Revija Sladkorna bolezen st.118 by sloda

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 118•Marec 2017 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

OSREDNJA TEMA:

DIABETIČNA NOGA GENERALNI SPONZOR ZDDS

AKTUALNO:

Občni zbor zveze

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si Izdajateljski svet: Peter Miklavčič (predsednik), Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (člana) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v maju 2017.

® Živa Janež Višnar, urednica

Življenje ni narejeno iz želja, temveč iz dejanj vsakogar izmed nas. Paulo Coelho

Dragi bralci, običajno se pred izidom prve številke člani uredništva sestanemo, prevetrimo predlagane letne vsebine in hkrati razmislimo, kaj je tisto, kar nam manjka in kaj bi lahko naredili bolje. Tokrat smo izluščili tri ključna sporočila, ki jih želimo deliti z vami. Ugotovili smo, da si v vseh teh letih soustvarjanja vsebine pravzaprav želimo več povratnih informacij ravno od vas, dragi bralci. Zato vas vabimo, da z nami delite svoje dobre in slabe zgodbe na naslov sladkorna. urednistvo@gmail.com. Osebne izpovedi, ki motivirajo, so žarki, ki vedno ogrejejo. Sladkorni bolnik z železno voljo in pozitivnim odnosom lahko premika meje nemogočega. Ena takšnih zgodb je prav gotovo tudi tokratni pogovor z Robijem Zupanom, ki je misel »To je nemogoče« zamenjal za »Tega še nisem poskusil«. Takšni posamezniki nam vlivajo veliko pozitivnega in dobre volje. Pogosto prezremo ali pa ne želimo pogledati tudi na senčno stran. Veliko je tudi bolečine in žalosti med starejšimi. V Evropi je depresivnih od 4 do 10 odstotkov starostnikov, še večji pa je delež tistih, pri katerih so izraženi le določeni depresivni simptomi. Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri srečujejo z različnimi težavami, med katerimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo. Premestitev v domsko oskrbo predstavlja stres tako za starostnika kot za njegove svojce. Sladkorno bolezen lahko spremljajo tudi resni zapleti, ki močno okrnijo kakovost bivanja. To je pomembna plat življenja, ki je ne gre zanemariti, in cenili bomo, če boste z nami delili svoje izkušnje o bolezni in težavah. Navsezadnje je namen društev diabetikov ravno to – pogovor in skupno lajšanje težav –, pri čemer upamo, da vam Sladkorna predstavlja pomemben pripomoček. Vabimo vas torej, da nas v letošnjem letu nagovorite z izpovedmi, ki bodo za vse bralce pomembne in dragocene. V številki, ki je pred vami, smo si za osrednjo temo izbrali diabetično nogo in se o tem temeljito razpisali. Naš dolgoletni strokovni recenzent revije, asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., je ob vsem še posebej poudaril, kako pomembno je, da sladkorni bolnik opravi pedikuro vedno pri profesionalno usposobljenem osebju na preverjenih mestih. Kajti sladkorna bolezen zahteva posebno obravnavo nog in tukaj je previdnost pri izbiri na prvem mestu. Še zadnja novica, ki ni najbolj spodbudna. Na skupščini zveze so spregovorili tudi o manjših sredstvih FIHO, ki jih bodo prejeli zveza in njena društva. Zato bodo morda letos namesto petih številk v vaš poštn nabiralnik prišle le štiri številke. Vsekakor se bomo potrudili, da bodo vsebine še naprej kakovostne in zanimive. Želimo vam lepo pomlad; naj bo prostor za dobro vedno v vas.

Plaketo častnega člana Zveze društev diabetikov Slovenije sta prejela Štefan Hari, Društvo diabetikov Lendava (desno), in Ivan Bergoč, Društvo diabetikov Ilirska Bistrica (levo). V sredini: Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Foto: Brane Bombač Sladkorna bolezen MAREC 2017

VSEBINA

6 8 11 12

16 21 26

28 31 35 AKTUALNO 5 33

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

Letna skupščina zveze

Tekmovanje o sladkorni bolezni

ZA NAŠE ZDRAVJE

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga

Ogljikovi hidrati

Limfedem

Temeljit pregled stanj in zdravljenja

Pasji glukometer

Obravnava diabetične rane

Kako zmanjšati tveganje za srčno-žilne zaplete

Kajenje in sladkorna bolezen

12 15

Izzivi zdravljenja diabetične noge Diabetično stopalo – nega AKTIVNO

Oskrba diabetične noge 31

Pilates

Sodelovanje različnih strokovnjakov OSEBNA ZGODBA

EDUKOTIČEK – Jana Klavs

Ljubo Pevec

KOMENTAR – Diana Zajec

Robi Zupan

4 Sladkorna bolezen MAREC 2017

AKTUALNO: Skupščina zveze

Z manj denarja gremo naprej »Zveza je v preteklem letu uresničila predvidene letne aktivnosti,« je v predstavitvi opravljenih nalog poudaril njen predsednik Peter Miklavčič. Od vseh naštetih številnih aktivnosti je prav gotovo preteklo leto zaznamovala 60-letnica zveze, ki je odmevala po vseh društvih. Vendar pa je to le kamenček v mozaiku dejavnosti društev in zveze, ki tako krepijo zavedanje o pomenu preventive in dobrega samoobvladovanja bolezni. Kljub temu da bodo letos finančne možnosti manjše, pa bodo aktivnosti še vedno tekle naprej, pa četudi v nekoliko okrnjeni obliki.

Glasilo Sladkorna bolezen Že več kot 31 let je nepogrešljiv vir informacij za vse člane; do zdaj je bilo izdanih 117 številk. Letošnji predlog, da se število izidov zmanjša na štiri letno, ni bil potrjen, zato bodo imeli zadnjo besedo člani izvršnega odbora. Za letošnja glasila so predvidene naslednje osrednje teme: diabetično stopalo, sodobni cilji zdravljenja pri sladkornem bolniku, vloga prehrane in gibanja pri sladkornem bolniku ter vplivi okolja in genetika pri sladkornih bolnikih.

Člani društev bodo že dvaindvajsetič merili vzdržljivost Športnorekreativno srečanje bo letos organiziralo Združenje diabetikov celjske regije v Termah Olimje, in sicer v soboto, 27. maja 2017. Lansko srečanje je bilo organizirano pod okriljem škofjeloškega društva v Športni dvorani Poden. Obisk in organizacija pod okriljem predsednice Tanje Oblak sta bila izvrstna. Iz leta v leto ima srečanje večji pomen in tudi udeleženci se ga radi udeležujejo.

Znanje o sladkorni bolezni – mala malica! Prizadevanja o širjenju znanja o sladkorni bolezni imajo že vrsto let izredno velik nacionalni pomen. S pomočjo zveze so se izobrazile številne generacije učencev in dijakov. In to, kar se Janezek v mladosti nauči, to potem Janez zna! Lani je potekalo že 18. tekmovanje po vrsti. Letos je zaradi povečanja števila šol in tekmovalcev tudi večji obseg dela. Termini za seminarje in za tekmovanja so predvideni jeseni.

Laični svetovalci Leta 2013 je bil v okviru akcijskega načrta predlagan nov projekt za izobraževanje laičnih svetovalcev. Lani so

potekala prva izobraževanja laičnih svetovalcev in nastali so priročnik, etični kodeks in zgibanka o laičnih svetovalcih. Izvršni odbor je potrdil prvih 27 laičnih svetovalcev, ki so se udeležili vsaj dveh delov seminarja, in jim podelil ustrezna potrdila na svečanem zaključku prve faze izvajanja projekta 26. oktobra 2016 v Cankarjevemu domu v Ljubljani. Vodja projekta je podpredsednik zveze Marjan Šiftar.

Osrednjo prireditev so zaznamovali trije mejniki Društvo diabetikov Domžale je 12. novembra 2016 pripravilo osrednjo proslavo ob 60-letnici zveze in 30-letnici delovanja domžalskega društva ter ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Ob okrogli obletnici je bil izdan tudi bilten, ki je zajemal zgodovino društev in zveze ter opise 41 društev diabetikov. Letos bo osrednjo prireditev ob svetovnem dnevu pripravilo Društvo diabetikov Mežiške doline v soboto, 11. novembra. Ravno tako bodo tudi letos potekale vse utečene dejavnosti ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni.

Nacionalna konferenca Lani je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje organiziral nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni 7. decembra, kjer so bili prisotni tudi predstavniki zveze. V izvajanju nalog nacionalnega programa so poleg zveze vključeni tudi drugi partnerji, ki jih med seboj povezuje in spodbuja k izvajanju programov ministrstvo za zdravje. Predstavniki zveze se bodo redno udeleževali sestankov koordinacijske skupine tipa 2 za obdobje 2010–2020 in uresničevali programe akcijskega načrta za obdobje 2016–2017.

Izobraževanje in posvet predsednikov društev Leta 2016 je bil organiziran dvodnevni delovni posvet predsednikov oiroma predstavnikov društev in en enodnevni izobraževalni posvet, kot pomoč pri pripravi vlog FIHO. Letos bomo aprila pripravili enodnevni posvet s člani izvršnega odbora zveze in predstavniki društev. Po potrebi se bo pripravil tudi en enodnevni posvet v jesenskem času.

DiaEuro mali nogomet Evropsko prvenstvo nogometašev s sladkorno boleznijo se je odvijalo od 24. do 30. julija v Sarajevu; sodelovalo je 16 držav. V organizaciji Društva diabetikov Nova Gorica je projekt izvedel Dominik Soban. Uvrstili so se na 5. mesto, za najboljšega vratarja prvenstva je bil izbran slovenski igralec Alan Halilovič; čestitamo za odličen uspeh. Zveza bo podprla sodelovanje na Evropskem prvenstvu v malem nogometu za sladkorne bolnike. Prvenstvo bo potekalo od 16. do 23. julija 2017 v Bukarešti v Romuniji s pomočjo Dominika Sobana.

Mednarodno povezovanje Zveza v letošnjem letu načrtuje prisotnost na kongresu in redni skupščini IDF-a, ki bo od 4. do 8. decembra 2017 v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Možna je tudi udeležba na 7. evropskem kampu mladih. »S strani društev diabetikov se tudi v prihodnje pričakuje aktivno obveščanje zveze o dogodkih s terena in sodelovanje v skupnih dogovorjenih projektih, zastavljenih z akcijskim načrtom 2016–2017 in sprejetih na skupščini zveze,« je predstavitev vseh aktivnosti sklenil njen predsednik Peter Miklavčič. Povzela Živa Janež Višnar Sladkorna bolezen MAREC 2017

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga – temeljit pregled

Pogost in nevaren pozni zaplet sladkorne bolezni ® mag. Iris Marolt, dr. med., specialistka internistka

Resnična zgodba: Bruno je lovec že od mladosti, ko se je pri delu v gozdu in na lovskih pohodih rad pridružil stricu. Po tej strani je podedoval dvoje: ljubezen do narave in sladkorno bolezen. Z leti so se pridružile še druge bolezni in pozni zapleti sladkorne, kar po dve in dve, v parih ... Neke tople jeseni se je s kolegi odpravil na lov na merjasca. Družba in merjasec sta ga ves dan brez prestanka gnala naprej, brez postanka in počitka. Pozabil je na navodila o pregledu stopal, kakor so ga poučili v ambulanti za sladkorno bolezen. Škornje je sezul šele doma zvečer in tedaj je žena Bojana na nogavicah opazila gnojen in krvav madež. Niti zavedal se ni, da ga je v škornju tiščalo, niti da ima rano na palcu, ki je bil otečen in pordel. Saj ga ni nič bolelo! K sreči je bila Bojana vztrajna in ga je še isti večer pospremila na nujno pomoč, kjer so prepoznali globoko vnetje (flegmono) stopala in ga nemudoma sprejeli in oskrbeli na kirurškem oddeleku. Tam je prvič izvedel, da je njegovo stopalo tudi slabo prekrvljeno. Kqj se je zgodilo? Ker je veliko in pogosto hodil, so se razvile dodatne, drobne žile (kolaterale), ki so zadovoljivo prekrvile stopala. Zaradi slabe občutljivosti ni začutil tistih značilnih bolečin – klavdikacijskih bolečin, ki bolnike sicer zaustavijo pri hoji. Prav tako v škornju ni občutil smrekove vejice, ki mu je v nekaj urah hoje in tiščanja povzročila nastanek stopalne razjede. Saj ga vendar ni nič bolelo! In ne nazadnje: zaradi sladkorne bolezni je tudi vnetje je potekalo skrito in hitreje. Zdravljenje je uspešno prestal. Vnetje se je povsem umirilo, prekrvitev so izboljšali z žilnim posegom PTA (perkutana transluminalna angioplastika). Za spomin in v opomin je na palcu ostala odprta rana, ki je zelo počasi celila. Zdravnik ortoped mu je predlagal razbremenitev rane, ki bo pospešila zacelitev. Izvedel je, da je bolj pomembno, da z rane odstanimo vsak odvečen pritisk, kot da bi nanjo položili kako oblogo. Počasi so se pokazali učinki zdravljenja, rana se je zacelila in do danes je na zgodbo Bruno že skoraj pozabil. Na skrb za stopala ga redno opominja sestra v diabetološki ambulanti in tudi žena Bojana je prvo izkušnjo vzela zelo zares.

»Ali je stopalna razjeda rak sladkorne bolezni?« Diabetična noga nastane zaradi zmanjšane zaščitne občutljivosti in/ali zmanjšane prekrvitve ob poškodbi. Če se temu pridruži še vnetje, je stopalo resno ogro6 Sladkorna bolezen MAREC 2017

ženo. Bolniku grozi amputacija dela stopala ali noge, ogroženo je lahko njegovo življenje. Zaradi tega jo primerjajo z »rakom sladkorne bolezni«. Statistični podatki kažejo, da 15 % sladkornih bolnikov kadar koli v svojem življenju utrpi stopalno razjedo, v 67 % vseh amputacij spodnjih udov gre za sladkorne bolnike in v 85 % je amputaciji botrovala stopalna razjeda. Pri bolnikih z anamnezo stopalne razjede je v naslednjih desetih letih 40 % večja umrljivost v primerjavi s sladkornimi bolniki brez nje. Petletno preživetje po amputaciji spodnje okončine je 39- do 80-odstotno. To pomeni, da je umrljivost teh bolnikov večja kot tista pri kar nekaj rakavih boleznih: v primerjavi s pljučnim (86 %) je na drugem mestu, odstotki za druge pa so: črevesje 39; rak dojke 23; Hodgkinov limfom 18 in prostatični 8. Na srečo lahko z zgodnjim prepoznavanjem in s pravilno oskrbo stopalne razjede preprečimo zaplete.

Obseg problema Ves svet se sooča s težavami zaradi diabetičnega stopala. Predstavljajo velik ekonomski problem za bolnike, njihove družine in za skupnost. Stopalne razjede so najpogosteje posledica zmanjšane občutljivosti stopala – diabetične periferne nevropatije, kar pomeni da bi jih bilo mogoče preprečiti. Bolnike s povečanim tveganjem za nastanek stopalne razjede je mogoče prepoznati.

Kako? Z natančnim pregledom stopal, vzgojo o negi stopal in rednim pregledovanjem stopal lahko preprečimo nastanek ali ponovitev stopalnih razjed. Bolniki, ki so utrpeli stopalno razjedo, tvegajo nastanek nove razjede na istem udu ali na drugem stopalu, to tveganje je večje od 50 odstotkov v naslednjih 3 letih (po prvi razjedi). Incidenca sladkorne bolezni narašča in dejstvo, da vsakih 30 sekund nekje na svetu nekdo izgubi nogo zaradi poznih zapletov sladkorne bolezni, je zaskrbljujoče.

Bolečina kot ključni dejavnik diabetičnega stopala Pri periferni diabetični nevropatiji gre za prisotnost simptomov in/ali znakov motnje delovanja – disfunkcije perifernih živcev pri sladkornem bolniku po izključitvi drugih vzrokov: diagnoze ne moremo postaviti brez kliničnega pregleda. Vsakemu bolniku z novoodkrito sladkorno boleznijo napravimo najmanj eno presejalno preiskavo za ugotavljanje distalne simetrične motorične in senzorične polinevropatije.

Presejanje ponavljamo enkrat letno V ambulantah imamo vsakodnevno mnogo bolnikov ... Če za izvedbo presejalnega testa zmanjka časa, je na voljo enakovredni ipswiški test (Ipswich test), ki ga izvedemo takole: bolniku za-

Diabetične nevropatije so heterogena skupina

Presejalni test ogroženosti za nastanek stopalne razjede

stremo oči, nato pa ga prosimo, da se oglasi vsakič, ko se s prstom dotaknemo njegovih prstov na nogi. Diagnozo diabetične nevropatije postavimo po izključitvi drugih vzrokov. Za presejanje uporabimo nevrološki

pregled: oceno senzorične funkcije (občutljivost na 10-gramski monofilament, občutljivost za toplptno zaznavanje, občutek za vibracijo na palcu z glasbenimi vilicami). Za presejanje so na voljo tudi posebni vprašalniki.

Ipswiški test

Prizadenejo različne dele živčnega sistema in se kažejo v različnih kliničnih slikah. Najpogostejši sta kronična senzorimotorična distalna simetrična polinevropatija (DPN) in avtonomna nevropatija. Kronična senzorimotorična nevropatija je lahko boleča ali neboleča. Približno polovica bolnikov toži zaradi simptomov, kot so pekoče, ostre in elektrizirajoče bolečine, parestezije in hiperestezije. To so »pozitivni simptomi«, ki se značilno pojavijo ali okrepijo ponoči ter prizadenejo noge in stopala, lahko tudi roke. Pri drugi polovici bolnikov je lahko kronična senzorimotorična nevropatija asimptomatska. Za te simptome pravimo, da so »negativni«, diagnozo pa lahko postavimo s kliničnim pregledom ali pa pri obisku bolnika v ambulanti »slučajno« najdemo nevropatično razjedo na stopalu. Dokazano je, da izguba občutka za dotik, preverjena z monofilamentom, vibracijo in dotikom s prstom, napoveduje povečano tveganje za stopalno razjedo. Nujno je redno pregledovanje stopal, ugotavljanje razjed in hiperkeratoz, ki nam jih bolniki pogosto zamolčijo, in presoja primernosti obutve. Dejstvo, da opazimo spremembe na stopalu šele, ko so posledice hude ali že nepopravljive, je tragično. Ko sladkorni bolniki izgubijo zaščitno občutljivost in bolečine ne zaznavajo, se na stopalu zaradi mehaničnih, toplotnih ali kemičnih poškodb pojavijo nevropatične razjede. Ob pridruženi infekciji lahko pride do amputacije dela ali cele okončine, še posebej, če je prekrvitev okončine slaba. Sladkorna bolezen MAREC 2017

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga – temeljit pregled

Obravnava diabetične rane in kirurško zdravljenje ® mag. Karin Schara, dr. med., specialistka ortopedije

Mehanizem nastanka je znan in je povezan celotnim živčevjem: motoričnim, senzoričnim in avtonomnim. Dolgoletna sladkorna bolezen s svojim vplivom na delovanje živčevja privede do spremembe oblike stopala. Glavna značilnost je drugačna lega glavic stopalnic, ki so pomaknjene navzdol in spuščene v podplat. Maščobna blazinica je stanjšana in ne daje več dobre zaščite in podlage. Koža je suha in razpokana. Spremenjeni in povišani so stopalni pritski, ki ob vsakem koraku obremenijo enaka pogosto nepravilna mesta na podplatu. Poleg tega se pogosto pridružijo najrazličnejše deformacije prstov ali palca. Na stopalu, predvsem na podplatu, je zmanjšana zaščitna občutljivost. Nastanek nevropatske razjede je največkrat povezan z manjšo poškodbo, žuljem, ki se noče več zaceliti.

Kako zaceliti rano? Razbremenitev. Zlati standard zdravljenja nevropatičnega diabetičnega stopala z rano je razbremenitev. Razbremenitev pomeni zmanjšanje pritiska na rano, pritiska, ki je nastanku rane botroval, kar bo omogočilo njeno celjenje. Rano seveda redno oskrbujemo, odstranjujemo poroženeli rob in jo pokrijemo Različne izvedbe mavcev in začasni čevelj

z ustreznimi obvezilnimi materiali. Za razbremenitev lahko uporabimo tesno prilegajoči se mavec, air-cast opornico, vakuumsko opornico, začasni čevelj ali posebej izdelano obutev. Dokazano najbolj učinkovit je mavec; vsi ostali pripomočki so manj zanesljivi. Izdelava mavca spada v izkušene roke mavčarskega tehnika, ki je za delo z diabetičnim stopalom dodatno usposobljen. Pretesni, nenatančno izdelani mavci so v veščih rokah nepotreben in neljub zaplet. Zdravljenje traja približno 8 tednov, vedno ga prilagodimo posameznemu bolniku, velikosti razjede in drugim dejavnikom. Lahko ga tudi podaljšamo. Za slabim celjenjem ali ponovnim nastankom razjede se največkrat skrivajo spremenjena anatomija skeleta stopala, deformacije ali vnetje.

Ogroženo stopalo. Visok, obokan vzdolžni stopalni lok, poudarjen prečni stopalni lok s spuščenimi stopalnicami. Do nastanka rane manjka samo manjša poškodba. 8 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Rano oskrbimo v ambulanti lečečega zdravnika enkrat tedensko in naučimo bolnike in njihove svojce pravilne vsakodnevne oskrbe rane doma.

V ambulanti rano vsak teden očistimo, odstranimo poroženele robove in mrtvino z dna, da se lepše celi. Vendar je rano treba pogledati vsak dan, kajti vnetje lahko pri diabetiku poteka hitro in prikrito. Vsak dan doma bolniki sami oskrbijo rano, noge in stopala umijejo pod mlačno tekočo vodo z blagim milom in pokrijejo z izbranim obvezilnim materialom.

Kirurško zdravljenje deformacij stopala in prstov Rane pred kirurškim posegom vedno poskušamo zaceliti konzervativno. Kadar razbremenitev zaradi izrazite deformacije kosti ali sklepa ni uspešna, nadaljujemo s kirurško razbremenitvijo in zdravljenjem. Kirurg, ki se ukvarja s popravo deformacij stopala, je ortoped. Pred posegom bolnika vedno napotimo na rentgensko slikanje stopal. Na ta način lahko v večini primerov izključimo tudi vnetno dogajanje. Izbor kirurške metode je odvisen od lokalizacije, velikosti, globine rane in deformacij

skeleta. Na primer: korekcijo položaja palca najbolje dosežemo z zatrditvijo, artrodezo metatarzofalangnega sklepa. Metatarzofalangni sklepi od drugega do četrtega prsta delujejo kot celota, kar je treba upoštevati tudi pri izboru kirurške metode. V ta namen lahko izberemo različne vrste osteotomij na stopalnicah. Zelo pogoste in raznovrstne so deformacije enega ali več prstov. Največkrat

Ko se rana zaceli, nikoli več ne obujemo čevljev, ki so nam rano povzročili. Skrbno poiščemo novo, primerno obutev. Če so stopala deformirana, je to vzrok za prerazporeditev stopalnih pritiskov, kar lahko povzroči novo rano. Za večino bolnikov je primerna zgolj posebej izdelana obutev z vložkom, narejenim po mavčevem odlitku.

bolezni. Vse kaže na to, da sočasno deluje več vzrokov in verjetno pri večini bolnikov ravno poškodba sproži začetek bolezni.

Rdeče, vroče, oteklo stopalo To so značilni znaki Charcotove artropatije: bolezen se začne z oteklino stopala in/ali gležnja. Oteklo je eno stopalo ali gleženj, ki sta tudi topla in rahlo pordela. Bolečine v večini prime-

Nevropatija in rana. Po operativnem posegu na stopalnici se je rana zacelila.

gre za kladivast ali krempljast prst. Za korekcijo sta primerni tako artroplastika kot zatrditev, artrodeza. Po vsakem posegu previjamo rane pogosteje kot pri drugih bolnikih zaradi nevarnosti okužbe. Potrebna je tudi antibiotična zaščita. Kronična nezaraščajoča razjeda se po korekciji deformacije zaceli, ker je mesto povišanega stopalnega pritiska odstranjeno. Na ta način zmanjšamo možnost vnosa okužbe in nastanka vnetja, ki lahko privede tudi do amputacije uda. Cilji ortopedskih posegov so: preprečitev nastanka rane oziroma poprava deformacije in čim hitrejša zacelitev razjede. Na ta način zmanjšamo možnost nastanka okužbe in ogrožajočega vnetja, ki pogosto privede do amputacije uda. Po zacelitvi stopalne razjede bolnik potrebuje pravilno, praviloma po meri izdelano obutev s podplatom po odlitku njegovega stopala.

Kaj je Charcotova artropatija? Charcotova sklepna bolezen, artropatija (CNA), je kronična napredujoča okvara kosti in sklepov, za katero je značilno boleče ali neboleče propadanje kostnine in sklepov v okončinah pri bolnikih z okvarjeno zaščitno občutljivostjo. Prvi jo je opisal leta 1868 francoski nevrolog Jean Martin Charcot pri skupini bolnikov v poznem stadiju okužbe s sifilisom – tabes dorzalis. Danes je pojavnost največja pri bolnikih z dolgoletno sladkorno boleznijo. Večina bolnikov je starih od 50 do 60 let, vsaj 10 let se zdravijo zaradi sladkorne bolezni in imajo izražen pozni zaplet: periferno nevropatijo, ki smo jo v tem prispevku že opisali. Osnovni mehanizem nastanka vse do danes ostaja predmet razprav. Nastale so različne teorije, na žalost pa še vedno ne vemo, ali je nastala motnja kot na primer povečan krvni pretok v določenem delu stopala vzrok ali posledica

rov ni, le v redkih primerih pa je v ospredju. Bolnik se poškodbe največkrat ne spomni. V zgodnji, aktivni fazi je stopalo ali gleženj topla, otekla, pordela in občutljiva na pritisk. V globini na skeletu se dogajajo spremembe. Načet je sklepni hrustanec, kost se resorbira in strukturno spremeni (osteoliza, osteopenija), fragmentira ali zlomi. Vpleteni sklepi so delno ali popolnoma

Aktivna oblika Charcotove sklepne bolezni. Oteklo, toplo, pordelo desno stopalo Sladkorna bolezen MAREC 2017

izpahnjeni, razpadli deli kosti spreminjajo obliko stopala. V vmesni, še vedno aktivni fazi se prične celjenje in preraščanje uničene kostnine in hrustanca, ki se zaključi s kronično obliko. Tedaj stopalo ali gleženj nista več otekla in topla, temveč bolj ali manj izrazito deformirana.

Kakšne so možnosti zdravljenja Charcotove sklepne bolezni? Z zdravljenjem želimo čim prej umiriti aktivno obliko bolezni in na ta način preprečiti nastanek deformacij in v nekaterih primerih olajšati bolečino. Vse to dosežemo z imobilizacijo. Tokrat bolniku predpišemo tudi bergle. Obremenitev stopala načeloma ni dovoljena. Umirjanje znakov Charcotove sklepne bolezni spremljamo na rednih pregledih, pri katerih ocenjujemo kožno temperaturo, oteklino, rdečino in občutljivost ali bolečino. Osnovni cilj zdravljenja kronične, pozne oblike je zmanjšanje nepravilnih, povišanih stopalnih pritiskov. Večinoma ne gre brez kirurškega posega. Ohraniti skušamo neokrnjeno kožo na podplatu in preprečiti nastanek odprte rane, razjede, obenem pa zagotoviti stabilno stopalo, gleženj in korak.

Kaj so zdravnika o diabetičnem stopalu naučile izkušnje? Stopalom posvečamo premalo pozornosti. Bolniki zaradi slabe občutljivosti nimajo težav ali se jih ne zavedajo. Zato je ključno, da bolnika pri pregledu sezujemo. Poiščemo ogrožena stopala, tista, pri katerih lahko preprečimo nastanek razjed, in ne čakamo, da postanejo posledice nezdravljene rane nerešljive. Za pravilno nadaljnje zdravljenje je treba prepoznati nevropatsko, ishemično ali mešano diabetično stopalo. Debela, trda koža (hiperkeratoza) pogosto skriva stopalno razjedo! Je znanilka razjed. Rdeče, toplo, oteklo stopalo je pogosto odraz Charcotove sklepne bolezni, ki je še vedno prepogosto neprepoznana. Potrebno je takojšnje zdravljenje, in sicer imobilizacija, razbremenitev stopala, da preprečimo nastanek hudih defor10 Sladkorna bolezen MAREC 2017

macij stopala, ki lahko vodijo v nestabilnost sklepa, nastanek nevropatskih razjed in amputacije. Pri sladkornih bolnikih lahko vnetje poteka prikrito, brez porasta vnetnih parametrov. Zato moramo biti posebej pozorni in spremljati klinično sliko: pordela, topla stopalna razjeda, kjer dno sega do kosti, je resno stanje, čeprav bolnik nima povišanih levkocitov in so vrednosti CRP v mejah normale. Celo globoko vnetje mehkih tkiv (flegmona) lahko pri sladkornem bolniku poteka brez sistemskih znakov okužbe!

