala na področju zmanjševanja negativnih simptomov (motnje volje, socialni umik, plitvost čustvovanja), je prepričan tudi prof. Tavčar. »Celo več, nekatera starejša zdravila naj bi lahko celo nekoliko okrepila negativne simptome. Táko stanje za bolnike in njihove svojce gotovo ni bilo dobro, zato so raziskovalci skušali najti načine za obvladovanje negativnih simptomov. Težava pa je bila predvsem v tem, da ni bil znan natančen mehanizem nastanka negativnih simptomov, zato tudi ni bilo mogoče razviti učinkovitih zdravil za ta namen,« je razložil prof. Tavčar in pojasnil, da je zato dosedanje zdravljenje negativnih simptomov temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov in antidepresivov. Težava pri uporabi antidepresivov pa je, da lahko okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na same negativne simptome.

... in danes Z napredkom znanja o mehanizmu nastanka negativnih simptomov in shizofrenije nasploh se je pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3. Ker pa do nedavnega zdravil, ki bi specifično oziroma selektivno delovala na te receptorje, sploh ni bilo, so morali bolnike zdraviti z obstoječimi zdravili, je povedal profesor Tavčar. »Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na omenjene receptorje. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije.« Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Koža diabetika

Kako negovati kožo pozimi ® Eubos kozmetika

Pozimi je koža obraza izpostavljena velikim temperaturnim razlikam: zaprti prostori so običajno zelo topli, zunaj pa nas znajo presenetiti mraz in temperature pod ničlo. Vse to seveda zazna tudi naša koža, ki se mora tem temperaturnim spremembam prilagajati. Zato je pomembno, da ji pomagamo z uporabo primernih negovalnih sredstev, ki jo čez dan negujejo in ščitijo, ponoči pa ji pomagajo pri obnovi. Kreme za nego kože imajo zato pozimi nekoliko težjo teksturo. Poleg obraza so pozimi najbolj izpostavljene roke. Tudi te je treba negovati redno in jih ščititi tako z nošnjo rokavic kot z negovalnimi kremami. Še posebej pozimi, prav zaradi velikih temperaturnih sprememb, se nam lahko roke tako izsušijo, da koža popoka. To lahko preprečimo z redno uporabo kakovostnih krem za roke, ki koži vračajo izgubljeno vlago in obnavljajo njen zaščitni plašč. Koža telesa je pozimi običjano pokrita z več plastmi obleke. Reakcija na koži je lahko dvojna: ali se nam masti (po navadi na hrbtu) ali pa je izrazito suha. Sploh koža nog je lahko zaradi vsakodnevne uporabe nogavic izrazito suha, kar

vidimo na nogavicah kot droben prah, ki se kar pokadi, ko nogavice snamemo. Koža nas lahko tudi srbi. To se zgodi, ker zaradi vsakodnevnega oblačenja nogavic prizadenemo zaščitni plašč kože, njen maščobni zaščitni sloj, in tako se koža pospešeno suši. Tako je tudi za noge pomembno, da jih negujemo redno z izdelki, ki, podobno kot pri rokah, koži vračajo tako maščobne kot vlažilne faktorje. Stopala pozimi potisnemo v bolj ali manj udobne čevlje. Če ste sladkorni bolnik, že veste, da je za vas zelo pomembno, da skrbite, da so čevlji udobni in topli in da vsak dan, enako kot poleti, pregledujete svoja stopala. Vsi otiš-

čanci, deli čevljev, ki vam pritiskajo na kožo, ranice, ki bi jih morda lahko to pritiskanje povzročilo, je treba najti čim prej. Najlažje je stopala negovati pred spanjem s kremami za noge, ki vlažijo, nahranijo stopala in ki pospešijo prekrvavitev v njih.

Na kaj bodite pozorni pri negovalnih kremah Kreme, ki jih izbirate, naj bodo prilagojene potrebam diabetične kože. Vsebujejo naj posebne učinkovine v kombinaciji z olji, kot sta svetlinovo in olivno, ki intenzivno vlažijo, pomirjajo razdraženo kožo in pomagajo krepiti njeno zaščitno funkcijo.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Celje

Izobraževalni izleti Okrevanje je bilo tokrat v Termah Lendava, kjer smo preživeli zares aktiven oddih. Organizirane smo imeli dnevno telovadbo, predavanja in izlete v bližnjo okolico. Poleg tega smo se jeseni Štajerci odpravili še na Dolenjsko, kjer je bilo potovanje po Mirnski dolini zelo poučno.

V Termah Lendava Priznam, da sem tokrat po prihodu iz Lendave doma dva dni malo počival, ker je bil program v zdravilišču kar naporen ali pa sem se postaral. Urnik je določen za vsako uro, tako da sem moral paziti, da ne bi česa zamudil. V žepu trenirke sem imel spravljen urnik, ki sem ga dobil ob prihodu v hotel od našega

Na Dolenjskem gresta prijaznost in gostoljubje z roko v roki.

V Sevnici in delu Dolenjske ustavi Odšli smo na izlet v Sevnico in Mirnsko dolino. Ustavili smo se v Šentrupertu, ki je bil svojčas vas, ki je pripadala občini Trebnje, danes pa je samostojna občina z 2823 prebivalci. Šentrupert se lahko pohvali z muzejem sušilnih naprav iz različnih obdobij. Muzej gosti veliko protokolarnih obiskov in organiziranih delavnic. Obiskali smo tudi čudovito cerkev sv. Ruperta, kjer je maševal tudi župnik Slakonja, ustanovitelj svetovno znanega pevskega zbora Dunajski dečki. Popoldne smo spoznali tudi Veselo Goro. Tu je bila zanimiva cerkev sv. Marija na Gori ali tudi Magdalena na Ravniku. Poleg cerkve je tudi Barbova graščina, ki so jo spremenili v muzej. Pritličje ima spominsko sobo dveh pomembnih slovenskih čebelarjev ‒ Aleksandra Lunačka in Petra Pavla Glavarja. V prvem nadstropju pa je zbirka, v kateri si lahko ogledate veliko grbov, zemljevidov in knjig o razvoju kovanja denarja.

predsednika Slavka Brusa. Dogajalo se mi je celo, da sem ga vsak dan večkrat pogledal, ker sem se bal, da ne bi česa pozabil. Poleg vadb v vodi je dopoldne tudi telovadba na prostem.

Predsedniku društva Slavku Brusu in članici društva Fani Lomovšek, ki je rojena Šentruperčanka, je izlet uspel in verjetno bomo te kraje kmalu spet obiskali. Besedilo in foto: Jaki Kotnik

Predavanja in izleti. Predavanja o prehrani sledijo takoj po kosilu, tako da te lahko napade slaba vest, če si pri kosilu pojedel kaj preveč. Valerija Hozjan, Nataša Vidmar in Marija Sraka – vse tri predavateljice so me navdušile. Pravzaprav se vedno rad udeležim strokovnih predavanj, pri katerih vedno izvem kaj zanimivega. Večer so nam popestrili upokojenci iz Lendave s komedijo Smo, kar smo gledališke skupine Kofetarji. Udeležil sem se tudi organiziranega vodenja po mestu Lendava. Bil sem zelo, zelo presenečen, kajti na nekaterih zgradbah so se pojavile madžarske zastave in EU zastave, ni pa bilo slovenske.

e b a i d . www

.si a z e v tes-z

Diabetiki celjske regije tega problema ne bomo rešili. Veseli smo, da se lahko družimo, da društvo organizira taka in podobna izobraževalna okrevanja, da se srečujemo in skupaj po zdravnikovih napotkih obvladujemo sladkorno bolezen. Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Gornja Radgona

Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja! Članice in člani Društva diabetikov Gornja Radgona, v katerem je združenih kakšnih 110 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo od leta 1991 na pobudo Mednarodne zveze za sladkorno bolezen in Svetovne zdravstvene organizacije, pripravili posebne aktivnosti.

dročju javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča. Geslo letošnjega dneva je Družina in sladkorna bolezen, saj veliko breme sladkorne bolezni najbolj občutijo prav družine bolnikov. Število obolelih za sladkorno boleznijo se ob demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in obolelih ter ob večjem deležu odkrite sladkorne bolezni in izboljšanem zdravljenju tako pri nas kot po svetu hitro povečuje. Slovenija je v primerjavi z evropskimi in OECD državami v srednjem območju glede pogostnosti sladkorne bolezni. V Sloveniji je lani zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov. Z anketno raziskavo zdravja EHIS iz leta

V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je medicinski tehnik Kevin Brumen iz ZD Gornja Radgona meril sladkor v krvi, se je dobra tretjina članstva pogovarjala o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj pa je pozdravila predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč da se izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj vrstijo skozi celo leto. Žalostno je ugotovila, da je na tem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko samo pomagajo. Predavanja in meritve v društvu ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

2014 je bila med odraslim slovenskim prebivalstvom ocenjena prevalenca sladkorne bolezni 6,9 odstotka, so pojasnili na nacionalni konferenci o obvladovanju sladkorne bolezni. Enak rezultat je leta 2016 prikazala tudi anketa Z zdravjem povezan vedenjski slog. Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v državi, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000.

