Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95
b o l e z e n
Številka 119•Junij 2017 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si
OSREDNJA TEMA:
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE GENERALNI SPONZOR ZDDS
Izdajateljski svet: Peter Miklavčič (pred se dnik), Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (čla na) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glav na in od go vor na ure dnica), Brane Bombač (te hni čni ure dnik), Peter Weiss (lek to r), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95. Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v oktobru 2017.
BESEDA UREDNICE
Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si
® Živa Janež Višnar, urednica
Ovire so pogled, ki smo ga odmaknili od cilja. Morda je poletje tisti letni čas, ko se o zdravi prehrani in hujšanju govori največ. Na vsakem koraku lahko slišimo za novo metodo hujšanja ali novo shemo prehranjevanja. Prav gotovo ste že zasledili ketonsko, paleolitsko, frutarjansko in še kakšno dieto. Sicer bi starejši preudarno dejali, da je treba jesti le zmerno in vsega po malem. A kaj, ko našo pozornost pritegnejo metode, ki obljubljajo čudeže, in to kljub temu, da vemo, da se vsak instant čudež spremeni v instant nesmisel. Znanstvenim dognanjem in čudežem navkljub je med nami čedalje več debelih, predvsem je vse več otrok, ki imajo težave s čezmerno telesno težo. V reviji Sladkorna bolezen boste lahko prebrali, kako je od rojstva naprej pomembno, da so naši vzorci prehranjevanja uravnoteženi. Naše prehranjevalne navade se začnejo z materinim mlekom. Pot do zdravja je tlakovana z doma pripravljenimi obroki in ni v vrečkah ali pločevinkah oziroma v zamrzovalnih skrinjah. Tokratna številka nas bo spomnila, kako pomembno zdrava prehrana vpliva na kožo, lase, na celoto počutje. Navade, ki so nam položene v zibelko, nas spremljajo celo življenje. V alternativnih razmišljanjih se ukvarjamo s trdovratnimi vzorci, ki nas silijo, da smo sužnji svojih razvad. Pri sladkorni bolezni pa je odnos do prehrane in gibanja temelj našega zdravja, zato smo se pri zvezi odzvali na razpis ministrstva za zdravje in prijavili projekt Vitki in gibčni za celo življenje. Že v tej številki revije smo se zavezali, da bomo osveščali in v prihodnje posvetili veliko časa preventivi, gibanju, prehrani in pozitivnemu duhu. V čakalnici zdravstvenega doma je zadnjič na mizi osamljeno ležal strgan list papirja iz knjige. Ni romal v koš, pa čeprav je bil neugleden – njegova vsebina je bila tako tehtna, da je nihče od čakajočih ni želel zavreči. Besede so kot kladivo udarjale po bralcu: »Ne bodite sužnji svojih razvad. Postanite svobodni! Vaše zdravje in dobro počutje je v vaših rokah! Disciplinirajte se, saj gre za vaš odgovoren odnos do lastnega telesa. Ne berite in ne poslušajte negativnih novic, raje berite knjige s pozitivno vsebino. Izogibajte se negativistov, nergačev in opravljivcev, ki vam kradejo energijo. Družite se s prijetnimi in pozitivnimi ljudmi, ki oddajajo pozitivno energijo. Ne objokujte svoje ‚usodo‘, ne predajajte se malodušju in apatičnosti zaradi slabega počutja, pomanjkanja energije in bolezni. Vaše zdravje in življenje je le v vaših rokah. Prav tako zdravje vaših otrok, ki jim z zgledom dajete pomembne življenjske smernice. Zaživite zdravo, polno in strastno življenje!« Naj nas zapisano prebudi in popelje v najlepše poletje doslej. Prijetne počitnice vam želi uredništvo revije Sladkorna bolezen.
Prejemnike glasila Sladkorna bolezen obveščamo, da bodo prejeli kuverto z vprašalnikom in povratno kuverto. Vse naprošamo, da odgovorijo na vprašanja in jih vrnejo v priloženi kuverti. Foto: Franc Čas Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
3
VSEBINA
6 14
16
19 32
34
OSREDNJA TEMA: Vitki in gibčni celo življenje
16
Krvni tlak pri sladkornem bolniku
6
Vloga beljakovin v prehrani
30
Nega nog pri sladkornem bolnikih
9
Prehrana in rekreacija
32
Žolčni kamni
10
Kako na kožo vpliva prehrana
34
Fibromialgija
14
Celiakija
ALTERNATIVNA RAZMIŠLJANJA
19
Prehrana v zgodnjem otroštvu
36
Hipnoza
18
VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO
29
EDUKOTIČEK
ZA NAŠE ZDRAVJE 5 13
Presnovni sindrom Samokontrola in testni lističi
Nagradna igra Nagradna igra poteka od 27. marca do 31. julija 2017. V letošnjem letu je novost nalepka, ki označuje lokacijo oz. prodajalno, ki ponuja popust. Vabimo vas, da ob obisku ponudnika popustov iz seznama, fotografirate spodnjo nalepko, ki označuje popust, tako, da bo razvidno, za katerega ponudnika popustov Tukaj lahko gre, in fotografijo pošljete na e-pošto: sloda@siol.net.
uveljavite popust na
člansko izkaznico Nalepka, ki označujejo popust 4 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Izmed fotografij, prispelih do vključno 31. julija, bomo 7. avgusta 2017 izbrali deset najboljših in jim poslali simbolično nagrado – zložljivo steklenico za vodo. Imena nagrajencev bodo objavljena na spletni strani http://www.diabetes-zveza.si/sl/popusti.
Ena prvih prispelih slik
ZA NAŠE ZDRAVJE: Presnovni sindrom
Motnje v presnovi – znana težava ® Monika Kubelj
Presnovni sindrom je lahko zapletena reč, ki jo je treba obravnavati skupaj z drugimi zdravstvenimi težavami, ne ločeno. Motnje v presnovi so lahko celo osnovni razlog za nastanek človeku nevarnih bolezni. Pogosto je čezmerna telesna teža znak, da je s presnovo nekaj narobe. Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? Asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., je v svetovalni brošuri za paciente poudarila, da govorimo o skupini dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove. Ti dejavniki, ki so že vsak zase razlog za pogostejši nastanek bolezni srca in žilja ter sladkorne bolezni, so: • trebušna debelost, • zvišan krvni tlak, • zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, • motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov). Presnovni sindrom ima približno petina svetovnega prebivalstva, njegova razširjenost pa je čedalje večja.
Kako kažejo podatki v Sloveniji? Na voljo so podatki o posameznih dejavnikih tveganja. Dva od treh Slovencev imata zvišano vrednost holesterola v krvi. Kar 58 odstotkov odraslih Slovencev je pretežkih (2), 18 odstotkov pa jih uvrščamo med debele. Približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima zvišan krvni tlak. V Sloveniji je po ocenah več kot 100.000 sladkornih bolnikov, njihovo število pa nenehno narašča. Pri bolnikih s presnovnim sindromom sta obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni zelo veliki, zato je pomembno, da presnovni sindrom prepoznamo in ga primerno zdravimo. Najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma je trebušna debelost. O problemu govorimo, ko je obseg pasu več kot 94 cm pri moških in več kot 80 cm pri ženskah. Maščoba se pri vsakem človeku drugače kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen,
zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Pri ljudeh z jabolčno obliko debelosti so pogostejša srčno-žilna obolenja. Razlog za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo v presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza oziroma nalaganje maščob v žilah. Kako ovrednotiti trebušno debelost? Obseg pasu si lahko izmerite sami. Merilni trak ovijte okoli pasu v višini popka, sprostite trebuh in izdihnite. Odčitano vrednost primerjajte z vrednostmi v okvirčkih. Pri moškem obsegu, večjem od 94 cm okoli pasu, govorimo o povečani ogroženosti, pri obsegu nad 102 cm pa o zelo povečani ogroženosti. Pri ženskah o povečani ogroženosti govorimo, ko je obseg pasu več kot 88 cm.
Presnovni sindrom in bolezni • Presnovni sindrom in visok krvni tlak. Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak. Tako kaže statistika. Kot je poudarila dr. Rotar Pavličeva, je znižanje krvnega tlaka zelo pomembno, saj tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mm Hg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za deset odstotkov. • Presnovni sindrom in sladkorna bolezen. »V trebušni slinavki nastaja hormon inzulin, ki omogoča prehajanje sladkorja iz krvi v telesne celice. Trebušne maščobne celice izločajo snovi, ki preprečijo prehajanje sladkorja v druge telesne celice, zato se količina sladkorja v krvi poveča. Telo to zazna in skuša odstraniti presežni krvni sladkor, zato sproži pospešeno nastajanje inzulina. Sčasoma
se trebušna slinavka izčrpa in ne more več pokriti telesnih potreb po inzulinu. Pomanjkanje inzulina je vzrok, da se razvije sladkorna bolezen tipa II. Če se zvišanemu tlaku pridruži še visok krvni sladkor, je možnost za možgansko kap dvakrat večja,« opozarja Pavličeva. • Presnovni sindrom in motnje v presnovi krvnih maščob. Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se pri aterosklerozi postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se lahko žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen. Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja.
Naredite kaj zase Ker je trebušna debelost najpomembnejši dejavnik presnovnega sindroma, se je treba najprej lotiti urejanja telesne teže. Iskreno si odgovorite na nekaj vprašanj. • Ali je povečan vnos hrane posledica stresnih obremenitev na delovnem mestu ali v šoli? • Se lakota stopnjuje, ker pojeste premalo obrokov na dan? • Ali zajtrkujete ali začenjate dan samo s skodelico kave? • Kakšne navade imate glede telesne dejavnosti? • Koliko časa presedite pred televizijskim sprejemnikom ali pred računalnikom? Naredite si načrt: čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost in vzdrževanje primerne telesne teže. Odločitev o spremenjenem načinu življenja sprejme vsak posameznik sam. Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
5
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Vloga beljakovin v prehrani
Kdaj jih je preveč in kdaj premalo? ® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka
Sodobne prehranske smernice in zdravljenje z inzulinsko črpalko ali uporaba funkcionalne inzulinske terapije so pripeljali do velikokrat neprimernega načrtovanja obrokov. Sladkorni bolniki čedalje pogosteje uporabljajo visoko beljakovinske in nizko ogljikovohidratne diete, da bi izboljšali vodenje sladkorne bolezni. Tako zmanjšujejo uživanje ogljikovih hidratov in povečujejo uživanje beljakovinskih živil, saj mislijo, da zanje ne potrebujejo inzulina. Prehranske beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin. • Beljakovine so gradnik večine telesnih struktur, kot so koža, mišice, membrane, organi, kosti itd. • Nekatere beljakovine delujejo kot encimi, katalizatorji kemičnih reakcij (npr. prebavni encimi). • So sestavni del hormonov. Izločajo jih žleze z notranjim izločanjem, uravnavajo različne procese v človekovem organizmu: inzulin, rastni hormon, tiroksin, antidiuretike itd. • Pomagajo ohranjati volumen in sestavo telesne tekočine. • S sprejemanjem in oddajanjem H ionov sodelujejo pri regulaciji acidobaznega statusa organizma: ob presežku H ionov v telesu (kislo okolje) ione sprejmejo, ob pomanjkanju H ionov (bazično okolje) ione oddajo. • Ščitijo telo pred okužbami. Beljakovine so protitelesa – gama globulini. • Ob pomanjkanju glukoze v telesu z razgradnjo aminokislin in z glukoneogenezo nastaja v jetrih glukoza. Zadostna preskrba z beljakovinami iz hrane je nujna za vzdrževanje celične integritete in funkcije. Samo za aminokisline obstajajo biokemično utemeljene potrebe. Vendar pa so priporočila formulirana za beljakovine, saj vnos aminokislin pri zdravem človeku poteka izključno po tej poti.
Koliko beljakovin je dovolj? Različni viri navajajo različne referenčne vrednosti za vnos hranil. Najnovejša prehranska priporočila za sladkorne bolnike določajo, da za nemoteno učinkovito rast, delovanje in obnavljanje organizma ter za zagotavljanje dobrega zdravja potrebujejo sladkorni bolniki uravnoteženo prehrano, bogato z ener6 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
gijo in hranilnimi snovmi, ki so v njej zastopane v takihle razmerjih: 45–50 odstotkov ogljikovih hidratov, 15–20 odstotkov beljakovin in 30–35 odstotkov maščob. Polovico teh potreb naj bi pokrili z beljakovinami živalskega izvora, polovico pa z beljakovinami rastlinskega izvora. Hranilne vrednosti beljakovinskih živil živalskega in rastlinskega izvora se med seboj dopolnjujejo in le skupaj, v kombinaciji, prinašajo visoko biološko vrednost in izkoristljivost. Za škodljive učinke vnosa beljakovin, ki presegajo priporočeno količino, po današnjem stanju spoznanj ni nobenega neposrednega dokaza. Vendar pa prevelike količine zaužitih beljakovin tudi nimajo kakih pozitivnih fizioloških učinkov. Dokler ne bodo na voljo dokončni podatki o zdravju škodljivih učinkih vnosa beljakovin, ki daleč presega priporočeno vrednost, se zdi iz varnostnih razlogov priporočljivo, da se zgornja meja vnosa beljakovin, pri kateri ni pri-
čakovati nezaželenih učinkov, določi kot 2 grama na kilogram telesne teže na dan. Količina beljakovin, ki jih naše telo potrebuje, je odvisna od stopnje aktivnosti, vendar najmanj 0,8 do 1 gram na kilogram in največ 2 grama na kilogram telesne teže. Priporočen najvišji delež beljakovin v prehrani je 30 odstotkov vseh zaužitih kalorij.
Metoda štetja presežkov beljakovin Kljub temu da sladkorni bolnik ne potrebuje kake posebne dietne prehrane, temveč le zdravo, uravnoteženo prehrano, primerno njegovi starosti in telesni aktivnosti, in kljub znanju o izbiri primernejših živil in pravilnem kombiniranju le-teh, se čedalje več sladkornih bolnikov sooča z vprašanji, koliko hrane je dovolj, zakaj je danes sladkor tako visok, koliko inzulina potrebuje ... Metoda štetja ogljikovih hidratov se je v svetu uveljavila v prvi vrsti pri uporabnikih inzu-
linske črpalke. Izkazalo se je, da je to edini način za doseganje dobre urejenosti sladkorne bolezni, ki dopolnjuje vrhunske tehnične zmogljivosti črpalke. S pridom smo v zadnjih nekaj letih začeli metodo uporabljati tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo na »funkcionalni inzulinski terapiji«. S štetjem ogljikovih hidratov dosegajo boljšo urejenost. Veliko lažje lahko uskladijo obroke hrane z pravilnimi odmerki inzulina, potrebnega za kritje.
Vpliv beljakovin na glukozni odziv Metoda štetja ogljikovih hidratov opozarja tudi na vpliv beljakovinskih živil in maščob v povezavi z hitrostjo presnove obroka. Metoda uči, da bo večja količina beljakovinskega živila imela vpliv na hitrost presnove. Glede količine zaužitega beljakovinskega živila se metoda ravna po tehle dveh pravilih.
Pravilo 1 Beljakovinsko živilo (70–100 gramov), ki ni večje kot ženska dlan ali zavitek igralnih kart, ne vpliva na krvni sladkor v mešanem in pravilno sestavljenem obroku in ne povzroči kasnega porasta krvnega sladkorja.
Pravilo 2 Če je zaužito beljakovinsko živilo večje kot dlan ali kot zavitek igralnih kart, pa vpliva na krvni sladkor. Kadar poleg zgoraj omenjene količine beljakovinskega živila zaužije še dodatnih 100 gramov izključno beljakovinskega živila (npr. zrezek), moramo zaradi povečane presnovne dejavnosti obroka prišteti skupnemu seštevku ogljikovih hidratov še dodatnih 10 gramov ogljikovih hidratov. Porast krvnega sladkorja se po zaužitju velike količine mesa ali rib ob hkratnem zaužitju majhne količine ogljikovih hidratov pojavi šele čez 3–5 ur, ko običajno na razlog dviga krvnega sladkorja že pozabimo. Vendar so študije pokazale, da beljakovine ne upočasnijo absorpcije ali glukoznega odziva ogljikohidratnih jedi. Maščoba odloži vrh, ne pa skupnega glukoznega odziva. Zmerno povečevanje količine beljakovin in maščob v zaužiti hrani torej lahko služi kot sredstvo za nadzorovanje postprandialnega glukoznega odziva.
Kdaj in kako vračunati tudi beljakovine? Dolgotrajno visoko beljakovinska in visoko maščobna dieta izprazni glikogenske rezerve in organizem z glukoneogenezo v jetrih začne pretvarjati beljakovine v glukozo. Splošno znano je, da se približno 50 odstotkov zaužitih beljakovin v 3–4 urah pretvori v glukozo. Odsotnost beljakovinskih živil v jutranjem obroku ima lahko za posledico povečano glukoneogenezo v jetrih in pretvorbo večjih količin beljakovin v glukozo zaradi katabolnega učinka nočnega stradanja. Zato je smiselno beljakovinska živila enakomerno porazdeliti v tri dnevne obroke. Sinteza beljakovin je najvišja pri 10–20 gramih beljakovin ob obroku in se zmanjšuje z višanjem količine beljakovin. Nad 25 gramov beljakovin vodi v izkoriščanje beljakovin kot vira energije – glukozo, kar ni smiselno, hkrati pa se podaljšuje čas presnove – razgradnje obroka do gradnikov (glukoze in aminokislin).
TAG metoda Osnova metode TAG temelji na predpostavki, da vsako osnovno hranilo
TAG (total available glucose) je orodje za načrtovanje jedilnikov sladkornih bolnikov, v katerih prevladuje v obrokih večja količina beljakovinskih živil in posledično maščobe. Ta sistem določi količino za telo razpoložljive glukoze, ne samo iz škrobnih oz ogljikohidratnih živil, ampak tudi iz beljakovin in maščob. (ogljikovi hidrati, beljakovine in maščoba) prispeva določen delež glukoze. S presnovo se v našem telesu ob tem dejstvu pretvori 100 odstotkov ogljikovih hidratov, 50 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov maščob. Primer 1: 2 decilitra posnetega mleka (skodelica) vsebuje: 12 g ogljikovih hidratov 100 % 12 g OH 0 g 10 % 0 g OH 8 g beljakovin 50 % 4 g OH Torej je TAG za 2 decilitra posnetega mleka 16 gramov. Če dozirate inzulin na osnovi razmerja med inzulinom in ogljikovimi hidrati 1 : 8, morate za to skodelico mleka namesto ene 1,5 enote inzulina dozirati 2 enoti. Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
7
Primer 2: 250 gramov lazanje vsebuje: 35 g ogljikovih hidratov 100 % 35 g OH 20 g maščobe 10 % 2 g OH 24 g beljakovin 50 % 12 g OH Torej je TAG za 250-gramsko porcijo lazanje 49 gramov. Če dozirate inzulin na osnovi razmerja med inzulinom in ogljikovimi hidrati 1 : 8, morate za takšno porcijo lazanje namesto 4,3 enote (za 35 gramov ogljikovih hidratov) inzulina dozirati 6 enot inzulina (za 49 gramov ogljikovih hidratov in beljakovin). Ker pa je obrok bogat z beljakovinami in maščobami, je potrebno deljeno kritje enote ob obroku in 2 enoti v naslednjih treh do štirih urah.
Zapletenost sistema Zapleteno štetje vseh sestavin hrane in raziskave, ki so pokazale omejen vpliv beljakovin na nadzor glukoze, so zmanjšali priročnost uporabe sistema TAG. V izvirni različici lahko sistem preceni količino potrebnega inzulina, če je obrok bogat z beljakovinami in reven z maščobami. Kadar je obrok bogat z maščobami, pa je vrednost izračunanega inzulina lahko prenizka. Za nadzor nad vplivom različne hrane na raven krvnega sladkorja je potrebna redna kontrola krvnega sladkorja pred obrokom in uro in pol do dve uri po obroku. Visoko beljakovinske obroke bo v bodoče treba dosledno kriti po pravilu 2 in s pomočjo preglednic o vsebnosti količine beljakovin v živilih. Pravilo 2 (prikaz matematičnega izračuna pravila) Dodatnih (+) 100 gramov zrezka (vsebuje 20–22 gramov beljakovin) = (+)10 gramov ogljikovih hidratov Skrbno načrtovana prehrana sladkornega bolnika je temelj dobre urejenosti njegove bolezni. Kadar ob obroku zaužijemo večje količine beljakovinskega živila, je treba razmišljati, da se bo del beljakovin pretvoril v glukozo, ki bo za transport v celico potrebovala inzulin. Za takšne primere bomo morali dopolniti metodo štetja ogljikovih hidratov še z metodo štetja beljakovin.
8 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
TAG metoda štetja beljakovin Beljakovinska živila Živilo
Tehtana količina (g)
Beljakovine (g)
piščanec file
100
24
govedina
100
17
svinjina
100
17
jajce
100
12
jajce – beljak
100
12
jajce – rumenjak
100
16
losos
100
20
skuše
100
22
tuna, sardele, brancin, postrv
100
23
brancin, orada
100
25
postrv
100
25
sir s 45 odstotki mlečne maščobe
100
30
sir Lahka livada
100
25
skuta
100
20
jogurt, navadni
100
5
jogurt, lahki
100
3
fižol
100
5
čičerika
100
7
leča
100
10
lazanja, mesna
100
11
lazanja, zelenjavna
100
8
testenine z bolonjsko omako
100
6
golaž
100
9
polnjena paprika
100
4
bograč
100
3
pasulj
100
10
segedin
100
13
goveji zrezki v omaki
100
10
rižota z mesom
100
5
perutninska obara z žličniki
100
5
fižolova juha
100
5
burek, mesni
100
15
burek, sirov
100
8
cesarski praženec
100
7
jajčna omleta s sirom
100
12
namaz s tuno
100
15
biskvit z jogurtom
100
7
ajdove palačinke s skuto
100
10
Meso
Ribe
Mlečni izdelki
Stročnice
Gotove jedi
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana sladkornega bolnika
Prehrana in rekreacija ® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.
Prehrana in rekreacija sta pri sladkornih bolnikih (in tudi vseh tistih, ki sladkorne bolezni nimajo) v tesni povezavi z zdravjem, počutjem in vzdrževanjem normalne vrednosti glukoze v krvi. Uravnoteženost jedilnika sladkornega bolnika predstavlja vključitev vseh prehranskih skupin živil, ki se jih preudarno kombinira. Če sladkorni bolnik na jedilnik umesti živila, ki upočasnijo zviševanje ravni glukoze v krvi, to pravzaprav ne predstavlja posebne diete, temveč le uživanje zdrave in uravnotežene hrane, ki koristi vsakomur.
Kaj jesti? Priporočljivo je, da sladkorni bolnik zaužije od 3 do 5 obrokov na dan in v obroke vključuje veliko beljakovin in vlaknin. Poleg hrane je pomembno tudi, da se zaužije dovolj tekočine. Odsvetuje se uživanje sadnih smutijev in gostih sokov, umetnih pijač z mehurčki in brez njih ter vod z okusom.
čni izdelki, svinjska mast, zaseka, paštete). • Meso in nadomestila mesa: dobrodošlo je, da se krožnik obogati z ribami ali pustim mesom. Če je sladkorni bolnik vegetarijanec, naj namesto mesa v obrok vključi stročnice, ki so bogate z beljakovinami, jajca, skuto, manj mastni sir in drugo z beljakovinami bogato hrano. • Mleko in mlečni izdelki: izbor mlečnih živil naj bo omejen na živila z manj maščobami. Kako pripravimo zdrav krožnik? Na zdravem krožniku naj bodo zelenjava (1/2 krožnika), beljakovine (1/4 krožnika) in škrobna živila (1/4 krožnika).
Zakaj se rekreirati? • Zelenjava: količina zaužite zelenjave, najbolje surove, naj bo čim večja, saj je za naše zdravje najbolj koristna. • Sadje vsebuje veliko vitaminov in mineralov, zato naj bo vedno del jedilnika, pri čemer naj bo sveže in ne prezrelo. Sadje dviguje raven glukoze v krvi, zato morajo biti količine zmerne. • Polnovredna žita so bogata z vitamini, minerali in nenasičenimi maščobnimi kislinami. Priporoča se priprava obrokov iz neoluščenih žit (ovsena kaša, prosena kaša …), ješprenja, ajde, pire, neoluščenega riža in podobno, uživanje polnozrnatega kruha, polnovrednih testenin in ostalih jedi z nizkim glikemičnim indeksom. C
M
Y
• Maščobe: ohraniti je treba nadzor nad uživanjem »dobrih« in »slabih« maščob. Dobre maščobe so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami, omega 3 in omega 6, ki znižujejo LDL holesterol in imajo večjo energijsko vrednost. Nahajajo se pretežno v oreščkih in rastlinskih oljih (repično, olivno, svetlinovo, laneno in druga). Nasičene maščobe pa so pretežno v izdelkih živalskega izvora (meso, mleko in mleCM
MY
CY
CMY
K
Redna telesna dejavnost je za obvladovanje sladkorne bolezni ključna. Pri rekreaciji lahko celice učinkoviteje uporabljajo inzulin in na ta način je mogoče znižati krvni sladkor in izboljšati vrednost glikiranega hemoglobina.
Telesno aktivnost delimo na: • aerobno/kardiovaskularno: spodbuja srce, pljuča in krepi vzdržljivost, spodbuja kurjenje maščob (aerobika, tek, ples, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja itd.); • anaerobno/vaje za moč: veča mišično moč in vzdržljivost (fitnes, vaje z lastno težo, gimnastika ipd.). Če je oseba sama po sebi redko telesno aktivna, jo je le stežka pripraviti h kakršni koli rekreaciji. Razlogov za telesno nedejavnost je veliko. Med najpogostejšimi so starost, prezaposlenost, utrujenost, čezmerna teža, strah pred neuspehom, počasen učinek idr. Pa vendarle je pomembno ozavestiti, da rekreacija pomembno vpliva na raven glukoze v krvi, srce in ožilje, krvni tlak, telesno težo, na splošno počutje in kondicijo. Vsak posameznik lahko izbere tisto vrsto telesne aktivnosti, za katero meni, da bi pri njej lahko vztrajal in da mu bo dala največ užitka.