Bolnikove zmote Bolnike, ki jih prepoznamo kot ogrožene za nastanek stopalne razjede, poučimo o tem, kako se jo da preprečiti. Stopala si morajo pregledati in oskrbeti vsak dan. Če tega ne zmorejo sami, naj jim pomagajo svojci. Prepričanje, da je zdravo hoditi bos, je zmota! Obutev nas ščiti pred poškodbo. Izberemo pravilno obutev, dovolj široko in globoko, da nas ne tišči. Posebej moramo paziti, če je stopalo deformirano: krempljasti, kladivasti prsti, ukrivljeni palci. Povečani pritiski namreč vodijo v nastanek otiščancev, ti pa so že lahko znanilci razjed. Otiščancev ne smemo odstranjevati z agresivnimi kemičnimi sredstvi, oskrbi naj jih izurjen pediker, uporabljeno orodje mora biti sterilno. Če kljub vsemu pride do poškodbe, bolnika čim prej napotimo v ambulanto za diabetično stopalo. Nova obutev je lahko velik problem, ker se čez dan obseg stopala spreminja: zgodaj zjutraj je stopalo spočito, do večera bo oteklo. Na večer pred nakupom si naredimo obris stopala na papir. Če tega ne zmoremo sami, prosimo svojce, da nam pomagajo. Obris stopala izrežemo, služil nam bo kot tester, ali je čevelj za naše stopalo dovolj velik. Če ni, se bo papirnato stopalo uvihalo ali nagubalo, ko ga bomo tlačili v čevelj, in tak čevelj nas bo tiščal! Nakup nove obutve je zato projekt, ki spada v popoldanski čas. Nove obutve v začetku ne nosimo kar ves dan, saj nas kljub pozorni izbiri lahko ožuli. Ker vas ne bo bolelo, je ne boste sezuli pravi čas. Torej vsak dan po malem. Razpokana, suha kože je vstopno mesto za bakterije, ki lahko

povzročijo vnetje. Stopala zvečer, v postelji namažite z mastno kremo. Potem ne hodite več, da ne dobite žuljev. Slabo prekrvljena stopala so hladna, bolniki si jih radi grejejo ob pečeh, toda ker ne čutijo pravilno, se lahko opečejo! Zato jim priporočamo izključno pregrinjalce, tople nogavice in toplo obutev. Stopala umivamo tudi, če je na njih rana: umijemo jih z mlačno tekočo vodo, osušimo in nato posebej sterilno oskrbimo še rano. Zdravljenje z razbremenitvijo – z mavcem – pomeni, da bolnik sme hoditi, vendar na krajše razdalje, za krajši čas, ne pa ves dan in v vsakršnih razmerah – po polju in v hrib. Bolj pomembno je, kaj rani odvzamemo (povišan pritisk), kot tisto, kar nanjo položimo (obloga). Čudežne kreme za zacelitev rane ni. Največja zmota bolnika je naslednja: ker rana ne boli, ni nevarna! Prav zato ji ne posvečate dovolj pozornosti. Cena za neprevidnost je lahko visoka: amputacija ali celó življenje.

Obravnava diabetične noge je timska naloga Medicinska sestra in zdravnik v ambulanti za diabetike ali družinski ambulanti opravita presejanje ogroženosti diabetičnega stopala in predstavljata osnovni, osrednji tim, ki bo bolnika usmerjal pri nadaljnji oskrbi. Ko prepoznata in potrdita problem, bolnika napotita k ustreznemu specialistu: ishemično stopalo spada k angiologu ali žilnemu kirurgu; če je stopalo vneto in potrebuje kirurško obravnavo, bo bolnika oskrbel kirurg za kirurške infekcije, nevropatsko stopalo spada k nevrologu, boleče pa morda še v protibolečinsko ambulanto. Nevropatsko rano ali Charcotovo bolezen bomo z razbremenitvijo zdravili v ortopedski ambulanti za diabetično stopalo in ortoped bo odločil tudi o morebitnih korektivnih operacijah deformiranih stopal. Obravnava je timska in vsi členi te verige so enako pomembni. Na prvem mestu je vsekakor bolnik sam in njegovi svojci, ki morajo biti o bolezni in njenih nevarnostih dobro poučeni. S prepoznavanjem, s pravilno in zgodnjo oskrbo stopalne razjede lahko skupaj preprečimo amputacije.

OSEBNA ZGODBA: Diabetična noga – Ljubo Pevec

Kot najslabši zadetek na loteriji ® Urša Blejc

Ljubo Pevec ni nikoli imel prav veliko časa, da bi ga kaj dosti skrbelo zdravje. Imel je družino, delal je najprej v gostinstvu in potem v ribarnici, skrbel za njivo ... Vedno je bilo kaj. Ko je vendarle malce izpregel in končno našel čas za obisk pri zdravniku, pa so mu ugotovili sladkorno bolezen. Edini znak prej, da je nekaj narobe, je bilo omrtvičenje v nožnih prstih.

Hitro se zaplete Zdaj je vrsto let reden »gost« diabetološke ambulante v Kopru. Včasih je tam pogosteje, kot bi si želel, saj se z njegovimi diabetičnimi stopali hitro kaj zaplete. »Predlani sem skoraj dobil gangreno, in to zaradi banalne stvari. Ko smo se prvič v sezoni šli kopat, stopnice za v vodo še niso bile očiščene. Tam sem se usedel in drobne školjkice, ki so bile na robu, so me popraskale. Iz drobnih praskic je nastalo štiri do pet črnih ran na nogah, ki se zaradi slabega arterijskega pretoka niso celile. Potrebna je bila operacija in šele potem se je stanje začelo popravljati.« Kot ugotavlja, je sicer zdaj ob navodilih zdravnice in medicinskih sester, ki zanj lepo skrbijo, že pravi mojster skrbi za stopala, njihovega vsakodnevnega rednega umivanja pod tekočo vodo in pregledovanja, pri katerem mu pomaga žena. Ve tudi, kako ukrepati, če se pojavi poškodba. »Ob majhni odrgninici še ne grem v ambulanto, če pa se v dveh, treh dni zadeva ne izboljša, je treba iti čim prej, saj sicer pride do zapletov, tako je treba potem vsak teden hoditi na previjanje. Poleg tega ne smeš hoditi, ne smeš tega in onega, tako da je, kot da bi bil privezan.« Do poškodbe pa lahko pride hitro, saj stopal oziroma spodnjega dela nog sploh

ne čuti. »Čutim mravljinčenje in nekakšen pritisk, če pa se urežem, tega ne bom vedel, dokler ne bom videl krvi. Zgodilo se mi je že, da sem v copatih stopil na zamašek – in ostal mi je v podplatu. To so peripetije, ki lahko privedejo do katastrofe.« Kljub pazljivosti se dogajajo tudi take stvari.

mesta, v Gažonu nad Koprom, kjer ima vrt in pet kilometrov stran tudi njivo (oljke in vinograd), a je glavnino skrbi za slednjo prevzel eden od njegovih treh sinov. »Hodim, ampak težko. Noge imam omrtvičene in na podplatih imam dve bunki. Poleg tega mi težave dela še hrbtenica. Niti vnuka ne morem prijeti za roko in ga peljati na sprehod,« opisuje svoje težave. Bunki na stopalih sta posledica prej omenjenega Charcotovega stopala. Oslabelost mišic, rahljanje vezi in motnje prekrvljenosti privedejo do preoblikovanosti stopala, ki je podobno vreči. Na mestih največje obremenitve pa se tvori trda koža. Stopalo so mu sicer na začetku skušali zaščititi s posebnimi, po meri narejenimi vložki iz plastične mase, na katere se nato obuje ortopedski čevelj, a pravi, da se pri njem to ni obneslo, saj je bilo za hojo preveč nerodno. »Si kot robot, avtomobila sploh ne moreš voziti, ne moreš niti dobro hoditi.« Poleg tega so se mu stopala spreminjala tako hitro, da je bilo treba vložek ponovno narediti in menjati vsak mesec ali celo na 14 dni. Tako je nazadnje ostal pri navadnih čim bolj udobnih obuvalih, večino dneva je v kroksih, sicer pa v teniskah.

Veliko sprememb Ljubo Pevec se je pred boleznijo rad ukvarjal športom, igral namizni tenis in nogomet, danes mu je od športnih dejavnosti ostalo le še plavanje. Odpadel je tudi ribolov, čeprav je z morjem kot Izolan povezan že vse življenje. Danes sicer živi malce ven iz tega ribiškega

»Alti e bassi«

foto: URŠA BLEJC

Danes se že skoraj šestdesetletnik glede težav z nogami pošali, da so prišle kot zadetek na loteriji – dobil je namreč enega redkejših zapletov sladkorne bolezni, Charcotovo stopalo, in zdaj z njim živi že 17. leto. Za svoje težave ne krivi nikogar, saj ugotavlja, da je bil sam tisti, ki ni šel k zdravniku, da bi mu morda sladkorno bolezen ugotovili že prej. Zaveda se tudi, da so svoje k težavam verjetno prispevali kajenje in tudi nenehne napetosti ob delu, otrocih, selitvah ... A, kot pravi, se vsega tega, ko se dogaja, niti ne zavedamo. Bolezen pa se medtem lahko prikrade potiho in brez opozoril.

Ljubo Pevec aktivno kljubuje vsem bolezenskim znakom.

Kot ugotavlja, ga bolj kot visok krvni sladkor pestijo težave zaradi njegovega velikega nihanja, zato jemlje zdravila. Poleg sladkorne bolezni je bil dvakrat operiran tudi zaradi sive mrene, doletela pa ga je že tudi (na srečo brez trajnih posledic) blaga možganska kap. A kljub vsem zdravstvenim težavam Ljubo Pevec ne obupuje. Selitev iz mesta na vas mu dobro dene, saj je tu več miru. Pravi, da »na stara leto to človek rabi«. Z ženo sta zdaj oba upokojena, skrbita za vrt, veselje jima prinaša tudi vnuk. Rad pove, da so bili v njegovem življenju tako vzponi kot padci, »alti e bassi«, kot pravi sam. A takšno je pač življenje. Sladkorna bolezen MAREC 2017

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga – izzivi zdravljenja

Za sladkorne bolnike je nujno vsakodnevno ® Marija Mica Kotnik

Kot smo lahko slišali na lanski nacionalni konferenci o sladkorni bolezni, je diabetična noga najpogostejši razlog za netravmatsko amputacijo spodnjih udov, umrljivost bolnikov z razjedo na nogi pa je primerljiva z umrljivostjo pri malignih boleznih. Ker je stanje na tem področju v Sloveniji precej slabo – po zadnjem poročilu OECD je Slovenija v samem vrhu po številu amputacij –, smo se z doc. dr. Vilmo Urbančič Rovan, dr. med., vodjo Diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in koordinatorko delovne skupine za diabetično nogo pri Združenju endokrinologov Slovenije, pogovarjali, kako zmanjšati število amputacij zaradi diabetičnega stopala in katerij so osnovni oziroma nujni ukrepi, da se bo stanje na tem področju izboljšalo.

Pa umrljivost zaradi diabetične noge? Umrljivost pri zapletih z diabetično nogo je primerljiva z umrljivostjo pri malignih boleznih. To kaže podatek, da je umrljivost bolnikov z nevropatično razjedo primerljiva z umrljivostjo pri raku na debelem črevesu. Pri bolnikih z ishemično razjedo pa je umrljivost še višja, in to zato, ker je žilje na nogi okno, skozi katero imamo vpogled tudi v žilje drugod po telesu. Ali povedano drugače: kdor ima bolne žile na nogah, ima žile zanesljivo bolne tudi v srcu in možganih. In te so tiste, zaradi katerih ti bolniki umirajo. Po zadnjih podatkih OECD smo po številu amputacij zaradi diabetičnega stopala v samem svetovnem vrhu. Zakaj je tako oziroma zakaj so rezultati tako slabi? Temeljni problem Slovenije in tudi drugih držav celotne vzhodne Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike je, da v teh deželah nimamo profila podiatra. To je strokovnjak, ki se ukvarja s težavami noge, ne le diabetične, temveč tudi 12 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Kako torej priti do podiatrov oziroma kateri so osnovni in nujni ukrepi, da bi se stanje na tem področju izboljšalo?

foto: MATEJA JORDOVIć POTOČNIK

Kakšno je trenutno stanje pri nas glede zapletov zaradi diabetične noge in posledično amputacij, koliko ljudi ima s tem težave? V Sloveniji nimamo več registra diabetikov, zato tudi nimam konkretnih številk, koliko je teh bolnikov. Vsekakor drži, da sladkorni bolniki predstavljajo več kot polovico vseh tistih bolnikov, pri katerih je bila potrebna amputacija. Netravmatske amputacije so v več kot polovici primerov opravljene pri sladkornih bolnikih, ki ne predstavljajo polovice splošne populacije, in to pomeni, da so amputacije pri sladkornih bolnikih nekajkrat pogostejše kot pri tistih, ki nimajo sladkorne bolezni.

Doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., vodja diabetološkega oddelka na UKC Ljubljana, vsem sladkornim bolnikom svetuje, da si vsak dan redno pregledujejo noge.

z drugimi zapleti. Težave z nogami imajo namreč tudi bolniki z revmatičnimi, ortopedskimi in nevrološkimi obolenji. In z vsemi temi bolniki naj bi se ukvarjali podiatri. Žal je ta profil prisoten le v zahodni Evropi in Severni Ameriki, pa še tam je usposabljanje za ta profil raz lično. V zahodni Evropi ima podiater izobrazbo, ki je primerljiva izobrazbi naše diplomirane medicinske sestre, v ZDA pa je to ena od vej študija na medicinski fakulteti. V ZDA je torej podiater zdravnik.

To vrzel, da smo marsikje po svetu brez podiatrov, seveda skušamo premostiti na najrazličnejše načine. Eden od njih so tečaji za vse tiste, ki bi si želeli delati s takšnimi ljudmi. Začne se že pri nezdravstvenih poklicih, torej pri pedikerjih in kozmetičnih tehnikih, predvsem zato, ker morajo ti vedeti, česa pri urejanju noge ne smejo delati oziroma se ne lotevati, da ne bi naredili škode. Sledi usposabljanje medicinskih sester in tudi usposabljanje zdravnikov. Prvi in glavni ukrep je vsekakor zagotoviti kadre, ki se bodo strokovno ukvarjali s težavami diabetične noge. Končni cilj vseh ukrepov je, da bi imeli tudi pri nas podiatre, torej zdravstvene delavce, usposobljene za oskrbo stopala, gležnja in celotne spodnje okončine. Stanje pa se bo izboljšalo, ko bomo vzpostavili mrežo ambulant za diabetično nogo, kar je precej zahtevna naloga. Po priporočilih Mednarodne delovne skupine za diabetično nogo je smiselno izpeljati proces postopoma, od minimalnega preko intermediarnega (vmesnega) do terciarnega modela, česar se lotevamo tudi pri nas. Lahko te modele opišete ... Pri prvi stopnji oziroma pri minimalnem modelu je osnovni cilj preprečevanje težav na diabetični nogi. To pomeni zgodnje odkrivanje ogroženih bolnikov in zdravljenje začetnih sprememb, kot so trda koža, kurja očesa, nohti, manjše rane, edukacija bolnikov o negi nog, primerni obutvi in preprečevanju poškodb. Tovrstno dejavnost je mogoče izvajati že na primarnem nivoju, kjer sodelujeta zdravnik in medicinska sestra in/ali podiater.

samopregledovanje nog Intermediarni model oziroma druga stopnja je nadgradnja preventivnih in kurativnih dejavnosti, ki se izvajajo že na primarnem nivoju, dodatno pa zdravljenje vseh vrst razjed in okužb ter edukacija bolnikov o samooskrbi razjed. Ambulante intermediarnega nivoja so organizirane v regionalnih bolnišnicah in sprejemajo tudi bolnike, napotene iz ambulant minimalnega modela. Tukaj sodelujejo diabetolog, angiolog, kirurg (splošni, žilni, ortoped, kirurg plastik), medicinska sestra in/ali podiater, fiziater oziroma ortotik, kjer eden od članov tima prevzame vlogo koordinatorja. Tretja stopnja oziroma model zdravljenja diabetičnega stopala pa je center odličnosti, terciarni center, kjer je cilj zagotavljanje optimalne diagnostike in zdravljenja, delovanje kot učna baza, raziskovalna dejavnost in mednarodno povezovanje. V tim so vključeni diabetolog, splošni kirurg, angiolog, žilni kirurg, ortoped, kirurg plastik, specialist fizikalne medicine in rehabilitacije, fizioterapevt, mikrobiolog, dermatolog, psihiater, medicinska sestra, edukator, podiater, medicinski tehnik – mavčar itd. Ključnega pomena je motiviran in kreativen koordinator tima. So ti ukrepi uresničljivi? Vsekakor so. Vendar bomo morali poleg izobrazbe ustreznih kadrov premo-

stiti tudi oviro, ki se ji pravi financiranje teh storitev. Težava je v tem, da storitev v zvezi z oskrbo diabetične noge nima mesta v naboru storitev, ki jih lahko sladkornemu bolniku ponudimo. Zato zdaj te storitve skrivamo pod plašč drugih storitev. Prav tako je jasno, da ljudje niso motivirani, da bi delali nekaj zastonj oziroma napol ilegalno, ker so v vsakem trenutku podvrženi sankcijam; dobijo lahko nadzor, lahko so kaznovani in podobno. Za uresničitev teh ukrepov pa bomo morali uresničiti še tretji korak, torej pridobiti podatke o sladkornih bolnikih in tistih, ki imajo težave z diabetično nogo. Le na osnovi teh podatkov bomo lahko argumentirali svoje zahteve in tudi upravičeno pričakovali pomoč od ustreznih institucij. Lahko na kratko opišete, kaj je bilo do zdaj pri nas narejeno za preprečevanje zapletov diabetične noge? Za izboljšanje stanja na tem področju smo pripravili izhodišča za nadaljnje ukrepe, kjer smo najprej povzeli, kar je že bilo narejeno, pri čemer je predvsem pomembno poudariti, da se v Sloveniji tega problema zavedamo že dolgo. Na tem področju smo začeli ukrepati že leta 1990, ko so v Kopru, Novem mestu in v Ljubljani začele delovati prve ambulante za diabetično nogo. Od leta 1996 naprej smo redno enkrat na leto organizi-

rali tečaj oskrbe diabetičnega stopala in do leta 2015 izobrazili okrog 500 medicinskih sester, pedikerjev in kozmetičnih tehnikov iz vse Slovenije, kar je pomembno izboljšalo raven nege nog, pedikure in tudi zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezenskih sprememb na nogah sladkornih bolnikov. Zaradi vseh aktivnosti v preteklosti je bila Slovenija leta 2005, ko je bil svetovni dan sladkorne bolezni namenjen diabetični nogi, omenjena kot primer dobre prakse oziroma kot zelo uspešna. Zato smo še toliko bolj šokirani ob lanskem poročilu OECD, kjer je Slovenija v samem vrhu pri številu amputacij zaradi zapletov diabetične noge. Kako komentirate poročilo, ki govori o tolikšnem poslabšanju na področju zdravljenja diabetičnega stopala? Temu poročilu smo že na samem začetku oporekali, saj ne verjamemo, da so bili zajeti pravi podatki. Ker v Sloveniji nimamo registra sladkornih bolnikov, ne vemo, koliko jih je v resnici. Zato se zelo težko primerjamo s komer koli. Podatek, ki je bil uporabljen v poročilu, je govoril o številu oseb, ki prejemajo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. In teh ljudi je pri nas okoli 120 tisoč. Vsi pa vemo, da so ljudje, ki imajo postavljeno diagnozo sladkorne bolezni, le vrh ledene gore, saj je vsaj polovica neodkritih.

lotnega registra sladkornih bolnikov. Prav tako smo izboljšali nabor stvari, ki morajo biti narejene pri preventivnem pregledu. Hkrati zelo dobro sodelujemo s Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani, kjer se že nekaj let izvaja tudi program, ki je podoben programu oskrbe diabetičnega stopala.

vse v redu. Vsakemu človeku s sladkorno boleznijo je treba vsaj enkrat na leto temeljito pregledati noge. Neredko namreč naletimo na situacijo, da ima nekdo na nogi veliko razjedo, ki pa ji ne namenja nobene pozornosti, predvsem zato, ker mu ta razjeda ne dela nobenih težav oziroma ga ne boli.

Kateri od teh ukrepov je najpomembnejši? Tudi za sladkorno bolezen velja kot za vse ostale bolezni: bolje je preprečevati kot zdraviti. Zato je ključnega pomena zgodnje odkrivanje tistih bolnikov, ki so najbolj ogroženi zaradi težav na nogi. V ospredju je vzgoja bolnikov za redno samopregledovanje. Še bolj pomembno pa je, da sladkornim bolnikom zdravstveni delavci noge redno pregledujemo, in to ne glede na to, ali bolnik sam potoži o kakšnih težavah ali če trdi, da je z njim

Ali so poleg razjed tudi drugi znaki, ki kažejo na diabetično stopalo? Razjeda na nogi je tista končna sprememba, ki kaže na problem. Vedeti moramo tudi, da je noga sladkornega bolnika ogrožena predvsem zaradi dveh stvari. Prva je motnja arterijske prekrvitve, druga, ki je večina ne jemlje resno, pa je okvara živčevja oziroma motnje občutka. Čeprav se sliši nerealno, je bolečina božji dar. Tisti, ki jo občuti, je varen, ne glede na to, da je moteča. A bolečina nam pove, da je v telesu nekaj narobe in da moramo ukrepati. Sladkorni bolnik pa praviloma ne čuti bolečine, ne čuti zbadanja, nima natančnega občutka za toplo ali hladno. Tako se lahko že pri umivanju nog opari, saj ne čuti vrele vode. Prav tako ne občuti, da so njegovi čevlji mogoče premajhni ali da je v čevlju kamen ali nagubana nogavica. Sladkorni bolniki, če hodijo bosi, tudi ne občutijo, da so na primer na plaži pohodili steklo, školjko ali kak drug oster predmet, ki je poškodoval stopalo. Ker ta rana ni boleča, to bolnika lahko zavede in ne poišče zdravniške pomoči takrat, ko bi to bilo še dobro, ampak čaka doma, dokler ne pride do vnetja in posledično do nezaceljene rane. Vsekakor je najboljša preventiva pri diabetičnem stopalu redno pregledovanje nog.

Lahko navedete konkretne ukrepe, ki trenutno potekajo, da bi se stanje na področju zdravljenja diabetične noge izboljšalo? Vsekakor je spodbudno, da smo trenutno tesno povezani z ministrstvom za zdravje, z gospo Vesno Petrič, dr. med., ki se tudi osebno zavzema, da bi zadeve na tem področju premaknili naprej. Prav tako je diabetična noga ena najpomembnejših tem, s katero se ukvarja nacionalna skupina za sladkorno bolezen. Vsekakor se zadeve premikajo. Na dobri poti smo tudi glede priprave informacijskega sistema za vzpostavitev ce-

Kako pride do diabetične noge? Na nastanek diabetične noge imajo največji vpliv kronični zapleti sladkorne bolezni, kot sta nevropatija in angiopatija, in tudi drugi dejavniki, kot so zvišan krvni tlak, zvišane vrednosti maščobe v krvi in kajenje. Nevropatična noga je posledica diabetične nevropatije, prizadetosti živcev na nogah, pri kateri je značilen oslabljen ali odsoten občutek na dotik in bolečino. Taka noga je običajno suha, topla in neboleča, zaradi prizadetosti motoričnih živcev pa se lahko pojavi atrofija mišic na nogah, ki jih oživčujejo ti živci. Zato se poruši naravna oblika stopala, pride do ploske noge. Posledica je tvorba trše in odebeljene kože na podplatih oziroma na mestih, kjer je večja obremenitev. Razjeda običajno nastane na mestu največje obremenitve, kjer se pojavi čezmerno poroženevanje kože, kot je na primer velik, neboleč žulj, pod njim pa je razjeda. Razjeda je neboleča in lahko je zelo globoka. Nevroishemična noga je posledica motnje v arterijski prekrvitvi zaradi ateroskleroze žil s spremljajočo nevropatijo. Noga je običajno bleda, hladna in modrikasta. Lahko se pojavijo bolečine med hojo, pri hujši prizadetosti ožilja pa tudi med mirovanjem. Pojavljajo se razjede največkrat na robovih stopala, nekroze na konicah prstov in gangrena prstov ali stopala. Razjeda je boleča. Če odkrijejo zgodnjo stopnjo, lahko razjedo pravočasno pozdravijo, čeprav celjenje poteka zelo počasi. Za obe obliki diabetične noge, tako nevroishemično kot nevropatično, velja, da ju lahko preprečimo, če imamo urejeno sladkorno bolezen oziroma jo nadzorujemo. 14 Sladkorna bolezen MAREC 2017

foto: UKC LJUBLJANA

In kot kažejo podatki iz tujine, imajo lahko tudi že neodkriti primeri zaplete zaradi diabetične noge, saj so lahko znaki asimptomatski že nekaj let pred postavitvijo diagnoze, nato pa sledi kar amputacija. Res je tudi, da ljudje, ki vedo, da imajo sladkorno bolezen, tudi vsi ne dobivajo zdravil, ampak jim za primerno presnovno urejenost zadošča že zdrav življenjski slog, to je primerna prehrana, ustrezna telesna aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže. Če imamo dobro edukacijo, je delež bolnikov, ki jim zadošča zdrav življenjski slog, večji, kot če to zanemarimo in pomanjkanje edukacije nadomestimo s hitrejšo uvedbo zdravljenja z zdravili, kar je neke vrste potuha nediscipliniranim bolnikom. Vsekakor so pri ohranjanju sladkorne bolezni pod nadzorom v precejšnji meri odgovorni prav bolniki, ki dosledno upoštevajo zdravnikova navodila o zdravem načinu življenja.

Koliko lahko preventiva pripomore, da do diabetičnega stopala in posledično amputacije sploh ne pride? Osnovno je redno samopregledovanje nog. Vsak sladkorni bolnik si mora zvečer, ko se sezuje, noge pregledati. Če sam tega ne zmore, mora prositi sorodnika ali si pomagati z ogledalom. Drugi ukrep je nošenje primerne obutve, narejene iz materialov, ki dihajo. Ne sme nositi previsokih pet in koničastih čevljev, ampak materiale, ki dihajo, in pri nogavicah paziti, da niso pretesne. Skrbeti je treba za ustrezno higieno nog in ne biti preveč pogumen pri striženju nohtov in trde kože. Bolj priporočljiv je reden obisk pri pedikerju, ki bo stopalo ustrezno oskrbel.

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga

Diabetično stopalo – nega in zdravljenje ® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

Diabetično stopalo je posledica več sindromov, kot so okvara živcev, motnje prekrvitve in okužba. Ti privedejo do poškodbe tkiva, katerega posledica je rana, ki lahko v resnejših primerih vodi celo do amputacije. Diabetično stopalo se pojavi pri kar petini posameznikov s sladkorno boleznijo in predstavlja enega izmed najhujših zapletov sladkorne bolezni. Posamezniku povzroči tedne ali celo mesece hudih težav in nepokretnosti. Zapleti vodijo od razjede na stopalu in ob (pre)poznem ali neprimernem zdravljenju do gangrene ali celo amputacije. Do poškodbe stopala lahko pride hitro, saj je občutljivost na dotik, temperaturo ali bolečino v stopalih bistveno zmanjšana. Poškodbo stopala posameznik pogosto opazi šele, ko se na stopalu pojavi okužba, ki po vzroči rano. Ta zahteva resno zdravniško obravnavo in skrbno zdravljenje. Slednje je odvisno od prekrvitve in razbremenitve prizadetega dela stopala. Pogosto so za zdravljenje potrebni antibiotiki ali sodobne obloge za rane, za razbremenitev stopala pa redna uporaba posebne razbremenilne obutve.

Nega in skrb za stopala Vsak posameznik s sladkorno boleznijo mora biti seznanjen z možnimi zapleti na stopalu, če pa do poškodbe že pride, mora čim prej poiskati nasvet pri zdravniku. Zaplete je možno preprečiti z vsakodnevnim pregledovanjem stopal, primerno nego in izbiro ustrezne obutve. C

• Po umivanju noge dobro osušimo in namažemo z vlažno kremo (vendar ne med prsti). • Nohti morajo biti postriženi naravnost in brez ostrih robov, da preprečimo vraščanje v kožo. • Če je na stopalu trda in odebeljena koža, pedikuro prepustimo strokovnjaku (medicinska pedikura). • Nog ne ogrevamo z vročo vodo ali grelcem, saj se lahko opečemo. CM

CMY

• Uporabljamo nogavice iz naravnih materialov (bombaž, volna), brez tesne elastike in izpostavljenih šivov. • Izbirajmo nizko, mehko, usnjeno obutev s čim manj šivi, primerne velikosti in širine, da prsti niso utesnjeni, ter vanjo vstavimo mehak vložek, ki blaži pritisk na stopalo. • Pri vsakodnevnem pregledovanju stopal si lahko pomagamo z ogledalom ali za pomoč prosimo bližnjo osebo.

Zdravljenje diabetičnega stopala Zdravljenje diabetičnega stopala je dolgotrajno. Zdravnik specialist rano in poškodovano okolno tkivo oskrbi in obveže z izbrano sodobno oblogo. Pri izbiri slednje je pomembno, da se ta z rano ne sprime, kajti ob vsaki menjavi obloge odstranimo novonastalo tkivo, kar zavira proces celje-

nja. Obloga naj vsebuje takšne aktivne učinkovine, ki pospešujejo celjenje, rano vlažijo, čistijo in obenem nase vežejo izločke, ki nastajajo v posteljici rane. Takšna obloga ne zahteva posebnega čiščenja rane ter dodatnega in obenem bolečega poseganja vanjo.

Kako se izogniti nastanku diabetičnega stopala? Izobraževanje bolnikov, svojcev in zdravstvenega osebja pripomore k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju zapletov sladkorne bolezni. Ob pregledovanju stopal iščemo morebitne vreznine, otiščance, žulje, kurja očesa, vraščene nohte, pretirano suho, trdo in odebeljeno kožo, opazujemo spremembo barve kože, temperaturo stopal, spremenjeno obliko stopala in podobno. Del skrbi za stopala in urejeno sladkorno bolezen je tudi redna telesna vadba. Dober krvni obtok preprečuje zaplete na ožilju, redno gibanje pa ob ustrezni samokontroli olajša vodenje sladkorne bolezni.

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga – oskrba

Oskrba diabetične noge v diabetološki ambula ® Marija Mica Kotnik

Zdravljenje diabetične noge je precej zapleteno in dolgotrajno. Pri tem so nepogrešljive medicinske sestre, ki sladkornim bolnikom svetujejo, kako naj skrbijo za svoje noge, da ne bo prišlo do zapletov. Kako poteka svetovanje v ambulanti za sladkorne bolnike in kako naj ukrepajo ob nastanku zapleta diabetične noge in pri njenem zdravljenju, smo se pogovarjali s srednjo medicinsko sestro s specialnimi znanji Miro Slak iz diabetološke ambulante UKC Ljubljana.

