Revija Sladkorna bolezen st.117 by sloda

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 117•December 2016 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

60 let Zveze društev diabetikov Slovenije Novoletne zaobljube GENERALNI SPONZOR ZDDS

Izdajateljski svet: Peter Miklavčič (predsednik), Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (člana) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Življenje je preveč dragoceno, da mu ne bi dodali vsebine. Čas, v katerem živimo, je naravnan izrazito potrošniško. Kar naprej si nekaj želimo, prizadevamo si k nakupu stvari, ki so nove, boljše, lepše … Vse mora biti bleščeče, popolno – in tega se velike trgovske verige dobro zavedajo. Marketinški strokovnjaki prefinjeno ustvarjajo potrebo po stvareh, ki jih enačimo z zadovoljstvom in uspehom. Še posebej zdaj, v prazničnih dneh, smo prepričani, da se pozornost in sreča podelita v darilni vrečki. V resnici pa je to obdobje namenjeno obračunu, prevetritvi pogledov, uspehov in neuspehov ter priložnost za nov začetek. Čas, ko zavržemo navade in zamere, ki se zaprašeno valjajo v nas. To je najlepše obdobje, v katerem lahko izkažemo hvaležnost in doživimo pristno radost.

Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net

Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95.

Kričeči blišč praznikov nas nagovarja, da druženje in stiske rok zamenjamo za nakupovalne vozičke, da se gnetemo v velikanskih nakupovalnih središčih in zapravljamo. Zdaj se v vseh trgovinah zdi, kot da se bliža konec sveta, nakupovalne košare imamo prenapolnjene, brezglavo sopihamo med policami. Kot da skromnost ni več čednost. Darila in praznična družinska večerja – vse mora biti veliko in vsako leto bolj posebno. Takšni presežki nas v resnici puščajo prazne, preobilne mize pa nas pehajo v debelost in bolezen.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO.

Zato vam želimo, da si boste v prihodnjem letu vzeli več časa za bližnje in zase ter ga preživeli v naravi in kar se da aktivno. Veselje ni povezano z velikimi porcijami, ampak je stkano iz iskrivosti, smeha in dobre volje.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

V uredništvu revije Sladkorna bolezen se bomo še naprej trudili, da skupaj najdemo moč za nove začetke in dobre odločitve.

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek Tisk: Nonparel, d.o.o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Srečno v letu 2017!

Izid naslednje številke je predviden v marcu 2017.

Cenjeni bralci! Naj bo vsak vaš dan v letu 2017 razlog za veselje in hvaležnost. Naj vas spremljata zdravje in pozitivna naravnanost. Vse dobro vam želimo v uredništvu revije Sladkorna bolezen

VSEBINA

6 10 11

16 18 20 21 22

24 AKTUALNO

Posvet o sladkorni bolezni

Laični svetovalci

Radioamaterji ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Prostovoljec leta – Dominik Soban

Novoletne zaobljube oseb s sladkorno boleznijo z Damjanom Justinkom, dr. med.

Nad diabetično nevropatijo s HiTopom

Novoletne zaobljube – več gibanja

Žolčni kamni

Vloga ginka v vsakdanu

Dvojno slavje v Domžalah

Spodbuda za vodenje FIT terapije

Modrina, ki je zaznamovala letošnji november

Merilniki za manj hipoglikemij

ZA NAŠE ZDRAVJE

OSREDNJA TEMA: Svetovni dan sladkorne bolezni 6 10 11

Intervju s predsednico IDF Evrope, dr. Şehnaz Karadeniz

Nacionalna konferenca obvladovanja sladkorne bolezni

4 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

EDUKOTIČEK 5

Osebna bilanca in novoletna zaobljuba

OSEBNA ZGODBA 21

Juš Mihelčič

EDUKOTIČEK ® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

Osebna bilanca in novoletna zaobljuba V zadnjem mesecu leta radi naredimo osebno bilanco, kako je šlo in kako bo v naprej. Novoletna zaobljuba je tradicija, ki je bolj pogosta na zahodni polobli. Ob prelomu koledarskega leta obrnemo list v življenju, nov začetek leta predstavlja idealno priložnost, da si človek kaj obljubi.

Od kod izhajajo novoletne zaobljube? Že stari Babilonci so obljubljali svojim bogovom na začetku vsakega leta, da bodo vračali izposojene predmete in plačevali svoje dolgove. Rimljani so vsako leto začeli z obljubami bogu Janusu, po katerem je imenovan mesec januar. V srednjeveški eri so vitezi ob koncu leta za božič ponovno potrdili zavezanost viteštvu. Obstajajo tudi druge verske vzporednice k tej tradiciji. V Judovstvu je novo leto – Roš hašana in se zaključi v Yom Kippur (dan pokore), kar pomeni, da gre za razmislek o posameznikovih dejanjih skozi leto, iskanju novih motivov in priložnosti za odpuščanje. Podobno je v katoliški veri čas posta, čeprav je motiv za ta praznik več žrtvovanja kot odgovornosti. Koncept, ne glede na veroizpoved, je razmislek o samoizboljšavi ob koncu leta. Zanimivo je, da med najpogostejše sklepe sodijo ravno tisti, ki so povezani s telesnim počutjem: jesti zdravo hrano in jesti zdravo (ne samo 1- do 2-krat na dan), izgubiti težo, se več gibati, piti manj alkohola, prenehati s kajenjem, prenehati z grizenjem nohtov … torej znebiti se starih slabih navad. Na drugo mesto po pogostnosti se uvrščajo zaobljube, povezane z dobrim počutjem: misliti pozitivno, se smejati pogosteje, se ne “živcirati” za naprej in uživati življenje. Sledijo zaobljube, povezane s financami, da bi prihranili denar in se znebili dolgov. Uslužbenci si obljubijo boljše delovno mesto, uspeh v službi ali ustanovitev podjetja, šolarji pa boljše ocene, vpis na dobro šolo, boljše znanje tujega jezika, več brati in izboljšati svoje talente.

Že veste, kakšna bo vaša novoletna zaobljuba? Zaobljube, povezane s spremembo svojih navad, so zanimivo povezane tudi z dobrim vodenjem kronične bolezni (sladkorna bolezen, visok krvni tlak itd.). Ljudje si želijo, da bi bili bolj organizirani, da bi se znali izogniti stresu ali tega bolje obvladovati, da bi bolje organizirali čas, bili bolj neodvisni, manj gledali televizijo in se več družili s prijatelji in znanci. V času, ki ga živimo, je morda smiselna zaobljuba tudi bolj kakovosten način življenja. Ob vseh zdravilih in inzulinu ter okolju, ki nam ga nudi Slovenija, bi si lahko prizadevali, da bi živeli spodobno življenje s sladkorno boleznijo. Edukacija nudi obilo priložnosti, kako s sladkorno boleznijo živeti pol-

no, brez nepotrebnega odrekanja. Vsi z leti potrebujemo manj, ta manj pa mnogokrat predstavlja več. Naj vam nakupovanje ne bo vodilo za srečo. Srečo in zadovoljstvo težko kupimo. Naučite se preživeti praznične dni brez nepotrebnih skušnjav. Sladice predstavljajo bogat vir ogljikovih hidratov, ki zelo vplivajo na porast sladkorja v krvi. Če se boste lahko odrekli drugim, bolj vsakdanjim ogljikovim hidratom, kot so kruh, krompir, testenine, riž, kaše, pa tudi sadje, si sladico lažje privoščite. Torej: obroke skrbno načrtujte, tudi v prazničnih dneh ne pozabite na velik delež zelenjave v prehrani, ki vam zapolni lakoto in prostor v želodcu. Zelje, repa in zamrznjena zelenjava iz domačega zamrzovalnika naj bodo redni spremljevalec obrokov. Sadje omejite na dve do tri pesti dnevno, suhemu sadju pa se raje odrecite! Upam, da vas sveti Miklavž ni preveč obdaril s suhimi figami in krhlji.

Kako uspešni smo v izpolnjevanju novoletnih zaobljub Veliko virov na internetu navaja, da se 88 odstotkov ljudi ne drži novoletnih zaobljub. Odgovor je preprost: ker nam je vseeno, ker nimamo izkušnje, kakšne dobrine zamujamo, ker nas neizpolnjevanje novoletnih obljub ne boli. Moškim uspe cilj doseči 22 odstotkov pogosteje kot ženskam, sploh če so cilji merljivi. Za ženske je pri uresničevanju novoletnih zaobljub pomembna podpora okolice in prijateljic. V novem letu 2017 vam iz srca želim, da bi leto, ki prihaja, preživeli lepo, da bi znali biti zadovoljni s seboj! Bodite to, kar ste, saj je v vsakem človeku toliko dobrega, če to le zna izživeti. In če še vedno nimate ideje, kaj bi si obljubili ob novem letu, naj bo vaša zaobljuba “bolj doživeti sebe”.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Svetovni dan sladkorne bolezni – praznovanje jubilejev

Dvojno slavje v Domžalah ® Slavka Brajović Hajdenkumer

vse foto: STANISLAV OBLAK

Davnega oktobra 1956 so na občnem zboru pod vodstvom dr. Boga Preglja v predavalnici na stari interni kliniki v Ljubljani ustanovili slovensko društvo diabetikov, ki je temelj današnje organizacije Zveze društev diabetikov Slovenije (ZDDS). Ta je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni sredi novembra v Domžalah slavila svoj 60. rojstni dan. Na veličastnem in skrbno pripravljenem dogodku so proslavili tudi 30-letnico uspešnega dela domžalskega društva. Svečanost je okronala Zdravljica, ki jo je zapela domačinka Eva Černe in se s himno dotaknila številnega občinstva.

Udeleženci jubilejnega dogodka, ki je potekal v družbi prijaznih domžalskih gostiteljev in pod častnim pokroviteljstvom Boruta Pahorja, so bili člani društev sladkornih bolnikov, predstavniki ministrstva za zdravje, strokovna javnost, gostje iz tujine in številni, ki se zavedajo pomena dobre organizacije, ki Pri prvih korakih slovenskega društva diabetikov ne gre pozabiti pomembnega prispevka prof. dr. Ljudevita Merčuna, enega prvih domačih diabetologov, ki je dal pečat nastajanju te dobro organizirane zveze. Njena zgodovina je ujeta v zbornik, ki je izšel ob jubileju. 6 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

skrbi in varuje številne sladkorne bolnike Slovenije. Vsi, ki so napolnili domžalsko športno dvorano, so se z velikim ponosom v srcih ozrli na prehojeno pot. A ne gre pozabiti na začetke pred šestimi desetletji, ki so postavili temelj prizadevanjem letošnjih dobitnikov priznanj in zahval za uspešno delo. K vsemu temu je treba dodati še željo predsednika Zveze društev diabetikov Slovenije Petra Miklavčiča, ki je med drugim dejal: »Zelo dobro bi bilo, če bi v naše vrste prišlo veliko mlajših. Ena ključnih nalog zveze v prihodnje je, da pritegnemo čim več mladih, mlade aktiviste, pri katerih ni treba, da so bolniki, to je eden

od ciljev, ki jih imamo. Za zdrav način življenja in za zdravje Slovencev nasploh.«

Beseda v imenu gostiteljev Prisotnim je dobrodošlico zaželel Brane Peterka, predsednik Društva diabetikov Domžale, ki združuje več kot 400 članov in članic iz občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin. V nagovoru je povedal, da je pred 31 leti v Danes je ZDDS skupaj s 160 državami po svetu včlanjena v IDF. Vse države združuje modri krog kot simbol boja proti sladkorni bolezni.

zdravstvenem domu Domžale začela delovati ambulanta za sladkorne bolnike s pomembnim prispevkom dr. Brede Kokalj Limbek in Anice Kvas, ki se jima je ob tej priložnosti posebej zahvalil, zasluge za uspešno delo preteklih desetletij pa pripisal vsem članom in prostovoljcem. Kot je povedal: »Predobro vemo, da si je ‚treba za prijatlje čas vzet‘, zato se povezujemo z drugimi društvi. Sladkorni bolniki, ki vsak dan znova bijemo boj za svoj obstoj, želimo, da nekega dne zmagamo in sklenemo premirje s svojo boleznijo. Upam, da pride dan, ko bo sladkorna bolezen ozdravljiva.« Nedavno smo v Sloveniji dobili prvih 27 laičnih svetovalcev sladkornim bolnikom. Postali so pionirji pomembnega projekta, ki se je odvijal zadnja tri leta v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2010–2020 pri ministrstvu za zdravje. Odslej bodo lahko laični svetovalci sladkornim bolnikom nesebično pomagali pri obvladovanju te bolezni. Ob tej priložnosti je izšel prvi Priročnik laičnega svetovanja. Sledil je tudi nagovor župana Občine Domžale Tonija Dragarja, ki je pozdravil vse prisotne v – po mnenju Nacionalnega inštituta za javno zdravje – najbolj zdravi občini v Sloveniji in jim zaželel dobrodošlico v Domžalah. Pohvalil je domžalsko društvo, jim ob 30-letnici še enkrat čestital za uspešno delo in se jim zahvalil za dobro sodelovanje med občino in društvom ter skrb in po-

moč, ki jo delijo med člane in članice društva, za celotno znanje, ki ga prenašajo na člane in sorodnike ter na širšo družbeno skupnost. Spomnil je, da življenje z diabetesom ne pomeni konca življenja, potovanj in ukvarjanja s telesno aktivnostjo. Če se zavedamo odgovornosti do bolezni, ob tem pa izpolnjujemo vse zahteve, ni noben cilj nedosegljiv. Ob čestitki društvu in zvezi ob jubilejih se je še enkrat vrnil na priznanje, ki ga je občina, katere župan je, prejela kot najbolj zdrava, in dejal: »Kot je pokazala raziskava, biti zdrav ne pomeni zgolj ne imeti zdravstvenih težav. Zdravje je dobrina, je zadovoljstvo z življenjem in je sreča.« Njihov slogan Prostor zadovoljnih ljudi tako ni več črka na papirju, temveč dejansko živi.

Zveza z znanjem, modrostjo in izkušnjami slavi že šest desetletij Kako dobro so organizirani slovenski sladkorni bolniki, je v nagovoru poudaril tudi predsednik ZDDS Peter Miklavčič. Zanj ima sprehod skozi 60-letno zgodovino zveze pomembne mejnike, in sicer ustanovitev, rast članstva ter izid prve številke revije Sladkorna bolezen pred tremi desetletji. Poleg tega je po njegovem pomembno uresničevanje zavez iz nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni ter prenos znanja o tej bolezni med osnovno-

Potrebujemo več samodiscipline Slavnostni dogodek ob 60. jubileju je mojstrsko povezoval znan dramski igralec in doktor medicine Borut Veselko. Prepričan je, da so srečanja, kot je bilo domžalsko, pomembna, saj bolnike motivirajo, da se združujejo in so pri skrbi za svoje zdravje še bolj disciplinirani. Meni tudi, da bi skrb za lastno zdravje morali resneje jemati vsi, ne le bolniki: »Diabetes, vsaj diabetes tipa 2, je bolezen izobilja: bolj kot živimo v izobilju, bolj se moramo spoprijemati s tem, da izobilje ni nekaj dobrega, vsaj ne v vsakem primeru. Ljudje potrebujemo precej samodiscipline in pri tem lahko združevanje bolnikov pomaga in motivira. Škoda je, da zdravje ni v interesu ravno vsem in da se dobički ne ozirajo na zdravje ljudi, zato moramo sami bolj resno jemati svoje zdravje in več narediti zase. In če že sami zase težko, vsaj za druge.« Ker je ravno v igralskem poklicu kar nekaj prepoznavnih bolnikov s sladkorno boleznijo, kot sta denimo Ljerka Belak in Gojmir Lešnjak – Gojc, smo Veselka vprašali tudi, ali imajo psihofizični napori v tem poklicu kaj opraviti z večjim tveganjem za kronične bolezni: »Ne, mislim, da igralski poklic ni težak; posebnost tega poklica je neenakomerna razporeditev dela. So obdobja, ko smo močno preobremenjeni in se zato vznemirjamo, in so obdobja, ko imamo dela premalo in smo pod stresom zaradi tega. Stres je gotovo dejavnik tveganja v tem poklicu. Nobena stvar, ki jo imaš rad in jo z veseljem opravljaš, pa ne bi smela biti težka.« Pomen združevanja bolnikov se mu zdi še posebej pomemben na področju izobraževanja, saj je v poplavi najrazličnejših informacij o zdravju težko ločiti zrnje od plev: »Mogoče je še najpomembnejše to, da poskušamo iz pasivnih posameznikov narediti aktivne. Obdobje, ko smo se ljudje združevali v interesne skupnosti, da bi bili skupaj močnejši, je mimo, zdaj vlada doba hudega individualizma, ki dovoljuje manipulacijo posameznikov zaradi množice enako dosegljivih informacij, ki pa niso vse verodostojne. Ena od pomembnih funkcij združevanja bolnikov je po moje ravno ta, da poskušajo posredovati verodostojne informacije in ovrednotiti tiste, ki to niso.« Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

šolce in srednješolce, ki že vrsto let lahko tekmujejo pri pridobivanju znanja o sladkorni bolezni, vse z namenom, da bi mladim približali pomen skrbi za zdravje. Predsednik vseslovenske zveze je izpostavil tudi podelitev priznanj prvim laičnim svetovalcem, ki bodo začeli delovati med sladkornimi bolniki in so plod najnovejšega projekta v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni do leta 2020. Izpostavil je pomemben napredek na področju preventivne dejavnosti in zdravljenja bolezni, kamor spadata stalni nalogi, in sicer izobraževanje mladih, na drugi strani pa tudi podpora prvim laičnim svetovalcem. Peter Miklavčič je med drugim povedal: »Pomemben mejnik je, da smo pred 18 leti začeli s šolsna-Kerstin Petrič. V nagovoru je poudarila pomembno vlogo vseh vpletenih, ministrstva za zdravje in medicinske stroke, ter pohvalila sodelovanje z vsemi društvi in zvezo, ki po njenem pomembno prispevajo k uspehu, saj nenehno sodelujejo pri oblikovanju programov za obvladovanje diabetesa. V jubilejni čestitki je izrazila željo, da bi bila s skupnimi prizadevanji sladkorna bolezen čez 60 let obvladljiva. Na slovesnosti je Petričeva izpostavila pomembno vlogo Petra Miklavčiča, ki je vestno spremljal dogajanje in se udeleževal sestankov na ministrstvu, kjer je postavljal prava vprašanja. »Premiki so bili res veliki; mogoče je najbolj poskimi tekmovanji o sladkorni bolezni. To je bolezen do smrti, ne moreš se je rešiti; preprečijo pa jo lahko mladi ljudje, če bodo vedeli, kaj naj naredijo, da te bolezni ne dobijo.« Za predsednika slovenske zveze diabetikov so tako pomembni vsi, ki so kakor koli prispevali k delovanju vseh 41 društev, ki jih združujeta optimizem in rek Na zdravje za zdravje!

Podpora ministrstva za zdravje Kako teče uresničevanje nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, je povedala predstavnica Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, dr. Ve8 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

membno to, da se od leta 2010 ni zgodilo na ministrstvu za zdravje nič, za kar sladkorni bolniki ne bi vedeli. Vse procese, ki se dogajajo na ministrstvu, vestno spremljajo,« je povedala in nadaljevala: »Vaši predstavniki so nas opozarjali, da ni tako enostavno, povedali so nam, kaj se dogaja na terenu. Ravno ta opozorila so nas vodila, da smo lahko mrežo organizirali bolje, s kakovostno zdravstveno oskrbo, vse to v tesnem sodelovanju stroke in vas. To je redko, velikokrat je namreč delo laičnih svetovalcev ali civilne družbe pod vprašajem. Ključno je, da je ta projekt nastajal skupaj. Postalo je jasno, kaj laični svetovalci lahko počnejo in česa ne smejo.«

Pogled iz tujine Posebna gostja, dr. Şehnaz Karadeniz, predsednica Evropskega združenja diabetikov, ni skrivala pohvalnih besed in je iskreno čestitala ob obletnici: »Počaščena sem, da sem se lahko udeležila 60letnice. Želim vam čestitati, da ste postavili močne temelje, postali ste močan glas. Še enkrat hvala za vabilo.« Gostja je prepričana, da se da veliko narediti za preprečitev bolezni in njenih posledic. Pomembno se ji zdi, da dobro voljo in pripravljenost spravimo v življenje in zagotovimo dovolj denarja. Civilna združenja morajo skrbeti, da je ta tema neprestano na političnem dnevnem redu, saj odločevalci prihajajo in odhajajo, bolniki pa s svojo boleznijo živijo do konca življenja. Prav zato je pomembno delovanje slovenske zveze in vseh društev, ki se zelo aktivno zavzemajo za reševanje problemov sladkornih bolnikov.

Izobraževanje je up za svetlejšo prihodnost Prav temu področju zveza posveča posebno pozornost s številnimi predavanji in izobraževanji, delavnicami, ki naj bodo v dobro bolnikom in njihovim svojcem. Aktivno sodelujejo v Mednarodni zvezi diabetikov (IDF) in s številnimi sorodnimi civilnodružbenimi organizacijami. V zvezi se zavedajo, da je izobraževanje prebivalstva ključnega pomena za prihodnost bolezni; pozivajo starejše generacije, naj mlajšim pokažejo načine zdravega življenjskega sloga, s čimer lahko vplivamo na rast števila sladkornih bolnikov v prihodnje.