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Sladkorni bolnik in prehrana – koža kot zrcalo
Kako na kožo vpliva hrana? ® Slavka Brajović Hajdenkumer
Pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov lahko povzroči na koži hude posledice. Toda kljub obsežni ponudbi izdelkov, ki naj bi pozitivno vplivali na zdravje in lepoto, ni nobenih dokazov, da bi dodajanje vitaminov, mineralov ali prehranskih dodatkov izboljšalo naše lase, nohte ali kožo, kadar v telesu ni pomanjkanja. Zanimivo, da pri nekaterih boleznih kože, kot sta denimo luskavica in akne, hrana kljub splošnemu prepričanju ne vpliva na potek bolezni, zato zdravniki pri teh boleznih nimajo splošnih prehranskih priporočil. In ne, v nasprotju s tradicionalnim prepričanjem za zdaj ni dokazano, da bi čokolada slabšala akne. O vsem tem in marsičem drugem je na predavanju na nedavnem sejmu Hrana & zdravje govorila Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije. Koža je organ, ki ga vsi vidimo, zato lahko že manjše kožne spremembe včasih povzročijo skrb, strah in dvom. Že majhna sprememba na koži je lahko za nas bistveno bolj obremenjujoča kot hujše ali zdravju nevarne spremembe na notranjih organih, denimo pljučih ali prebavilih, a ker jih ne vidimo, nas seveda ne skrbi, ugotavlja dermatologinja Vesna Tlaker in dodaja: »Tisti, ki imajo s kožo težave, bi jih radi odpravili, tisti, ki s kožo nimajo težav, pa si želijo, da bi bila ta še lepša, saj je koža, skupaj z lasmi in nohti, pomemben del komunikacije z našo okolico. Vzporedno z našimi željami in potrebami, da bi na kožo pozitivno vplivali, raste tudi komercialna ponudba na tržišču. Večinoma težko presojamo, kaj je za našo kožo dobro, kaj nam koristi, kaj naj kupimo.«
Prva znanstvena odkritja vpliva hrane na kožo V srednjem veku so pomorščaki, ko so odkrivali novi svet, mesece preživljali na plovbi po oceanih, s skromno in enolično prehrano, brez svežega sadja in zelenjave. Mornarji, ki so Krištofa Kolumba leta 1492 pripeljali do odkritja Amerike, so na plovbi zboleli za dotlej neznano boleznijo skorbut. Viri poročajo, da so trpeli za splošno oslabelostjo, izrazito slabim počutjem, krvavitvami iz dlesni, izpadanjem zob in izpuščaji na koži. Bolezen, ki je bila v tistem času lahko tudi smrtna, je dolgo begala duhove. Zdravili so jo z različnimi eliksirji, s pitjem morske vode in drugimi, skoraj čarovniškimi ukrepi. Vse do leta 1747: »Takrat je ladijski zdravnik James Lind s pomočjo enega prvih resnih znanstvenih eksperimentov na področju hrane in zdravja zbral 12 obolelih mornarjev in jih razdelil v pare. Vsak par je zdravil drugače: en par z eliksirjem, drugi par z moštom, tretjega s kisom, četrtega s pitjem morske vode, petega z zeliščno pasto in ovseno vodo, šesti par pa je vsak dan dobil pomaranče in limone. Samo bolnika iz zadnjega para sta si v enem tednu toliko opomogla, da sta lahko pomagala pri skrbi za druge. Ljudje smo namreč med redkimi bitji, ki vitamina C ne moremo tvoriti v svojem telesu. Tudi mornarji, ki so se med potjo prehranjevali s podganami, ki vitamin C lahko tvorijo same, skorbuta niso razvili. No, zaradi tega odkritja so limone danes celo v grbu Britanskega združenja za pomorsko medicino. Limone so bile namreč dolga leta edina rešitev za te uboge mornarje.«
Pomanjkanje vitaminov in njihovo nadomeščanje Vitamini, ki jih organizem ne more proizvajati sam, so lahko velik problem, saj se njihovo pomanjkanje odraža v razli10 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije: »Dodajanje vitaminov in mineralov je učinkovito in smiselno pri hipovitaminozi, ki jo danes v Sloveniji srečamo večinoma le pri bolnikih z motnjami absorpcije zaradi bolezni ali operacije, pri zelo restriktivnih dietah, npr. veganih, pri alkoholikih ali v skrajni revščini. Sicer nimamo dobrih dokazov, da bi prehranski dodatki izboljševali kakovost kože.«
čnih boleznih. Taka je tudi pelagra, ki je na našem območju izjemno redka, nastane pa kot posledica pomanjkanja vitamina B3 – niacina. »Na našem območju, kjer jemo uravnoteženo hrano, so različne hipovitaminoze zelo redke. Na splošno velja, da se vsako bistveno pomanjkanje vitaminov ali mineralov vsaj do neke mere odraža na koži. Tako se premalo ali preveč vitamina A odrazi v suhosti kože, ki je bolj občutljiva na sonce, koža je hrapava in suha. Izrazite spremembe na koži, v smislu izpadanja las in lomljivosti nohtov, so posledica pomanjkanja biotina oziroma vitamina B7. Tudi pomanjkanje železa, bakra ali svinca lahko povzroči spremembe na koži.« »Na splošno velja, da nimamo nobenih dokazov o koristi dodajanja vitaminov in mineralov za boljšo ali lepšo kožo, lase in nohte, razen pri jasnem pomanjkanju,« ali kot pojasnjuje dermatologinja Vesna Tlaker: »Odvečne snovi izločimo z urinom, razen vitamina A in D, ki sta topna v maščobah in se lahko kopičita. Zato si z dodajanjem vitaminov in mineralov posebne škode ne moremo narediti, dokazane koristi od tega pa tudi ni. Je pa to dober posel. Zato nam stalno ponujajo dodatke, nadomestke ..., ampak medicina doslej ni potrdila njihove koristi. Nevarnost pomanjkanja vitaminov je bodisi pri starejših, nebogljenih ljudeh, ki so včasih tudi sredi Ljubljane lahko le na kruhu in vodi, bodisi pri alkoholikih ali neka-
terih bolnikih z motnjami absorpcije zaradi bolezni ali po operaciji.«
Z dokazi podprto odločanje V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavil nov pojem – »z dokazi podprta medicina«. Tlakerjeva pojasnjuje, da se je ta metoda raziskovanja najprej uveljavila pri preizkušanju zdravil na način, ki je omogočal objektivno merljiv učinek: »Splošno je znano in nič kolikokrat preizkušeno: ne glede na to, katero zdravilo damo bolnikom, se bo 10 odstotkom bolnikov stanje izboljšalo, tudi če jim damo navaden bombon, za katerega mislijo, da je zdravilo. Ta učinek se imenuje placebo in ga najdemo v vseh kulturah sveta. Je tudi temelj, na katerem uspevajo različni zdravilci. Da bi se izognili učinku placeba, so znanstvene raziskave kontrolirane, slučajnostne in potekajo slepo. To pomeni, da v skupini bolnikov naključno določijo, ali bo bolnik dobival pravo zdravilo ali placebo. Zdravilo in placebo izgledata kot popolnoma enaka tableta ali injekcija. Da bi se še dodatno izognili pristranskosti, tudi zdravnik, ki bolniku v raziskavi da zdravilo, ne ve, kaj mu je dal: pravo zdravilo ali neučinkoviti placebo. Tako dobimo res popolnoma objektivne meritve in rezultate. Pri raziskovanju vpliva hrane je z dokazi podprto odločanje težje kot pri zdravilih. Poleg drugih ovir – denimo različne vsakdanje prehrane – tudi prehranski dodatki nimajo take cene, da bi bili proizvajalci pripravljeni investirati v velike študije, zato pri vitaminih in drugih dodatkih za boljšo kožo, lase in nohte nimamo zanesljivih raziskav oziroma dokazov, katero živilo dobro vpliva na bolezen ali na splošno stanje in dobro počutje bolnika,« dodaja specialistka dermatovenerologije Vesna Tlaker.
Luskavica Gre za eno od avtoimunskih bolezni, ki pesti 2–4 odstotke ljudi. Večinoma je luskavica blaga in prizadene predvsem kožo nad koleni in komolci. Bolezen poteka z zagoni in poslabšanji vse življenje, včasih pa prizadene tudi zelo veliko površino kože in močno okrni kakovost življenja. V okrog 20 odstotkih luskavica prizadene tudi sklepe kot luskavični artritis, ki lahko poteka uničujoče. »Luskavico lahko z zdravili odlično kontroliramo, pozdraviti je pa za zdaj še ne znamo. Bolniki veliko sprašujejo, kako jim lahko pomaga hrana, kaj naj jedo. Veliko je namreč reklam in bolniki so zmedeni. Pri luskavici pa dokazov o vplivu hrane na bolezen v resnici nimamo. Zato bolnikom svetujemo uravnoteženo, običajno zdravo prehrano, kot velja po načelih zdravega življenja: kompleksni ogljikovi hidrati, zelenjava, sadje, manj mleka in mlečnih izdelkov in mesa ter čim manj rafiniranih sladkorjev in maščobe. Je pa luskavica imunska bolezen, pri kateri gre za igro dedne nagnjenosti in sprožilca iz okolja, ki je pri različnih bolnikih različen. Sprožitelj ali poslabševalec luskavice je lahko angina, pri nekaterih se bolezen poslabša pri hudem stresu, pri smrti v družini, izgubi službe ..., pri zelo redkih pa bolezen reagira na neko dieto, po kateri se bolnik dosledno izogiba določenim živilom, denimo mleku in mlečnim izdelkom. A luskavica ni enotna bolezen in nanjo vpliva veliko dejavnikov, zato posebne diete za luskavico ne moremo svetovati. Vedno pa svetujemo pozornost, opazovanje in zdravo pamet.«
Alergije in hrana Skupina kožnih bolezni, pri katerih je hrana še kako pomembna, pa so alergije. Te se lahko kažejo kot koprivnica in pri 12–15 odstotkih ljudi se koprivnica, torej srbeč izpuščaj po telesu, podoben ožigu kopriv, pojavi vsaj enkrat v življenju. Bolnikom se pri hujši reakciji lahko pojavijo tudi otekline, oteženo dihanje, nezavest, v najhujših primerih pa lahko nastopi celo smrt. Med povzročitelji koprivnice so najpogosteje zdravila ali kakšna akutna bolezen, v okrog 20 odstotkih pa je vzrok koprivnice hrana. »Alergološki testi nas ob koprivnici velikokrat pustijo na cedilu. Alergije potekajo po več različnih poteh, kot imunološki mehanizem ali kot sproščanje histamina brez posredovanja protiteles. Koprivnica je lahko ‚prava‘ alergija, ki jo zaznamo s testiranjem, lahko pa poteka po drugih poteh, ki jih ne poznamo in jih imenujemo psevdoalergije, ko organizem povečano sprošča histamin. Živila, ki pogosto povzročajo takšne psevdoalergije, so siri, alkoholne pijače, sadeži, nekatere vrste zelenjave, umetna barvila. Spekter povzročiteljev alergij je zelo različen, tudi glede na starost. Otroci so denimo pogosto alergični na kravje mleko, ribe, jajčni beljak, žito, orehe; odrasli pa na arašide, sadje, ribe, sojo ... Možne so tudi navzkrižne alergije, posameznik ima denimo seneni nahod in hkrati težave tudi po zaužitju jabolk ali breskev. Tisti, ki so alergični na hišni prah, imajo dostikrat težave po uživanju morskih sadežev. To so pogosto prave detektivke! Ne glede na to, kako bi si medicina želela dati ljudem seznam‚ tega in tega se izogibajte in bo ,v redu‘, to v praksi večinoma žal ni možno. Bistvenega pomena je opazovanje.«
Atopijski dermatitis Je še ena v vrsti zelo pogostih kožnih bolezni. Lahko je prehodna, tako je pogosto pri otrocih, ali stalna. Bolezen poteka v blažji, lahko pa tudi zelo hudi obliki, gre pa za trdovratno, srbeče, ponavljajoče se vnetje zelo suhe kože. »Atopijski dermatitis pri otrocih marsikdaj sprožijo kakšne sestavine v hrani, pri odraslih pa denimo vdihani alergeni – plesni ali pršice. Svetujemo terapijo za lajšanje težav in nego kože s kremami, ki preprečujejo prodiranje alergenov skozi kožo.«
Akne in čokolada Zaradi aken so nam babice vztrajno prepovedovale čokolado, a očitno niso imele prav, sledi iz besed Vesne Tlaker, dr. med., spec. dermatologinja: »Kar se tega tiče, smo priče ve12 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
likemu olajšanju, saj so raziskave dokazale, da čokolada nima bistvenega vpliva na akne. Ker akne, od blagih do hudih oblik, dobijo tako tisti, ki se nikoli ne dotaknejo ne le čokolade, ampak nobenih sladkarij, kot tisti, ki to redno uživajo. Edini dve skupini živil, ki sta kazali rahlo povezavo, sta mleko in mlečni izdelki in hrana z visokim glikemičnim indeksom. Tako da tudi v primeru aken svetujemo opazovanje in zdravo presojo. Če pacient opazi, da mu nekaj škodi in slabša njegovo stanje, naj se temu izogiba. Zdravniki pa ne predpisujemo nobene diete, saj so že akne za posameznika dovolj hudo breme, brez nesmiselnih omejitev drugod v življenju.«
»Kožna celiakija« Kožno bolezen DHD (dermatitis herpetiformis Duhring) pogosto imenujejo tudi kožna celiakija, saj gre za imunsko reakcijo v koži, ki je tesno povezana z glutenom. »Bolniki imajo izjemno srbeče mehurčke. Tako zelo, da jih v ambulanti pogosto sploh ne vidimo, saj si jih prej spraskajo. Pojavijo se zaradi nalaganja imunskih kompleksov v koži, pri čemer pogosto sodeluje preobčutljivost na gluten. Bolniki s celiakijo pogosto dobijo tudi DHD. Mlajši kot so, ko zbolijo, večja je verjetnost, da bodo dobili tudi DHD. Pri nekaterih se, če glutena ne uživajo, stanje izboljša, pri nekaterih težave popolnoma izginejo. DHD je redka bolezen in zaenkrat edina, pri kateri je znano, da sodeluje gluten. Zato bi opozorila, da uživanje brezglutenske hrane kar vsepovprek ne bo koristilo pri drugih kožnih boleznih. Brezglutenska hrana je približno 5-krat dražja od običajne in je trenutno očitno zelo dober posel, saj jo ljudje pogosto uživajo brez kakršnega koli razumnega razloga, pač za vsak primer. Medicina vsega ne ve in ne pozna, saj je vsak človek enkraten, in morda bomo nekoč spoznali vse mehanizme delovanja. Za zdaj imamo v obravnavi teh bolezni na voljo le opazovanje. Če imamo težave s kožo, kjer medicina ne zna pomagati, je seveda popolnoma v redu, če preizkusimo tudi kakšno dieto ali drug ukrep, si beležimo, kaj se ob tem dogaja, in potem ovrednotimo stanje. Priporočamo, da se bolniki opazujejo in uporabljajo zdravo pamet. V današnjem svetu smo tako bolni kot zdravi posamezniki odlični potrošniki, še posebej ženske. Bodimo pozorni in kritični, da nas z vso ponudbo različnih dodatkov, vitaminov, mineralov, super živil in prilagojene hrane, med katerimi je večina ukrepov popolnoma neučinkovitih, ne peljejo žejnih čez vodo,« zaključuje Vesna Tlaker, dr. med., spec. dermatovenerologije.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola
Kaj morate vedeti o testnih lističih za glukozo ® Alenka Kaufman, mag. farm.
Testni listič je šibkejši člen sistema za merjenje vrednosti glukoze v krvi, ki ga sestavljata merilnik in testni listič. Na listič je nanesen encim, ki je naravnega izvora in ga pridobivajo iz gliv ali z uporabo rekombinantnih tehnik. Je biološki material, ki mu za večjo obstojnost in lažji potek elektrokemijskega procesa dodajo še druge snovi. Ob neustreznem shranjevanju se zato lističi lahko okvarijo. Pri meritvi glukoza v krvi reagira z reagenti na testnem lističu, kar povzroči nastanek šibkega električnega toka. Merilnik ta tok izmeri in izračuna raven glukoze v krvi. Testni lističi se med seboj razlikujejo po tehnologiji, sestavi reagentov, obliki in pakiranju. Listič ni le kos plastike, ampak se v njem skriva vrhunsko znanje biotehnologije. Pod več plastmi se skriva preplet elektrod, ki zaznavajo spremembe v vzorcu krvi in samodejno popravljajo signal. Najbolj inovativni lističi imajo tudi do 8 elektrod, ki preverjajo količino vzorca, razlikujejo med krvjo in kontrolno raztopino, preverjajo morebitne okvare lističa in odpravljajo vpliv motenj hematokrita ali temperature. Od kvalitete encima pa so odvisne morebitne razlike med posameznimi serijami lističev. Ker se na lističih nahaja biološki material, je shranjevanje in rokovanje z njimi ključno za pravilne rezultate meritev.
Pomembno je pravilno rokovanje z lističi Izpostavljenost vlagi in previsoki ali prenizki temperaturi vpliva na aktivnost encima, kar se odraža v netočnosti rezultatov meritev. Običajno so lističi pakirani v plastične posodice, ki imajo praviloma v pokrovčku sušilno sredstvo, ki ščiti lističe pred vlago. Da bi ohranili kvaliteto lističev, se moramo držati navodil proizvajalcev in dosledno zapirati vsebnike z lističi, ne dodajati ostanka starih lističev v novo posodo in jih ne prestavljati v druge embalaže. Shranjeni morajo biti pri temperaturi med 0 in 30 stopinj Celzija, in to na suhem mestu. Še zlasti moramo biti pozorni na shranjevanje lističev poleti. Testni lističi so po
odprtju embalaže uporabni načeloma 3 do 6 mesecev.
Rok uporabe lističev Pred zunanjimi vplivi so najbolj zaščiteni posamično pakirani lističi, kjer je vsak listič ovit v zaščitno folijo. Imajo najdaljši rok uporabe, ki ni časovno omejen na 6 mesecev, ampak jih lahko uporabljamo do konca roka uporabe, ki je označen na embalaži. Posamično pakirani lističi so optimalna izbira za diabetike, ki si merijo vrednosti glukoze v krvi le občasno. Ob izvajanju meritve ne pozabite na čiste in suhe roke, uporabljene lističe pa ustrezno zavrzite v skladu z lokalnimi pravili.
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana in sladkorni bolnik – celiakija
Kako hrana vpliva na avtoimunske bolezni? ® Slavka Brajović Hajdenkumer
Nataša Forstner Holešek, univ. dipl. inž. živ. teh., je nedavno predavala o pomenu zdrave prehrane, s katero lahko prispevamo h kakovosti življenja. Svojo predstavitev je podkrepila z zelo osebno izkušnjo ter jo prvič delila z udeleženci predavanja o prehrani, saj je tudi sama bolnica. Ima celiakijo. Tako se je znašla med redkimi, ki jih prizadene ta bolezen. Osnova zdravljenja je popolna izločitev glutena iz bolnikove prehrane oziroma vseživljenjska brezglutenska dieta. Nataša Forstner Holešek iz prve roke liti z vami. Danes sem počutim odlično, svetuje vsem, ki jih narava bolezni pri- imam veliko energije, smučam, vadim sili, da iz prehrane črtajo gluten. Meni, jogo in plešem.« Svojo zgodbo je tako da se lahko vsak dobro počuti v svojem prvič delila v javnosti, v njej pa se bo zatelesu, ne glede na bolezen, ki jo ima. gotovo prepoznal kak bralec. Verjame, da življenju lahko dodamo leta, ne le let življenju. Vse to trdi iz izkušenj, Smo, kar jemo Vse bolj znana misel, ki govori o tem, saj je pred 24 leti začutila prve težave z zdravjem: izpadanje las, luskava koža, da sevse, kar pride v naše telo, v nas želja po pridobitvi telesne teže, ki je razgradi. Zato smo, kar prebavimo in ostala neuresničena. Kaj vse to pomeni kar naše telo vsrka iz hrane. Zdravje se mlademu dekletu? Običajno imajo lju- začne v črevesju. Zdi se tako zelo predje drugačne težave, nenehno se borijo prosto in tudi drži. A zakaj je tako? Za s kilogrami, sama pa prav zaradi telesne oris Forstner Holeškova predlaga, naj si šibkosti ni imela prave energije za življe- zamislimo, koliko vode lahko popivnanje. Kljub temu da je dvakrat postala mo z majhnim robčkom in koliko z vesrečna mama, ji je rojstvo drugega otro- liko brisačo? Naše črevo je dolgo od tri do deset metrov, ka pustilo sledi. Nače bi ga raztegnimesto da bi se polNataša Forstner Holešek, univ. dipl. inž. živ. teh.: Celiakija je bolezen tankega li, bi ga bilo za tena nove materinske črevesa, za katero lahko zbolimo v otroštvu niško igrišče. Ormoči posvetila ali šele v odrasli dobi. Zakaj tako pozno, še ganski sistemi v majhnemu bitju, je ni pojasnjeno. Ta bolezen se razvije zaradi našem telesu, ki obležala z bolečinapreobčutljivosti na beljakovino gluten ne dobivajo vsega mi v križu. Zdravnioziroma na njegov alkoholni izvleček gliadin. Posledica preobčutljivosti je potrebnega za ki so ji diagnosticistanjšanje resic sluznice tankega črevesa. svoj zdrav obstoj rali stisnjena vretenTako spremenjena sluznica ni več na tej površini, so ca in ji na srce polosposobna vsrkati dovolj določenih hranilnih žili, naj se s tem snovi iz črevesja v kri. Pri odraslih so sprijazni. Vztrajala splošna bolezenska znamenja podobna kot pri otrocih: bolniki imajo drisko, blato je je, zato so sledile obilno, penasto, mastno in ima značilen številne gastroskovonj. Bolnikom, ki imajo to bolezen, pije, ki so končno je slabo, napenja jih, bruhajo, hujšajo, pokazale rezultat in so neprestano utrujeni, razdražljivi in težave pravi obraz, nerazpoloženi. celiakijo.
Ko je prejela zdravniške izvide, si je oddahnila. Končno so odkrili vzrok njenih težav. Čez noč se je odločila, da opravi najprej z glutenom. Po treh dneh se je počutila bolje, po treh tednih so izginile kraste in luskava koža, po treh mesecih so ji začeli rasti lasje. Forsterjeva pravi: »Ne znam vam povedati, koliko bolje mi je bilo po treh mesecih. Spremenila sem sistem prehrane. To zgodbo si želim de14 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
foto: SLAVKA BRAJOVIć HAJDENKUMER
Diagnoza – nov zagon
osiromašeni prepotrebnih mineralov, beljakovin, encimov in maščob, ki jih preprosto ne zmorejo absorbirati. Nastanejo težave. Prebava in absorpcija se začneta v ustih. Hrano zgrizemo, dobro prežvečena potuje v želodec. Sicer ne opazimo, a želodec se ves čas premika, da pomaga pri prebavi. V tankem črevesu hrano telo absorbira in nahrani naše celice. Forstner Holeškova pravi: »Glede na reklame je postalo normalno, da imamo težave z napihovanjem, s spahovanjem, želijo nas prepričati, da se težav lahko rešimo s tabletami. Nekatera zdravila so nujna, a če imamo refluks, ni nujno, da nam manjka želodčne kisline; veliko ljudi je ima premalo!« To pomeni, kot pravi, da imamo premalo prebavnih encimov.
Zdravo črevo – zdravo telo Če je telo zdravo, opravimo veliko potrebo zjutraj, lahko tudi trikrat na dan. Če odvajamo po vsakem hranjenju, je po mnenju Forstner Holeškove dobro. Če v blatu ne najdemo neprebavljene hrane, če nimamo težav s spahovanjem in če
nas ne tare zaprtje ali driska, naj bi bilo črevo zdravo. Za črevo pravijo, da je osrednje skladišče imunskega sistema. V zadnjem času veliko govorimo o prepustnem črevesju, kar pomeni, da v naš krvni obtok pridejo toksini. Kaj se zgodi? Forstnerjeva pojasni na primeru glutena: »Črevesne resice na primeru glutena reagirajo tako, da v krvni obtok preidejo alergeni in toksini. Takrat, ko te snovi preidejo v krvni obtok, naš imunski sistem naredi preplah.« To povzroči oksidativni stres. Gluten ima denimo podobno molekularno sestavo kot tkivo ščitnice. Telo je zmedeno, ne ve, ali je napadel gluten ali ščitnica, ali napada tujek ali lastno tkivo. Ko pride do tega, govorimo o avtoimunski bolezni, dodaja Fostner Holeškova.
vanjem kosti. Po več urah kuhe nam ostane želatina, ki ima visoko vrednost in je dobra za naše telo. Nadomestek je lahko bio želatina v lističih, ki ji primešamo pomarančni sok. Strokovnjakinja nas opozarja, da obnovimo črevesno floro šele, ko smo zacelili črevo, in nič prej. To naredimo s probiotiki, s fermentirano hrano, uživajmo kefir, jogurt, kislo zelje ... Nataša Forstner poudarja: »Če naše črevo ni pozdravljeno, lahko naredimo več škode kot koristi. Najprej moramo najti izvor težav, iti skozi vse naštete faze, šele na koncu je kefir!« Med priporočenimi živili so še kisla repa, kambučo (goba, ki jo damo v črn čaj, čez čas fermentira in tako pridobi probiotike in zdrave encime), jedli naj bi tudi kozji in ovčji sir, mleko pa naj le ne bo homogenizirano.
Kako do zdravega črevesa? Nov začetek Ko smo pozdravili črevo, uživajmo hrano, ki nam bo dala pravo energijo. Hranilne snovi so za naše telo pomembne. Med njimi so ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, minerali, encimi , ki so v živi hrani, kar pomeni, da jih nismo uničili s toplotno obdelavo nad 54 stopinj Celzija. Prav zato strokovnjakinja poudarja, kako pomembno je, da pojemo surovo hrano (zelenjavo, sadje, hladno stiskana olja, semena oreščke ...). Prehrana mora biti raznolika in pestra, sezonska in od različnih proizvajalcev. Pomladi svetuje, da pojemo veliko zelene zelenjave, doma
V hrani uživajmo Jejmo raznovrstno hrano, v enem obroku naj bo čim manj različnih živil. Telo po klasičnem nedeljskem kosilu še dolgo ne pride k sebi. Po juhi z zakuho, mesu, rižu ali krompirju, ki ljubita še omako, solati in po sladici naše telo kriči, saj ne ve, kako vse to prebaviti, zatrjuje Forster Holeškova. Če se odločimo zgolj za meso in solato, nam bodo naša telesa zelo hvaležna. Telo potrebuje ogljikove hidrate, vendar v majhnih količinah. Vlaknine poskrbijo, da se znebimo odpadnih, strupenih stvari. Uživajmo čim bolj presno hrano, odpovejmo se belemu rižu, nadomestimo ga z ajdo, ki je odličen vir vlaknin in dobro dene srcu in ožilju. V prehrano vključimo proso, ki je bogato z B-vitaminom in nam pomaga uravnavati črevesno floro. Vse to so lahko ideje za vaše nedeljsko kosilo ali za obed med tednom. Imejte se radi, jejte z užitkom in z očmi. Vzemite si čas in ne glejte v ekrane. Slednji vas bodo zapeljali in ne boste vedeli, koliko, kdaj in kaj sploh ste pojedli, svetuje Nataša Forstner Holešek.
Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!
DME-AD-02-1/17-SI
Predavateljica svetuje: odstranimo slabo, obnovimo dobro, popravimo stanje in naselimo zdrave mikroorganizme. Telo mora biti vedno v ravnovesju. Prvi korak do zdravja tega vitalnega organa je, da za določen čas iz prehrane odstranimo snovi, ki povzročajo vnetja. To počnejo gluten (dosmrtno odsvetovan pri avtoimunskih boleznih) in mlečni izdelki. Slednje sčasoma spet lahko povabimo v svoje telo. Pri mlečnih izdelkih ni problem le laktoza; mlečne beljakovine so lahko problematične, zgago pa delajo tudi toksične snovi (sladkor, kofein, kava, alkohol), razlaga Nataša Forstner Holešek in dodaja: »Ko komu svetujem, naj se odreče kavi, ni zadovoljen. Sama je ne uživam že leta, saj je zelo obremenjevala moj želodec.« Zagotovo organizmu ne prijajo predelana hrana, konzervansi in barvila, na naših krožnikih pa je tudi preveč gensko spremenjenih organizmov. Kako ti vplivajo na naše telo, bomo vedeli čez 30 let, meni predavateljica. Zaplete se lahko tudi pri jajcih, semenih, stročnicah in razhudnikih, ki naj bi jih pri čiščenju telesa po mnenju Forstner Holeškove za štiri tedne izločili iz prehrane. V drugi fazi se lotimo obnove črevesja, svetuje. Če imamo premalo kisline in prebavnih encimov, jih moramo dodajati. Težave nam lahko povzroči slabo prebavljena hrana, ki se znajde v blatu, ali pa taka, ki smo jo zaužili in nam povzroča občutek kepe v želodcu. V tretjem koraku moramo, pravi Forstner Holeškova, poskrbeti za kolagen, ki ga dobimo s prekuha-
pridelane sezonske hrane! Vir dobrega so stročnice, arašidi, čičerika, makadamija in maščobe. V telo ne pozabimo vnesti aminokislin, ki so osnovni gradnik in zelo pomembne pri kemičnih procesih. V maščobah, ki so zaščitni ovoj naših organov in ki hrani dajejo polnejši okus, pa so vitamini A, D, E in K.
Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.
Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50
Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.sept. 2014. Datum priprave informacije: februar 2017.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Krvni tlak pri sladkornem bolniku
Ali poznate svoje številke? ® Mateja Vilar
S številkami smo obkroženi ves čas. Nekatere dobro poznamo, saj jih potrebujemo v vsakdanjem življenju, na primer če želimo dvigniti denar na bankomatu. Spomnimo se jih tudi ob praznovanju obletnic. Nekatere pa so za nas celo življenjsko pomembne, zato je ključno, da jih poznamo. Med take številke spadajo tudi vrednosti našega krvnega tlaka.
Preverimo svoje številke Krvni tlak opredeljujeta dve vrednosti: višina sistoličnega tlaka (zgornjega krvnega tlaka), ki jo izmerimo, ko srce iztisne kri v žilje, in višina diastoličnega tlaka (spodnjega krvnega tlaka), ki jo izmerimo, ko srčna mišica počiva. Meja, ko je krvni tlak še vedno v normalnem območju, je 140/90 mm Hg. Ciljni krvni tlak pri sladkornih bolnikih je še nižji, pod 140/85 mm Hg. To sta številki, ki si ju je vredno zapomniti. Kadar tlak pre-
Skoraj dve tretjini sladkornih bolnikov imata zvišan krvni tlak. Navadno ga je težje uravnavati, zato morajo jemati več zdravil. Pomembno se je tudi zavedati, da so za sladkorne bolnike ciljne vrednosti krvnega tlaka manjše. 16 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
140/85 – številki, ki sta pomembni za sladkorne bolnike.
Nemogoče je natančno napovedati, kdaj se bodo pojavile prve težave. Pri nekaterih se začnejo po enem letu, nekateri pa več let ne vejo, da zvišan krvni tlak škodi njihovemu zdravju. Edina možnost, da izvemo svoje številke, je merjenje krvnega tlaka.
Spremenimo svoje številke seže to mejo, govorimo o zvišanem krvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. V številnih raziskavah so namreč ugotovili, da večje vrednosti krvnega tlaka trajno okvarijo žile in organe, povečujejo pa tudi tveganje za možgansko kap in srčni infarkt, ki sta lahko smrtno nevarna. Visok krvni tlak je nevaren, ker povzroča okvaro žil, zaradi katere lahko pride do okvare organov (možganov, srca in ledvic). Je eden od najpogostejših vzrokov za možgansko kap, srčni infarkt in ledvično odpoved, zaradi katerih se zelo spremeni kakovost našega življenja, saj lahko vodijo v invalidnost in celo v smrt.
Izvedeli smo, da je naš krvni tlak previsok. Kaj lahko storimo? Vsekakor ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku, saj v tem primeru čas ni naš zaveznik in ne »celi« visokega krvnega tlaka. Zavedati se moramo, da visok krvni tlak škoduje našemu zdravju in da je lahko tudi usoden. Zato ga moramo čim prej znižati – ciljna vrednost je 140/90 mm Hg.
Podatki iz zadnjih raziskav kažejo, da v Sloveniji od 15 do 20 % ljudi ne ve, da imajo zvišan krvni tlak.
Asist. dr. Jana Brguljan, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo:
»Kadar bolniku zaradi nezdravljene hipertenzije odpovejo ledvice, je vezan na zdravljenje z dializo. Zamislimo si, da bi že samo z upoštevanjem zdravnikovih navodil to lahko preprečili.« Vzroka za zvišan krvni tlak večinoma ne poznamo, zato bolezni ne moremo dokončno pozdraviti. Zdravimo pa jo lahko s spremembo življenjskega sloga in zdravili. Sprememba življenjskega sloga pomeni zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in
omejitev pitja alkoholnih pijač. Če ti ukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka. Pogosto je treba jemati kombinacijo več zdravil. Zdravnik nam lahko predpiše tudi zelo učinkovite fiksne kombinacije zdravil. Ker je v eni tableti združenih več zdravilnih učinkovin, se zmanjša število tablet, ki jih moramo vzeti vsak dan. Zelo pomembno je, da upoštevamo zdravnikove nasvete in zdravila jemljemo redno.
Nadzorujmo svoje številke Ciljno vrednost krvnega tlaka (140/90 mm Hg) doseže le tretjina ljudi, ki se zdravijo zaradi previsokega krvnega tlaka. Največkrat je vzrok to, da opustijo zdravljenje z zdravili. Takoj ko jih nehamo jemati, se krvni tlak namreč spet zviša na izhodiščno vrednost ali morda še bolj. Zato moramo predpisana zdravila jemati redno in dolgotrajno. Le tako bomo krvni tlak dobro nadzorovali. Priporočljivo je, da si vsak odrasel človek vsaj enkrat na leto izmeri krvni tlak. Tako se lahko začne zdraviti, še preden
Zdrav življenjski slog in redno jemanje predpisanih zdravil sta pomembna! so posledice okvare žil in organov zaradi zvišanega krvnega tlaka usodne. Okvare žil, srca, možganov in ledvic lahko preprečimo le s poznavanjem vrednosti krvnega tlaka. Tako se lahko izognemo najhujšim zapletom, kot so zamašitve žil, možganska kap, srčni infarkt in ledvična odpoved. Nikoli ni prepozno, zato svoje številke merimo, preverjajmo, spreminjajmo in nadzorujmo. Spoznajmo svoje številke že jutri! Ukrepajmo!
VI SPRAŠUJETE – STROKOVNJAKI ODGOVARJAJO
Vas zanimajo odgovori na najpogostejša vprašanja? Sladkorna bolezen je od prvega trenutka diagnoze za bolnika izziv. Ne glede na trajanje bolezni – vedno si želimo vprašati diabetologa »še tole«. Čeprav smo morda odgovor slišali že mnogokrat, včasih pozabimo, kar smo že vedeli, ali pa se nam zdi vprašanje preprosto neprimerno. Ne želimo si, da bi nam lečeči zdravnik odgovoril: »To bi pa že morali vedeti.« V uredništvu smo se po odgovore na vaša najpogostejša vprašanja obrnili na doc. dr. Natašo Bratina, diabetologinjo iz Pediatrične klinike Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana. Ali bo moja sladkorna bolezen kdaj izginila? Sladkorne bolezni tipa 1 žal ne znamo pozdraviti. Veliko raziskav je usmerjenih v preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 ali njeno ozdravitev ali pa v vzdrževanje stabilne remisije. Žal je vse to neuspešno, ne glede na to, ali uporabimo visok odmerek vitaminov, cepivo ali biološka zdravila. Tudi kombinacija različnih postopkov je za zdaj neuspešna. Res pa je, da imamo skupino ljudi, imenovano LADA, pri ketarih dolga leta spremljamo nizko potrebo po inzulinu. Kdaj moram zares zamenjati glukometer? Nov glukometer pripada ljudem s sladkorno boleznijo vsakih 5 let, svetujemo, da se v merilniku redno menjavajo baterije in da se njegovo delovanje občasno preveri s posebno testno tekočino. Posebno pozorni morate biti na zanesljivo delovanje merilnika, potem ko vam morda pade na tla, in vedno, kadar merite krvni sladkor v skrajnih razmerah (mraz, vročina), prav tako pa testni lističi – senzorji – ne smejo biti izpostavljeni vlagi ... Ali potrebujem s seboj tablete z glukozo, ko grem v naravo? Pametno je biti opremljen s pripomočki za hipoglikemijo vedno, ko ste telesno aktivni, tudi če je to telovadnica. Glukozne tablete ali gel ne vzamejo veliko prostora in jih lahko spravimo tudi v majhen žep tekaških pajkic ... Še bolje je, če si omislite športni pas, v katerem bo prostor tudi za glukometer s testnimi lističi in lancetnikom.
ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.
Kako lahko preprečim zaplete, ki se jih tako bojim? Pozni zapleti so vsekakor veliko breme, ki ga nosi s seboj posameznik s sladkorno boleznijo. Zase velja poskrbeti z rednimi meritvami sladkorja in čim bolj natančnim odmerjanjem inzulina. Pomembna je tudi skrb za normalno težo, nadzorovan naj bo krvni tlak in holesterol, odsvetovano je kajenje. Ali bom celo življenje potreboval inzulin? Za zdaj je edino zdravilo za sladkorno bolezen inzulin; nadomestila zanj še nismo odkrili, skušamo pa izboljševati njegovo delovanje. Tako obstajajo vedno nove izpopolnitve, bolj koncentrirani inzulini (namesto 100 enot v mililitru imamo zdaj že pripravke, ki imajo v mililitru 200 ali 300 enot), tudi v Sloveniji še čakamo na hitreje delujoči hitri analog, ki smo ga že preizkusili v raziskavi, končani pred kratkim. Zbrala: ŽJV
Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o. Dunajska 167, 1000 Ljubljana telefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705 SIDBT00069, 21.2.2017
VITKI IN GIBČNI CELO ŽIVLJENJE: Prehrana sladkornega bolnika – pri otrocih
® Andreja Širca Čampa
foto: BRANE BOMBAČ
Prehrana v zgodnjem otroštvu vpliva na zdravje pozneje v življenju
Prehrana je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Nekateri vedenjski vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, ali kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšajo kakovost življenja. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga (nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, alkohol, tobak) spadajo med ključne vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti, osteoporoze in drugih bolezni mišično-kostnega sistema ... Vemo pa tudi, da prehranjevalne navade, ki jih otroci osvojijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na njihovo izbiro živil in posledično prehranjevanje pozneje v življenju. Torej moramo začeti privzgajati dobre prehranjevalne in gibalne navade že pri najmlajših, ker jih je pozneje težko spreminjati in žal velikokrat prepozno, saj se z debelostjo spopadajo čedalje mlajši otroci, kjer tudi pojav inzulinske rezistence in diabetesa tip 2 ni več nepoznan. O optimalni prehrani otroka govorimo takrat, ko dnevna prehrana ustreza zahtevam rastočega organizma, in sicer tako količinsko kot tudi po sestavi in razmerju makro in mikro hranil. Neustrezno prehranjevanje vodi do primanjkljaja posameznih hranil, kar pa je lahko posledica neprimerne izbire živil oziroma nepravilne sestave in razporeditve obrokov čez dan.
Prehrana v prvih mesecih V prvih mesecih dojenček z materinim mlekom dobi skupaj s tekočino vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebuje za zdravo rast in razvoj. Poleg visoko kvalitetnih beljakovin in esencialnih maščobnih kislin vsebuje materino mleko tudi zaščitne snovi, ki pomagajo varovati dojenčka pred okužbami in bolezni-
jo in jih z nobeno še tako kakovostno prilagojeno mlečno formulo ne moremo zagotoviti. Materino mleko dokazano zmanjšuje tveganje alergičnih reakcij, bakterijskih okužb (sepsa pri dojenčku, bakterijski meningitis, okužbe sečil ...), okužb dihalnih poti, vnetja srednjega ušesa, pomaga preprečevati zaprtje. Znanstvene raziskave so potrdile, da dojenje bistveno zmanjšuje pojavnost čezmerne telesne teže, debelosti in povečanega holesterola pozneje v otroštvu. Ne nazadnje je materino mleko lahko prebavljivo, dojenje gradi močno čustveno vez med materjo in dojenčkom in je brezplačna, prenosna in higienska otroška hrana. Edini dodatek, ki ga izključno dojeni dojenček v tem času potrebuje, je dodatek vitamina D v obliki kapljic, ki jih predpiše pediater že v porodnišnici.
Dojenje pa prinaša številne prednosti tudi materam. Takoj po porodu spodbudi hipofizo k izločanju večjih koncentracij hormona oksitocina, ki spodbuja krčenje maternice in izločanje posteljice, hkrati pa zmanjšuje poporodno krvavenje. Pospeši presnovo matere in na ta način pripomore k naravnemu zniževanju telesne teže po porodu. Zmanjšuje tveganje za raka dojke pred menopavzo in rakava obolenja jajčnikov. Verjetno celo zmanjšuje tveganje za osteoporozo v obdobju po menopavzi. V nekaterih primerih pa kljub veliki želji matere in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V takem položaju je zelo pomembno, da mati, ki ne more dojiti svojega dojenčka, Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
19
! ! ! ! ! !
nima nikakršnega občutka krivde, ker je ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos. Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Po dopolnjenem 6. mesecu Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati nemlečno mešano prehrano – zelenjavne, zelenjavno-škrobne, zelenjavno-mesne kaše in na koncu sadne kaše ki bodo postajale postopoma čedalje gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju. Po dopolnjenem šestem mesecu je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom otrokove starosti), saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Pri polno dojenih dojenčkih uvajanje novih živil pred dopolnjenim šestim mesecem starosti (26. tednom otrokove starosti) ne prinaša povečanega energijskega vnosa in zato ne izboljša dojenčkove rasti; lahko le nadomesti energijski vnos, ki ga dojenčku nudimo z materinim mlekom, ki je bogato z zaščitnimi snovmi, ki pa jih druga živila nimajo. Zato svetujemo postopno uvajanje novih živil pri dopolnjenih šestih mesecih, saj pri starosti nad šest mesecev samo materino mleko pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja moramo pri dojenih dojenčkih več kot 90 odstotkov dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega, če ne želimo razviti anemije zaradi pomanjkanja železa. V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane morajo biti starši potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku po20 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
!
! !
,"#%&)+'-$"
()*+,
()*+,
!"#"$%&'&
,"#%&)+'-$" .&/%"0 !"#"$%&'&
.&/%"0 !"#"$%&'& !
()*+,
,"#%&)+'-$"
!!!!!!!
!"#$%&'! ! ! ! (#)*+#!!Malica ! ! ,-.*)-/0121&$#! Zajtrk Kosilo in večerja ! nudimo,! naj bo enostavna, enega, nevtral- sline), železa in joda. Predvsem mastne ! morske ribe so dodatno odličen naranega okusa, da se ga bo lažje privadil. ! ven vir omega-3 maščobnih kislin, ki so ! Dojenčkove prve jedi za dojenčka izjemno pomembna, pred! ! Dojenčkova prva jed je lahko kuhan vsem za razvoj živčevja. Pregled števil-
riž, ki ga skupaj z materinim mlekom pretlačimo v kašo, gosto kot kremna juha. Riž (otroška riževa kašica brez dodanega sladkorja) je dokaj nevtralno živilo z malo okusa, zato je za prvo jed najprimernejši. Čez nekaj dni poizkusimo s kuhanim in v kašo pretlačenim korenjem ali bučko, ki ju sprva dodamo materinemu mleku z rižem, pozneje pa ponudimo kot samostojni zelenjavni pire. Seveda uvedemo najprej eno vrsto zelenjave, nato čez nekaj dni še drugo. Za tretjo jed lahko dojenčku ponudimo kuhan in v kašo pretlačen krompir z žličko oljčnega olja, ki mu dodamo kuhano korenje, sledijo lahko bučke, cvetača, kolerabica. Materinem ali prilagojenem mleku dodajamo namesto riža tudi koruzno kašo – polento. Zaradi spoznanja, da zgodnje dohranjevanje (pred 4. mesecem) in poznejše dohranjevanje (po 7. mesecu) z žiti, ki vsebujejo gluten, povečuje obolevnost za celiakijo pri otrocih z genskim nagnjenjem za to bolezen, začnemo z uvajanjem manjših količin žitaric, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves ...), ko je dojenček še vedno pretežni del dojen (npr. v 6. mesecu), saj materino mleko zmanjšuje nevarnost za razvoj celiakije. Ko smo uvedli nekaj vrst zelenjave, in žitaric, začnemo v dojenčkovo prehrano dodajati nekoliko več beljakovin – v obliki mesa. Belo perutninsko in rdeče meso zajca ali žrebička in pozneje teletina so najprimernejše vrste mesa za uvajanje. Perutninsko in zajčje meso sta zaradi kratkih mišičnih vlaken lahko prebavljiva. Meso naj bo na jedilniku dva- do trikrat tedensko, saj v tem obdobju meso predstavlja glavni vir železa v dojenčkovi prehrani. Ribe so pomemben vir visokokakovostnih beljakovin (esencialne aminoki-
nih najnovejših študij (objava: Complementary eating: A Commentary by the ESPGHAN Commete on Nutrition; JPGN 46:99–110; 2008) je pokazal, da uvajanje morskih rib po dopolnjenem 6. mesecu starosti ne povečuje tveganja za alergijo pri dojenih dojenčkih, brez alergijsko obremenilne družinske anamneze. Pomembno pa je, da vsa beljakovinska živila uvajamo postopoma v majhnih količinah (30–35 gramov na obrok), da ne preobremenimo ledvic. Dojenčku enkrat tedensko ponudimo tudi trdo kuhan jajce (lahko tudi beljak; po možnosti obogaten z omega-3 maščobnimi kislinami). Ko smo v dojenčkovo prehrano uvedli nekaj osnovnih živil, jih začnemo kombinirati v mlečno-žitne, sadno-žitne in mesno-zelenjavne kaše. Pri tem ne smemo pozabiti, da dojenček potrebuje tudi kvalitetno maščobo. Predvsem so to rastlinska olja, in da bo dojenček dobil vse nujno potrebne maščobne kisline, predlagam, da uporabite mešanico visoko kvalitetnih olj (repično, sojino ali koruzno in oljčno olje). Olje dodajamo navadno v zelenjavne ali zelenjavno-žitne oz. mesne kaše na koncu priprave, da ohranimo visoko kakovostne maščobne kisline. Na količino obroka 150–200 g dodamo eno žličko olja (10 g), pri količini 250 ml pa žličko in pol (15 g). Pri uvajanju sadnih oz. sadno-žitnih kašic začnite na koncu: ko uvedete zelenjavno-mesne kaše, začnite z jabolkom ali hruško, saj odsvetujemo, da dojenčku kot prvo sadje ponudite banano, ker ima pretlačena v kašo presladek okus in se lahko zgodi, da bomo imeli z uvajanjem novih živil nato težave; dojenček jih bo odklanjal, ker si je zapomnil sladek okus banane in bodo
!
imela zanj ostala živila premalo izrazit okus. Mlečno-žitne kaše do dopolnjenega prvega leta pripravljamo z materinim mlekom ali s prilagojeno mlečno formulo. Uvajanje večjih količin kravjega mleka pred prvim letom močno odsvetujemo. Kravje mleko je izredno slab vir železa, joda in nekaterih vitaminov, vsebuje preveč beljakovin, kar preobremeni ledvici, ima neprimerno sestavo maščob, preveč mlečnega sladkorja – laktoze (laktozna intoleranca) in lahko povzroči mikroskopsko majhne krvavitve v prebavilih, če ga uvajamo pred dopolnjenim 9. mesecem starosti.
Tekočina Polno dojen dojenček ne potrebuje nobene dodatne tekočine, saj z dojenjem pokrije potrebe organizma po tekočini. Z uvajanjem in postopnim prehodom na mešano prehrano pa dojenčku poleg materinega mleka, ki je glavni vir tekočine, lahko ponudimo tudi dodatno tekočino. V zmernih klimatskih razmerah potrebuje dnevno najmanj 400 ml dodatnih tekočin (ob ocenjenih 300–600 ml vode na dan, ki jo prejmejo iz mleka in druge prehrane) Tekočino vedno ponudimo po obroku; najboljša je prekuhana vodo (do prvega leta starosti), pozneje prekuhavanje lahko opustimo. Za dojenčke in majhne otroke čaj ni priporočljiv. Vsebuje tanine in druge sestavine, ki vežejo železo in druge minerale in s tem zmanjšujejo njihovo biološko učinkovitost. Običajno dodani sladkor povečuje tveganje za razvoj zobne gnilobe (kariesa). Sladkor v čaju lahko zmanjša občutek lakote in zato zmanjša vnos prehransko bolj gostih hranil. Iz enakih razlogov se odsvetuje tudi uporaba sladkih negaziranih pijač. Rastlinski čaji, kot sta kamilični in zeleni čaj, imajo lahko enako neugoden učinek na absorpcijo nehemskega železa kot drugi čaji. Poudariti pa je treba, da doslej še ni dovolj znanstvenih podatkov o varni uporabi različnih rastlin in rastlinskih čajev pri dojenčkih.
Živila, ki jih dojenčki v prvem letu ne potrebujejo V dojenčkovo prehrano pred dopolnjenim prvim letom starosti ne spadajo: • sol, ker lahko dojenčku preobremeni ledvice,
• sladkor, ker lahko povzroči zobno gnilobo, • mehko kuhano jajce, ker utegne vsebovati bakterijo salmonelo, ki povzroči hudo zastrupitev, • sveži sir, ker lahko vsebuje bakterije, ki povzročijo lesteriozo, • kravje mleko, ki zaradi visoke vsebnosti beljakovin in mineralov povzroča povečano osmozno obremenitev ledvic, ima premalo nujno potrebnih maščobnih kislin, premalo železa, ki se slabo resorbira iz prebavil, sledijo lahko poškodbe sluznice prebavil in slabokrvnost, zaradi večje koncentracije laktoze pa se lahko razvije laktozna intoleranca, • med, ki utegne vsebovati spore Clostridium botulinum, ki lahko povzročijo resno bolezen – botulizem.