Kaj lahko storimo danes Magistra farmacije Lea Kuzmič iz Lekarne Špringer je prisotnim na posebnem predavanju spregovorila o aktualnih zadevah, povezanih z njihovo hudo boleznijo, s poudarkom na temi Kaj storiti danes za čim manj težav v prihodnosti. Potem se je kakšnih trideset članic in članov društva odpravilo na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano, da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Šli so do mejnega prehoda, nato ob reki Muri do doma starejših občanov in skozi mestni park do mladinskega centra, kjer se je vse skupaj končalo s priložnostnim prigrizkom in s prijetnim klepetom in druženjem. Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo za hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada čedalje več ljudi.

Število obolelih narašča Sicer pa je letošnji svetovni dan sladkorne bolezni znova opozoril, da sladkorna bolezen spada med največje izzive na po38 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Opazne so velike razlike med regijami v pogostnosti sladkorne bolezni. Po podatkih NIJZ imajo največjo prevalenco zasavska, posavska, savinjska in pomurska regija ter nekatera območja podravske in jugovzhodne Slovenije. Debelost je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot za srčno-žilne bolezni in glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih. O vsem tem opozarjajo tudi v publikaciji Diabetes, v kateri so zbrane najbolj aktualne vsebine o tej bolezni.

Preventiva in zgodnje odkrivanje bolezni sta temeljna Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta ob obeleževanju svetovnega dne predstavili pobudo Zmanjšajmo polovico za večjo ozaveščenost o bolezni v javnosti. Sladkorna bolezen je namreč ugotovljena le pri polovici oseb, ki jo imajo. V društvu za zdravje srca in

IZ N AŠIH DRUŠTEV

ožilja pravijo, da je sladkorna bolezen nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Zgodnje diagnosticiranje in učinkovito zdravljenje lahko pomagata zmanjšati tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Kajti mine lahko devet ali dvanajst let, preden oseba ugotovi, da ima sladkorno bolezen tipa 2. Sladkorna bolezen povzroča številne zaplete in predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja. Z omenjeno pobudo želijo društva združiti vladne, nevladne in strokovne organe, da bi hitreje uresničevali zaveze iz nacionalnega obvladovanja sladkorne bolezni. Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, je ob priložnosti izpostavil, da več kot 425

n Društvo diabetikov Hrastnik

S hojo do zdravja Oktobra smo odpravili v Negovo in odkrivali lepote kraja, svetovni dan pa smo zaznamovali s pohodom po poti Savus.

Izlet v Negovo in njeno okolico Zbralo se nas je 37 udeležencev in odpravili smo se na izlet v Negovo in njeno okolico. Na poti smo se najprej ustavili pri vinogradniku Mlinariču v Polenšku, kjer so nas pričakali z malico in dobro kapljico, ki smo je bili zelo veseli.

milijonov svetovnega prebivalstva boleha za sladkorno boleznijo. Po ocenah naj bi se to število do leta 2045 dvignilo na 629 milijonov. V Zavodu Diabetes pravijo, da se ljudje s sladkorno boleznijo prepogosto zanašajo zgolj na nivo krvnega sladkorja. Pomembni pa so tudi drugi dejavniki, kot so debelost, povišan krvni tlak in povišane maščobe. Zgodnje odkrivanje bolezni pa lahko pripomore k omejevanju srčno-žilnih bolezni. Diabetiki velikokrat prehitro umrejo zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. »Bolniki s sladkorno boleznijo imajo v primerjavi z bolniki brez sladkorne bolezni dvakrat večjo verjetnost za pojav in razvoj srčno-žilne bolezni,« pravi dr. Dragan Kovačić iz SB Celje. Besedilo in foto: O. B.

društvenem prostoru, da počakamo na mali avtobus, ki nas je odpeljal v Radeče. Verjeli smo, da bo dež počasi prenehal, in ob izstopu iz avtobusa smo ugotovili, da se nam nasmihajo sončni žarki. Pričakala nas je vodička, da nas popelje po poti Savus ob reki Savi vse od gostišča Veseljak v Radečah do gostišča Strnad. Prehodili smo tri kilometre dolgo pot, se vmes ustavljali ob posameznih znamenitih točkah, opazovali naravo, stara drevesa, reko Savo in splav ob njej. Po prihodu v gostišče smo si najprej izmerili krvni sladkor, predsednik pa je vse pohodnike lepo pozdravil in podal nekaj besed o pomenu praznova-

Pot smo nadaljevali do gradu Negova, kjer nas je vodička popeljala skozi grad, ki je sestavljen iz treh delov. Danes ima grad status kulturnega spomenika državnega pomena. Blizu gradu smo si ogledali še Negovsko jezero in zeliščni vrt. Pot smo nadaljevali do gostišča Urška v Apačah, kjer nas je čakalo prijazno osebje in nam postreglo z okusnim kosilom. Ob polnih želodčkih in dobri kapljici smo bili dobro razpoloženi, tako da se nikomur ni nikamor mudilo. Predsednik pa nas je spomnil, da je ura »sto«, in počasi smo se začeli odpravljati proti avtobusu za vožnjo proti domu, kamor smo se vrnili v spodobnem večernem času, polni lepih vtisov in veseli druženja.

Ogled gradu Negova nas je prevzel.

nja svetovnega dneva diabetesa. Zatem so nam v gostišču postregli z dobrim bogračem in domačo potico. Prijetno razpoloženi smo se ob 14. uri vrnili proti domu. Vseh 21 udeležencev pohoda je bilo navdušenih, saj smo preživeli prijetno in koristno dopoldne v dobri družbi.

Pohod ob svetovnem dnevu diabetikov V sredo, 14. novembra, zjutraj smo se z dežniki zbrali pri

Pohod ob Savi je vključeval ogled znamenitih naravnih točk.

Vojka Železnik, foto: Maks Rak Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kranj

Svetovni dan sladkorne bolezni V okviru praznovanja svetovnega dneva sladkorne bolezni smo tudi letos pripravili posebne dejavnosti, ki so potekale v času od 13. do 15. novembra in s katerimi smo želeli opozoriti na problem sladkorne bolezni.

V torek, 13. novembra, smo skupaj s Sonjo Mušič, dipl. m. s., pripravili predavanje Diabetično stopalo in preventiva. Društvo je aprila lani na to temo že organiziralo delavnico, ki je bila dobro obiskana. Prav zato smo se odločili, da problem diabetičnega stopala ponovno vključimo v naše izobraževanje. Seznanili smo se o vzrokih nastanka diabetičnega stopala in s praktičnimi napotki za pravilno oskrbo nog ‒ o pregledu in negi stopala ter o primerni obutvi. V sredo, 14. no-

Društvo diabetikov Jesenice

Jesen je za pohode in izlete Jeseniški diabetiki izkoriščamo jesen za pohode v naravi in kakšen izlet, za izobraževanje in druženje ter za sodelovanje s krajani. Letos smo temu dodali še praznovanje – naši računovodkinji Milici smo se njeni najožji sodelavci z majhno in iskreno pozornostjo zahvalili za njeno 20-letno delo v izvršnem odboru našega društva.