Ambulanta za diabetično nogo deluje v sklopu diabetoloških ambulant Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na Vrazovem trgu 1. Odprta je vsak dan dopoldne, dvakrat na teden pa deluje ves dan. Ambulanta za diabetično nogo deluje tako na preventivnem kot kurativnem nivoju. Ob preventivnem pregledu bolnikova stopala pregleda medicinska sestra, ki je za to dodatno strokovno usposobljena. Z bolnikom se pogovorimo o težavah, ki jih ima, pregledamo nogo, preverimo, ali je bolnik občutljiv na dotik, bolečino in toploto, ter preverimo, kakšna je prekrvitev njegovih stopal. Na izvid presejalnega testa je vezana tudi edukacija, ki je sistematično strukturirana in odvisna tudi od bolnikovih individualnih težav. Sladkornega bolnike poučimo o tem, kaj je diabetična noga, kaj storiti, da se ne razvijejo zapleti diabetične noge, o pomenu urejene sladkorne bolezni. Svetujemo mu, zakaj so nujni redna in individualno prilagojena telesna dejavnost, ustrezna izbira obutve in nogavic, redna in pravilna nega nog, samopregledovanje nog in ustrezno ukrepanje ob težavah in spremembah in tudi, kdaj in kam po pomoč. Poleg edukacije in pregleda nog v vaši ambulanti sladkornim bolnikom ponujate tudi druga svetovanja. Katera? Tako je. Bolniki lahko opravijo meritve perfuzijskih tlakov, svetujemo jim glede ortopedske 16 Sladkorna bolezen MAREC 2017

obutve in po potrebi tudi dodatne preglede pri drugih specialistih. Če je treba, bolnikom svetujemo obisk pedikerja. Vsak bolnik ob edukaciji dobi ustrezna pisna navodila, kako naj skrbi za svoje noge doma. Kako pa ambulanta deluje na kurativnem področju? Drugi del ambulante je zdravljenje diabetične noge. Obiskujejo nas bolniki, ki so že razvili zaplet diabetične noge in ki imajo razjedo na stopalu. Bolnike z rano na nogi redno pregledujemo v ambulanti, kjer deluje medicinski tim, zdravnik in medicinska sestra. Pregledi bolnika, ki ima rano na nogi, so redni, pogostnost pa je odvisna od velikosti rane, okužbe in spremljajočih bolezni in težav. Ob pregledu naredimo toaleto rane, odstranimo obloge trde kože in na rano namestimo ustrezno prevezo. Bolnik vedno dobi tudi ustrezna navodila, kako naj rano neguje doma, nasvet o jemanju zdravil, o dodatnih pregledih, če je nanje napoten. Edukacije v ambulanti za diabetično nogo so vedno deležni tudi svojci, ki bolnika spremljajo in mu

doma pomagajo pri negi rane. Zdravljenje diabetične noge je dolgotrajno, pogosto ne glede na trud bolnikov ne kaže znakov napredka in celjenja, zato bolniki nujno potrebujejo podporo svojcev in pomoč pri motivaciji za zdravljenje. Koliko bolnikov obravnavate dnevno oziroma koliko bolnikov pride po nasvet v vašo ambulanto? Lani smo opravili 2600 preventivnih pregledov, 700 meritev perfuzijskih tlakov in nekaj čez 3000 pregledov bolnikov z razjedo na nogi. V povprečju nas dnevno obišče od 20 do 25 bolnikov, včasih tudi do 35. Bolniki so v ambulanto za diabetično nogo naročeni tako na preventivne kot tudi na kurativne preglede. Predvsem čakalna doba za preventivne preglede je kar dolga. Vendar pa naši bolniki v ambulanto lahko pridejo kadar koli, tudi ne da so naročeni (med 8. in 10. uro), če imajo težave, kot so nenadna bolečina noge, oteklina, rdečina in vroča noga, sveža poškodba, kot sta žulj ali ureznina, vnetje ob vraščenem nohtu in podobno. Ob poslabšanju že obstoječe rane z dodatnimi lokalnimi znaki vnetja, povišano telesno temperaturo ali mrzlico – pa je takojšen obisk pri zdravniku NUJEN! V povprečju nas vsak dan obišče od 3 do 6 bolnikov, ki niso bili naročeni.

foto: UKC LJUBLJANA

Kako deluje ambulanta za sladkorne bolnike? S katerimi nasveti in ukrepi pomagate bolnikom, ki imajo težave zaradi diabetične noge?

Kakšna je konkretna vloga medicinske sestre pri preventivi, edukaciji in zdravljenju diabetične noge pri sladkornih bolnikih? Delo v preventivni ambulanti za diabetično nogo samostojno izvaja

nti UKC Ljubljana

Ste zadovoljni s svojim delom in tudi s sodelovanjem medicinske sestre in bolnika? Svoje delo imam resnično rada! V ambulanti za diabetično nogo delujem od samega začetka, torej od leta 1990. Ob delu se vseskozi redno izobražujem in skrbim za strokovno nadgradnjo svojega znanja. Ob tem verjetno tudi bolniki čutijo neko zaupanje. Da, prav zares sem zadovoljna s svojim delom z bolniki in seveda tudi z njihovim sodelovanjem. Priznam, da sem se v vseh teh letih marsikaj od naših bolnikov tudi naučila. Pri zdravljenju sladkornega bolnika, ki ima zaplet z diabetično nogo, sodeluje več različnih profilov zdravstvenega osebja. Poteka to sodelovanje nemoteno? Res je, pri zdravljenju diabetične noge sodeluje interdisciplinarni tim, v katerem so zdravniki različnih specialnosti in zdravstveni delavci različnih profilov. Med seboj se večinoma poznamo in

Srednja medicinska sestra s specialnimi znanji Mira Slak v ambulanti za diabetično nogo na Vrazovem trgu 1 v Ljubljani dela že od ustanovitve ambulante leta 1990.

foto: OSEBNI ARHIV M. S.

medicinska sestra, ki je za to področje tudi ustrezno usposobljena. Pomembno je, da medicinska sestra prepozna odstopanja, ki se pri diabetični nogi lahko pojavijo. Pri preventivi je pomembna tudi njena presoja, kdaj mora bolnika pregledati tudi zdravnik. Drugače je pri delu ambulante za zdravljenje razjed, kjer je medicinska sestra del tima skupaj z zdravnikom, ki se ukvarja z zdravljenjem razjede na nogah sladkornega bolnika. Delo v ambulanti ni lahko, saj celjenje in zdravljenje razjed ni vedno tako uspešno, kot bi si želeli bolnik, zdravnik in medicinska sestra. Zato delo poleg strokovnega znanja zahteva tudi veliko empatije oziroma sočutja vseh vpletenih. Vedno znova se trudimo spodbujati in motivirati bolnika in njegove svojce, da zdravljenja ne opuščajo in da kar se da upoštevajo dana navodila. Kot sem že omenila, je zdravljenje razjede pogosto dolgotrajno, zato tudi motivacija bolnika lahko močno niha. Ob tem je pomembno, da nam bolniki zaupajo, ker le na ta način dobimo resnične podatke o dejanskem stanju bolnika, četudi morebiti pri zdravljenju niso najbolj natančno upoštevali navodil.

redno komuniciramo, tako da je vsak bolnik deležen hitrega in ustreznega ukrepanja in zdravljenja. Kljub temu da vsak pokriva svoje področje, se naše delo pogosto prepleta. Vsi v timu imamo pred sabo končni cilj, to je delo za bolnika. Za vsakega sladkornega bolnika, še posebej tistega, ki ima zaplete z diabetično nogo, je ključno, da je ob zdravljenju diabetične noge doktrina enaka, da mu vsi enako svetujemo, ker ga s tem tudi prepričamo v pravilnost izbire zdravljenja in ga pridobimo, da vztraja pri zdravljenju. Ste medicinske sestre zadovoljne s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem, kako ukrepati pri diabetičnem stopalu oziroma diabetični nogi? Diabetična noga je zelo širok pojem in res zahteva naše redno in ustrezno izobraževanje. Moja prva in glavna mentorica je doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, vodja Diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, ki svoje znanje resnično nesebično deli tudi med medicinske sestre in si prizadeva, da se tudi me redno udeležujemo izobraževanj in kongresov tako doma kot v tujini. Moje prvo začetno izobraževanje je potekalo v Londonu, kamor sem se nato vsako leto vračala in znanje obnavljala in nadgra-

jevala. Že leta 1996 je bil tudi pod vodstvom doc. dr. Urbančič Rovanove organiziran prvi tečaj za oskrbo diabetične noge v Sloveniji, ki je namenjen medicinskim sestram in drugemu zdravstvenemu osebju, ki deluje na področju diabetične noge; na teh izpopolnjevanjih medicinske sestre aktivno sodelujemo. Prva leta je bil tečaj vsako leto, zadnjih nekaj let poteka vsaki dve leti. Hkrati smo vsa ta leta dobro sodelovali tudi z Obrtno zbornico Slovenije in smo se aktivno vključili v izobraževanje pedikerjev, da so pridobili znanja iz oskrbe diabetične noge. Tako smo še izboljšali kakovost storitve, ki je potrebna pri negi sladkornega bolnika. Lahko za konec sladkornim bolnikom še svetujete, kako naj sami skrbijo za preventivo, da do diabetičnega stopala sploh ne bi prišlo? Osnovni nasvet je upoštevanje navodil zdravnika in medicinske sestre edukatorice ob zdravljenju sladkorne bolezni. Za sladkorne bolnike pa je zelo pomembno tudi, da vodijo zdrav življenjski slog, ki vključuje zdravo prehranjevanje, vsakodnevno telesno aktivnost in aktivno porabo prostega časa, kot so na primer vrtnarjenje, razni hobiji in podobno. Skrbeti morajo za redno nego nog, si jih vsak dan pregledovati in takoj ukrepati, če na njih opazijo spremembe. Sladkorna bolezen MAREC 2017

OSREDNJA TEMA: Diabetična noga – preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje

Pri zdravljenju diabetične noge je nujno sodelovanje različnih strokovnjakov ® Marija Mica Kotnik

Diabetična noga pomeni skupino sindromov, pri katerih okvara živčnega sistema, slaba prekrvljenost in poškodbe z okužbo povzročijo razkroj tkiva in razjede na nogah. Temu lahko sledi gangrena in izguba okončine, ki sta zelo huda zapleta sladkorne bolezni.Te zaplete lahko preprečimo z zgodnjim odkrivanjem diabetične noge in z ustrezno nego ter pregledovanjem stopal in nog. Pri zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in preprečevanju diabetične noge morajo poleg bolnika samega nujno tesno sodelovati strokovnjaki različnih specialnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pravi doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., vodja Diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. »Medtem ko je bil takšen način sodelovanja nekoč poznan pod pojmom multidisciplinarnost, danes temu pravimo interdisciplinarnost. V čem je razlika? Multidisciplinarnost pomeni, da se z bolnikom ukvarja deset različnih strokovnjakov, ki med seboj ne komunicirajo dobro in med seboj niso usklajeni. Interdisciplinarnost nasprotno pomeni, da strokovnjaki sodelujejo in so med seboj usklajeni. Podobno kot pri vojski, ki brez generala ne more dobiti nobene vojne. Vsekakor mora nekdo zadeve usmerjati in bolnika pošiljati od enega do drugega strokovnjaka ter te aktivnosti tudi usklajevati.«

Odlično sodelovanje strokovnjakov To medsebojno usklajevanje strokovnjakov, od diabetologov, angiologov do kirurgov, je še kako pomembno pri zdravljenju diabetične noge, kjer so bolniki v Sloveniji deležni najnaprednejših in najučinkovitejših oblik zdravljenja, pravi sogovornica. »Pri zdravljenju diabetične noge smo v zadnjih letih pri nas zelo napredovali, in sicer pri zdravljenju 18 Sladkorna bolezen MAREC 2017

foto: MATEJA JORDOVIć POTOČNIK

Razjeda na nogi, gangrena in amputacija spadajo med najhujše zaplete sladkorne bolezni, zato je preprečevanje in zdravljenje zapletov v zvezi z nogo nujni sestavni del celostne oskrbe sladkornih bolnikov. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je amputacij 15-krat več kot pri osebah brez sladkorne bolezni, zato je zgodnje odkrivanje znakov diabetične noge predpogoj za uspešno zdravljenje.

Doc. dr. Vilma Urbančič Rovan, dr. med., vodja Diabetološkega oddelka na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, pravi, da morajo poleg bolnika samega pri zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in preprečevanju diabetične noge nujno tesno sodelovati strokovnjaki različnih specialnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva.

motenj arterijske prekrvitve. Če te prekrvitve ni, če so žile na nogah zaprte, se rana ne more zaceliti in lahko se le še slabša do končne gangrene. Na tem področju je pomembno dvoje: prvič, da s kliničnim oddelkom za žilne bolezni sodelujemo kot en tim. Nekdo, ki ga mi prepoznamo kot potrebnega njihove pomoči, je tam pravočasno na vrsti in je deležen zdravljenja, ki je primerljivo zdravljenju kjer koli v razvitem svetu,« sodelovanje med različnimi strokovnjaki pojasnjuje doc. dr. Vilma Urbančič Rovan in dodaja: »Še dodatno je pomembno, da je osveščenost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prisotna ne le pri angiologih, temveč tudi pri kirurgih. Ne glede na to, h komu od nas treh – k diabetologu, angiologu ali kirurgu – pri-

de bolnik z razjedo na nogi, vsak izmed nas bo vedel, da je pri takem bolniku nujno treba preveriti arterijsko prekrvitev, urejenost sladkorne bolezni in prisotnost okužbe oziroma potrebo po kirurški intervenciji. Bolnik bo deležen takojšnjega ukrepanja vseh strokovnjakov, ki jih v tem trenutku potrebuje.« Razveseljivo je tudi to, da so žilni kirurgi na UKC Ljubljana znotraj žilne posege razvili do popolnosti. Zdaj so zdravljenju dostopne ne le žile na stegnu, temveč tudi tiste nižje na goleni in celo na stopalu. In to je ključni preskok, ki pomeni izboljšanje zdravljenja za sladkorne bolnike z zapleti z diabetično nogo, pravi sogovornica. »To vsekakor pomeni, da če izboljšamo arterijsko prekrvitev, bomo nogo pri takem bolniku lahko rešili; če te prekrvitve ni, praviloma pride do amputacije spodnje okončine.« Na žalost stanje po vsej državi ni tako idealno, kot je v naši osrednji zdravstveni ustanovi, vendar to ne pomeni, da bolniki iz drugih krajev Slovenije niso deležni ustrezne oskrbe in zdravljenja, pravi sogovornica. »Drugod po državi je to manj idealno, a konkretno Klinični oddelek za žilne bolezni na UKC Ljubljana ne zdravi le bolnikov iz ljubljanske regije, temveč je na voljo tudi bolnikom iz ostalih delov države. Prav tako so tudi v regionalnih bolnišnicah žilni kirurgi zelo dobri. Na UKC Ljubljana odlično sodelujemo z Bolnišnico Novo mesto, kjer žilne zaplete zelo dobro rešujejo kirurško. Odlično sodelujemo tudi z žilnimi kirurgi v bolnišnicah v Celju in Šempetru.«

Prepoznati okužbo in jo zdraviti Poleg reševanja žilne problematike in motenj prekrvljenosti žil je pri zdravljenju diabetične noge zelo pomembno tudi, da pravočasno odkrijemo in zdravimo morebitno okužbo, pravi sogovornica in dodaja, da je bolnikom vse-

foto: UKC LJUBLJANA

kakor treba dopovedati, da celjenja rane ni brez razbremenitve prizadetega mesta. »Če bo nekdo, ki ima rano na podplatu, to nogo vztrajno obremenjeval, se ta rana ne bo zacelila. Dodatna težava je tudi, da s tako nogo vozi avto. Če ima na primer na levi nogi pod palcem razjedo in če s takšno nogo stiska sklopko, bo noga prav tako preobremenjena in se rana ne bo zacelila,« pojasnjuje doc. dr. Urbančič Rovanova in poudarja, da je celjenje ran zaradi razjed ob ustreznem zdravniškem ukrepanju odvisno tudi od bolnika samega in njegovega upoštevanja navodil zdravnika in medicinske sestre.

Pomembna je edukacija bolnikov Pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju diabetične noge imajo pri nas veliko vlogo prav medicinske sestre, ki so praviloma tiste, ki se prve srečajo z bolnikom, ki ima zaplete z diabetično nogo. »Medicinska sestra je ključna oseba, ki se ukvarja z edukacijo sladkornih bolnikov z zapleti z diabetično nogo. Pri nas namreč osnovni preventivni pregled fi-

zično opravi prav medicinska sestra in že pri tem bolniku da osnovne informacije, ki jih takšen bolnik potrebuje. Dodatno bolnika pregleda še zdravnik,« je povedala sogovornica. Vsekakor pa

brez sodelovanja bolnika in njegovega poznavanja njegove bolezni ter tudi zavedanja, da bo zdravljenje lahko uspešno le, če bo tudi sam aktivno sodeloval, ne gre. Kot so pokazali rezultati ankete med sladkornimi bolniki iz leta 2006, stanje na tem področju ni najboljše. Na vprašanje, kaj je po njihovem mnenju vzrok za gangreno in amputacijo, so bili odgovori zaskrbljujoče slabi, še zlasti zato, ker so imeli vsi vprašani bolniki že opravljen preventivni pregled nog in so tudi že bili deležni edukacije o tem, kako skrbeti za noge. »Rezultati so bili porazni. Četrtina ni imela pojma in so napisali »Ne vem«, 20 odstotkov jih je na to odgovorilo, da so krive motnje arterijske prekrvitve in slaba nega. Le eden od 106 vprašanih pa je napisal, da je vzrok tudi nekaj v zvezi z živci. Torej ne glede na to, da sladkornim bolnikom vsi zdravstveni delavci nenehno govorimo, naj bodo pozorni na občutke in da morajo takoj ukrepati, če občutka na nogah nimajo, rezultati res niso bili najboljši,« je povedala doc. dr. Vilma Urbančič Rovan.

EDUKOTIČEK

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

»Kdor nima v glavi, ima v nogah« (latinski pregovor)

Spoštovani bralci! Odkar sodelujem pri reviji Sladkorna, se mi je pogosto zgodilo, da so se name obrnili bolniki s komentarji in dodatnimi vprašanji. Tako sem dobila povratno informacijo o tem, da rubriko spremljate in berete, kar mi je v veliko veselje. Zato smo se v letošnjem letu v Edukotičku odločili, da predamo besedo tudi vam, dragi bralci. Upam, da nam boste vprašanja o tem, kaj vas pesti, poslali na: sladkorna.urednistvo@gmail.com.

Tokrat želim odgovoriti na vprašanje bolnika o diabetični nevropatiji, težavi, s katero se bolniki srečujete zelo pogosto, bolečina pa je vse prej kot zanemarljiva. Ali obstajajo kakšne posebne vaje za preprečevanje in izboljšanje diabetične nevropatije? Pogosto čutim mravljinčenje in pekočino po sprehodu, še posebej intenzivno neprijetni občutki so takrat, ko noge počivajo in mirujem. Gibanje je ena najpomembnejših aktivnosti, ki jo svetujemo ljudem s sladkorno boleznijo. Hoja velja za eno najbolj priročnih telesnih aktivnosti, saj je vsakomur dostopna, poceni, lahko si sami izbirate čas, trajanje in intenzivnost. Zelo svetovana je hoja s palicami (nordijska hoja), saj poleg nog krepimo tudi roke. Palice dajejo oporo, zato je hoja prijazna ljudem, ki imajo sicer težave z ravnotežjem. Za hojo potrebujete ustrezno obutev, ki naj bo kvalitetna, izdelana iz zračnih in čim bolj naravnih materialov. Nogavice naj bodo po možnosti pretežno bombažne, svetujejo tudi kompresijske nogavice, ki stopalom nudijo udobje in blažijo pred nastajanjem oteklin. Na teden se priporoča vsaj 150 minut vadbe – hoje ali druge aktivnosti, ki jo človek zmore. Hoja naj ne bo vezana le na lepo vreme, temveč naj bo del rednega tedenskega rituala. Na primer: štirikrat na teden hoja po 30 minut, čez vikend pa si privoščite kakšno daljšo »turo«. Hoja spodbuja prekrvitev in presnovo, zato ni čudno, da imajo ljudje, ki redno hodijo, krvni sladkor urejen bolje kot tisti, ki ne hodijo. Poledica in slabo vreme naj ne bosta razlog za večdnevni počitek. Vaje za krepitev mišic stopal (in tudi ostalih mišic) lahko izvajate tudi doma! Izkušnje naših bolnikov kažejo, da vaje omilijo mravljinčenje, pekočine in bolečine. In čeprav imate sladkorno bolezen, lahko zaplete preprečite ali jih vsaj odložite! 20 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Ena bolj priročnih vaj je vaja BALETKA, ki jo izvajate doma sede. V sedečem položaju dvignete noge, iztegnete kolena in s prsti nog oblikujete špičko, kot jo naredi baletka. Pomembno je, da v tem položaju vztrajate nekaj sekund; preden špičko spustite, jo poskusite oblikovati še bolj intenzivno vsaj za trenutek ali dva, nato pa jo spustite. Vajo ponovite vsaj desetkrat.

Naslednja svetovana vaja je GUBANJE ČASOPISNEGA PAPIRJA. Časopisni papir je odličen pripomoček za krepitev mišic med prsti stopala. Ko časopis preberete, je na vrsti »recikliranje«. Papir si natrgajte v velikosti formata A4, položite ga na tla in sezujte nogavice. Vajo delate sede z eno nogo v opori, z drugo pa na delo! S prsti noge skušajte čim bolj zgubati papir. Manjši kot je »zgubek«, bolje vam gre. Podobna vaja je tudi POBIRANJE BRISAČE z nogo s tal in dviganje svinčnika s prsti noge. Vaje delajte izmenično, vztrajno, po možnosti vsak dan. In še to: če vaj niste vajeni, bodo prve dni mišice odreagirale tudi z bolečino v obliki »muskelfibra« oziroma zakisanosti. To je za vas le sporočilo, da morate z vajami nadaljevati in pri njih vztrajati!

foto: LEON VIDIC, DELO

KOMENTAR

Zdravstvo – zrcalo družbe ® Diana Zajec*

Še vedno imam živo pred očmi dogajanje pred 21 leti, v času doslej najdaljše stavke na Slovenskem, stavke v belem. Zdravniki so se – z današnjega zornega kota tako rekoč davnega – leta 1996 odločili, da s splošno stavko, najradikalnejšo obliko protesta, zahtevajo ustreznejše in dostojnejše ovrednotenje položaja v družbi. Zahtevali so priznanje z zdravniškim statusom povezane odgovornosti in zahtevnosti dela, ki mora biti, seveda, prežeto z etičnostjo in strokovnostjo, z altruizmom in humanizmom, zaznamovano z varnostjo in kakovostjo v skrbi za bolnike. Z dobrimi rezultati zdravljenja. To pričakujemo vsi, ki vstopamo v te kompleksne procese. Ti vplivajo na zdravje in počutje vsakega posameznika, ne glede na to, v kateri vlogi se pojavlja v zdravstvenosistemskih razmerah in razmerjih. Zdravstvo je sistem, ki postavlja zrcalo vladi, odločevalcem. Slika, ki jo vidimo v njem, jasno pove, kako pronicljiva in vizionarska je država, ki v dobro družbe kroji razmere za boljši jutri – no, vsaj morala bi jih. V resnici pa vsi zelo dobro vemo, da se v tej preprosti formuli skriva toliko neznank, da se videnje (obljubljenega) boljšega jutri z neznosno politično lahkotnostjo in nemalokrat tudi skorajda neverjetno kratkovidno plehkostjo odmika onkraj vidnega obzorja, tudi onkraj dojemljivega. Obljube, ki jih na Slovenskem poslušamo že leta in desetletja, nevzdržnih razmer za delo v zdravstvu še vedno niso izboljšale. V čakanju na zdravstveno reformo se čakalne dobe nezadržno podaljšujejo, amortizirane aparature počasi, a vztrajno odpovedujejo. Dogaja se, na eni strani, veliko – na drugi pa se tako rekoč nič ne zgodi. Zdravniki, ki so v prvih obrisih aktualne zdravstvene reforme uvideli, da ta ne bo zagotovila prebojnih in nadvse nujnih sprememb, prej nasprotno, ponovno žugajo s stavko. Te si seveda ne želi nihče – ne zdravniki, ne drugi strokovnjaki, ki delajo v zdravstvu, niti vlada, še najmanj pa bolniki. Zagotovo pa si vsi želimo, da bi tisto, kar je dobrega v našem zdravstvu – in tega ni malo – ostalo nedotaknjeno. Da bi okoliščine, ki vplivajo na obolelega, ko izve za diagnozo in zbira moč in voljo za spopad s težko boleznijo, postale spodbudnejše. To si preprosto zaslužimo. Znano je, da Slovenci zdravje umeščamo na vrh vrednostne lestvice v življenju, jasno je, kako pomembne so razmere za ohranjanje zdravja v prav vseh življenjskih obdobjih, povsem logična je tudi soodvisnost tega tako s produktivnostjo kot z razvojem družbe kot celote. Zakaj se torej zatika? Veliko dejavnikov vpliva na počutje zdravega človeka, bistveno več na počutje in na občutja bolnega – in veliko je

stvari, ki pomagajo soustvarjati premike na bolje. Med njimi so, o tem ni dvoma, izjemno pomembna združenja bolnikov, ki obolelemu dajejo oporo in podporo v položaju, ko bi se moral znajti sam, vendar bi prejkone ostal nemočen, izgubljen v zapletenem in nemalokrat vse prej kot prijaznem sistemu – vsaj do takrat, ko zaradi bolezenskih okoliščin človek postane del njega, včasih za dolga leta, včasih do konca življenja. Toda tudi kadar se zgodi to, so informacije ključnega pomena. Oboleli mora poznati svojo bolezen, njene muhe in posebnosti; navsezadnje organizem prav njemu, in ne temu ali onemu specialistu, najbolj jasno signalizira, da nekaj ni v redu. Zato je tako pomembna komunikacija, na vseh ravneh, predvsem pa med bolnikom in zdravnikom. Z obema razumljivo izmenjavo informacij je mogoče doseči optimalen rezultat – dobro počutje, aktivno in kakovostno življenje, bolezni navkljub. Seveda je za doseganje tega cilja treba zadostiti številnim parametrom, tudi nekaterim, ki se pravzaprav zdijo precej banalni, a so nadvse pomembni. Eden takih je čas. Živimo v času, zaznamovanem z nenehnim hitenjem, preobremenjenostjo – živimo v času, ko časa preprosto ni dovolj. Poglejmo zdravnike, ki jim čas za bolnike odreja plačnik. Ta čas je odmerjen tako skopo, da se pacient v ordinaciji nemalokrat počuti opeharjenega, zaradi zdravnikovega gledanja v monitor razčlovečenega, predvsem pa nerazumljenega. V takih okoliščinah preprosto pozabi omeniti težave, ki bi lahko vplivale na spremembo terapije, na morda nujno strokovno odločitev; na to se spomni šele, ko se vrne v varno zavetje doma ...Navidezno nepomembne malenkosti lahko vplivajo na uspeh zdravljenja in tudi na zmožnost osebnega spopadanja z iztirjenju in izbruhi bolezni. Zato se zdi edino prav, da zdravniki vztrajajo pri priznanju standardov in normativov, pri preoblikovanju sistemskih osnov, pri ukrepih, ki bodo bistveno izboljšali razmere za zdravljenje. Navsezadnje se bo tako lažje izogniti tudi zapletom, napakam in varnostnim incidentom; zagotavljanje kakovostnejših, varnejših postopkov v celotnem procesu zdravljenja bo precej lažje. In to si želimo vsi, mar ne? * Diana Zajec, dolgoletna novinarka na področju zdravstva in komentatorka v časopisu Delo, prejemnica Hipokratovega priznanja za odličnost na področju pisanja v zdravstvu Sladkorna bolezen MAREC 2017

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Ogljikovi hidrati

Kdaj jih je preveč? ® Andreja Širca Čampa

Zaradi sodobnih metod zdravljenja sladkorne bolezni z uporabo inzulinske črpalke ali FIT terapije sladkorni bolnik ne potrebuje posebne dietne prehrane, temveč le zdravo, uravnoteženo prehrano, primerno njegovi starosti in telesni aktivnosti. A kljub temu in kljub znanju o izbiri in pravilnem kombiniranju primernejših živil in se čedalje več sladkornih bolnikov sooča z vprašanji, koliko hrane je dovolj, zakaj je danes sladkor tako visok, koliko inzulina potrebuje ... Metoda štetja ogljikovih hidratov se je v svetu uveljavila v prvi vrsti pri uporabnikih inzulinske črpalke. Izkazalo se je, da je to edini način za doseganje dobre urejenosti sladkorne bolezni, ki dopolnjuje vrhunske tehnične zmogljivosti črpalke. S pridom smo v zadnjih nekaj letih začeli metodo uporabljati tudi pri ljudeh s sladkorno boleznijo na »funkcionalni inzulinski terapiji«. Veliko lažje lahko usklajujejo obroke hrane s pravilnim odmerkom inzulina, potrebnega za kritje, vendar le, če obroke v domačem okolju dosledno tehtajo in ne le pavšalno ocenjujejo. Poleg redne uporabe tehtnice na kuhinjskem pultu pa morajo uporabiti še kanček razuma. Zavedati se je treba, da ob posameznem obroku z inzulinom lahko dobro pokrijejo manjšo količino ogljikovih hidratov, nemogoče pa je pokriti preveliko količino, četudi natančno odmerijo potrebno količino inzulina. Problem je v časovni zmogljivosti presnove našega črevesja. Tudi presnova namreč doseže svojo skrajno omejitev. Zato vas želimo ponovno spomniti na dejstva, da so redni in čez dan enakomerno razporejeni obroki s primerno koli-

čino ogljikovih hidratov v obroku edino zagotovilo, da bo inzulin zmogel v predvideni časovni enoti (uro in pol do dve po obroku) glavnino glukoze iz krvi prenesti v celice in na ta način čez dan vzdrževati normoglikemijo.