Prehrana malčka Malček je čedalje bolj samostojen, razvija se tako telesno kot čustveno. Dojenčki v tem starostnem obdobju pogosto odklanjajo hrano, ki jim jo ponudimo z žlico, in hočejo jesti sami. S tem poudarjajo svojo samostojnost. Zelo pomembno je, da spodbujamo samostojno hranjenje, čeprav bo v začetku večji del obroka končal na tleh kot v malčkovih ustih. Rešitev je preprosta: pri obroku imamo vedno dve žlički, z eno naj je malček sam, z drugo mu delno pomagamo mi. Tako bomo pomirjeni, ker bo glavnina obroka res končala v njegovih ustih. Po dopolnjenem enem letu starosti je čas, da malček postopoma preide na družinsko prehrano. Med prvim in drugim letom bo malček razumel ponujeno hrano, kakršno jedo drugi družinski člani, kot znamenje, da spada k družini. Ne pozabite: malčki posnemajo tisto, kar delamo, in nikoli tistega, kar rečemo! Spremembe v otrokovem razvoju se kažejo tudi v spreminjanju navad in vedenja pri mizi. Odločen malček lahko sam odkoraka od mize in nam jasno pove, kaj mara in česa ne. Zato mu moramo postaviti meje, kaj je sprejemljivo, kaj bomo pri hranjenju spodbujali in česa ne. S tem bomo malčku pomagali pri razvoju samozavesti in čas negotovosti spremenili v čas lepih doživetij in spoznaj. Pomembno je, da vztrajamo pri rednih obrokih in hkrati spoštujemo otrokov tek. Malčki naj imajo tri glavne obroke na dan, vmes pa potrebujejo še dva ali tri manjše prigrizke. Če na krožniku ostane nekaj
UGODNO ZA ČLANE DRUŠTVA (do 30. 6. 2017)
Polpenzion že od 40,80 € na osebo na dan (cena velja za namestitev v hotelu Zdravilišče Laško pri 5-dnevnem bivanju)
v terminu od 1. do 30. 6. 2017 DODATEN 20% POPUST na wellness in fizioterapevtske storitve
ODDIH ZA SENIORJE MED TEDNOM (30. 6.–3. 9. 2017)
2x polpenzion samo 98 € na osebo (ponudba velja za bivanje med tednom od nedelje do petka)
3 dnevi vodnih užitkov v objemu laških termalnih vrelcev v hotelu Zdravilišče Laško****
Tel.: 03 423 20 52 www.thermana.si info@thermana.si
hrane, naj nas to ne vznemirja: malček bo pojedel toliko, da bo potešil lakoto. Pohvalimo ga za tisto, kar je pojedel, nikoli ga ne silimo, da mora pojesti vse. Če je dojenček iz hvaležnega jedca postal izbirčen in neješč malček, ki so brani jesti, je še toliko bolj pomembno, da vztrajamo pri rednem prehranjevanju. Če malček ponujenega obroka ne poje ali ga poje premalo, ne silimo vanj že čez eno uro z novim obrokom; mirno počakajmo do naslednjega. Pred obrokom pa pazimo, da malček ne bo popil večje količine tekočine, ki mu bo napolnila želodček in se bo zgodba ponovila. Še tako neješčemu malčku nikoli ne pripravljamo druge jedi, če je ponujeno zavrnil; počakamo na naslednji obrok, ko bo zagotovo lačen in bo jedel. Dobro uravnotežena in energijskim potrebam prilagojena prehrana je osnovnega pomena za zdrav razvoj vašega otroka. Zato vanjo vključimo široko, pestro paleto živil. Sveži, doma pripravljeni obroki iz kakovostnih sestavin (ekološke pridelave) prijetnega videza, vonja in okusa so najboljša izbira za malčkovo prihodnost. Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. V prehrano malčka poleg prvovrstnega sadja in zelenjave vključimo riž, koruzo, testenine, krompir, raznovrstne kosmiče in kruh. Med drugim in petim letom otrokove starosti postopoma uvajamo v prehrano več prehranskih vlaknin tako, da zamenjamo »bele« testenine s polno-
zrnatimi, oluščen riž z neoluščenim, v prehrano vključimo tudi različne kaše (prosena, ajdova ...) ter polnoznat, ržen in graham kruh. Zaradi velikih energijskih potreb naj malčki uživajo živila, bogata z ogljikovimi hidrati v prav vseh dnevnih obrokih. Izogibamo se sladkorju in slaščicam, slanim prigrizkom in sladkanim pijačam. Če ne postanejo del malčkovega vsakdana, si jih ne bo želel in ne bo postal sladkosneden. Sladke jedi povzročajo zobno gnilobo, vodijo v čezmerno telesno težo in debelost in povzročajo prebavne motnje, zaradi visoke vsebnosti barvil in konzervansov pa lahko tudi kožne spremembe. Pomemben vir ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov v polnovredni prehrani otroka sta tudi sadje in zelenjava. Malčki naj uživajo prvovrstno sadje in zelenjavo tako v prekuhani kot v sveži obliki. Da zagotovimo dovolj vitaminov in mineralov v uravnoteženi dnevni prehrani malčka, naj prehrana vsebuje vsaj 3–5 porcij zelenjave in 2–4 porcije sadja dnevno. Če malček zavrača zelenjavo v koščkih, jo pripravimo v obliki kremnih juh. Malčku, ki ni ljubitelj sadja, okus približamo z naravnimi sokovi brez dodanega sladkorja. Vendar ne bo odveč opozorilo: 125 ml (pol kozarca) soka je enakovredno enemu manjšemu jabolku, zato moramo biti pozorni, da s pretiranim pitjem soka ne vnesemo preveč »prazne« energije. Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi
spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin. Potrebe rastočega organizma po beljakovinah se določajo s potrebami vzdrževanja in potrebami rasti. Zato moramo v uravnoteženi prehrani zagotoviti dovolj beljakovin tako živalskega kot rastlinskega izvora. Glavni vir beljakovin pri malčkih še naprej predstavljajo polnomastno mleko (350 ml na dan) in mlečni izdelki, meso (izbiramo puste kose in vso vidno maščobo odstranimo, pri perutnini odstranimo kožo), ribe, jajca, žita in stročnice (grah, soja, fižol). Pomembno je, da beljakovinska živila razporedimo enakomerno v dnevne obroke. Maščobe so pomemben vir energije še posebno malčkom in pozneje najstnikom, ker ne zmorejo pojesti takšnih količin drugih hranil (ogljikovi hidrati), ki bi jim zadovoljivo pokrila povečane potrebe po energiji. V uravnoteženi prehrani malčki potrebujejo 30–35 odstotkov celodnevnih energijskih potreb v obliki maščob. Maščobe so tudi sestavina celične stene vsake naše celice, nujno so potrebne pri nastanku žolčnih soli, prenašajo v maščobi topne vitamine (A, D, E in K), so edini vir dveh esencialnih maščobnih kislin (linolne in alfa linolenske) iz katerih organizem tvori ostale nujno potrebne maščobne kisline. Že v zgodnji otroški dobi pa obstajajo tesne povezave med prehrano, maščobami v krvi in nastankom sprememb na ožilju. Zato si moramo po dopolnjenem drugem letu malčkove starosti prizadevati za
postopno zmanjševanje vnosa predvsem nasičenih maščob in »transmaščob«. Pri tem omejimo maščobo živalskega izvora (svinjska mast, goveji loj, vidna maščoba mesa), jajčni rumenjak otroku ponudimo dva- do trikrat tedensko, postopno prehajamo na delno posneto mleko in mlečne izdelke. V prehrano zato vključimo kakovostno rastlinsko maščobo v obliki olja (oljčno, repično, koruzno, sojino in sončnično olje) ali margarine z dodatkom omega-3-maščobnih kislin. Izredno pomemben vir maščob v prehrani predstavljajo mastne morske ribe (skuša in losos), ker so bogat vir esencialnih maščobnih kislin. S takšnimi ukrepi bomo pomembno prispevali k varovanju srca in ožilja. Maščobo vključujemo v obroke vedno skupaj z ogljikohidratnimi in beljakovinskimi živili. Ne smemo pozabiti, da se otrokove prehranske navade oblikujejo že v zgodnjem otroštvu. Starši oziroma družina je tista, ki bo najpomembneje vplivala tako na število obrokov, ki jih bo njihov otrok zaužil, in prav tako na kvaliteto oz. na sestavo obrokov, ponujeno količino in način priprave hrane. Vpliv družine na otrokovo prehrano se seveda zmanjšuje s starostjo otroka, vse bolj pa se izraža genetski vpliv in vpliv okolja, predvsem vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtec, šola). Ne smemo zanemariti tudi vpliva vrstnikov in sodobnega oglaševanja.
Prehrana družine V Slovenji se žal ne moremo pohvaliti z dobrimi in zdravimi prehranjevalnimi navadami odraslih prebivalcev. Tako kot v drugih razvitih državah sveta se prehranski vzorci tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih izrazito spreminjajo. Predvsem se povečuje uživanje predelanih energijsko gostih živil z visoko vsebnostjo maščob (predvsem nasičenih maščob), soli in sladkorja, znižuje pa se uživanje kompleksnih, neprečiščenih ogljikovih hidratov. Obenem se zaradi pretežno sedečega življenjskega sloga v populaciji zmanjšuje energijska poraba. Za prebivalce Slovenije lahko trdimo, da jih veliko ne zajtrkuje, uživajo premalo dnevnih obrokov, sadja in zelenjave ter uporabljajo preveč živalskih maščob, hrano pa dosoljujejo. Pogosteje kot v preteklosti se družina ali otroci prehranjujejo tudi zunaj doma – v restavracijah, kjer so obroki večkrat
Domače mere in razvrstitev skupine živil: metoda semaforja
preveliki in pogosto vsebujejo preveč maščob, soli in enostavnih ogljikovih hidratov. V »otroških menijih« bomo največkrat našli ocvrta živila, sladke pijače in pogosto tudi igračke, s katerimi gostinci dodatno usmerijo izbiro hrane. Podaljšuje se tudi čas, namenjen sedeči dejavnosti (televizija, računalnik ...). Znano je, da uživanje obrokov pred TV ekranom, računalnikom ali tablico poveča nenadzorovano uživanje živil – količina zaužite energije se poveča tudi za 30 odstotkov! Zelo pomembna je družinska dinamika prehranjevanja. Otroci in mladostniki, ki obroke delijo s svojimi družinami, imajo večjo podporo pri doseganju in ohranjanju zdravja. Pri družinah, ki imajo redne družinske obroke več kot 5krat na teden, je bil dokazan večji vnos sadja, zelenjave, večji vnos hrane bogate s kalcijem in prehranskimi vlakninami. Vnos teh živil spodbuja zdrav način življenja in zmanjša kronične bolezni. Otroci in mladostniki, ki pojedo več sadja in zelenjave, imajo nižji krvni tlak in manjše tveganje za možgansko kap potem, ko odrastejo.
Otrok s preveliko težo Otrok s preveliko telesno težo je takšen, ker je njegov dnevni energijski vnos
previsok. Zato je glavni cilj prehranske intervencije omejitev energije na potrebe organizam za rast in razvoj ter vzdrževanje telesne teže. Ni namreč glavni namen konzervativnih metod zdravljenje debelosti pri otroku in najstniku izguba telesne teže, temveč v naslednjih letih z rastjo popravljati otrokovo težo. Zato restriktivne diete in diete, ki temeljijo na preštevanju kalorij, niso primerna konzervativna metoda. Otroka in njegovo družino moramo opogumiti, da iz vsakodnevne prehrane izloči energijsko gosta in hranilno revna živila – živila z visoko vsebnostjo sladkorja in/ali maščobe in jo nadomesti z energijsko revnejšimi živili, kot sta zelenjava in sadje. Pomembno je, da poučimo otroka in starše o velikosti porcije, primerne za otrokovo starost. Po podatkih iz literature je najprimernejši način učenja velikosti porcije na podlagi prehranskega krožnika (glej sliko) in sheme semaforja (glej sliko), za razvrščanje živil. Prehranska piramida kot orodje določanja porcij je popolnoma neprimerna.
Metoda semaforja Metoda semaforja je dobro uveljavljena v angleškem prostoru; pri nas še ni zaživela, čeprav na zelo enostaven in razumljiv način razvršča živila v tri skupine. Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
23
• Rdečo oznako imajo živila z visoko vsebnostjo sladkorja in/ali maščob (čokolada, čokoladni namazi, francoski rogljički, krofi, bomboni, vse sadne pijače, tudi sadni sokovi in smutiji). Ta v jedilnik vključujemo občasno, ne več kot enkrat tedensko. • Rumeno oznako imajo živila, ki so bogata s škrobom vendar nimajo dodanega sladkorja, veliko pa prispevajo k energiji (testenine, riž, kaše, kruh, sadje, mleko, mlečni izdelki, meso in mesni izdelki in olja). Ta vključujemo v prehrano dnevno v odmerjenih količinah. • Z zeleno barvo so označena živila, ki imajo majhen vpliv na energijski vnos in jih lahko pogosto in v okviru obroka uživamo praktično neomejeno (zelenjava, voda, mineralne vode, nesladkan čaj).
ši sadež) ter oreščkom (1/4 krožnika – 4–6 orehov, mandljev, pest neslanih arašidov). Kosilo je osrednji dnevni obrok, kjer dajemo prednost zelenjavi (1/2 krožnika – vsaj polovica ponujene zelenjave je v sveži obliki – solate z dodatkom rastlinskih olj), sestavljenim ogljikovim hidratom (1/4 krožnika – dve pesti riža, testenin ali krompirja) in kvalitetnim beljakovinam (1/4 krožnika – pusto meso in ribe: skuša, losos). Večerja naj bo energijsko najrevnejši dnevni obrok, ki vključuje najmanj škrobnih živil (1/4 krožnika – ena pest riža, krompirja ali testenin oziroma kos kruha), več beljakovinskih živil (1/4 krožnika – dlan mesa, ribe, skute) in zelenjavo (1/2 krožnika – sveže zelenjave v obliki solate).
Metoda prehranskega krožnika Rezultati prehranske intervencije so odvisni od enostavnosti podajanja informacij. Metoda prehranjevalne piramide se je v preteklosti izkazala za neuspešno predvsem zaradi nepredstavljivosti razmerij med posameznimi živili. V zadnjem času se s pridom v namene učenja sprememb prehranjevalnih navad uporablja metoda prehranjevalnega krožnika v kombinaciji s preprostimi domačimi merami, kot so otrokova pest, dlan in palec. Merjenje obrokov s pomočjo roke je priročna metoda, saj roka z otrokovo starostjo raste in predstavlja logično količino posameznega živila, primernega za otrokovo starost (tabela 2). S tem se izognemo tehtanju živil (tabela1) in preštevanja kalorij. Zajtrk je najpomembnejši dnevni obrok in ga nikoli ne izpustimo. Z zajtrkom, ki je sestavljen pretežno iz sestavljenih ogljikovih hidratov, bogatih s prehransko vlaknino (1/2 krožnika – dve dlani kruha, pest kosmičev ...), dela kvalitetnih beljakovinskih živil (1/4 krožnika – dlan skute, lonček jogurta, dlan puste šunke, 1–2 jajci) in dela zelenjave ali sadja (1/4 krožnika – manjši sadež, pest sveže zelenjave). Malica je premostitveni obrok med glavnimi obroki, zato je praviloma najmanjši, prednost dajemo beljakovinskim živilom (1/2 krožnika – osnovni mlečni izdelki) in sadju (1/4 krožnika – manj24 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Sladica je na krožniku enkrat tedensko v velikosti otrokove dlani. Za žejo otrok pije vodo, mineralne vode in nesladkane sadne ali zeliščne čaje.
Ključna je zmernost V zdravi prehrani se v resnici ni treba odreči nobenemu živilu, potrebna je le zmernost in manjša pogostnost uživanja tistih živil, ki so bolj bogata z energijo, torej maščobami in/ali sladkorjem. Konec koncev je to edini način prehranjevanja, ki ga lahko dolgotrajno ohranjamo tudi za vzdrževanje dosežene telesne mase. Ni »dobrih« in » slabih« živil, poznamo le dobro in slabo prehranjevanje. Manjše spremembe v prehranjevalnih navadah vodijo k velikim spremembam v zdravju. Še nekaj namigov za zdravo malico in posladek za nedeljsko kosilo – primerno tudi za diabetike:
Sveža zelenjava z jogurtovo »pomako« 200 g svežega korenja 100 g sveže stebelne zelene 200 g sveže cvetače 100 g sveže rdeče paprike »pomaka«: 150 g delno posnetega jogurta 20 g naribanega parmezana svež peteršilj, sol
Zelenjavo dobro operemo pod tekočo vodo. Korenček ostrgamo, uporabimo le zdrava stebla zelene, ki jih olupimo z enostavnim potegom vlaken, papriko razpolovimo in očistimo semen. Korenček narežemo vzdolžno na tanjše palčke, enako naredimo s stebli zelene, papriko pa narežemo na rezine. Cvetačo razdelimo na posamezne manjše cvetove. V posodi zmešamo delno posnet jogurt, kislo smetano, grobo nariban parmezan in drobno nasekljan peteršilj. Solimo po okusu. Namesto parmezana lahko dodamo mlete arašide.
Čokoladna krema s sadjem Preden se lotimo priprave, moramo računati, da bomo potrebovali 2 uri za hlajenje. Za štiri osebe: 150 g grenke temne čokolade 400 g manj mastne smetane za kavo ali crème frache 400 g svežega sadja (jagode, kivi, mango, kaki, granatno jabolko) Čokolado nalomimo na koščke. V ponvi segrevamo smetano ali crè me frache in med mešanjem dodajamo koščke čokolade, tako da se stopi. Še toplo napolnimo v manjše steklene kozarce (približno ½ do ¾ kozarca). Sadje narežemo na primerne koščke. Ko se čokoladna krema stopi, jo okrasimo s koščki čokolade. V hladnih zimskih dneh bo teknila kot topla krema, v katero bodo otroci in z njimi tudi starši pomakali sveže sadje, narezano na koščke.
Hruška s sladoledom 1 sveža hruška limonin sok žlica narezanih mandljev žlica nastrgane črne čokolade 1 kepica vaniljevega sladoleda cimet Hruško operemo pod tekočo vodo, jo razpolovimo in očistimo pešk. Prerezano polovico podrgnemo z limono, kisel limonin sok prepreči oksidacijo – rjavenje prerezanega dela hruške. Obe polovici hruške položimo na krožnik ali v širši kozarec in ju posujemo z na lističe narezanimi mandlji, cimetom in temno čokolado. Kepico vaniljevega sladoleda dodamo tik pred serviranjem.
EDUKOTIČEK
® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana
Čas poletja, sadja in počitnic Spoštovani bralci! V uredništvo smo prejeli vprašanji bralcev, ki sta kot nalašč za tokratno številko Sladkorne. V toplih poletnih dneh, ko se vsi pripravljamo na počitnice in bolj ležerne trenutke, je pomembno, da ne pozabimo na zdravo in zmerno prehrano.
Sladkorni bolnik mora jesti zdravo. Vse to razumem, pri sadju pa sem pogosto zmedena. Koliko ga lahko pojem, ali ga sploh lahko jem glede na to, da vsebuje sladkor? Ali je določeno sadje boljše od drugega, torej »manjše zlo«? Sadje je zdravo, saj vsebuje mnoge snovi, ki so potrebne za vzdrževanje zdravja. V zdravi prehrani se najbolj priporoča sadje, ki je pridelano lokalno na čim bolj naraven način, torej z domačega vrta ali s tržnice. Sadje vsebuje veliko ogljikovih hidratov – enostavnih sladkorjev predvsem v obliki fruktoze. Fruktoza je sicer za ljudi s sladkorno boleznijo bolj ugodna kot saharoza (bel kuhinjski sladkor) ali glukoza (grozdni sladkor), saj ima nižji glikemični indeks kot glukoza in beli sladkor. To pomeni, da krvni sladkor po zaužitju fruktoze ne narašča tako naglo kot pri hrani z višjim glikemičnim indeksom. Pa vendar je potrebna velika pozornost! Sadje ima torej zagotovo prednost pred živili z dodanim sladkorjem (peciva, sladkarije, sadni jogurti itd.). Običajno svetujemo sadje, ki ima v večji porciji manj sladkorja. 15 g sladkorja (kar predstavlja 3 vrečke sladkorja za h kavi) je v 250 g jagod, prav tolikšna količina je v 80 g banane ali 25 g suhih fig. Velika količina sladkorja v majhni porciji je eden od razlogov, zakaj suho sadje odsvetujemo. Torej: na dan naj bi pojedli največ 2–3 pesti primernega sadja oziroma 200–300 g. Nikakor se ne svetuje, da vso količino pojeste naenkrat, pač pa v dveh do treh obrokih. Prav tako je pomemben način priprave sadja. Bolj kot sadje segrevamo (kuhamo, pečemo), bolj izgublja vitamine, saj so ti občutljivi na temperaturo. Sveže jabolko ima tako prednost pred jabolčno čežano, pečenim jabolkom, jabolčno pito ali naravnim jabolčnim sokom (slednjega za redno uživanje celo odsvetujemo). Pomembno vlogo pri uravnavanju sladkorja v krvi predstavlja zrelo sadje nasproti manj zrelemu. Zrelo sadje lahko vsebuje kar za polovico več sladkorja kot nezrelo. Naj zaključim: 2–3 pesti sadja, manj zrelo, manj toplotno obdelano ali sploh ne, prednost ima sadje, kot je jagodičevje (ribez,
maline, jagode, šmarna hrušica, robide, jabolko, borovnice, pomaranča, grenivka, breskev, nektarina, mandarina, hruška). Odpravljamo se na počitnice. Moj mož je sladkorni bolnik tipa 2, načrtujeva, da bi odšla na pot z avtodomom. Kakšno hrano naj si pripraviva za na pot? Pripravite si zelenjavo, ki je bolj obstojna: korenje, redkvice, paprika, paradižnik in kumare (lahko tudi vložene). Tega naj bo vedno vsaj za polovico krožnika. Od škroba priporočamo polnozrnate testenine, kaše in polnozrnat kuskus, polnozrnate krekerje (neslane in ne mastne), riž in podobno. Škroba ne potrebujemo toliko, kot narekuje tradicija – četrtina krožnika bo dovolj! Ostalo četrtino oblikujte s pomočjo beljakovin. Skušajte zagotoviti čim več svežega pustega mesa, lahko tudi mocarelo, jajce ali skuto (pasterizirano), kar predstavlja bogat vir beljakovin namesto mesa. Sadje naj bo čim bolj sveže, verjetno vam bodo jabolka in hruške, marelice, breskve in drugo lokalno pridelano sadje na dosegu ob poti. Pri zajtrkih, večerjah ali malicah ne pozabite na možnost oblikovanja obroka z zelenjavo, sicer so lahko ti obroki suhi, ne kuhani. Priporočamo črn ali ržen kruh (ker sta bolj obstojna), nekaj rezin sira ali mocarele, kuhano jajce ali piščančje prsi v ovitku, morda tudi rezino ali dve kuhanega pršuta, saj ta vsebuje manj soli kot navadni pršut. Pa srečno pot in dober tek!
ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega nog pri sladkornih bolnikih
Skrb za zdrava stopala in nohte ob sladkorni bolezni ® Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Glivična okužba nohtov je pri sladkornih bolnikih 2- do 3-krat pogostejša kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni in poveča tveganje za diabetično stopalo, ki lahko privede do amputacije noge. Nikakor je ne moremo razumeti zgolj kot kozmetično težavo, ampak kot okužbo, ki jo je treba zdraviti čim prej, v zgodnji fazi. Velja namreč za eno najtrdovratnejših okužb in njeno zdravljenje zahteva veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Še boljši pristop je preprečevanje njenega nastanka. Razlogov za to, da je glivična okužba nohtov pri sladkornih bolnikih pogostejša, je več. Sladkorna bolezen neugodno vpliva na prekrvitev stopal in zmanjša lokalno odpornost proti okužbam. Zaradi motenega občutka za bolečino so pogostejše poškodbe nohtov stopal, to pa glivicam olajša vstop pod noht in okužbo. Pridružena debelost ali slabši vid otežujeta redne preglede in nadzor stopal. Ocenjujemo, da ima glivično okužbo stopal vsak tretji sladkorni bolnik, moški trikrat pogosteje kot ženske.
Prve spremembe na nohtih pogosto potekajo neopaženo Največkrat se začnejo na palcu enega od stopal. Na končnem delu noht odstopi od podlage in postane rumenkast. Počasi se površina prizadetega nohta povečuje, pri čemer se noht zadebeli. Okužba se lahko prenese tudi na druge nohte. Sčasoma začnejo zadebeljeni nohti povzročati pritisk, bolečino in draženje ter lahko privedejo do zapletov, kot so bakterijske okužbe obnohtja, podkožnega tkiva nog ali celo kosti. Tveganje za diabetično stopalo je ob sočasni glivični okužbi nohtov kar trikrat večje – izid nezdravljene glivične okužbe nohtov pri sladkornih bolnikih je tako veliko resnejši kot pri osebah brez sladkorne bolezni. Spontane ozdravitve ne moremo pričakovati. Dlje kot okužba traja, bolj obsežna je in težje jo je pozdraviti, zato je učinkovito in hitro zdravljenje zelo pomembno. Dermatolog je usposobljen, da postavi diagnozo. Včasih to lahko stori le z vizualnim pregledom nohtov in stopal, mnogokrat pa je za potrditev potreben mikroskopski pregled vzorca, odvzetega pod nohtom, in kultivacija tega vzorca v laboratoriju.
Zdravljenje je vedno dolgotrajno Obljube o hitri in enostavni rešitvi glivično okuženih nohtov so nerealne. Ra30 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
zlog za dolgotrajno zdravljenje je počasna rast nohtov. Zlasti počasi rastejo nohti na stopalih, ki se pri mladi in zdravi osebi podaljšajo le za 1–2 mm na mesec. Da noht palca stopala preraste vso dolžino, potrebuje najmanj eno leto in s staranjem se rast še upočasni. Zato sta ne glede na to, katero vrsto zdravljenja izberemo, potrebna vztrajnost in potrpežljivost. Ozdravitev dosežemo šele, ko zdrav noht povsem preraste bolnega. Vsekakor imamo boljše možnosti za uspeh, če z zdravljenjem začnemo zgodaj, ko je površina obolelega nohta majhna.
Zdravilni lak za nohte ali jemanje tablet Izbiramo lahko med lokalnim zdravljenjem z zdravilnim lakom, ki vsebuje protiglivično učinkovino ciklopiroks, ali sistemskim zdravljenjem s protiglivičnimi tabletami ali kapsulami. Zdravilni lak za nohte je dobra in varna izbira, kadar je prizadeta majhna površina nohta, z zdravljenjem pa moramo vztrajati od 6 do 12 mesecev. Tablete ali kapsule predpišemo pri obsežnejši prizadetosti nohta, jemati jih je treba 3 do 4 mesece, zanje pa se odločimo po tehtnem razmisleku o možnih neželenih učinkih in medsebojnem učinkovanju z drugimi zdravili. Zdravljenje namreč ne sme povzročiti več škode kot sama glivična okužba.
S striženjem in piljenjem skušamo odstraniti čim več okuženega nohta Odstranimo ga, kolikor je le mogoče. S stanjšanjem nohta izboljšamo možnosti za uspeh lokalnega in sistemskega zdravljenja. Pri tem lahko pomaga izkušen pediker. Za nego okuženih in zdravih nohtov ne smemo uporabljati istega pribora, ker lahko okužbo z bolnih nohtov prenesemo na zdrave. Ki-
rurška odstranitev nohta je boleča in povezana z dolgotrajnim celjenjem in bakterijskimi okužbami, zato je še posebej pri sladkornem bolniku manj primerna metoda.
Protiglivične kreme so pri okužbi nohtov neučinkovite Pogosta napaka je mazanje glivično okuženega nohta s protiglivičnimi kremami, geli ali pršili, ki so namenjeni zdravljenju kože. V noht njihova učinkovina ne prehaja, zato ne delujejo. Na tržišču je bogata ponudba izdelkov, ki so posebej pripravljeni za nanašanje na nohte, vendar so slabše učinkoviti, ker vsebujejo blage kisline, pirokton olamin ali eterična olja, ki glivic ne uničijo v zadostni meri.
Natikači v javnih prostorih Ko hodimo bosi v bazenih in toplicah, zlahka pridemo v stik z glivicami, ki jih na tleh puščajo z njimi okuženi ljudje, in tako se lahko s njimi okužimo tudi sami. To se najprej pokaže kot pordela, razpokana ali luščeča se koža med prsti stopal. Okužbo kože in nohtov stopal lahko preprečimo, če v bazenih, savnah, skupinskih garderobah in kopalnicah nosimo natikače.
Higiena in samopregledovanje stopal in nohtov Stopala in nohte je treba po umivanju temeljito osušiti in pregledati, ali so nohti in koža med prsti zdravi. To je pri sladkornem bolniku ključno. Morebitno okužbo kože moramo čim prej zdraviti s protiglivičnimi kremami, geli, pršili ali praški, da preprečimo prenos okužbe na nohte in s tem tudi resne zaplete, kot so bakterijske okužbe in diabetično stopalo. Obutev naj bo udobna in zračna.
ZA NAŠE ZDRAVJE: Žolčni kamni
Sodobna bolezen ® Monika Kubelj
V Sloveniji je vsako leto operiranih od štiri tisoč do pet tisoč bolnikov, ki jim žolčni kamni povzročajo težave. So zdravstvena težava, s katero se sooča precej odraslih, povečini žensk. Nekateri lahko te kamne imajo, pa sploh ne vedo. Sicer pa danes vemo, da lahko do napadov žolčnih kamnov privede tudi malomaren življenjski slog. Žal se jim ne morejo izogniti niti diabetiki. Žolč je zlato-rumeni prebavni sok, ki ga proizvajajo jetra. Sestavljajo ga žolčne soli, elektroliti, holesterol, bilirubin in druge maščobe. Vloga? Žolč sodeluje pri razgradnji zaužitih maščob. Natančneje: zvišuje topnost holesterola, maščob in v maščobah topnih vitaminov, ki so v mastni hrani, da jih telo lažje absorbira. V žolč se izločajo tudi razgradni produkti zdravil in odpadne snovi, ki jih predelajo jetra.