Priznanja in zahvale ob 60-letnici zveze Dobitniki priznanj za prizadevno dolgoletno delo na področju izobraževanja in dela z osebami s sladkorno boleznijo: Edvard Berglez, dolgoletni predsednik Društva diabetikov Trbovlje. Izkazal se je z organizacijskimi sposobnostmi, saj je uvedel vrsto novih društvenih dejavnosti, zato se je povečalo članstvo. V tem času je društvo organiziralo državno tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni in državno proslavo. Ana Marija Hafner, Društvo diabetikov Tržič. Vseskozi opravlja vidne funkcije od priprav na ustanovitev društva do danes. Bila je organizatorica kuharskih delavnic, Merčunovega dneva, kot urednica pa je delovala tudi pri izdaji kuharskih priročnikov in publikacije o prvem slovenskem diabetologu, dr. Ljudevitu Merčunu, ter pri društvenem glasilu Sladke novice. Stanka Horvat, članica Društva diabetikov Postojna. Bila je dolgoletna predsednica, v tem času pa je uspešno in požrtvovalno vodila društvo. Romana Praprotnik, predsednica Društva diabetikov Velenje. Uspešna je bila pri organizaciji več različnih dejavnosti v društvu, zlasti pri vključevanju mladih v tekmovanja, organizaciji različnih predavanj, spodbujala je člane za aktivno sodelovanje, veliko pa je dosegla s projektom nevropatske bolečine. Alojz Rudolf, pobudnik in ustanovni član Društva diabetikov tipa 1 in kot tak idejni vodja društva, izkušen in premišljen svetovalec, ki si prizadeva biti zagovornik pravic diabetikov. Dejaven je v organih zveze in v mednarodnih krogih, vse pa spodbuja k sodelovanju in združevanju. Špelca Rudolf, vsestranska in aktivna sodelavka vseh, ki so povezani z zvezo. Z delom je dokazala, da je odlična organizatorka vseh prireditev, tekmovanj, posvetov in drugih programov zveze, obenem pa je v pomoč tudi društvom. Dominik Soban, dolgoletni predsednik Društva diabetikov Nova Gorica. Posebej uspešen je pri dogovarjanjih na vseh področjih. Organizator različnih preventivnih in humanitarnih akcij, vodi pa tudi nogometno reprezentanco diabetikov. Zofija Tisnikar, članica Društva diabetikov Slovenj Gradec. Njeno delovanje je pokazalo dobre rezultate na področju donatorstva in socialno-humanitarnih programov. Vsestransko pomaga pri delu v društvu. Jožef Volovec, član Društva diabetikov Sežana od ustanovitve naprej. Opravljal je vrsto vodilnih funkcij v društvu in na zvezi, za kar je dobil tudi občinsko priznanje. Jožica Vračko, članica Društva diabetikov Lenart. Kot dolgoletna predsednica je delo opravljala zelo zavzeto, vestno in uspešno. Pomagala je članom v stiski, vsem, ki so potrebovali pomoč. Rozalija Vučak, dolgoletna tajnica Društva diabetikov Ptuj. V tem času je predano in natančno opravljala tajniška dela, obenem pa pomagala tudi predsednici in drugim. Bila je gonilna sila dela v društvu, pomagala je pa tudi starejšim in socialno šibkim članom, kar počne še danes. Dobitniki zahval za dolgoletno sodelovanje pri projektih zveze: dr. Jelka Zaletel, Univerzitetni klinični center Ljubljana Vesna-Kerstin Petrič, dr. med., Ministrstvo za zdravje RS Anja Šalehar, direktorica podjetja Novo Nordisk Boris Kramberger, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Štefan Kušar, direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Prejemniki rednih zahval za uspešno izpeljane projekte: Društvo diabetikov Jesenice za izvedbo proslave ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v letu 2015. Društvo diabetikov Škofja Loka za izvedbo 21. športnorekreativnega srečanja oseb s sladkorno boleznijo v Škofji Loki 28. maja 2016. Društva diabetikov Posavje – Brežice, Koper, Kamnik in Murska Sobota, Osnovna šola Brežice, Osnovna šola Toma Brejca Kamnik, Osnovna šola III Murska Sobota in Srednja šola Izola za pomoč pri organizaciji 17. državnega tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni 21. novembra 2015. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

14. NOVEMBER: Svetovni dan sladkorne bolezni

Modrina, ki je zaznamovala letošnji november Tudi letos smo novembra prižgali mode luči po Sloveniji in tako opozarjali prebivalce na sladkorno bolezen in njene posledice. Svetovni dan smo v soju modrine zabeležili na 33 stavbah po vsej državi. Nekatere predstavljamo na tej strani.

Gimnazija Jesenice

Velenjski grad Zabaviščni in igralniški center Perla v Novi Gorici

Mariborski grad

Gimnazija Kranj Dom upokojencev Kamnik

Vodomet na Bevkovem trgu v Novi Gorici

Kulturni dom v Cerknici

Cerkev sv. Hieronima v Ivanjem selu

Na Ptuju Prešernova in Murkova ulica ter Slovenski, Novi in Mestni trg

Občina Trbovlje Rotovž – Mestna občina v Novem mestu

Cerkev sv. Križa, nad Dobravo pri Dravogradu

Dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici (v dvorcu je sedež Občine Šempeter – Vrtojba) Loški grad v Škofji Loki

Ljubljanski grad Cerkev sv. Jožefa na hribu nad Tržičem Grad v Murski Soboti

Cerkev sv. Urbana na Humanitarna hiša v Šempetru Grabrovcu pri Gorici, v kateri so prostori pri Metliki Društva diabetikov Nova Gorica 10 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Pisarna Društva diabetikov Ljutomer

Cerkev sv. Petra na Kronski gori

Kulturni dom Slovenj Gradec

Stavba Mestne občine Nova Gorica

OSREDNJA TEMA: Pogovor s predsednico IDF Evrope dr. Şehnaz Karadeniz

Sladkorno bolezen moramo imeti vsi na očeh ® Živa Janež Višnar

Kot predsednica IDF Europe ste seznanjeni z aktivnostmi in pobudami društev sladkornih bolnikov v Evropi. Kako bi ocenili delo zveze in društev v Sloveniji? Za povabilo na praznovanje 60-letnice zveze se zahvaljujem Alojzu Rudolfu; poznava se že vrsto let in že dolgo lepo sodelujemo. Ocenjujem, da je delo zveze in društev zelo dobro, izvajate različne dejavnosti, ki so namenjene osveščanju članov ter prinašajo blaginjo za osebe s sladkorno boleznijo in njihove svojce. Predvsem pa sem navdušena nad tekmovanjem o sladkorni bolezni, ki je primer dobrega nacionalnega izobraževanja mladih. Ravno tako je izredno pomemben kamp mladih. Kajti na resnost bolezni je treba opozarjati čim večkrat in čim bolj. Pravilno prehranjevanje, dovolj gibanja in zmanjševanje uživanja sladkorja so ključni elementi zdravja. Leto je bilo posvečeno zdravju oči, kar je tudi vaše strokovno področje. Kako velika nevarnost je diabetična retinopatija? Diabetična retinopatija je najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in najpogostejši vzrok slepote med delovnim prebivalstvom, pa tudi pomemben vzrok slepote med starostniki. Pri IDF ocenjujemo, da ima 39 odstotkov ljudi bolezen še neodkrito, kar pomeni, da 23,5 milijona ljudi v Evropi ne ve, da so sladkorni bolniki. Vsi ti pa imajo tudi mnogo večjo možnost, da bodo imeli spremljajoče zdravstvene zaplete, med njimi tudi diabetično retinopatijo. Danes ne moremo preprečiti razvoja diabetične retinopatije, vendar pa je resnost pojava v naših rokah. Zato je pomembno, da vsi sodelujemo in da imamo na očeh kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo.

foto: STANISLAV OBLAK

Skupaj s člani društev je 60 let organiziranega delovanja sladkornih bolnikov v Sloveniji obeležila tudi dr. Şehnaz Karadeniz, predsednica Mednarodna diabetične zveze v Evropi (International Diabetes Federation Europe, IDF Europe). Dr. Karadenizova je oftalmologinja, ki je zadnjih 20 let dejavno vključena v obvladovanje sladkorne bolezni. Predavateljica na medicinski fakulteti v Istanbulu in zdravnica na Oftalmološkem oddelku Florence Nightingale Bolnice v Istambulu je vsestranska. V letih 2004–2007 je bila predsednica združenja sladkornih bolnikov v združenju Živeti s sladkorno boleznijo, kjer je še danes aktivna članica. Mednarodnemu združenju IDF se je pridružila leta 2007, decembra 2015 pa je postala predsednica IDF Europe. Z nami je podelila vtise o Sloveniji, programih zveze in sladkorni bolezni.

Dr. Şehnaz so na proslavi v Domžalah toplo sprejeli predstavniki domžalskih diabetikov, zveze in ministrstva.

Sladkorna bolezen se v zadnjih letih močno širi. So dejavnosti, ki jih države sprejemajo, dovolj učinkovite, da bi omejili to negativno gibanje? V Evropi se je število bolnikov s 23 milijonov leta 2000 povečalo na skoraj 60 milijonov v letu 2015. Če bomo nadaljevali s takim tempom, bo leta 2040 imelo sladkorno bolezen več kot 71 milijonov prebivalcev. To ni povezano le s slabšo kakovostjo zdravja, ampak tudi s stroški, saj smo lani v evropskih državah za zdravljenje sladkorne bolezni namenili 156 milijard dolarjev. Zato v mednarodni zvezi spodbujamo tako bolnike kot strokovno javnost, da nacionalni programi ne ostanejo le črka na papirju. Uspešni smo le takrat, ko se zapisani načrti uresničijo. Kljub številnim znanstvenim odkritjem, preventivnim akcijam in pobudam za zdrav način življenja število oseb s sladkorno boleznijo še vedno narašča. Kako je to možno?

V Evropi to lahko pripišemo staranju prebivalstva in čedalje bolj stresnemu, napornemu življenjskemu slogu. Zato je tudi pristop k obravnavi kroničnih bolezni drugačen. Pri sladkorni bolezni to pomeni, da ni dovolj, da ljudi zgolj spodbujamo k zdravemu prehranjevanju in telesni dejavnosti, poskrbeti moramo tudi za ustrezno urbanistično načrtovanje, ki bo ljudem omogočalo gibanje. Zaposlene je treba spodbujati k rednemu gibanju, v šolah moramo učencem za malico in kosilo zagotavljati zdravo hrano. Vse, kar svetujemo, mora torej biti ljudem tudi dostopno. Teorija, ki ne ponuja konkretnih rešitev, se v tem primeru ne obrestuje. Kako sicer ocenjujete stanje v Sloveniji? Tudi pri nas , tako kot v svetu, število oseb s sladkorno boleznijo narašča … Sodelovanje ministrstva, stroke in bolnikov je dobro. Že nekaj let imate nacionalni načrt za obvladovanje sladkorne bolezni, ki je postavil temelje za uspešSladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Laični svetovalci

Srečno pri pomoči sladkornim

nejše ravnanje s sladkorno boleznijo. V Sloveniji je zelo dober dostop do sodobnih metod zdravljenja in do novih zdravil, ravno tako pa tudi oskrba bolnikov s testnimi lističi s sladkorno boleznijo tipa 1. Vendar sem slišala, da testni lističi za merjenje sladkorja v krvi bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2, ki se zdravijo s tabletami in dieto, niso dosegljivi na stroške zdravstvenega zavarovanja. To me je presenetilo. Bolnik ima lahko urejen krvni sladkor, če ima nadzor nad glukozo. Kako naj nadzoruje svoj krvni sladkor, če mu testni lističi niso dostopni? Če bolniku zadošča zdravljenje z zdravili, to ne pomeni, da je raven sladkorja v krvi urejena in da je ni treba preverjati.

® Slavka Brajović Hajdenkumer

foto: ŠPELCA RUDOLF

Za prvih 27 laičnih svetovalcev sladkornim bolnikom v Sloveniji je bil konec oktobra velik in slovesen dan. Dobili smo pionirje velikega projekta, ki se je odvijal zadnja tri leta v okviru nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2010–2020, ki ga podpira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Laični svetovalci so se od decembra lani do junija letos udeleževali organiziranih usposabljanj v okviru tega programa in v procesu izobraževanja formalno potrjevali pripravljenost, da bodo v prihodnje lahko nudili nesebično pomoč sobolnikom. Poleg obogatenega sistema organiziranega prostovoljstva v državi smo dobili tudi prvi Priročnik laičnega svetovanja.

Dr. Şehnaz Karadeniz na Bledu

Nabrali ste si kar nekaj vtisov o delu društev, zveze in o Sloveniji. Kakšna je vaša popotnica za nadaljnje delo? Veliko dobrega pri vas storite za osebe s sladkorno boleznijo, vaše preventivne akcije so zelo dobre, ravno tako je sodelovanje s stroko in odločevalci več kot pohvalno. Pomembno je, da ohranite pozitivno naravnanost. Mislim, da je ključno, da tudi v prihodnje skrbite, da bo sladkorna bolezen v ospredju in na političnem dnevnem redu. Slovenija je lepa in življenje pri vas je kakovostno – naj tako tudi ostane. 12 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Ni naključje, da je bil letošnji 66. svetovni dan zdravja, 7. april, posvečen prav diabetesu. Geslo “Premagajmo sladkorno bolezen” izhaja iz angleške različice Beat diabetes; pri nas smo z enakim geslom poimenovali tudi nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020, vanj pa vključili način samopomoči med bolniki po načelu “bolnik bolniku”. Tudi na ta način želimo kot družba prispevati k aktivnemu delovanju pri velikem svetovnem zdravstvenem izzivu za prihodnost globalno starajočega se prebivalstva. Po javno dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je sladkorna bolezen, predvsem tipa 2, vse pogostejša tudi v Sloveniji. V letih 2010–2014 se je število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 odstotka, tako da je leta 2014 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja pri nas prejemalo že 104.550 bolnikov. Zato je bil projekt laični svetovalci ena pomembnih točk ob svetovnem dnevu zdravja spomladi, z njim pa želi Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS) v našo družbo vpeljati nadgrajen sistem organiziranega svetovanja.

Najstarejša zveza bolnikov z razvejano mrežo društev Kot je na svečani razglasitvi prvih laičnih svetovalcev v Sloveniji povedal Peter Miklavčič, predsednik ZDSS, ki ima po državi 41 društev: »Skoraj ni večjega kraja v državi, kjer prizadevanja ne bi bila usmerjena v izobraževanje članov bolnikov, njihovih sorodnikov in širše družbene skupnosti, da diabetes, ki je epide-

mija sodobnega časa, bolje obvladujemo. Izobražen diabetik bistveno lažje obvladuje bolezen kot tisti, ki se s tem ne ukvarja.« V Sloveniji je približno 130 tisoč ljudi, velika brigada, kot jo je poimenoval Peter Miklavčič, ki ima to bolezen in jo mora obvladovati. V društva pa jih je včlanjenih sorazmerno malo, zveza ima le od 18 do 20 tisoč članov, ostali si (še) ne želijo biti organizirani.

Pomembno je izobraževanje mladih Že pred 30 leti se je ZDDS zavedala, da je za obvladovanje sladkorne bolezni najpomembnejše ozaveščanje bolnikov in širše javnosti. Zato je ustanovila revijo Sladkorna bolezen, ki jo berete in prihaja do vseh, ki imajo to bolezen. Pred 16 leti je zveza zagnala tudi sistem izobraževanja mladih ljudi o diabetesu ter znanja prenesla v srednje in osnovne šole. Mladi se o tej bolezni učijo ob tekmovanjih in tako pridobivajo potrebna znanja. Mnogi to temo poznajo in se o njej pogovarjajo tudi doma. Védenje o bolezni se počasi udomačuje med mladimi in njihovimi sorodniki, znanje se širi. Bolezen ni več tako težka, kot je bila, je pa bolj pogosta. Spreminja se tudi ponudba hrane za diabetike, ki je bila včasih zelo draga, zdaj pa je bolj dostopna in omogoča bolj kakovostno možnost prehranjevanja in zdravega življenja ljudi. Na ta način lahko bolezen bolje obvladujemo, je na slovesnosti poudaril predsednik zveze Miklavčič. V ZDSS pravijo, da so med njimi ljudje, ki že 50 let živijo z boleznijo, kar pomeni, da ni tako grozovita, če jo obvladuješ. Le dovolj dobro znanje o njej prinese bolj kakovo-

bolnikom! stno življenje, tako posamezniku kot širši družbi.

Bolnik pomaga bolniku Plemenita dejanja laičnih svetovalcev v obliki pomoči sladkornim bolnikom bodo odslej omilila mnoge, predvsem duševne stiske. S svetovalci in njihovimi nesebičnimi izkušnjami bo zavest o prostovoljstvu prek društev bolnikov z diabetesom in 60-letne ZDSS še močnejša. Pionirji laični svetovalci bodo v prihodnje pomembno prispevali, da se bodo novi bolniki čim bolje in čim lažje znašli v labirintu bolezni. Laični svetovalci bodo prenašali osebne izkušnje in tako dodatno prispevali k organiziranemu sistemskemu zdravljenju posameznika v

okviru zdravstvenega sistema. Ni treba posebej poudarjati, da laični pomočniki s svojimi dejanji izkazujejo človečnost na najbolj plemenit način, so nosilci življenjskega optimizma. V naš prostor bodo vnesli izkušnje in dobro energijo ter tako sladkornim bolnikom pomagali na poti pri premagovanju ovir obvladovanja bolezni.

Projekt pozdravlja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je udeležila svečanega dogodka ob podelitvi priznanj prvim laičnim svetovalcem v Cankarjevem domu: »Čestitam vsem, ki ste uspeli doseči nivo laičnega svetovalca. Pred vami je kar odgovorna naloga, da

Laični svetovalci so nadgradnja organizirane prostovoljne skrbi za boljše obvladovanje sladkorne bolezni. Z njimi želimo kot družba zagotoviti boljšo samooskrbo bolnikov s to boleznijo, da bodo ti bolj ozaveščeni in močnejši. Laični svetovalci izkazujejo plemenitost in s svojim delom ne prevzemajo vloge in nalog mreže javne zdravstvene oskrbe ter zdravnikov in zdravstvenih delavcev, so pa aktivni del tega partnerstva. Zaveza stroke je, da bomo temu projektu dali posebno mesto in dodatno moč. Bolnik, ko zapusti zdravstveno ambulanto, kjer je strokovno oskrbljen, ostalih 365 dni v letu živi z boleznijo sam. Zdaj bo lahko poiskal pomoč sobolnika in za lažje obvladovanje neozdravljive bolezni našel spodbudo. Pri tem je pomembno razumevanje težav in dilem, s katerimi se srečujejo bolniki tako v družinskem kot poslovnem vsakdanu.

Laični svetovalci 2016 se predstavljajo

Pomoč, ko zmanjka volje in energije Odslej bodo oporo, razumevanje in sočutje osebam s sladkorno boleznijo delili laični svetovalci, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije. Motivacijo in pomoč bodo nudili: Darko Bedjanič, Ivan Bergoč, Eva Bolčič, Anica Bunderla, Jasna Cimperman, Bojan Figar, Jožica Gibičar, Robert Gratton, Igor Kolar, Zlatko Knaus, Rozalija Kračun, Eva Knuplež, Otmar Lajh, Adrijana Lasič, Leopold Majes, Miloš Mauri, Bojan Proje, Andreja Rebec, Marica Renko, Aleksander Rožman, Franc Rožman, Danijela Santl Pintarič, Ksenija Šperanda Vidoševič, Mirko Topolovec, Marta Wolf in Rafael Ziherl. Vse svetovalce bomo predstavili v prihodnjih številkah revije Sladkorna. Vse dodatne informacije o projektu laični svetovalci so na voljo na sedežu zveze.

Darko Bedjanič, 50 let

foto: OSEBNI ARHIV D. B.