Kje je torej meja vnosa ogljikovih hidratov? Glede na bolj ali manj sedeči življenjski slog je več kot dovolj, če z ogljikovimi hidrati dnevno pokrijemo 40–50 % celodnevnih energijskih potreb. Ogljikohidratna živila naj imajo nižji glikemični indeks (GI) in so bogata s prehransko vlaknino. Enostavne ogljikove hidrate močno omejujemo (sladica le enkrat na teden po glavnem obroku) in popolnoma omejimo enostavne ogljikove hidrate v tekoči obliki (sadni sokovi in drugi napitki s sladkorjem ali umetnim sladilom). Upoštevati je treba tudi, da so potrebe po ogljikovih hidratih pri otroku nekoliko večje v času intenzivne rasti do konca pubertete. Priporočila za otroke: 120 gramov ogljikovih hidratov plus 10 gramov za vsako leto življenja zagotavlja pri otroku osnovne potrebe organ-

Tabela 1: Priporočene dnevne količine OH glede na energijski delež

Starost 2–3 leta 4–5 let 6–7 let 8–9 let 10–11 let 12–13let nad 15 let (ž) odrasli 15–18 let (m) nad 19 let (m) odrasli

Količina OH (120 g + 10 g za vsako leto) 140–150 g 47 % od 1200 do 1300 kcal/dan (5,0–5,5 MJ/dan) 160–170 g 45 % od 1400 do 1500 kcal/dan (5,8–6,3 MJ/dan) 180–190 g 45 % od 1600 do 1700 kcal/dan (6,7–7,1 MJ/dan) 200–210 g 44 % od 1800 do 1900 kcal/dan (7,5–8,0 MJ/dan) 200–210 g 40 % od 2000 do 2100 kcal/dan (8,4–8,8 MJ/dan) 220–230 g 40 % od 2200 do 2300 kcal/dan (9,2–9,7 MJ/dan) 200 g 40 % nad 2000 kcal/dan (8,4 MJ/dan) 270 g do 300 g 40 % od 2700 do 3000 kcal/dan (11,3–12,6 MJ/dan) 250 g 40 % nad 2500 kcal/dan (10,5 MJ/dan)

Pri odstopanjih od telesne teže in/ali višine so potrebni individualni izračuni glede na energijske potrebe, saj se priporočila nanašajo na populacijo nasploh. 22 Sladkorna bolezen MAREC 2017

izma po ogljikovih hidratih, potrebnih za primerno rast in napredovanje pri telesni teži, kar pomeni vsaj 40 odstotkov dnevnih energijskih potreb. Manj kot 40 % dnevnih energijskih potreb lahko ogrozi zdravje rastočega organizma – povzroči zaostanek v rasti – in tudi pretiravanje z vnosi, višjimi od 60 % lahko povzroči debelost in kopičenje maščobnih zalog okoli trebuha in notranjih organov. Večje deleže ogljikovih hidratov (okoli 60 % dnevnih energijskih potreb) v dnevni prehrani si lahko privoščijo le osebe s sladkorno boleznijo, ki se redno ukvarjajo s športom več kot uro in pol na dan vsaj šest dni v tednu. To pomeni, da porabijo med treningom dodatnih 30–50 g OH, odvisno od vrste športa in intenzivnosti treninga. To poudarjamo zato, ker je veliko ljudi, ki se dvado trikrat tedensko ukvarjajo s športno aktivnostjo (v šolski ekipi ali krajevnem klubu igrajo nogomet, odbojko, rokomet, hodijo na gimnastiko, ples in po dobno ...) prepričanih, da potrebujejo več hrane, saj so vendar športno aktivni! Žal ne: vse športne dejavnosti, ki se ne izvajajo vsak dan ali pa ne več kot uro in pol na dan, so del rednega zdravega gibanja, ki ga mora opraviti vsakdo izmed nas. Zavedati se moramo, da poraba energije ni večja od malo bolj intenzivnega vsakodnevnega sprehoda.

Ni pomembna le dnevna količina OH, pomembna je tudi razporeditev čez dan! Ni pa pomembna le skupna količina ogljikovih hidratov in njihova vrsta, pomembna je tudi njihova razporeditev čez dan. Vsakršno koncentriranje obrokov na eni strani in izpuščanje obrokov na drugi strani vodi v neprimerno prehranjevanje. Priporočila za zdravo prehrano narekujejo raznolikost v izbo-

ru živil in sestavi jedi, pa tudi zmernost v količini. Le z zmernostjo v količini OH pri posameznem obroku in z ustreznim pokritjem z inzulinom se lahko doseže in vzdržuje optimalna količina sladkorja v krvi (normoglikemija 4–7 μmol/l) tudi po obroku. Celodnevno prehrano naj zato sestavljajo redni obroki (trije glavni in po potrebi ena ali dve vmesni malici), ki so enakomerno časovno porazdeljeni, da presnova ni naenkrat preveč obremenjena. Zadnji obrok naj bo vsaj 2–3 uri pred spanjem. S tem zagotovimo, da je glavnina presnove obroka končana, preden skočimo v pižamo, počitek bo bolj učinkovit in glukoza v krvi čez noč v želenem območju. Več OH vključimo v obroke, ki jih zaužijemo v aktivnem delu dneva. Zato je logično, da prvi dnevni obrok vsebuje največjo količino OH, zadnji obrok pred spanjem pa najmanjšo. No, pa smo spet pri pomenu zajtrka! Zajtrk je namenjen je polnjenju izpraznjenih glikogenskih rezerv v jetrih in s tem prekinitvi stradanja čez noč. Običajno je zajtrk pretežno ogljikohidratini obok z

nekaj beljakovinami in nekaj maščobe. Predstavlja eno četrtino do tretjino dnevnih energijskih potreb. Kosilo je drugi največji obrok, večerja najmanjši. Malica je le premostitveni obrok med dvema glavnima obrokoma, razen pri osnovnošolcih in dijakih je količinsko in kalorično lahko v velikosti zajtrka (šole ponudijo večjo malico, ker šolarji pač ne zajtrku-

jejo!). Pa nič hudega, med tednom enostavno prilagodimo velikost zajtrka, tako da pred odhodom v šolo pojemo obrok v velikosti malice. V tabeli 2 predlagamo največji vnos OH ob obroku, glede na starost ob predpostavki, da ima oseba primerno telesno težo in višino in po športni aktivnosti bistveno ne odstopa od povprečja svojih vrstnikov.

Tabela 2: Priporočeni največji vnos OH na obrok glede na starost

Maksimalna količina OH ob obroku 2–3 leta 30–40 g 4–5 let 40–50 g 6–7 let 50–60 g 8–9 let 60 g 10–11 let 60 g 12–13let 70 g 15–18 let (m) 80 g nad 15 let (ž) in odrasli 60 g nad 19 let (m) in odrasli 70 g

Količina OH na obrok

Starost

zajtrk 40 g 45 g 55 g 60 g 60 g 70 g 80 g

kosilo 35 g 40 g 50 g 55 g 55 g 60 g 70 g

večerja 30 g 35 g 40 g 50 g 50 g 50 g 60 g

malica 2 × 20 g 2 × 25 g 2 × 30 g 2 × 30 g 2 × 30 g 2 × 30 g 2 × 40 g

60 g

50 g

40 g 1 × 50 g (2 × 25 g)

70 g

60 g

50 g

1 × 70g (2 × 35 g)

Na hitrost presnove ogljikovih hidratov vpliva tudi vrsta škroba in način priprave obrokov Na hitrost prebave in posledično tudi na naše počutje, po obroku lahko vplivamo s količino neprebavljivega (rezistentnega) škroba, za katerega naš organizem nima potrebnih encimov za razgradnjo. Kot bomo videli v nadaljevanju, lahko vplivamo na to s primerno izbiro živil in postopki termične priprave. Čedalje več raziskav je osredotočenih na vpliv rezistentnega škroba na naše zdravje in na hitrost presnove obroka.

Kaj je škrob in katere vrste rezistentnega škroba poznamo? Škrob se v rastlinah pojavlja pretežno v obliki velikih granuliranih glukoznih polimerov. S predelavo se lahko pojavlja tudi v negranuliranih oblikah. Škrobni polimeri so lahko razporejeni v ravne verige (amiloza) ali razvejene verige (amilopektin). Obe obliki sta vir prehranskih ogljikovih hidratov (OH) in s tem energije. Struktura škrobnih polimerov in granul vpliva na njegovo prebavljivost, saj prebavni encimi ne vplivajo na vse vrste škroba enako. Škrob, ki ostane v prebavnem traktu neprebavljen, imenujemo odporni škrob (enako kot prehranske vlaknine). Strokovno pa odporni škrob lahko definiramo kot »vsoto vseh v tankem črevesu zdravega posameznika neabsorbiranih škrobov«. Glede na sestavo ali vir razlikujemo štiri glavne podvrste odpornega škroba. • Škrob, ki je fizično nedostopen za prebavne encime, imenujemo odporni škrob tip 1 (OŠ 1). OŠ 1 poznamo tudi pod izrazom netopna prehranska vlaknina. Najdemo ga v celem ali delno zmletem zrnju in semenih, ki vsebujejo večjo količino beljakovin (polnoznata škrobna živila – kaše ter testenine iz pšenice durum, pire in polnozrnatih vrst moke). OŠ1 se v tankem črevesju ne prebavi, po prehodu v debelo črevo pa prevzame vlogo prehranske vlaknine. Postane eden od glavnih virov fermentirajočih ogljikovih hidratov v debelem črevesju in hrana (prebiotik) za črevesne bakterije. V prehrani sladkornega bolnika je to najprimernejša oblika škrobnega živila. • Škrob, ki ostane neprebavljen zaradi narave škrobne granule, imenujemo odporni škrob tip 2 (OŠ 2). Najdemo 24 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Tabela 3: Energijske in hranilne vrednosti nekaterih vrst škrobnih živil v 100 gramih

in količine retrogradnega (odpornega) škroba Retrogradni Energijska Ogljikovi odporni Beljakovrednost hidrati Vlaknine škrob vine (kJ/kcal) (g) (g) (g) (g) 982/235 49,3 1,5 1,2 8,4 1,4 1083/259 47,3 4,4 9,1 1,8 1779/421 74,0 2,5 13,0 1,7 420/100 21,0 2,9 3,7 378/90 17,7 2,3 0,3 2,2 562/134 26,0 1,3 1,1 1,3

Beli kruh Polnozrnat kruh Kalsik prepečenec Ječmen kuhan Polenta, kuhana Testenine kuhane Testenine, kuhane, ohljene 562/134 Riž, neoluščen, kuhan, ohlajen 526/126 Krompirjeva solata 432/103

Maščobe (g) 1,9 4,1 8,1 0,7 1,0 1,3

26,0

1,3

1,7

1,3

27,0 17,9

0,8 0,2

1,3 2,8

2,2 1,7

1,0 3,2

ga v surovem krompirju, nezrelih bananah, nekaterih stročnicah in v visoko amiloznih koruznih škrobih (zaradi slednjih je brezglutenska moka »lažje« prebavljiva). Po termični obdelavi postanejo določene vrste OŠ 2 hitro razgradljiv škrob (kuhan krompir ali pečene banane pa tudi primerno zrele banane). Zato v prehrani sladkornim bolnikom odsvetujemo uživanje večjih količin krompirja v vseh oblikah. Izjema je visoko amilozni koruzni škrob, ki s termično obdelavo tvori glutenu podobno, vendar nerazgradljivo strukturo. • Škrob, ki se med termično obdelavo škrobnih živil tvori iz retrogradne amiloze in amilopektina, imenujemo odporni škrob tip 3 (OŠ 3) ali retrogradni škrob. Najdemo ga v kuhanih in nato ohlajenih živilih, kot so krompirjeva solata, hladna testeninska ali riževa solata, prepečenec, krispi kruhki in koruzni kosmiči. Zato krompirjeva solata dviga krvni sladkor bistveno počasneje, kot če imamo za prilogo krompir v kosih. Tudi hladna riževa solata dviga sladkor v krvi malo počasneje, predvsem pa ne tako visoko kot zelenjavna rižota. Enako velja za testeninsko solato.

Učinki odpornega škroba na zdravje V povprečju pojemo dnevno okoli 5 gramov odpornega škroba (sem ne štejemo prehranskih vlaknin). Za zdravje koristne učinke pa so opažali pri bistveno večjih količinah in sicer 6–10 gramov odpornega škroba na posamezni obrok.

Debelo črevo je sposobno v enem dnevu predelati okoli 20 gramov nerazgradljivega škroba. Črevesne bakterije nerazgradljivi škrob fermentirajo do črevesju koristnih metabolitov (butirati ...); stranski produkt fermentacije je pospešena tvorba črevesnih plinov. • odporni škrob pospešuje fermentacijo ostankov hrane in njihovo iztrebljanje, • povečuje absorpcijo nekaterih mineralov (kalcij), • vzdržuje ravnovesje črevesne mikroflore (večja kolonizacija črevesju koristnih bifidobakterij in zmanjšana produkcija patogenih bakterij), • zmanjšanje simptomov diareje in časovno skrajšanje njenega trajanja, • med sistemske vplive odpornega škroba sodi: – povečana inzulinska občutljivost organizma (sladkorni bolniki tip 2), ki neposredno vpliva na normalizacijo ravni plazemske glukoze (uravnavanje krvnega sladkorja), – uravnavanje palzemskih trigliceridov in holesterola. Pomembna je celotna količina škrobnih živil v dnevu, pomembna je čim bolj enakomerna porazdelitev škrobnih živil preko dneva in pomembna je termična priprava in vrsta škroba. Z vsemi tremi parametri lahko pomembno vplivamo na hitrost presnove obroka in višino krvnega sladkorja po obrokih ter čez dan in noč. Ker pa na hitrost presnove in posledično tudi na počutje po obroku vplivajo tudi druge skupine živila, bomo v naslednjem prispevku pa pisali o vplivu beljakovin (kaj in koliko) in prisotnosti maščobe ob obroku na hitrost presnove.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Limfedem

Celostna obravnava za uspešno zdravljenje limfedema

EN PLAČZ Z E R B O PREVma do

od do obrna D Term azaj n i n

® Annemary Kotnik, dr. med., specializantka fizikalne in rehabilitacijske medicine

Vzrokov okvare limfnega sistema je več. Prizadetost je lahko primarna, prirojena, ali sekundarna kot posledica poškodbe, operacije in obsevanj. Ko limfni sistem ne zmore več opravljati svoje naloge, se začne razvoj limfedema (limfnega edema). Nabiranje tekočine, bogate s proteini, v tkivih povzroči aktivacijo celic, ki povzročijo fibrozacijo. Področje, ki ga prizadene limfedem, postane zelo trdo, sklerozirano. Procesi, ki se dogajajo v koži in podkožnem tkivu pri nezdravljenem limfedemu, kažejo znake kroničnega vnetja. Čeprav znaki vnetja niso vidni, pa spremenjeno stanje oslabi imunski sistem kože.

Zdravljenje limfedema Prej kot se začne primeren terapevtski program, večje so možnosti za preprečitev napredovanja bolezni in za izboljšanja stanja. V Termah Dobrna so na področju rehabilitacije naredili korak naprej in odprli ambulanto za obravnavo limfedemov, primarnih in predvsem sekundarnih, ki so vsi posledica operacij, odstranitve bezgavk in obsevanj. Celostna obravnava limfedema, ki jo opravlja vrhunsko izobražen kader, velja za zlati standard zdravljenja limfedema. Obravnava je dvodelna: v prvi fazi je cilj doseči čim manjše otekanje, druga faza pa je namenjena vzdrževanju in izboljšanju situacije. Elementi obravnave so: 1. ročna limfna drenaža, 2. kompresijska terapija, 3. vaje v kompresiji in 4. nega kože.

NA ODDIH IN SPROSTITEV V TERME DOBRNA 5 x polpenzion + kopanje že od 205,00 € oseba / 5 noči Ponudba velja do 30. 12. 2017. ✓ brezplačni prevoz od vašega doma do Term Dobrna in nazaj, ✓ 1 x posvet pri zdravniku in storitve za zdravje, ✓ neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, ✓ aktivnosti in družabni večeri, ✓ možnost prilagojene prehrane za diabetike, ✓ pri koriščenju 10-dnevnega bivanja podarimo 11. dan namestitve in polpenziona, ✓ brez doplačila za enoposteljno sobo, ✓ do 2 otroka bivata brezplačno.

LETOVANJA ZA DRUŠTVA Preverite posebno ponudbo oddiha z brezplačnim prevozom in drugimi ugodnostmi, tudi za skupine. Andrej Klanjšek, t: 03 78 08 135, m: 031 378 002 e: andrej.klanjsek@terme-dobrna.si

Ročna limfna drenaža Limfna drenaža je ročna masažna tehnika in velja za najuspešnejšo metodo odpravljanja edemov. Od navadne masaže se razlikuje v sami tehniki, predvsem v izvajanju pritiska, s katerim izboljšamo aktivnost limfnega sistema ter odstranimo odvečno tekočino in proteine, posledično pa se zmanjšajo otekline in bolečina. Ročna limfna drenaža ima širok spekter indikacij za medicinske namene. Uporabljamo jo: • pri velikih limfostatičnih edemih (edemi po mastektomiji, edemi nog, edemi glave), • pri edemih travmatskega izvora (hematomi, zvini, izpahi in dislokacije sklepov, lezije meniskusa in ligamentov, raztrganine mišic), • pri lokaliziranih edemih po operativnih posegih, • pri opeklinah in brazgotinah, • pri edemih podpornega in vezivnega tkiva (vnetni revmatizem, sistemska obolenja vezivnega tkiva, revmatizem mehkih tkiv in osteoporoza), • pri lokalnih edemih centralnega živčnega sistema in perifernih živcev (migrena, motnje sluha, multipla skleroza …). INFORMACIJE in REZERVACIJE Brezplačna številka: 080 22 10 info@terme-dobrna.si, www.terme-dobrna.si

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorna bolezen in hišni ljubljenec

Pasji glukometer ® Slavka Brajovič Hajdenkumer

foto: OSEBNI ARHIV M. G.

Ste vedeli, da izšolan pes preverjeno nakazuje, da človeku krvni sladkor raste ali pada? To štirinožec lahko to nakaže, še preden sladkorni bolnik doseže kritično točko. S tem ga opozori, da je čas za ukrepanje. Psi to nakazujejo na različne načine: lahko se uležejo pred vodnika, dajo taco, skačejo v zrak pred vodnikom. Nakazovanje je odvisno od pasme psa in kaj štirinožcu bolj leži in v čem bolj uživa. Seveda tega koristnega sobivanja ni brez dobrega šolanja in naklonjenosti med vodnikom in psom, poudarja strokovnjakinja in kinologinja Maja Golob.

Pri diabetiku psi preverjeno nakazujejo, da krvni sladkor nevarno niha. To sporočajo na različne načine. Pes mora zaznati, da nekaj ni v redu, seveda mora biti brezpogojno dobro socializiran in mora obvladati vse vaje poslušnosti. Pri tem je treba povedati, da naša uradna medicina na to spoznanje odkrivanja previsokega ali prenizkega sladkorja v krvi pri diabetikih, torej da je pes zanesljiv »opomnik« bolniku, še ne verjame kaj dosti. Morda gre to pripisati dejstvu, da gre za precejšnjo novost pri nas, in čeprav vsi psi korektno opravljajo svoje delo, je to premalo, da bi ljudje verjeli v ta način pomoči. Ne nazadnje, a zelo pomembno: tudi zanimanja medijev (še) ni. Upanje pa obstaja, saj tudi pomoč psov invalidom in slepim ni postala uveljavljena in zaupanja vredna kar čez noč.

Izkušnje prvega sodelovanja med diabetikom in psom pri nas Izkušnje s psičko Beo, prvo izšolano v te namene pri nas, so zelo pozitivne. Vodnik je z njo zelo zadovoljen. Zanimivo: odkar sta skupaj, se je zgodilo, da je psica nakazala padanje krvnega slad26 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Maja Golob je kot prva na svetu z bogatim znanjem, ki ga ima, izšolala psa za odkrivanje glutena v hrani, v Slovenijo je iz Amerike prinesla tudi način reševanja pogrešanih in iskanje trupel s pomočjo psov. Je dolgoletna vzrediteljica in sodnica za del skupine FCI 5. V Ameriki je pridobila licence za pse pomočnike in za iskanje pogrešanih.

korja v krvi tudi vodnikovi ženi, ko je bila nekoč v sladkorni krizi. Psička Bea je prestala šolanje, ki običajno traja od šest do osem mesecev. Trenutno imamo v domovini tri izšolane pse, dve špringer španjelki in nemško kratkodlako ptičarko. Tovrstna pomoč, »pasji glukometer«, je primerna le za ljubitelje psov; če človek ne mara psov, sobivanje, četudi nadvse koristno, odpade. Naklonjenost človeka do živali je osnovna, saj je pes ob človeku 24 ur na dan, vse dni v letu. Če med njima ni energije, naklonjenosti in dobre komunikacije, medsebojne ljubezni, ni uspeha in ni rezultatov. Psi so socialna bitja s takimi čutnimi sposobnostmi, ki se jih mi, ljudje, žal še niti ne zavedamo dobro. Kdor bi se odločil za tovrstno pomoč psa za zaznavanje nihanja sladkorja v krvi pri diabetiku, bi lahko izbiral med več pasmami, tudi med ovčarji ali manjšimi psi. Maja Golob pri tej izbiri najbolj verjame v lovske pse, ki imajo užitek delati z nosom in so že po naravi delavni psi, saj so bili vzrejeni v ta namen. Če ima kandidat že psa in testiranja pokažejo, da je primeren za to vrsto dela,

potem ni pomembno, ali je čistokrven ali pa mešanec. Golobova je prepričana, da je pri usposabljanju psov velika ovira finančni vložek v šolanje psa. Teh niti ne manjka, pes bi se našel za vsakogar Precej lažje bi bilo, če bi lahko zbrali denar prek donacij ali če bi posameznik lahko šolanje plačal sam.

Kdo je Maja Golob? Maja Golob se je kinologiji zapisala že leta 1980, ko je iz knjig pridobila prvo znanje o dresuri psov. Šolanje psov danes se precej razlikuje od tistega v osemdesetih letih 20. stoletja. Tisti čas ni bilo toliko hišnih ljubljenčkov kot danes, niti se ni toliko ljudi ukvarjalo s kinološkimi disciplinami, ni bilo toliko kinoloških društev in tečajev za vzgojo in šolanje. Psi so večinoma bivali v pesjakih ali na dolgih verigah, danes prebivajo v stanovanjih, četudi imajo pogosto dobre razmere za bivanje na prostem. Golobovo je pot, ljubezen do psov in pridobivanja posebnih znanj iz domačih logov vodila po svetu. Ameriko in Evropo je odkrivala kot velika ljubiteljica in dobra poznavalka štirinožcev. Na teh popotovanjih se je srečevala z izkušenimi kinologi in različnimi pasmami psov, od vseh pa se je učila in črpala znanje. Kot dolgoletna vzrediteljica in sodnica za del skupine FCI 5 je pridobila tudi licence za pse pomočnike v Ameriki. Šolanje psov pomočnikov, kar počne tudi tukaj in zdaj, je zelo trd kruh in zelo posebno in odgovorno delo. Pri tem ni dovolj le poznavanje psihologije psov, treba jo je povezati s psiho človeka. To pogosto terja od človeka, da se zna in se je pripravljen spustiti ali vživeti v duševni svet psa.

Katere pasme psov so sploh primerne za pomoč človeku? Osnovna vzgoja psa, za katero se v Sloveniji odloča čedalje več ljudi, se niti

ne razlikuje kaj dosti, ko pa gre pes v proces specialnega šolanja, se začne resno in dolgotrajno delo. Šolanje psov ni lahek posel, še manj psov, ki bodo v pomoč slepim, invalidom in diabetikom. Pasme za te tri oblike pomoči ljudem so različne. Za vodnike slepih se denimo večinoma uporabljajo labradorci, enako

mi pasjimi učenci, ki imajo to specialno znanje. Golobova je spodbudila razvoj te veje šolanja po Ameriki. Kolikor ve, v Evropi in Sloveniji, za to še ni zanimanja.

Licencirana specialistka Iskanje pogrešanih (angl. mantrailing) je posebna veja iskanja pogrešanega človeka, ki se uporablja takrat, ko je znana lokacija, kjer je bila ta oseba zadnjič videna. Golobovo je ta način urjenja psov pri vlačil že od začetka, zdel se ji je zelo zanimiv in hkrati nadvse uporaben. Z njim se je srečala v Ameriki, kjer je imela priložnost delati s šerifi, ki ta način iskanja ljudi s psi uporabljajo pogosto. Prvi seminar mednarodne narave je organizirala v Idriji leta 2014, udeležili pa so se ga vodniki gorskih reševal-

Prvi seminar za odkrivanje trupel je bil pri nas leta 2015, a se ta disciplina še ni uveljavila. Najbolj je razširjena v Ameriki, ker imajo veliko povpraševanja po teh izurjenih psih zaradi številnih umorov in vrste pogrešanih ljudi. Golobova se pogosto vrača po znanje v Ameriko, od tam je pripeljala psici krvoslednici; pokojna Dallas je bila prva »Slovenka«, ki je bila usposobljena za iskanje pogrešanih.

nih služb sosednjih držav, Italije in Hrvaške. Znanje prenaša na Enoto reševalnih psov v Sloveniji, kjer pripravljajo prvo ekipo posebej izšolanih psov pri nas, ki se bodo udeleževali iskalnih akcij v primerih, ko bodo pogrešani ljudje.

Pes lahko spodbudi k bolj zdravemu življenjskemu slogu Za konec Maja Golob misli strne v nasvet, da si omislimo psa, če so nam ta bitja ljuba. Meni, da nas bo pes kot lastnika spodbujal h gibanju, k sprehodom v naravo; zagotovo je to prijateljstvo vložek v bolj zdrav jutri. Golobova kot dobra poznavalka psov takšno odločitev zelo priporoča, saj štirinožec zagotovo prispeva k bolj kakovostnemu življenju, ne samo glede nakazovanja sladkornih kriz. Počutje vsakega človeka se zagotovo izboljša, boljši lahko postanemo v komunikaciji in bržkone postanemo tudi bolj samozavestni.

Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DME-AD-02-1/17-SI

za pomoč invalidom. Za diabetike in ljudi, ki imajo težave z glutenom v hrani, pa priporoča lovske pasme. Ko svetuje pri izbiri, prisluhne tudi željam lastnikov ali kandidatov, ki potrebujejo pomoč, vendar samo, če je pasma, ki si jo želijo, res primerna za to delo. Izbira pasme je nekoliko odvisna tudi od starosti človeka in glede na stanovanjske razmere, v katerih posameznik namerava bivati s pasjim prijateljem. Golobova rada poudari, da se je treba vedno prilagoditi okoliščinam in poiskati rešitve. Vsak pes pa gre pred začetkom šolanja skozi obvezna testiranja. Znanje, ki ga ima naša strokovnjakinja, je obrodilo že mnogo sadov. Pred dvema letoma je denimo izvedela, da je bil štirinožec z imenom Beauceron Elias, ki ga je izšolala za Američanko, prvi pes na svetu, ki ima razvit voh za gluten v hrani. Po tistem je izšolala še tri pse, skupaj se ponaša že s štirimi ameriški-

Priznana slovenska kinologinja Maja Golob pri izbiri primernega psa poudarja, da mora imeti pes, ki ga nameravamo šolati za pomočnika, dobro genetiko, biti mora dobrih živcev in stabilen, ne sme biti niti plašen ali agresiven. Biti mora zdrav in odprt do ljudi. Tako vzgojeni psi pomočniki imajo vstop v vse javne prostore, tudi na letala. Pri nas je to dovoljeno psom vodnikom slepih in invalidnih ljudi.

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.sept. 2014. Datum priprave informacije: februar 2017.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Srčno-žilni zapleti pri sladkornem bolniku

Kako zmanjšati tveganje za srčno-žilne zaplete ®Urša Kšela, dr. med.

Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je kronična napredujoča bolezen, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in pričakovano življenjsko dobo. Število kroničnih zapletov sladkorne bolezni zaradi boljše zdravniške oskrbe in daljše življenjske dobe z leti narašča. Danes bolniki ne umirajo več zaradi akutnih zapletov sladkorne bolezni, temveč zaradi poznih zapletov na različnih organskih sistemih, najpogosteje zaradi srčno-žilnih bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 živijo v povprečju 13 let manj kot ljudje brez sladkorne bolezni in imajo kar 20 let manj kakovostnega življenja. Velika večina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima presnovni sindrom, ki ob povišanem krvnem sladkorju vsebuje tudi druge dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni – povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in čezmerno telesno težo, kar poveča tveganje za kronične aterosklerotične zaplete na velikih žilah različnih organov. Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni se pri bolniku s sladkorno boleznijo tipa 2 ne seštevajo, ampak celo množijo. Bolnik s pre snovnim sindromom in sladkorno boleznijo tipa 2 je zato 3- do 5-krat bolj ogrožen za razvoj miokardnega infarkta, možganske kapi in aterosklerotične periferne žilne bolezni. Njegova bolezen učinkuje na velike žile kot 15 let življenja, saj ima enako tveganje za srčno-žilne bolezni kot 15 let starejša oseba brez sladkorne bolezni.

Raziskave so potrdile, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 enako tveganje za razvoj miokardnega infarkta kot osebe, ki so miokardni infarkt že utrpele. Zato opredeljujemo bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 kot visoko 28 Sladkorna bolezen MAREC 2017

ogrožene za razvoj srčno-žilnih bolezni z namenom čim boljše zaščite. Številne raziskave so dokazale učinek hkratnega obvladovanja dejavnikov tveganja, kar pomeni, da lahko z intenzivnim, celostnim zdravljenjem bolniku s sladkorno boleznijo tipa 2 podaljšamo življenje.