Kaj veste o žolčnih kamnih? Prisotnost kamnov v žolčniku imenujemo holelitiaza. Žolčni kamni kot skupki kristalov v žolčniku ali žolčevodih nastanejo zaradi motene sestave žolča, ki omogoči proces kristalizacije. Večina žolčnih kamnov nastane v žolčniku. Žolčni kamni so pogostejši pri ženskah kot pri moških. Na nastanek žolčnih kamnov vplivajo različni vzroki, najpogostejši so dednost, prehrana, starost in čezmerna telesna teža. Prehrana z veliko maščobami omogoča hitrejši nastanek žolčnih kamnov. Janja Stanko, farm. tehnica, v brošuri Žolčni kamni pravi: »Žolčni kamni lahko povzročajo nevarne okužbe žolčevodov, trebušne slinavke in jeter. Kadar pride do zapore žolčevodnega sistema, se bakterije lahko razmnožijo in povzročijo okužbo v vodih. Od tam se bakterije lahko razširijo v kri in posledice so okužbe drugod po telesu.« 32 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Kateri znaki napovedujejo napad? Najprej je treba pojasniti, da žolčni kamni pogosto ne povzročajo težav in jih ugotovimo zgolj po naključju. Bolečina zaradi žolčnih kamnov je praviloma vezana na predhodni obrok hrane. Najpogosteje sprožijo bolečino masten obrok hrane in jajca. Bolečina je praviloma krčevita in lahko traja tudi več ur. Ker nastaja pri napadih, jo imenujemo kolika. Praviloma se pojavi 2–4 ure po zaužitju obroka. Lokalizacija bolečine je lahko različna. V večini primerov je v zgornjem predelu trebuha, najpogosteje pod desnim rebrnim lokom ali v žlički, lahko pa se širi ali izžareva tudi nazaj, pod desno lopatico. Bolečino pogosto spremljajo slabost, bruhanje, spahovanje in občutek polnosti. Pri sočasnem vnetju žolčnika pa spremlja bolečino tudi povišana telesna temperatura ali celo mrzlica. Potovanje kamna iz žolčnika skozi žolčevod do dvanajstnika ob bolečini praviloma povzroči tudi motnjo v odtoku žolča. Pri pomembni oviri v odtoku žolča se pojavi rumenica ali zlatenica (ikterus). Zlatenico prepoznamo kot zlato-rumeno obarvanje beločnic ter kože in vidnih sluznic.
Dejavniki, ki pospešijo nastanek Na nastanek žolčnih kamnov vplivajo predvsem dednost, starost, tudi pre-
hrana in posledično debelost. Zakaj? Če hrana vsebuje veliko maščob, jetra proizvajajo več holesterola, ki ga žolč ne more obvladati, zato se začne odvečni holesterol strjevati v kristalne žolčne kamne. Ženske, ki so bile večkrat noseče, prav tako pogosteje zbolevajo za žolčnimi kamni. Ljudje s povečano telesno maso imajo kamne trikrat pogosteje, neredki pa so tudi žolčni kamni pri diabetikih po 60. letu. Kako to, da imajo ženske dvakrat več holesterolnih kamnov kot moški, pri pigmentnih kamnih pa je razmerje približno enako? Ta razlika je verjetno vezana na hormone, nosečnost in oralno kontracepcijo, ki spreminjajo izločanje žolča ali gibljivost žolčnika, lahko pa tudi oboje. Kaj je še dobro vedeti? Da so za razvoj žolčnih kamnov posebej nevarne shujševalne kure brez maščob. Zato mora shujševalna dieta vsebovati vsaj manjše količine maščob, da se izognemo razmeram, ki lahko vodijo v nastanek kamnov. Pojavnost žolčnih kamnov narašča tudi s starostjo, pomemben dejavnik pa je celo dednost.
Katere težave povzročajo žolčni kamni? Žolčni kamni večinoma dolgo ne povzročajo simptomov (če jih sploh kdaj), posebno če ostanejo kar v žolčniku, lahko pa preidejo iz žolčnika v žolčevod. In ko se zgodi, da delno ali popolnoma za-
mašijo žolčevod, se pri bolniku oglasi bolečina. Ta pogosto prihaja v napadih, ki jim pravimo kolika. Značilno je, da se ta bolečina počasi dvigne do neznosnosti in se nato postopoma zmanjša. Če pa bolečina traja dalj časa in ne popusti več ur, gre lahko za resnejše težave, kot so vnetje žolčnika, vnetje žolčevoda ali trebušne slinavke, zato je v takih primerih nujno poiskati zdravniško pomoč. Najboljša metoda za ugotavljanje žolčnih kamnov v žolčniku je pregled z ultrazvokom. Učinkovita je tudi tako imenovana holecistografija, kjer rentgenske slike pokažejo kontrastne slike.
Kaj lahko storimo in kako zdravimo? Oseb, pri katerih po naključju ugotovijo žolčne kamne in ki nimajo težav, ni treba zdraviti. Izjeme so le nekateri bolniki, pri katerih zdravnik presodi, da je zdravljenje potrebno. Pri izbiri načina zdravljenja zdravnik upošteva številne dejavnike, kot so mesto kamnov, velikost, število in sestava, zapleti zaradi kamnov, možnost alternativnih nekirurških metod zdravljenja. • Bolečine lajšajo s spazmolitiki. Če ne zadostujejo, dodajo analgetike. Pri vnetju okužbo zdravijo z antibiotikom. • Kirurško zdravljenje – operacija izbora danes je laparoskopska holecistektomija.
• Drobljenje kamnov pomeni zunajtelesno zdrobitev z udarnimi valovi. Valove od zunaj usmerijo natančno v ocenjeno žarišče kamnov in jih s tem zdrobijo. Lasersko drobljenje kamnov se uporablja zelo redko; le izjemoma pri nekaterih bolnikih. • Litoliza – tak način zdravljenja se lahko uporablja le za topitev holesterolnih kamnov. • Dieta; cilji diete pri boleznih žolčnika in žolčnih poti so različni. Pri tistih, ki imajo žolčne kamne, skušajo v obdobju brez težav z ustrezno prehrano preprečiti pretirano krčenje žolčnika in s tem premikanje kamnov. Prisotnost žolčnih kamnov pogosto spremlja tudi vnetje žolčnika, kar posredno povzroča motnjo v prebavi maščob. Hrana naj bo pri njih čim manj mastna. Bolniki z operativno odstranjenim žolčnikom imajo lahko v prehodnem obdobju težave z napenjanjem po jedi in z driskami, zlasti če je hrana mastna. Te nevšečnosti lahko s časom pojenjajo, vendar nekateri po operaciji težko prenašajo mastno hrano, medtem ko drugi nimajo težav. Dieta torej ni nujna.
Operacija žolčnih kamnov Dr. Marko Bitenc, Kirurgija Bitenc, je o žolčnih kamnih povedal: »Žolčni kamni so ena najpogostejših težav, ki jih imamo ljudje s prebavnim traktom. V
Nepriporočena živila • mastno meso in mastne ribe • slanina • jajčni rumenjak • polnomastno mleko in mlečni izdelki • ocvrte jedi • suho sadje • lešniki in orehi • vse ostre začimbe • konzervirano meso in zelenjava • vsa peciva in torte z veliko maščobe
Sloveniji je vsako leto operiranih od štiri tisoč do pet tisoč bolnikov, ki jim kamni povzročajo težave. V naši ambulanti operira dr. Dragan Stanisavljević, število bolnikov, pri katerih se pojavljajo žolčni kamni, pa narašča. Bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, značilno pa je, da se pogostnost povečuje s starostjo. Oseb, pri katerih po naključju ugotovimo žolčne kamne in ki nimajo težav, ni treba zdraviti. Če bolnik nima težav, operativni poseg ni potreben. Izjema so sladkorni bolniki, bolniki z večjim polipom žolčnika, nosilci salmonele in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. Pri bolečinah, povezanih z žolčnimi kamni, pridejo v poštev zdravila proti bolečinam (spazmoanalgetiki), pri vnetju tudi antibiotik. Glede na težavnost obolenja se zdravnik odloča med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem. Ponavljajoče se težave zaradi žolčnih kamnov najučinkoviteje odpravimo z operativno odstranitvijo žolčnika. Žolčne kamne lahko odkrijejo tudi povsem po naključju na ultrazvočnem pregledu trebušnih organov zaradi zdravljenja in odkrivanja drugih težav in bolezni. Pri bolnikih, ki imajo pogoste krčevite bolečine pod desnim rebrnim lokom, je kirurška odstranitev kamnov najučinkovitejša rešitev. Najpogostejši zaplet žolčnih kamnov je zapora skupnega žolčnega, jetrnega in pankreatičnega voda, ki vodi v tanko črevo. Najpogostejši znak je bolečina v trebuhu, spremljata pa jo tudi rumenkasto obarvanje kože (zlatenica) in bruhanje. Ob vnetju je mogoča tudi zvišana telesna temperatura. Druga mogoča zapleta sta vnetje trebušne slinavke in povečana možnost za razvoj raka.« Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
33
ZA NAŠE ZDRAVJE: Fibromialgija
Bolniki do nedavnega še hipohondri ® Slavka Brajović Hajdenkumer
Fibromialgija dolgo ni veljala za pravo, samostojno bolezen. Res je. O sindromu fibromialgije, kot se bolezen pravilno imenuje, je bilo tudi v strokovnih krogih zelo pogosto slišati: »Vse je v vaši glavi, jaz te bolezni ne poznam.« Nekateri so menili, da gre za čustveno in psihosomatsko motnjo ter posebno obliko depresije, in tudi poimenovanja so bila v preteklosti zelo različna, celo hipohondrija se je omenjala. Lahko rečemo, da je bolezen doživela preobrat šele leta 1990, ko je Ameriška akademija za revmatologijo za ta sindrom (skupek simptomov) določila diagnostična merila. Leta 1993 pa je Svetovna zdravstvena organizacija fibromialgijo priznala kot samostojni bolečinski sindrom. Kakšna bolezen je pravzaprav to? To je kronični funkcionalni bolečinski sindrom, ki spada v skupino zunajsklepnega revmatizma. Pri tej bolezni je značilna razpršena mišično-skeletna bolečina, s številnimi spremljajočimi simptomi in znaki, torej ni prisotna zgolj bolečina, ampak ima bolnik po navadi še kup drugih težav in simptomov, ki potem označujejo to bolezen. V populaciji naj bi bilo približno med enim in štirimi odstotki obolelih. Pri nas na žalost zelo natančnih podatkov o številu teh bolnikov nimamo, ampak verjetno omenjena ocena velja tudi za naše območje. Obolevata oba spola, je pa bolezen bistveno pogostejša pri ženskah. Razmerje med ženskami in moškimi naj bi bilo Čeprav posebnih diet pri fibromialgiji ni, naj bi se bolniki prehranjevali po splošnih načelih zdravega prehranjevanja, uživali manj slano hrano, se izogibali aditivom in naj bi bili ob sumu na alergijo na določena hranila in živila posebej pozorni. 34 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
foto: SLAVKA BRAJOVIć HAJDENKUMER
Fibromialgija je bolezen, ki ne prizadene veliko ljudi. Zanjo so značilne bolečine po vsem telesu in utrujenost, pri čemer bolnik pogosto nima česa pokazati. Zato so jo dolgo povezovali z depresijo in bolnikom, ki so tožili o bolečinah, celo očitali, da so hipohondri. Čeprav bolezen ni nova, saj naj bi jo imela že slavna mehiška slikarka Frida Kahlo, jo je Svetovna zdravstvena organizacija kot samostojno bolečinsko bolezen opredelila šele leta1993. Fibromialgija pogosto poteka v fazah, ko obdobju izboljšanja sledi poslabšanje in obratno. O tem kroničnem funkcionalnem bolečinskem sindromu je na nedavnem sejmu o prehrani predavala primarijka Mojca Kos Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije.
Prim. Mojca Kos Golja, dr. med., specialistka interne medicine in revmatologije: »Fibromialgijo lahko sproži hud telesni napor, fizični stres, zelo pogosti sprožilci so tudi dolgotrajni ali hudi psihični stresi, kot so denimo zlorabe v otroštvu. Ta sindrom se lahko pojavi tudi po okužbah.«
7 : 1. Pomembno je tudi, da se bolezen pojavlja najpogosteje v najbolj aktivnem življenjskem obdobju, to je med 30. in 50. letom starosti, kar je za bolnike še dodatna stigma, saj v delovnem okolju pogosto niso razumljeni. Zakaj nastane? Vzroki niso povsem jasni. Znano je, da gre za prepletanje različnih dejavnikov: genetskih, nevroloških, hormonskih, endokrinoloških in psihosocialnih. Med boleznijo nastajajo spremembe anatomskih struktur v osrednjem živčevju, poleg tega pa tudi na ravni psihofizioloških in kemijskih procesov v osrednjem živčevju. Nekoč so rekli: »Vse je v vaši glavi« – in v tem smislu so imeli dejansko prav. Vse je v glavi. Vsekakor pa ne v smislu, da bi fibromialgija nastajala zgolj na psihični osnovi. Dokazano je, da bolniki s fibromialgijo drugače doživljajo bolečino in neprijetne dražljaje. Prisotne so motnje na ravni nevrotransmiterjev. To so prenašalci živčnih signalov, ki vpliva-
jo na možganske funkcije, na mentalno, fizično in čustveno doživljanje in zaznavanje bolečine ter tudi na delovanje nekaterih organov. In če sta raven in delovanje teh nevrotransmiterjev spremenjena in motena, se pojavljajo slabo počutje, motnje spanja, spremembe razpoloženja, moteno je doživljanje bolečine, lahko pa so prisotne tudi druge bolezni in bolezenski znaki. Fibromialgija je lahko tudi družinsko določena, tako da se na primer pojavlja med več člani ene generacije, naslednjo preskoči in se potem spet pojavi. Kaj sproži ta kronični funkcionalni bolečinski sindrom? Čeprav jasnega vzroka za bolezen ne poznamo, pa poznamo sprožilne dejavnike. Fibromialgijo lahko sproži hud telesni napor, fizični stres, zelo pogosti sprožilci so tudi dolgotrajni ali hudi psihični stresi, kot so denimo zlorabe v otroštvu. Ta sindrom se lahko pojavi tudi po okužbah. Pred leti smo tako
doživljali primere bolnikov s fibromialgijo, ki so bili pred tem okuženi z lymsko boreliozo, pozneje pa se je pri njih razvila tudi fibromialgija. Tudi nočni hrup je lahko sprožilni dejavnik, pogosto tudi poškodbe vratne hrbtenice in prsnega koša. Fibromialgija se lahko pridruži revmatskim boleznim, včasih raku. Če je fibromialgija samostojna bolezen, jo imenujemo primarna, če poteka ob drugih boleznih, pa sekundarna. Včasih lahko tudi povzročajo nastanek bolezni nekatera zdravila, denimo glukokortikoidi, to pa so zdravila, ki so pogosta v revmatologiji. Po opustitvi zdravljenja s temi zdravili se pojavljajo simptomi, podobni fibromialgiji. Sicer pa pri tej bolezni ni prisotna le bolečina, ampak kopica drugih težav, kot so motnje spanja, stalna utrujenost, depresija, anksioznost, spominske motnje in motnje koncentracije, otekanje rok in nog, težave s prebavili, vzdraženo črevesje, razne alergije. Značilni sta tudi mišična šibkost in zmanjšana fizična zmogljivost. Kako poteka ugotavljanje bolezni? Za ugotavljanje bolezni uporabljamo diagnostična merila Ameriške akademije za revmatologijo. Potrebni so anamnestični podatki in klinični pregled bolnika, ki dostikrat ne pokaže sprememb. Lahko pa so prisotne spremembe na koži, ustni sluznici, boleči sklepi praviloma niso spremenjeni, boleče so tudi mišice. Potreben je še orientacijski nevrološki pregled – bolečina pri tej bolezni je namreč podobna nevropatski bolečini in laboratorijski testi, ki večinoma niso spremenjeni, kar pogosto pa pokažejo npr. nepravilnosti v delovanju ščitnice. Bolnika po potrebi napotimo tudi na slikovne in druge preiskave. Zakaj nemalokrat traja tako dolgo, da bolniku ugotovijo fibromialgijo? Za ugotavljane bolezni ni na voljo kakih specifičnih preiskav in testov. V praksi se neredko pojavi problem, kam tega bolnika napotiti, kateri specialisti naj bi ga obravnavali. Nevrologi in revmatologi zagovarjajo, naj bi za zgodnjo diagnostiko poskrbel družinski zdravnik, ki bi bil tudi koordinator pri preiskavah. Zgodnja diagnoza je res pomembna, ker prepreči nepotrebne preiskave in omogoči pravočasno zdravljenje. Zgodi pa se, da bolniki s fibromialgijo tavajo od specialista do specialista in včasih traja pet, tudi do deset let, da se postavi diagno-
za. Res pa je, da se situacija zadnja leta izboljšuje. To bolezen sicer najbolj poznamo revmatologi, fiziatri in nevrologi, včasih tudi ortopedi. Vsi ti specialisti naj bi bili v pomoč družinskemu zdravniku, sploh kadar je postavitev diagnoze težavna in kadar zdravljenje ne poteka dobro. Po diagnostičnih merilih pa velja, da je pri bolniku s fibromialgijo razpršena bolečina prisotna na vsaj štirih do petih področjih in da simptomi enake jakosti trajajo vsaj tri mesece. Treba je upoštevati tudi indeks razširjene bolečine (v zadnjem tednu): številni boleči predeli in resnost simptomov – utrujenost, nespočitost po prebujanju, spominske in kognitivne motnje. Bolniki so navadno izredno prestrašeni, ker ne vejo, kaj se dogaja, da imajo tako hude težave. Dostikrat se bojijo, da imajo raka in podobno. Zato je postavitev diagnoze za bolnika veliko olajšanje. Kako poteka zdravljenje bolezni? Zdravljenje poteka stopenjsko, najprej brez zdravil (nefarmakološko), ki ga v nadaljevanju kombiniramo z zdravili (farmakološkim zdravljenjem). Zelo pomembno je poučevanje in seznanjanje z boleznijo ter svetovanje o ukrepih samopomoči. Bolnik naj si prizadeva, da zmanjša stres in se ga nauči obvladovati, skrbi za sprostitev, dovolj spi, se zdravo prehranjuje, vzdržuje ustrezno telesno težo, postopno stopnjuje telesno dejavnost, izboljšuje telesno pripravljenost in se pri tem izogiba pretiravanju, ki poslabša stanje. Gibanje je lahko zelo koristno in zmanjša bolezenske težave, vendar je treba telesno aktivnost stopnjevati postopoma, o čemer morajo biti bolniki dobro poučeni. Če bolniki pretiravajo, se stanje lahko še poslabša. Telesno dejavnost bolnik počasi stopnjuje in jo lahko kombinira s plavanjem v ogrevanem bazenu, akupunkturo in drugimi oblikami nefarmakološkega zdravljenja. Po teh ukrepih ocenimo stanje in v nadaljevanju pride na vrsto tako imenovano individualizirano zdravljenje, saj je pomembno, da bolnika s fibromialgijo obravnavamo celovito. Če so prisotni anksioznost, depresija, katastrofičnost razmišljanja, včasih so bolniki preveč pasivni, včasih preveč aktivni ..., je potrebno tudi psihiatrično zdravljenje. To je potrebno tudi pri približno 30 odstotkih bolnikov s fibromialgijo in pridruženo depresijo ter anksioznostjo.
Del pričevanja bolnice s fibromialgijo D. D. »Sprva sem bolečine skušala ignorirati, a so vztrajno in čedalje huje napadale moje telo. Začele so se v predelu rok, ramen in vratu, se kasneje razširile še v noge ter postopoma zajele celo telo. Da si je lažje predstavljati, kako te izgledajo, naj omenim, da sem ravno pred kratkim imela enega hujših zagonov, ki se kar noče več ustaviti ... Bolečine v rokah so tako hude, kot da bi me trgali psi, in nočejo in nočejo popustiti. Ker mi roke včasih čisto odpovejo, je zame podvig že urejanje pričeske. Hoja na najmanjši hrib pa je zame kot vzpon na Mount Everest. Da ne govorim o bolečinah v glavi ... Prisotna je še vsakodnevna utrujenost, pogoste so vrtoglavice, kot da sem na norem vrtiljaku. Oropana sem vsakdanjega veselja, ker se utapljam v vsakodnevnih bolečinah. Do postavitve diagnoze sem prehodila dolgo kalvarijo. Ta še ni končana, saj se starim obolenjem neprestano pridružuje nova paleta bolezenskih znakov in simptomov ... Ne glede na ovire, ki se bodo še pojavljale, pa upam, da se znova poberem, in če ne morem uživati v ‚normalnih stvareh‘, bom uživala v tem, kar imam, saj se sreča skriva v majhnih stvareh.« Vir: http://www.skufmslovenija.org/
Pri zdravljenju z zdravili zdravimo glavne simptome in težave. Pogosto je potrebna kombinacija zdravil. Vedno pa kombiniramo obe obliki, nefarmakološko in farmakološko zdravljenje. Bolniki ob zagonih bolezni navadno potrebujejo različno dolgo bolniško odsotnost, včasih pa je potrebna tudi invalidska upokojitev. Zelo učinkovit je rehabilitacijski program za bolnike s kronično bolečino, ki ga izvajajo na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča. V tem programu sodeluje skupina različnih strokovnjakov, od fiziatra, psihologa, fizioterapevta, delovnega terapevta in medicinske sestre do socialnega delavca, bolnik pa je v tem programu obravnavan kot enakovreden član strokovne skupine, ki ga usposobijo za učinkovito spopadanje z boleznijo. Žal so zaradi pomanjkanja kadrov in finančnih sredstev trenutno čakalne dobe za omenjeni rehabilitacijski program predolge. Za izboljšanje stanja na področju zdravljenja kronične bolečine bi bila potrebna vsaj še ena podobna strokovna skupina. Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
35
ALTERNATIVNA RAZMIŠLJANJA: Hipnoza
Terapevtska hipnoza ® Slavka Brajović Hajdenkumer
Na zavestni um lahko vplivamo s svojo voljo. Večinoma pa delujemo na podlagi vsega tistega, kar je vtisnjeno v našo podzavest. Ta največkrat določa, kako dojemamo, čutimo, ravnamo. Do podzavesti s svojo voljo navadno nimamo dostopa, včasih jo prepoznavamo v nekaterih ustaljenih vzorcih vedênja. Do človekove podzavesti pa lahko s hipnozo uspešno dostopajo hipnoterapevti. Med terapevtsko hipnozo lahko terapevt pozitivno vpliva na naša programirana dojemanja in s tem pomaga odpravljati strahove, motnje hranjenja, vzroke psihosomatskih, avtoimunskih bolezni in podobno. Človeštvo že tisočletja pozna spremenjena stanja zavesti, kamor spada hipnoza. V staroselskih kulturah so jo izvajali vrači in šamani, ki so si pomagali (in si na nekaterih območjih še danes pomagajo) z različnimi pripravki, s katerimi so sebe ali druge ljudi spravili v spremenjena stanja zavesti. Na evropskih tleh pa je hipnozo pri zdravljenju v 18. stoletju začel uporabljati avstrijski zdravnik Franz Mesmer. K temu ga je navedel zabavljač, ki je ljudi na ulici s pomočjo magnetov pripravil, da so mu sledili. Mesmer je podoben princip pričel uporabljati pri zdravljenju svojih bolnikov in bil uspešen, in to tako zelo, da so mu prepovedali opravljati zdravniški poklic in je moral zapustiti Dunaj. Pozneje se je za zamaknjeno stanje po grškem bogu spanja Hipnosu uveljavil izraz hipnoza. Pomemben mejnik v razvoju hipnoze je postavil angleški zdravnik John Esdaile, ki je odkril tako globoko zamaknjeno stanje, da je v njem nastopila popolna odsotnost bolečine. Leta 1845 je Esdaile v Indiji opravil več kot 80 operacij bolnikov, ki so bili v zamaknjenem stanju zavesti, v njem pa niso čutili bolečine. Dr. Esdaile je svoje delo predstavil Kraljevi akademiji v Londonu, kjer pa so ga zavrnili. Menili so, da če je bog človeku dal bolečino, mu je človek ne sme odvzeti. Le leto pozneje so odkrili kloroform in odvzem bolečine ni bil več problem. Nekomu očitno ni bilo všeč odkrivanje skritih razsežnosti uma in zavesti. Tako začetke hipnoze opisuje Zoran Vodopija. Martin Kojc je v svojem delu Učbenik življenja v začetku prejšnjega stoletja opisal pojem »sámo po sebi utemeljeno prepričanje«. »To je knjiga, ki spodmika temelje običajnega dojemanja. Kojc namreč pravi, da ko človek spremeni sámo po sebi utemeljeno prepričanje, spremeni svoj notranji in 36 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Zoran Vodopija
zunanji svet. Temu danes pravimo podzavestno dojemanje.«
Zavest in podzavest Osnovno shemo uma tvorita zavest in bistveno obsežnejša podzavest. Zavestni um dogajanje dojema racionalno in ga analitično razčlenjuje. Ta del zavesti ima tudi kratkoročni – delovni spomin, s pomočjo katerega imamo pod nadzorom dnevna, tedenska in mesečna opravila. Kratkoročni spomin se sproti prazni in zasedajo ga novi podatki. Vodopija pravi, da je ta spomin podoben računalniškemu RAM-u. Podzavest pa je bistveno obsežnejša in globlja. V zavestnem delu uma se nahaja tudi moč volje. To bi najpreprosteje opisali kot zavestno delovanje proti svojemu ugodju. In sami vemo, da za tisto, kar radi počnemo, ne potrebujemo prisile. Drugače pa je, ko je treba opraviti kaj, kar nam ni všeč, pa moramo. Z močjo volje nam lahko uspe prenehati kaditi. A največkrat le začasno,
saj bo, če sta zavestni in podzavestni del uma v konfliktu, dolgoročno zmagala podzavest.