Oktobra smo načrtovali pohod iz Gorij v Pokljuško sotesko, vendar smo ta pohod zaradi slabega vremena preložili na prihodnje leto. Izvedli pa smo ga kar v domačem kraju: zbrali smo se na Hrušici in se po gozdni poti in delno po kolesarski stezi odpravili proti Mojstrani. Pot je bila prijetna in zanimiva, saj ponuja zanimive razglede na Hrušico in na karavanški plato ter na Dovje in okoliške hribe, predvsem pa veliko možnosti za rekreacijo. Jesensko predavanje o zdravem življenjskem slogu je bilo nekoliko slabše obiskano, čeprav je bilo zanimivo in koristno. Predavateljica Zala Marn iz NIJZ je zelo razumljivo in pregledno pojasnila, kaj na tem področju v obliki delavnic ponuja zdravstveni sistem in kako se vanje lahko vključimo. Za svoje zdravje lahko skrbimo tudi tako, da hodimo na meritve krvnega tlaka in sladkorja ter holesterola. Tudi letos smo sodelovali s Krajevno skupnostjo Plavž, ki je take brezplačne meritve organizirala za svoje krajane. Udeležba je bila dobra, 40 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

S predavanjem o diabetičnem stopalu smo želeli prisotne seznaniti s simptomi in zapleti sladkorne bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo na prstih stopala in na samem stopalu. Predvsem pa smo želeli opozoriti, da morajo skrbeti za svoja stopala.

vembra, smo organizirali simbolični pohod. Skupaj smo se odpravili do kranjskega stadiona, kjer smo si vzeli nekaj časa za počitek in prijeten klepet ter si ogledali in preizkusili na-

pri večini pa merjene vrednosti niso bile povišane. Krajani so s temi preventivnimi akcijami zelo zadovoljni, zato bomo v njih še sodelovali. Novembra pa smo najprej odšli na martinovanje v Dobrno, kjer so nam v hotelu omogočili tudi kopanje s kosilom. Popoldansko martinovanje je bilo prijetno doživetje: župnik je krstil mlado vino, na stojnicah so ponujali izdelke domače obrti in kmečke jedi, za razpoloženje so skrbeli starodobni kolesarji, moški pevski zbor in folkloristi, za ples pa obetajoči mladi glasbeniki in pevci. Ob degustaciji vina in hrane ter sproščenem klepetu in živahni glasbi je čas hitro minil in domov smo se odpravili veseli in zadovoljni. Na svetovni dan sladkorne bolezni, 14. novembra, smo se zbrali pred pisarno društva in se sprehodili po Jesenicah. Ustavili smo se v zdravstvenem domu, kjer so nam izmerili krvni

sladkor in tlak, potem pa odšli na zdravo malico in počasi domov. Organizirali smo tudi jesensko edukacijsko delavnico o sladkorni bolezni tipa 2 in vanjo poleg običajnih tem o sladkorni bolezni, njenih posledicah ter terapiji z zdravili in inzulinom vključili tudi presejalni test za diabetično stopalo. Preverili smo, če znamo pravilni postopek za merjenje krvnega sladkorja, in bili Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan smo kar uspešni.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

prave v gibalnem parku. Druženje smo zaključili na Slovenskem trgu, kjer je bila zvečer čedalje bolj vidna Gimnazija Kranj, tokrat simbolično osvetljena z modro, mednarodno barvo diabetesa.

Kontinuirano merjenje krvnega sladkorja V četrtek, 15. novembra, smo pripravili predavanje Kontinuirano merjenje krvnega sladkorja in nova tehnologija. Predavanje smo pripravili v sodelovanju s podjetjem Z&Z. Predavala je Danica Ostanek, prof. zdrav. vzgoje. Nova tehnologija postaja pomemben del našega vsakdana in tudi zdravja, zato je treba o tem seznaniti tudi sladkorne bolnike. V dobri uri nam

n Društvo diabetikov Maribor

Dejavnosti ob našem dnevu Modra barva, ki zasveti enkrat v letu na mariborskem gradu, ni dovolj, da bi ljudje pomislili na sladkorno bolezen, zato društvo v Mariboru svoj program pripravi in izvaja cel mesec. Zavedamo se, da je sladkorna bolezen velika nadloga sodobnega sveta in za bolnika predstavlja neskončen izziv z vedno novimi vprašanji.

V društvu diabetikov Maribor smo ob svetovnem dnevu pripravili program, ki je potekal novembra. Začeli smo s prijateljskim turnirjem med člani društva v različnih športnih panogah (stezno kegljanje, namizni tenis, pikado in rusko kegljanje). Člane društva, njihove svojce in zainteresirano javnost smo povabili na učno delavnico, kjer je predavala predstojnica očesnega oddelka UKC Maribor, prof. dr. Dušica Pahor, dr. med., spec. oftalmologinja, in sicer o izvajanju preventivnega programa preprečevanja diabetične retinopatije.

je predstavila uporabo računalniške tehnologije, s pomočjo katere samokontrola postaja čedalje enostavnejša, vrednosti meritev pa so vse bolj točne. Razvoj merilnikov tako dobiva nove razsežnosti. Zmotno je, da je tak način zgolj za mlajše bolnike, ki rastejo z razvojem tehnologije. Tudi starejši bolniki, ki jim računalnik ni tuj, si lahko na ta način pomagajo pri vodenju in analizi podatkov. Obe predavanji sta bili lepo obiskani. Ker pa merjenje krvnega sladkorja daje odgovore na vprašanja z različnih področij zdravljenja sladkorne bolezni, smo na obeh predavanjih izvedli tudi meritve krvnega sladkorja. Besedilo in foto: Jolanda Polanec

tologijo, in predsednik Društva diabetikov Maribor Mirko Topolovec. Ob svetovnem dnevu smo brezplačno merili krvni sladkor na štirih različnih lokacijah v Mariboru. Pri meritvah so se nam pridružili tudi študenti medicinske fakultete iz Maribora, ki so tokrat prvič izvajali meritve. V šoli zdravega življenja, ki je potekala v prostorih društva, smo spregovorili o družini in diabetesu. V Slovenski Bistrici, kjer imamo nad 70 rednih članov, smo brezplačno izmerili krvni sladkor zaposlenim na Občini Slovenska Bistrica, v občinski upravi in drugi zainteresirani javnosti. Seveda pa nismo pozabili tudi na druženja. Organizirali smo celodnevni izlet v slovensko Istro in martinovanje s pohodom med vinogradi Svečine. Aktivnosti smo zaključili z učno delavnico diabetologinje Eve Zemljič, dr. med., o družini in diabetesu. Besedilo in foto: Mirko Topolovec

Medijske aktivnosti in meritve Prav na svetovni dan smo sodelovali v pogovorni oddaji Radia Maribor, ki je že nekaj let stalna oblika društva za obveščanje širšega kroga javnosti o sladkorni bolezni. V oddaji sta sodelovala asist. dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine, iz UKC Maribor, Oddelek za endokrinologijo in diabe-

Med svečinskimi vinogradi – prijetno s koristnim

Pohodimo sladkorno bolezen

Ob svetovnem dnevu smo organizirali tudi meritve.

November smo v celoti posvetili sladkorni bolezni. Tako smo med svoje aktivnosti uvrstili tudi pohod Pohodimo sladkorno bolezen. 37 članov je odpeljal avtobus proti svečinskim vinogradom, ki ležijo na sami meji z Avstrijo. Svečina je osrednje naselje prelepih slovenskih kmetij in urejenih vinogradov. Kmetija gospe Milene Vrezner se ponaša s čredo damjakov in dobrimi vini. Ker je bil čudovit sončen dan, smo se pogumno odpravili na pohod med vinogradi in prelepimi griči. Po poti navkreber smo se rahlo spotili in se naužili čistega zraka ter vmes občudovali lepote naše dežele. Po prehojeni poti sta nas pričakala divjačinski golaž in kapljica dobrega vina. Naš harmonikar je poskrbel za domače viže, ob katerih smo tudi zapeli. Radi tudi zaplešemo in predvsem smo veseli in dobre volje. Ostajamo skupaj in združeni bomo lažje pohodili sladkorno bolezen. Besedilo in foto: Lidija Salamon Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Metlika

Pestra jesen Na proslavi ob svetovnem dnevu se nas je zbralo 130, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta. Prireditev v gostišču Štajdohar je vodil Janez Lah. Nastopili so tamburaši in pevke Društva Božo Račič iz Adlešičev. Marija Stanič je recitirala svojo pesem in tudi Janez Lah je prebral svoje razmišljanje o sladkorni bolezni. Kratek nagovor je imel predsednik društva Slavo Prevalšek, nato pa je spregovorila črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič.

Po uradnem delu in kulturnem programu je sledilo predavanje Urške Šavli, dr. dent. med., in Tatjane Gregorič, dipl. m. s. Tema je bila Parodontalna bolezen in diabetes. Za uvod, ne bi verjeli, smo tudi telovadili. Predavateljici sta bili res neverjetni in njuno predavanje so vsi z zanimanjem spremljali. Na koncu so kar deževala vprašanja in tudi razdelili sta tematsko literaturo

n Društvo diabetikov Idrija ‒ Cerkno

V slovo

Tema predavanja na proslavi je bila Parodontalna bolezen in diabetes.

in zobne pripomočke. Proti koncu smo si privoščili še majhen diabetični prekršek ‒ pečenico s kislim zeljem in matevžem. Za zaključek večera smo skupaj z Adlešičani zapeli.