Glede na smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2 pri odraslih osebah zdravimo vse dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere lahko vplivamo, in si prizadevamo doseči ciljno vrednost vsakega dejavnika posebej. Pri vsakem bolniku s sladkorno boleznijo tipa 2 ob postavitvi diagnoze in nato enkrat letno odkrivamo debelost, zvišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in kajenje. Vse dejavnike tveganja zdravimo sprva z nefarmakološkimi ukrepi, saj jih želimo s strukturirano zdravstveno vzgojo, terapevtsko spremembo življenjskega sloga z redno telesno dejavnostjo, zdravo prehrano in znižanjem telesne teže obvladovati čim bolje. Če s temi ukrepi nismo uspešni, predpišemo zdravila. Zdravljenje z zdravili je nadgradnja nefarmakoloških metod zdravljenja in je v različnih oblikah pri večini bolnikov potrebno. Ciljne vrednosti posameznih dejavnikov tveganja so individualizirane, kar pomeni, da si postavimo cilje zdravljenja glede na pridružena obolenja, starost bolnika in njegove psihofizične zmožnosti. Urejenost glikemije ocenimo z glikiranim hemoglobinom (HbA1c), ki je

mera za urejenost krvnega sladkorja v daljšem časovnem obdobju. Ciljna vrednost je sicer postavljena za vsakega bolnika individualno, vendar je smiselno doseči HbA1c vsaj pod 7,0 odstotka, če je bolnik tega zmožen. Povišan krvni sladkor začnemo zdraviti z zdravili za nižanje krvnega sladkorja (peroralni hiperglikemiki) takrat, ko nefarmakološko zdravljenje po nekaj mesecih ne zadošča za doseganje ciljnih vrednosti. Praviloma začnemo z metforminom, ki je v raziskavah pokazal preprečevalno delovanje na srčno-žilne zaplete. Če z enotirnim zdravljenjem ne dosežemo primerne urejenosti glikemije, uvedemo dodatno zdravilo za nižanje krvnega sladkorja iz druge farmakološke skupine, običajno sulfonilsečnino.

V zadnjih letih so razvili nove skupine zdravil, ki znižujejo krvni sladkor z delovanjem na različne procese v telesu. Zaviralci encima DPP4 so skupina primerljivo učinkovitih zdravil, ki ne pov-

pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 zročajo stranskih učinkov in se lahko predpisujejo kot monoterapija, v dvoali trotirni kombinaciji. Druga nova skupina zdravil so SGLT-2 zaviralci, ki se vežejo na receptorje v ledvicah, kar poveča izločanje sladkorja z urinom. Ob vplivu na znižanje krvnega sladkorja so ta zdravila dokazala tudi vpliv na znižanje telesne teže in krvnega tlaka. Raziskave s SGLT-2 zaviralci so odkrile pomemben vpliv na preprečevanje srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s SB2, kar jih bo v prihodnosti najverjetneje umestilo med temeljna zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2.

Pri zdravljenju s peroralnimi antihiperglikemiki je potreben nadzor nad ledvično in jetrno funkcijo ter pridruženimi obolenji, ki vplivajo na izbor zdravila. GLP-1 agonisti so prav tako nova skupina zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju SB2. So v obliki injekcij za podkožno aplikacijo in jih predpisujemo pri bolnikih s čezmerno telesno težo v kombinaciji z drugimi peroralnimi zdravili ali inzulinom. Če z nefarmakološkimi ukrepi in kombinacijo peroralnih antihiperglikemikov ne dosežemo ciljnih vrednosti krvnega sladkorja, začnemo zdravljenje z inzulinom, lahko v kombinaciji s peroralnimi

zdravili ali kot samostojno zdravljenje s kombinacijo kratko in dolgo delujočih inzulinov. Ob tem je izjemnega pomena dobro izobraževanje bolnika in svojcev, pogoste samokontrole krvnega sladkorja in prilagajanje odmerkov inzulina. V primerjavi z učinkom dobre urejenosti glikemije na srčno-žilne zaplete, ki se pokaže šele po dolgem časovnem obdobju, se vpliv intenzivnega zdravljenja maščob v krvi in krvnega tlaka pokaže že v nekaj letih zdravljenja. Zvišan krvni tlak je pogost in pomemben dejavnik tveganja za žilne zaplete pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2. Ob vsakem obisku izmerimo krvni tlak in uvedemo zdravljenje z zdravili glede na vrednost krvnega tlaka in pridružena obolenja. Vse bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2 zdravimo že pri krvnem tlaku nad 140/90 mmHg. Če imajo pridružene okvare tarčnih organov, predpišemo zdravila že pri krvnem tlaku nad 130/80 mmHg. Uvedemo eno- ali dvotirno terapijo in glede na vrednosti krvnega tlaka odmerke zdravil višamo in jim dodajamo nova. Zaželeno je, da je eno zdravilo za nižanje krvnega tlaka iz skupine zaviralcev angiotenzinske konvertaze ali antagonistov angiotenzinskih receptorjev. Spodbujamo merjenje krvnega tlaka v domačem okolju z uporabo preverjenih merilnikov z nadlahtno manšeto. Diabetična dislipidemija obsega povišane vrednosti trigliceridov, znižane vrednosti »dobrega« HDL holesterola in zvišane vrednosti »slabega« LDL holesterola. Raven LDL holesterola je glavni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in zato tudi cilj zdravljenja. Tudi pri obravnavi dislipidemije je osnovni ukrep sprememba življenjskega sloga z redno telesno dejavnostjo, antiaterogeno prehrano in zmanjšanjem telesne mase. Če s temi ukrepi v 3 mesecih ne znižamo LDL holesterola na ciljno vrednost, dodatno uvedemo statin. Za takojšnje farmakološko zdravljenje se odločimo pri vseh bolnikih z že znanim srčno-žilnim zapletom in pri bolnikih brez srčno-žilne bolezni, če je vrednost LDL holesterola nad 4 mmol/l. Ciljna vrednost LDL holesterola je pri vseh bol-

nikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pod 2 mmol/l. Vsi bolniki z že znano srčno-žilno boleznijo trajno prejemajo acetilsalicilno kislino. Pri bolnikih brez srčno-žilne bolezni pa jo uvedemo pri ženskah nad 60 let in moških nad 50 let s prisotnim vsaj enim dodatnim dejavnikom tveganja (kajenje, hipertenzija, dislipidemija, družinska obremenitev). Številne klinične raziskave so dokazale, da hkratno obvladovanje posameznih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, ki smo jih opisali, vplivajo na dolžino in kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Bolniki, ki so jih zdravili intenzivno, so živeli dlje in bolj kvalitetno, z manj zapleti sladkorne bolezni tipa 2.

Ob dobri zdravstveni oskrbi, ki omogoča redne in usmerjene preglede ter predpisovanje ustreznih zdravil, pa je najpomembnejša dobra edukacija bolnikov. Samo opolnomočen in sodelujoč bolnik, ki se zaveda vpliva ustreznega zdravljenja, lahko ob pomoči zdravstvenega tima pomembno vpliva na potek in zaplete sladkorne bolezni. Bolezen je v vaših rokah – zgrabite jo! Avtorica je prispevek napisala na željo podjetja AstraZeneca UK Ltd, podružnica v Sloveniji, od katere je tudi prejela avtorski honorar. Podjetje ni posegalo v vsebino prispevka. (PR 190/16) Sladkorna bolezen MAREC 2017

ZA NAŠE ZDRAVJE: Kajenje in sladkorna bolezen

Najboljši nasvet – opustite kajenje ® Luka Šolmajer, mag. farm.

Sladkorna bolezen in kajenje sta sicer dva izmed najpomembnejših zdravstvenih izzivov naše družbe, sta pa med seboj tudi precej povezana in prepletena. Namen tega članka je spodbuditi bolnike s sladkorno boleznijo k opustitvi kajenja in pojasniti nekatere povezave med obema nadlogama. Kajenje spada med zasvojenosti, ki pustijo na zdravju največje posledice: med drugim je glavni vzrok raka, ki bi ga lahko preprečili. Povzroča tako najmanj 17 vrst raka, je glavni vzrok številnih pljučnih bolezni, pogosta med njimi je kronična pljučna bolezen (KOPB), povzroča pa tudi aterosklerozo, številne težke zaplete srčno-žilnega sistema (infarkti, kapi) in številne druge zdravstvene posledice. Ve se, da je večina kadilcev močno zasvojena z nikotinom, zato jim ne zadošča vedno le informiranost o škodljivih posledicah kajenja, da bi kajenje uspešno opustili.

Vpliv kajenja na sladkorno bolezen Kadilci imajo veliko večjo možnost od nekadilcev, da se pri njih razvije sladkorna bolezen, ocenjujejo, da je to za približno 40 odstotkov bolj verjetno. Kadilci s sladkorno boleznijo imajo tudi večje tveganje za težje zaplete, kot so srčnožilne in ledvične bolezni, poslabša se pretok krvi v oddaljenih organih – kar vodi v infekcije, razjede in možne amputacije, nevarni sta tudi retinopatija (ki lahko povzroči slepoto) in periferna nevropatija (poškodbe živčevja v rokah in nogah, ki zmanjša občutenje teh udov). Novi dokazi pojasnjujejo tudi mehanizem teh vplivov. Nikotin je v nekaterih raziskavah kar za 34 odstotkov dvignil nivo hemoglobina A1c (HbA1c), kar je znak, da je pri sladkornih bolnikih tudi nikotin sam kriv za zaplete. Se30 Sladkorna bolezen MAREC 2017

veda številni strupi, ki so sestavni del tobačnega dima, že sami po sebi škodujejo srčno-žilnemu sistemu in povzročajo aterosklerozo, s tem slabšajo zdravje; hkrati pa škodljivi vpliv nikotina pomeni, da je za sladkorne bolnike bolj zaželeno, da opustijo kajenje brez uporabe nikotinskih nadomestnih terapij ali celo elektronskih cigaret, ki sploh niso dokazane ali registrirane kot učinkovito sredstvo za odvajanje od kajenja. V vseh teh primerih nikotin ostaja v orga nizmu, kar je pri sladkornih bolnikih nezaželeno.

Opuščanje kajenja Pravzaprav drži za vsakega kadilca in kadilko – najboljši nasvet, ki jim ga lahko zdravstvena stroka ponudi, je opustitev kajenja. Za to so načeloma na voljo številne možnosti: dve zdravili na recept, svetovanje pri osebnem zdravniku, telefonska pomoč pri opuščanju kajenja (CINDI, telefon 080 2777), delavnice za opuščanje kajenja (posamične in skupinske) v zdravstveno-vzgojnem centru, ter nekaj možnih nikotinskih nadomestnih terapij (obliži, žvečilni gumiji) – ki pa zaradi zgornje razlage za sladkorne bolnike niso najbolj priporočljiv način opuščanja kajenja.

Poglavitni težavi pri opuščanju kajenja Prva je, kako premagati abstinenčne oziroma odtegnitvene sindrome: v prvem tednu, ko je fiziološka zasvojenost z nikotinom zelo močna, se lahko pojavi razdražljivost, nemir, težave s koncentracijo, nespečnost in podobno. To na žalost nekaj kadilcev že odvrne od tega poskusa. Zgodi se tudi, da neuspešno prvo poskušanje odvajanja od kajenja kadilce odvrne od nadaljnjih poskusov; statistika kaže, da je za uspešno opustitev kajenja pogosto potrebnih več poskusov, zato se pri tem vsem svetuje vztrajnost. Potem bo uspeh prišel. Bolniki se seveda lahko posvetujejo z zdravstve-

nimi delavci, kako te težave premagati – in lahko jih premagajo. Morda večja past pa je za njih, kako stalno ostati brez cigarete, da ne pride do tako imenovanega relapsa oziroma ponovitve kajenja. Ve se, da je že ena sama cigareta lahko povratek h kajenju in hudi zasvojenosti z nikotinom, zato naj se res dobro seznanijo z znanstvenimi dejstvi o tem. Sprožilci h kajenju so na žalost še vedno na vsakem koraku: naj bo to prizor iz televizije, filmov, gledališč, morda izpostavljenost tobačnemu dimu, vidnost tobačnih izdelkov vsepovsod, morda le na videz nedolžno vprašanje prodajalke na blagajni: »Želite še kaj drugega?«, morda ponujena cigareta od kogar koli – in na koncu kar koli od tega lahko privede do impulzivne odločitve za povratek h kajenju. Zato je dobro, da se vsak, ki je uspešno opustil kajenje, resnično seznani z vsemi dejstvi o kajenju, vključno z vsemi prevarami in metodami delovanja tobačne industrije. V tem smislu najbolj priporočam knjigo Zlati holokavst, ki je v slovenščini izšla leta 2016, mnogo bolj od recimo knjige Za vedno nekadilec A. Carra (ta neformalno kroži med ljudmi kot nekakšen čudežni recept za prenehanje kajenja, vendar pa na številna vprašanja ne odgovori) ali ogled dokumentarnega filma francoske režiserke Nadie Collot Zadržite dih – zarota tobačne industrije. Dobro razumevanje te tematike je zagotovo odlična in trajna zaščita pred povratkom h kajenju.

Prihodnost – družba brez tobaka In še ena pomembna povezava je med sladkorno boleznijo in kajenjem: obe bi lahko kot družba v precejšnji meri preprečili, obe sta na neki način povezani z delovanjem dveh industrij, ki imata celo sorodne načine delovanja. Ve se, da tobačna industrija ohranja svoje kupce z nikotinom, saj ta močno zasvoji; podobno si lahko tudi pri slad-

AKTIVNO: Sladkorni bolnik in pilates

korni bolezni zastavimo vprašanje: kaj bi bilo, če bi bilo – npr. če sladkane pijače ne bi vsebovale kar 100 gramov sladkorjev na liter, če ne bi k obilici hrane dodajali sladkorja kot pospeševalca prodaje ... Dobro je, da o vsem tem razmislimo, in to, tako posamezniki kot družba. Odgovornosti ne bi smeli prelagati izključno na posameznike, ampak bi morala za posledice odgovarjati industrija, ki ima zdaj proste roke za škodljivo delovanje. Moja napoved je, da se bo v naslednjih desetletjih končala prodaja cigaret, kar se je že zgodilo v dveh državah, številne (tudi evropske) pa to že načrtujejo – tako imenovano družbo brez tobaka. Prav tako menim, da bo prišlo tudi do močnega zmanjšanja dovoljenih količin sladkorjev v pijačah. To, da se na prodajne police postavljajo nerazumno ali celo namerno škodljivi izdelki, pač ni svoboda. Vsem sladkornim bolnikom in bolnicam želim dobro obvladovanje bolezni, vsem kadilkam in kadilcem pa uspešno prenehanje kajenja!

Je pilates res koristna in učinkovita vadba tudi za diabetike? ® Milena Marković, vaditeljica pilatesa

Mnogi športniki, plesalci, igralci in rekreativci, ki želijo krepiti razteznost in moč svojih teles ter hkrati povečati psihično trdnost, s katero premagujejo psihofizične obremenitve, prisegajo na pilates. Nekatere študije pa so dokazale tudi, da ta vrsta vadbe pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi. Pilates je prijetna in sproščujoča, tudi specifična telesna vadba, v resnici namenjena zelo široki populaciji, saj je namenjena skoraj vsem, ne glede na starost, spol ali zdravstvene omejitve. Pilates je namreč zelo fleksibilna metoda vadbe, ki vključuje preko 500 vaj, ki jih je možno izvajati kjer koli in jih vedno tako glede izvedbe kot števila ponovitev prilagoditi vsakemu posamezniku in njego-

vim psihofizičnim sposobnostim. Pilates vaje so nežne za sklepe in namenjene razmigavanju in gibljivosti telesa ter izboljšanju psihofizične kondicije.

Začetki pilatesa Da gre za vadbo, katere namen je okrepiti tako telesne kot mentalne sposobnosti vadečega, izhaja že iz ciljev njenega ustanovitelja in začetnika, Nemca Jo-

sepha Hubertusa Pilatesa. Ta je razvil pilates kot tehniko gibalnih vaj z namenom, da izboljša svoje zdravstveno stanje in s tem okrepi fizično in psihično moč. Kot otrok je bil precej bolan, saj je menda imel tako astmo kot rahitis in sklepni revmatizem. Prav to naj bi ga spodbudilo, da se je začel ukvarjati s športom in da je namesto predpisanih standardnih vaj začel uvajati različne nove pristope in načine vadbe. Da bi to dosegel, se je posvetil preučevanju anatomije telesa in vseh tedaj znanih načinov vadbe. Posebno pozornost je posvetil primerjavi zahodnjaških in vzhodnjaških načinov vadb, še posebej posebnostim, ki so značilne za jogo in tai-chi. Tako je razvil posebno vrsto vadbe, ki jo je zaradi specifičnega izvajanja nadzorovanih gibov ob prisotnosti pravilnega počasnejšega trebušnega načina dihanja s podaljševanjem izdiha najprej poimenoval Contrology – kontrologija. S tem načinom vadbe je razvil osnovna načela pilatesa.

je misli in telo. Tako je po vojni svojo filozofijo in tehniko vaj prenesel na športnike, plesalce in igralce, ki so želeli doseči fleksibilnost in kar največjo moč svojega telesa ter hkrati povečati svojo psihično trdnost, s katero so premagovali psihofizične obremenitve. Na ta način je pilates postajal vse bolj popularna vadba, ki se je širila in razširila tako med profesionalnimi športniki kot laiki. In tako velja še danes. Tudi danes jo izvajajo številni baletni plesalci, kot športniki, med drugim lahko v tabloidih beremo, da ga izvajajo tako teniški igralec Andy Murphy in golfist Tiger Woods kot tudi številni zvezdniki, med njimi menda tudi igralec Hugh Grant in pevka Madonna. Osnovni namen vseh sodobnih različic pilates vadbe je doseči večjo gibljivost telesa ter krepitev vseh težje dostopnih telesnih mišic, predvsem tistih, ki podpirajo hrbtenico in medenico. Hkrati omogoča zaradi specifičnega vključevanja dihanja v vsako

Pilates prinaša blaginjo za telo in duha.

Velik uspeh vadbe Da je vadba koristna za zdravje, se je izkazalo že v času druge svetovne vojne, ko je bil zaprt v taborišču in je s to vadbo pomagal tako sebi kot svojim sojetnikom. Klub težkim razmeram v taborišču so ohranili svoje zdravje in psihično moč. Joseph Pilates je namreč razvil filozofijo, da lahko srečo dosežemo samo s poznavanjem vseh skrivnosti gibanja telesa. Leta 1945 je tako napisal tudi knjigo z naslovom Vrnitev v življenje (Return to life) in v njej obrazložil svojo filozofijo vadbe, ki združu32 Sladkorna bolezen MAREC 2017

izvedbo vaje tudi večjo psihično sprostitev in posledično psihično stabilnost posameznika. Pilates namreč ob redni vadbi izboljša koordinacijo gibov in telesno držo ter ublaži morebitne zdravstvene težave in bolečine. Hkrati pa preko umirjenosti, dihanja in osredotočenosti sprosti um. Zato gre resnično za vadbo, ki krepi telo in duha. Prav zato se pilates čedalje bolj pojavlja kot blagodejna terapija med ljudmi, ki se borijo z različnimi kroničnimi boleznimi ali se rehabilitirajo po poškodbah. Pilates, tako

kot vsaka fizična aktivnost, nedvomno lahko varuje pred nastankom poškodb in pri težavah z nekaterimi kroničnimi ali s starostjo povezanimi boleznimi. Zelo dobri odzivi so pri ljudeh, ki trpijo zaradi bolečin v hrbtenici ali ki poleg preostale terapije potrebujejo tudi gibalno terapijo za učinkovito blaženje težav z astmo, sladkorno boleznijo, kronično črevesno vnetno boleznijo ali osteoporozo. V primeru izbruha posamezne kronične ali starostne bolezni lahko namreč tudi s pilatesom pozitivno vplivamo na razvoj bolezni ali njene simptome.

Dihanje in še enkrat dihanje Posebnost te metode je ravno v pravilnem dihanju, ki spremlja vsak vnaprej načrtovan in nadzorovan gib. Gre za globoko dihanje s prepono, ki omogoča, da naše telo oskrbimo z več kisika, kot ga sicer dobimo pri običajnem plitvem dihanju. Tak način omogoča, da se aktivira parasimpatični živčni sistem, zmanjša stres, znižata pa se tudi srčni utrip in krvni tlak. Telo porabi več kisika, kar pomeni, da istočasno izloči več odpadnih snovi oziroma sprosti več ogljikovega dioksida. Tako med vadbo predihamo celotno telo in tako z rednim in pravilnim izvajanjem pilates vaj nedvomno vplivamo tudi na delovanje gibalnega, dihalnega in imunskega sistema. Glede na vse je pilates zelo ustrezen način telesne dejavnosti tudi za bolnike s sladkorno boleznijo. Vedno pa jo je treba individualno prilagoditi ob upoštevanju poznavanja posameznega tipa sladkorne bolezni ter specifičnosti bolezni posameznika. Zato je pomembno, da se vsak posameznik pred vadbo posvetuje s svojim zdravnikom in da o bolezni pred začetkom vadbe seznani svojega inštruktorja in vaditelja, vse to zato, da med vadbo ne pride do zapletov. Pilates ob rednem izvajanju trikrat tedensko v obdobju štirih mesecev ugodno vpliva na uravnavanje sladkorja v krvi in ravni inzulina pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, potrjuje tudi študija, opravljena v Ameriki februarja 2012, ki je bila objavljena v reviji Journal of Strenght and Conditioning Research.

AKTUALNO: Tradicionalno tekmovanje o sladkorni bolezni

18. tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni V šolskem letu 2016/17 smo uspešno izpeljali 18. tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Čestitamo vsem sodelujočim učencem in dijakom, ki so se udeležili tekmovanja in se seznanili z zdravim načinom življenja, s sladkorno boleznijo in njenimi zapleti. ® Prispevke zbrala Špelca Rudolf

Za mentorje, ki pripravljajo tekmovalce na tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, je bil v soboto, 24. septembra 2016, organiziran seminar za pripravo na tekmovanje. Udeležilo se ga je 98 učiteljev iz vse Slovenije. Poslušali so šest strokovnih predavanj o sladkorni bolezni, zapletih, zdravi prehrani in gibanju.

tekalo v petek, 14. oktobra 2016. Udeležilo se ga je 416 šol, od tega 91 srednjih in 325 osnovnih. Tekmovalcev je bilo 10.644, od tega 6451učencev in 4193 dijakov. Na šolski ravni je bilo podeljenih 4465 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 1056 tekmovalcev (832 učencev, 224 dijakov) s 390 šol (308 osnovnih in 82 srednjih šol).

Šolsko tekmovanje

Tekmovanje na državni ravni na štirih lokacijah

Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni za osnovne in srednje šole je po-

Na tekmovanje so prišli tekmovalci s 388 šol (306 osnovnih in 82 srednjih

Vtisi tekmovalcev

V Kočevju je bilo veselo Tekmovanja se je udeležilo 219 tekmovalcev, od tega 34 dijakov iz 14 srednjih in 185 učencev iz 68 osnovnih šol. Tekmovalce je spremljalo 79 mentorjev. Ob 9.30 je učence, ki so tekmovali na OŠ Zbora odposlancev in na OŠ Ob Rinži,

šol), tekmovalcev je bilo 1029 (817 učencev, 212 dijakov). Učenci in dijaki so na državnem tekmovanju dobili 541 srebrnih priznanj (445 učencev, 96 dijakov) in 223 zlatih (147 učencev, 76 dijakov). Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja, mentorjem, kolektivom na šolah, članom društev, mentorjem v komisijah za nadzor in popravljanje ter članom komisij na državnem tekmovanju, saj so svoje delo opravili odlično.

movalci učilnice niso smeli zapustiti do 11.45. Ko se je tekmovanje končalo, so tekmovalci odšli v avlo, kjer je potekala predstavitev dejavnosti šole in društva. Med tem časom je komisija popravljala tekmovalne naloge. Ob 12.30 se je tekmovanje končalo in vsi učenci in mentorji so se odpravili domov. Prvi rezultati tekmovanja so bili objavljeni v treh delovnih dneh po tekmovanju. Tudi sama sem se udeležila tekmovanja in se nanj tudi veliko pripravljala. Pridobila sem veliko novega znanja o sladkorni bolezni, ki mi bo v prihodnosti zagotovo koristilo. Maja Janeš, učenka 9. r

Ob Rinži zbrani najboljši tekmovalci Tekmovanja se je udeležilo 173 tekmovalcev (137 učencev, 36 dijakov) iz 13 srednjih in 54 osnovnih šol iz primorskega in štajerskega konca. Spremljalo jih je 67 mentorjev.

Na OŠ Zbora odposlancev Kočevje

čakal sprejem in kratek kulturni program v rdeči dvorani. Nagovorili so jih Ksenija Šperanda Vidoševič, vodja tekmovanja in predsednica društva diabetikov Kočevje, Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, ravnatelja obeh osnovnih šol, župan občine Kočevje in drugi slavnostni govorci. Po koncu prireditve so se tekmovalci peš odpravili do naše šole, kjer so učiteljice in učenci OŠ Zbora odposlancev preverili njihovo prisotnost, jim razdelili malico in jim pomagali pri iskanju ustrezne učilnice. Od 10.40 do 10.55 so imeli vsi nadzorni učitelji, ki so bili v komisiji za popravljanje, sestanek. Prejeli so tudi tekmovalne naloge, ki so jih kasneje razdelili tekmovalcem. Ob 11.00 se je v 21 učilnicah začelo tekmovanje, ki je trajalo 45 minut. Tek-

Sprejem na OŠ Ob Rinži

Tekmovanje se je pričelo s kulturnim programom v Športni dvorani Kočevje in pozdravnimi nagovori župana Občine Kočevje dr. Vladimirja Prebiliča, ravnateljice OŠ Ob RinSladkorna bolezen MAREC 2017

ži mag. Darje Delač Felda, ravnatelja OŠ Zbora odposlancev Petra Pirca, predstavnice Zdravstvenega doma Kočevje dr. Polone Vidič Hodobivnik, predsednika Zveze društer diabetikov Slovenije Petra Miklavčiča, predsednice Društva diabetikov Kočevje in vodje državnega tekmovanja Ksenije Šperanda Vidoševič. Predstavljen je bil kratek film o Kočevski, plesali so Urškine mažoretke in plesni pari ter plesne skupine plesne šole Jasmin, zapel pa je tudi zbor Ljudske pevke Mavrica in tako učencem odgnal tremo pred tekmovanjem. Nato so tekmovalci z mentorji odšli na dve lokaciji, OŠ Ob Rinži in OŠ Zbora odposlancev. Ob dogovorjenem času so pričeli s tekmovanjem. Po njem so si v avli šole ogledali predstavitev dejavnosti v naši šoli. Na projekcijskem platnu so si ogledali, kako so potekali naši naravoslovni dnevi, eko dan, šole v naravi, zaključna prireditev naših osnovnošolcev, šolski ples, obisk hiške eksperimentov, delo na šolski njivi, športne prireditve ... Veliko prisotnih je pokazalo navdušenje nad našim delom, organizacijo tekmovanja in pogostitvijo. Kljub deževnemu dnevu so zadovoljni odhajali proti domu. Majda Maležič, foto: Gregor Šterk, 9. a

Na Gimnaziji Franceta Prešerna je bilo živahno Tekmovanja se je udeležilo 340 tekmovalcev, od tega 259 osnovnošolcev in 81 srednješolcev (iz 95 osnovnih in 32 srednjih šol), med katerimi so bile tudi tri naše dijakinje.

je in zdravi ljudi. Jernej Šmid, dijak 2. letnika, nam je zapel pesem Vlada Kreslina Če bi se midva kdaj srečala. Sodobni ljudje bi se marsikateri bolezni, tudi sladkorni, lahko izognili, če bi se več gibali. S svojo plesno točko nam je dijakinja 2. letnika Katja Kučina na simboličen način sporočila, kako pomembna sta gibanje in šport za naše zdravje. Našega druženja sta se udeležila tudi ga. Jolanda Polanec, predsednica Društva diabetikov Kranj, in Alojz Rudolf, član izvršnega odbora ZDDS, ki sta mladim namenila nekaj besed o bolezni in delovanju društva, ki so plod resničnih življenjskih izkušenj. Najbolj pa smo veseli, da ste se tekmovanja udeležili vi, učenci in dijaki. Znanje, ki ste ga pridobili na tekmovanju, bo dobrodošlo, saj boste sami živeli tako, da sladkorne bolezni ne bi dobili in da boste razumeli tiste, ki jo imajo. Skupaj obvladujemo sladkorno bolezen in zbrali smo se zato, kot bi dejal naš pesnik Prešeren, ker v srcu dobro mislimo. Andreja Gasser, prof.

Na Dvojezični osnovni šoli I Lendava Znanje in poznavanje diabetesa je pravzaprav edina prava preventiva pred to boleznijo oiroma način soočanja bolnikov z njo; na srečo se tega zaveda čedalje več mladih. Da je to res, dokazuje število učencev in dijakov, ki se vsako leto prijavijo na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, ki ga organizira zveza. Omenjeno tekmovanje je dvostopenjsko, saj najprej poteka na šolski, nato pa na državni ravni. V soboto, 19. novembra, je bila DOŠ I Lendava gostiteljica državnega tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Tekmovanja se je udeležilo 297 tekmovalcev (236 učencev, 61 dijakov) iz 89 osnovnih in 23 srednjih šol. V šolski telovadnici je ob otvoritvi bil pripravljen krajši kulturni program, v sklopu katerega so mlade tekmovalce nagovorili ravnateljica DOŠ I ga. Tatjana Sabo, župan občine Lendava mag. Anton Balažek, podpredsednik zveze Marjan Šiftar, predsednica Društva diabetikov Lendava Zsuzsi Kepe in organizatorka državnega tekmovanja Silvija Nagy. Vsi našteti so tekmovalcem čestitali za uvrstitev na državno tekmovanje

Kulturni program na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj

14. novembra smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni. Kanadska znanstvenika Bantinga in Besta je gnala uka žeja, kot bi dejal pesnik France Prešeren, po katerem naša gimnazija nosi ime. V laboratoriju jima je uspelo izolirati beljakovino, kasneje imenovano inzulin. Tekmovalcem in njihovim mentorjem so naši dijaki Katja, Sara, Uroš, Jernej in Tilen pripravili prisrčno dobrodošlico s kulturnozabavnim programom. Druženje smo pričeli s skladbo Vem iz muzikala Cvetje v jeseni, ki nam jo je zapel Tilen Lotrič, dijak 3. letnika Gimnazije Franceta Prešerna, in s pozdravnim nagovorom ravnateljice ge. Mirjam Bizjak. Marsikdo bi se strinjal, da k zdravemu načinu življenja poleg pravilne prehrane in primerne telesne aktivnosti pripomore tudi glasba, ki osreču34 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Udeleženci tekmovanja v Lendavi

in jim zaželeli veliko uspeha pri reševanju nalog, ki jim ga je pripravila državna tekmovalna komisija. Omenjeno tekmovanje sta z donacijami podprla Občina Lendava in Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava. Silvija Nagy

INTERVJU: Robi Zupan

zrak! Letim z jadralnim padalom, imam opravljenih kakih 200 skokov iz letala, potapljam se, turno in klasično smučam, kolesarim, kegljam ... Zmanjkuje mi časa za vse, kar bi še preizkusil. ® Cvetka Kozmus

foto: OSEBNI ARHIV R. Z.