Program podzavesti Podzavest ima neomejen vpliv na telo in na naša ravnanja, ne more pa presojati; presoja je v domeni zavestnega uma. »Podzavest deluje podobno kot računalnik, po programih, zato je zelo pomembno, kako nas programirajo. Prva vsebina podzavesti so čustva, na katera nimamo vpliva, naslednja vsebina so predstave, domišljija in dojemanja. V podzavesti se nahaja popoln in trajen spomin, ki mu ne uide nobena podrobnost, vanj so zapisani vsi trenutki našega bivanja. V podzavesti je tudi zaščitna funkcija človeka, ki prepozna pretečo nevarnost, izklopi um in sproži vse potrebne korake za izhod iz situacije, od tod tudi izraz ‚brezglavi beg‘. Človek se počuti neprijetno, srce utripa hitreje, telo preplavi adrenalin, celice dobijo več hrane – vse
to vam omogoča, da se spravite iz nevarnosti.« Od kod človeku ta program? Terapevt Vodopija razlaga, da v človeku nastajajo programi praktično od spočetja dalje: »Za dojenčka pravijo, da se rodi kot nepopisan list, vendar to ne drži. Od 25. tedna otrok v maternici sliši, možgani sprejemajo informacije in te se shranijo. Toda spomin se oblikuje že bistveno prej.« Hipnoterapevt Vodopija pojasnjuje, da v trajni spomin zapisuje DNK. Poleg DNK, ki je nosilka dednih informacij, naj bi bilo v človeškem telesu kar 97 odstotkov nekodirane DNK, ki so jo strokovnjaki poimenovali jalova DNK, saj ni kodirana za regulacijo genov. »Jalovi DNK – junk DNA – je biološki komunikator, je nekakšen biološki esperanto – in več kot to, saj hkrati shranjuje tudi vse informacije, misli, občutke, čustva, dojemanje, namene ... Vodopija pojasnjuje, da se vse to zapisuje v nekakšen hiperprostor, prostor zunaj običajnega časa in prostora. Carl Gustav Jung je lahko sam dosegel spremenjeno stanje zavesti in se dokopal do spoznanja zapisov, ki jih je poimenoval ‚nezavedno‘. Pri bolnikih pa je ta švicarski psihiater do nezavednega dostopal prek sanj bolnikov; ugotovil je, da so sanje komunikacija z nezavednim.«
bo vse življenje vrednotila prav vse nadaljnje informacije na posamezno temo – ali so skladne s podzavestnim programom dojemanja. Informacije, ki niso skladne s prvo informacijo, ne pridejo do podzavesti. »Kritični faktor« se ustvarja na vsako temo posebej. Do 4. leta se ustvarja otrokova samopodoba, drugi otroku »držijo ogledalo« in na podlagi njihovih informacij se izoblikuje otrokova samopodoba.
Pozitiven odnos Če je začetni dogodek, ki ustvari podzavestno dojemanje, negativen, kritični faktor prepušča negativne vtise, pojasnjuje Vodopija in dodaja: »Ko pa je dosežen ‚prag tolerance‘, takrat podzavest sproži akcijo – aktivira program, uresniči dojemanje! Ker podzavest nima možnosti presoje, zlahka sproži aktivacijo škodljivega programa »bolje bi bilo, če me ne bi bilo«. Akcija pa se razvije v smer »potem pa naj te ne bo«. To je uresničitev negativnega dojemanja – tako nastajajo samouničevalne bolezni. So starši krivi, ker so programirali naše negativno dojemanje v najzgodnejšem otro-
štvu? Ne moremo govoriti o krivdi, saj niso znali ravnati drugače, kot so bili sami ‚programirani‘ v svojem otroštvu. Socialna dednost nam povzroča več težav kot genetska. Človek je vsota vse svoje preteklosti, vse je zapisano, vse vpliva. Vse je sodelovalo v programiranju našega uma. To védenje je lahko za bodoče starše izjemno dragoceno. V procesu terapevtske hipnoze se hipnoterapevt pri bolniku dokoplje do njegove podzavesti in seže onkraj kritičnega faktorja. V tem stanju spremenjene zavesti lahko dostopi do popolnega podzavestnega spomina in s tem do dogodkov, v katerih so nastala negativna dojemanja. Cilj terapevtske hipnoze sta torej odkrivanje vzroka za neželeno delovanje in sprememba podzavestnega dojemanja. Kadar spremenimo negativna podzavestna dojemanja v pozitivna, se lahko prepričamo, da ima organizem dejansko sposobnost samozdravljenja. Kot je ugotovil že Martin Kojc: ‚Če spremenimo sámo po sebi utemeljeno prepričanje, spremenimo svoj notranji in zunanji svet‘,« je sklenil hipnoterapevt Zoran Vodopija.
Nezavedno in kritični faktor DNK začne zapisovati že ob spočetju, že prva celica zapisuje sporočila obeh staršev, je prepričan Vodopija. Pri tem je zelo pomembno, kako starša otroka »pričakata«, kakšen je njun prvi odziv na novice o nosečnosti. »Jalovi DNK« zapisuje vse te informacije v hiperprostor – individualno nezavedno – že od trenutka spočetja. Ko se plodu razvijejo možgani in s tem um, dobi um dostop do teh najzgodnejših informacij. Če je mati vesela nosečnosti, je prva informacija otroku pozitivna. Če pa si mati misli: »Joj, kaj je bilo meni treba tega otroka!«, lahko dobi že prva otrokova celica negativno informacijo, ki jo kasneje delujoči um oblikuje v dojemanje: »Bolje bi bilo, če me ne bi bilo.« Podzavest ne more presojati in ne more predvideti, da bo imela mati otroka, ko se bo ta rodil, rada. Podzavest brez presoje oblikuje »sámo po sebi utemeljeno prepričanje« »Bolje bi bilo, če me ne bi bilo.« V zavestnem delu uma se pozneje vzpostavi funkcija »kritični faktor«. Po terapevtu Vodopiji je to nekakšna bariera, »carina«, ki
i s . a z e v betes-z
ia d . w w w
Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
37
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Dravograd Polžki
Člani društva so pomlad pozdravili z enodnevnim izletom v Bioterme v Mali Nedelji, ob svetovnem dnevu zdravja so pripravili dogodek v Zdravstvenem domu Dravograd, v Avstriji so z izvajanjem lastnih skladb na 26. Srečanju harmonikarjev obnoreli občinstvo in se ob dnevu upora udeležili pohoda do Viča. Sodelovali pa so tudi na prireditvi Šport in špas.
ševnih bolezni. Dejavniki, ki sprožajo depresijo, so izguba bližnje osebe, izguba službe, osamljenost ... zaradi njih pa je oseba bolj dovzetna za razvoj depresije. Da bi se depresiji izogibali in jo premagovali, se moramo posvečati gibanju, sodelovanju v društvih in biti aktivni ter poiskati čim več pozitivnih dejavnosti, ki nam dajejo moči in nas odvračajo od depresije. Po strokovnem in izčrpnem predavanju nas je pozdravila županja občine Dravograd Marijana Cigala, poudarila pomen te in podobnih prireditev in se nam pridružila na krajšem pohodu do Ribiškega doma in nazaj. Za objavo dogodka na KTV sta poskrbela urednica KTV Anita Špringer in mojster kamere Vrhovnik.
Izlet v Malo Nedeljo
Srečanje harmonikarjev v Avstriji
Člani Društva diabetikov Dravograd Polžki smo se 18. marca 2017 udeležili enodnevnega izleta v Bioterme Mala Nedelja. Krenili smo pred sedmo uro zjutraj in se odpeljali skozi Pameče in Otiški vrh do Dravograda, kjer so se nam pridružili še preostali člani društva. V Podvelki se je vkrcala še zadnja udeleženka in ob prijetnem kramljanju smo se že vozili mimo Maribora. Na avtobusnem postajališču nedaleč od Maribora je bil polurni odmor za malico in ostale potrebe. Ob avtobusu smo hitro pripravili prostor za piknik, in kot se za diabetike spodobi, smo si pripravili obilen zajtrk in malico obenem. Po okrepitvi smo pot nadaljevali do hotela Bioterme Mala Nedelja, kjer je za organizacijo poskrbela prijazna koordinatorka hotela Suzana Bogdan. V prijetni družbi in obilici smeha v bazenu in ob kosilu smo nadaljevali pot do Izletniške kmetije Pivičan v Drakovcih. Gospodar Marjan Kosi nam je razložil postopke pridelave vina in bučne- V Mali Nedelji ga olja, ki ga pridelujejo v lastni proizvodnji. Ogledali smo si še vinsko klet, sledila pa je pokušina vin ob prijetni pesmi naših članov in članic. Po dveurnem druženju na kmetiji in ob obilici dobre volje se nam je Marjan Kosi pridružil na avtobusu in nas na poti seznanjal z zanimivostmi tamkajšnjih krajev in njihovo tradicijo.
V našem društvu imamo skupino godcev Lilije. Ljudski godci so se udeležili 26. srečanja glasbenikov domače glasbe, ki je potekalo v gostilni Hartl v vasici Suha/Neuhaus, nedaleč od Pliberka. Na srečanju je sodelovalo 38 harmonikarskih skupin iz Avstrije in Slovenije. Lilija se je predstavila s tremi skladbami avtorja Alojzija Rožiča. Ob igranju svoje skladbe »Slovenija, najlepša si« je skoraj 300 avstrijskih poslušalcev in gledalcev dobesedno ponorelo. Poleg Alojzija Rožiča na harmoniki frajtonarici ansambel Lilije sestavljajo še pevka Zlatka Krajnc, Stojan Jožef, bariton, in Ervin Kodrun, kitara. Za najboljšo izvedeno skladbo je skupina Lilije prejela posebno priznanje, pokal in štiri srebrno-steklena priznanja v obliki harmonike. Za priznanja in pokale se organizatorju zahvaljujemo. Po uradnem, glasbenem delu so nas sprejeli diabetiki društva Suha – Labod, s katerimi smo do poznih večernih ur kramljali o težavah, povezanih s sladkorno boleznijo.
Nič po polžje
Svetovni dan zdravja V prostorih avle Zdravstvenega doma Dravograd smo aprila izvedli manjšo prireditev v počastitev svetovnega dneva zdravja. Pod vodstvom Marjane Božič, diplomirane medicinske sestre specialistične klinične dietetike, smo izvedli meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Med prvimi se je meritve udeležil tudi član našega društva Benedikt Kopmajer, član državnega zbora RS. Meritve smo opravili številnim krajanom, ki so ta dan prihajali v ZD Dravograd. Vodstvo ZD Dravograd nas je nato povabilo v prostore sejne sobe zdravstvenega doma, kjer je prisotne pozdravil dr. Ervin Pečnik, podpredsednik Društva diabetikov Dravograd Polžki, nato pa je Marjana Božič, dipl. med. sestra, predavala o depresiji, ki se pojavlja pri sladkornih bolnikih. Depresija je namreč ena najbolj pogostih du38 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Dan upora Polžki smo se tudi letos pridružili tradicionalnemu pohodu, ki ga vsako leto organizirajo Društvo upokojencev Dravograd, Krajevna skupnost Dravograd, veteranska in domoljubna društva ZZB, Sever, ZČS in ZVVV Dravograd. 27. aprila 2017 smo se zbrali pred ZD Dravograd in se podali čez naselje Podgrad mimo dravograjskega gradu in Grajske bajte po gozdni poti do Viča. Tu smo se okrepčali, sledilo je skupinsko fotografiranje pod mogočno vaško lipo, nato pa pot proti cilju – Kmečkemu turizmu Vrajenk. V počastitev praznika smo prisluhnili govorom o vrednotah praznika poslanca državnega zbora RS in člana DDD Polžki Benedikta Kopmajerja, predsednika krajevne skupnosti Dravograd Ferda Abrahama, predsednika društva upokojencev Željka Kljajiča in veterana – vodje praporščakov Jožeta Temnikarja. V imenu Polžkov je vse prisotne pozdravila tajnica društva Milena Dobnik. Mlada glasbenika iz skupine Trio Polžek sta poskrbela, da smo se zavrteli, za dobro hrano in pijačo so poskrbeli organizatorji, Jožica Heber pa nam je s svojimi šalami in dobro voljo popestrila program.
IZ N AŠIH DRUŠTEV
Šport in špas V maju smo se udeležili Dneva druženja Šport in špas v Dravogradu. Prireditev smo popestrili s svojo stojnico, na kateri smo izvajali meritve krvnega sladkorja, seznanjali s pomembnimi zdravstvenimi in življenjskimi izkušnjami ter z vlogo gibanja in druženja, na vse to pa smo tudi opozarjali. Nekaj naših članov se je udeležilo pohoda do Grajske bajte, nekaj pa jih je spremljalo tudi športne aktivnosti. Marijana Božič, dipl. med.
sestra ZD Dravograd, nam je izmerila krvni tlak in izvedla krajšo predavanje o pomenu dobrega uravnavanja krvnega sladkorja. Pridružili so se nam županja občine Dravograd Marijana Cigala in podžupan Tone Preksavec ter naš član in poslanec državnega zbora RS Benjamin Kopmajer. Na naši stojnici smo delili reklamni material in ljudi ozaveščali o težavah, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Ervin Kodrun
n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje
Letni občni zbor Marca 2017 so zgornjesavinjski diabetiki na rednem letnem občnem zboru izvedli inventuro opravljenega dela v preteklem letu in začrtali svoje aktivnosti v tekočem letu.
Kot je že v navadi in kot zahtevajo društvena pravila, smo se v začetku marca zbrali na letnem občnem zboru in opravili inventuro našega dela v preteklem letu ter začrtali naše prihodnje aktivnosti. Za začetek so nas razveselili učenci mozirske šole s prisrčnim kulturnim programom. S svojo udeležbo nas je počastil tudi mozirski župan Ivo Suhoveršnik in pohvalil naše delo. Iz poročila predsednika društva Antona Veneka je bilo razvidno, da smo bili diabetiki tudi v prejšnjem letu zelo aktivni, saj smo opravili vse načrtovane naloge. Naše delo temelji na štirih ključnih področjih, ki jih poskušamo vsako leto vsebinsko obogatiti in razširiti z namenom, da k delu in izvedbi pritegnemo čim širši krog članov in drugih udeležencev. Predstavitev opravljenih projektov. Posebno pozornost smo v preteklem letu poleg socialnega programa in športa namenili preventivi, zato smo organizirali okrevanje na Debelem rti-
n Združenje diabetikov celjske regije
Veselo druženje v Moravskih Toplicah
Naše okrevanje v Moravskih toplicah
Utrinek z občnega zbora
ču, dve predavanji in učne delavnice, ki se jih je udeležilo veliko število članov in tudi drugih občanov. Vse leto se izvajajo tudi meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka. V lanskem letu smo se družili na zanimivem izletu po Dravinjski dolini in ob svetovnem dnevu diabetikov v Lučah, kjer so nam pripravili čudovit program, udeležili pa smo se tudi državne proslave v Domžalah. Decembra smo se poveselili ob zaključku leta. Na letnem občnem zboru smo začrtali aktivnosti za tekoče leto, ki pa so poleg zagnanosti vodstva in članov odvisne tudi od finančnih sredstev. Besedilo in foto: Marija Venek
Skoraj 50 celjskih diabetikov se je marca udeležilo okrevanja s kopico izobraževalnih, rekreativnih in prostočasnih aktivnosti v Moravskih Toplicah.
Meseca marca smo se prav veselili, saj je zelo delavno vodstvo celjskih diabetikov organiziralo letovanje, izobraževanje in druženje v nam priljubljenih Moravskih Toplicah. Program letovanja je bil dobro načrtovan in zelo raznolik. Vsak udeleženec je imel namreč vsak dan na razpolago vsaj tri ali štiri dejavnosti, mlajši celo več. Predavanja in celotna organizacija so bili resnično na visoki ravni in skoraj 50 udeležencev se nas je strinjalo, da je to plod strokovnega dela našega vodstva, posebna zasluga pa gre Slavku Brusu, ki je združenju še posebej predan. Izmenjava dobrega in slabega. V veliko veselje so nam bila tudi druženja in izmenjava izkušenj, saj ima vsak med nami vesele in malo manj vesele zgodbe in pogovor daje prostor dobrim mislim, slabe pa odžene. Posebej v spominu nam je ostalo srečanje v Hotelu Ajda, kjer smo se drug drugega zelo razveselili, saj smo se zadnjič videli pred letom dni. Po zaključku tedenskega letovanja smo se že veselili doma, hkrati pa smo se kar težko poslovili. A v spodbudo nam je bila zaveza, da se jeseni spet srečamo. Takrat v Lendavi! Jaki Kotnik Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
39
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Maribor
Pomladni čas Poleg rednega občnega zbora v marcu smo se mariborski diabetiki udeležili edukativnega okrevanja v Radencih in se pomerili v meddruštvenem turnirju v ruskem kegljanju.
Občni zbor Vodstvo društva je pripravilo potrebna poročila, izvoljena predsednica zbora Lidija Salamon pa je zbor popeljala skozi obsežen dnevni red. Pred začetkom smo prisluhnili zanimivemu predavanju gospe Bojane Bizjak, dr. med., spec. transfuziologije, o antikoagulacijskem zdravljenju. Predsednik društva Mirko Topolovec je v svojem poročilu izpostavil pomembnost vseh tistih aktivnosti, ki jih je društvo vse leto izvajalo za ozaveščanje članov, da postanejo opolnomočeni bolniki. Kakor nam je znano, je opolnomočenje bolnika proces, ki posamezniku omogoča, da poveča svoj nadzor nad lastnim življenjem. V društvu smo veseli, da je društvo – poleg zdravstvenih delavcev – zelo pomemben člen pri premagovanju te zahrbtne kronične bolezni in velika pomoč pri opolnomočenosti bolnikov. Programi našega društva so usmerjeni prav v te cilje. Vsak lahko v programih najde nekaj zase. Na predavanjih, ki smo jih vključili tudi v učne delavnice, edukativna okrevanja in šolo zdravega življenja, smo spoznavali, kako moramo zdravo živeti. Tudi izleti in druženja so priložnosti, da si izmenjamo izkušnje in se spodbujamo pri premagovanju težav. Ob vsem pa smo vseeno samo ljudje, ki radi živimo in tudi grešimo, zato se moramo pogovarjati tudi o tem. Samo na strokovnih predavanjih je v letu 2016 sodelovalo preko 400 članov.
Meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka Izvajali smo jih na vseh pomembnih srečanjih in dogodkih, tako članom kakor tudi naključnim občanom Maribora in okolice in v delavnicah, ki so potekale že drugo leto s skupnim naslovom Štirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni. S šolo zdravega življenja, ki jo je kot pilotni projekt vodil Otmar Lajh, imamo velike načrte in o tej obliki izobraževanja v društvih bi kazalo spregovoriti tudi na zvezi. Predsednik društva se je zahvalil organom društva in sodelavcem za izvedbo obsežnega programa dela v letu 2016, letu obeleževanja 60 let društva, podpredsedniku zveze Marjanu Šiftarju, ki je podelil priznanja zveze, in prim. Juriju Šubicu dr. med. diabetologu. Podelili smo pokal rekreativki leta Anici Rep in rekreativcu leta Đorđu Bakuševskemu. Sprejet je bil obsežen program dela za leto 2017 in vsak
Rusko kegljanje – način druženja 40 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Podelitev priznanj zmagovalcem turnirjev in rekreativcem leta
korak, ki ga bomo člani društva storili v smeri spoznavanja sladkorne bolezni in postali bolniki z zavedanjem njene razsežnosti, bo bogato poplačan s kakovostnim in polnim življenjem. Mirko Topolovec
Edukativno okrevanje v Zdravilišču Radenci V mesecu aprilu smo se odpeljali na enotedensko edukativno okrevanje v Zdravilišče Radenci, kjer nas je sprejelo prijazno osebje hotela. Po pozdravni dobrodošlici so nas odpeljali na ogled zdravilišča in si sproti ogledali še mini etno sejem. Vsi udeleženci smo prejeli urnik aktivnosti, ki je bil prilagojen naši starostni skupini. Vsak dan so bile organizirane različne aktivnosti, kot so jutranja telovadba za športno srce, vaje v vodi v termalnem bazenu, aquafitness v plavalnem bazenu, nordijska hoja in ročne delavnice. Imeli smo organizirana predavanja doc. dr. Mirana Šebeštjena, internista, ki je predaval o boleznih srca in o tem, ali je žensko srce drugačno. Prav tako smo poslušali predavanja o zdravi prehrani in o alergenih v prehrani; predavala nam je Marija Sraka. Vsa predavanja so bila zelo zanimiva in poučna, tako da smo pridobili nekaj novega znanja. Seveda nismo pozabili na naš sladkor, ki smo ga skrbno merili in izvajali kontrolo krvnega tlaka. Majda Navršnik
Meddruštveni turnir v ruskem kegljanju Na podlagi dobrega medsebojnega sodelovanja z društvi, ki se nahajajo skupaj z našim društvom pod isto streho, smo aprila prvič organizirali meddruštveni turnir v ruskem kegljanju. Kegljišče je na samem dvorišču in tudi večnamenski prostor imamo na razpolago, če nam jo zagode vreme. Akcija je stekla, pripravili smo vabila, pokale in pogostitev. Pred začetkom turnirja smo vsem tekmovalcem izmerili krvni sladkor. Na turnirju je tekmovalo šest društev. Vsako društvo je imelo svojo ekipo, ki je štela pet tekmovalcev (ženska, moška ali mešana ekipa). Na turnirju je bil prisoten Rezultati: 1. Društvo vojnih insodnik, ki je uradno zapisoval validov Maribor (moški), 2. MD rezultate in določil pravila tekcivilnih invalidov vojn Maribor movanja. Po končanem tur(mešano), 3. Društvo diabetikov nirju smo pripravili pogostitev Maribor (moški), 4. Društvo Dom s toplim obrokom in najboljšim invalidskih društev (mešano), 5. trem ekipam podelili pokale. S Društvo vojnih invalidov Maristrani udeleženih društev smo bor (ženske), 6. Društvo diabetiprejeli pohvale za dobro orkov Maribor (ženske), 7. Društvo ganizacijo in izvedbo turnirja gluhih in naglušnih Podravja (mein sporočilo, da si želijo tudi v šano), 8. Društvo invalidov Mabodoče tako dobrega medseribor (mešano) bojnega sodelovanja. Lidija Salamon
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Slovenj Gradec
jine – mehanizem delovanja in pojasnila, kako kisikove spojine vplivajo na okužbe kože, nohtov, ustne votline in diabetičnega stopala.
Nepozabna Rogaška Pa je za nami prijeten oddih v Rogaški. 22. aprila smo se člani društva odpravili na sedemdnevni oddih v Rogaško. V hotelu Sava so nas receptorji prijazno sprejeli, in preden smo se vrnili s kosila, je bila naša prtljage že v sobah.
Ogled kaktej
Gospod Žan nam je pripravil zelo pester program aktivnosti, ki so poleg meritev krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka vključevale še jogo, telovadbo, vodno gimnastiko, pohode, pitje zdravilne vode in ogled paviljona kaktej. Predstavnica podjetja Enikam nam je pripravila predavanje Aktivne kisikove spo-
n Društvo diabetikov Murska Sobota
Pridružite se nam – pri nas je pestro! Pomladne mesece smo začeli z občnim zborom, na katerem smo ob pregledu aktivnosti preteklega leta ugotovili, da je v našem društvu izredno pestro. Sodelovali smo z društvom ledvičnih bolnikov in se družili z zdravstvenimi delavci ob Svetovnem dnevu zdravja.
Občni zbor Zbora članov 11. marca 2017 se je udeležilo veliko število članov in gostov. Posebej veseli smo bili podpredsednika zveze, osebja diabetične ambulante splošne bolnišnice Murska Sobota, predstavnikov pomurskih društev diabetikov, društva Štrk po možganski kapi, društva ledvičnih bolnikov Pomurja, vodja zdravstvene vzgoje, diplomirane medicinske sestre referenčne ambulante, višje fizioterapevtke ter predstavnikov sponzorje in donatorjev. Pogrešali pa smo predstavnike iz političnega življenja, ki si žal ne morejo vzeti malo časa za nas. Položili smo račune. Pregledali smo uspešnost delovanja društva v preteklem letu in si postavili okvirni načrt za leto 2017. Spet smo bili aktivni in vpeti v številne projekte, saj smo vse, kar smo si zadali, v celoti izpolnili in še marsikaj dodali čez leto. Vsi prisotni, še posebej gosti, so bili zelo navdušeni in zadovoljni z našim delovanjem in so nam zaželeli, da bi bilo letošnje leto vsaj tako uspešno. Strokovno predavanje. Višja fizioterapevtka Metka Vlaj je predavala na temo Stres in telesna aktivnost. Najlepša točka pa je bila predstavitev delavnice Pomen telesne aktivnosti pri obvladanju
Prehrana in šport. Strokovnjakinja za prehrano pa nam je predstavila kronoprehranjevanje – kdaj in kako se ob točno določenem času hranimo, saj lahko s pravilnim načinom prehranjevanja znižamo vsebnost sladkorja v telesu. Obiskali smo muzej Anin dvor, si ogledali kozmetiko Afrodita, prehodili okolico Rogaške, pri vrelcih pokušali mineralno vodo in občudovali njihove prelepe cvetoče parke. Večere smo si popestrili s plesi ob prijetni glasbi. Kar trije naši člani so imeli rojstni dan in presenetili smo jih s torticami. Poleg prijaznega osebja, raznovrstne in dobre hrane so nas počastili z masažo telesa in kuponom za vstop v kazino, kjer smo vsi prvič okusil i čar igralnice. Fanika Slemnik
sladkorne bolezni pod vodstvom fizioterapevtke Metke Vlaj, na kateri so sodelovali prav vsi prisotni, in nastop našega pevskega zbora Cukrčki z nekaj zapetimi prekmurskimi pesmimi pod vodstvom Marije Rituper. Ob zaključku smo bili enotni: v našem društvu je vedno pestro, dolgočasja ne poznamo. Zato: pridružite se nam in včlanite se v naše društvo ter pomagajte pri pestro zastavljenem programu. S skupnimi močmi in dobro voljo se lahko vse uresniči.
Svetovni dan ledvičnih bolnikov Vsako leto je drugi četrtek v marcu svetovni dan ledvičnih bolnikov. V skupni akciji Društva ledvičnih bolnikov Pomurja in našega društva smo v trgovskem središču BTC v Murski Soboti postavili informacijsko točko. Prostovoljci društev in zdravstveni delavci, ki sodelujejo z ledvičnimi in sladkornimi bolniki, ter dijaki srednje zdravstvene šole so spoznali veliko o sladkorni bolezni in zdravih ledvicah, saj je znano, da je prav sladkorna bolezen najpogostejši vzrok za okvaro ledvic. Mimoidočim obiskovalcem soboškega BTC-ja smo brezplačno izvajali meritve sladkorja v krvi in krvnega tlaka.
Svetovni dan zdravja 7. aprila, ob svetovnem dnevu zdravja, je Zavod za zdravstveno varstvo občanov organiziral vsakoletni shod. Letošnje druženje je potekalo v prijetnem sončnem dopoldnevu na ploščadi v središču Murske Sobote pod geslom Spregovorimo o depresiji.
Ob svetovnem dnevu zdravja so potekale meritve krvnega sladkorja.