Na Martinovo Vsako leto pred svetovnim dnevom diabetesa hodimo, letos že enajstič, v spomin na našega člana Rudija Hrastarja pa hodimo že četrtič. Najprej je bila jutranja telovadba, ki jo je vodila Stana, potem Hrastarjev pohod po Urbanovi poti, nato pa kostanjev piknik pri Hrastarjevih. Zinka je skuhala odličen zeliščni čaj, Janez je pekel kostanj, Anica je prinesla pogače in od nekod se je pojavil na mizi tudi štrudelj. Peter je silil v nas s

Henrik Petrovčič (1941–2018) ZSporočamo žalostno novico, da nas je oktobra 2018 zapustil dolgoletni predsednik, podpredsednik, član izvršnega odbora in prejemnik zlate plakete Zveze društev diabetikov Slovenije Henrik Petrovčič. Hinko, kot smo ga klicali člani društva, je bil srčen človek. Do leta 1995 je bil krvodajalec, ki je daroval svojo kri 236krat. Ko je zbolel za sladkorno bolezen in ni smel več darovati krvi, se je takoj vključil v delo Društva diabetikov Idrija. Od leta 1995 pa do konca svojega življenja je aktivno deloval v društvu kot dolgoletni predsednik, podpredsednik in nazadnje kot član izvršnega odbora društva. V društvu je bil večkrat odlikovan, nazadnje pred dvema letoma, ob 40. obletnici društva, ko je prejel najvišje priznanje – zlato plaketo. Ko sem ga ob intervjuju za revijo Sladkorna vprašala, zakaj se pri delu v društvu tako razdaja, je odgovoril, da rad pomaga ljudem v boju s sladkorno boleznijo, ki je kronična bolezen, da se ob svoji bolezni ne počutijo osamljeni. Posebno pozornost je posvečal druženju diabetikov in novoletnemu obdarovanju starejših članov društva. Ponosen je bil, da so pred leti uspešno izpeljali tekmovanje osnovnošolcev v znanju o sladkorni bolezni iz cele Slovenije. Ponosen je bil tudi na svojo družino ‒ ženo Cilko, ki je prav tako pomagala pri delu društva, in na svoje otroke, vnuke in pravnuke, ki jih je zadnje čase večkrat omenjal, ko sva se vozila v Idrijo na sestanke društva diabetikov. Pogrešali ga bomo. 42 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Vlasta Primožič

Martinovo smo zaznamovali tudi z rekreacijo.

konopljinim žganjem in tudi grenčica je bila na mizi. Sami diabetični prekrški. Naj rečem z besedami znanega metliškega zdravnika: »Da, malo je čak i dobro.« Toda vsem se je nekam mudilo. Kako tudi ne, saj je bila Martinova nedelja in goske in race so čakale doma v pečici. Bom rekel tako kot moj prijatelj Jule: »Saj bom vzel tabletko« in bo.

Noga – problem diabetikov V Kulturnem centru v Semiču smo poslušali predavanje Katje Črnič, dipl. m. s., iz Zdravstvenega doma Črnomelj Noga ‒ problem diabetikov. Zbralo se nas je okoli šestdeset. Predavanje je bilo zelo zanimivo in včasih se je ob slikah nog slišal globok vzdih. Kako tudi ne, kajti vsak od poslušalcev se je zamislil, ali čaka vse to tudi njega. Predavateljica Katja je spretno vodila predavanje tako, da ni bilo preveč strašno. In končno, zakaj tudi ne bi bilo, saj le tako nekatere predramiš, da lahko še pravočasno ukrepajo. Besedilo in foto: Juš Mihelčič

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Druženje članov na prireditvi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Jesenski utrinki Pohodniki tudi v drugem polletju pri nas ne počivamo. Opravili smo že tri pohode, dva po programu, tretji je imel ovinek več, kot smo načrtovali. Bili smo tudi na izletu v Beli Krajini ter novembra tradicionalno zabeležili svetovni dan sladkorne bolezni.

Drugi novembrski pohod. Začeli smo na Dolžu in se podali do vinske gorice Bukovče. Za večino je bila to popolnoma nova tura, za dve tam rojeni pohodnici pa je bila to poti njune mladosti. Dan prej je snežilo po vsej Sloveniji in na Dolžu smo imeli pravo zimsko idilo. Zato smo večino poti hodili po asfaltu, a tudi tu se nismo povsem ognili blatnih poti. Pri sestri naše članice Marije smo se okrepčali in ob prijetnem kramljanju je čas minil tako hitro, da smo skoraj pozabili, da se bo po četrti že stemnilo. Zahvalili smo se gostiteljici za dobrote in se še pred mrakom vrnili na izhodišče. Ob slovesu smo ugotovili, da je bila pot zelo lepa: še se bomo vrnili v ta del Podgorja, le v drugem letnem času.

9. novembra smo se člani, zdravstveni delavci in širša javnost zbrali na srečanju sladkornih bolnikov v Hotelu Šport na Otočcu. Vsako leto skupaj obeležimo svetovni dan sladkorne bolezni, letos smo zato organizirali dve predavanji. Kako ohraniti vitalnost predavateljice, Brigite Zupančič Tisovec, nacionalne promotorke zdravja iz NIJZ Novo mesto, drugo predavanje Sladkorna bolezen in družina predavateljice Andreje Žnidaršič, dipl. m. s., iz Splošne bolnišnice Novo mesto, pa je sovpadalo z letošnjim svetovnim dnevom. Krajši kulturni program je izvedla pevska skupina Čebelice iz Društva podeželskih žena Mirna Peč. Predsednik je nagovoril navzoče in podelil priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije in društva vsem zaslužnim članom in predstavnikom podjetij. Merili smo tudi krvni sladkor in se družili. Mateja Dajčman

Lep zaključek meseca Končno je prišel dan 25. november, ko smo se odpravili na okrevanje v Strunjan. Ob odhodu nam je podpredsednica društva, Jožica Mikec zaželela: «Veliko se smejte, srednje jejte, pa vse poglejte, in lepo se imejte.« Mislim, da smo to tudi uresničili. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, zanimiva in poučna. Nekaj se nas je udeležilo izleta v Oglej. Ogledali smo si baziliko, ki je posvečena Mariji Devici in sv. Mohorju ter Fortunatu. Današnja bazilika je v romansko – gotski obliki. Veličastno notranjost prekrivajo mozaiki, ki so zelo lepo ohranjeni. Mozaični tlak je največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta. Ogledali pa smo si tudi bližnje mesto Gradež in se sprehodili do obale. Člana, ki sta se letos prvič udeležila sta zapisala: »Res vse je tako kot mora biti. Urejen prevoz, dobra hrana v hotelu, čista soba, super sprehodi, izleti, odlična strokovna predavanja.« Namesto zaključka poezija gospe Kozlevčar:

Tretji ‒ od Mirčevega križa do Štembuha. Hodili Blatnih poti se nismo mogli povsem smo v pravo smer, toda ogniti. spregledali smo smerokaz za Planinsko zavetišče Štembuh, toliko smo si imeli povedati! Ko se je pot začela preveč vzpenjati, pa smo le poklicali Faniko, ki nam je pojasnila, da smo šli predaleč. Nismo dovolj pozorno pogledali njenih navodil. In kaj smo ugotovili ob koncu? Da lahko hodimo še več, kot je predvideno, in kako dobro je, da nas sicer vedno spremlja izkušeno vodja. Tako nam ni treba misliti, ampak samo hoditi. Anton in Zvone Turk

Življenje naj bo zdravo, / naj vsak misli z glavo, / pojej porcijo pravo, / hodi na zabavo, / opusti sladko razvado, / tako živel boš življenje pravo. Besedilo in foto: Jožica Rolih

Jesenski izlet v Belo krajino Letos smo se 9. oktobra odpravili v Belo krajino. Enodnevni program za člane je vključeval ogled salona kopalnic Kolpa San, pripravo belokranjske pogače z malico, obisk šole »Brihtna glava«, obisk kmetije Štrucelj in ogled Klepčevega mlina v Pustem Gradcu. Mateja Dajčman

Jutranja telovadba ob taki vaditeljici je bila izvrstna motivacija. Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ptuj

Radi se družimo Septembra smo organizirali izlet na Kras in v sosednjo Italijo (ogled Trsta in gradu Miramar) in v Sloveniji (v Doberdob in Štanjel). Odpravili pa smo se tudi do Žičke kartuzije in raziskovali njeno lepo okolico.