Po poklicu sem predmetni učitelj tehnike in tehnologije ter fizike na OŠ Tabor I v Mariboru, kjer poučujem predmet tehnike in tehnologije. Sem oče dveh odraščajočih otrok, živimo v Orehovi vasi, prelepem kraju v bližini Maribora. V prostem času sodelujem v dveh gledaliških skupinah. Prva, kjer sem začel, je v okrilju KUD Milke Zorec Hotinja vas. S to skupino smo se pred dvema letoma s komedijo Ivana Cankarja Za narodov blagor uvrstili na Linhartovo srečanje v Postojni. Druga skupina deluje v okrilju KUD Rače, kjer

sem za vlogo upokojenega profesorja Kralja v komediji Šah mat prejel priznanje JSKD Maribor za najboljšo glavno moško vlogo. Ob kulturi se sproščam tudi s tekom in tako sem med drugim skupaj s še štirimi diabetiki pretekel Ultrabalaton. Vsak od nas je pretekel maratonsko razdaljo, skupaj 212 kilometrov. Sladkorno bolezen so mi odkrili pred dvajsetimi leti, ko sem popolnoma izčrpan v spremstvu brata obiskal dežurnega zdravnika, ki me je takoj napotil v UKC Maribor, kjer so mi izmerili 64 mmol/l. Tako sem postal diabetik tipa 1. Imel sem srečo, da je v tistem času že delovalo mariborsko društvo diabetikov tudi med na novo odkritimi bolniki. Takoj sem se včlanil, kupil nekaj knjig o sladkorni bolezni in obiskal edukacijski tečaj medicinskih sester v Mariboru. Tudi njim se moram zahvaliti, da sem bolezen sprejel kot nov način življenja. Takrat so nas učili, da je treba telesno dejavnost omejevati. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Luč sveta ugledal priročnik laičnega svetovanja Dr. Jelka Zaletel, dr. med. diabetologinja, je bila glavni motor in urednica prvega Priročnika laičnega svetovanja, pri nastanku katerega je sodelovalo 20 avtorjev. Namenjen je najširši javnosti. Sprejeli so etični kodeks in pravilnik o laičnem svetovanju ter laičnih svetovalcih. Kot je dejala dr. Jelka Zaletel: »Ko smo se pogovarjali o laičnem svetovanju, se je zdelo, da je to malček utopično. Leta so prinesla svoje, pred tremi leti je nastal zelo zanimiv projekt na ravni zveze. Ljudje s sladkorno boleznijo se po-

čutijo osamljeni. Občutijo negotovost, kar nima zveze z zdravstvom. Laični svetovalec bo upravljal s tistim orodjem, ki ima največji domet, to je beseda. Beseda lahko strašno potolaži, lahko strašno rani. Kako jih naučiti, da bodo z besedo znali ravnati? Tako je nastal priročnik, ki govori o etiki, kako pomagati. Ključno poglavje je pogovor. V pogovoru smo lahko zelo dobri po naravi, lahko pa se naučimo biti boljši. Laični svetovalci boste to počeli v imenu zveze, v imenu nove vloge v zdravstvenem sistemu. Ko se boste lotili branja, preberite najprej zgodbe o pogovoru in zgodbice. Te se nas najbolj dotaknejo. Vsak jih lahko razume po svoje, vsak lahko najde sporočilo. Priročnik je recenziral predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, prof. dr. Andrej Janež, ki je izrazil podporo in navdušenje nad energijo, ki se je tu zbrala. Bodite – vseh 27 – ušesa uporabnika, da z vašo pomočjo naredi-

Vendar pa sem z vztrajnostjo in dobro samokontrolo kot diabetik petkrat stopil na najvišji vrh Slovenije in večkrat premagal maratonsko razdaljo. V času, ko sem zbolel, še ni bilo laičnih svetovalcev, smo si pa pomagali med seboj v okviru društev. V Društvu diabetikov tipa 1 Slovenije, kjer sem aktiven še danes, sem našel največ odgovorov in tudi njihov program dejavnosti mi je najbolj ustrezal. Da se nisem sprijaznil z zapečkarskim načinom življenja, kot so ga diabetikom takrat uradno priporočali, je kriv tudi sladkorni sotrpin Rafael Ziherl, s katerim sem redno sodeloval na tekaških prireditvah. Njegov blog je še danes pomemben vir informacij za vsakega diabetika, ki želi nekaj storiti tudi zase. Ko se zaveš, da si dobil za vseživljenjsko spremljevalko sladkorno bolezen, je zelo pomembno spoznanje, da na tej poti nisi sam in da se po njej da hoditi. Včasih je sladkorna bolezen tudi razlog, da spremenimo svoj življenjski slog in opustimo slabe življenjske navade. Meni je uspelo. Prav tako bo uspelo vsem, ki bodo sami stopili na to pot, polno različnih dejavnosti. Sladkorna bolezen se ne zdravi s poležavanjem in prenajedanjem. To sta dejavnika, ki nas do bolezni pripeljeta, zato bi svetoval vsem, da stopijo na našo pot, četudi še nimajo sladkorne bolezni. Za počitek bo čas kdaj drugič.

Eva Knuplež, 25 let Po poklicu sem magistra farmacije, vendar trenutno opravljam še doktorski študij iz farmakologije v Gradcu v Avstriji. Stara sem 25 let in prihajam iz Maribora, a trenutno živim v Gradcu. V prostem času se rada rekreiram in hodim v gore, na fitnes in tečem. Zelo rada pečem, berem in odigram kakšno dobro računalniško igrico. Moje izkušnje s sladkorno boleznijo so tako kot verjetno pri vsakem bolniku dobre in slabe, vendar se vedno skušam 14 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

mo ta zdravstveni sistem boljši, da ga začnete soustvarjati.«

Projektu tudi podpora ministrstva za zdravje Zavedajo se, da je to izjemna priložnost predstavitve dobre prakse. Laični svetovalci so odlična psihosocialna podpora vsem bolnikom in v prihodnje pomenijo pomembno razbremenitev zdravstvenega sistema. Dragocen je vsak prispevek pri ozaveščanju in motiviranju ljudi za preprečevanje sladkorne bolezni, tudi na področju izobraževanja mladih. Prav zato je ministrstvo za zdravje podalo roko temu projektu ter ga spustilo v strokovne razprave na konferencah in forumih. Plod uspešnega sodelovanja vseh vpletenih pa so prvi laični svetovalci.

Na mladih svet stoji Sredi novembra so otroci, kot že nekaj zadnjih let zapored, v šolah in vrtcih

osredotočati na dobre. S tem ko se zavedam, koliko dobrih dni sem imela in koliko dobrih odločitev sem sprejela ter kaj vse sem se naučila, mi je vsak dan življenja s to boleznijo lažji. Sladkorna bolezen me je spremenila v organizirano osebo, ki za svoje zdravje naredi veliko. Zavedam se števila ur, ki jih ima dan in jih lahko koristno porabim. S sladkorno boleznijo tipa 1 živim od svojega 18. leta, tako da bom naslednje leto praznovala sedmo obletnico. Osebno bi mi veliko pomenilo, če bi se lahko pogovorila z nekom, ki me razume. Ne zanikam, vedno sem imela na voljo podporo staršev in prijateljev. Toda njihovi nasveti so mi vedno delovali pokroviteljsko in velikokrat sem se jim uprla z besedami Ne veš, kako je hudo!, Zakaj mi pametuješ?!, Samo jaz vem kaj je najbolje. Nekdo, ki ima isto izkušnjo kot jaz, pa bi se z mano lahko pogovoril na popolnoma enaki ravni in mi hkrati dal občutek, da nisem edina, ki po tej poti hodi vsak dan. Zato so laični svetovalci dodana vrednost. foto: OSEBNI ARHIV E. K.

ste prvi, po katerih se bo sodilo, kakšna bo nadaljnja pot. Nimam veliko priložnosti, da bi na področju zdravja slišala pohvale. Današnji dan je drugačen: slišim lepe zgodbe, zdi se mi, da je beseda pohvala premalo. Ste prvi, ki ste to zmogli. Včasih ljudje že v pogovoru s kom zaznajo, da so problemi rešeni.«

Rafael Ziherl, 47 let Po poklicu sem elektrotehnik in imam dva odrasla otroka: hčerka je dopolnila 24 let in sin 20. Doma sem s Police pri Grosuplju in obenem tudi predsednik Društva diabetikov Grosuplje. Moj prosti čas večinoma zapolni gibanje in tek oziroma ultramaratoni ali maratoni. Imam srečo, da imam okoli domačega kraja veliko hribčkov in je tek po takem terenu pravi navdih. Obenem te napolni še z energijo, ki jo čez dan obi-

Recept za zdrav življenjski slog Tega piše vsak posameznik, ki se odloča za bolj ali manj zdravo pot, po kateri bo hodil. Se bo dovolj gibal in skrbel za svoj notranji svet, se bo raje prepustil toku, ki ga nese v nezdravo prehranjevanje, ali bo vsak dan izbral zdrava živila? Prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, je nekoč povedal, da lahko le s spremembo življenjskega sloga – zdrava prehrana in znižanje telesne mase za pet do deset odstotkov v šestih mesecih – za več kot za 60 odstotkov zmanjšamo tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Tako velikemu deležu učinkovitosti se do zdaj ni uspelo približati niti eno zdravilo. Ko je diagnoza enkrat že postavljena, bolniku ostane le celovito in agresivno zdravljenje te bolezni. Le tako je mogoče preprečiti kronične zaplete, ki zelo vplivajo na ka-

foto: OSEBNI ARHIV R. Z..

čajno izgubimo. Seveda mi nekaj prostega časa vzame tudi vodenje društva, tako da sem polno zaseden. Z mojo Eriko skupaj hodiva na izlete po Sloveniji ali pa obiščeva naše gore, ki so najlepše na tem planetu. Pišem tudi blog z naslovom Življenje z inzulinsko črpalko AC Combo, kjer zapisujem svoje misli in ugotovitve glede tekanja in gibanja. Pišem ga že zadnjih deset let in mi je na neki način navdih, ker so se zaradi mojih zapisov tudi drugi “sladki” začeli gibati in tako spoznali, da je vse mogoče, če se odločiš spremeniti svojo usodo. Sladkorno bolezen tipa 1 imam že 23 let, dobil sem jo ravno v tistem času, ko so prišli v Slovenijo prvi peresniki in prvi merilniki za merjenje krvnega sladkorja, kar mi je olajšalo prehod na nov življenjski slog. Sam sem prešel vse faze obvladovanja sladkorne bolezni, ker sem imel slabe rezultate v prvih desetih letih, in zdaj jo imam pod kontrolo in se odlično počutim. Sam rad rečem, da imam svojega kužka lepo na povodcu in ga jaz peljem na sprehod, kamor sam želim, in se mi nič ne upira, saj je naučen pravil lepega obnašanja. Vzrok mojih težav so bile nezavedne nočne hipoglikemije, ki so se s prehodom na črpalko in gibanjem čudežno ustavile in izginile. Verjamem, da je gibanje moja zlata naložba za zrela leta življenja s sladkorno boleznijo. Takrat bom užival vse bogastvo zdravega življenja. Ko sem zbolel, mi je bilo jasno, da je inzulin postal del mojega življenja. Vendar pa smo ljudje različni in nekateri potrebujejo več časa, da to sprejmejo; tem bi pomoč laičnega sve-

kovost življenja bolnika in skrajšajo njegovo življenjsko dobo.

tovalca prišla prav. Zdi se mi, da se o sladkorni bolezni in njenih zapletih še vedno premalo govori v javnosti. Še vedno je to tabu, saj se ljudje nočejo izpostavljati ali govoriti o svojih težavah, čeprav jih imajo, in statistika to potrjuje. Tako je pri nas še vedno veliko zapletov zaradi premajhnega zavedanja, da se mora vsak zase potruditi, če si želi dobrega zdravja.

Eva Bolčič Zaposlena sem kot krajinska arhitektka, poleg tega pa dejavna še kot prostovoljka v različnih humanitarnih društvih in organizacijah, zeliščarka in poznavalka zdrave prehrane, ljubiteljska kuharica, popotnica in športnica. Sem vsestransko aktivna in radoživa oseba. Zelo veliko mi pomenijo družinska sloga in iskrena prijateljstva. Sladkorna bolezen tipa 1 je postala moja spremljevalka na vstopu v svet odraslosti: na začetku karierne poti, ob začetkih ustvarjanja lastne družine ... Takrat mi je ob vseh drugih izzivih pomenila ravno sladkorna bolezen neprecenljivo izkušnjo in zavedanje, da je polno in kakovostno življenje kljub bolezni ali pa ravno zaradi nje mogoče in izvedljivo, le z določenimi prilagoditvami in kompromisi, predvsem pa s pozornostjo in odgovorno skrbjo zase ter s stalnim učenjem in pridobivanjem znanj in izkušenj. Življenje s sladkorno boleznijo je zame izziv. Sladkorna bolezen ni središče mojega življenja, a zato nikakor ni nepomembna ali spregledana: še kako dobro jo poskušam spoznati in z njo živeti! To je tudi moje sporočilo, ki ga kot laična svetovalka želim deliti z drugimi. foto: OSEBNI ARHIV E. B.

pojedli tradicionalni slovenski zajtrk in kosilo, po zagotovilih iz lokalno pridelanih sestavin. Nam bo uspelo na ta način na mlajši rod prenesti sporočila, kako skrbeti za zdravje in dolgoročno prispevati k bolj zdravemu slogu življenja? Bržkone bomo prihranili denar, ki ga vlagamo in porabimo za zdravstvo. Nam bo mlajše generacije uspelo z majhnimi koraki navdušiti, naj se po poteh odraščanja odpravijo peš ali s kolesom, ali bomo še naprej podpirali nezdrav način dnevnih premikov od doma do šole? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem vadbe in skrbi za telo, pravijo, da z rednim, zmernim polurnim gibanjem dobro poskrbimo zase in za svojo dušo. Preplet telesnega in duševnega je kronan z zdravjem. Bodimo vzor mladim in prenesimo koristen vzorec na potomce! Morda s tem vplivamo na napovedi za prihodnja leta in desetletja o povišanem številu bolnikov sladkorne bolezni tipa 2, ki niso obetavne.

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Svetovni dan sladkorne bolezni – nacionalna konferenca

Sladkorna bolezen kot vzorčni primer obvladovanja kronične bolezni ® Urša Blejc

Na že sedmi nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni decembra 2016 v Ljubljani je bila osrednja tema preprečevanje in oskrba kroničnih bolezni. Sladkorna bolezen je med njimi prepoznana kot zelo pomembna ne le zaradi velike razširjenosti, ampak tudi kot vzorčni primer povezovanja in iskanja najboljših sistemskih rešitev za bolnike, so poudarili različni strokovnjaki. A še vedno je pri obvladovanju tega bremena veliko izzivov. Tudi Evropska komisija je prepoznala pomen bremena sladkorne bolezni in jo kot vzorčno bolezen vključila v projekt skupnega ukrepanja ob kroničnih boleznih in zdravem staranju v celotnem življenjskem obdobju JA-CHRODIS. Slovenski Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) v njem kot eden od partnerjev sodeluje prav na področju sladkorne bolezni in multimorbidnosti.

Problem multimorbidnosti, ko bolnika bremeni več kroničnih bolezni hkrati in je njegova oskrba še poseben izziv, je na konferenci s pomočjo video povezave predstavil Rokas Navickas z Univerzitetnega klinična centra Vilna v Litvi. O multimorbidnosti govorimo, ko sta pri posa-

Marjan Šiftar z Zveze društev diabetikov Slovenije je na konferenci predstavil Deklaracijo evropskega parlamenta o sladkorni bolezni, ki po njegovem mnenju še potrjuje pomen preprečevanja in obvladovanja bolezni, ne le s sprejetjem nacionalnih programov, ki ga ima 12 od 28 držav, ampak predvsem z njihovim uresničevanjem. 16 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

foto: URŠA BLEJC

Več udarcev naenkrat

mezniku sočasno prisotni dve ali več telesnih ali duševnih bolezenskih stanj, ki delujejo vzajemno. Projekt razvija sistematično skrb za bolnikovo samooskrbo do mere, ki je je zmožen samostojno, podporo svojcem oziroma skrbnikom in povezovanje s socialnim okoljem.

bolezni ter za izboljšanje kakovosti oskrbe ljudi s sladkorno bolezni je na konferenci predstavila Marina Maggini z ita-

Dr. Jelka Zaletel, dr. med., je ob tem poudarila, da imajo največ težav z opolnomočenjem za dobro življenje pri tistih bolnikih, ki imajo več bolezni z različnimi mehanizmi nastanka, na primer ob sladkorni bolezni tipa 2 še demenco. Za reševanje najbolj kompleksnih situacij prav znotraj JA-CHRODISA nastajajo tudi priporočila, kako za to usposabljati zdravstvene strokovnjake. Pomembno vlogo v iskanju rešitev ima tudi vključevanje lokalne skupnosti. V Sloveniji pa bodo lahko dodatno pomagali tudi laični svetovalci.

Od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor Priporočila za izboljšanje zgodnjega odkrivanja in preprečevanja sladkorne

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana je uvodni nagovor izkoristil za pobudo za izboljšave pri uvajanju inovativnih zdravil za mlade bolnike.

Ne le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem Na NIJZ ocenjujejo, da je bilo v Sloveniji leta 2015 okoli 125.100 oseb z znano sladkorno boleznijo. Zdravila za zniževanje glukoze v krvi je prejemalo okoli 106.300 oseb, skupno število prejemnikov teh zdravil pa se je v zadnjih letih povečevalo za okoli 2500 oseb ali tri odstotke na leto. Polovica prejemnikov zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni je mlajših od 65 let. V starosti 60 let podobno kot v evropskih državah ta zdravila prejema okrog 10 odstotkov prebivalcev. Z inzulinom se zdravi okrog 33.000 oseb, dve tretjini oseb s sladkorno boleznijo prejema samo zdravila v obliki tablet, diagnostične trakove za aparat za določanje glukoze v krvi pa približno 36.000 oseb. V nekaterih slovenskih regijah je sladkorna bolezen bolj razširjena, izstopajo Zasavska, Posavska, Savinjska in Pomurska regija ter nekatera območja Podravske in Jugovzhodne Slovenije, so izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Strokovnjaki so na nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni poudarili, da je sladkorna bolezen ne le zdravstveni, ampak tudi družbeni in ekonomski problem. Marina Maggini z italijanskega nacionalnega inštituta za zdravje med pomembnimi dejavniki uspešnosti programov preprečevanja in obvladovanja sladkorne bolezni, ki jih je pokazal JACHRODIS, med drugim izpostavlja tudi zagotavljanje dolgotrajnih virov za njihovo uresničevanja.

lijanskega nacionalnega inštituta za zdravje. Pri tem je med drugim poudarila pomen dobrega vodenja nacionalnih programov, vključevanja predstavnikov bolnikov (zagovorništva) in prilagodljivosti, da se v programih vseskozi učimo iz lastnih izkušenj. O tem, kaj pomeni dobro vodenje, sta spregovorila tudi dr. Jelka Zaletel, dr. med., z UKC Ljubljana in prim. Milivoj Piletič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Prav vodenje je tisto, ki pogosto odloča o tem, ali bo program obvladovanja sladkorne bolezni uspešen ali ne. Povezati mora različne deležnike, skrbeti za dobro komunikacijo in hkrati pustiti prostor za nove ljudi in ideje. Kako dobro je voden slovenski program, je v svojem nagovoru namignil prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, ki je že v uvodnem nagovoru poudaril, da prav ta, že sedma konferenca kaže na to, da se tudi različno misleči ljudje z različnimi vlogami lahko (pod “milim vodstvom” dr. Jelke Zaletel) zelo učinkovito združijo.

Pomembna vloga osnovnega zdravstva O učinkovitem povezovanju pa so vsak na svoj način govorili tudi drugi. VesnaKerstin Petrič z ministrstva za zdravje je

denimo povedala, da s povezovanjem in približevanjem bolnikom odgovarjajo tudi na nekatere težave, ki se pojavljajo pri sladkorni bolezni, na primer neenakost dostopa do informacij v različnih delih države in problem diabetične noge, na katerega je opozorilo veliko število amputacij. Meni, da je na pravi poti tudi nova strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2025. Kot ključno izpostavlja sodelovanje strokovnjakov in bolnikov oziroma vključevanje vseh de-

Prim. Milivoj Piletič, dr. med., iz Splošne bolnišnice Novo mesto poudarja, da je prav dobro vodenje ključno za uspešno pripravo in izpeljavo nacionalnih programov obvladovanja sladkorne bolezni.

Pod “milim vodstvom” dr. Jelke Zaletel, dr. med., se v Sloveniji ljudje z različnimi vlogami povezujejo v prizadevanjih za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni.

ležnikov. Med drugim je napovedala širitev nekaterih dobrih praks, kot so referenčne ambulante (do leta 2020 naj bi vse ambulante postale referenčne) in centri za krepitev zdravja (najprej v 25 zdravstvenih domovih, potem še naprej). Ti naj bi prispevali tudi k odpravi neenakosti predvsem s skupnostnim pristopom in sodelovanjem s partnerji v lokalnem okolju. Med prioritetami je naštela še podporo razvoju informacijske podpore, nadzoru kakovosti in razvoju novega modela plačevanja zdravstvenih storitev ter zagotavljanje novih virov sredstev za zdravstvo (ne le iz prispevkov). Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Svetovni dan sladkorne bolezni – posvet

Bolnik z boleznijo živi vsak dan, zato je tudi sam lahko dober učitelj ® Noemi Mavrič

»Najdragocenejše so informacije in izkušnje iz prve roke, iz neposrednega stika z bolniki. Zato je treba odgovor na vprašanje, kdo je pomemben sogovornik pri optimalnem nadzoru obravnave sladkorne bolezni, iskati v dvosmerni komunikaciji med zdravstvenim timom in bolnikom. Bolnik od zdravstvenih oskrbovalcev (upravičeno) pričakuje, da so strokovno podkovani in da se stalno izobražujejo, saj se znanost razvija zelo hitro. Marsikdaj pa je bolnik tudi učitelj zdravnika. Bolnik z boleznijo živi vsak dan, zato lahko marsikaj uporabnega tudi sam nauči zdravnika,« je o optimizaciji obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo na strokovnem posvetu, ki ga je organiziral medicinski časnik Medicina danes novembra v Ljubljani, dejal dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka (KO) za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Če bolnik nima primernega in rednega dostopa do sistema, mu ta nič ne koristi, ne glede na to, da je (sistem) videti odlično, nagovarja vse težave in ponuja rešitve za vse zaplete, je poudaril. Meni, da so najbolj na udaru tisti bolniki, ki (še) nimajo težav, kot so asimptomatski, mlajši in neodkriti sladkorni bolniki. Opozarja, da je težava tudi neenotna dostopnost do diabetološkega tima in presejalnih testov na kronične zaplete po Sloveniji. »Če nekomu zaradi slabše dostopnosti ne uspe (pravočasno) priti do diabetologa oziroma optimalnega pristopa k zdravljenju, lahko to pomembno spremeni potek bolezni in razvoj zapletov. Ko pa se pojavijo, bolezen postane bolj zapletena, neugodna za bolnika in dolgoročno navsezadnje tudi precej dražja,« je povedal. Da se obravnava sladkorne bolezni ali preddiabetesa začne na dan, ko bolnik prvič pride v diabetološko ambulanto, je zmotna predpostavka. Začne se z aktivnim zgodnjim iskanjem, presejanjem populacije, odkrivanjem asimptomatskih bolnikov, hitrim ukrepanjem in preprečevanjem zapletov, pa tudi z zgodnjim izobraževanjem o zdravem življenjskem slogu, že v osnovnih šolah in vrtcih. In na tem področju je v Sloveniji še premalo narejenega, meni dr. Skvarča. »Ni se dovolj usmerjati le na bolnike s sladkorno boleznijo oziroma na tiste s katero izmed predstopenj. Ko se bolezen toliko razvije, da posameznika pripelje do prve obravnave, smo lahko že veliko zamudili. Zato je treba takrat nadoknaditi, kar se le da. To pomeni, da se na prvi obravnavi preveri prisotnost morebitnih zapletov, dotedanja anamneza in ugotovi, kakšno kritično pozicijo do svoje bole18 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

zni bo posameznik zastavil v začetnem obdobju,« poudarja dr. Skvarča.