Pripravljen je bil zanimiv kulturni program, sledile pa so predstavitve in meritve. Nekaj naših članov se je udeležilo dogodka; skupaj z zdravstvenimi delavci smo udeležencem merili krvni sladkor, delili brošurice ter informirali obiskovalce o preventivi in tudi o posledicah sladkorne bolezni. Ob koncu shoda smo se razgibali pod taktirko višje fizioterapevtke Metke Vlaj. Marija in Andrej Barber Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
41
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Novo mesto
Od Mirne Peči do Zijala Novomeški diabetiki so bili spomladi zelo aktivni. Poleg rednega občnega zbora so v Splošni bolnišnici Novo mesto merili krvni sladkor in se v lepem številu udeleževali pohodov po Dolenjski in Suhi krajini.
Zijalo – kraj, kjer Temenica izpod tridesetmetrske stene drugič privre na plano, smo pohodniki obiskali že nekajkrat. Ker je Zijalo v vsakem letnem času drugačno, smo se tokrat odločili, da ga obiščemo tudi spomladi. 1. marca 2017 je bila udeležba v primerjavi s pohodom od Hmeljnika do Hmeljčiča res skromnejša, pa vendar sta bili dve udeleženki prvič na tem področju. Lani smo na prvem jesenskem pohodu na Ostri vrh vonjali ciklame, tokrat smo lahko prisluhnili »cingljanju« zvončkov. Tudi leska se je takrat že prebudila iz zimskega spanja, trobentice in podlesek prav tako niso več zdržali po zemljo, prikukali so na plano in nam polepšali pohod. Po treh urah smo se vrnili na izhodišče in se z vlakom odpeljali v Novo mesto.
najzanimivejših kulturnih zanimivosti v občini Trebnje. Še skupinska fotografija in naši zvesti jekleni konjički so nas odpeljali v Novo mesto.
Dan odprtih vrat Splošne bolnišnice Novo mesto V Splošni bolnišnici Novo mesto je 6. aprila 2017 potekalo srečanje lokalnih društev, zdravnikov, zdravstvenih delavcev posameznih ordinacij in institucij z imenom Dan odprtih vrat. Na dogodku smo sodelovali tudi člani Društva diabetikov Novo mesto in na stojnici izvajali meritve sladkorja v krvi. Privabljali smo nove člane in javnost ozaveščali o sladkorni bolezni.
Pohod ob Krki – od Soteske do Dvora
Na lep pomladni sončni dan smo se udeležili pohoda od Soteske do Dvora. Triindvajsetim članom društva se je na zbirnem mestu v Soteski pridružilo še sedem onkoloških bolnic in vodnik Andrej iz Dvora. Ta nam je po nekaj minutah hoje pokazal ostanke prvega gradu v Soteski, ki je bil na desnem bregu Krke, in pobočje Pleševice, kjer so bili nekoč grajski vinogradi, danes pa je gozd. Povedal nam je, da so roški gozdovi zelo vodnati, le da voda ne teče po površju, ampak se kot podtalnica na več mestih izliva v Krko. V poletnem času, ko je vodostaj nižji, pa voda spet Srečanje in občni ponikne v votlinah. Po dozbor bri uri hoje smo prišli do 6. marca 2017 je v Hotelu prostora za piknik, kjer smo Šport na Otočcu potekal si privoščili krajši počitek, občni zbor društva, na kanato pa smo pot nadaljevaterem smo po pozdravnem li ob Krki, opazovali cvetonagovoru predsednika druča pobočja, delo bobrov, štva Dušana Jukića prisluhlepe bele labode in kaskanili kulturnemu programu de reke Krke. Med potjo učencev Glasbene šole smo ugotovili, da udeleženMarjana Kozine, ki mu je ci pohoda prihajamo iz kar sledil občni zbor. V nadalješestih občin: Dolenjske Tovanju smo z zanimanjem plice, Mirna Peč, Novo meposlušali predavanje Jelke Spomladi smo opravili precej pohodov. sto, Straža, Trebnje in ŽuZaletel, dr. med., diabetožemberk. Po slabih treh loginje iz UKC Ljubljana in predsednice Diabetološkega zdru- urah hoda smo prispeli do Dvora, se zahvalili Andreju za voženja Slovenije, z naslovom Sladkorna bolezen in vozniško do- denje in se dogovorili, da naslednje leto nadaljujemo pot od voljenje. Predavateljica nam je predstavila težave sladkornih Dvora do Žužemberka. bolnikov z vozniškim dovoljenjem in podala koristne informaDeseti spominski pohod po Josipovi poti cije in napotke o tem, kako ravnati pri vožnji motornih vozil, če 10. maja 2017 smo se podali na že deseti spominski pohod po si sladkorni bolnik. Josipovi poti. Ker je bilo kar nekaj pohodnikov prvič na tej poti, Še ena nova pot smo pred pohodom pojasnili, kako je pot dobila ime. Josip Bevc Člani Društva diabetikov Novo mesto se že 16 let udeležuje- je bil namreč eden prvih organizatorjev pohodov pri Društvu mo in družimo na skupnih pohodih. S pomočjo zakoncev Smo- diabetikov Novo mesto. Ker so mu bili vzponi na poti breme, lič smo odkrili še eno novo pot. 29. marca 2017 smo se odpe- je bila prav zanj odkrita pot brez vzponov iz vasi Potok proti ljali do Pluske v občini Trebnje in se še z nekaterimi pohodni- Praprečam in nazaj na Potok. Žal mu prezgodnja smrt ni doki sestali pri gasilskem domu na Občinah. Po poljskih poteh s volila, da bi se po tej poti kdaj sprehodil. Kot po navadi smo pogledi na dolenjsko gričevje in krajšimi postanki smo pot na- avtomobile pustili v vasi Potok in pot nadaljevali proti Prapredaljevali proti Babni gori in razvalinam gradu Kozjek, ki se na- čam. Na polovici poti smo naredili postanek in se okrepčali. haja na višini 456 metrov nad vasjo Dolenje Selce. »Kaj še bo?!« Izmenjali smo nekaj smešnic in nadaljevali s potjo. Med prijesmo se spraševali, ko smo že konec marca iskali senco. Po tnim kramljanjem smo opazovali visoke smreke, vonjali svež slabih treh urah hoda smo krožno pot zaključili na izhodišču, zrak, poslušali ptičje petje in že smo bili iz gozda med cvetokjer nas je čakalo presenečenje v obliki dobre malice. In ne čimi travniki. Ker se je teden dni pred našim pohodom poslosamo to, naša članica Vida je za vsakega pohodnika pripravi- vila zvesta pohodnica Duška Bubalo, smo se ob povratku la ročno izdelan spominček. Naše tokratno druženje smo za- ustavili na pokopališču Srebrniče in prižgali svečki v spomin ključili še z ogledom Jurjeve domačije iz 18. stoletja, ki je ena Duški in Josipu. Fanika Vovk 42 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Hrastnik
Tradicionalne aktivnosti Aprila so člani hrastniškega društva diabetikov izletnikovali v Radgoni, 16. marca 2017 pa so izvedli občni zbor in izvolil nova člana nadzornega odbora.
voščili še gibanico v gostišču Urška in se dobre volje odpravili proti domu.
Izlet v okolico Radgone 8. aprila 2017 se je 28 članov hrastniškega društva udeležilo izleta v okolico Radgone. V prekrasnem sončnem jutru smo se zbrali pred prostori društva in si na poti proti Radgoni ogledovali naravne lepote delčka Slovenije, kjer so doma štajersko vino, bučno olje in gibanica. Ustavili smo se med vinogradi in obiskali vinogradnika Mlinariča, ki nas je pogostil s svojimi dobrotami. Sprehodili smo se in si ogledali lepote pokrajine, nato pa se odpeljali proti Apačam, kjer smo imeli odlično kosilo. Pot nas je vodila tudi do Konjišča, kjer smo si ogledali ribnike in najstarejši hrast, ki je restavriran. Hoja okoli ribnikov je zahtevala dobro urico časa, na prelepem vrtu gostinskega lokala pa se je prilegla dobra kavica. Na poti nazaj smo si pri-
n Društvo diabetikov Ptuj
Pomladni veter v društvu Ptujski diabetiki so si po predavanju o negi nog na izletu v Žalcu ogledali tudi Hmeljarski muzej. Še prej, v marcu, pa so opravili redni občni zbor.
Občni zbor Društva diabetikov Ptuj 18. marca 2017 smo se člani Društva diabetikov Ptuj zbrali na 43. občnem zboru v restavraciji Gastro Ptuj. Ženski pevski zbor Vrtec Ptuj nam je popestril dan z lepo zapetimi pesmimi, nadaljevali pa smo z zdravstvenim predavanjem dr. Roberta Orovecza z naslovom Demenca. Sledil je Občni zbor, na katerem nam je predsednica Marija Velikonja poročala o delu v preteklem letu, finančno poročilo nam je predstavil blagajnik Drago Plečko. Na dnevnem redu smo imeli zamenjavo predsednice in dveh članov izvršnega odbora. Predsednica Marija Velikonja, ki je 26 let vodila Društvo diabetikov Ptuj, je odstopila in za novo predsednico je bila imenovana in izvoljena Sonja Korošak. Prav tako sta na lastno željo odstopila dva člana izvršnega odbora A. Cigler in
Občni zbor 2017 16. marca 2017 je v Športni dvorani na Novem Logu potekal redni občni zbor članov Društva diabetikov Hrastnik. Prisotne je pozdravil predsednik društva Leopold Majes in jim zaželel uspešno delo. Občni zbor se je skladno z dnevnim redom seznanil s poročili o dejavnostih preteklega leta in načrtom dela za leto 2017 ter izvolil nova člana nadzornega odbora. S pozdravi in čestitkami za uspešno preteklo delo in z željami za uspešno delo v letu 2017 so se oglasili tudi povabljeni gostje. Sledilo je predavanje Antiparazitsko čiščenje krvi, ki ga je imela Ema Furlan. Dogodek se je zaključil z druženjem članov in tradicionalno pogostitvijo. Vojka Železnik, foto: Maks Rak
D. Kmetec, predlagani in izvoljeni pa sta bili A. Breznik in M. Hentak. Po volitvah smo nadaljevali z občnim zborom, tako se je novo izvoljena predsednica Sonja Korošak zahvalila za zaupanje in predlagala načrt dela za leto 2017, blagajnik Drago Plečko je predlagal finančni načrt za leto 2017. Člani so oba dokumenta soglasno sprejeli. Občnega zbora so se na povabilo udeležili tudi predstavnica MO Ptuj, predstavnica diabetikov Slovenije, dr. Marta Simonič, in medicinske sestre.
Predavanje o negi nog Poleg druženj po Sloveniji in tujini, ki jih načrtujemo, ter že obstoječih rednih mesečnih pohodov po okolici Ptuja društvo organizira tudi različna izobraževalna predavanja. Prvega smo imeli 22. aprila 2017. Na lepo in sončno soboto smo se odpeljali v podjetje Kana v Žalec, kjer nas je gospa Akrman lepo sprejela ter nam ponudila kavico in sadje. Sledilo je predavanje o neg nog – pedikuri, predstavila pa nam je tudi izdelke Gehwol za nego nog in nohtov, ki so primerni za diabetike. Zainteresiranim je izvedla tudi meritev delovanja venskega obtoka. Zaposlenim v podjetju Kana se lepo zahvaljujemo za predavanje in predstavitev izdelkov. V nadaljevanju smo obiskali še Hmeljarski muzej Žalec in se odpeljali na zasluženo kosilo. Pot smo nadaljevali na goro Oljko z lepo baročno cerkvijo z dvema zvonikoma in prečudovitim razgledom na Savinjsko dolino in Posavsko hribovje. Ida Fric Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
43
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Posavje – Brežice
Združeni in povezani »Združeni in povezani smo močnejši, z majhnimi, na videz nepomembnimi dejanji, pa pri premagovanju sladkorne bolezni pomagamo drug drugemu,« je v nagovoru marčnemu zboru članom posavskih diabetikov sporočila predsednica društva Darja Mandžuka.
Zbor članov Društva diabetikov Posavje – Brežice je potekal 18. marca 2017 v restavraciji Štefanič v Brežicah, s seznanjanjem z zdravim načinom življenja in predvsem, če to znanje uporabljamo v vsakdanjem življenju in uspešno premagujemo vse pasti, ki nam jih ta zahrbtna bolezen postavlja na življenjsko pot. In prav ozaveščanje in izmenjava izkušenj je tisto, kar nas, sladkorne bolnike, v društvu povezuje. Zbori članov vseh društev potekajo bolj ali manj podobno, vendar ima vsako društvo nekaj posebnosti. Tudi z Društvom diabetikov Posavje – Brežice ni drugače. Že samo dejstvo, da društvo združuje člane treh posavskih občin (Sevnice, Krškega in Brežic), ni pogosto in temu primerno je tudi trenutno število članov – 500. Glede na povečano število sladkornih bolnikov lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih letih članstvo le še povečevalo. Kulturni program. Zbor se je, tako kot je to stalnica že nekaj zadnjih let, začel s krajšim kulturnim programom, ki so ga izvedle učenke Osnovne šole Brežice in članica pohodne skupine iz Sevnice, Branka Jenžur, slednja s krajšo črtico, v kateri nam je opisala eno njihovih poti v pravljični svet pod Lisco: »Ljudje smo kot grozdne jagode. Različni smo si, a vendar zaznamovani s sladkorno boleznijo, združeni v velik grozd, ki nas drži skupaj.« Predavanje o nogah. Stalnica vseh naših druženj je tudi izobraževanje. Tudi tokrat je imela predsednica srečno roko pri izbiri teme Diabetik in njegova skrb za noge in še bolj pri izbiri predavateljice, pedikerke Romane Praprotnik iz Velenja, ki je strokovno in prepričljivo, predvsem pa vsem razumljivo, podkrepljeno s številnimi primeri iz svoje dolgoletne prakse, predstavila eno od najpogostejših težav sladkornih bolnikov. Kapo dol, bi po športno ocenil temo predavanja, predvsem pa predavateljico. Takih predavanj in takih predavateljic si nedvomno želimo tudi v bodoče. Poročila. V nadaljevanju je zbor potekal po običajnih tirnicah,
n Društvo diabetikov Lenart
Občni zbor Na marčnem občnem zboru s kulturnim programom so se diabetiki iz Lenarta izobraževali tudi o kroničnem venskem popuščanju.
18. marca 2017 smo imeli člani Društva diabetikov Lenart občni zbor. Začeli smo s kulturnim programom, zapele so nam pevke ljudskih pesmi Društva upokojencev Lenart, na harmoniko pa je zaigrala mlada harmonikarica Jasmina. Po kulturnem programu smo imeli zelo zanimivo predavanje predstav44 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
Naša srečanja so številčna, saj pridejo člani iz treh posavskih občin.
poudaril bi le to, da smo iz poročila predsednice društva izvedeli, da je bilo društvo tudi v letu 2016 aktivno, da je bila skoraj vsak mesec izpeljana vsaj ena izmed dejavnosti, nekatere skupine, kot so pohodne, pa so se srečevale in odpravile na pot v vseh treh občinah vsak teden. Tudi program za leto 2017 je pester in vsebuje ozaveščanje, izobraževanje in druženje. Glede na porast sladkorne bolezni se mi zdi zelo pomembno, da v društvu namenjajo veliko pozornosti vzgoji mladih s predstavitvami društva in predavanji o sladkorni bolezni v vseh osemindvajsetih osnovnih šolah, delujočih na območju, ki ga pokriva društvo. Zahvale. S članarino, donacijami občin in donatorji, ki podpirajo in sofinancirajo delovanje društva, lahko to svojim članom nameni različne vrste pomoči, kot so subvencije za preventivni oddih v zdravilišču, obisk pedikerja, pomoč oziroma oprostitev članarine za socialno šibke člane, pa tudi prednovoletni obiski bolnih in ostarelih po domovih. V vsakem društvu je nekaj posebej prizadevnih ljudi in nekaterim od teh se je predsednica s priznanji in cvetjem zahvalila za njihov prispevek k delovanju društva. Zbora članov so se udeležili tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Peter Miklavčič, predstavnik občine Brežice Dražen Levojević, vodja ambulante za diabetes v brežiški bolnišnici Živana Kavčič, dr. med., spec. int. med., in drugi. Po skupnem kosilu in druženju smo se razšli, ali če zaključim literarno, razpršili smo se kot velika regratova lučka, ko vanjo pihne otrok, vsak na svoj dom, opogumljeni in opremljeni z novimi spoznanji, dognanji in usmeritvami ter obenem povezani z nevidnimi nitkami v celoto, ki se imenuje Društvo diabetikov Posavja. Rudi Mlinar
nice DIAFIT-a Irene Kaučič Gačnik, ki nas je izobraževala o kroničnem venskem popuščanju pri sladkornih bolnikih. Na občnem zboru so nas s svojo prisotnostjo počastili predsednik Društva diabetikov Maribor Mirko Topolovec in podpredsednica Majda Završnik ter ravnatelj Osnovne šole Voličina Anton Goznik. Posebej veseli smo bili obiska župana Lenarta, mag. Janeza Krambergerja, ki je našemu društvu namenil nekaj spodbudnih besed. Po predstavitvi lani opravljenega dela in načrtov za letošnje smo se poveselili ob dobrem kosilu in druženju z našimi člani. Zavezali smo se, da se bomo čim bolj pogosto udeleževali pohodov, ki jih organiziramo vsak mesec, in to v aprilu tudi uresničili, saj smo se odpravili na nekaj kilometrov dolgo pot okoli Trojiškega jezera in po okraju Trojica. Ingrid Belšak
IZ N AŠIH DRUŠTEV
n Društvo diabetikov Jesenice
Od karnevala do tuberkuloze Pestro dogajanje – aktivnosti ob svetovnem dnevu žil, občni zbor, pohod v Šobec in po Poti treh zvonov, nad- in podzemlja Kranja do medgeneracijskega sodelovanja ter vse do karnevala in resnega predavanja.
V začetku marca smo odšli na tradicionalni pustni karneval v Dobovo, kjer se prvo soboto po pepelnici predstavijo lokalne maske in maske iz drugih slovenskih krajev in tujine, predvsem s Hrvaške. Letos je bilo v povorki čez 50 večinoma skupinskih mask in vse so bile domiselne in zanimive. Maškare so imele pripravljen tudi kratek plesni program in jih je bilo veselje gledati. Seveda so nas najbolj navdušili šolarčki, oblečeni v štiri letne čase. Na poti domov smo se ustavili še na Otočcu, kjer smo imeli skupaj z mnogimi izletniki pripravljeno večerjo.
v letu 2016 izpeljali vse načrtovane aktivnosti in poslovali pozitivno. Sprejeli smo program dela in finančni plan za leto 2017 in izrekli zaupnico dosedanjemu vodstvu tako, da smo za predsednico društva ponovno izvolili Sonjo Ravnik in potrdili dosedanje člane Izvršilnega odbora. V nadzorni odbor pa smo izvolili novega člana, saj je dolgoletni predsednik nadzornega odbora Marko Dolanc zaprosil za razrešitev. Na občnem zboru je jeseniški župan društvu čestital za uspešno delo in prisotne povabil na prireditve ob Jožefovem sejmu in občinskem prazniku; predstavniki društev diabetikov Gorenjske pa so nam zaželeli še boljše medsebojno sodelovanje.
Pohod iz Lesc v kamp Šobec in Radovljico Pohoda se je v lepem vremenu udeležilo 22 članov društva. Tokrat smo imeli tudi varstvo, saj je bila z nami psička Lina. Če bo še naslednjič tako pridna, jo bomo mogoče kar včlanili. V Šobcu smo se okrepčali in pogledali, kako so v kampu čistili izpraznjeno strugo, kjer se je nabralo veliko alg. Potem pa čez polje v Radovljico in naprej na izhodišče v Lescah.
Ob svetovnem dnevu žil in tuberkuloze Ob svetovnem dnevu žil in svetovnem dnevu tuberkuloze smo se udeležili aktivnosti, ki so jih organizirali v Splošni bolnišnici Jesenice: izmerili so nam krvni sladkor in krvni tlak, poslušali smo predavanje o boleznih ožilja nog in se oskrbeli z gradivom o tuberkulozi.
Občni zbor Letošnji občni zbor smo popestrili z uvodnim predavanjem o kroničnih ranah. Aleksandra Vodopivec, zdravstvena tehnica iz Diabetološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice, nam je na kratko, vendar zanimivo pojasnila, zakaj in kako pride do kroničnih ran in kako lahko z vsakodnevno nego nog rane preprečimo. V nadaljevanju občnega zbora smo izvedeli, kako uspešni smo bili lani in kaj načrtujemo letos. Ugotovili smo, da smo
V spomin
Pohoda se je v lepem vremenu udeležilo 22 članov.
Po Poti treh zvonov April se je začel s soboto, ki smo jo jeseniški pohodniki preživeli v Sebenjah, kjer je Društvo diabetikov Tržič pripravilo poučen pohod po Poti treh zvonov. Za posebno doživetje je poskrbel njihov vodič, saj nam je na vsaki »postaji« poleg krajevnih zanimivosti predstavil še kakšno pesem Toneta Pavčka.
Po Kranju in pod njim
Majda Mihelič V 82. letu nas je tiho zapustila naša dolgoletna članica Majda Mihelič. Bila je med pobudniki ustanovitve Društva diabetikov Jesenice in ob začetku njegovega delovanja ena prvih zaslužnih organizatorjev. Majda Mihelič je bila več kot četrt stoletja članica izvršnega odbora društva, skrbela je predvsem za evidenco in preskrbo članov s pripomočki za merjenje krvnega sladkorja ter za organizacijo izletov in okrevanj. Za svoje skrbno, požrtvovalno in dolgoletno delo v društvu je dobila zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije. Majda Mihelič je bila vedno polna optimizma in energije, odprta in družabna, pripravljena prisluhniti in pomagati, zato jo pogrešamo in jo ohranjamo v najlepšem spominu. Počiva na pokopališču na Breznici pri Žirovnici. Društvo diabetikov Jesenice
Društvo diabetikov Kranj pa nas je popeljalo skozi Prešernov gaj in stari del mesta v kranjske rove, kjer smo izvedeli veliko novega o zgodovini mesta in o živalih, ki so v rovih našle svoj dom. Vodička nam je povedala marsikaj tudi o tem, kako so rove odkrili, jih očistili in uredili za turistični ogled.
Maj v Strunjanu Letos smo jeseniški diabetiki odšli na letovanje v Strunjan že v prvi polovici maja. Čeprav je bila skupina manjša kot običajno, so nam pripravili zanimiv in pester program, tako da je teden ob morju hitro minil. Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
45
IZ N AŠIH DRUŠTEV
Medgeneracijsko sodelovanje 17. maja 2017 smo se na trgu Stara Sava udeležili Parade učenja 2017 v organizaciji Ljudske univerze Jesenice. Sodelovali smo s Srednjo šolo Jesenice – zdravstvena usmeritev. Udeležencem parade smo merili vrednosti krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Razveseljivo je, da se je meritev udeležilo veliko mlajših udeležencev, kar kaže, da tudi mladi skrbijo za svoje zdravje. Medgeneracijsko sodelovanje in druženje je lepo uspelo, Ljudski univerzi Jesenice pa se za organizacijo tega dogodka iskreno zahvaljujemo! Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan
n Društvo diabetikov Velenje
Nasmehnili smo se pomladi Okrevanje v Strunjanu v znamenju pestrih izobraževalnih in prostočasnih aktivnosti, s katerimi so velenjski diabetiki pregnali zimo in se nasmehnili pomladi.
Okrevanje Strunjanu. 2. aprila 2017 smo se odpravili na tedensko okrevanje v hotel Salinera v Strunjan. Že pot je bila prijetna, saj smo se peljali soncu in morju naproti. Okolica hotela je eno samo zeleno morje, povsod nekaj cveti, prijetno toplo je in vzdušje je bilo takoj dobro. Sprejem v hotelu? No ja, doživeli smo že marsikaj bolj osebnega in prisrčnega: miza s kozarci vina pred vhodom v jedilnico, nobene besede dobrodošlice, pa skoraj 50 nas je bilo. Mize so nam odredili, opremili z napisi »Rezervirano«, potem pa smo se dnevno borili za svoje prostore. Izbira hrane je bila zadovoljiva, vse pa je imelo nekako podoben okus. Osebno me je zelo motilo, da je okrog posod s hrano vse popackano. Sobe so bile prijazne, s pogledom na morje, vendar je v tem času vse še brez sonca. Izdatno pa smo se soncu lahko nastavljali na bazenski terasi. Bazen je za naše starejše kosti hladen, res pa je, da se v njem da dobro plavati, če imaš prostor. Tudi tu smo pogrešali koga s kakšno krpo, namesto da se postavijo znaki »Drsi!«. Pri telovadbi v vodi so imeli nekateri težave, ker je ves bazen enako globok in so se morali zateči na stopnice. Svetla točka. Animatorka Klavdija pa je prava bomba: njen način vadbe je odličen, oddaja toliko pozitivne energije in vidi se, da se na svoj posel spozna. Razgibala nam je sleherno miši-
Imeli smo odlična izobraževalna predavanja. 46 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
co, in to vse pod vodo, da smo res v celoti izkoristili blagodejni upor morske vode. Poleg tega pa je tip človeka, ki vsakega pripravi vsaj do nasmeška, če že ne do smeha! Tudi ostale aktivnosti z njo so bile nadvse prijetne, sproščujoče in polne smeha. Tako smo si skupaj ogledali točke energijskega parka, šli na pot po solinah in bližnji okolici, z nami pa je izvedla pravi plesni tečaj – vsi smo pričakovali nastop plesne skupine, na koncu pa smo morali plesati sami! Dež je bil usmiljen in smo ga doživeli samo v poldnevnih odmerkih, tako da nikoli ni bil pokvarjen ves dan. Drugače pa je animacija v hotelu skopa, za nas malce nenavadno, saj smo navajeni drugačnih animacij. Izvrstna izobraževalna predavanja. Odlična je bila letos ponudba izobraževalnih predavanj. Profesorica zdravstvene vzgoje Danica Ostanek nam je spregovorila o pomembnosti HbA1c, lahko smo opravili tudi meritev. Novost je bilo predavanje dr. Malčeve o diabetesu in akupunkturi. Naučili smo se stimulacije nekaterih za sladkornega bolnika pomembnih točk. Najbolj nas je zanimala tista proti lakoti. Naša »domača« predavateljica, specialistka klinične dietetike Irena Volk iz Bolnišnice Topolšica, nam je kar krepko stopila na prste glede prehrane. Po hitrem postopku je opravila z vsemi zmotnimi predstavami o tem, kaj smemo in česa ne. Prikaz je bil nadvse plastičen, obrok hrane v plastični vrečki, ki je predstavljala želodec in njegovo potrebo po »še in še«. Že pred leti nas je, stare gospodinje, postavila na zelo realna tla, kaj je normalna količina krompirja za štiričlansko družino. Letos je bilo še bolj »kruto«: vsa živila nam je ekspresno preračunala v vrečke sladkorja! To je pa bolelo in upam, da tudi zaleglo. Predstavila je tudi zajemalko za merjenje količine škrobnih živil, ki jo je razvila sama in so jo izdelali v Plastiki Skaza. Ob slovesu pa smo si zaklicali v pozdrav: Se vidimo v Moravcih, naši naslednji destinaciji. Ingeborg Čas, foto: Franc Čas
Kot običajno – vsak dan smo bili aktivni.