Med potjo do Italije se nam je pridružila turistična vodnica Vesna, ki je imela ob šoferju glavno besedo. Po prestopu meje smo pot nadaljevali v Trst, si ogledali glavni trg, kjer ni več nobenih sledi o tako imenovani nakupovalni tržnici Ponterosso. Pot smo nadaljevali do gradu Miramar, ki leži na slikoviti vzpetini nad morjem, obdan pa je s prekrasnim parkom. Ime gradu pomeni pogled na morje. Nekateri smo si grad pogledali v notranjosti, ki je danes muzej. V pritličju prikazuje prostore, kjer sta živela Maksimilijan Habsburški z ženo Charlotto Belgijsko. Drugi so odhiteli v grajski park, ki ponuja redke eksotične rastline, ki jih je Maksimilijan prinesel s svojih potovanj. Naslednja postaja ‒ Doberdob in Štanjel. Polni čudovitih občutkov smo pot nadaljevali po goriškem delu do kraja Doberdob, ki je bil med prvo svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Tukaj se razprostira spomenik, postavljen slovenskim vojakom, ki so se borili in padli na soški fronti. Dan se je prevesil v popoldan, naši želodčki so opozarjali, da smo lačni, zato smo se odpeljali v bližnje gostišče na pozno kosilo in potešili lakoto. Po kosilu smo pot nadaljevali do vasice Štanjel. Med dežnimi kapljami, ki so v vročem popoldnevu prijale, smo si ogledali majhno naselje z značilnimi ozkimi ulicami in kamnitimi hišami, ki vsebujejo kamnoseške izdelke, se sprehodili po Ferrarijevih vrtovih, in se vrnili na avtobus, da nas odpelje proti domu.

Izlet v Slovenske Konjice in Žičko kartuzijo V vódenem ogledu Žičke kartuzije smo izvedeli marsikaj zanimivega, ogledali smo si knjižnico, lončarsko delavnico, kako

Pohajkovali smo po Italiji in Sloveniji.

ponujajo izdelke iz zelišč in ohranjajo zeliščni vrt, v cerkvi svetega Janeza Krstnika se še danes odvijajo poročna slavja. Zadovoljni z ogledom in razlago smo se odpeljali v mesto Slovenske Konjice in si v družbi mlade vodnice ogledali zanimiv stari del mesta. Na začetku ogleda smo občudovali deklico na konju, prav tako konje na mostu, v zastavi in v grbu ‒ zato ime Slovenske Konjice. Sprehodili smo se ob Dravinji, ki teče skozi mesto, občudovali smo poslikave stavb, pogledali smo v cerkev sv. Jurija in končali sprehod v parku pred dvorcem Trebnik, kjer še danes nastajajo izdelki za osnovno nego telesa iz zelišč, pridelanih na njihovem zeliščnem vrtu. Po končanem ogledu mesta smo se na poti domov odpeljali na Prihovo. Ob krajši razlagi gospoda župnika smo občudovali romarsko Cerkev Marijinega varstva. Druženje smo zaključili na krajšem postanku v Slovenski Bistrici in se polni lepih vtisov in doživetij odpeljali proti Ptuju. Sonja Korošak

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Na svetovni dan diabetesa v modrem Na Ravnah smo osvetlili kavarno Havano z modro barvo. Za to se še posebej zahvaljujemo gospodu Ljubu Javorniku, ki nam je vedno pripravljen priskočiti na pomoč.

Kot vsako leto smo se tudi letos odpravili na izobraževalno okrevanje v zdravilišče. V nedeljo, 30. septembra, se je nas je sedemindvajset odpeljalo z avtobusom v Rogaško Slatino. Tam smo preživeli čudovit teden. Na predavanjih smo se izobraževali, na pohodih razgibali in z družabnimi igrami sproščali. 7. oktobra smo se dobre volje vračali nazaj na domačo Koroško ter si med potjo obljubili, da se drugo leto spet vrnemo. 14. novembra, na svetovni dan sladkorne bolezni, smo se kot vsako leto odpravili na pohod Leše‒Volinjek. Pohoda se je letos udeležilo 50 članov. Po dveh urah hoje smo se na cilju okrep44 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

Tudi letos smo svetovni dan sladkorne bolezni zaznamovali s pohodom.

čali z malico. Prijetno utrujeni smo se vrnili na svoje domove. Zvečer so po dolini zasijali objekti v modrem: v Črni spomenik, v Mežici vodnjak, na Pravaljah vhod v občinsko stavbo in na Ravnah kavarna Havana. S tem smo sporočili sokrajanom, Dragica Cizerl da znamo živeti s sladkorno boleznijo modro.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Zeliščarska delavnica V zavedanju, da je znanje eno izmed najmočnejših orožij v boju proti sladkorni bolezni, je upravni odbor društva diabetikov Posavje – Brežice s predsednico društva Darjo Mandžuka uvrstil v svoj program kar nekaj izobraževalnih delavnic. Ena izmed zanimivih in za diabetike še kako uporabnih, na temo zeliščarstva, je potekala v torek, 23. oktobra, v zbornici Osnovne šole Brežice. Vodila jo je gospa Tatjana Bajc iz Krškega, ki se že dolgo vrsto let ukvarja z gojenjem, nabiranjem in pripravo zdravilnih zelišč v obliki čajev, čajnih mešanic, mazil in tinktur za vrsto različnih bolezni.

Po uvodnih besedah predsednice društva, ki je poudarila pomen tovrstnih delavnic, je v sproščenem pogovoru gospa Tatjana predstavila vrsto zanimivosti iz sveta zeliščarstva, kot je poznavanje zdravilnih zelišč, nabiranje ter priprava čajev, mazil in tinktur. Občudovanja vredno pri predavateljici je bilo, da se je resnično dobro pripravila, saj je s seboj prinesla vrsto rastlin, ma-

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

60 let našega društva Že leta 1958, kmalu po ustanovitvi prvih društev sladkornih bolnikov v Sloveniji, je bilo ustanovljeno Društvo diabetikov Slovenj Gradec. Ob visokem jubileju, 60letnici naše organizacije, smo jubilej zaznamovali s slovesno prireditvijo.

Društvom diabetikov Slovenije, Ivanu Pavliču in Angeli Helbl, ki sta barko tega druženja vodila pred mojo izvolitvijo za predsednika, bi se rad še posebej zahvalil. Ob tem bi rad izrazil hvaležnost naših članov zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Območni zvezi Rdečega križa Slovenj Gradec ter Mestni občini Slovenj Gradec in Občini Mislinja. Sladkorna bolezen je resnično zlo modernega časa. Število 425 milijonov obolelih v svetu narašča iz leta v leto, 58 milijonov bolnikov je registriranih v Evropi, 105.000 pa v naši državi. To so podatki, ki nas lahko vznemirjajo. Naš izvršni odbor se redno sestaja, saj je vsakoletni cilj ne le ohraniti, temveč tudi povečati število članstva, zato smo ponosni na vseh 570 članov, ki se zvesto zbirajo in udeležujejo naših aktivnosti. Izobraževanju posebno pozornost. Za skrbno pripravljena predavanja smo hvaležni zdravnicam in zdravnikom Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter svetovalcem dobaviteljev pripomočkov za diabetike. Prostovoljnosti našega dela so se pridružili tudi zunanji sodelavci, ki so predavanja izvedli brezplačno.