V iskanju prave vrednosti Decembra 2016 je Trboveljčan Robert Zupan v Mladinskem centru Trbovlje predstavil svoj knjižni prvenec V iskanju prave vrednosti. Robi je diabetik tipa 1, njegova presnovna motnja, kot sam imenuje sladkorno bolezen, pa ga ne ovira pri vsakdanjih življenjskih opravilih niti pri uresničevanju ekstremnih športnih podvigov. O njegovih dosežkih in življenju nasploh sem se z njim tudi pogovarjala. Robi, kaj bi povedal o sebi ljudem, ki te ne poznajo? Mogoče to, da sem diabetik, ki razbija sladke tabuje. Drugače pa sem čisto normalen državljan, ki redno plačuje davke, ne izkorišča bolniške in se trudi kar najbolj doživeti vsak dan v stvareh, ki me veselijo. Kaj te je spodbudilo k pisanju knjige? Pravijo, da mora moški v življenju zasaditi drevo, poskrbeti za potomstvo in napisati knjigo! Prvi dve stvari sem opravil, zdaj je pod streho še knjiga! (Malo za hec!) Svojim »sotrpinom« in vsem drugim hočem pokazati, da se s sladkorno DA! Ni nujno, da je prav tako, kot se jaz lotevam stvari, vsak lahko najde svojo pot, vendar naj na tej poti vztraja! Zakaj naslov V iskanju prave vrednosti? Rdeča nit vsakdana diabetika je prava vrednost sladkorja v krvi. S pravo vrednostjo sladkorja je diabetik popolnoma konkurenčen vsem ostalim smrtnikom, zato lahko normalno biva oziroma uspeva v družbi. Diabetiki smo bili še nedolgo nazaj v družbi močno degradirani, česar jaz nisem mogel sprejeti, zato sem na svoj način hotel dokazati, da diabetes ni ovira.

Zate v življenju ni omejitev, lotevaš se izzivov, ki so za običajnega človeka nemogoči. Kaj vse si že preizkusil? Mnogi mi pravijo, da sem »multipraktik«. Poleg vsakdanjih opravil, kot so služba (operativec v regijskem centru za obveščanje – ReCo-112), delo na kmetiji, arboristika (veda, ki se ukvarja s sajenjem, vzdrževanjem in nego dreves v urbanem okolju), me privlačijo drugi mediji – voda,

Kako ob tem skrbiš za svoj »cuker«? V vseh teh letih sem dodobra spoznal svoje telo, zato zdaj vem, kako se stvári streže. Z uporabo inzulinske črpalke je zadeva še mnogo bolj prilagodljiva, kot je bila injekcijska terapija. Zlato pravilo je, da diabetik v vsakem trenutku ve, koliko ima sladkorja v krvi. Tu so lahko odstopanja, normalno, vendar da ta odstopanja zmanjšamo na minimum – s tem se tudi izognemo zapletom, kot so hipo- in hiperglikemija –, si je treba meriti sladkor približno 10-krat dnevno oziroma uporabljati senzor za kontinuirano merjenje sladkorja. Poleg tega so pomembne redne kontrole in posveti z diabetologom. Vaš diabetolog je tisti, ki poleg vas najbolje pozna vašo »bolezen«, zato izkoristite njegovo strokovno znanje in izkušnje. Družina ti je v veliko oporo. Kaj bi dodal? Družina je tisto, zaradi česar se kolesa življenja vrtijo naprej. Življenje brez partnerja in brez potomcev (izvzamem zdravstvene težave) je dolgoročno obsojeno na propad človeštva. Imaš kako misel ali napotek za zaključek za bralce Sladkorne bolezni? Poskusite, upajte si! Všeč mi je angleški rek: »If you don’t go, you don’t have a story«, torej če nisi poskusil, ne veš, kako je – izkušnje nas bogatijo.

Robi Zupan na Mont Blancu ... Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Trbovlje

n Društvo diabetikov Kamnik

Postali smo brezdomci

Izlet v Štanjel

Življenje je polno presenečenj, tako pravimo in pogosto doživljamo. Novembra se je zgodilo tudi v našem društvu: rudniški gasilski dom, kjer smo imeli svoj prostor, so lastniki prodali in ostali smo brez pisarne. V obvestilu, ki smo ga prejeli, je pisalo, da pogodbo lahko sklenemo z novim lastnikom, vendar smo presodili, da zaradi namembnosti objekta to ne bo šlo. Bili smo šokirani.

Kaj in kam zdaj, na koga se obrniti, kje je primeren prostor, kje bomo dobili opremo, koliko bo stroškov? ... Misli, dilem in vprašanj je bilo nešteto, a po dveh napornih mesecih smo si oddahnili. Od občine smo dobili v najem prostor v starem zdravstvenem domu v centru mesta, ki smo ga morali opremiti. Imeli smo le pisalno mizo, dokumentacijo, material za meritve in pisarniške potrebščine, da smo izvajali program – vse drugo je bilo last gasilskega društva.

17. novembra smo se v največjem številu do zdaj odpeljali na izlet v Štanjel na Krasu. Najprej smo si ogledali štanjelski grad, ki je bil sezidan v srednjem veku. Leta 1500 je prišel v habsburške roke, kasneje pa je pripadel grofom Cobenzlom, ki so mu dali današnjo renesančno podobo.

V času prve svetovne vojne je bila v gradu vojaška bolnišnica. Po zamisli župana Maksa Fabianija, velikega arhitekta, je bil grad pred drugo svetovno vojno središče družbenega dogajanja, pozneje pa so bili tu še vrtec, šola in sedež občine. Na grajsko dvorišče stopimo skozi baročni portal z grbom grofov Cobenzel. Posebej izstopa stopnišče, ki povezuje oba dvoriščna nivoja in grajski vodnjak z letnico 1694. Na križišču ulic stoji skromna nadstropna kraška hiša, ki odraž a značaj ljudske arhitekture. Preprosti prebivalci so si gradili hiše le s kamnom Najbolj nam je bil všeč Ferrarijev vrt, ki je bil zgrajen med obema vojnama v sklopu vile. Kompleks je bil v lasti tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu zgradil podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike. Ob čudovitih razgledih smo se sprehodili še po Fabianijevi poti med Štanjelom in Kodbiljem, kjer smo občudovali dela velikega arhitekta Maksa Fabianija: kamnite hiške, ozke ulice, majhne trge, kamnite vodnjake ... Savica Juntez

n Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Letni občni zbor Člani društva smo se 25. februarja letos zbrali na rednem letnem občnem zboru. Vse člane in goste je pozdravil predsednik društva Ivan Gašper in predlagal dnevni red.

S skupnimi močmi O Trboveljčanih krožijo različne govorice, sama pa sem spet ugotovila, da smo srčni, prijazni in razumevajoči. Kamor koli sem se obrnila, so nam bili pripravljeni pomagati ali pa so vsaj prisluhnili in svetovali. Tako smo na rudniški upravi začasno dobili pisarno, da smo preselili dokumentacijo in imeli uradne ure, v Lafarge cementu Trbovlje pa so nam donirali kompletno pisarniško opremo. Pri tem je bila v veliko pomoč članica Magda Klopčič, ki je prošnjo za opremo posredovala direktorju Gregorju Uraniču. Povabil nas je v podjetje, da smo sami izbrali, kar potrebujemo, in oprema je bila naša. Šest članov jo je znosilo v prvo nadstropje, sledila je še postavitev in zdaj smo tu. Naša dejavnost teče, člani pridno hodijo v novo pisarno, načrtujemo še dodatne dejavnosti, saj imamo končno svoj prostor, ki ga bomo izkoristili za naše želje in potrebe. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri postavitvi novih temeljev, in vabljeni k vključitvi v naše dejavnosti. Cvetka Kozmus

36 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Izvoljeni so bili člani za delovno predsedstvo, ki pa jih je čakal kar dolg seznam točk. Prisluhnili so tudi strokovnemu predavanju, ki ga izvajajo po programu. Po končanih poročilih smo sprejeli načrte za leto 2017. Sledila je podelitev priznanj in beseda gostov.

Številne dejavnosti med letom Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni organiziramo pohode, pridružijo se tudi mlajši šolarji in otroci iz vrtcev. Večkrat na leto organiziramo merjenje sladkorja in holesterola. Med letom organiziramo rekreacijska okrevanja v zdraviliščih in na morju. Udeležujemo se športnih iger diabetikov Slovenije in zelo dobro sodelujemo s prijateljskim društvom iz Ilirske Bistrice in Sežane. Letno organiziramo izlete in pa srečanje članov.

Najbolj je razgibano pohodništvo Vsako sredo so pohodi po naši Koroški in pa tudi malce daljši pohodi, kot so Sveti Jernej nad Muto, Kozjak, Pohorje in v decembru Čez goro k očetu. Pohode strokovno vodi Olga Repotočnik, člani se dobivajo še na kegljišču, za kar skrbi Stane Oblak. Društvo dela zelo aktivno in skrbi, da so člani ob raznih aktivnostih prisotni in skrbijo za svoje zdravje. Franc Areh

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ptuj

Šest mandatov predanega dela

26 let zelo uspešnega vodenja Društvo diabetikov Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1974 na pobudo tedanje diabetologinje Lidije Trop, ki je začutila stisko svojih pacientov, ko jim je povedala diagnozo sladkorna bolezen s pojasnilom, da je za zdaj neozdravljiva, da pa lahko z veliko mero samodiscipline in dobrega obvladovanja bolezni živijo še zelo dolgo, normalno in kakovostno življenje.

Društvo pokriva ptujsko in ormoško področje in je v največjem razcvetu štelo preko 700 članov. Sladkornih bolnikov je bilo takrat zelo veliko med starejšimi ljudmi. Bolezen so jim odkrili pozno, ko so že nastopile okvare organov, ki so bili prizadeti zaradi sladkorne bolezni. Marija Velikonja je prevzela vodenje društva leta 1991, tajniške posle pa Rozalija Vučak, s katero sta ostali nerazdružljivi celih 24 let. Z njima lastnim zanosom sta znali pritegniti k delu in sodelovanju tudi druge člane društva in mnoge zunanje sodelavce kot predavatelje.

Pred dvema letoma sta hoteli predsednica in tajnica Društva diabetikov Ptuj hkrati nehati, saj sta menili, da je šest mandatov dovolj in da je čas za zamenjavo. Po dogovoru in v skrbi za kontinuiteto dela v društvu je Marija Velikonja pristala, da ostane še eno leto. Iz enega leta sta nastali dve, februarja 2017 pa je nepreklicno dala odpoved iz osebnih razlogov. Težko ji je bilo oporekati in občni zbor jo je razrešil, saj se je več kot četrt stoletja razdajala za dobro diabetikov. Ni pa se še dokončno poslovila, saj ostaja članica izvršnega odbora društva. Na mnoga vrata je treba potrkati, veliko besed povedati, veliko prošenj napisati, da se lahko s skromnimi sredstvi naredi toliko dobrega za tako veliko ljudi. To zmore le dober in plemenit človek, ki mu ni vseeno, kako živijo drugi ob njem. In Marija Velikonja je tak človek! Poleg dela v društvu je bila veliko let tajnica v društvu upokojencev kraja, v katerem živi, in organizator letovanj upokojencev v Izoli. Z veseljem smo se jim na letovanju v Izoli priključili tudi diabetiki. Marija Šumandl

Glavna naloga društva Izobraževanje sladkornih bolnikov in motivacija za zdrav način življenja sta vodili našega dela. V tem času je bilo izvedenih veliko kvalitetnih predavanj in delavnic, od tri do pet na leto. Zelo uspešno so jih izvedli zdravniki in medicinske sestre diabetoloških ambulant. Spoznavali smo lastno telo, kako se odziva na sladkorno bolezen, kakšna je pravilna prehrana, kako pomembno je gibanje in rekreacija ter kaj in koliko lahko sami storimo za svoje zdravje. Vsako leto je bila izvedena edukativno-rekreativna šola za diabetike v enem od slovenskih zdravilišč. Na družabnih srečanjih so si člani v sproščenem klepetu izmenjali izkušnje; tisti z daljšim stažem so bodrili nove, saj so vedeli, kako jim je bilo težko sprejeti dejstvo, da imajo neozdravljivo bolezen. Društvo ima svojo pisarno v ptujski bolnišnici, kjer sta predsednica in tajnica dve uri tedensko na voljo članom za posredovanje informacij in pogovor. To je prostor, v katerem je dobrodošel vsak član društva, kjer ga poslušajo in mu poskušajo pomagati z nasvetom in prijazno besedo.

Spoštovana gospa Marija Velikonja! V imenu vseh članov Društva diabetikov Ptuj se ti iz srca zahvaljujem za prijazno poslušanje, za vse spodbudne besede, za nasvete in lepa druženja ter za organizacijo in izvedbo celotnega programa društva za vseh 26 let. Bodi zdrava, da se bomo prijetno družili še veliko let. Še enkrat: HVALA!

Rada sem delala z ljudmi

Koliko časa imate sladkorno bolezen in kako jo vodite?

Marija Velikonja je predsednica društva diabetikov Ptuj od leta 1991. Poleg vodenja je opravljala tudi dežurstva na društvu, zbirala teme in predavatelje za predavanja, pomagala pri pripravi programa in organizaciji izletov ter drugih druženj. Kot prosvetna delavka pa je sodelovala tudi pri promociji tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na šolah in leta 2000 pomagala pri organizaciji drugega tekmovanja na OŠ Olge Meglič Ptuj. V letu 2004 je organizirala športnorekreativno srečanje diabetikov v Športnem parku Ptuj. Svojo funkcijo opravlja vestno in predano, pogovor z njo pa je vedno sproščujoč in prijeten.

Sladkorno bolezen imam 27 let, od tega sem že 20 let na inzulinu.

Kaj je bil poleg sladkorne bolezni razlog, da ste se vključili v društvo diabetikov, in kdaj ste se? Leta 1990 so mi na rednem zdravstvenem pregledu odkrili povišan sladkor v krvi. Po-

slali so me v diabetaloško ambulanto v splošno bolnišnico Ptuj, kjer so potrdili diagnozo sladkorna bolezen in mi predlagali, da se vključim v društvo diabetikov. Od takrat sem članica društva.

Zakaj ste se odločili svoj čas nameniti delu z ljudmi s sladkorno boleznijo? Kot članica društva sem se udeležila zdravstvenega predavanja v novembru, toda ker je zbolel predsednik, so me člani izvolili, da sem vodila srečanje. Marca naslednje leto sem bila izvoljena za predsednico društva diabetikov Ptuj.

Koliko časa ste opravljali funkcije in katere na društvu diabetikov? Od marca 1991 vodim društvo, saj so mi Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

člani na občnem zboru ves čas podaljševali mandat.

V društvu diabetikov sem prejela zahvalno listino ter bronasto, srebrno in zlato priznanje s plaketo.

Kaj je bilo vaše vodilo pri delu z ljudmi s sladkorno boleznijo?

Kakšen nasvet bi dali vašim naslednikom za delo pri vodenju društva in izvajanju programov?

Kot prosvetna delavka sem rada delala z ljudmi od osnovnošolcev do starejših v društvih v našem kraju. Ko sem zbolela in prišla v društvo diabetikov, je bil to nov izziv, da sem začela delati z ljudmi s sladkorno boleznijo.

Na katere izvedene programe ali naloge, ki ste jih izvedli, ste najbolj ponosni? Ponosna sem na vse programe, ki smo jih izvedli skupaj s člani izvršnega odbora, največje zadovoljstvo pa so zadovoljni člani društva.

Izvršnemu odboru društva diabetikov Ptuj bi svetovala, naj pripravljajo čim bolj zanimive programe in prireditve, ki se jih bodo člani z veseljem udeleževali in na njih sodelovali. Marija Velikonja

Vaša ključna misel?

Katera priznanja in zahvale ste prejeli za svoje delo z diabetiki? Na katerega od njih ste najbolj ponosni?

Gibanje v naravi naj bo vsakodnevna dejavnost ne glede na vreme. Ida Fric

n Društvo diabetikov Posavje-Brežice

Kot v pravljici Sevniška skupina pohodnikov, članov Društva diabetikov Posavje-Brežice, je že nekaj let zelo aktivna. Njihova vodja Ivana jih vsak četrtek pelje na pohode, krajše ali daljše, odvisno od vremena. Največkrat se napotijo pod vznožje Lisce, ki je Ivanin rodni kraj; poznan ji je vsak kotiček te enkratne pokrajine.

Lani spomladi sem se pridružila tej skupini in nekega sončnega dne nas je Ivana privedla do čudovitega hribovitega kraja, do ekološke kmetije družine Mervič, ki se razprostira pod Lisco. Med zelene pašnike je postavljena gorska kmetija – kmečka hiša, kozolci, hlevi, njive, vrt, čebelnjak, sadovnjak s starimi sortami jabolk, v strmini vinograd, vmes rožni grmi. Povsod izviri čiste vode, studenčki in voda, razpeljana navzdol po gričih za živino, ki je bila ravnokar na paši. Sanjski hribovit kraj in čaroben razgled v dolino. Znašli smo se v pravljici! Gospodar in gospodinja sta naši razigrani družbi najprej izrekla dobrodošlico, nato pa nam na mizi pred hišo prijazno postregla z različnimi dobrotami. Domač, v krušni peči pravkar pečen kruh je zadišal. Odlične salame, slanina, topli ocvirki so krasili narezek skupaj z jajčki domačih kokoši, rdečo redkvijo, hrenom, čebulo z njihovega vrta. Za dobro voljo je poskrbela rujna vinska kapljica iz domače kleti. Dobro okrepčani na ogled kmetije. Obredli smo pašnike in pred očmi se nam je razprostrla pravljična dežela življenja, sonca in

Na ekološki kmetiji pod Lisco

zelene pomladi. Povsod po travnikih so se zadovoljno pasle živali: konji, krave, telički, dva oslička. Koze in ovce so skakljale po pobočju in nas radovedno spremljale, po dvorišču so stopicale kokoši, race, zajci, tudi bahavi pavi, vse pa je nadziral in čuval domači kuža, ki so mu delale družbo mucke. Zame so bili najbolj nenavadni pujski, ki so se prav tako pasli po zelenih travnikih in v bližnjem gozdu. Eni so bili veliki in debeli, drugi manjši, svetli, pisani, pa tudi sivi s progami, križani z divjimi prašiči. Neverjetno, sploh niso bili umazani! Seveda ne, saj so se vsi pasli na travi, bližnje blato pa so uporabljali le za »terapevtske namene«. Svinjaki so bili skoraj prazni, notri sta lenobno ležali dve mami pujsi s svojimi mladiči; 10 jih je bilo rožnate barve, dva sta bila siva, trinajsti pa je bil droben »čunek«, ki ni imel svojega seska, zato so se ga usmilili domači štirje otroci. Sožitje živali, ljudi in narave. Ti kmetje imajo zelo lep odnos do živali nasploh. Imajo jih radi, one pa jim to ljubezen hvaležno vračajo. Sredi te prelepe narave bivajo zadovoljne živali in srečni ljudje. Nihče ni pod stresom, vsi mirno opravljajo svoje poslanstvo in namen bivanja. Lepo sklenjen tokokrog življenja! Najbolj navdušuje dejstvo, da to ni zgodba izpred stotih let, ampak resnična zgodba današnjih dni.To je zgodba o ekološki kmetiji izpod Lisce, o marljivih, delovnih ljudeh, ki so ozaveščeni in ohranjajo tradicionalen način kmetovanja, zdravega prehranjevanja, prenašajo svoje bogato znanje in izkušnje na mlade rodove, dajejo nam sporočilo, zgled in veliko upanje, da bo Slovenija tudi v bodoče ostala ekološko osveščena dežela v srcu Evrope. Na srečo je takšnih kmetij pri nas kar nekaj. Branka Jenžur

38 Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Zbor članov in volilna skupščina 11. februarja 2017 je potekala volilna skupščina našega društva. Prisotnih je bilo 97 članov, Marjan Šiftar, podpredsednik zveze društva diabetikov Slovenije, Branko Lepičnik, predsednik društva diabetikov Mežiške doline, Slavko Halužan, predsednik društva invalidov Dravograd, Ivanka Mori, podpredsednica društva upokojencev Dravograd, in poslanec državnega zbora Benedik Kopmajer, obenem član izvršilnega odbora našega društva. Prevetrili smo vse programe in aktivnosti, ki so potekali v letošnjem letu. Nekateri so predstavljeni tudi v tokratnem poročilu o naših aktivnosti, seveda pa smo si zadali že nove cilje in se veselimo novih projektov.

Vodstvo društva je potrjeno V uvodu je prisotne pozdravil predsednik društva dr. Ervin Pečnik in podal poročila za leto 2016. Volilno skupščino je vzorno vodil delovni predsednik, dolgoletni član društva Bernard Rutnik. Na skupščini smo izvolili oziroma potrdili vodstvo društva: predsednika Ervina Kodruna, podpredsednika dr. Ervina Pečnika ter člane izvršilnega odbora Mileno Dobnik, Terezijo Jamnik, Julijano Sveček, Alojza Špalirja, Metoda Hermana, Benedika Kopmajerja in Jožeta Kolednika. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Marija Krevh, Ana Lamut in Mira Bratuša, v disciplinsko komisijo pa Marija Pongrac, Anica Repnik in Vilka Brezovnik. Po izvolitvi se je novi predsednik zahvalil za zaupano nalogo, nato pa so gostje namenili nekaj spodbudnih besed novemu vodstvu društva. Po uradnem delu je sledila dobra večerja ob postrežbi osebja hotela Dravograd, nato pa z abava s plesom ob uglašenih notah glasbenika Jožeta Praperja.

po sedemnajstih kilometrih razgibane terenske hoje je bil zaključek na koči na Kremžarjevem vrhu nad Slovenj Gradcem. Člani društva so še posebej ponosni na »starosto« , člana društva Bernarda Rutnika, ki se pohoda kljub svojim 80 letom še vedno udeležuje in na cilj prispe vedno med prvimi.

Udeležba na tradicionalni pustni povorki Zbor za vse udeležence, ki jih je bilo letos okoli tristo, je bil ob 10. uri na starem dravskem mostu, kjer je urejena pešpot med bregovoma reke Drave. Za posebno dobro vzdušje so poskrbeli člani našega društva, ansambel Lilije (Ervin Kodrun, Alojz Rožič in Jože), ki so ob zvokih harmonike, kitare in baritona zabavali vse prisotne. Na prireditvenem prostoru na Trgu 4. julija v Dravogradu, kjer se je nadaljeval ples v maskah, pa so člani Javnega zavoda Dravit Dravograd prisotne pogostili s pustnimi krofi in čajem. Ervin Kodrun

n Društvo diabetikov Lenart

Diabetiki veselo v novo leto s pohodi

Zaključek leta Marjana Božič, dipl. m. s., specialistka klinične dietetike, nas je na predavanju 15. decembra 2016 seznanila s pomenom prehranjevanja sladkornih bolnikov in ostalih, ki se s sladkorno boleznijo še niso srečali. Telo potrebuje beljakovine, energijo, ogljikove hidrate. Poudarila je pomen zelenjave, stročnic in sadja, živil, ki so za diabetika še posebej priporočljive. Zakaj? So polna vlaknin, krvni sladkor ostaja nižji, ob nepravilni prehrani pa tvegamo zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2, predvsem srčna obolenja in zvišan holesterol. Niti diabetiki ne vemo vsega. Ali ste vedeli, da jabolko vsebuje veliko vlaknin, manj sladkorja? Sveža jabolka so zelo primerna in priporočljiva za zdravje. Koliko poznamo grah? Ima prednost pred krompirjem! Grah je preventiva pred srčno-žilnimi boleznimi. Plava riba, npr. skuše, in losos imata veliko vitamina D, omega-3 maščob, ki jih telo nujno potrebuje in so zelo priporočljive za sladkorne bolnike. Takšna predavanja nam vedno znova odprejo oči; čeprav mislimo, da veliko vemo, nam vedno prinesejo nekaj novega. Po predavanju je sledila večerja, nato pa zabava do poznih nočnih ur, ob igranju in zvokih našega člana Ervina Kodruna.

22 članov našega društva se je 2. januarja 2017 zbralo na našem zbirnem mestu, da si zaželimo v novem letu sreče in zdravja.

Srečanja se je udeležilo kar veliko število pohodnikov, vreme pa je bilo sončno, zato smo krenili do jezera Radehova, ga obhodili in rahlo utrujeni prispeli do gostilne Švarc ter si tam privoščili dobro malico. Veseli, da je bil naš prvi pohod v novem letu tako aktiven, smo sklenili, da na drugi pohod v februarju pridemo ne glede na to, kakšno bo vreme. Ravno 6. februarja pa nam je vreme ponagajalo, a mi se ne damo, zato smo se odpravili na Poleno in pod streho naredili kar nekaj krogov ter s pomočjo Marije Jančič tudi telovadili. Ingrid Belšak

Na 25. tradicionalnem pohodu po Šisernikovi poti Ob 7. uri je bil zbor za vse pohodnike na avtobusnem postajališču v Dravogradu. Pohod je potekal po tradicionalni poti in

Kljub slabemu vremenu smo vztrajali v športnem duhu. Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTE

n Društvo diabetikov Idrija

no delovanje društva; v tem času ga je vodilo kar sedem predsednikov. Ključna pri obvladovanju sladkorne bolezni sta disciplina pri prehrani in redno gibanje; pri slednjem nam že od leta 2012 pomaga učitelj telesne vzgoje Drago Kavčič, za druženje, izlete in vsakoletno okrevanje v zdravilišču pa je že več kot 15 let zaslužna neutrudna Zdenka Bogataj. Program na prireditvi. V društvu ocenjujejmo, da je v obeh 27. decembra 2016 smo v idrijskem filmskem gledališču s pri- občinah skupno več kot 1200 registriranih sladkornih bolnikov, reditvijo obeležili 40-letnico povezanega delovanja bolnikov s včlanjenih imamo 170 oseb, pogrešamo pa zlasti mlajše. Na sladkorno boleznijo na območju idrijske in cerkljanske občine. svečanosti ob 40-letnici smo predstavili spominski bilten, ki je izšel ob obletnici, predstavnik vodstva zveze Alojz Rudolf in Društvo je bilo ustanovljeno decembra leta 1975, registrirano predsednica društva Vlasta Primožič pa sta najzaslužnejšim pa mesec dni kasneje, januarja 1976, tedaj še pod imenom Dru- članom društva podelila priznanja zveze. Bronasto plaketo je štvo za boj proti sladkorni bolezni Idriprejela Barbara Mrljak, srebrno Irma ja. Pred štirimi leti je društvu ministrstvo Brence in Zdenka Bogataj, zlato pa za zdravje podelilo status humanitarne Henrik Petrovčič. Dogodek so z glasorganizacije. Naša osnovna naloga je bo obogatili godalni kvartet Glasbene osveščati bolnike in javnost o tej kronišole Idrija in članice Ženskega pevčni bolezni ter s kar najbogatejšim proskega zbora Iris KUD Bukovo, ki jih vodi zborovodkinja Vojka Svetičič, prav gramom dejavnosti bolnikom pomagatako članica društva. Ob zaključku priti pri življenju s sladkorno boleznijo. reditve so članice društva pogostile Pregled delovanja. Vlasta Primožič, predobiskovalce z domačim pecivom, ki so sednica Društva diabetikov Idrija, je v ga spekle same. Vlasta Primožič uvodni besedi opisala pomembno 40-let- Podelitev priznanj najzaslužnejšim

40 let za lažje življenje z diabetesom

n Društvo diabetikov Maribor

šne načine dela, ki bodo bolniku ponudili znanje, da postane opolnomočeni bolnik pri premagovanju svoje bolezni. Zavedamo se, da pot ni lahka, toda če bomo pripomogli k izboljšanju zdravstvenega stanja in podaljšali ali preprečili nastop hudih O visokem jubileju našega društva smo obširno pisali v prejš- zapletov sladkorne bolezni, bomo dosegli največji možni cilj. nji številki glasila Sladkorna bolezen. Kljub temu želimo po- Priznanja zaslužnim. Društvo je posameznikom podelilo plakeudariti, da je praznovanje tako pomembnega jubileja pose- te ob 60-letnici delovanja naslednjim članom: Mirko Topolovec, bno priznanje in zahvala vsem tistim članom, zdravstvenim Silva Štern, Majda Navršnik, Lidija Salamon, Marjanu Cimermadelavcem in velikemu številu aktivnih posameznikov, s pri- nu in prim. Miro Čokolič, dr. med. Izročil jim jih je predsednik Zvezadevanjem katerih je Društvo diabetikov Maribor prehodilo ze društev diabetikov Slovenije Peter Miklavčič. Zahvale za pomoč in sodelovanje zdravstvenim in drugim organizacijam ter dolgo in uspešno pot. posamezniku je izročil predsednik društva Mirko Topolovec; prePrireditve, ki je bila 17. decembra 2016 v Hotelu Draš – Cen- jeli so jih: UKC Maribor, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Mariter v Mariboru, se je udeležilo lepo število članov društva, va- bor, VPD Bled, Roche, in Otmar Lajh. Za dolgoletno delo je drubljenih gostov in predstavnikov drugih društev. Predsednik štvo prejelo posebno priznanje Mestne občine Maribor, imenodruštva Mirko Topolovec je v vano mestni pečat, ki ga je posvojem govoru orisal delovadelil dr. Andrej Fištravec, žunje društva od njegovih začepan Mestne občine Maribor. V tkov v letu 1956 in se zahvakulturnem programu so nastolil vsem tistim ljudem, ki so bili pili folklorna skupina Bela krina kakršen koli način povezantema, harmonikar Niki Rozani z društvom in so v tem škar, na citrah pa Monika Hedolgoletnem obdobju vsak po ričko, prireditev pa je povezosvoje pripomogli k vodenju in vala Nevenka Kaučič. Za uspeuspešnemu delovanju drušno izvedbo prireditve se zaštva. Govornik je izpostavil hvaljujemo vsem posamezninovo pot, ki naj bi društvo pokom in donatorjem, ki so kapeljalo do slehernega diabekor koli pripomogli k organizatika, ki je pomoči potreben, s ciji. Posebna zahvala pa velja ciljem, da mu po najboljših vsem govornikom za prijazne močeh pomaga pri premago- Plakete ob 60-letnici delovanja so prejeli: Mirko Topolovec, Silva Štern, Maj- besede. Prireditev smo zavanju bolezni. V društvu si da Navršnik, Lidija Salamon, Marjanu Cimermanu in prim. Miro Čokolič, ključili z večerjo ob zvokih bomo prizadevali poiskati tak- dr. med. glasbe. Lidija Salomon

Častitljivih 60 let

40 Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pohodniški utrinki Ob koncu leta je bil na zadnjem srečanju enoglasno sprejet plan za naslednje leto, voščilo z lepimi željami za praznike predvsem pa spodbuda za naše nadaljnje pohodniške podvige. Te smo v letu 2017 že začeli izvajati in jih tudi tokrat delimo z vami.