AK TIVNOS TI DRUŠTEV
Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave
Čas in zbirno mesto
vsak prvi in zadnji torek v mesecu meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka
od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava Francka Krašnja, 040 131 145 in Janja Merljak, 041 752 124 ob 18.00, na Policah v Ajdovščini Božidar Madić, 041 586 525
ob sredah
vódena telovadba v bazenu
Kontaktna oseba + tel. št.
Društvo diabetikov Posavje-Brežice ob četrtkih ob četrtkih ob četrtkih
uradne ure krajši pohod za člane iz občine Krško krajši pohod za člane iz občine Sevnica spletna stran društva: http://www.diabetiki-posavje.si
od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a, Brežice zbor v Krškem zbor v Sevnici aktualni dogodki društva
Marija Baškovč, 040 734 950 Anton Vodišek, 031 391 920 Ivana Kranjc, 040 836 702
ob 14.00, pri gostišču Šega zbirajo prijave zbirajo prijave
Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087
od 9.00 do 12.00 ob 8.00, parkirišče pri jezeru ob 10.00, avtobusna postaja Domžale od 10.00 do 12.00, društvo naknadno na vabilih naknadno na vabilih
pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787 pisarna društva, 01 721 42 79
ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, na sedežu društva ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 17.00, Športna hala ob 17.00, Športna hala ob 7.00, Hotel Dravograd Hotel Dravograd
Anica Repnik, 051 381 013 Kodrun Ervin, 040 562 472 Alojz Špalir, 041 363 616 Ana Rutnik, 031 667 035 Ana Rutnik, 031 667 035 Alojz Špalir, 041 363 616 Alojz Špalir, 041 363 616
od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva
Ela Jančar, 031 865 551
Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu junija ali julija od 3. do 10. septembra
pohod po okolici Cerknice izlet edukativno zdravstveno okrevanje v hotelu Sava Rogaška
Društvo diabetikov Domžale ob sredah sobota, 2. september od 17. do 24. septembra sreda, 4. oktober sobota, 7. oktober sobota, 21. oktober
uradne ure meddruštveni pohod Gradiško jezero edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu meritve krvnega sladkorja in tlaka pohod Šinkov Turn izlet s predavanjem (grad Bogenšperk)
Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob petkih sobota, 24. junij sobota, 24. junij
rekreativni pohodi v okolici Dravograda uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka kolesarjenje v Dravogradu rekreativni pohodi v okolici Slovenj Gradca kolesarjenje v Slovenj Gradcu pohod na Smrekovec kolesarjenje v Dravogradu, s člani društva invalidov Dravograd
Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih
uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja
Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih
uradne ure društva
od 9.00 do 11.00, sedež društva
ob ponedeljkih vsak prvi in tretji ponedeljek
informacije po telefonu telovadba in vodna rekreacija
od 9.00 do 11.00 telovadnica Dol pri Hrastniku in bazen
vsak prvi torek v mesecu
merjenje sladkorja, holesterola in tlaka
od 8.00 do 10.00, sedež društva
Leopold Majes, 041 317 545 in Vojka Železnik, 040 841 828 telefon društva, 081 611 340 Leopold Majes, 041 317 545 in Vojka Železnik, 040 841 828 Alenka Ostrožnik, 040 841 828 in Patrick Žibert, 031 346 224
pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net
Društvo diabetikov Idrija vsako sredo ob petkih od 9. do 12.septembra
telovadba Nordijska hoja mini počitnice v Dalmaciji
ob 16.00, ŠC Idrija ob 16.00, UTA ob 2.00, Idrija
D. Kavčič, 041 448 424 D. Kavčič, 041 448 424 Zdenka Bogataj, 031 307 089
ob 10.00 do 12.00, sedež društva od 19.00 do 20.00, društveni prostori od 19.00 do 20.30, društveni prostori
po razporedu na oglasni deski Venčka Bergoč, 031 475 404 Jasna Cimperman, 041 683 391
ob 11.00 do 12.00, sedež društva ob 18.00, balinišče Koseze ali Zabiče
po razporedu na oglasni deski Jožef Kalčič, 040 312 201
ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 19.00, KS Sava
društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939
od 16.30 do 17.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 8.00, v Žireh ob 8.00, pri Poštarski koči
društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961
ob 8.00 (kraj bo javljen naknadno) prijave na društvu ob uradnih urah ob 9.00, v Mojstrani kraj in čas bosta javljena naknadno prijave na društvu ob uradnih urah
Čazim Babič, 041 909 961 Dragica Vehar, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Dragica Vehar, 040 480 939
od 8.30 do 10.00, v društvu prijave na društvu, ob 8.00, v Žireh
Marija Podbevšek Katarina Ž. Arčon, 041 653 517
ob 8.00 (kraj bo javljen naknadno) ob 10.00, v društvu od 8.30 do 10.00, v društvu
Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek
ob 17.00, ZD Kamnik zbirajo prijave
Savica Juntez, 041 285 341 Marija Podbevšek in Katarina Ž. Arčon
Društvo diabetikov Ilirska Bistrica vsakega 1. in 16. v mesecu ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob petkih
dežurstvo z merjenjem krvnega sladkorja in holesterola organizirana telovadba vaje za sprostitev dežurstvo na sedežu društva, v tednu, ko je sejem (vsakega 1. ali 16. v mesecu), odpade balinanje, ženske in moški
Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob sredah julij, avgust ob četrtkih ob petkih sobota, 24. junij sobota, 1. julij sobota, 2. september od 10. do 17. septembra sobota, 23. september sobota, 7. oktober sobota, 14. oktober
telovadba balinanje uradne ure in merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola julija in avgusta ni uradnih ur telovadba balinanje meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) pohod po stari vršiški cesti meddruštveni pohod Gradiško jezero–Lukovica–Brdo (organizira DD Domžale) okrevanje v Termah Dobrna pohod Mojstrana, slap Peričnik pohod v Občini Bohinj izlet v Belo krajino
Društvo diabetikov Kamnik torek, 20. junij sobota, 24. junij sobota, 2. september torek, 12. september torek, 19. september sreda, 20. september sobota, 23. september
meritve krvnega sladkorja in tlaka meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) meddruštveni pohod Gradiško jezero–Lukovica–Brdo (organizira DD Domažale) druženje izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja predavanje in učna delavnica o zdravi prehrani (dipl. med. sestra Kati Časar) izlet s splavarjenjem
Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
47
AK TIVNOS TI DRUŠTEV
Datum
Vsebina
Čas in zbirno mesto
Kontaktna oseba + tel. št.
od 1. do 8. oktobra torek, 10. oktober torek, 17. oktober sreda, 18. oktober
edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah druženje in izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja predavanje o sladkorni bolezni in zapletih
zbirajo prijave ob 10.00, v društvu od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, ZD Kamnik
Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek diabetologinja Jana Plavc, dr. med. Frančišek Miklič, 051 340 571
Društvo diabetikov Kočevje ob ponedeljkih
telovadba s fizioterapevtko
ob ponedeljkih vsak tretji torek v mesecu
skupina sladkorčki, delavnica kopanje v Dolenjskih Toplicah
ob 17.00 uri, OŠ Ljuba Šercerja ali na parkirišču PD Kočevje (Podgorska ul.) ob 10.30, pisarna društva ob 9.00, AP Kočevje
vsako drugo sredo v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih
informacije in svetovanje uradne ure merjenje krvnega sladkorja in tlaka joga smeha, obraza in čvrsto telo seniorjev
od 12.00 do 13.30, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 10.00, pisarna društva
ob četrtkih ob četrtkih
uradne ure refleksoterapija
od 16.00 do 18.00, pisarna društva po prijavah
zadnji četrtek v mesecu ob petkih
Stezice do zdravja, pohod z zeliščarjem klepetalnica, umetnostna delavnica, družabne igre, ročna dela
po prijavah ob 16.00, po prijavah, pisarna društva
Irena Maržič Frančišek Miklič, 051 340 571 in Erika Miklič, 051 340 572 društvena pisarna, 05 994 72 02 dežurni član IO, 05 994 72 02 Bojan Figar, 051 853 633; Darja VPD društvena pisarna, 05 994 72 02 in Darinka Suljevič, 041 397 789 dežurni član IO, 05 994 72 02 društvena pisarna, 05 994 72 02, zunanja strokovna sodelavka Zofka Cvitkovič, 031 681 326 društvena pisarna, 05 994 72 02
od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper od 8.00 do 9.00, CDA Koper po dogovoru
Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821 Andrijana Lasič, 041 321 529
obvestimo pozneje obvestimo pozneje ob 10.00, Vina Koper ob 8.00, avtobusna postaja Lucija ob 8.00, avtobusna postaja Lucija
Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132
Društvo diabetikov Koper vsak torek vsako prvo sredo v mesecu ob petkih dvakrat tedensko trikrat na teden julija in avgusta sobota, 9. september 2017 septembra torek, 17. oktober od 1. do 8. oktobra od 15. do 22. oktobra
kegljanje uradne ure kegljanje in pikado vaje za zdravo življenje in namizni tenis kolesarjenje uradne ure in dejavnosti društva odpadejo piknik Lovska koča Rižana izlet teden mobilnosti – pohod in koles. Vina Koper–Moleto–Vina Koper edukativno zdravstveno okrevanje Dolenjske toplice edukativno zdravstveno okrevanje Rogaška Slatina
Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih vsako sredo sobota, 24. junij sobota, 2. september nedelja, 3. september sobota, 16. september četrtek, 28. september sobota, 30. september nedelja, 1. oktober sobota, 14. oktober
uradne ure od 16.00 do 18.00, Ljudska uni. Kranj, 2. nad., soba 11 redna tedenska telovadba ob 18.30, Diabetični center Kranj meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka) ob 7.00, Ljudska univerza Kranj meddruštveni pohod Gradiško jezero (organizira DD Domžale) ob 7.00, Ljudska univerza Kranj 7-dnevni program zdr. vzgoje za diabetike v Šmarjeških Toplicah ob 14.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 pohod po Jezerskem ob 8.15, Ljudska univerza Kranj delavnica: Obvladovanje samega sebe in spodbujanje (Branka Strniša, dipl. univ. psih.) ob 16.00, Ljudska univerza Kranj izlet v neznano ob 7.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 7-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Talaso, Strunjan ob 14.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 pohod po Šenčurju ob 9.00, Ljudska univerza Kranj
društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490 Terme Krka, 08 20 50 300, booking@terme-krka.si društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 Terme Krka, 08 20 50 300, booking@terme-krka.si društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490
Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu vsak tretji ponedeljek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu od 2. do 9. julija ponedeljek, 4. september september oktober
pohod po Slovenskih goricah kopanje v Biotermah Mala Nedelja uradne ure merjenje krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje v Termah 3000 Moravske Toplice izlet v Logarsko dolino trgatev v Negovi pohod Lenart z okolico
ob 10.00, Trgovina Klasek ob 9.00, Zdravstveni dom od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni obveščeni prijavljeni udeleženci po dogovoru ob 8.00, Trgovina Klasek po dogovoru
Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573
od 9.00 do 11.00, UE Lendava ob 15.00, Zveza kulturnih društev ob 17.30, v Domu za starejše v Lendavi
Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100
od 8.00 do 11.00, društvena pisarna ob 19.00, športna dvorana Litija ob 16.00, dvorana Pogart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 17.00, pisarna društva, po dogovoru ob 8.00, pisarna društva, po dogovoru
Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84
Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih vsak drugi torek v mesecu ob sredah
uradne ure predavanja na temo diabetesa in zapletov telovadba
Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih in sredah ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih
uradne ure telovadba plavanje merjenje krvnega sladkorja ustvarjalne delavnice pohodi v bližnji in daljni okolici
Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob sredah ob četrtkih vse leto
uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 vodena aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS voden sprehod na grad z merjenjem KS pred sprehodom in po njem ob 10.00, Ulica stare pravde 2 aerobna telovadba od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije: Judita Erjavec, 041 708 500
pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421
Društvo diabetikov Ljutomer vsako prvo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu sobota, 1. julij
48 Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
uradne ure, meritve, druženje uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja regijsko srečanje društev diabetikov Pomurja v Ljutomeru
od 15.00 do 17.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 16.00, pisarna društva ob 9.00, hipodrom Ljutomer
Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385 Bojana Meznarič, 041 859 313
AK TIVNOS TI DRUŠTEV
Datum
Vsebina
Čas in zbirno mesto
Kontaktna oseba + tel. št.
v prvi polovici septembra v prvi polovici oktobra
lažji pohod z druženjem težji pohod po Goričkem
ob 8.00, pisarna društva ob 8.00, avtobusna postaja
Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313
Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak prvi in zadnji pon. v mesecu vsak dan ob ponedeljkih, torkih in četrtek ob torkih ob sredah ob petkih
brezplačne meritve sladkorja v krvi namizni tenis kegljanje brezplačne meritve krvnega sladkorja plavanje in savna v Fontani uradne ure rusko kegljanje uradne ure pikado in namizni tenis
sobota, 24. junij julija in avgusta četrtek, 7. september sobota, 9. september sobota, 16. september četrtek, 14. september sreda, 20. september sobota, 30. september torek, 3. oktober četrtek, 5. oktober petek, 20. oktober sobota, 28. oktober
izlet počitnice pogovor z laičnim svetovalcem pohod edukativno zdravstveno okrevanje na morju kolesarjenje dan mobilnosti, brezplačne meritve krvnega sladkorja izlet delavnica, predavanje, meritve krvnega sladkorja pogovor z laičnim svetovalcem državno prvenstvo diabetikov v steznem kegljanju kostanjev piknik razne športne dejavnosti
od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medika od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici 4 ure, s člansko izkaznico ceneje Terme Fontana od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, preostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 pisarna zaprta obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob 17.00, obvezna prijava Zdenko Babič, 040 351 919 ob 10.00, Trg Leona Štuklja Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 ob 10.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10 Dvorana Tabor Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvestila na oglasni deski društva inspletni strani: www.diabetiki-mb.si
Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob ponedeljkih in četrtkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob četrtkih
uradne ure društva pohod po okolici Leš uradne ure društva pohod po okolici Mežice pohod po okolici Črne ustvarjalne delavnice pohod po okolici Kotelj pohod po okolici Raven
od 9.00 do 15.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. ob 14.00, pri Lukanu od 15.00 do 18.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. ob 16.00, avtobusna postaja ob 16.00, pri cerkvi ob 14.00 (nad Havano na Ravnah) ob 15.00, na Rimskem vrelcu ob 15.00, pred zdravstvenim domom
dežurni, 02 822 02 33 Jaroš Kodrun, 041 420 131 dežurni, 02 822 02 33 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Mira Bertalanič, 031 539 470 Dragomira Cizerl, 040 397 784
od 9.00 do 10.00
Bernarda Miklavc, 041 961 495
Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje od četrtkih
uradne ure
Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak drugi in zadnji torek ob torkih ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih
kreativne delavnice in dihalne vaje od 10.30 do 13.00, prostori društva, Tomšičeva 15 Marija Špari, 031 784 780 balinanje od 8.30 do 10.00 pri Domu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 uradne ure od 10.00 do 12.00, prostori društva Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, prostori društva Helena Copot, 041 343 630 šahiranje od 8.30 do 10.00, prostori društva Marija Barber, 031 511 816 sestanek, predavanje ali delavnica in meritve ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska ulica 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik
Društvo diabetikov Novo mesto vsak dan ob sredah vsako drugo sredo v mesecu sreda, 21. junij sreda, 6. september sreda, 20. september sreda, 4. oktober sreda, 18. oktober oktobra
plavanje: na sedežu društva so na voljo karte za plavanje uradne ure nekaj urni pohod v okolici Novega mesta aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si športnorekreativno srečanje s piknikom pohod: Machova pot, 2. del pohod: Rigelj pohod: Kostanjeva pot pohod: Birčna vas–Novo mesto jesenski izlet po Sloveniji
od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00 in celodnevne od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto določimo naknadno člani prejmejo vabila po pošti ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm ob 13.00, Novo mesto, železniška postaja člani prejmejo vabila po pošti
tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855; 064 160 300
ob 10.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, parkirišče pred barom Domen v Luciji
Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491
od 17.30 do 18.30, Šolski center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna po dogovoru, pisarna društva v ZD Postojna ob 15.30, pisarna društva obvestimo naknadno pisarna zaprta obvestimo naknadno obvestimo naknadno
Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510
Društvo diabetikov Piran ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih ob nedeljah
joga (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za vitalnost (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za hrbtenico (prispevek 25 evrov na mesec) nedeljski pohod
Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih po dogovoru sreda, 28. junij junija ali julija od 10. julija do 20. avgusta septembra oktobra
telovadba uradne ure pogovor z laičnim svetovalcem, pokličite pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja pohod okoli Bloškega jezera izlet in ogled tovarne zdravil Krka v Novem mestu predavanje
Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu vsak prvi četrtek
dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8.00 do 10.00, pisarna društva merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva pohod po okolici, prijavite se na društvu ob 9.00, novi Lidl Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a
Ida Fric, 041 469 510 in Sonja Korošak, 041 528 615 Ljubica Zavec društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510
Sladkorna bolezen JUNIJ 2017
49
AK TIVNOS TI DRUŠTEV
Datum
Vsebina
od 2. do 9. julija sobota, 9. september sobota, 7. oktober
edukativni zdrav. program za diabetike v Termah 3000, hotel Ajda železniška postaja Ptuj pohod in druženje v Logarski dolini ob 7.00, železniška postaja Ptuj izlet v Prekmurje ob 7.00, železniška postaja Ptuj
Čas in zbirno mesto
Kontaktna oseba + tel. št. Prijavljeni dobijo obvestila po pošti. Metka Hentak, 031 408 268 (v času uradnih ur) Metka Hentak, 031 408 268 (v času uradnih ur)
Društvo diabetikov Sežana ob torkih ob petkih
uradne ure uradne ure
od 9.00 do 12.00, na društvu od 9.00 do 11.00, na društvu
Ivan Krulej, 031 622 082 Ivan Krulej, 031 622 082
ob 11.00, kegljišče TUŠ ob 16.30, NO ob 17.00, Mercator center ob 16.00, kegljišče TUŠ
Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Mojca Kaspar Stane Oblak, 040 603 853
od 16.00 do 18.00, Zdravstveni dom Škofja Loka od 19.00 do 20.00, bazen CSS od 8.00 do 10.00, v Zdravstveni dom Škofja Loka ob 9.00, Mercator Podlubnik po dogovoru
Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uri Janez Jemec, 031 617 895 Irena Terkaj, 051 486 462 Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uri Irena Terkaj, 051 486 462
od 10.00 do 12.00, prostori društva
društvo, 051 335 614
od 17.30 do 18.30, Delavski dom Trbovlje odpade obvezna prijava obvezna prijava zbirajo prijave obvezna prijava obvezna prijava obvezna prijava
društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614
od 17.00 do 18.00 prostori društva od 9.00 do 10.00 v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču
Vika Remic, 031 404 243
od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna na Stantetovi 16 od 16.00 do 17.00, prostori društva ob 16.00, Ribiška koča Velenje od 9.00 do 10.00, prostori društva od 17.00, na društvu, Stantetova 16
Milica Vertačnik, 070 875 519 in Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Milica Krašovec, 041 970 130
Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob četrtkih ob petkih
kegljanje pohodi kolesarjenje kegljanje
Društvo diabetikov Škofja Loka vsak prvi in tretji ponedeljek ob torkih ob torkih in sredah ob četrtkih po dogovoru
uradne ure plavanje uradne ure in meritve rekreativni pohod na Crngrob meritve gleženjskega indeksa
Društvo diabetikov Trbovlje ob torkih in sredah julija in avgusta vsako sredo julija in avgusta četrtek, 6. julij četrtek, 20. julij od 12. do 19. septembra sobota, 9. september četrtek, 21. september četrtek, 28. september
uradne ure in meritve uradne ure in meritve odpadejo, ker je pisarna je zaprta telovadba telovadba ekskurzija Planica – Tamar kopalni dan v Izoli okrevanje v Biogradu srečanje z diabetiki v Metliki kopanje v Rimskih Termah pohod Plesko
Društvo diabetikov Tržič ob torkih vsak prvi in tretji torek v mesecu vsak zadnji torek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu
uradne ure meritve uradne ure meritve
Vika Remic, 031 404 243
Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih
uradne ure
ob ponedeljkih ob torkih ob torkih vsak prvi torek v mesecu
športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah tedenski pohod okoli jezera v Velenju športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah razne delavnice
Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih vsak dan ob torkih ob sredah ob četrtkih vsak zadnji petek v mesecu
kegljanje nordijska hoja uradne ure pikado telovadba nordijska hoja
ob 16.00, kegljišče v Zagorju Emilio Kos, 040 651 697 ob 9.00 in ob 18.00 Ivan Polanec, 041 520 583 od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583 od 17.00 do 19.00, telovadnica Proletarec-Mladinski center Karli Breznik, 070 514 707 od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583 ob 18.00, Evropark Viki Zupančič, 041 971 853
NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek ....................................................................................................................................... Naslov .................................................................................................................................................... Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov
#
Letna naročnina znaša 6,40 evra (izidejo 4 številke), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.
[ DA ]
[ NE ]
Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................
NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike
AFRIŠKI GORSKI KOZLIČ (iz dveh enakih zlogov)
AMERIŠKI NEMŠKO FIZIK, ŽENSKO NOBELOVEC IME SHULL (iz: GALHE)
KRMA ZA GOVEDO
LETOVIŠČE ROMUNSKI V PESNIK BOKI (iz črk: KOTORSKI SUDINEC)
TEKSTILNI IZDELEK
2
NEKDANJI NEMŠKI KANCLER (Helmut) ČLOVEK, OBČUTLJIV NA CVETNI PRAH
10
IME IGRALKE MANGANO (iz: SILAVAN) MEHKA TKANINA (iz črk: FALANGE)
Križanke DO, RE, MI, ? osvežijo BOJNO LETALO znanje.
SREDIŠČA KOLES
PRIPADNIK HETOV
MOLIBDEN
9
REKA V ZAIRU 4. IN 16. ČRKA
IRHOVINA
NEKDANJA VELIKA ŠPORTNA PRIREDITEV V SOCIALIZMU
POENOTENJE
PRAV TAKO (latinsko)
GRŠKA ČRKA
BOJAZEN
SPLAVILO
MESEC
NORMANSKI POMOREC (Erik ...) KRANJ
3
STARORIMSKI FILOZOF (Boetius)
7
8
Jo boste rešili do konca?
MESTO V PENSILVANIJI, ZDA
6
ENAKI ČRKI NOČNI LOKAL OTOK V JADRANU PISATELJ ZORMAN
POLNI STIK V POEZIJI
OTOK V PRESPANSKEM JEZERU
13
PEVKA PRODNIK
DEBELA PALICA PRIPOVEDNA GLASBENIK PESNITEV GJURIN GLASBENIK SOSS
VESLAŠKA TEKMA SOLMIZ. ZLOG
POPULARNA POPEVKA DROBNI LASJE
TOMO ZUPAN
LAMI SORODNA ŽIVAL
4
AKTOVKA ENOTA ZA FREKVENCO
TLAČILKA
POČELO PRI ST. GRKIH (iz: črk OPERINA)
Križanke CENE NOVAK so anti- KOŠARKAR sklerotik. NOWITZKI
BOLNIK Z NADUHO
1
RIMSKA 6 NEMŠKA LUKA
NEMŠKI KRADLJIVEC FILOZOF (iz črk: STA)
11
#
5 VELIKO POLJSKO MESTO GLAVNO MESTO MOLDAVIJE
12
ŽENSKO IME, ROZKA
Kupon za nagradno križanko št. 119 (julij 2017) 1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.
ZBIRANJE PODATKOV
Ime in priimek: ..................................................................................................................... TITOV SVETOVALEC (Milovan)
Ulica: .................................................................................................................................. Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................
ALBERT EINSTEIN
Sestavil Jože Petelin
TONE TOMŠIČ
Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................
Nagrade za križanko v Sladkorni št. 119 bo podarila Zveza društev diabetikov Slovenije. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 21. avgusta 2017 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: WELLION. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. Sladkorna bolezen JULIJ 2017
51
Nova, manjša igla NovoFine® je zasnovana z mislijo na bolnike
4-mm igla NovoFine® 32G
8-mm igla
Udobna Zelo tanka in zelo kratka igla za cim manj bolecin1 in cim manjše tveganje za intramuskularno injiciranje2
povrhnjica in usnjica plast podkožnega mašcevja mišicno tkivo
N NovoFine ovoFine® 32G 32G 4-mm igla
Mocna
60º 60º
obicajna igla
9 90º 0º
Edinstvena zasnova zmanjšuje tveganje, da bi se igla skrivila ali zlomila
Univerzalna Dolžina 4 mm je primerna za subkutano injiciranje, ne glede na bolnikovo velikost in indeks telesne mase3
NovoFine ® ljo 6 o v
Na P Podrobnejše odrobnej še iinformacije nformacije o zdravilu zdravilu sso on na av voljo oljo p pri: ri: Novo Nordisk d.o.o., N ovo N o rdisk d .o.o., ŠŠmartinska mar tinska cesta cesta 140, 14 0, Ljubljana, L ju b l ja na, Lj T0 01 18 810 10 8 8700, 70 0, E info@novonordisk.si, info @novonordisk.si, S www.novonordisk.si w w w.novonordisk.si ali ali www.novonordisk.com. w w w.novonordisk.com. N NovoFine ovo Fine ® je namka v llasti as ti d ružbe Novo N ovo Nordisk N ordisk A/S, A / S, Danska. Da n s k a . je zašcitena zaš citena blagovna blagovna zznamka družbe SSI/DV/0217/0010, I / DV DV//0217/0 010, februar fe b r u a r 2 2017 017
®
Fine Novo 2G od 3 4mm a 2017! junij
Občutki Občutki štejejo štejejo
m 30G 8m
Literatura: 1. Arendt-Nielsen L et al. Somatosens Mot Res. 2006;23(1,2):37– 43. 2. Birkebaek NH et al. Diabetes Care. 2008;31(9):e65. 3. Frid A et al. Diabetes & Metabolism 2010;36:S3–S18. 4. Podatki v dokumentaciji. Preizkušeno po standardu ISO 11608-2:2012. Podatki so dostopni na sedežu družbe in so razpoložljivi na zahtevo.
®
Združljiva z vecino injekcijskih peresnikov4
n 31G iin NovoF in
e
m m