Pogosto prezrti učinkoviti nefarmakološki ukrepi Izkušnje dr. Skvarče kažejo, da se premalokrat poudarja pomen strukturiranega izvajanja samomeritev krvnega sladkorja. Pravi, da se številni bolniki ne zavedajo najbolje, katera hrana zvišuje krvni sladkor ali kako lahko že »navadni« 45-minutni sprehod zniža sladkor. Ko pa bolnikom sladkor raste, požar pogosto prehitro gasijo z novimi in novimi zdravili. »Ne smemo vseh lukenj neznanja vselej polniti le z zdravili,« poudarja. Hkrati v takšnem hitenju k ciljnim vrednostim krvnega sladkorja večkrat pride do porasta telesne mase in hipoglikemij. Iatrogeni zapleti, torej tisti, ki jih povzroča zdravljenje, so namreč pogost vzrok obravnave na urgenci oziroma hospitalizacije bolnikov s sladkorno boleznijo. Meni, da bi ljudje z diabetesom večkrat morali iskati rezerve v zdravi hrani in pogostejšem gibanju. Zadovoljen bolnik, zadovoljen zdravstveni delavec, uspešen tim in učinko-

vit sistem je tisto, kar si želimo. Seveda je to ideal. A kaj lahko storimo, da bi se stvari odvijale v to smer, se je spraševal dr. Skvarča. »Bil sem priča frustraciji kolegov, ki bi radi dobro delali in za svoje bolnike naredili več – tudi v smislu izbire terapije in dostopnosti do tehnologije –, vendar v določenih regijah sistem tega ne omogoča,« je priznal dr. Skvarča. Kot primer je navedel telemedicinske storitve, s katerimi bi močno olajšali obravnavo bolnikov, ki se sicer na pregled v ljubljanski klinični center vozijo iz vse Slovenije. Želi si, da bi bila telemedicina priznana kot storitev, saj že zdaj ogromno naredijo preko interneta in telefona, ampak to delo ostaja skoraj neovrednoteno, priznava.

Telemedicina prinaša številne koristi in izboljšuje obravnavo bolnika Da bo telemedicinski nadzor bolnikov s sladkorno boleznijo zaživel v obliki storitve, ki bo ustrezno vrednotena s strani plačnika, upa tudi diabetologinja Metka Epšek Lenart iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Te storitve so po njenih lastnih iz-

kušnjah izjemno izboljšale obravnavo vodenja bolnikov in prinašajo številne koristi. A skrbi jo za ljudi, ki ne živijo v večjih mestih, saj je na poti do uporabe modernih tehnologij v zdravstvene namene veliko birokratskih ovir. V njihovi bolnišnici so uporabo moderne tehnologije za vodenje bolnikov preizkusili s pomočjo črpanja evropskih sredstev, ki so zadostovala le za nakup aparatur. »Večina drugih evropskih držav je tem projektu, v katerem je sodelovalo 15 centrov iz vse Evrope, namenila dodatna lastna sredstva, Slovenija pa ne. Uporabo modernih tehnologij tako najbolj ovirajo finance,« meni Epšek Lenartova. Po besedah dr. Jelke Zaletel, diabeto-

Bolniki potrebujejo edukatorje Da bolnikom v prihodnosti ne bo več treba voditi sladkorne bolezni brez edukatorja, upa Jana Klavs, višja medicin-

foto: MEDICINA DANES

foto: LUCIJA PETAVS

»Časovni normativ, ki ga imamo diabetologi na voljo za obravnavo posameznika bolnika, ne zadostuje za kakovostno obravnavo.« Metka Epšek Lenart, specialistka diabetologinja iz SB Slovenj Gradec

loginje z Oddelka za ambulantno diabetološko dejavnost UKC Ljubljana, je izboljšanje optimizacije obravnave bolnikov z diabetesom odvisno tudi od krepitve primarnega zdravstvenega nivoja. Sicer meni, da je za strokovni razvoj na primarnem nivoju dobro poskrbljeno, treba je le poskrbeti, da bodo nove smernice na vseh ravneh dobro prepoznane. »Izvajanje preventivnih pregledov je v Sloveniji organizirano na vsakih pet let od 30. leta starosti naprej. Osebe, ki imajo mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo, vstopijo v program za osebe z visokim tveganjem za sladkorno bolezen, ki ga od začetka leta 2016 financira ZZZS,« je razložila. Zelo pomembno je, je poudarila, da še posebej pri tej skupini ljudi ne zamudimo priložnosti za ukrepanje na področju življenjskega sloga in ne zamudi priložnosti za zgodnje odkrivanje bolezni. Po njenem mnenju bi morali imeti znotraj bolnic diabetološki oddelki dobro mesto, saj morajo diabetologi sodelovati v multidisciplinarnih timih z različnimi oddelki, in to nikakor ne v škodo bolnikov z diabetesom.

»V družbi je sladkorna bolezen v povezavi z debelostjo zelo stigmatizirana. Nekateri ljudje si svojim delodajalcem sploh ne upajo povedati, da so bolni.« Jana Klavs, višja medicinska sestra s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, UKC Ljubljana

ska sestra s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Meni, da bi edukatorji morali biti sestavni deli vsakega diabetološkega tima. »Glede na smernice naj bi bolniki s sladkorno boleznijo svoje znanje o vodenju bolezni in primernem življenjskem slogu obnavljali enkrat na leto,« je pojasnila. Nova tehnologija v obravnavo gotovo prinaša spremembe in olajša vodenje bolezni. In kot preostali sogovorniki tudi sama upa, da se bo uredilo področje vrednotenja telemedicinskih storitev, ki jih mnogi zdravstveni delavci opravljajo že zdaj.

Radioamaterji ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in obletnici SLODA V okviru letošnjega praznovanja svetovnega dneva sladkorne bolezni smo radioamaterji z oddajanjem s tradicionalnimi postajami S50G in S55T ter z osebnimi postajami začeli že v mednarodnem CQ WW DX SSB tekmovanju konec meseca oktobra. Z delom smo nadaljevali med 12. in 14. novembrom in oddajanje zaključili v CQ WW DX CW tekmovanju v zadnjem vikendu meseca novembra. S skupnim izkupičkom opravljenih zvez in oddanih sporočil o poznavanju in nevarnostih sladkorne bolezni smo več kot zadovoljni, saj smo s treh lokacij – na Zgornji Slivni, v Radomljah in v Moravčah – uspeli vzpostaviti kar 12.594 zvez. V 18 letih dela smo tako že močno presegli število 80.000 oddanih sporočil. To, kar je za človeka ime in za podjetje naziv, je za radijsko postajo identifikacija. Vse radijske postaje, ki se oglašajo v mednarodnem prometu, morajo imeti klicni, pozivni znak, ki je sestavljen na način, predpisan po pravilniku Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), specializirane agencije Združenih narodov. Republiki Sloveniji je ITU dodelil oznako S5. V znaku je nato obvezna vsaj ena številka, ta pa se mora nato nadaljevati z najmanj eno črko in/ali številko, npr. S50G. Za izdajo znakov radijskim postajam je v Republiki Sloveniji zadolžena Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Za letošnjo, 60. obletnico Zveze društev diabetikov Slovenije (SLODA), ki je tudi za nas prav posebno doživetje, smo tako na AKOS naslovili zaprosilo za izdajo posebnega pozivnega znaka, ki ima iz formalnih razlogov veljavnost med 1. in 31. decembrom 2016.

Torej: S5 – Slovenija + 60. obletnica ZDDS + SLODA = S560SLODA December bo zato za nas praznično živahen. Z novim, začasnim pozivnim znakom bomo skušali vzpostaviti čim več radijskih zvez in čim več ljudi po državi in svetu seznaniti z visokim jubilejem SLODA. Ko oddajamo, radioamaterji, ki so takrat aktivni, zanimive pozivne znake, kar naš zagotovo je, objavljajo na clusterju, kjer se uporabnike po vsem svetu seznanjajo, na katerih frekvencah se nahajajo objavljene radijske postaje. Ker na žalost zvez z vsemi ne moremo opraviti, je občinstvo vsaj na ta način seznanjeno z našo prisotnostjo in vzrokom aktivnosti. Zvezi društev diabetikov Slovenije ob visoki obletnici ponovne čestitke. Hvala, SLODA. In še: pridruži se nam! Skupaj obvladujmo sladkorno bolezen! Vitomir Kregar, S56M Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Prejemnik plakete najzaslužnejših prostovoljcev leta – Dominik Soban

Nagrajeno delo prostovoljcev ® Nika Savnik

Prostovoljci so glas najbolj ogroženih prebivalcev in s svojim plemenitim in požrtvovalnim delom blažijo neenakosti v družbi. V mimobežnem vsakdanu svoj čas posvečajo tistim, ki iz kakršnega koli razloga potrebujejo pomoč. O velikem pomenu prostovoljcev in o njihovem ogromnem prispevku za družbo glasno govori poročilo iz leta 2015, ki kaže, da so prostovoljci v Sloveniji opravili 11 milijonov delovnih ur, vrednih več kot 106 milijonov evrov. Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva je predsednik Državnega sveta (DS) Republike Slovenije Mitja Bervar slavnostno podelil plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem leta 2016. Plaketo, ki je priznanje za nesebično pomoč drugim in dolgoletno vztrajanje pri vzpostavljanju pravičnejše družbe, je prejel tudi Dominik Soban, predsednik društva diabetikov Nova Gorica.

foto: MILAN SKLEDAR

Letošnja podelitev plaket Državnega zbora najzaslužnejšim prostovoljcem je potekala 5. decembra v dvorani DS. Predsednik tega državnega organa je v nagovoru izpostavil, da se zaveda, da je prostovoljstvo eden temeljnih stebrov civilne družbe, s pomočjo katerega se med ljudmi širijo najplemenitejše vrednote. Je hrbtenica družbe, ki podpira občutek skupnosti in pripadnosti. Številne raziskave so namreč pokazale, da je razvoj v tistih družbah, v katerih so ljudje bolj vključeni v prostovoljne dejavnosti, bistveno hitrejši in uspešnejši. Opozoril je, da je mednarodni dan prostovoljstva tudi Nagrajeni prostovoljci (z leve proti desni): Dominik Soban, Marijan Velik, Milena Brešan, Leon Drame, Liana Kalčina, Mitja Bervar, Pavel Groznik, Janez Koncilija, Andrej Razdrih, Jože Kozinc, Andreja priložnost, da se opozori na proŽerak, Lojze Žerak, Stanislav Kalan in Marta Toplak stovoljstvu naklonjeno podporno okolje lokalnih skupnosti in države. diabetesu, kjer se izbrana vrsta DIA re- ba normalno vključiti v življenje. In to V imenu DS in vseh državljanov se je prezentance pomeri z znanimi Sloven- je moj cilj.« prostovoljcem zahvalil za ves trud in ci. Že 10 let sodeluje v akciji Za mladost brez drog, kjer odvisnikom pomagajo z 5. december – požrtvovalnost. vključevanjem v družbo in normalno mednarodni dan prostovoljstva Prostovoljci – življenje. Pomaga pri organizaciji šteMednarodni dan prostovoljstva za ljudje dobrega srca vilnih dobrodelnih dogodkov, izpostavi- ekonomski in socialni razvoj, ki mu na Plaketo Državnega sveta je prejelo 14 ti velja akcijo Diabetiki odprtega srca, na kratko rečemo mednarodni dan prostoposameznikov, ki se k sočloveku obra- kateri zberejo preko tono oblačil in osta- voljstva, je leta 1985 razglasila Organičajo s sočutjem in velikodušnostjo. Na- lih dobrin za pomoči potrebne, in akci- zacija združenih narodov. Na ta dan grajeni opravljajo zelo različna prosto- jo »Tek in hoja za upanje – odvrzimo ta- pomen prostovoljstva z raznimi prirevoljna dela, so gasilci, skavti, planinci, buje« za rakave bolnike. Je tudi direktor ditvami obeležijo države po vsem svetu. Dogodek v državnem svetu je prisotturistični in humanitarni delavci ter tudi slovenske reprezentance v futsalu. Na vprašanje, kaj ga žene v prosto- ne opomnil, da od prostovoljcev ne varuhi kulturne dediščine. Plaketo si je z 18 leti prostovoljnega dela prislužil voljstvo, je Dominik Soban odgovoril: smemo samo pričakovati in jemati. Prav tudi Dominik Soban, dolgoletni pred- »V današnji krizi prostovoljstvo čedalje je, da jim izkažemo spoštovanje in zasednik Društva diabetikov Nova Gori- bolj pomaga ljudem. Če prostovoljstva hvalo za vse opravljeno delo. S svojim ca. Že vrsto let skuša dokazati, da so pri nas ne bi bilo, veliko več ljudi ne bi delovanjem na lokalni, državni in medtudi diabetiki lahko profesionalni šport- živelo normalnega življenja. Če pa go- narodni ravni namreč prispevajo k vzponiki. Vsako leto med drugim organizira vorimo o mladih diabetikih in teh, ki so stavitvi človečnosti tam, kjer so institudobrodelno javno prireditev Zabijmo gol se rodili s sladkorno boleznijo, jih je tre- cije zatajile. 20 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

OSEBNA ZGODBA: Juš Mihelčič

Ko se zvrti od “sladkorne” in ne od višine ® Juš Mihelčič

Redni letalski zdravstveni pregled me je dokončno streznil. Zdravnik, gospod Brodnik, ki ga poznam že dolgo, mi je rekel: »Pečen si: sladkorna.« Sledila je obdelava v dispanzerju za sladkorne bolnike in zdravnica mi je hotela takoj predpisati inzulin, tako povišan sladkor sem imel. Zvijal sem se in se izgovarjal, da tako ne morem, zato mi je predpisala tri tablete na dan. A težav še ni hotelo biti konec ...

Pešala sta vid in sluh Vid se mi je močno poslabšal. Nisem več razločil prometnih znakov in vožnja z avtom je bila prava muka. Okulist mi je predpisal očala, in ko sem stopil pred njegovo ordinacijo, sem na pročelju hiše jasno zagledal velik napis v rdeči barvi, ki je bil pred tem le senca. Skoraj sem zavriskal. Toda veselje ni trajalo dolgo. Na očala se nisem mogel navaditi in ves čas sem se spotikal ob ovire na tleh.

Nato so se pojavile nove težave: ko sem gledal televizijo, so se domači ves čas jezili, zakaj jo imam tako na glas. Tako je bila moja naslednja pot v otorinolaringološki dispanzer in posledica slušni aparat. Televizijo sem sicer lahko gledal dokaj normalno, a slušnega aparata nisem prenašal.

Samokontrola je velik zdravilec »Ni druge, treba se bo vzeti v roke,« sem si rekel. Začel sem prebirati in zbirati informacije o sladkorni bolezni, ob tem pa sem se strogo držal predpisane diete. V roke mi je prišla knjiga Kitajska študija dr. T. Colin Campbella in prebral sem jo, kot da je kriminalka. Dojel sem, da je ključ uspeha v prehrani. Spomnim se, da sva šla s sinom na Obrtni sejem v Celje, in peljal me je v mehiško restavracijo. Namesto mesa sem si naročil

foto: OSEBNI ARHIV J. M.

Bil je sončen avgustovski dan leta 2002. Na letališču v Prilozju smo tisti dan izkoristili za polete. Usedel sem se v jadralno letalo Blanik in Jože me je potegnil na višino 300 metrov. Kumulusi so kar kipeli in gor je šlo kot z dvigalom. Nič ni bilo treba krožiti, peljal sem se naravnost proti zahodu. Bil sem na 3000 metrih in nikjer ni bilo nobenega oblačka več. Dol je šlo kot za stavo, vendar me je čakala dolga pot nad kočevskimi gozdovi. Ko pa sem pogledal na inštrumente, nisem več razločil kazalcev. Po občutku in zunanjih zvokih sem verjetno ohranjal hitrost 80 kilometrov na uro. Tudi nog nisem več čutil. »To bo še kriza,« sem si rekel. Ne vem, kako mi je uspelo pristati na letališču, in prijatelji so mi pomagali iz letala. Sploh nisem vedel, kaj mi je, le ko sem popil kokto, je kmalu spet vse postalo normalno ...

zelenjavni krožnik. Sin mi je takrat dejal, naj se ne hecam in naj si naročim zrezek. Odločitve pa nisem obžaloval, tako dobrega zelenjavnega krožnika nisem jedel še nikoli, pa tudi odločitev je bila prava zame. Ugotovil sem, da pri meni sladkor raste, če uživam preveč ogljikovih hidratov in živalskih maščob. Omejil sem porabo mesa, in vse, kar mi je žena dala na krožnik, sem takoj prepolovil. Tako sem tri mesece jedel predvsem rastlinsko hrano.

Sladkor se je normaliziral Zdravnica ni mogla verjeti svojim očem: najprej mi je zmanjšala odmerek na dve tableti, kasneje na eno in nazadnje nisem potreboval nobenih tablet več. Vid se mi je popravil in tudi slišim zelo dobro, tudi tisto, česar včasih ne bi bilo treba. Svojo čilost sem ohranjal približno deset let. Ker rad jem, sem počasi zdrsnil v kulinarične prekrške in tako se je tudi sladkor povišal nad zgornjo, še dovoljeno mejo. Posledica je bila ena tabletka na dan, kot je rekla zdravnica: za preventivo. Ko se mi zdaj vrednost sladkorja včasih nekoliko poviša, spet planem po rastlinski hrani in raven sladkorja se takoj uravna. Kako dolgo bom še tako živel, ne vem, vendar se trudim, kar pa tudi šteje. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Novoletne zaobljube oseb s sladkorno boleznijo

Glavni cilj je, da bi nam bilo lepo in da bi bili srečni ® Marija Mica Kotnik

Vsakdo, tudi človek s sladkorno boleznijo, mora kdaj v življenju narediti “obračun”: kaj je uspel narediti in – še bolje – česa ni oziroma kaj je najbolj stresno in moteče za mirno življenje. Cilj je vedno kakovost življenja, tudi za ljudi s sladkorno boleznijo. Kakovosti ne prinese sama vrednost sladkorja, ampak umestitev potreb in zahtev ob vodenju sladkorne bolezni med druge naše obveznosti, ki si jih nalagamo sami ali nam jih naložijo drugi, pravi Damjan Justinek. »Ovire so lahko zelo različne: ne poznamo bolezni in njenih pasti, svojci nam pri vodenju bolezni ne pomagajo, morda je ne sprejemajo ali jih ne zanima. Morda je ovira samo finančno stanje, morda omejena gibljivost zaradi starosti ali poškodbe ali zapletov diabetesa, morda le samota in depresivno stanje. Kdaj, najlažje ob praznikih, razmislimo o našem življenju in ocenimo, kaj se vendarle da spremeniti. Nikoli se ne da vsega in ne takoj, a kamenček za kamenčkom gre, vsak dan nekaj, ali vsak mesec nekaj, ali vsako leto … Sreča je v malenkostih in ne v velikih rečeh.« Kako naj si ljudje s sladkorno boleznijo postavijo cilje in kakšni naj bodo, da jih bodo uspeli tudi uresničiti? Glavni cilj za vse je vedno, da bi nam bilo lepo in bi bili srečni. A vedno je ta cilj sestavljen kot puzzli za igrico: seveda je cilj, da krvni sladkor ne bi porastel nad 10 mmol/l, vendar je cilj tudi, da bi telesna teža ostala stabilna. Cilj je dnevna aktivnost, da bi šli vsak dan na sprehod. Cilj je, da bi našli prijateljico za sprehod. Cilj je, da bi se dogovorili s patronažno sestro za oskrbo rane na nogi, da bi se po dveh letih le zacelila. Cilj je, da bi letos spet šli z društvom na okrevanje diabetikov v Strunjan ali še kam 22 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

foto: OSEBNI ARHIV D. J.

Vsak si za novo leto zada kakšne nove cilje. Kako naj si svoje cilje postavijo bolniki s sladkorno boleznijo oziroma za kaj naj si prizadevajo, da bodo imeli svojo sladkorno bolezen pod nadzorom, smo vprašali Damjana Justinka, dr. med., specialista interne medicine in direktorja Centra za sladkorno bolezen Bolnišnice v Celju.

Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine in direktor Centra za sladkorno bolezen Bolnišnice v Celju, je prepričan, da bodo ljudje s sladkorno boleznijo prišli do zadanega cilja že s tem, če bodo sledili svojim zamislim. »Dovolj je, da sledimo svojim idejam: če se nam porodi ideja, jo skušajmo vključiti v naš način dela in tako bomo lažje prišli do zadanega cilja. Ideje, kako nekaj izboljšati, lahko dobimo vsepovsod: na srečanju diabetikov; od sorodnika, kako je rešil svoje težave; od nekoga, ki smo ga srečali v zdravnikovi čakalnici; od svojega zdravnika ali medicinske sestre. Najlažje in tudi najmanj učinkovito je, če le čakamo in ne naredimo nič. Zganiti se je treba. Korak za korakom je dovolj, da nam bo leto 2017 ostalo v spominu.«

dlje. Lahko pa je cilj tudi samo, da bi nam uspelo priti na vrsto za operacijo sive mrene. Kaj svetujete ljudem s sladkorno boleznijo, kako naj se lotijo priprave načrta, ki jih bo privedel do cilja. Je to

postavitev cilja, priprava načrta ali uresničitev napisanega? Počasi se daleč pride, in če bi naredili še tako odličen načrt, vedno pride kaj vmes. Gotovo je po tehtnem premisleku za vsakogar kaj bolj pomembno. A točne sheme nima nihče, kronične bolezni so preveč nepredvidljive in polne zapletov. Dovolj je, da sledimo svojim zamislim: če se nam porodi ideja, jo skušajmo vključiti v naš način dela in tako bomo lažje prišli do zadanega cilja. Ideje, kako nekaj izboljšati, lahko dobimo vsepovsod: na srečanju diabetikov; od sorodnika, kako je rešil svoje težave; od nekoga, ki smo ga srečali v zdravnikovi čakalnici; od svojega zdravnika ali medicinske sestre. Najlažje in tudi najmanj učinkovito je, če le čakamo in ne naredimo nič. Zganiti se je treba. Korak za korakom je dovolj, da nam bo leto 2017 ostalo v spominu. Kaj je najpomembnejše: je to prehrana, gibanje, obisk zdravnika? Na kaj morajo biti ljudje s sladkorno boleznijo še posebej pozorni, da svojega stanja ne bodo še poslabšali? Bolezen je vedno “ne-zdravje”, tako je definirana. Pomembno je, da se obrnemo nazaj v zdravje: zdrava kuhinja, zdravo življenje, zdravo gibanje in čisto na koncu zdravljenje, tudi pri zdravniku. Zdrava kuhinja izboljša počutje, zdravo življenje prinese red tudi za druge obveznosti, ki si jih razporedimo. Zdravo gibanje je najpomembnejše, saj nas res zdravi, brez tablet in podobnih kemičnih substanc. Vsaka ura gibanja šteje, in če jih zberemo tri na teden, je to velik uspeh. Obiski zdravnika? Če nekdo ne bo sam svoj zdravnik, če se ne bo zanimal za ovire, ki jih lahko prinese diabetes, če ne bo pravilno uporabljal zdravil, ne more pričakovati uspeha. Nujno

je, da mu je njegov zdravnik na voljo za pogovor, da lahko dobi informacije tudi pri sestri ali patronažni oz. referenčni sestri na terenu, a končna odločitev je vedno njegova. Vsak svoje težave pozna najbolje, pozna pa tudi njihov stresni vpliv. Morda je osamljenost večja ovira kot učenje inzulinske terapije in s pravim pristopom in ustreznimi koraki se lahko reši oboje. Kot se zdi, ima glavno vlogo pri nadzoru sladkorne bolezni prehrana. Kako naj se ljudje s sladkorno boleznijo pravilno prehranjujejo? Vedno gre samo za zdravo prehrano: dovolj raznovrstno, dovolj privlačno, a vendarle zdravo, z obilo zelenjave, s primernimi kalorijami. Bolnik s sladkorno boleznijo mora vedno načrtovati en obrok naprej, da si zagotovi sestavine. Morda lahko že dopoldne kaj pripravi za kosilo, ob kuhanju kosila pa kaj že za večerjo. Ljudje smo navajeni, da pojemo vedno najprej tisto, kar je pri roki. Če

bomo imeli pri roki zdrave, doma pripravljene jedi, dovolj sadja čez dan in zelenjave zvečer, bo izbira lažja. Kako zdravo jesti, se tudi ni tako težko naučiti. Za primer poglejmo, kako se lahko raznovrstno prehranjujemo tudi na veselici – diabetik lahko poje obe juhi, govejo in gobovo, da le ni v prvi preveč rezancev; lahko poje obe solati, zeleno in zeljno, le da ima namesto krompirja za dodatek samo jajce in fižol. Poje lahko tudi obe vrsti mesa, tistega iz juhe in pečenko, da le ni premastna. Jé lahko vse zelenjavne priloge, pečeno papriko, fižol, brokoli, kaj z žara. In tudi če na koncu poje še malce riža ali krompirja ali tudi potico, se mu ne bo zgodilo nič hudega. Pri pripravi hrane doma moramo vedeti, da je hrana tudi zdravilo in da si moramo za to vzeti čas. Tudi takrat, ko mislimo, da ga nimamo. S katerimi vsemi težavami k vam prihajajo bolniki s sladkorno boleznijo? Katere so najpogostejše?

Prva samostojna razstava Nika Javšnikka Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni smo v NLB, v Poslovni enoti Slovenj Gradec, odprli prvo samostojno razstavo malega diabetika, varčevalca NLB. Niku Javšnikku so sladkorno bolezen diagnosticirali, ko je imel 15 mesecev.

Največja težava je vedno ta, da kdo sploh ima sladkorno bolezen. To je ovira, ki se je ne da odpraviti in ki zahteva redno oskrbo. Ta ovira je pogosto nevarna in spoznaš jo šele tedaj, ko začutiš posledice. A rešitev ni v tem, da bi bolezen preprosto odmislili, kot da je ni. Ne moremo živeti samo poleti brez zime in samo v soncu brez dežja. Umetnost je, da kljub oviram naredimo kaj dobrega tako zase kot posredno tudi za svoje domače. Naše polno življenje bo tudi njim prineslo upanje in dober zgled, da bodo tudi oni kdaj zaradi nas lažje rešili svoje težave. Če smo jih mi znali, če smo hoteli premagati in če je nam uspelo, zakaj ne bi tudi njim, ki težav zaradi sladkorne bolezni nimajo. Sam rad poudarim: za vsakim dežjem pride sonce. Je pa res, da ne sije vse leto in kakšno leto sploh zelo malo ali skoraj nič toplo, a nas vseeno vsak trenutek osreči.

Nik je otrok, poln navdiha, raziskovanja in neizmerne želje po novem znanju. Kljub vsem bolezenskim težavam je pozitiven in prijazen deček. Svojo neizmerno čutečo energijo, polno veselja in iskrivosti, prenaša tudi na druge ljudi in je otrok s posebnim čarom. Nik je velik oboževalec dinozavrov, rad jih riše in zbira, zato za njegovo prvo razstavo ni bilo težko izbrati risb. Hvala vzgojiteljicama Maji Moškon in Simoni Harnik ter staršema Nadi Karničnik in Borisu Javšnikku za risbice in sodelovalnost. Vesna Tisnikar

Petletni Nik iz vrtca na Muti

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AKTUALNO: Novoletne zaobljube oseb s sladkorno boleznijo – več gibanja

Z majhnimi koraki lažje do cilja ® Marija Mica Kotnik

Znano je, da je za ljudi s sladkorno boleznijo zelo pomembno gibanje. Telesna dejavnost poleg uravnotežene prehrane namreč veliko prispeva k uravnavanju in ohranjanju normalnih vrednosti sladkorja v krvi. Ker bo kmalu novo leto, si lahko napravijo načrt, da bodo v njem bolj telesno dejavni. Pomembno je, da si zastavijo cilje, da začnejo počasi in da se svojega načrta tudi držijo, svetujejo zdravniki. Da je za otroke, mladostnike in seveda tudi odrasle s sladkorno boleznijo, ne glede na to, ali gre za bolezen tipa 1 ali za tip 2, redna telesna vadba izjemno pomembna, poudarja tudi doc. dr. Nataša Bratina, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani, ki ljudem s sladkorno boleznijo svetuje, da redno vadbo začnejo preudarno in počasi in da se svojih ciljev držijo. »Cilj bi vsekakor lahko bil 60 minut vadbe dnevno, in to redno, vsak dan. Ker pa je po navadi težko začeti, vsakomur svetujem, da se v novem letu dejavnosti loti z majhnimi koraki, če pred tem ni bil telesno aktiven. Morda lahko začne s 30-minutnim sprehodom vsak drugi dan, morda bo primerna vadba na sobnem kolesu ali tudi organizirana vadba, ki bo primerna stopnji telesne pripravljenosti in starosti. Vsem bi svetovala, da si preberejo prispevke o redni telesni vadbi pri diabetesu in po potrebi poiščejo dodatne nasvete pri svojem zdravstvenem timu.« Ker je vsak začetek po navadi težak, še posebej, če spreminja naše že ustaljene vzorce in navade, bo za vsakogar, ki ima sladkorno bolezen in ki bo med novoletne zaobljube umestil tudi več telesne dejavnosti, lažje, če se bo o vadbi pri diabetesu dobro podučil. Vedeti namreč mora, pri katerih vrednostih sladkorja v krvi bo vadba varna, izpostaviti mora morebitne težave, ki jih ima, kot so na primer visok krvni tlak, diabetično stopalo in težave z ledvicami ali vidom, in

Otroci s sladkorno boleznijo na letošnjem maratonu

potem razmisliti o vadbi, ki bo primerna, pravi sogovornica.

Naredimo si načrt »Nikakor ni nujno, da gre za organizirano vadbo – možnosti za telesno dejavnost lahko poiščemo v svoji okolici, najsi bo to sprehod, pohod na priljubljeno izletniško točko, kolesarjenje, plavanje, vadba pred TV ekranom, morda bi za začetek prehodili eno nadstropje v domačem bloku peš,« svetuje dr. Bratina in poudarja, da je pri tem načrt vsekakor zelo pomemben, saj bodo morali športno vadbo časovno nekam umesti-

Gibanje in sladkorna bolezen Gibanje v vsakodnevnem življenju je pomembno za vse. Vsem, ki se spopadajo s kakršno koli kronično boleznijo, in tako tudi tistim s sladkorno boleznijo pa ga še toliko bolj priporočam, saj jim pomaga, da lažje prenašajo tegobe, poudarja sogovornica. »Gibanje je pomembno za splošno telesno pripravljenost, s športom pomagamo obvladovati stres in laže zmoremo vsakodnevne napore. Redna vadba pomaga vzdrževati primerno telesno težo, zmanjšuje nevarnost ateroskleroze, stabilizira holesterol, preprečuje osteoporozo. Za ljudi s sladkorno boleznijo je gibanje lahko izjemno pomembno pri ohranjanju dobre samopodobe, saj pri športu lahko pokažejo, da zmorejo toliko kot vrstniki ali celo več.« 24 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

ti. »Naj bo to po malici ali po večerji. Pomembno je, da od obroka mine vsaj ena ura, pred vadbo je treba preveriti sladkor, začeti morda s 15-minutnim sprehodom in ga vsak teden podaljšati za pet minut. Pri pripravi načrta razmislimo tudi, kakšen je naš cilj: res 60 minut vadbe vsak dan ali bomo zadovoljni že s 45 minutami gibanja vsak drugi dan, bomo aerobni vadbi dodali še vaje za moč?« pravi in svetuje, da si začetne izkušnje pri večji telesni dejavnosti zapisujemo. »Pomembno si je beležiti prve izkušnje – kako smo začeli, kako je bilo na koncu vadbe, so težavo predstavljale hipe ali pa je bil morda sladkor previsok. Smo morali prilagoditi obrok pred vadbo in po njej ali morda zdravila?«

Katera telesna dejavnost je priporočljiva Pri ljudeh s sladkorno boleznijo, bodisi pri otrocih ali starejših, tudi ni nepomembno, s katero telesno dejavnostjo se ukvarjajo. Kateri šport bodo izbrali, je odvisno predvsem od njihove telesne pripravljenosti in morebitnih kro-

Novoletnih zaobljub za več gibanja se lahko tako kot odrasli lotijo tudi otroci, ki imajo sladkorno bolezen. Za najmlajše je še kako pomembno, da jih pri vadbi spremljajo starši, ki jim bodo tako dober zgled, pravi doc. dr. Nataša Bratina, dr. med. »Otrokom s sladkorno boleznijo bo več gibanja le v korist, bojazni, da bi jim škodilo, ni. Prej kot gibanje jim bo škodilo sedenje pred TV ekranom, računalnikom in igrice na telefonu ter preveč hrane, preveč ogljikovih hidratov. Pošljimo jih ven, pojdimo z njimi tudi mi, odrasli, pa naj imamo sladkorno bolezen ali ne. Več kot bomo aktivni, manj preprek bo našemu otroku postavljala sladkorna bolezen, saj jo bomo spoznali in znali bomo pravilno ukrepati tudi za res dolge in intenzivne športne treninge. Seveda pa je vsak trening izziv, še posebej pri otroku, in ga skušamo premagati s stabilnim sladkorjem in na koncu z zadovoljstvom pogledati na opravljeno delo.« ničnih zapletov, ki spremljajo bolezen. Sicer pa je izbira športov velika, od smučanja, atletike, iger z žogo, plavanja. Tako kot pri ljudeh brez bolezni je tudi pri tistih, ki jo imajo, pomembno, da je začetek ukvarjanja s športom postopen in da se jakost ali dolžina treningov sčasoma stopnjuje, pravi doc. dr. Nataša Bratina. »Zelo primerne telesne dejavnosti za vse, še posebej za ljudi s sladkorno boleznijo, so hoja, tek, kolesarjenje, tek na smučeh, hoja v hribe. Previdnost

vse foto: OSEBNI ARHIV N. B.

Novoletne zaobljube in otroci

24 otrok s sladkorno boleznijo se je povzpelo na Triglav, najvišji vrh Slovenije.

velja le pri adrenalinskih športih, kot sta potapljanje s kisikovo bombo in prosto plezanje, ki res nista za vsakogar. Velja namreč, da lahko nekomu, ki se ni nikoli ukvarjal s športom, že samo lahkoten tek postavi sladkor na glavo po vsega petih minutah.« Da tudi ljudje, ki imajo sladkorno bolezen, v športu lahko dosežejo vrhunske rezultate, kaže to, da je letos eno najtežjih triatlonskih preizkušenj Ironman na Havajih prvič premagal nekdo, ki ima sladkorno bolezen tipa 1. Pa tudi v Sloveniji lahko najdemo ultramaratonce s sladkorno boleznijo. Med njimi so tudi vrhunski športniki, ki veslajo, igrajo tenis ali trenirajo košarko.

Treking po Islandiji (100 km) z mladimi s sladkorno boleznijo

Zlata pravila za gibanje brez zapletov Če si ljudje s sladkorno boleznijo želijo postaviti realne cilje za več gibanja in uživati v športnih dejavnostih, hkrati pa imeti svojo bolezen pod nadzorom, je nujno, da se držijo nekaj pravil, pravi doc. dr. Nataša Bratina: »Najprej naj izberejo šport, ki jih veseli, vadijo s stabilnimi sladkorji od 6 do 12 mmol/l. Pri sladkorju od 4 do 6 mmol/l naj bodo pozorni na morebitno hipo, in če je sladkor preko 10 mmol/l, naj pomislijo tudi, da se jim lahko pri vadbi še zviša. Med vadbo naj imajo pri sebi pripomočke za reševanje hip. Če se lotevajo drznejših športov, naj bo z njimi kdo, ki jim ob nihanju sladkorja lahko pomaga. Pomisliti morajo tudi na obrok pred vadbo in po njej. Po navadi ni treba zaužiti toliko ogljikovih hidratov, kot mislijo! Med vadbo naj ne pozabijo na pitje tekočine. Pomembne so tudi kakovostne nogavice in obutev. Po potrebi naj prilagodijo odmerek inzulina ali drugih zdravil! Če že imajo kronične zaplete sladkorne bolezni, naj se o tem, kateri šport je zanje najprimernejši, posvetujejo z zdravnikom,« svetuje sogovornica in dodaja, da je telesna dejavnost pri ljudeh s sladkorno boleznijo varna takrat, ko si zastavimo politiko majhnih ciljev. To pomeni, da začnemo s kratko vadbo in jo postopno podaljšujemo in stopnjujemo intenzivnost. Če se vključimo v organizirano vadbo, pa izberimo še dobrega trenerja. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nevropatska bolečina

Nad diabetično nevropatijo s HiTopom ®Slavka Brajović Hajdenkumer

Klasično elektroterapijo, s katero stimulirajo predvsem mišice in živce, nadgrajuje nova generacija elektroterapije HiTop. Ta spodbuja izmenjavo snovi preko celičnih membran poškodovanih in zdravih tkiv; posledično zmanjšuje bolečino in regenerira poškodovano tkivo. »Elektroterapija se uporablja že dolgo, a večina bolnikov pozna le uporabo te terapije v fizioterapiji, kot je na primer terapija s transkutanimi tokovi (TENS). Vse protibolečinske stimulacije delujejo tako, da stimulirajo ena vlakna in na ta način zavirajo prenos dražljaja (bolečine) skozi druga vlakna. Način stimulacije, ki jo lahko uporablja bolnik tudi doma (npr. TENS), uporablja mnogo šibkejši in preprostejši signal, kot ga omogoča naprava HiTop. Preprosto povedano to pomeni, da lahko HiTop uporabljamo za obravnavo bolečin, ki so posledice degenerativne okvare živcev ali poškodb, istočasno pa ta sistem ponuja nove možnosti tako za blokado bolečinskih dražljajev pri diabetični nevropatiji kot za stimulacijo živcev in mišic po poškodbah ali za izboljšanje počutja. Tudi ta del je za bolnike pomemben, saj zaradi kroničnih razjed na stopalih postanejo skoraj “invalidi”, veliko počivajo in si s tem še dodatno oslabijo mišično moč. Z uporabo elektrostimulacije se zmanjša bolečina in hkrati akti-

Klasično elektroterapijo, s katero stimulirajo predvsem mišice in živce, nadgrajuje nova generacija elektroterapije HiTop.

26 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

foto: OSEBNI ARHIV D. J.

Na slovenskem tržišču je nova generacija elektroterapije HiTop, ki lahko pomaga obvladovati bolečo diabetično nevropatijo. Ta prizadene okoli 16 odstotkov bolnikov s sladkorno boleznijo. Elektroterapija je pri obvladovanju bolečin že dolgo znana, večina med nami pozna napravo TENS, ki jo uporabljajo v fizioterapiji. Novi sistem HiTop podobno kot TENS blaži vse vrste bolečin, ki jih povzročajo degenerativne okvare živcev ali poškodbe, hkrati pa sistem omogoča tudi blokado bolečinskih dražljajev pri diabetični nevropatiji ter stimulacijo živcev in mišic po poškodbah, deluje preventivno in omogoča boljše počutje – tako pojasnjuje uporabnost novega sistema elektroterapije diabetolog Damjan Justinek, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje, s Centra za sladkorno bolezen.

Terapijo HiTop uporabljajo tudi za obravnavo “gluhih stopal”, torej za nebolečo diabetično nevropatijo.

vira mišične kontrakcije, kar zniža tudi atrofijo mišic in skrajša čas rehabilitacije po zazdravitvi razjede. Z naše, diabetološke strani zato priporočamo uporabo tega sistema predvsem pri boleči nevropatiji in pri kronični razjedi, seveda pa bodo dobri učinki tudi pri vseh boleznih ali okvarah lokomotornega aparata, tudi pri športnikih,« poudarja prednosti uporabe Hitopa diabetolog Justinek.