Zeliščarska delavnica je bila zanimiva in dobro obiskana.

zil, tinktur in pisnega gradiva, tako da je lahko skoraj na vsako naše vprašanje odgovorila s prikazom posamezne rastline ali njenega pripravka. Zadovoljstvo, zagotovo obojestransko, je bilo izraženo tudi v zagotovilu, da se bomo v kratkem znova srečali ter z njenim znanjem in navodili sami izdelali mazilo za masažo nog. Isto predavanje je gospa Tatjana ponovila čez dan še za diabetike z območja Krškega. Kaj bi bilo lepšega kot zaključiti z mislijo, ki je bila izpisana na eni od njenih strani: Zdravilna rastlina je kot ženska: bolj kot jo neguješ, več ti nudi. Rudi Mlinar

Na področju preventive smo 7-dnevna edukativna okrevanja organizirali v Strunjanu, Medulinu, Paklenici in Vodicah ter v zdraviliščih Rogaška Slatina in Lendava. Poskrbeli smo za športne igre in pohode ter za vsakodnevna druženja članov društva. Organiziramo meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola. Najpomembnejše sleherno leto izvajamo ob svetovnem dnevu diabetesa. Preventivne meritve pomenijo dodatno hvaležnost in ponos Mestni občini Slovenj Gradec, ki spremlja prizadevno delo društva. Prav tako ne pozabljamo na nudenje pomoči pri vodenju in obvladovanju bolezni. Ljudi prepričujemo, da lahko za urejenost bolezni mnogo storijo sami. Morajo pa biti o njej poučeni in pravilno vodeni, kar je naloga našega društva. Tako skrbimo za uresničitev nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010–2020, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije aprila 2010. Svečani jubilej društva. Ob predstavitvi programa za leto 2018, ki smo ga sprejeli v minulem letu, sem verjel, da bomo člani društva in zunanji sodelavci znali uresničiti skupna pričakovanja. Vesel sem, ker smo jih izpolnili po skupnih željah. Nad finančnimi sredstvi in uspešnim uresničevanjem naših programov bedi komisija nadzornega odbora, ki jo vodi Zofija Tisnikar. Prepričanje, da pomeni 60-letnica društva diabetikov trenutek, ko osebnosti, ki spremljajo zanesenjaštvo prostovoljcev pri uresničevanju humanitarne vsebine pomoči sladkornim bolnikom, sprejmejo predlog, da se Društvu diabetikov Slovenj Gradec podeli letošnja nagrada Mestne občine Slovenj Gradec, je iz src članov komisije romalo do pravih vrat. Ivan Gašper Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Trbovlje

Aktivni od poletja do pozne jeseni Počitnice so hitro minile in poletje se je prevesilo v jesen, čeprav se zdi, da še ni dolgo, ko smo uživali na junijski ekskurziji v Piranu, se kopali v Strunjanu in družili na Belem križu. Septembra smo se veselili z metliškimi diabetiki v Prilozju, kjer je bilo kot vedno zelo prijetno, pred tem pa smo obiskali staro šolo v Metliki. Zaznamovali pa smo tudi svetovni dan sladkorne bolezni, in sicer s predavanjem Alenke Forte, dr. med., z meritvami za občane in s pohodom na Podmejo. V mestu je bilo šest stavb osvetljenih v modro, v aktivnosti pa se je vključila tudi Osnovna šola Tončke Čeč.

Okrevanje v Vodicah

rednimi dejavnostmi; popestrili smo jih z ogledom Reke ljubezni in druženjem v Gostišču na Pajčni ter z aktivnostmi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. In že je tu december, ko načrtujemo tudi predpraznične prireditve in aktivnosti za novo leto ‒ seveda z željo, da bomo še združevali zdravo, koristno in prijetno. Cvetka Kozmus

Družina in sladkorna bolezen Na Osnovni šoli Tončke Čeč smo se tudi v tem šolskem letu odločili, da na svetovni dan sladkorne bolezni temu področju namenimo posebno pozornost. Učence vse leto poskušamo ozaveščati o pasteh te bolezni. Vsako leto iz znanja o sladkorni bolezni priredimo tekmovanje, sodelujemo v projektu Zdrava šola, spodbujamo gibanje in zdravo prehrano ter seveda zdrav življenjski slog. Na svetovni dan sladkorne bolezni smo šolo osvetlili modro, kar pomeni, da nam je mar za bolnike s sladkorno boleznijo. Poleg tega pa smo za učence od 6. do 9. razreda pripravili poučen in hkrati zabaven kviz, na katerem so lahko sodelovali prav vsi, ki so želeli. Nad kvizom, ki se je odvijal na šolskem hodniku, so bili

Nestrpno smo čakali okrevanje v Vodicah, kjer smo bili prvič, in vsi smo bili navdušeni. Prijetno bivanje, odlična hrana in bližina morja so zagotavljali dobro počutje, pripomogla je tudi prava poletna vročina. Pomembna dopolnitev pa je bil naš program: meritve sladkorja, predavanja, jutra smo začeli z razgibavanjem, plavali smo, balinčkali, tekmovali v zabavnih igrah, hodili in raziskovali mesto, večere smo preživljali ob glasbi in plesu in se preizkušali v petju. Očitno je bilo, da smo velika, povezana družina, ki se zna sprostiti in uživati v čudovitem okolju, dobrem programu in vodenju ter v odlični družbi. Od oktobra smo nadaljevali z Na okrevanju v Vodicah smo zelo uživali v bližini morja.

n Društvo diabetikov Tržič

Najina srečanja Z Majo Merčun sva se prvič srečali leta 2002, ko je Društvo diabetikov Tržič organiziralo pohod na Konjščico in ga poimenovalo po prvem slovenskem diabetologu, prof. dr. Ljudevitu Merčunu. Pobudo za ta pohod je društvu dal gospod Jože Snoj, takratni predsednik tržiškega društva Marjan Bukovnik pa je na to srečanje povabil tudi Merčunove sorodnike. Glavna povezava med njimi in našim društvom je bila najmlajša Merčunova hči, Maja Merčun – zbrala je svoje najbližje sorodnike. Tako smo se nato dobili na turistični kmetiji v Lomu pod Storžičem.

Po opravljenem pohodu smo se zbrali na tej kmetiji in si vzeli čas za prijetno srečanje in spoznavanje. Takrat mi je povedala nekaj spominov na očeta, naredili pa smo tudi veliko načrtov, kako bomo v bodoče organizirali Merčunove dneve. Za naslednje leto je bil načrt zelo ambiciozen, saj so se pohod46 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

niki z Majo odločili, da bodo odšli kar na vrh Storžiča – to so nato uresničili. Vsa ta leta se je Merčunovih dnevov udeleževala tudi ona. A pohodi so zanjo postali prenaporni pred tremi leti, ko poti do spominske plošče ni več zmogla. Verjetno je že takrat čutila, da se je loteva bolezen. Novembra letos je boj z boleznijo izgubila. Tiho in skromno, kot je živela, je tudi odšla. Za sabo je pustila veliko vrzel, saj je bilo vsako srečanje z njo poseben dogodek. Zelo jo bom pogrešala. Nuša Hafner, foto: osebni arhiv Maja Merčun

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Kamnik

Na Dolenjskem se dobro počutimo Jeseni smo bili na izobraževalnem okrevanju v Šmarjeških Toplicah, kjer so dnevi minevali ob rekreaciji. Lepe dneve pa smo izkoristili še za izlet v Kostanjevico.

Za mlade smo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni priredili kviz.

učenci več kot navdušeni. Prvim trem, ki so iz znanja o sladkorni bolezni pokazali največ znanja, je čestitala predsednica društva diabetikov Trbovlje Cvetka Kozmus in jim podelila nagrade. Učenci, ki so dosegli rezultate do desetega mesta: Matevž Košak, Jaka Kovče Zuccato, Matija Omahen, Hana Ćosić, Simona Češarek, Vesna Zupančič, Maša Kurent, Anteja Bokal, Ajda Pestotnik in Eldin Mašinović. Ne smemo pa pozabiti na devetošolce, ki so nas popeljali skozi kviz. Stella Pleša kot povezovalka dogodka ter Patrik Bukovinski in Danijel Tomić, ki sta kviz sestavila oz. ga pretvorila v elektronsko obliko in tako učencem omogočila, da so lahko tekmovali v programu Kahoot. Mojca Arh

Oktobra smo se odpravili na zdraviliško okrevanje v Šmarješke Toplice. Z nami so šli tudi štirje domžalski člani, tako da nas je bilo skupaj devet. Vsakdanji pohodi z nordijsko hojo in vodna aerobika so nas kar namučili. Izlet v Kostanjevico. Odšli smo na ogled Forme vive in na čolnarjenje po reki Krki okoli otoka; ob postanku nam je prijazen mlinar prinesel bokal vina. Veseli in dobre volje smo se ustavili še na kavici in se nazadnje odpeljali proti Šmarjeti. Savica Juntez

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

Dinamično tudi v jesenskem času Prelepo jesensko obdobje nam je dalo dodatno energijo za aktivnosti, ki smo si jih zastavili. Najprej smo se odpravili na izlet v Belo krajino. Ogledali smo si Metliko, letališče v kraju Otok, nadaljevali pot do Krajinskega parka Lahinja, zaključili pa pri izviru Krupe, kjer smo imeli druženje in použili topli obrok.