Zimski pohod na lep »pomladni dan« Lanski načrt pohodov smo zastavili tako, da je bil zadnji pohod sredi meseca, točno 14. decembra; odpravili smo se proti Staremu gradu. V lepem sončnem popoldnevu se nas je zbralo dvajset. Odpeljali smo se do Otočca, nato pa smo se podali proti Staremu gradu. Ob prijetnem kramljanju smo kar hitro prišli na cilj, kjer smo imeli kratek počitek za poglede po okolici. Lepo se je videl greben Gorjancev s Trdinovim vrhom in tudi vasi pod Gorjanci. Pot smo nadaljevali do Beceletove jame. Sonce je še kar sijalo, pa vendar smo se morali vrniti, saj je sredi decembra najkrajši dan, bližal pa se je tudi čas za zaključno malico. Prazna vreča ne stoji pokonci. Kot se za zaključek leta spodobi, smo se ustavili v prijetnem gostišču, kjer smo se najprej okrepčali z dobro malico, nato pa je sledilo presenečenje: potica, ki jo je spekla Danica kot opravičilo za zamujene pohode, in piškotki iz Vidine kuhinje. Da je bilo vzdušje še bolj praznično, je poskrbel naš Silvo. Za nekaj časa je odšel ven in se vrnil z lepimi belimi palicami, z napisom Varno hojo in srečno 2017: Silvo. Pa še novoletni okrasek je dodal. Palice je nabral in oblikoval lastnoročno, zato toliko večja zahvala v imenu vseh dvajsetih prejemnikov.

Pohod od Hmeljnika do Hmeljčiča ... in spet je bila sreda in končno lep sončen dan. Ta je privabil naše »martinčke«, ki so se v mrzlih zimskih dneh skrivali za zapečkom, tako pa je tokrat naša četica štela 23 pohodni-

n Društvo diabetikov Postojna

Za zdravo življenje Staro leto se je poslovilo in že smo stopili v novo, v katerem tuhtamo, kaj naj počnemo, da bomo bolj zanimivi za stare člane, pa tudi za nove, ter da bo užitek in veselje sodelovati in voditi program čez celo leto.

Glede na to, da smo vsi »sladkorčki« z nekaj podpornimi člani, vem, da moramo biti še posebej pozorni na prehrano, telovadbo oziroma rekreacijo, vendar žal ugotavljam, da nas

kov. Z avtomobili smo se odpeljali do parkirišča pod gradom Hmeljnik, od tam pa smo se podali po grebenski poti do vasi Brezje pri Trebelnem. Zelo zanimivo naselje, na eni strani ceste je Globoč dol, na drugi Brezje pri Trebelnem in po nekaj sto metrih Hmeljčič. Vas Brezje pri Trebelnem spada v občino Mokronog, Trebelno, Globoč dol in Hmeljčič v občino Mirna Peč, naše izhodišče pa je bilo v občini Novo mesto. Tri občine – en pohod. Torej smo se v dobrih dveh urah sprehajali na območju treh občin. Tudi tokrat se je med udeleženci slišalo: »Spet smo hodili po poti, ki je še nismo poznali.« Zadovoljne in prijetno utrujene pohodnike je na koncu presenetila s pogačo naša zvesta pohodnica Majda. Fanika Vovk

je pri vseh dejavnostih samo ducat, in to eni in isti. Zato pozivam vse naše člane, naj se nam pridružijo: hoja in pohodi nič ne stanejo. Samo dobro voljo prinesite ter primerno obleko in obutev – in že smo pripravljeni za pohod po postojnski okolici, ki je zelo lepa in zanimiva za potep. Pravijo: » Kdor hoče, mu ne manjka načinov, kdor noče, pa ima polno izgovorov.« Naši zdravniki in predavatelji nas opozarjajo, da rekreacija vpliva na boljše počutje in da je tudi temelj za kvalitetno življenje predvsem v tretjem življenjskem obdobju nasploh in predvsem za vse nas, diabetike. Pridružite se nam. Letos vsako zadnjo sredo v mesecu oziroma glede na vremensko napoved organiziramo mesečne pohode z meritvijo sladkorja. Silva Murovec Vatovec Sladkorna bolezen MAREC 2017

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Domžale

Pri nas Že takoj na začetku leta smo s polnim zanosom začeli z dejavnostmi. Januarja smo organizirali predavanje o inkontinenci, februarja se je 36 članov odpravilo na pohod ob Bistrici, marca pa smo organizirali občni zbor in ob tej priložnosti je bil Kulturni dom na Viru pri Domžalah povsem zaseden. V uvodu je članice in člane ter goste, predstavnike društev iz gorenjske regije, s katerimi domžalsko društvo sodeluje, pozdravil predsednik društva Brane Peterka.

Še vedno tabu tema Predavanje o inkontinenci je imela mag. Mateja Kržin iz podjetja Simpss. Inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, včasih tudi blata. Ima telesne in psihične posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika je inkontinenca problem osamitve in izločitve bolnika iz družabnega življenja. Pogosteje se pojavlja pri ženskah kot pri moških. Seznanili smo se z različnimi vrstami inkontinence in kako si pri njej lahko pomagamo. Naučili smo se vaj za krepitev mišičnega dna in zakaj so te vaje tako pomembne.

n Društvo diabetikov Jesenice

Radi hodimo in se izobražujemo Dejavnosti letošnjega leta smo jeseniški diabetiki začeli z običajnim zimskim pohodom v Tamar. Januarja je bilo v dolini pod Poncami še obilo snega, bilo je sončno in hladno, zato je bil pohod zares zimski. Letošnja zgodnja gripa je razredčila skupino pohodnikov, vendar smo se kljub temu lepo sprehodili in zabavali.

Do februarskega pohoda okrog Blejskega jezera smo se že pozdravili in na jeseniški železniški postaji smo se zbrali v polni postavi. Na vlaku so se nam na vsaki postaji pridružili novi pohodniki in na Bledu nas je bilo že dvajset. Časa smo imeli do-

Pri nas poskrbimo tako za rekreacijo kot tudi za učenje. 42 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Pohod ob Bistrici Po nočnem dežju se je zjutraj pojavila megla in kazalo je na lep sončen dan. Čeprav je bilo hladno, se je v Športnem parku zbralo 36 članov. Mahnili smo jo skozi Mačkovce, Študo proti Mali Loki, kjer smo našli kotiček za počitek, kamor nam je predsednik Brane pripeljal tako dobrodošla čaj in kavo. Ob prijetnem klepetu je čas kar hitel in hitel. Podali smo se nazaj ob reki Bistrici, kjer je lepo urejena sprehajalna pot. Po njej smo se vračali proti Domžalam vse do Preloga pri Ihanu, kjer so nam v gostišču Krona postregli z enolončnico.

Občni zbor Občnega zbora sta se udeležila in ob tej priložnosti spregovorila tudi Peter Miklavčič, predsednik zveze, in Peter Ložar, župan Občine Trzin. Podano je bilo poročilo o delu društva v letu 2016, finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora in disciplinske komisije. Ker je mandatno obdobje 2013–2017 minilo, je sledila razrešitev članov izvršnega in nadzornega odbora ter disciplinske komisije. Sledila je izvolitev novih članov. Izvoljeni so bili Brane Peterka, Vida Čeh, Drago Poljanšek, Franc Pavlič, Peter Dragar, Marta Jakšič, Anton Košmerlj, Marjan Vadnau in Mojca Grčar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Jožica Rožič, Štajner Milena in Štefan Skočir, v disciplinsko komisijo pa Ivan Božič, Jože Vodnjov in Dragica Vodnjov. Za tajnico dru-

volj in smo se lahko med pohodom po zasneženem Bledu v miru pogovorili in bolje spoznali tudi nekaj novih članov, ki so se nam pridružili tokrat. Razmišljali smo, da bi se po zaledenelem jezeru sprehodili do otoka, pa so nam domačini to odsvetovali, češ da led ni več dovolj varen. Pogovarjali smo se, da bi naslednje leto pohod okrog Blejskega jezera organizirali v bolj toplem mesecu, saj bi tako lahko odšli tudi na kakšen okoliški hrib.

Izobraževanje Predavanje o periferni arterijski okluzivni bolezni je bilo zelo dobro obiskano. Vid Arnejšek, internist iz Splošne bolnišnice Jesenice, je zelo razumljivo in zanimivo pojasnil, kako lahko z vsakodnevno aktivnostjo in urejeno sladkorno boleznijo preprečujemo razvoj te bolezni na arterijah nog in si prihranimo ali vsaj odložimo tegobe, ki jih pogosto prinaša sladkorna bolezen. Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Lani smo imeli štiri predavanja, dvoje sedemdnevnih okrevanj, veliko pohodov, društvenih in meddruštvenih, izlete po domovini in kot vsako leto občni zbor inštevilna merjenja krvnega sladkorja. Z novostmi so dopolnili letošnji načrt. Začele so se priprave na tri pomembne obletnice. Predstavljene bodo jeseni ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v Hali komunalnega centra v Domžalah. Letos smo se že udeležili predavanja in pohoda ob prelepi gorski reki Kamniški Bistrici. Sodobni čas obljublja človeku z denarjem raj na zemlji. V društvu se diabetik obrne k besedi in glasu drugega diabetika, česar ne more dati nihče drug kot le človek v skupnem druženju. Poslušalcem je poezija veteranke Anice blažila dogodke današnjega brezčutnega sveta. štva je bila predlagana Mojca Grčar, za predsednika pa Brane Peterka, kar so prisotni člani z dvigom rok potrdili. Sledila je beseda gostov in zveza društev je nekaterim članom podelitev plakete za prizadevno delo v društvu.

Predsednik Brane Peterka se je na koncu zahvalil Vidi Čeh, višji medicinski sestri, za njeno požrtvovalno delo v društvu. Za dobro voljo sta poskrbela Tone in Roman s harmoniko v spremljavi s kitaro. Mojca Grčar in Anica Kvas, foto: Miro Pivar

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Delo v našem društvu V novo leto smo stopili aktivno, kot leta poprej. Takoj na začetku leta začenjamo uresničevati vse, kar si zadamo. Pripravljamo različne aktivnosti in vedno znova opažamo, da se člani radi udeležujejo skupnih aktivnosti. Naše skupno druženje je vedno prepleteno z izobraževanjem, pa tudi s preživljanjem lepih trenutkov.

Izobraževalne dejavnosti Prvo sredo v januarju smo izvedli strokovno delavnico pod vodstvom predstavnice zavarovalnice Adriatic Slovenica Suzane Sedonja ter meritve sladkorja in krvnega tlaka. Prav tako prvo sredo, vendar februarja, smo organizirali strokovno delavnico na temo Moj krvni tlak in predstavitev novih merilnikov krvnega tlaka Rossmax v izvedbi Minke Zupanc VPD Bled. Po strokovni delavnici je sledil kratek kulturni program, s katerim smo tudi mi počastili kulturni praznik našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Aktivni tudi na športnorekreativnem področju. Vsak ponedeljek izvajamo dihalno-sprostitvene vaje s petjem, po vajah sledijo kreativne delavnice. Ob torkih kramljamo ob igranju družabnih iger, možgančke pa si krepimo vsako sredo ob igranju šaha, ob četrtkih pa poteka delavnica Pomen telesne aktivnosti pri obvladovanju sladkorne bolezni pod vodstvom višje fizioterapevtke Metke Vlaj. Marija Barber

Kuharska delavnica Leta 2016 smo izvedli tudi kuharsko delavnico, ki jo je vodil naš znani učitelj kuharstva Dušan Zelko. Povabili smo ga že tretje leto zapored, saj nas je že dvakrat navdušil s svojimi idejami za zdrave obroke, primerne tudi za diabetike. Na Osnovni šoli III Murska Sobota smo se v lepem številu zbrali 26. novembra. Če bi bila kuhinja še večja, bi nas bilo zagotovo še več. Delavnice so se udeležili tudi nekateri moški člani, ki bodo doma zagotovo presenetili svoje domače z na novo pridobljenim znanjem. Delali smo v parih in pripravili mnogo okusnih jedi: ješpre-

njevo solato s fižolom in prekajenim mesom, mineštro z ovsenimi kosmiči, polnozrnate tortilje z zelenjavo in mletim mesom, koruzne tortilje in ajdovo torto z zelo dobrim skutinim nadevom.

Srečanje ob zaključku leta Ob zaključku leta smo se odločili, da ne bomo organizirali klasične večerne zabave, ampak bomo raje poskušali čim več članov privabiti na nedeljsko kosilo. Dobili smo se v gostilni Gaj v Murski Soboti. Hrana je bila izvrstna, primerna tudi za diabetike. Pred začetkom kosila nas je pozdravil in nagovoril podpredsednik društva Hamed Mazouzi. Nastopile smo pevke našega društva Cukrčki pod vodstvom zborovodkinje Marije Rituper. Pridružil se nam je tudi harmonikar Peter in poskrbel za veselo vzdušje. Ob zvokih harmonike smo se tudi zavrteli in zapeli. Helena Copot Sladkorna bolezen MAREC 2017

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

vsak prvi in zadnji torek v mesecu meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, v prostorih Društva upokojencev Vipava Francka Krašnja, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 ob 18.00, na Policah v Ajdovščini Božidar Madić, 041 586 525

ob sredah

vódena telovadba v bazenu

Kontaktna oseba + tel. št.

Društvo diabetikov Posavje Brežice ob četrtkih ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a, Brežice krajši pohod za člane iz občine Krško zbor v Krškem krajši pohod za člane iz občine Sevnica zbor v Sevnici aktualni dogodki društva tudi na spletni strani društva: http://www.diabetiki-posavje.si

Marija Baškovč, 040 734 950 Anton Vodišek, 031 391 920 Ivana Kranjc, 040 836 702

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu od 7. do 14. maja

pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Krka Šmarješke Toplice zbirajo prijave

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

Društvo diabetikov Domžale ob sredah od 2. do 9. aprila sreda, 5. april sreda, 3. maj sobota, 13. maj petek, 19. maj sobota, 27. maj sobota, 3. junij sreda, 7. junij sobota, 17. junij

uradne ure edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna meritve krvnega sladkorja in tlaka meritve krvnega sladkorja in tlaka pohod na Sv. Miklavža predavanje o srčni kapi športnorekreativno srečanje diabetikov izlet na trdnjavo Kluže meritve krvnega sladkorja in tlaka Merčunov pohod (organizira DD Tržič)

od 9.00 do 12.00 ob 10.00, AP Domžale od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 9.30, na parkirišču Snovik ob 17.00, predavalnica ZD Domžale ob 7.30, AP Domžale, prijavljeni ob 7.00, AP Domžale, prijavljeni od 10.00 do 12.00, pisarna društva obvestijo naknadno

pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787

ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, na sedežu društva ob 17.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 17.00, Športna hala ob 17.00, Športna hala ob 13.00, Hotel Dravograd knjižnica Dravograd Hotel Dravograd ob 7.00, Občina Dravograd zbirajo prijave Hotel Dravograd ob 7.00, Hotel Dravograd Hotel Dravograd ob 9.00, OŠ Neznanih talcev Dravograd ob 10.00, hotel Moravci

Anica Repnik, 051 381 013 Ervin Kodrun. 040 562 472 Alojz Špalir, 041 363 616 Ana Rutnik, 031 667 035 Ana Rutnik, 031 667 035 Alojz Špalir, 041 363 616 dr. Metka Epšek Alojz Špalir, 041 363 616 Ervin Kodrun, 040 562 472 Ervin Kodrun, 040 562 472 Alojz Špalir, 041 363 616 Alojz Špalir, 041 363 616 Alojz Špalir, 041 363 616 Ervin Kodrun, 040 562 472 Ervin Pečnik, dr. med.

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva od 16.00 do 18.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob petkih sobota, 8. april aprila sobota, 29. april ponedeljek, 1. maj od 21. do 28. maja sobota, 27. maj sobota, 24. junij sobota, 24. junij ponedeljek, 10. april od 21. do 28. maja

rekreativni pohodi v okolici Dravograda uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka kolesarjenje v Dravogradu rekreativni pohodi v okolici Slovenj Gradca kolesarjenje v Slovenj Gradcu otvoritvena koles. vožnja Dravograd–Šentpavel (St. Paul)–Dravograd predvideno predavanje Obvladovanje sladkorne bolezni kolesarjenje v Dravogradu, skupaj s člani društva invalidov Dravograd pohod na Košenjak edukativno zdravstveno okrevanje v zdravilišču Moravci kolesarjenje v Dravogradu, skupaj s člani društva invalidov Dravograd pohod na Smrekovec kolesarjenje v Dravogradu, skupaj s člani društva invalidov Dravograd sestanek na OŠ Dravograd (dogovor o tekmovanju in predavanju) vsakodnevno merjenje krvnega sladkorja, pritiska, holesterola

Društvo diabetikov Gornja Radgona prvo sredo v mesecu ob četrtkih

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak prvi in tretji ponedeljek vsak prvi torek v mesecu

uradne ure društva od 9.00 do 11.00, sedež društva informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telovadba in vodna rekreacija telovadnica Dol pri Hrastniku in bazen merjenje sladkorja, holesterola in tlaka od 8.00 do 10.00, sedež društva pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

L. Majes, 041 317 545; V. Železnik, 040 841 828 telefon društva, 081 611 340 L. Majes, 041 317 545; V. Železnik, 040 841 828 A. Ostrožnik, 040 841 828; P. Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija vsako sredo april sobota, 27. maj sobota, 10. junij

telovadba pohod Divje babe športnorekreativno srečanje v Termah Olimia izlet v neznano

ob 16.00, ŠC Idrija naknadno obvestijo naknadno obvestijo naknadno obvestijo

D. Kavčič, 041 448 424 Vlasta Primožič, 040 621 865 Vlasta Primožič, 040 621 865 Zdenka Bogataj, 031 307 089

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica vsakega 1. in 16. v mesecu ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob petkih

dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 10.00 do 12.00, sedež društva organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, v tednu, ko je sejem odpade (vsakega 1. ali 16. v mesecu) balinanje ženske in moški ob 18.00, balinišče Koseze ali Zabiče

po razporedu na oglasni deski Venčka Bergoč, 031 475 404 Jasna Cimperman, 041 683 391 po razporedu na oglasni deski Jožef Kalčič, 040 312 201

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih sobota, 1. april sobota, 22. april od 7. do 14. maja sobota, 20. maj sobota, 27. maj sobota, 3. junij sobota, 17. junij sobota, 24. junij

telovadba uradne ure in merjenje KS, tlaka, holesterola, trigliceridov telovadba meddruštveni pohod po poteh treh zvonov (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod ogled Kranja in kranjskih rovov (org. DD Kranj) edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu meddruštveni pohod na Blejski Dobravi športnorekreativno srečanje v Termah Olimia meddruštveni pohod Arboretum Volčji potok (organizira DD Kamnik) Merčunov pohod (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka)

ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, KS Sava od 16.30 do 17.30, TVD Partizan ob 9.00, kraj bo javljen naknadno ob 9.00, kraj bo javljen naknadno prijave na društvu ob uradnih urah ob 9.00, kraj bo javljen naknadno prijave na društvu ob uradnih urah ob 9.00, parkirišče Eurospina v Kamniku Storžič ob 7.00, Lom ob 8.30 ob 8.00 v Žireh

društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Dragica Vehar, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961

od 9. do 11.00 v društvu prijave na društvu prijave na društvu ob 10.00 v društvu

Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233

Društvo diabetikov Kamnik vsak prvi in tretji torek v mesecu sobota, 1. april od 2. do 9. aprila torek, 11. april

44 Sladkorna bolezen MAREC 2017

uradne ure meddruštveni pohod po poti treh zvonov (organizira DD Tržič) edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah druženje izmenjava izkušenj

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

torek, 18. april sobota, 22. april

meritve krvnega sladkorja in tlaka meddruštveni pohod ogled Kranja in kranjskih rovov (organizira DD Kranj) druženje izmenjava izkušenj meddruštveni pohod na Blejski Dobravi (organizira DD Jesenice) meritve krvnega sladkorja in tlaka učna delavnica o sladkorni bolezni meritve krvnega sladkorja z Wellion mobile športnorekreativno srečanje v Termah Olimia meddruštveni pohod Arboretum Volčji potok druženje, izmenjava izkušenj Merčunov pohod (organizira DD Tržič) meritve krvnega sladkorja in pritiska meddruštveni pohod, ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka)

od 8.30 do 10.00 v društvu

Marija Podbevšek

prijave na društvu ob 10.00 v društvu po dogovoru od 8.30 do 10.00 v društvu ob 17.00, ZD Kamnik ob 10.00 do 18.00, Mercator center prijave na društvu ob 9.00, parkirišče Eurospina v Kamniku ob 10.00 v društvu prijave na društvu, Storžič ob 7.00, Lom ob 8.30 od 8.30 do 10.00 v društvu prijave na društvu, ob 8.00 v Žireh

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Katarina Ž. Arčon , 041 653 517 Marija Podbevšek Kati Časar, dipl. med. sestra Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon , 041 653 517 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marija Podbevšek Katarina Ž. Arčon, 041 653 517

torek, 9. maj sobota, 20. maj torek, 16. maj sreda, 17. maj torek, 23. maj sobota, 27. maj sobota, 3. junij torek, 13. junij sobota, 17. junij torek, 20. junij sobota, 24. junij

Društvo diabetikov Kočevje ob ponedeljkih

telovadba s fizioterapevtko

ob ponedeljkih vsak tretji torek v mesecu

skupina sladkorčki – delavnica kopanje v Dolenjskih Toplicah

ob 17.00 uri, pred OŠ Ljubo Šercer ali na parkirišču PD Kočevje (Podgorska ulica) ob 10.30, pisarna društva ob 9.00, AP Kočevje

vsako drugo sredo v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih

informacije in svetovanje uradne ure merjenje krvnega sladkorja in tlaka joga smeha, obraza in čvrsto telo seniorjev

od 12.00 do 13.30, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 10.00, pisarna društva

ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure refleksoterapija

od 16.00 do 18.00, pisarna društva po prijavah

zadnji četrtek v mesecu ob petkih

Stezice do zdravja: pohod z zeliščarjem klepetalnica, umetnostna delavnica, družabne igre, ročna dela

po prijavah ob 16.00, po prijavah, pisarna društva

Frančišek Miklič, 051 340 571 Irena Maržič Frančišek Miklič, 051 340 571; Erika Miklič, 051 340 572 Ksenija Šperanda, 031 299 555 ali 05 994 72 02 dežurni član IO, 05 994 72 02 Bojan Figar, 051 853 633; Darja VPD Ksenija Šperanda, 031 299 555; Darinka Suljevič, 041 397 789 dežurni član IO, 05 994 72 02 Ksenija Šperanda, 031 299 555, zunanja strokovna sodelavka Zofka Cvitkovič, 031 681 326 Ksenija Šperanda, 031 299 555

od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper od 8.00 do 9.00, CDA Koper po dogovoru ob 10.00, Bonifika Bife tenis obvestimo pozneje obvestimo pozneje ob 10.00, Parkirišče Vina Koper prijave na društvu ob 10.00, Parkirišče Vina Koper obvestimo pozneje obvestimo pozneje

Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821 Andrijana Lasič, 041 321 529 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, Ljudska u. Kranj, 2. nad.,- soba 11 ob 18.30, Diabetični center Kranj ob 8.30, Ljudska univerza Kranj

društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 490

ob 16.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Ljudska univerza Kranj ob 8.15, Ljudska univerza Kranj ob 7.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1

društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 470

ob 8.15, Ljudska univerza Kranj ob 10.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju ob 14.00, avtobusna postaja Kranj, postajališče št. 1 ob 8.00 Storžič; ob 8.30 Lom ob 7.00, Ljudska univerza Kranj

društvena pisarna ali 031 485 490 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470 društvena pisarna ali 031 485 470

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 9.00, Zdravstveni dom od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni ob 8.00, avtobusna postaja Lenart ob 9.00, Trgovina Klasek

Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, UE Lendava ob 15.00, Zveza kulturnih društev ob 17.30, v Domu za starejše v Lendavi

Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna ob 19.00, Športna dvorana Litija ob 16.00, dvorana Pogart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, društvena pisarna ob 17.00, v društvu ob 8.00, pisarna društva, po dogovoru

Društvo diabetikov Koper vsak torek vsako prvo sredo v mesecu ob petkih dvakrat tedensko trikrat na teden petek, 7. april april maj ponedeljek, 15. maj sobota, 27. maj četrtek, 1. junij junij junij

kegljanje uradne ure kegljanje in pikado vaje za zdravo življenje in namizni tenis kolesarjenje pohod in merjenje krvnega sladkorja izlet šola kuhanja pohod in kolesarjenje, merjenje krvnega sladkorja športnorekreativno srečanje v Termah Olimia pohod in kolesarjenje Sečoveljske soline–Forma viva–Portorož–Seča edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih in sredah vsako sredo sobota, 1. april četrtek, 20. april sobota, 22. april sobota, 20. maj sobota, 27. maj sobota, 3. junij sobota, 10. junij od 11. do 18. junija sobota, 17. junij sobota, 24. junij

uradne ure redna tedenska telovadba meddruštveni pohod po poti treh zvonov (organizira DD Tržič) delavnica Diabetično stopalo in preventiva, Sonja Mušič, dipl.m.s., v sodelovanju s podjetjem Roche meddruštveni pohod ogled Kranja in kranjskih rovov meddruštveni pohod na Blejski Dobravi (organizira DD Jesenice) športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) meddruštveni pohod po Arboretumu Volčji potok s predavanjem (organizira DD Kamnik) predavanje o HbA1c, Danica Ostanek, prof.zdrav.vzg., Z&Z edukativno zdravstveno okrevanje v Termah 3000 Merčunov pohod (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod ogled mesta Žiri (organizira DD Škofja Loka)

Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu vsak tretji ponedeljek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu sobota, 27. maj ponedeljek, 5. junij

pohod po Slovenskih goricah kopanje v Biotermah Mala Nedelja uradne ure merjenje krvnega sladkorja športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) pohod s piknikom

Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih vsak drugi torek v mesecu ob sredah

uradne ure predavanja na temo diabetesa in zapletov telovadba

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih in sredah ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure telovadba plavanje merjenje krvnega sladkorja ustvarjalne delavnice pohodi v bližnji in daljni okolici

Sladkorna bolezen MAREC 2017

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

četrtek, 6. april četrtek, 13. april četrtek, 20. april četrtek, 20. april od 18. do 24. aprila torek, 25. april sreda, 17. maj četrtek, 18. maj četrtek, 25. maj

pohod Litija, Črnuče, Rašica pohod Litija–Barje pohod Litija, Limberska gora, Lukovica meritve edukativno zdravstveno okrevanje v Talaso Strunjan meritve športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) meritve meritve

ob 8.00, pisarna društva ob 8.00, pisarna društva ob 8.00, pisarna društva od 8.00 do 11.00, Lekarna (spodnja) po prijavah od 8.00 do 11.00, Lekarna, Partizanska pot 8, Litija vabila pošljejo od 8.00 do 12.00, Mercator pri banki od 8.00 do 12.00, Mercator na Ježi Litija

Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84

od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS ob 10.00, Ulica stare pravde 2 od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500

od 15.00 do 17.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 16.00, pisarna društva

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385

Društvo diabetikov Ljubljena ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo v mes. ob sredah ob četrtkih vse leto

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka vodena aerobna vadba v bazenu voden sprehod na grad z merjenjem krvnega sladkorja aerobna telovadba vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije

Društvo diabetikov Ljutomer vsako prvo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu

uradne ure, meritve, druženje uradne ure, meritve, druženje pohod

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak prvi in zadnji pon. v mesecu vsak dan ob ponedeljkih, torkih in četrtek vsak torek ob sredah ob petkih torek, 4. april četrtek, 6. april od 3. do 8. aprila torek, 18. april četrtek, 20. april sobota, 22. april četrtek, 4. maj torek, 9. maj 11., 18., 25. maja sobota, 13. maj četrtek, 18. maj sobota, 20. maj sobota, 27. maj četrtek, 1. junij torek, 6. junij od 10. do 17. junija četrtek, 15. junij sobota, 24. junij

brezplačne meritve sladkorja v krvi namizni tenis kegljanje brezplačne meritve sladkorja v krvi plavanje in savna v Fontani uradne ure rusko kegljanje uradne ure pikado in namizni tenis

od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici 4 ure, s člansko izkaznico ceneje od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 vsak prvi petek od 10.00-12.00, preostali od 15.00-20.00, Trubarjeva 15 delavnica, predavanje in meritve krvnega sladkorja ob 10.00, Trubarjeva 15 pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava edukativno zdravstveno okrevanje v Zdravilišču Radenci obvezna prijava turnir v kegljanju s kroglo na vrvici ob 16.00, Trubarjeva 15 kolesarjenje ob 17.00, obvezna prijava prvomajski piknik z izletom obvezna prijava pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava delavnica, predavanje in meritve KS ob 10.00, Trubarjeva 15 šola zdravega življenja od 17.00 do 19.00, obvezna prijava športne igre invalidov Dvorana Tabor – prijave kolesarjenje ob 17.00, obvezna prijava pohod Žavcerjev vrh ob 8.00, obvezna prijava športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) obvezna prijava pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava delavnica, predavanje in meritve krvnega sladkorja ob 10. uri, Trubarjeva 15 edukativno zdravstveno okrevanje na morju v Poreču obvezna prijava kolesarjenje ob 17.00, obvezna prijava izlet obvezna prijava razne športne dejavnosti in obvestila na oglasni deski društva in spletni strani: www.diabetiki-mb.si

trgovina Medika Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Trgovina Diafit Terme Fontana Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Zdenko Babič, 040 351 919 Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob ponedeljkih in četrtkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure društva pohod po okolici Leš uradne ure društva pohod po okolici Mežice pohod po okolici Črne ustvarjalne delavnice pohod po okolici Kotelj pohod po okolici Raven

od 9.00 do 15.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. ob 14.00, pri Lukanu od 15.00 do 18.00, pisarna društva v ZD na Ravnah, 2. nad. ob 16.00, avtobusna postaja ob 16.00, pri cerkvi ob 14.00, nad Havano na Ravnah ob 15.00, na Rimskem vrelcu ob 15.00, pred zdravstvenim domom

dežurni, 02 822 02 33 Jaroš Kodrun, 041 420 131 dežurni, 02 822 02 33 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Mira Bertalanič, 031 539 470 Dragomira Cizerl, 040 397 784

od 9.00 do 10.00

Bernarda Miklavc, 041 961 495

Društvo zgornjesavinjskih diabetikov ob četrtkih

uradne ure

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih vsak ponedeljek vsak drugi in zadnji torek v mesecu ob torkih ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih petek, 7. april od 2. do 8. aprila sobota, 27. maj

kreativne delavnice in dihalne vaje od 10.00 do 13.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15, MS Marija Špari, 031 784 780 balinanje od 8.30 do 10.00 pri Domu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 uradne ure od 10.00 do 12.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15, MS Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15, MS Helena Copot, 041 343 630 šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva 15, MS Marija Barber, 031 511 816 sestanek, predavanje ali delavnica in meritve ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 svetovni dan zdravja, stojnica in meritve od 10,00 na Trgu kulture v Murski Soboti Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 edukativno zdravstveno okrevanje na morju v Strunjanu obvestimo prijavljene Helena Copot, 041 343 630 športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) obvestimo prijavljene Helena Copot, 041 343 630 Vse informacije o prihodnjih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto vsak dan

46 Sladkorna bolezen MAREC 2017

karte za plavanje so na voljo na društvu, plavanje v Termah Šmarješke in Dolenjske Toplice

od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

ob sredah vsako drugo sredo v mesecu

uradne ure nekajurni pohod v okolici Novega mesta aktualni dogodki društva na spletni strai http://ddnm.si pohod po Straškem hribu pohod ob avtocesti na Dobravo pohod po Josipovi poti pohod Hudo–Daljni Vrh pohod Črmošnjice–Divji potok športnorekreativno srečanje s piknikom

od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto določimo naknadno ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm ob 13.30, OŠ Grm člani prejmejo vabila po pošti

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

ob 10.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, parkirišče pred barom Domen v Luciji

Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491

od 17.30 do 18.30, Športni center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna prijavite se po dogovoru, pisarna društva v Zdravstvenem domu Postojna ob 15.30, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva pošljejo vabilo ob 15.30, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva

Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 prijave, 051 655 164 predsednica, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 Ivica Bergoč, 031 708 322

od 8.00 do 10.00, v pisarni društva od 8.00 do 10.00, v pisarni društva prijave na društvu, ob 7.00, Železniška postaja Ptuj prijave na društvu, ob 7.00, Železniška postaja Ptuj prijave na društvu, ob 6.00, Železniška postaja Ptuj ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

Ida Fric, 041 469 510; Marija Velikonja, 041 954 524 Ljubica Zavec, 031 317 525 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510

od 9.00 do 12.00, na društvu od 9.00 do 11.00, na društvu

Ivan Krulej, 031 622 082 Ivan Krulej, 031 622 082

od 16.00 do 18.00, Zdravstveni dom Škofja Loka od 19.00 do 20.00, bazen CSS od 8.00 do 10.00, Zdravstveni dom Škofja Loka ob 9.00, Mercator Podlubnik po dogovoru

Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uri Janez Jemec, 031 617 895 Irena Terkaj, 051 486 462 Tanja Oblak, 031 675 494 po 15. uri Irena Terkaj, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, društveni prostori ob 7.00, prijavljeni ob 16.00, prijavljeni ob 10.00, prijavljeni ob 8.00, prijavljeni ob 8.00, prijavljeni ob 9.00, prijavljeni ob 16.00, prijavljeni ob 7.00, prijavljeni zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 17.00 do 18.00 v društvenih prostorih od 9.00 do 10.00 v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču

Vika Remic, 031 404 243

sreda, 12. april sreda, 26. april sreda, 10. maj sreda, 24. maj sreda, 7. junij sreda, 21. junij

Humanitarno društvo diabetikov Piran ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih ob nedeljah

joga (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za vitalnost (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za hrbtenico (prispevek 25 evrov na mesec) nedeljski pohod

Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih od marca do junija po dogovoru sreda, 26. april sreda, 26. april maja sreda, 31. maj sreda, 28. junij

telovadba uradne ure nega nog v dogovoru z gospo Ingrid Jaksetič pogovor z laičnim svetovalcem, pokličite pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja predavanje pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja pohod okrog Postojne in merjenje sladkorja

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah drugo sredo v mesecu sobota, 22. april sobota, 27. maj sobota, 17. junij vsak prvi četrtek

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka izlet s pohodom Žalec–Polzela–Gora Oljka športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) izlet v Planico in na Višarje pohod po okolici, prijavite se na društvu

Društvo diabetikov Sežana ob torkih ob petkih

uradne ure uradne ure

Društvo diabetikov Škofja Loka vsak prvi in tretji poned. v mes. ob torkih ob torkih in sredah ob četrtkih po dogovoru

uradne ure plavanje uradne ure in meritve rekreativni pohod v Crngrob meritve gleženjskega indeksa

Društvo diabetikov Trbovlje ob torkih in sredah četrtek, 6. april torek, 11. april četrtek, 13. april četrtek, 20. april četrtek, 11. maj četrtek, 18. maj torek, 23. maj sobota, 27. maj od 11. do 16. junija

uradne ure in meritve ekskurzija s kopanjem v Banovcih predavanje samozdravljenje pohod na Špicberg pohod na Mrzlico vaje za gibljivost s fizioterapevtom in kopanje v zdravilišču Laško pohod na Planino predavanje demenca, bolezen starosti športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) okrevanje v hotelu Salinera v Strunjanu

Društvo diabetikov Tržič ob torkih vsak prvi in tretji torek v mesecu vsak zadnji torek v mesecu vsaka prva sobota v mesecu

uradne ure meritve uradne ure meritve

Vika Remic, 031 404 243

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob torkih ob torkih vsak prvi torek v mesecu od 2. do 9. aprila sobota, 22. april sobota, 6. maj sobota, 27. maj sobota, 3. junij četrtek, 8. junij

uradne ure športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah tedenski pohod okoli jezera v Velenju športne dejavnosti: pikado, balinčki, šah razne delavnice okrevanje v Strunjanu pohod Mislinja, sveti Florjan, Repolusk pohod Velunja, Strgar, Kovač, Podgorje športnorekreativno srečanje v Termah Olimia (organizira DD Celje) pohod Podlubela, Plešivec strokovni pregled nog in svetovanje

od 9.00-11.00 in od 15.00-16.00, pisarna na Stantetovi 16 od 16.00 do 17.00, na društvu ob 16.00, Ribiška koča Velenje od 9.00 do 10.00, na društvu od 17.00, na društvu, Stantetova 16 čas odhoda sporočijo prijavljenim ob 8.00, avtobusna postaja ob 7.00, avtobusna postaja naknadno sporočijo ob 7.00, pri Ribiški koči od 16.00, na društvu, Stantetova 16

M. Vertačnik, 070 875 519, M. Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Franc Simončič, 041 776 212 Milica Krašovec, 041 970 130 Romana Praprotnik, 070 825 353 Marjan Skaza, 040 128 081 Marjan Skaza, 040 128 081 Romana Praprotnik, 070 825 353 Marjan Skaza, 040 128 081 Romana Praprotnik, 070 825 353

ob 16.00, kegljišče v Zagorju ob 9.00 in ob 18.00 od 9.00 do 11.00, na društvu od 17.00 do 19.00, telovadnica Proletarec – Ml. center od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec ob 18.00, Evropark

Emilio Kos, 040 651 697 Ivan Polanec, 041 520 583 Ivan Polanec, 041 520 583 Karli Breznik, 070 514 707 Ivan Polanec, 041 520 583 Viki Zpančič, 041 971 853

Društvo diabetikov Zagorje ob ponedeljkih vsak dan ob torkih ob sredah ob četrtkih vsak zadnji petek v mesecu

kegljanje nordijska hoja uradne ure pikado telovadba nordijska hoja

Sladkorna bolezen MAREC 2017

UGODNOSTI

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2017 (do 25. 12. 2017) Zveza društev diabetikov Slovenije nudi ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico. Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto. Člansko izkaznico morajo predložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom. Popusti ne veljajo za skupine in se ne seštevajo.

Zdravilišča in hoteli Terme Krka, d. o. o., bodo na podlagi pogodbe za leto 2017 zagotavljale članom društva ob njihovem individualnem obisku naslednje popuste: 10-odstotni popust na storitve namestitev in zdravstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah Šmarješke Toplice in Talasu Strunjan. Popusti veljajo za individualne cene storitev iz rednega cenika, ne pa tudi za akcijske ponudbe. Naročniki lahko uveljavljajo popust samo z veljavno člansko izkaznico ali z drugim dokazilom o članstvu. Cenik za zdravstvene storitve in storitve namestitev je objavljen na spletni strani Term Krka http:// www.terme-krka.com/si/sl/ceniki/. Terme Topolšica, d. d., Topolšica 77, 3326 Topolšica, prizna naslednje popuste: 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene za otroke in odrasle, 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene in savno v hotelu Vesna. Popusti veljajo na cene po uradnem ceniku. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za storitve, ki so že v akciji. Grand Hotel Sava****superior, Hotel Zagreb**** Lotus Terme, Zdraviliški trg 6, 3250 Rogaška Slatina, T 03 811 40 00, F 03 811 47 32. Vsem članom ob predložitvi članske izkaznice nudijo od 15. 1. do 24. 12. v Grand hotelu Sava**** in Hotelu Zagreb**** 10-odstotni popust na 5- in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega so na razpolago neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in uporabo savn v Lotus Termah, jutranja gimnastika in vodna aerobika, uporaba kopalnega plašča in brisače za kopanje, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, tematska večerja (ob sredah), svečana večerja ob svečah (ob sobotah), vsak večer ples in zabava v kavarni Imperial, program za duhovno in športno prebujanje »pozdrav jutru«, vodna aerobika, joga, plesni večeri v kavarni, družabne igre, organizirani sprehodi, nočno kopanje v petek in soboto do 22. ure ter vsak dan pitje zdravilne mineralne vode Donat Mg. Več informacij prejmete na info@hotel-sava-rogaska.si in www.rogaska.si. Doživite zdravje na izviru Donata Mg. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna, T 03 780 81 10, nudijo naslednje popuste na redne cene: 10 % na vse programe nastanitve po rednem hotelskem ceniku, 15 % na savna studio Tisa, 3-urni zakup za 2 osebi, 30 % na kopeli v hotelu Vita in Zdraviliškem domu, 20 % na kopanje in na vstop v Deželo savn vse dni v tednu in praznikih, 20 % na vse storitve v frizerskem salonu (od ponedeljka do petka), 20 % na vse storitve lepotnega centra La vita spa & beauty. Z uveljavljanjem popustov iz ponudbe se izključujejo vsi drugi popusti. Popusti veljajo za individualne rezervacije (brez posredovanja agencij). Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško. Thermana Laško nudi v letu 2017 članom zveze in članom društev (tudi družinskim članom) pri ko48 Sladkorna bolezen MAREC 2017

riščenju storitev v hotelu Zdravilišče Laško in hotelu Thermana Park Laško tele ugodnosti: 30-odstotni popust na celodnevne vstopnice za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic. 20-odstotni popust na celodnevne vstopnice v Termalnem centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic. Pri akcijski ponudbi se na doplačilo za vstopnico za savno obračuna tudi 10-odstotni popust. 10-odstotni popust za bazen, bazen in savno ter na wellness in fizioterapevtske storitve. Izključene so družinske vstopnice in večerne akcijske ponudbe. Člani lahko izkoristijo ugodnosti na podlagi predložitve veljavnega osebnega dokumenta, kartice Thermana cluba in članske izkaznice. Člani se ob prvem prihodu v Thermano (ob prvem koriščenju ugodnosti) identificirajo s člansko izkaznico, na podlagi katere pridobijo brezplačno Modro kartico Thermana cluba. Popust velja na dan koriščenja storitve. Popusti se ne seštevajo z drugimi popusti, ki jih nudi ponudnik. Terme Snovik – Kamnik, d. o. o., Snovik 7, 1219 Laze v Tuhinju, nudijo na osnovi predložene članske izkaznice: 20-odstotni popust na redne kopalne karte, razen na prenosljive vstopnice in darilne vrednostne bone, 20-odstotni popust na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve) in paketne storitve, 10-odstotni popust na redne cene nastanitev in aktualne paketne ponudbe. Več informacij: T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E info@terme-snovik.si, S www.terme-snovik.si. Unior, d. d., Program Turizem, Cesta na Roglo 15, Zreče, T 03 757 61 45, E unitur@unitur.eu, S www.unitur.eu. Člani imajo pri rezervaciji bivanja na Rogli in v Termah Zreče 10-odstotni popust na redne cene penzionov, polpenzionov, najemov in paketov iz veljavnega cenika. Rimske terme, Terme resort d. o. o. Toplice 10, 3272 Rimske Toplice, www.rimske-terme.si, priznajo tele popuste: 10 % popusta na masažne in lepotne storitve ter kopeli v Wellness centru Amalija (vse dni v tednu), 30 % popusta na vstop v Deželo savn Varinia (4-urne ali celodnevne vstopnice, od nedelje do petka, prazniki izključeni) in popust na redno ceno kopalne karte (4-urne ali celodnevne vstopnice, od nedelje do petka, prazniki izključeni), 10 % popusta na vse storitve v Medicinskem centru Valetuda, 15 % popusta na aktualne pakete namestitev v Rimskih termah. Ponudba ne velja za morebitne pakete v akciji. Za bivanje v termah vam zaračunajo 45,00 € na osebo na noč v dvoposteljni sobi od ponedeljka do petka (minimalna doba bivanja je dve noči) v Hotelu Zdraviliški dvor**** s polpenzionom, neomejenim kopanjem, ogledom muzeja, brezplačno uporabo kopalnega plašča in copat, prostim vstopom v fitness center in meritvami (krvni tlak, tehtanje, EKG in izračun indeksa telesne teže), doplačilo za klasično enoposteljno sobo je 5 € na noč. Popusti na

storitve se priznajo s člansko izkaznico na sami recepciji hotela. Popust velja na dan koriščenja storitev in ne velja za nakup darilnih bonov. Popust se ne sešteva z ostalimi popusti, ki jih nudi podjetje Rimske terme, d. o. o.

Različne storitve Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, 4000 Kranj, T 04 235 45 70, 041 378 955, S www. optikaprimc.com. Vsem članom ob predložitvi članske izkaznice nudijo: 20-odstotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal, 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačna kontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu). Popusti se med seboj ne seštevajo. Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani, Franca Nebca 14, Ljubljana (Rakovnik), T 041 257 991. Nudimo vam 10-odstotni popust na Lecitine (tudi z dodatkom E-vitamina, selena, ginsenga ali Femina plus), sladila Sunvit in unikatne instant čaje UPITE (zeleni, črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodatki) do 31. 12. 2017 v naši trgovini. Obiščite nas ali pokličite za brezplačni katalog izdelkov ali vzorčkov. Več informacij boste našli na www.upina.si. Frizerstvo Vera, Vera Konrad, s. p., vam v svojem salonu na Tržaški cesti 35, Postojna, na osnovi predložene članske izkaznice nudi 15-odstotni popust na frizerske storitve. Center Spa Perla, Kidričeva ulica 7, Nova Gorica (v hotelu Perla). Na osnovi predložene članske izkaznice vam pri plačilu z gotovino nudimo 10-odstotni popust na posamezne vstope v naše bazene in savne ter 5-odstotni popust na vse masaže. Več informacij: T 05 336 33 33 – recepcija centra Spa Perla. Medicinske storitve, d. o. o., Dunajska 158, 1000 Ljubljana, msp.slo@gmail.com. Članom zveze društev diabetikov omogočajo 5-odstotni popust na izvajanje storitve specialne pedikure za diabetike. Naročite se na telefonski številki 070 393 089. TKM Kralj Vital, Marko Kralj, s. p. (ekskluzivni zastopnik za OPED Nemčija), Šentvid pri Stični 3, 1296 Šentvid pri Stični, S www.oped.si. Vsem članom ob predložitvi članske izkaznice nudi: 15 odstotni popust pri nakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED – Nemčija, pri nakupu ali izposoji elektrostimulatorja za lajšanje bolečin in krepitev mišic, pri nakupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvodnje (medicinski pripomočki razreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih produktov. V prodajalni Zastopstvo OPED za Slovenijo, Murgle Center, Cesta v Mestni log 55/1, 1000 Ljubljana, T 031 893 491in 031 893 492. Popusti se med seboj ne seštevajo. Proloco medico, d. o. o., trgovina Hrvatski trg 1, 1000 Ljubljana, S www.proloco-medico.si. Vsem članom nudijo ob predložitvi izkaznic 5-odstotni popust za vse izdelke, ki niso v akcijskih prodajah, ne glede na vrsto plačila (popust ne velja za artikle,

ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinskotehnični pripomoček v breme ZZZS in za artikle z določeno fiksno ceno). Zaloker & Zaloker, d. o. o., Kajuhova ulica 9, Ljubljana, brezplačni telefon 080 1880. V naši specializirani trgovini vam nudimo 5-odstotni popust pri nakupu merilnikov za merjenje glukoze v krvi, testnih lističev in lancet Ascensia, glukoznih tablet GlucoTabs, inovativnih oblog za zdravljenje ran PolyMem in začasne pooperativne obutve proizvajalca Schein. Za informacije o izdelkih in svetovanje nas lahko pokličete na brezplačno številko 080 1880 ali obiščete našo spletno stran www.zaloker-zaloker.si. Vsem uporabnikom merilnikov Ascensia nudimo brezplačne baterije za merilnik in dnevnik vodenja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Člani Zveze društev diabetikov Slovenije imate z veljavno člansko izkaznico priznane enake ugodnosti kot člani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri preventivnih zdravstvenih meritvah v Posvetovalnici za srce, Dalmatinova 10, Ljubljana: glukoza, holesterol, trigliceridi, celotni lipidni profil, EKG, gleženjski indeks – preventiva gangrene, pulzni val (togost arterij). Meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, obsega pasu in saturacije so brezplačne. Več informacij: S www.zasrce.si, E posvetovalnicazasrce@siol.net, T 01 234 75 50 in 01 234 75 55. Prisrčno vabljeni. Cenik storitev za leto 2017 (v evrih) Vrsta preiskave ČLANI društva NEČLANI Krvni tlak in srčni utrip brezplačno brezplačno Saturacija brezplačno brezplačno Glukoza 2,00 2,50 Holesterol 3,00 3,50 Trigliceridi 3,00 3,50 Glukoza in holesterol 4,50 5,50 Glukoza in trigliceridi 4,50 5,50 Holesterol in trigliceridi 6,00 7,00 Holesterol, trigliceridi, glukoza 7,50 9,00 Lipidni profil 15,00 18,00 EKG 2,00 4,00 Gleženjski indeks 6,00 9,00

Pulzni val Posvet s kardiologom

6,00 10,00

9,00 15,00

Tosama, d. o. o., specializirana trgovina z medicinskimi ter sanitetnimi in higienskimi pripomočki, bogatim programom za otroke in mamice, zdravo prehrano in naravno kozmetiko. Domžale, Vir, Šaranovičeva cesta 35, T 01 729 02 48, Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4, T 02 620 96 62, Koper, Pristaniška 19, T 05 62 72 533, Izola, Ljubljanska ulica 1, T 05 64 00 674, Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje, Šmartinska cesta 152, T 01 320 57 09, Kranj, Planet Tuš, Cesta Jaka Platiše 18, T 04 620 13 50, Jesenice, Supermarket Tuš, Cesta železarjev 4b, T 04 620 03 39, Idrija, Drogerija Tuš, Lapajnetova ulica 33, T 05 620 32 20. V vseh Belih štacuncah diabetikom na podlagi članske izkaznice v letu 2017 nudijo 10 odstotkov popusta na vse izdelke (popust ne velja za izdelke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik, za izdelke v akciji, že znižane izdelke, darilne bone in izdelke z zaklenjeno ceno). Več na www.tosama.si. Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki, S www.vpd.si. Medika Kranj, ZD Kranj, Gosposvetska 10a, T 04 236 90 88, E medika. kranj@vpd.si, Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T 03 543 43 52, E medika.celje@vpd.si, Medika Kočevje, ZD Kočevje, Roška 18, Kočevje, T 01 893 90 17, E medika.kocevje@vpd.si, Medika Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E medika.bled@vpd.si, Medika Jesenice, Cesta maršala Tita 114, Jesenice, T 04 586 12 14, E medika.jesenice@vpd.si, Medika Bolnica, UKC Maribor, Ljubljanska 5, Maribor, T 02 300 28 82, E medika.bolnica@vpd.si, Medika MC Tabor, Ulica Eve Lovše 1, Maribor, T 02 229 52 46, E medika.mercator@vpd.si. V vseh trgovinah Medika diabetikom na podlagi članske izkaznice v letu 2017 nudijo 10-odstotni popust na vse izdelke (popust ne velja za izdelke na naročilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke). V trgovini Medika MC Tabor v Mariboru opravljajo tudi svetovanje za lažje življenje s sladkorno boleznijo. Naročanje med 8. in 10. uro, T 030 703 902. Sanolabor. V Sanolaborjevih specializiranih pro-

dajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje, nudijo pri nakupu vsem članom 5 - odstotni popust. Popust ne velja za blago, ki je že znižano ali je v akciji. Več na www.sanolabor.si. V Sanolaborjevih specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje po vsej Sloveniji nudimo vsem članom pri nakupu 5 % popusta. Popust ne velja za blago, ki je znižano ali v akciji. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Citypark, Šmartinska 152, T 01 521 12 88, Cigaletova 9, T 01 23 25 371, Koseze, Ulica bratov Učakar 54, T 01 510 84 48, Celovška 280, T 01 510 85 19, Vič Interspar, Jamova 105, T 01 423 73 00, Izposojevalnica, Leskoškova 4, T 01 585 43 40, Medvode, pri trgovini Spar, Cesta komandanta Staneta 4a, T 01 235 54 60, Domžale, Slamnikarska 1, T 01 724 44 23, Postojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, T 05 720 36 10, Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva 8, T 07 499 32 00, Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svobode 14, T 07 816 28 40, Ribnica, Zdravstveni dom Majnikova 1, T 01 836 97 56, Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, T 02 231 05 76, Nakupovalno središče Europark, Pobreška cesta 18, T 02 320 74 54, Novo mesto,Qlandia center Novo mesto, Otoška cesta 5, T 07 393 02 60, Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, T 02 883 86 06, Trbovlje, Trg revolucije 26, T 03 563 02 96, Nova Gorica, Mercator center, Industrijska cesta 6, Kromberk, T 05 333 44 96, Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, T 02 536 10 30, Velenje, Tomšičeva cesta 13-15, T 03 897 73 20, Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60, Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), T 05 626 26 70, Celje, Mercator center, Opekarniška cesta 9, T 03 491 17 01, Sanolabor - Prosana, Kocbekova ulica 4, T 03 544 33 95, Kranj, pri trgovini Eurospin, Bleiweisova 30, T 04 252 11 34, Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 18 63, Kočevje, Ljubljanska cesta 19, T 01 292 77 93.

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

Ime in priimek ....................................................................................................................................... Naslov .................................................................................................................................................... Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

NAŠ PESNIK (ime in priimek)

POLITIČNI VODITELJI

PREKLIC PRI IGRI S KARTAMI

KRILATI DEČEK V RIMSKEM MITU

RAZPRAVLJALKA

- - KARENINA

OGRAJEN PROSTOR

MESTO V NEMČIJI

NEDELAVNOST

GLAVNI TRG V STAROGRŠKUH MESTIH

Križanke urijo spomin NAŠ PISATELJ (Milan)

PESNIŠKA OBLIKA

MAJHEN TRST

NOVI SAD

VERDIJEVA OPERA

PRIPADNICE ITALOV NEMŠKA LADJA ZIMSKI MESTO ŠPORTNI NA OBJEKT MORAVSKEM (SLAVNA NAPOLEONOVA BITKA)

DADAISTIČNI KIPAR (Hans)

POSESTNIŠTVO

VTAKNITEV

PUTKA

OSCAR TRUMP

KDOR SE SKRIVA

VRSTA MOTOCIKLA

PEVKA ROSTADT AM. IGRALKA (Deborah)

NIZOZEMSKI SLIKAR (iz: ROOM) IVO ANDRIĆ MESTO V NIGERIJI

UREJENA ZBIRKA LISTIN

KADAR NIKO SVETEK

KAREL TRUDAC

DEČKO KAREL ŠIROK

PRAŠTEVILO PREVARA SALVADORSKI POLITIK (iz: REDUTA) JUNIOR

ANA PO ANGLEŠKO

MOČAN KRAŠKI IZVIR

MOLIBDEN EGIPČANSKI BOG

VRSTA USNJA

ŽOLCA

JUNAK POHORSKEGA BATATALJONA

Kupon za nagradno križanko št. 118 (marec 2017) ŽELEZOV OKSID ZRAK (latinsko)

W SLAVKO NOVAK ENAKI ČRKI

IGRALKA RINA

ZVITA GOZDNA ŽIVAL

NIKO ŠTRITOF

RAJKO RANFL LONDON VIDEO ARTS

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

Ime in priimek: .....................................................................................................................

Ulica: ..................................................................................................................................

ROŽICA

Kraj in poštna številka: .......................................................................................................... GLAVNA ŽILA ODVODNICA

Sestavil Jože Petelin

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 118 bo podarilo podjetje Med Trust d.o.o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 15. maja 2017 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: WELLION FINGER CREME. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. 50 Sladkorna bolezen MAREC 2017

Najdite pravo pot

Z bar barvnim vnim prikazovalnikom prikazovalnikom s tehnologijo ColourSureTTMM boste lažje razumeli, ali rezultat tat izmerjene ra ravni vni gluk glukoze oze je vaš rezul visok visok,, nizek ali znotraj razpona.* Za več in informacij formacij pokličite oddelek za stike stike s strankami OneT One OneTouch, Touch, vsak delavnik od 8 8.00 .00 do 16.00 16.00 na tel. št. 080 14 14 41

© LifeScan, divizija podjetja Cilag GmbH Interna International tional 2016 2016,, C CO/LFS/0516/0062 O/LFS/0516/0062 * Spodnje in zgornje meje razpona, ki jih določite, veljajo za vse rezul rezultate tate meritev gluk glukoze oze v krvi. krvi. To To vključuje vključuje meritve, ki se opravijo pred in po obrokih, zdravilih ali drugih aktivnostih, k kii vplivajo na raven gluk glukoze oze v kr krvi. vi. S svojim zdravnik zdravnikom om se posvetujte o spodnjih in zgornjih mejah razpona, ki so primerne za vas. MedisMedis-M M d.o.o., Limbuška c. 78b, 2000 Maribor

Nova, manjša igla NovoFine® je zasnovana z mislijo na bolnike

4-mm igla NovoFine® 32G

8-mm igla

Udobna Zelo tanka in zelo kratka igla za cim manj bolecin1 in cim manjše tveganje za intramuskularno injiciranje2

povrhnjica in usnjica plast podkožnega mašcevja mišicno tkivo

N NovoFine ovoFine® 32G 32G 4-mm igla

Mocna

60º 60º

obicajna igla

9 90º 0º

Edinstvena zasnova zmanjšuje tveganje, da bi se igla skrivila ali zlomila

Univerzalna Dolžina 4 mm je primerna za subkutano injiciranje, ne glede na bolnikovo velikost in indeks telesne mase3

NovoFine ® ljo 6 o v

Na Podrobnejše na voljo pri: P odrobnej še iinformacije nformacije o zdravilu zdravilu sso on av oljo p ri: Novo Nordisk d.o.o., N ovo N o rdisk d .o.o., ŠŠmartinska mar tinska ccesta esta 140, 14 0, Ljubljana, L ju b l ja na, Lj 01 810 8700, T0 18 10 8 70 0, E info@novonordisk.si, info @novonordisk.si, S www.novonordisk.si w w w.novonordisk.si ali ali www.novonordisk.com. w w w.novonordisk.com. NovoFine N ovo Fine ® je namka v llasti as ti d ružbe Novo N ovo Nordisk N ordisk A/S, A / S, Danska. Da n s k a . je zašcitena zaš citena blagovna blagovna zznamka družbe SSI/DV/0217/0010, I / DV DV//0217/0 010, februar fe b r u a r 2 2017 017

Fine Novo 2G od 3 4mm a 2017! junij

Občutki Občutki štejejo štejejo

m 30G 8m

Literatura: 1. Arendt-Nielsen L et al. Somatosens Mot Res. 2006;23(1,2):37– 43. 2. Birkebaek NH et al. Diabetes Care. 2008;31(9):e65. 3. Frid A et al. Diabetes & Metabolism 2010;36:S3–S18. 4. Podatki v dokumentaciji. Preizkušeno po standardu ISO 11608-2:2012. Podatki so dostopni na sedežu družbe in so razpoložljivi na zahtevo.

Združljiva z vecino injekcijskih peresnikov4

n 31G iin NovoF in

m m