Boleča diabetična nevropatija Pojavi se kot pozen zaplet diabetesa pri okoli 16 odstotkih bolnikov s sladkorno boleznijo. Zanjo so značilni mravljinčenje, zbadanje, gomazenje, pekoča bolečina in mrazenje. Motnje se praviloma začnejo na prstih in nartu na stopalih (po vzorcu

nogavic) in se počasi širijo navzgor do kolena, čez mesece ali leta se lahko bolečina pojavi tudi na rokah (vzorec rokavic). Nevropatska bolečina spada med kronične bolečine, ki jih je najtežje pozdraviti. Posebno izrazita je zvečer in ponoči in močno načenja kakovost življenja bolnika. Nevropatska bolečina se le redko umiri, mogoče pa jo je nadzirati. Za zdravljenje te bolečine so na voljo različne metode, poleg zdravil tudi elektrostimulacija. Ali kot razlaga dr. Justinek: »Bolečina se aktivira najpogosteje na dva načina. Prvi je, da zaradi težav z vodenjem krvnega sladkorja propade ovojnica okoli večjega živca. Tako je živec odkrit in stalno v stiku z okolico in že najmanjši dražljaj sproži bolečino. S stimulacijo živca pospešimo obnovo živca in bolniku skrajšamo te neprijetne občutke pekočih stopal. Druga možnost je draženje živca zaradi neke utesnitve (pogosto imamo tudi pri sladkornih bol-

nikih več vzrokov za nastanek okvare, vključno z okvaro hrbtenice in žilno okvaro). V tem primeru bi bolnika vseeno bolelo, a bi ga ob normalnem sladkorju bolelo manj, denimo kot išias. Mehanizem izboljšanja je tak, da pri prevajanju v našem živčevju obstajajo nekakšna vrata, ki prednostno posredujejo te dražljaje naprej v možgane: če stimuliramo ena vlakna, prehitijo druga in bolečina se zmanjša, čeprav dražljaj še vedno obstaja.«

Pomembno manjša bolečina Terapijo HiTop uporabljajo tudi za obravnavo “gluhih stopal”, torej za nebolečo diabetično nevropatijo, ko bolnik slabše ali sploh ne zaznava dražljajev na stopalih. Najpogosteje pa to terapijo vendarle uporabljajo za obvladovanje bolečinskega sindroma na stopalih, v predelu goleni in stegen. Uporaba je sicer možna tudi za okvare živčevja rok, a vsaj v naših ambulantah je takih bolnikov manj, pojasnjuje znani diabetolog in dodaja: »Bolnik navadno občuti izboljšanje že po dveh ali treh stimulacijah. Za prvo oceno si sicer vzamemo teden dni časa, a pri ugodnem učinku svetujemo uporabo vsaj 20 do 30 stimulacij. Ko se stanje izboljša, svetujemo še nadaljnjo uporabo HiTopa, vendar v daljših intervalih, na primer enkrat ali dvakrat na teden, seveda pod pogojem, da ima bolnik aparat doma. Bolniki lahko take kure ponavljajo 2- do 3-krat letno. Podobno kot zdraviliško okrevanje.« Zdravljenje trdovratne nevropatske bolečine je uspešno že, če bolnik bolečino po desetstopenjski lestvici VAS subjektivno oceni za dve stopnji manjšo. Kako učinkovito je obvladovanje bolečine z elektrostimulacijo HiTop? »Učinek je zelo različen. Skoraj vedno se bolečina zmanjša, a učinki so tako različni, da bi za oceno res potrebovali študijski pristop. Pri največjem delu bolnikov bi po subjektivni oceni navedel, da se bolečina zmanjša za polovico. To je pomembno, ker so te nevropatije navadno najbolj izrazite določeno obdobje, na primer pol leta. Če to kritično obdobje bolnik prebrodi, se stanje navadno izboljša toliko, da bolnik lahko prenaša bolečine in ob tem normalno živi in funkcionira. Če lahko s stimulacijo to dosežemo prej, je seveda vsaka terapija uspeh.« Nefarmakološko zdravljenje boleče nevropatije lahko bolnik kombinira z farmakološkim. Po iz-

kušnjah dr. Justinka večina bolnikov, ki ob elektroterapiji začuti olajšanje bolečine, po posvetu z zdravnikom zmanjša dozo zdravil ali z jemanjem zdravil povsem preneha. Bolnikom, ki se zdravijo s pomočjo elektrostimulacij, diabetolog priporoča sočasno jemanje vitaminov in antioksidantov: »Priporočamo tudi uporabo vitaminov skupine B (na primer Milgamma) in antioksidantov (denimo Thiogamma). Tudi glede teh zdravil lahko rečem, da so uspešna. Za začetek kure priporočamo mesec ali dva jemanja antioksidanta, ko prvi učinek mine, pa nadaljevanje z vitamini, naprej 2- ali 3-krat letno po mesec ali dva. Seveda lahko uporablja bolnik oba preparata hkrati in tudi HiTop, pod pogojem, da je bolj premožen in nima finančnih težav.«

Fizikalna terapija le še za premožne Čeprav so izkušnje z elektrostimulacijskimi terapijami dobre, je ta bolnikom čedalje manj dostopna. Pravzaprav je vse manj dostopna vsa fizikalna terapija, zatrjuje dr. Justinek. »Sredi leta 2015 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prekinil plačevanje vseh storitev fizikalne terapije – ne samo uporabe elektrostimulacij, ki jih ni uvrstil niti med možne, temveč tudi laserske terapije kroničnih razjed. Razlog za takšno odločitev mi ni znan, v vse bolnišnice v Sloveniji smo prejeli le dopis, da ta sto-

ritev ni več “priznana”. Tak ukrep je problematičen predvsem zato, ker bi lahko zagotovili aparat tako za lasersko terapijo kot elektrostimulacije s pomočjo donacij. A to ne pomaga, saj zdaj nimamo več kadra. Ker teh storitev zavarovalnica ne plačuje več, je osebje dobilo druge zadolžitve.« Čeprav so izkušnje bolnikov s HiTopom dobre in so si mnogi kupili tudi aparat, ta vrsta terapije ni dostopna vsem bolnikom, saj je – tako kot po novem tudi vse ostale fizikalne terapije – na voljo le tistim, ki si take terapije lahko privoščijo. »Izkušnje bolnikov, ki so se srečali s to terapijo, so dobre in nekateri so si kljub višji ceni aparat tudi kupili. A ta metoda je vse premalo poznana, da bi bila široko uporabljena, vsaj v Sloveniji. Čeprav cena mesečne terapije ni visoka, je pri bolnikih neugodno sprejeta. Ljudje so postali nezaupljivi, agenti na terenu jih pogosto zavajajo s temi ali onimi preparati za boljše zdravje in v tej poplavi jim res ni lahko ločiti zrnja od plev, kot rečemo. Podobno je s kolegi zdravniki v splošni praksi in verjetno tudi na zavarovalnici. Pogled ministrstva za zdravje na vso preventivno dejavnost v medicini, na zdraviliško zdravljenje in na alternativno zdravljenje, ki je priznano tudi s strani uradne medicine, pa tako vsi poznamo,« kritično sklene diabetolog Damjan Justinek iz Splošne bolnišnice Celje, s Centra za sladkorno bolezen.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Žolčni kamni

Sodobna bolezen ® Monika Kubelj

V Sloveniji je vsako leto operiranih od štiri do pet tisoč bolnikov, ki jim žolčni kamni povzročajo težave. So zdravstvena težava, s katero se sooča precej odraslih, povečini žensk. Nekateri lahko te kamne imajo, pa sploh ne vedo. Sicer pa danes vemo, da lahko do napadov žolčnih kamnov privede tudi malomaren življenjski slog. Žal se jim ne morejo izogniti niti diabetiki.

Kaj veste o žolčnih kamnih? Žolč je zlato rumen prebavni sok, ki ga proizvajajo jetra. Sestavljajo ga žolčne soli, elektroliti, holesterol, bilirubin in druge maščobe. Vloga? Žolč sodeluje v razgradnji zaužitih maščob, natančneje, zvišuje topnost holesterola, maščob in v maščobah topnih vitaminov, ki so v mastni hrani, da jih telo lažje vsrka. V žolč se izločajo tudi razgradni produkti zdravil in odpadne snovi, ki jih predelajo jetra. Prisotnost kamnov v žolčniku imenujemo holelitiaza. Žolčni kamni kot skupki kristalov v žolčniku ali žolčevodih nastanejo zaradi motene sestave žolča, ki omogoči proces kristalizacije. Večina žolčnih kamnov nastane v žolčniku. Žolčni kamni so pogostejši pri ženskah kot pri moških. Na nastanek žolčnih kamnov vplivajo različni vzroki: najpogostejši so dednost, prehrana, starost, čezmerna telesna teža. Prehrana z veliko maščobami omogoča hitrejši pojav žolčnih kamnov. Janja Stanko, farm. tehnica, v brošuri Žolčni kamni pravi: »Žolčni kamni lahko povzročajo nevarne okužbe žolčevodov, trebušne slinavke ali jeter. Kadar pride do zapore žolčevodnega sistema, se bakterije lahko razmnožijo in povzročijo okužbo v vodih. Od tam se bakterije lahko razširijo v kri in posledice so okužbe drugod po telesu.«

Kakšni znaki kažejo na napad? Najprej je treba pojasniti, da žolčni kamni pogosto ne povzročajo težav in jih ugotovimo zgolj slučajno. Bolečina zaradi žolčnih kamnov je praviloma vezana na predhodni obrok hrane. Najpogosteje sproži bolečino masten obrok hrane, lahko pa jo tudi jajca. Bolečina je praviloma krčevita in lahko traja tudi več ur. Ker se pojavlja v napadih, jo imenujemo kolika. Praviloma se pojavi 2–4 ure po zaužitju obroka. Bolečina se lahko pojavi na različnih mestih. V večini 28 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

primerov je lokalizirana v zgornjem predelu trebuha, najpogosteje pod desnim rebrnim lokom ali v žlički, lahko pa se širi ali izžareva tudi nazaj pod desno lopatico. Bolečino pogosto spremlja slabost, bruhanje, spahovanje in občutek polnosti. V primeru sočasnega vnetja žolčnika pa spremlja bolečino tudi povišana telesna temperatura ali celo mrzlica. Potovanje kamna iz žolčnika skozi žolčevod do dvanajsternika pa ob bolečini praviloma povzroči tudi motnjo v odtoku žolča. V primeru pomembne ovire v odtoku žolča se pojavi rumenica ali zlatenica (ikterus). Prepoznamo jo kot zlato rumeno obarvanje beločnic ter kože in vidnih sluznic.

Dejavniki, ki povečajo nastanek Na nastanek žolčnih kamnov vplivajo predvsem dednost, starost, tudi prehrana in posledično debelost. Zakaj? Če hrana vsebuje veliko maščob, jetra proizvajajo več holesterola, ki ga žolč ne more obvladati, zato se začne odvečni holesterol strjevati v kristale – žolčne kamne. Ženske, ki so bile večkrat noseče, pogosteje zbolevajo za žolčnimi kamni. Ljudje s povečano telesno maso imajo kamne trikrat pogosteje, pogostejši pa so tudi žolčni kamni pri diabetikih po 60. Nepriporočena živila: • mastno meso in mastne ribe • slanina • jajčni rumenjak • polnomastno mleko in mlečni izdelki • ocvrte jedi • suho sadje • lešniki in orehi • vse ostre začimbe • konzervirano meso in zelenjava • vsa peciva in torte z veliko maščobe

letu starosti. Kako to, da imajo ženske dvakrat več holesterolnih kamnov kot moški, pri pigmentnih kamnih pa je razmerje približno enako? Ta razlika je verjetno vezana na hormone, nosečnost in oralno kontracepcijo, ki spreminjajo izločanje žolča ali gibljivost žolčnika, lahko pa tudi oboje. Kaj je še dobro vedeti? Da so za razvoj žolčnih kamnov posebej nevarne shujševalne kure brez maščob. Shujševalna dieta mora vsebovati vsaj manjše količine maščob, da se izognemo razmeram, ki lahko vodijo v nastanek kamnov. Pojavnost žolčnih kamnov narašča tudi s starostjo, pomemben dejavnik pa je celo dednost.

Katere težave povzročajo žolčni kamni? Žolčni kamni večinoma dolgo časa ne povzročajo bolezenskih znakov (če jih sploh kdaj), posebno če ostanejo kar v žolčniku. Lahko pa prehajajo iz žolčnika v žolčevod. In kadar pride do tega, da delno ali popolnoma zamašijo žolčevod, se pri bolniku pojavi bolečina. Bolečina pogosto prihaja v napadih, ki jim pravimo kolika. Značilno je, da se ta bolečina počasi dvigne do neznosnosti in se nato postopoma zmanjša. Če pa bolečina traja dalj časa in ne popusti več ur, gre lahko za resnejše težave, kot so vnetje žolčnika, vnetje žolčevoda ali trebušne slinavke, zato je v takih primerih nujno treba poiskati zdravniško pomoč. Najboljša metoda za ugotavljanje žolčnih kamnov v žolčniku je pregled z ultrazvokom. Učinkovita je tudi tako imenovana holecistografija, kjer rentgenska preiskava pokaže kontrastne slike.

Kaj lahko storimo in kako zdravimo? Osebe, pri katerih naključno ugotovijo žolčne kamne in so brez težav, ni treba zdraviti. Izjeme so le nekateri bolniki, pri katerih zdravnik presodi, da je

zdravljenje potrebno. Pri izbiri načina zdravljenja zdravnik upošteva številne dejavnike, kot so mesto kamnov, njihova velikost, število in sestava, zapleti zaradi kamnov in možnost alternativnih nekirurških metod zdravljenja. – Bolečine lajšajo s spazmolitiki. Če ne zadostujejo, dodajo analgetike. Pri vnetju okužbo zdravijo z antibiotikom. – Kirurško zdravljenje – operacija izbora danes je laparoskopska holecistektomija. – Drobljenje kamnov – pomeni zunajtelesno zdrobitev z udarnimi valovi. Valove od zunaj usmerijo natančno v ocenjeno žarišče kamnov in z njimi kamne zatem zdrobijo. Lasersko drobljenje kamnov se uporablja zelo redko, le izjemoma pri nekaterih bolnikih. – Litoliza – tak način zdravljenja se lahko uporablja le za topitev holesterolnih kamnov. – Dieta – cilji diete pri boleznih žolčnika in žolčnih poti so različni. Pri tistih, ki imajo žolčne kamne, skušajo v obdobju brez težav z ustrezno prehrano preprečiti pretirano krčenje žolčnika in s tem premikanje kamnov. Prisotnost

žolčnih kamnov pogosto spremlja tudi vnetje žolčnika, kar posredno povzroča motnjo v prebavi maščob. Hrana naj bo pri njih čim manj mastna. Bolniki z operativno odstranjenim žolčnikom imajo lahko v prehodnem obdobju težave z napenjanjem po jedi in z driskami, zlasti če je hrana mastna. Te nevšečnosti lahko sčasoma prenehajo, vendar nekateri po operaciji težko prenašajo mastno hrano, medtem ko drugi nimajo težav. Dieta torej ni nujna.

Operacija žolčnih kamnov Dr. Marko Bitenc (Kirurgija Bitenc) o žolčnih kamnih pravi: »Žolčni kamni so ena najpogostejših težav, ki jih imamo ljudje s prebavnim traktom. V Sloveniji je vsako leto operiranih od štiri do pet tisoč bolnikov, ki jim kamni povzročajo težave. V naši ambulanti operira dr. Dragan Stanisavljević, število bolnikov, pri katerih se pojavljajo žolčni kamni, pa narašča. Bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, značilno pa je, da se pogostnost povečuje s starostjo. Oseb, pri katerih naključno ugotovimo žolčne kamne in nimajo težav, ni treba zdraviti. Če bolnik nima težav, operativni po-

seg ni potreben. Izjema so sladkorni bolniki, bolniki z večjim polipom žolčnika, nosilci salmonele in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. Pri bolečinah, povezanih z žolčnimi kamni, pridejo v poštev zdravila proti bolečinam (spazmoanalgetiki) in pri vnetju vnetja tudi antibiotik. Glede na težavnost obolenja se zdravnik odloča med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem. Ponavljajoče se tažave zaradi žolčnih kamnov najučinkoviteje odpravimo z operativno odstranitvijo žolčnika. Žolčne kamne lahko odkrijejo tudi povsem naključno na ultrazvočnem pregledu trebušnih organov zaradi zdravljenja in odkrivanja drugih težav in bolezni. Pri bolnikih, ki imajo pogoste krčevite bolečine pod desnim rebrnim lokom, je kirurška odstranitev kamnov najučinkovitejša možna rešitev. Najpogostejši zaplet žolčnih kamnov je zapora skupnega žolčnega, jetrnega in pankreasnega voda, ki vodi v tanko črevo. Najpogostejši znak je bolečina v trebuhu, ob tem pa se pojavljata tudi rumenkasto obarvanje kože (zlatenica) in bruhanje. Ob vnetju je možna tudi vročina. Drugi možni zapleti so vnetje trebušne slinavke in povečana možnost za razvoj raka.«

Na kratko ... Gozdnih sadežev v sadnih čajih z gozdnimi sadeži le za vzorec

merjalnih ocenjevanj so brezplačno dostopne na spletni strani www.potrošnikovZOOM.si.

Na Mednarodnem institutu za potrošniške raziskave (MIPOR) so tokrat pregledali osem vzorcev sadnih čajev z gozdnimi sadeži različnih proizvajalcev in trgovinskih blagovnih znamk. Pri pregledu izbranih vzorcev so odkrili številne napake pri označevanju. Ugotovili so, da v glavnem vsebujejo cvetove hibiskusa in plodove šipka, večinoma pa tudi jabolk, s katerim lahko upravičijo ime sadni, nikakor pa ne imena gozdni sadeži. Gozdni sadeži, ki so predstavljeni na slikah vzorcev, so večinoma jagode, maline, robide in borovnice, ki pa se v čaju, če sploh, nahajajo le v izredno majhnih količinah, od 0,35 do 4 odstotke, ali pa le v obliki arom. Primerjalno ocenjevanje sadnih čajev z gozdnimi sadeži je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave izvaja v okviru koncesije Republike Slovenije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Vse informacije in ugotovitve pri-

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je predstavil projekt in izdelke Zdravje v občini, ki omogočajo prikaz zdravstvenega stanja ljudi v slovenskih občinah in primerjavo med njimi. Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravstvenih podatkov v Sloveniji. Občine v vzhodnem delu Slovenije so v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki (izobrazba, dohodek, zaposlenost), kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev. S prikazom zdravstvenega stanja želi NIJZ spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja prebivalcev v njihovem okolju. Za lažje spremljanje podatkov in snovanje ukrepov na lokalni ravni so razvili tudi spletno aplikacijo, ki je dostopna na spletni strani obcine.nijz.si.

Kazalniki zdravja v regiji nihajo

ŽJV

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola sladkorja v krvi

Vloga ginka v vsakdanu sodobnega človeka O dvokrpem ginku in njegovih zdravilnih lastnostih smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Damjanom Janešem, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) je zelo posebno drevo. Imenujemo ga živi fosil, saj na Zemlji uspeva že 300 milijonov let. Na območju današnje Evrope je izumrl med ledeno dobo, preživel pa je na območju današnje Japonske, od koder so ga kot okrasno drevo v Evropo prinesli v 18. stoletju. Z Nizozemske se je do leta 1800 razširil po vsej Evropi. Ginko je izredno odporno drevo, ki lahko živi več kot 1000 let. Bolezni in škodljivi vplivi iz okolja ga zelo redko prizadenejo, kar je najverjetneje posledica zaščitnega vpliva kombinacije snovi, ki jih vsebuje. Poseben je tudi po tem, da je najbolj proučevana zdravilna rastlina. O njem so objavili več kot 3500 znanstvenih člankov, ki so povezani z več kot 200 kliničnimi raziskavami, s katerimi so preverjali učinkovitost in varnost zdravil. Ginko je v svetovnem merilu na vodilnem mestu med predpisanimi zdravili rastlinskega izvora in zdravili rastlinskega izvora za samozdravljenje.

Dr. Damjan Janeš, mag. farm.

mi zdravijo astmo, kašelj in vnetje mehurja, liste pa uporabljajo za zdravljenje astme in srčno-žilnih bolezni. Evropske knjige o zdravilnih rastlinah do 19. stoletja ginka skorajda niso opisovale, kasneje pa se je uveljavila samo uporaba njegovih listov. Leta 1965 je dr. Willmar Schwabe uvedel uporabo kvantificiranega izvlečka iz ginkovih listov, s čimer se je začela sodobna fitoterapija, to je zdravljenje z zdravili rastlinskega izvora na osnovi znanstvenih dokazov. Danes so največje pridelovalke ginkovih listov Kitajska, Japonska, Severna in Južna Koreja, Francija in Severna Amerika.

Pomembna je nadzorovana in visoka kakovost izvlečka

Zdravilnost ginka znana že tisočletja V kitajski medicini so ginko uporabljali že pred 5000 leti. Danes za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja uporabljajo zlasti njegova semena. Z nji30 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Kakovost izvlečka iz ginkovih listov je ključna, saj zagotavlja učinkovitost in varnost zdravil. Kvantificirani izvleček, ki ga vsebujejo zdravila rastlinskega izvora, vsebuje točno določeno količino učinkovin. To pa ne drži vedno za prehranska dopolnila, saj zakonodaja tega ne zahteva. Izvleček iz ginkovih listov, ki se uporablja v zdravilih, je tudi pre-

čiščen, kar pomeni, da je odstranjena ginkolna kislina, ki lahko povzroča preobčutljivostne reakcije.

Izvleček iz ginkovih listov je dokazano učinkovit pri preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni V Evropi zdravila z izvlečkom iz ginkovih listov najpogosteje uporabljamo za preprečevanje in zdravljenje kognitivnih motenj, motenj pomnjenja (demence) in koncentracije, ki se navadno pojavljajo v zrelih letih. V kliničnih raziskavah so dokazali, da ginko nima pomembne vloge samo pri zdravljenju, ampak tudi pri preprečevanju bolezni. Med učinkovinami, ki jih vsebuje, so pomembni številni flavonoidi in terpenoidi. Živčne celice pogosto poškoduje oksidativni stres, pri tem pa lahko pomembno vlogo odigrajo flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti in lovilci radikalov. Te učinke dopolnjujejo terpenoidi, med katerimi so pomembni bilobalid in ginkolidi, ki izboljšujejo prekrvitev in s tem večajo oskrbo možganskih celic s kisikom in hranilnimi snov-

mi, hkrati pa preprečujejo njihovo odmiranje. Izvleček iz ginkovih listov je dokazano učinkovit tudi pri občutku hladnih rok in nog ter pri šumenju v ušesih in vrtoglavici, ki so pogosto posledica motenj v prekrvitvi. Nekatere raziskave pa kažejo, da lahko pozitivno vpliva pri motnjah spanja, občutku tesnobe in nihanju razpoloženja.

Učinki ginka prispevajo tudi k boljši prekrvitvi v nogah in rokah Ginko vsebuje dve skupini zdravilnih učinkovin, ki zaščitno delujeta na kri in žile, saj izboljšata krvni obtok, zmanjšata viskoznost krvi in širita krvne žile. Ginko tako prispeva tudi k boljši prekrvitvi v nogah in rokah, kar se kaže kot: • zmanjšanje bolečine pri hoji, • zmanjšanje občutka hladnih nog in rok, • zmanjšanje otrplosti in ščemenja.

Ginko izboljša miselne sposobnosti

Ali ste vedeli?

V nekaterih kliničnih raziskavah so dokazali, da izvleček iz ginkovih listov učinkovito izboljšuje tudi spomin zdravih ljudi v obdobjih povečanega umskega napora. To je zlasti zanimivo za študente in zaposlene. Čedalje več znanstvenih člankov poroča o pozitivnih učinkih na obnavljanje živčnih celic, ki so jih dokazali pri živalih, o zaščitnem delovanju pri obremenitvah s kemikalijami, nanodelci in različnimi vrstami sevanja (npr. prenosnega telefona) in o delovanju na različne vrste rakavih celic.