Oktobra smo se srečali na rekreativnem družabnem srečanju na Klančišah nad Zagorjem, kjer smo po telovadbi za zagrevanje krenili na pohod proti Ržišam, po povratku pa izvedli meritve krvnega tlaka in sladkorja. Po prijetnem druženju in toplem obroku smo se odpravili proti dolini. Naša zdravnica Darja Smolej, dr. med., je organizirala predavanje Okvare oči kot posledica diabetesa, ki smo ga obiskali v velikem številu in z velikim zanimanjem. Organizirali smo tudi presejalni test oziroma meritve krvnega sladkorja in tlaka zaposlenih na Občini Zagorje ob Savi.

Svetovni dan in druge novembrske aktivnosti Zaznamovali smo ga v Evroparku, kjer smo poleg telovadbe, rekreativnega pohoda in meritev želeli predstaviti problematiko diabetesa in dejavnost našega društva tudi širši javnosti, zato smo organizirali poseben prispevek na naši lokalni televiziji. Izobraževanja smo nadaljevali, in sicer imeli smo organizirano predavanje na temo Oživljanje in uporaba defrebila-

Obisk v Beli krajini je bil odlično organiziran.

torja, ki ga je pripravil Franc Novak, dr. med., in predstavitev predstavnika Rdečega križa Zagorje ob Savi. Podajanje tematike dr. Novaka nas je tako pritegnilo, da smo ga zasuli z vprašanji in kar pozabili, da smo skupaj že več kot tri ure. Organizirali smo tudi delavnico zdrave prehrane na Srednji šoli Zagorje ob Savi, kjer so nam učenci – kuharji pod vodstvom profesorice Mojce Omahne pripravili kar nekaj menijev zdrave prehrane primerne za nas diabetike. Mesec december pa kot po navadi je predviden za prednovoletno srečanje naših članov, popestrili pa ga bomo s pripravo simboličnih daril. Druženje nam daje energijo za dogodke, ki jih bomo izvedli v naslednjem letu. Jože Priman, foto: H. Palčič Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji torek v mesecu ob sredah

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00, pisarna društva

pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom Slovenj Gradec od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd ob 16.00, športna dvorana Slovenj Gradec

Julijana Sveček, 040 497 375 Metoda Herman, 040 852 704 Milena Dobnik, Ervin Kodrun, 040 562 472 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka kopanje v bazenu z vodeno terapevtsko telovadbo

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu

pohod po okolici Cerknice

Društvo diabetikov Domžale ob sredah

uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob četrtkih ob sredah vsak petek

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, pritiska kolesarjenje

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi torek v mesecu

laični svetovalec informacije po telefonu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Leopold Majes, 041 317 545 društven telefon, 081 611 340 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija ob torkih ob petkih februarja marca marca ponedeljek, 11. marec

telovadba nordijska hoja predavanje na temo prehrane diabetikov kopalni izlet občni zbor društva pohod z nordijsko hojo na Hleviše

ob 16.30, mala telovadnica ob 16.00, pred društvom upokojencev po dogovoru z ZD Idrija zbirajo se prijave člani prejmejo vabilo zbirajo se prijave

Drago Kavčič, 041 448 424 Drago Kavčič, 041 448 424 Vlasta Primožič,040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089 Vlasta Primožič,040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log (»baza«) od 17.00 do 19.00, KS Sava ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 11.00, pri gostilni Uh v Ratečah uro odhoda določimo naknadno ob 16.30, v Domu F. Berglja na Jesenicah uro odhoda določimo naknadno

Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939 Ivica Režek, 051 630 498 Jelka Volarič, 041 684 723 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 člani prejmejo vabilo Čazim Babič, 041 909 961

od 7.30, v Kršmančevem parku ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu

Jože Kalan Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek

ob 17.00, ZD Kamnik ob 10.00, gasilski dom ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, ZD Kamnik po dogovoru zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek

ob 17.00, ZD Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341

od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper ob 6.00, AP Lucija ob 18.00, Emonec Šalara obvestila bodo poslana naknadno ob 10.00, Vina Koper ob 10.00, Bonifika Koper

Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ulica 8, Kranj, I. nad., soba 6 od 18.30 do 19.30, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Diabetični center Kranj

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490

ob 17.00, Mestna občina Kranj

društvena pisarna, 031 485 470

od 9.00 do 11.00, društvena pisarna Nikova 9 od 9.00 do 11.00, društvena pisarna

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih ob petkih sobota, 19. januar petek, 8. februar petek, 15. marec sobota, 23. marec

telovadba balinanje uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola telovadba balinanje zimski pohod v dolino Tamar pohod po poteh kulturne dediščine (Žirovnica) občni zbor s predavanjem pohod okoli Blejskega jezera

Društvo diabetikov Kamnik vsako jutro prvi in tretji ponedeljek v mesecu prvi, drugi in tretji torek v mesecu torek, 8. januar torek, 15. januar torek, 12. februar torek, 19. februar sreda, 20. februar sobota, 2. marec torek, 12. marec torek, 19. marec sreda, 20. marec sobota, 6. april od 7. do 14. aprila torek, 9. april torek, 16. april sreda, 17. april

telovadba pohod z Društvom upokojencev Kamnik uradne ure (diabetikikamnik@gmail.com) druženje izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in pritiska druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in pritiska predavanje o sladkorni bolezni in zapleti (diabetologinja Jana Plavc, dr. med.) občni zbor druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka učna delavnica o zdravi prehrani (Veronika Budna, dipl. med. s.) meddruštveni pohod Leše (organizira DD Tržič) zdraviliško okrevanje druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in pritiska predavanje o sladkorni bolezni in zapleti (diabetologinja Jana Plavc, dr. med.)

Društvo diabetikov Koper vsako prvo sredo v mesecu ob torkih in petkih od 21. do 28. februarja petek, 1. marec od 5. do 6. marca četrtek, 28. marec četrtek, 18. april

uradne ure kegljanje edukativno zdravljenje Laktaši občni zbor društva izlet v Istro pohod in merjenje krvnega sladkorja pohod in merjenje krvnega sladkorja, svetovni dan zdravja

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih ob četrtkih sobota, 19. januar sobota, 16. februar sobota, 16. marec četrtek, 21. marec

uradne ure redna tedenska telovadba pohod: Predoslje Suha pohod: Čepulje Planica pohod: Visoko Športni park Rapa občni zbor in predavanje Zapleti sladkorne bolezni in rak (Sonja Mušič, dipl. m. s.)

Društvo diabetikov Lenart ob sredah vsako prvo sredo v mesecu

48 Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

uradne ure merjenje krvnega sladkorja

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ponedeljek, 7. januar ponedeljek, 4. februar ponedeljek, 4. marec sobota, 23. marec ponedeljek, 1. april

pohod v okolici Lenarta pohod po dogovoru pohod po Lenartu občni zbor s predavanjem pohod po dogovoru

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00, Trgovina Klasek ob 12.00, Restavracija Kmetič v Voličini ob 10.00, Trgovina Klasek

Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata ob 10.00, Podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 14.00, zdravstveni dom ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer ob 11.00 uri, ZD Ljutomer ob 14.00, zdravstveni dom

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

obvestila na spletni strani in na oglasni deski društva 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor ob 9.00, trgovina Diafit pri UKC Maribor od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, naslednji od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava v prostorih Občine Slovenska Bistrica obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava

www.diabetiki-mb.si Terme Fontana

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307 Jaroš Kodrun, 041 420 131 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Branko Lepičnik, 041 283 029; pisarna, 02 82 20 233 Branko Lepičnik, 041 283 029; pisarna, 02 82 20 233

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih ob sredah prvo in tretjo sredo v mesecu ob četrtkih

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka voden sprehod po okolici z merjenjem krvnega sladkorja vodena aerobna vadba v bazenu aerobna telovadba

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu v prvi polovici januarja v prvi polovici februarja petek, 15. marec v prvi polovici marca

uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja predavanje o novih zdravilih in terapiji pri sladkornem bolniku rekreativno kopanje s plavanjem v Banovcih občni zbor članov društva diabetikov predavanje o zobozdravstveni oskrbi sladkornega bolnika

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob sredah ob petkih

razne športne dejavnosti plavanje in savna v Fontani brezplačne meritve sladkorja v krvi kegljanje in namizni tenis brezplačne meritve sladkorja v krvi uradne ure uradne ure pikado in namizni tenis

torek, 5. februar torek, 5. marec petek, 8. marec petek, 29. marec torek, 2. april od 1. do 6. aprila četrtek, 4. april sobota, 13. april četrtek, 18. april od 27.aprila do 1. maja

učna delavnica in predavanje učna delavnica in predavanje občni zbor in praznovanje dneva žena uradne ure v Slovenski Bistrici, laično svetovanje učna delavnica in predavanje edukativno okrevanje Zdravilišče Radenci pogovor z laičnim svetovalcem izlet, druženje in rekreacija kolesarjenje prvomajsko okrevanje na morju

Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

Društvo diabetikov Mežiške doline vsak ponedeljkih vsak torek vsak torek vsako sredo vsako sredo marec

pohod v okolici Leš, Prevalj pohod v okolici Mežice pohod v okolici Raven pohod v okolici Črne učne delavnice občni zbor članov

ob 14.00, pri Lukanu ob 16.00, avtobusna postaja Mežica ob 15.00, pri Zdravstvenem domu Ravne ob 15.00, avtobusna postaja Črna od 14.00 do 18.00, Prežihova 7, Ravne zbirajo prijave

od 7. do 14. aprila

edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu

zbirajo prijave

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

dihalne vaje s petjem

ob ponedeljkih do novembra ob ponedeljkih ob torkih

balinanje kreativne delavnice vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger

vsak drugi in zadnji torek

uradne ure in meritve krvnega sladkorja

drugi torek v mesecu

laično svetovanje

prvo sredo v mesecu ob sredah

sestanek društva diabetikov, predavanje ali delavnica in meritve krvnega sladkorja igranje šaha

ob četrtkih ob četrtkih

nordijska hoja delavnica o pomenu telesne aktivnosti pri obvladovanju SB

od 11.00 do 12.30, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, pri Društvu upokojencev MS od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, MS od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) ob 18.00, pred grajsko ploščadjo ob 15.15, telovadnica nove ekonomske šole

Marija Barber, 031 511 816 Helena Copot, 041 343 630 Marija Špari 031 784 780 Helena Copot, 041 343 630 Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 Jožica Gibčar, 041 953 874; Anica Bunderla, 064 110 820 Jožica Gibčar, 041 953 874 Marija Barber, 031 511 816 Marija Barber, 031 511 816 Marija Barber 031 511 816

Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do četrtka ob sredah vsako drugo sredo v mesecu 1. marec (še ni potrjen)

ob četrtkih petek, 25. januar

na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko uporabljajo od ponedeljka do četrtka v Termah Krka: Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto nekaj urni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave občni zbor, predavanje in meritve krvnega sladkorja predvidoma Hotel Šport Otočec člani prejmejo vabila po pošti aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si uradne ure od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna občni zbor ob 16.00, sejna soba ZD Postojna

tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 Frani Vovk, 040 390 466; tajništvo, 064 160 300 Milojka Gutman, 040 745 126; tajništvo: 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Ivica Bergoč, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510

Sladkorna bolezen DECEMBER 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ptuj

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu sobota, 16. marec

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, nova trgovina Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615

ob 9.00, Gastro d.o.o. Ptuj Železniška postaja Ptuj; datum in uro odhoda dobite ob prijavi v pisarni društva vsako sredo od 8. do 10. ure

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 15.30, nova oprema Slovenj Gradec ob 16.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Olga Repotočnik, 041 945 664

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave Opekarna 1, Trbovlje zbirajo prijave ob 16.30, Delavski dom Trbovlje zbirajo prijave zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

ponedeljek, 1. april

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu zdravstveno predavanje Zapleti pri SB (srčna in možganska kap), predavala bo Tončka Trop, dr. med., specialistka internistka druženje: Kumrovec, Brestanica, Laško

Metka Hentak, 051 437 188

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih

kegljanje pohodi kegljanje

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah četrtek, 10. januar četrtek, 17. januar četrtek, 14. februar torek, 19. februar četrtek, 21. februar sreda, 6. marec četrtek, 14. marec od 8. do 10. marca četrtek, 21. marec

uradne ure in meritve kopanje v Laškem pohod AMD ribniki Terezija kopalni dan z ogledi Zdravilišče Dobrna predavanje: Celjenje ran in sladkorna bolezen pohod Klek Planinska vas kopanje v Šmarjeških Toplicah in druženje ob dnevu žena občni zbor društva dan žena v Rabcu informacije v društvu pohod Gore

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do 11.00, pisarna na Stantetovi 16

ob torkih sobota, 19. januar sobota, 9. februar februar - marec sobota, 16. marec od 6. do 13. aprila

tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod: Gora oljka – Zdravju naproti pohod: Velenje Jakec Podkraj Velenje občni zbor pohod: Vinska Gora Šentilj Velenje okrevanje v Strunjanu

ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 9.00, avtobusna postaja Velenje ob 9.00, hotel Razgoršek (Staro Velenje) člani prejmejo vabilo ob 8.00, avtobusna postaja Velenje zbirajo prijave

Milica Vertačnik, 070 875 519; Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Marjan Skaza, 040 128 081 Marjan Skaza, 040 128 081 Romana Praprotnik, 041 745 588 Marjan Skaza, 040 128 081 Romana Praprotnik, 041 745 588

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00 ob 16.00, Evropark prostori društva zbirajo prijave, ZD Zagorje zbirajo prijave člani prejmejo vabilo zbirajo prijave zbirajo prijave

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555 Viki Zupančič, 041 971 853 Jožef Priman, 031 334 555 Jožef Priman, 031 334 555 Jožef Priman, 031 334 555 Jožef Priman, 031 334 555 Jožef Priman, 031 334 555 Emilio Kos, 040 651 697

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih torek, 1. januar torek, 1. januar februarja petek, 8. marec sobota, 16. marec sreda, 10. april petek, 12. april

kegljanje uradne ure nordijska hoja izdaja brošure DD Zagorje predavanje dogodek ob dnevu žena občni zbor predavanje diabetologa zasavsko srečanje društev diabetikov, kegljanje

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana;

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Naslov ....................................................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

ANGLEŠKA RAZTEZANJE POP UDOV SKUPINA (iz: DERRI)

VZNEMIRJENOST NPR. ŽIVALI

SESTAVLJENOST IZ TREH DELOV

DED NA PRIMORSKEM

SPISEK IMEN

TUJA RASTLINA

TEPTALNI STROJ NA SMUČIŠČU

TEKAČ NA KRATKE PROGE

PREBIVALKA PRIMORSKE

5 ZAMRZNJENOST

ANTIČNI FILOZOF (iz črk: DOROTENA)

GRŠKA ČRKA DEL OBRAZA

SLADKO VINO

OKRASNA RASTLINA PASIJONKA (dve besedi)

ZBIRKA ZGODB JANKA KERSNIKA

POPRAVLJALEC RADIOAPARATOV

ANGLEŠKI IGRALEC (iz črk: ROSNI)

SILICIJ

PRITOK SAVE IZ BOSNE

DUHOVNIŠKO OBLAČILO

BOGDAN NOVAK NAJBOLJŠI PREMOG

NEUMEN PRIPADNIK SASOV

NEKDANJI ŠEF GANE (Kwame)

DANSKI ŠAHIST (iz: ADARAGA)

IMETNIK KAREL TRUHLAR

EDVARD (krajše)

ŽENSKO IME (iz črk: NAKIT)

TRŽIŠČE JAZONOVA LADJA

PARIŠKO LETALIŠČE

Sestavil Jože Petelin

TRATA SREDI GOZDA ... ZE DONG

UROŠ AHČAN ULICA

4 KRAJ PRI LJUBLJANI

MESTO V SREMU RIJEKA

LUČAJ ENAČAJ NAPAKA OKRAJŠAVA ZA PRI KARTANJU ORGANIZACIJO

IGRALEC NA ORGLE

ŽELEZOV OKSID

MOŠKO IME TENIŠKI LOPAR

ARHITEKT SAARINEN

... DE JANEIRO

HIGH DEFINITION

Kupon za nagradno križanko št. 126 (december 2018)

DESERTNO VINO (orig.)

AMERIŠKA IGRALKA JESSICA (iz: ANGEL)

POD

KLARA TURK KADAR

INOSLAV (krajše)

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .........................................................................................................................

NEMŠKI POLITIK (Klaus)

Ulica: ......................................................................................................................................

8 RASTLINA IZ TUJIH KRAJEV

UKRAJINSKA IGRALKA IN PEVKA

KILOMETER

HRVAŠKA ATLETINJA (iz: KOKLA) GRELEC

EDVARD GRIEG

Kraj in poštna številka: ............................................................................................................... (Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

Knjižne nagrade za križanko v Sladkorni št. 126 bo podarilo podjetje VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 12. februarja 2019 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: 1 SHOT. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. Sladkorna bolezen DECEMBER 2018