• Zaradi podobnega imena ljudje ginko pogosto zamenjujejo z ginsengom. Rastlini se po videzu zelo razlikujeta, podobni pa sta si v tem, da lahko njuni izvlečki blažijo učinke stresa.

Mesto ginka v sodobnem vsakdanu

• Nekatere klinične raziskave kažejo, da lahko izvleček iz ginkovih listov blaži motnje spanja, občutek tesnobe in nihanje razpoloženja.

Zaradi pozitivnih učinkov na demenco večina ljudi ginko povezuje s starostniki, vendar je zaradi zaščitne vloge zanimiv tudi za delovno aktivne ljudi. Vsi pogosto občutimo posledice sodobnega načina življenja, zlasti stres, ki se mu danes skoraj ne moremo izogniti. Številne poškodbe celic lahko prepre-

• O ginku je objavljenih že več kot 3500 znanstvenih člankov, ki so povezani z več kot 200 kliničnimi raziskavami, s katerimi so preverjali učinkovitost in varnost zdravil. • Nekatere učinkovine v ginku delujejo antioksidativno in preprečujejo poškodbe celic zaradi radikalov, saj zmanjšujejo oksidativni stres.

či zdrav življenjski slog, pomaga pa tudi ginko. To je zelo pomembno, saj se te poškodbe pogosto pokažejo šele po mnogih letih, takrat pa škode ne moremo več popraviti.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola sladkorja v krvi

Potrebujete spodbudo za vodenje FIT terapije? ® Alenka Kaufman, mag. farm.

Diabetiki z inzulinskim zdravljenjem si morajo neprestano urejati raven glukoze v krvi. Glavni cilj zdravljenja z inzulini je doseganje normalnih (ciljnih) vrednosti glukoze, da bi tako preprečili kronične zaplete sladkorne bolezni. Izogibanje previsokim ali prenizkim vrednostim je pogosto zelo zahtevna naloga. Uvedba inzulina prinaša v življenje sladkornega bolnika spremembo, vendar pa si lahko s poznavanjem funkcionalne inzulinske terapije in metode štetja ogljikovih hidratov uspešno ureja krvni sladkor in prispeva k boljši kvaliteti življenja.

FIT ali ne FIT? Funkcionalna inzulinska terapija omogoča več svobode pri izbiri hrane, telesni dejavnosti in prilagajanju zdravljenja življenjskemu slogu posameznika, zahteva pa učenje in pridobivanje veščin štetja ogljikovih hidratov, pogostejša merjenja vrednosti glukoze v krvi, izračunavanje bolusov in dosledno beleženje vseh rezultatov in dejavnikov, ki lahko vplivajo na raven glukoze, v dnevnik.

njem pri izračunavanju bolusnih odmerkov, spada aplikacija slovenskih avtorjev InRange, ki imajo osebno izkušnjo z vodenjem FIT terapije. Je prva slovenska aplikacija za vodenje sladkorne bolezni, ki je registrirana kot medicinski pripomoček in ima certifikat CE.

Mobilna aplikacija kot pomočnik in motivator Mobilne medicinske aplikacije so odgovor na potrebe mlajših generacij, ki želijo drugačen pristop k zdravljenju in vodenju bolezni z uporabo modernih tehnologij. Aplikacije mnogim predstavljajo orodje za lažje razumevanje vpliva različnih dejavnikov na bolezen, jih motivirajo in jim pomagajo v procesu opolnomočenja za samostojno vodenje bolezni. Med aplikacije, ki so v pomoč sladkornim bolnikom z inzulinskim zdravlje-

Aplikacija InRange je zanesljiv pomočnik vsem, ki jim računanje dela težave. Ker izračunavanje bolusnih odmerkov vsebuje več računskih operacij, zlahka pride do napake. Tako pa ob vnosu izmerjene vrednosti glukoze in

izbiri živil z osebnega seznama ter ob izbiri časa po bolusu in po morebitni telesni aktivnosti predlaga bolusni odmerek aplikacija. Pri izračunu se upoštevajo OH faktorji, korekcijski faktorji, ciljna vrednost glukoze in čas delovanja aktivnega inzulina, ki jih uporabnik vnese ob začetku uporabe aplikacije. Aplikacija nudi možnost avtomatskega vnosa rezultata meritve z uporabo merilnika 2in1.SMART ali ročni vnos meritve. Ta pripomoček omogoča izdelavo osebnega seznama živil z vnosom količine ogljikovih hidratov, kot je navedena na deklaracijah živil, kar izboljša točnost izračuna bolusa. Vsi podatki so zbrani v obliki preglednega dnevnika, kjer so rezultati meritev glukoze prikazani grafično, vsi drugi podatki pa številčno, z dodanimi podatki o zaužiti hrani. Aplikacija InRange je na voljo brezplačno v AppStore in GooglePlay v slovenski in angleški različici.

INRANGE app Edina slovenska aplikacija za vodenje inzulinske terapije, registrirana kot medicinski pripomoček

2in1 SMART app

NAJMANJŠI MERILNIK K SLADKORJA V KRVI NA SVETU

Enostavno in priročno vodenje samokontrole

DeSA app Osebni asistent pri spremljanju različnih dejavnikov

www.2in1.si 2i 1 i

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola sladkorja v krvi

S točnejšimi merilniki do manj hipoglikemij ® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

Merjenje sladkorja v krvi je pomembno, saj je osnova za odločitve o vodenju in tudi o zdravljenju sladkorne bolezni. Poenostavitev vodenja sladkorne bolezni in izboljšanje razumevanja bolezni lahko pripomoreta k boljšemu odločanju in izboljšata rezultate vodenja.

Točnost rezultatov samokontrole Uporabniki merilnikov se zanašajo na izmerjeno vrednost,1,2 zato mora biti ta točna.

omogočajo tudi uporabo opomnikov za merjenje, ki lahko odvzamejo še kakšno dodatno skrb. Enostavnost in pogostnost merjenja sta dva dejavnika, ki lahko vplivata na

upoštevanje načrta zdravljenja in vplivata na glikemični nadzor.

Pomen izmerjenih vrednosti Vrednost glukoze v krvi se iz trenutka v trenutek spreminja, na kar vplivajo zaužita hrana, zdravila, telesna dejavnost, bolezen in stres, če naštejemo le najvplivnejše dejavnike. Za uspešno samovodenje je zato pomembno dobro poznavanje tako bolezni kot odzivov telesa na različne dejavnike, ki vplivajo na nihanja glukoze v krvi. Točnejši merilniki omogočajo boljše izide samovodenja sladkorne bolezni. Viri: 1

Budiman ES et al. J Diabetes Sci Technol 2013;7:365–80 2 Raine CH et al. J Diabetes Sci Technol 2007;2:205–10 3 Breton MD et al. J Diabetes Sci Technol 2010;4:562–70

Kljub standardom, ki jih morajo dosegati vsi merilniki glukoze v krvi, pa se njihovo delovanje razlikuje. Standard ISO 15197:2013, ki predpisuje točnost merilnikov glukoze v krvi, dovoljuje odstopanje vrednosti za 15 odstotkov navzgor ali navzdol. Če je vaša dejanska vrednost glukoze v krvi 7,0 mmol/L, je lahko izmerjena vrednost s 15-odstotnim odstopanjem 8,1 ali pa 6,0 mmol/L. Merilniki, ki imajo manjše odstopanje, zmanjšujejo tveganje za hipo- in hiperglikemijo ter omogočajo večjo natančnost pri odmerjanju inzulina.3

Enostavnost in pogostnost merjenja Samokontrola je obremenjujoča obveznost, ki jo lahko delno razbremeni preprost postopek merjenja s kakovostnim merilnikom sladkorja v krvi. Sodobnejši sistemi za merjenje glukoze

SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI - PRAZNOVANJE V DRUŠTVIH

Dejavnosti ob dnevu sladkorne bolezni Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sta leta 1991 zaradi naraščanja sladkorne bolezni po svetu razglasili 14. november za svetovni dan sladkorne bolezni. Število bolnikov s sladkorno boleznijo iz leta v leto povsod narašča, še posebej tistih s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je posledica nezdravega življenjskega sloga. Zato tako po svetu kot tudi pri nas potekajo številne dejavnosti v zvezi z osveščanjem o sladkorni bolezni ter s preventivo in preprečevanjem nastanka te bolezni.

Društvo diabetikov Jesenice

Društvo diabetikov Kranj

Izkoristili za splošno dobro

Prepoznavni dogodki že nekaj let zapored

V znamenju svetovnega dneva so za člane društva na sedežu Krajevne skupnosti Plavž potekale meritve sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka. Udeležba je bila zelo dobra, zabeležili smo kar nekaj povišanih vrednosti meritev in zato svetovali obisk pri zdravniku. V Domžalah smo se v soboto družili na proslavi ob svetovnem dnevu, ki sta jo organizirali zveza in Domžalčani. Največjo pozornost pa smo namenili osveščanju v ponedeljek, ko je bil tudi uradni svetovni dan sladkorne bolezni. Predavanja – Novembrsko predavanje diabetologinje dr. Nike Furar iz Splošne bolnišnice Jesenice z naslovom Diabetes in sečila je bilo zelo zanimivo, saj nam je predavateljica razumljivo in pregledno pojasnila, kako povečan krvni sladkor vpliva na naše ledvice in mehur. Zaplete najbolje preprečujejo dobro urejen krvni sladkor, zdrava prehrana z manj soli, redna telesna aktivnost in kontrole pri osebnem zdravniku ali diabetologu. Predstavnica podjetja Kyani pa je predstavila prednosti delovanja njihovih izdelkov iz skupine prehranskih dopolnil.

Tudi letos smo z aktivnostmi želeli sodelovati pri ozaveščanju javnosti o sladkorni bolezni ter tako prispevati k uveljavljanju in povečanju prepoznavnosti sodobne epidemije. Niz dogodkov se je začel z brezplačnimi meritvami vrednosti HbA1c in ravni lipidov, nadaljeval pa se je s predavanjem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območne enote Kranj, na temo Izvajanje presejalnih programov. Strokovna sodelavka Ria Jagodic, višja medicinska sestra, je predstavila tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, ki se izvajajo v Sloveniji in ki bistveno pripomorejo k večjemu preživetju v primeru bolezni. Največ časa smo posvetili programu Svit, saj je rak na debelem črevesu in danki drugi najpogostejši rak v Sloveniji, število obolelih z njim pa se vsako leto povečuje. Predstavljeni so bili rezultati na državni ravni, kjer Gorenjska zaseda prvo mesto glede na odzivnost vabljenih v program Svit.

Rekreativno in poučno – Na svetovni dan smo se jeseniški diabetiki zbrali pred pisarno društva in se po razgledni poti nad Jesenicami odpravili v zdravstveni dom, kjer so v sodelovanju z našim društvom potekale aktivnosti ob tem dogodku. Tam so nam izmerili krvni sladkor in tlak ter nas seznanili z delavnico o povišanem krvnem tlaku, ki je pri sladkornih bolnikih pogosta posledica osnovne bolezni in lahko povzroči nadaljnje zaplete. Proti pisarni društva smo se vrnili po bolj zahtevni zgornji razgledni poti. Ker je nekaterim pohodnikom “padel sladkor”, smo odšli še do bližnjega gostišča in si z dobro malico popravili krvno sliko. Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

Utrinek s predavanja

Modro osvetljena Gimnazija Jesenice nas je ves teden spominjala na svetovni dan sladkorne bolezni. 34 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Predavanje z dobro udeležbo – V ponedeljek, 14. novembra, smo v večnamenski dvorani Mestne knjižnice Kranj nadaljevali z brezplačnimi predavanji. Predavanje z naslovom Zakaj je pomembno zgodnje intenzivno zdravljenje diabetika je izvedel naš diabetolog Marjan Kristanc. Izpostavljena so bila tale tematska področja: razširjenost in zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, njeno zdravljenje in kronični zapleti ter uspešnost zdravljenja. Predavanje je bilo organizirano za vse zainteresirane, udeležilo se ga je lepo število obiskovalcev, ki so na koncu lahko zastavili tudi vprašanja. Odločitev, da predavanje organiziramo v kranjski knjižnici, se je izkazala za pravilno, saj je bil obisk večji, med obiskovalkami in obiskovalci pa je bilo videti mnogo več novih in mladih obra-

zov kot na naših prejšnjih predavanjih, organiziranih v društvenih prostorih. Proslava in šolsko tekmovanje – Osrednja prireditev je bila v petek, 11. novembra, na Slovenskem trgu v Kranju, kjer smo postavili stojnico, merili krvni sladkor in organizirali krajši pohod. Vsebinsko raznovrsten mesec november smo končali v soboto, 19. novembra. Tega dne je na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju potekalo 18. državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni, ki je bilo hkrati še v Kočevju in Lendavi. Odlično organizirane prireditve se je udeležilo 440 mladih tekmovalcev iz 127 osnovnih in srednjih šol. Opažamo, da je število prijavljenih tekmovalcev vsako leto večje, tako da se tudi znanje o tej bolezni sodobnega časa povečuje. Besedilo in foto: Jolanda Polanec

Društvo diabetikov Lendava

Rekreacija, meritve, predavanja

omenjenih predavanjih in pohodih potrjuje zanimanje sladkornih bolnikov in je rezultat želje po aktivnem sodelovanju za ohranitev zdravega duha v zdravem telesu. Besedilo in foto: Štefan Rožman

Društvo diabetikov Litija in Šmartno

Pohod in meritve tudi letos Člani smo se v nedeljo, 13. novembra, odpravili na pohod v okolico Litije. Udeležba je bila letos skromnejša, saj je bilo veliko naših članov že na pohodu od Litije do Čateža po Levstikovi poti. V ponedeljek smo za občanke in občane okolice Litije pripravili zdravstveno predavanje z naslovom Osveščanje o sladkorni bolezni dr. Milojke Juteršek. Po končanem predavanju smo si ogledali litijski muzej, ki je bil v podporo našega praznika obarvan modro. Za uslužbence občine Litija smo v sredo, 16. novembra, opravili meritve krvnega sladkorja in tlaka.

Čeprav smo vse leto precej aktivni, je november prav gotovo še posebej pester. 7. novembra smo organizirali dobro obiskane meritve trigliceridov in holesterola. 14. novembra smo v avli trgovskega centra TUŠ za mimoidoče izvajali meritev krvnega tlaka in sladkorja. Več kot 120 oseb si je vzelo čas za svoje zdravje. Meritve, ki jih je vodila strokovnjakinja Livija Jordaki, so se izkazale za uspešne in so imele dober odziv. Popoldne smo nadaljevali s krajšim pohodom po okolici Lendave. Uživali smo v naravi in poznojesenskem soncu ter se nazadnje veselo družili ob skodelici toplega čaja in kave.

Osvetlili smo grad Bogenšperk.

Osvetljeno modro – Z dejavnostmi smo nadaljevali v občini Šmartno pri Litiji, kjer smo modro obarvali grad Bogenšperk ter organizirali pregled krvnega sladkorja in predavanje za uslužbence občine. V obeh občinah smo uspešno zaključili novembrske dejavnosti, ki so bile v znamenju svetovnega dneva sladkorne bolezni. Rudi Pogačar

Društvo diabetikov Maribor S telesno aktivnostjo smo uravnavali sladkor v krvi.

Kaj uživati manj in česa več – Naslednji dan je sledilo predavanje na temo holesterol in maščobe v krvi. Prisluhnili smo Danici Ostanek, prof. zdrav. vzg., iz podjetja Z&Z, ki je predavala o zdravi prehrani, o zmanjšanju količine živalskih maščob, ogljikovih hidratov, mlečnih izdelkov z manj maščobe, količine soli in enostavnih ogljikovih hidratov ter o uživanju večje količine sadja in zelenjave. Že sama sprememba načina življenja pomaga pri zgodnjem odkrivanju in razvoju sladkorne bolezni. Vsak dan naj bi se aktivno gibali, se zdravo prehranjevali in se varovali stresa. Upoštevati je treba tudi zdravniška priporočila, ki se nanašajo na zdravljenje obstoječih kroničnih bolezni, zvišanega krvnega tlaka in holesterola ter na opuščanje kajenja in pitje alkohola. Predavanju je kot običajno sledila meritev vrednosti krvnega sladkorja. Prisotnost članov na

Pester program Z aktivnostmi smo želeli približati občanom mesta 60 let našega društva, gonilne sile, ki skupaj z zdravstvenimi strokovnjaki pomaga bolnikom premagovati to hudo bolezen. Za člane društva in za zainteresirano javnost smo pripravili okroglo mizo s predavanjem o zdravi prehrani. V kontaktni radijski oddaji Radia Maribor smo spregovorili o sladkorni bolezni ter o aktivnostih in poslanstvu društva. Naša prihodnost temelji na nenehnem izobraževanju o sladkorni bolezni in opolnomočenju bolnikov. Organizirali smo brezplačne meritve krvnega sladkorja na dveh lokacijah v Mariboru, posebej pa še za občane občine Miklavž na Dravskem polju in občine Slovenska Bistrica. Osvetlitev Mariborskega gradu v modro barvo in izlet v vinorodni okoliš pa je bil lep zaključek vseh aktivnosti. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI - PRAZNOVANJE V DRUŠTVIH

Pungartu in krenili na pohod po Urbanovi poti v spomin na Rudija Hrastarja. Kulturni program našega osrednjega dogodka je Janez Lah kot vedno vodil izvirno in duhovito. Govoril je o sladkorni bolezni, recitiral pesmi in na koncu, ne bi verjeli, še igral na tamburico. Srečanje si bomo zapomnili tudi po lepem nastopu tria klarinetistk Glasbene šole Črnomelj, podružnice Metlika. Nastopila je tudi ljudska pesnica Jožica Dragovan z ljubezensko pesmico. Mira Vladič je recitirala prav za to priložnost napisano pesem. Poizkusil se je tudi Juš Mihelčič s pesmima o Alzheimerju in sladkorni bolezni. Vmes je ansambel Janko in prijatelji igral stare zimzelene melodije, kar so vsi z navdušenjem sprejeli. Osvetljen Mariborski grad

V prihodnji številki bomo napisali več o našem osredjem dogodku – 60-letnici delovanja društva –, ki smo ga obeležili s svečano proslavo 17. decembra. Besedilo in foto: Mirko Topolovec

Društvo diabetikov Ljutomer

Bogatejši za urgentno vozilo Aktivnosti smo začeli že konec oktobra, ko je zdravstveni dom Ljutomer pripravil že peti, tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem so predstavili svoje dejavnosti in novo urgentno vozilo. Njihovemu povabilu smo se odzvali tudi člani društva in obiskovalce informirali o sladkorni bolezni. Z zanimanjem smo prisluhnili predavanju zdravnice Tanje Mišmaš.

Bučni aplavz ni manjkal – Predsednik društva Slavo Prevalšek je spregovoril o prazniku diabetikov ter o delu in poslanstvu Društva diabetikov Metlika. Prireditev je posnela tudi lokalna televizijska postaja Vaš kanal. Glavni dogodek večera je bilo predavanje Tanje Mišmaš, dr. med., na temo Multimorbidnost pri sladkornih bolnikih. Vsi so prav pozorno poslušali zanimivo predavanje in predavateljico nagradili z bučnim aplavzom. Ob koncu so prizadevni kuharji in kuharice Kmetijske zadruge Metlika pripravili res dobro enolončnico, ki je vsem zelo teknila. Ob glasbi je bilo lepo.

Uglašena ekipa je namerila tudi povišan krvni sladkor med obiskovalci.

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni smo skupaj z Zdravstvenim domom Ljutomer v trgovini TUŠ mimoidočim merili sladkor v krvi. Ob tej priložnosti smo delili tudi izobraževalno gradivo in organizirali pohod po mestu. Pozabili nismo niti na naš zaščitni znak – modro barvo, s katero smo osvetlili našo pisarno. Leonida Skuhala

Pohod – Turobno nedeljsko jutro ni obetalo nič lepega, toda naredil se je lep dan in belokranjski gozd je bil prekrasen. Na domačiji pri Hrastarjevih je bil zaključek pohoda. Proslavili smo ga s pečenim kostanjem in odličnim Zinkinim domačim čajem. Brez belokranjskih pogač in raznih kifeljčkov tudi ni šlo. Pokušali smo Zinkin domači liker in mošt, Peter pa je prinesel v pokušino svoj letošnji pridelek. Druženje z diabetiki Metlike je stalnica: nekoliko olajša prenaJuš Mihelčič šanje bolezni in prinaša optimizem.

Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje Društvo diabetikov Metlika

Praznovali v Lučah

Proslava in pohod Prireditev ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je bila v Metliki 10. novembra v Kmetijski zadrugi Metlika s 150 navzočimi. V nedeljo, 13. novembra, pa smo se ob 9. uri zbrali na 36 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Zgornjesavinjski diabetiki smo praznovali svetovni dan sladkorne bolezni v Lučah, kjer smo med prijaznimi domačini preživeli zelo prijeten dan. Najprej smo se v velikem številu zbrali v dvorani kulturnega doma in prisluhnili pestremu kulturne-

mu programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Blaža Arniča ter pevci in godci Lučka klapa. Učenci so nam na zelo domiseln način prikazali življenje in delo domačina, skladatelja Blaža Arniča, šolski pevski zbor pa je ubrano in s svežimi glasovi zapel Arničevo pesem. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani Lučke klape. Prisotne sta pozdravila lučki župan Ciril Rosc in predsednik društva zgornjesavinjskih diabetikov Anton Venek, ki sta poudarila, kako pomembno se je zavedati sladkorne bolezni in zdravega načina življenja.

Predavanje naše diabetologinje Nataše Pitz

cialistke interne medicine, kateremu je sledilo druženje ob manjši pogostitvi. Maja in Andrej Barber

Društvo diabetikov Novo mesto

Dan zaznamovali na prav poseben način Na sprehodu ob bistri Savinji

Ogled dediščine – Nato smo si z zanimanjem ogledali lepo obnovljeno mogočno Juvanovo hišo, kulturni spomenik lokalnega pomena, ki spada med najstarejše hiše na območju občine Luče, saj je nastala v 18. stoletju. Sprehodili smo se tudi ob reki Savinji do Vlcerske bajte, kjer so nas v lepem okolju in prijetnem vzdušju domače članice društva diabetikov in upokojencev pogostile s čajem, kavo in pecivom. Dan smo zaključili v gostilni Pr’ lampi ob dobri hrani in v vedrem vzdušju, za kar so poskrbeli godci Lučke klape. Vsem, ki so prispevali k temu, da smo se v Lučah čudovito počutili, še posebno Jožici Bezovnik, ki je izvedla organizacijo tega dneva, se udeleženci lepo zahvaljujemo. Besedilo in foto: Marija Venek

Modro osvetljeni mestni Rotovž je novembra širši javnosti sporočal, da je sladkorna bolezen v porastu. V dvorani hotela Šport na Otočcu se nas je na posebej pripravljeni prireditvi zbralo okoli sto članov. Ob tej priložnosti smo se spomnili 60-letnice zveze in 30-letnice delovanja našega društva. V tednu pred proslavo pa je pohodniška skupina opravila jubilejni, 300. pohod po okolici Novega mesta, na kar smo zelo ponosni. Dvorana je bila svečano okrašena, saj so prizadevni člani izvršnega odbora že dopoldne lepo pripravili prostor srečanja. Pred dvorano smo si udeleženci lahko izmerili krvni sladkor in ugotovili, da so naše vrednosti zadovoljive. Nato smo spremljali zanimiv dveurni program, ki ga je vodila članica Romana Križman z lepimi mislimi in prijetnim kulturnim programom Plesnega centra Novo mesto.

Društvo diabetikov Murska Sobota

Prispevek našega društva V ponedeljek, 14. novembra, smo dan počastili z daljšim pohodom od Murske Sobote, grajske ploščadi, do Markišavec in nazaj; udeležilo se ga je kar nekaj članov društva. V sredo pa smo v trgovskem središču BTC Murska Sobota postavili informacijsko točko. Prostovoljci iz društva in medicinske sestre iz zdravstvenega doma Murska Sobota so mimoidočim brezplačno merili krvni sladkor in krvni tlak, jih ozaveščali o pomenu in posledicah sladkorne bolezni ter jim delili izobraževalna gradiva. Pohod in zanimivo predavanje – V sredo, 16. novembra, smo pripravili krajši pohod po ulicah Murske Sobote do gradu, kjer so nam veselo pomežiknile modre lučke, nato pa smo se vrnili v prostore kluba PAC, kjer smo izvedli meritve sladkorja in krvnega tlaka. Nato smo poslušali zanimivo strokovno predavanje Zapleti pri sladkorni bolezni v izvedbi dr. Nataše Pitz, spe-

Podelitev priznanja Jožici Mikec

Uvodne misli – Po uvodnem nagovoru predsednika našega društva Dušana Jukiča je nekaj tehtnih misli povedal strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto, primarij Milivoj Piletič. Članica izvršnega odbora zveze in predsednica Društva diabetikov Brežice Darja Mandžuka je Jožici Mikec, zelo prizadevni podpredsednici našega društva, izročila zahvalno liSladkorna bolezen DECEMBER 2016

SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI - PRAZNOVANJE V DRUŠTVIH

stino za pomoč in sodelovanje v Društvu diabetikov Novo mesto. Jožica je medicinska sestra, diabetičarka in že vrsto let aktivna članica izvršnega odbora našega društva. Predstavila nam je pregled delovanja društva od ustanovitve leta 1985 vse do danes. Strokovna predavanja – V drugem delu srečanja smo prisluhnili trem strokovnim predavanjem. Prvo je imelo naslov Nenormalno izločanje urina in ga je pripravila Darja Pavlenič, diplomirana fizioterapevtka iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Nadaljevala je mag. Mateja Kržič iz podjetja Simpss s praktičnim prikazom pripomočkov za lajšanje težav pri inkontinenci, ki je v današnjem času v porastu pri ženskah in moških. Prisluhnili smo tudi predavanju Napake pri merjenju krvnega sladkorja, ki ga je pripravila Mima Zadnek, diplomirana medicinska sestra iz podjetja Meditrade. Zelo hitro je minil formalni del srečanja, ki se je nato nadaljeval s pogovori in večerjo.

in pripravljenost na sodelovanje se učiteljicam in vzgojiteljicam najlepše zahvaljujemo. Ob koncu še meritve – V Mercator Centru Slovenj Gradec smo ob koncu dneva merili še sladkor in holesterol. Tudi tu je bila udeležba precejšnja, zanimanje za zdravje, ki ga kar prevečkrat precej zanemarjamo, pa je bilo veliko. Modri krogec je bil sprejet leta 1996 in je danes znan po vsem svetu kot simbol boja proti sladkorni bolezni. Naša prepoznavna barva je modra, zato smo v ta namen tudi mi z modro lučjo osvetlili naš kulturni dom v Slovenj Gradcu. Fanika Slemnik in Stanislav Oblak, foto: Stanislav Oblak

Društvo diabetikov Trbovlje

Na različnih mestih številna dogajanja

Silvo Oblak

Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Najštevilčnejši pohod doslej

Ob letošnjem dnevu sladkorne bolezni smo načrtovali in izvedli meritve na različnih lokacijah: 8. novembra pri upokojencih na Tereziji, 14. novembra na Komunali Trbovlje in v društvu upokojenih pedagoških delavcev, 16. novembra pa v kavarni nad Sparom in na predavanjih v Delavskem domu Trbovlje.

Proslave v Domžalah ob 60-letnici zveze in 30-letnici Društva diabetikov Domžale, se je poleg članov društev diabetikov udeležila tudi predsednica IDF Evrope, prof. dr. Şehnaz Karadeniz. Ob pestrem programu je Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, podelil posebna priznanja najbolj zaslužnim članom društev diabetikov. Med njimi je priznanje prejela tudi Zofija Tisnikar, dolgoletna članica in predsednica nadzorne komisije društva Slovenj Gradec. Čestitamo! Medgeneracijski pohod s 435 pohodniki – V ponedeljek, 14. novembra, smo v društvu pripravili pohod okoli Slovenj Gradca. Pridružila se nam je skupina šolarjev iz druge osnovne šole Slovenj Gradec z učitelji. Z učenci se že dolgo srečujemo, saj z mentorico, gospo Boženo, redno sodelujejo na tekmovanjih o sladkorni bolezni. Ne smemo pozabiti naših najmlajših spremljevalcev iz otroškega vrtca, ki prav tako redno sodelujejo pri hoji okoli mesta: nanje smo še posebno ponosni. Za podpro

Pohod na Podmejo

Poslušali smo tudi predavanji Srce in sladkorna bolezen dr. Boštjana Leskovarja in Zdrava prehrana za zdravo srce prof. Mojce Omahne, nato pa so nam dijaki Srednje šole Zagorje postregli prigrizke, ki so jih pripravili po načelih zdrave prehrane. Tako smo se po predavanjih še zadržali, pogovarjali in uživali v dobrotah. Za dijake je bila to praktična izkušnja, ki so jo odlično opravili. Teden smo zaključili s pohodom na Podmejo, kjer smo merili sladkor, družili pa smo se ob glasbi in sproščenem klepetu. Zadovoljni smo, da je sodelovalo toliko občanov, saj tako uresničujemo naše cilje in osveščamo javnost o sladkorni bolezni.

Pogled na veliko število pohodnikov 38 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Cvetka Kozmus, foto: Jani Koželj

Društvo diabetikov Nova Gorica

Diabetesu smo zabili gol in osvetlili marsikatero stavbo Ob svetovnem dnevu diabetesa so bili za osveščanje javnosti o skupnem boju proti tej epidemiji 21. stoletja osvetljeni v modro igralniško-zabaviščni center Perla, stavba Mestne občine Nova Gorica, dvorec Coronini, kjer domuje Občina Šempeter – Vrtojba, in Humanitarna hiša v Šempetru pri Gorici, kjer domuje Društvo diabetikov Nova Gorica. Ob svetovnem dnevu zdravja je bilo organiziranih kar nekaj predavanj in okroglih miz o diabetesu z veliko udeležbo in s pomočjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Nova Gorica iz Rožne Doline.

Po lanski uspešni premieri v Stožicah so se tudi letos med sabo pomerili znani Slovenci Odličnjaki proti Diabetični reprezentanci Slovenije v futsalu.

nega slovenskega trenerja. Med tekmo se je Diabetična reprezentanca poslovila od svojega kapetana Dejana Manojloviča, ki je prenehal igrati.

Dvorec Coronini in sedež Občine Šempeter – Vrtojba v Šempetru pri Novi Gorici

Prireditev, ki še odmeva – Zaključek praznovanja svetovnega dneva sladkorne bolezni je Nova Gorica obeležila s športno-kulturno-humanitarno in zabavno prireditvijo Zabijmo diabetesu gol. Po lanski uspešni premieri v Stožicah so se tudi letos med sabo v futsalu pomerili znani Slovenci Odličnjaki proti Diabetični reprezentanci Slovenije. Prireditev je potekala v podporo boju in prizadevanjem proti sladkorni bolezni, epidemiji 21. stoletja. Zato rezultat ni bil v ospredju, čeravno je Diabetična reprezentanca slavila s 3 : 0. Za znane Slovence so nastopili tudi SLO Pop Rock team, Miha Guštin, Pero Lovšin, Vili Resnik, Matjaž Nemec, pater Bogdan Knavs, Raf in znani slovenski nogometni reprezentanti Osterc, Srebrnič, Komac, Komel, Goga in mnogi drugi, saj je bilo Odličnjakov 23 pod taktirko Pavla Pinnija, zna-

Zabavni program s humanitarno noto – V zabavnem programu so nastopili duo Ivo & Marjan, mažoretke Twirlinga, mažoretnega društva Nova Gorica, Vili Resnik, Miha Guštin, Pero Lovšin in drugi. Vse sta pozdravila župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon in Peter Miklavčič, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije. Preko 250 udeležencev je zbiralo prostovoljne prispevke za botrstvo mlademu diabetiku in njegovi družini. Prireditev je dosegla tudi drugi namen – druženje športnikov in diabetikov z znanimi Slovenci. Mladi so ponovno dokazali, da se tudi z diabetesom da normalno igrati in športati. To je dobra popotnica za starše in mlade sladkorne bolnike, ki se zdravijo z inzulinom. Gibanje in zdrava prehrana pomagata uravnavati krvni sladkor. Besedilo in foto: Dominik Soban

i s . a z e v z s e t e b

ia d . w w w

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Idrija

n Društvo diabetikov Jesenice

Pregled dejavnosti Vsako sredo se srečujemo na telovadbi, ki jo vodi profesor telesne vzgoje Drago Kavčič, ob petkih pa imamo nordijsko hojo. Marca smo na preventivnem okrevanju preživeli prijeten teden v Strunjanu. Konec maja smo se udeležili srečanja društev diabetikov v Škofji Loki. Junija smo obiskali Prekmurje in si v okviru našega že tradicionalnega izleta v neznano ogledali doživljajski park Vulkanija in se povzpeli na stolp Vinarium pri Lendavi. Septembra smo preživeli štiri sončne dni v Dalmaciji in si ogledali Trogir, se z ladjico popeljali med sosednjimi otoki in se obilo kopali. Novembra smo šli na vsakoletno martinovanje: ogledali smo si grad v Sevnici, obiskali znano vinarsko družino Kunej ter se zabavali in zaplesali v gostišču na Rakovniku. Čaka nas še obdarovanje vseh naših članov, starejših od 80 let, in izdaja zbornika ob 40-letnici društva. Zdenka Bogataj

V spomin

Okrevanje v Dobrni Prvi “delovni” dan je bil ponedeljek, ko smo po jutranji telovadbi in merjenju krvnega sladkorja odšli na pogovor k zdravniku, ki nam je glede na zdravstvene težave predpisal različne terapije, kot so blatne obloge, kopeli, masaže, limfna drenaža, terapija z vakuumom in protibolečinske elektroterapije. Dejavnosti smo nadaljevali v bazenu in na terapijah, popoldne pa smo poslušali zanimivo predavanje dr. Roberta Čaterja o možganski kapi. Nato smo se sprehodili skozi energijski park in si ogledali celoten kompleks term Dobrna.

Izlet v Idrijo

Janko Vidmar (1954–2016) Med prvomajskimi prazniki smo obnemeli ob novici, da nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš tajnik Janko Vidmar. Njegova natančnost, pridnost in doslednost so pustile v delovanju društva neizbrisen pečat, saj mu noben problem ni bil pretežak. Čeprav ni bil preveč zgovoren človek, smo v vseh letih skupnega dela navezali z njim pristen stik in se ob druženju pogovarjali o naših skupnih težavah. Njegova smrt predstavlja za naše društvo nenadomestljivo izgubo. Janko, hvala za vse. Društvo diabetikov Idrija

DECEMBER 2016

Letos smo se jeseniški diabetiki odločili za spremembo: jesensko okrevanje smo preživeli v Termah Dobrna. Prepričale so nas brezplačne zdravstvene storitve, ki so jih v termah vključili v že tako pester in zanimiv strokovni in animacijski program. Oktober je kot nalašč za izlete: odpravili smo se na dva. V začetku meseca smo se zbrali na Koroški Beli in se po Gajškovi poti odpravili proti Pristavi v Javorniškem Rovtu, na drugem izletu pa smo jo preko Gorenje vasi in Žirov mahnili na ogled rudnika in mestnega muzeja v Idriji.

Naslednji dnevi so bili podobni. Prisluhnili smo predavanju diplomirane fizioterapevtke o oteklinah in brazgotinah, s posebnim poudarkom na zdravljenju oteklin in brazgotin po ginekoloških operacijah in operacijah dojk. Poučili smo se tudi o depresiji, dr. Leonarda Lunder nam je pojasnila nekaj splošno znanih zmot o tej bolezni in pojasnila razliko med malodušjem in tesnobo kot občutkom in depresijo kot boleznijo. Popoldneve smo z animatorko Mašo preživljali na pohodih in izletih v bližnjo okolico: odšli smo na trim stezo, se sprehodili do ribnikov v vasi, se odpeljali do izletniške kmetije in do čebelarja ter si ogledali jamo ledenico. Poleg jutranje telovadbe in vodne aerobike so nam ob koncu tedna pripravili tudi vodne igre, kjer smo bili zmagovalci vsi. Večere smo preživljali ob družabnih igrah in plesni glasbi, pa tudi s sprehodi po zdravilišču in okolici. Teden je hitro minil in malce nejevoljni smo ugotovili, da je treba nazaj domov. Čez eno leto pa spet pridemo.

Zdaj pa že snujemo načrte za prihodnje leto.

40 Sladkorna bolezen

Rajžanje po Sloveniji

V Gorenji vasi smo si ogledali domačijo Pustotnik, vse od hlevov, “porodnišnice” z brejimi kravami in “jasli” s telički do sirarne z zorilnico sira in trgovine z domačimi dobrotami. Poskusili smo izbor njihovih najbolj značilnih sirov in mlečnih izdelkov ter domače sokove okoliških kmetov. Odpeljali smo se v Žiri, kjer smo si v tovarni Alpina ogledali proizvodnjo smučarskih čevljev, v industrijski prodajalni pa smo lahko kupili čevlje zase in za domače. V Idriji smo v mestnem muzeju spoznali zgodovino kraja in si ogledali razstavo čipk, v rudniku pa smo si najprej ogledali film o živem srebru in kako so ga nekoč pridobivali. Razdelili smo se v dve skupini. Ena skupina si je ogledala razstavo na površini, druga skupina pa se je po strmih stopnicah spustila v rudniške rove in si ogledala, kako je videti živosrebrna ruda in kako živorodno (tekoče) živo srebro ter kako so

IZ N AŠIH DRUŠTEV

ga pridobivali in predelovali. Zanimiv je bil tudi transport živega srebra v posebnih jeklenkah in različne možnosti njegove uporabe. Po ogledu rudnika smo se v bližnjem gostišču okrepčali s pravimi in okusnimi idrijskimi žlikrofi in se počasi odpravili domov. Videli in izvedeli smo veliko novega, spoznali nove okuse in kraje ter preživeli še en lep dan.

Pohod po Gajškovi poti Vreme je bilo sicer lepo, vendar je prejšnjo noč močno deževalo, zato je bila pot blatna in razmočena. Opustili smo misel, da bi šli do Pristave, zato smo se na pol poti obrnili. Vračali smo se ob potoku in se kmalu blatni in pregreti vrnili v vas, v civilizacijo. Odpeljali smo se na Jesenice, si privoščili čaj in malico in ugotovili, da niti domačini ne poznamo vseh prijetnih pohodniških poti v svoji okolici; mnogi med nami so šli na takšen pohod prvič. Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan in Vida Markovc

Z naših jesenskih aktivnosti

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Proslava ob 30-letnici društva Društvo diabetikov Murska Sobota je bilo ustanovljeno 26. marca 1986, takrat pod imenom Društvo za boj proti sladkorni bolezni Murska Sobota. Tako letos praznujemo 30. obletnico ustanovitve in delovanja društva.

V ta namen smo izdali zbornik z naslovom Prehojena pot in aktivnosti društva diabetikov Murska Sobota ter organizirali pro- Prejemniki zahval ob 30-letnici društva slavo v grajski dvorani. Udeležilo se je je kar lepo število članov društva, gostov in drugih obiskovalcev. Proslavo je zače- jem, donatorjem in vsem drugim, ki so kakor koli pomagali drula predsednica našega društva Danijela Santl Pintarič s pozdra- štvu in pri organizaciji proslave. vom vsem udeležencem in s Pred slovesom še telovadba. krajšim nagovorom. Sledil je Pred zadnjo točko nastopajočih kulturni program, ki ga je uspesmo se pod vodstvom fizioterašno povezoval radijski napovepevtke Metke Vlaj še malo razdovalec Murskega vala Beno gibali. Za konec pa smo vsi, Horvat. Nastopile so pevke iz tako nastopajoči pevci kot tudi našega društva Cukrčki, ljududeleženci proslave, skupaj zaske pevke Žlahtna kapljica Kulpeli lepo slovensko pesem Šuturno-turističnega društva Dolimijo gozdovi domači. Sledilo je na in mešani pevski zbor drudruženje ob pogostitvi. Za uspeštva upokojencev Cankova. šno izvedbo proslave se zahvaVmes so se zvrstili govori goljujemo vsem, še posebej pa stov in podelitev priznanj zaMilanu Ostercu in drugim zaslužnim za uspešno delovanje služnim. Marija in Andrej Barber društva ter zahvale sponzor- Proslava je bila odlično obiskana. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ljubljana

Jesensko okrevanje Zadnjo nedeljo v oktobru smo se udeleženci jesenskega okrevanja v organizaciji našega društva izpred hale Tivoli odpeljali proti Baški na otoku Krku. Pot je hitro minila in ob prihodu v Baško nas je pričakalo prijazno, sončno vreme.

Po namestitvah v hotelskih sobah smo se zbrali na prvem srečanju, da se spoznamo med seboj, saj je bilo z nami veliko novih obrazov. Predsednica društva nam je predstavila načrt okrevanja, ki ga je pripravila in ki ga je potrdil izvršni odbor društva. Uresničevati smo ga začeli že naslednji dan in tako je bila vsako jutro še pred zajtrkom na vrsti telovadba, po zajtrku pa daljši dopoldanski sprehod. Udeleženci okrevanja so opravili tudi devettočkovni profil krvnega sladkorja, ki ga je po vrnitvi domov v prostorih društva pregledal diabetolog Aleš Skvarča in udeležencem s tem v zvezi tudi svetoval.

Vsak dan ob 7.30 uri

Kakovostno prehransko svetovanje. Prehranska strokovnjakinja Maruša Pavčič je udeležence na predavanju seznanila s stročnicami in izvedeli smo mnogo novega, čeprav smo vsi mislili, da o stročnicah vemo že vse, pripravila pa je tudi prehransko svetovanje in oceno prehrane na osnovi vprašalnika o prehranskih navadah. Vdihovanje morskega zraka. Ob vseh načrtovanih aktivnostih tedenskega okrevanja pa je ostalo dovolj časa, da smo izkoristili čudovito jesensko vreme za dodatne popoldanske sprehode v bližnjo okolico, plavanje v morju, ki je bilo še dovolj toplo za ta letni čas, in seveda plavanje v bazenu. Vse lépo

n Društvo diabetikov Posavje

24. srečanje članov Ko pride človek prvič v njemu neznano okolje, kot se je pripetilo meni, ko sem se v soboto, 5. novembra, udeležil srečanja članov Društva diabetikov Posavja, lahko to primerja z obiskom nekoga, ki ga sicer na videz poznaš, a o njem ne veš nobene podrobnosti.

Še skupinska – in gremo domov.

enkrat mine in tako je tudi naš teden minil prehitro. Prvo oktobrsko nedeljo smo se vračali v Ljubljano prepričani, da se bomo takšnih okrevanj še udeležili. Neli Kapus

napotki zdravnice, čeprav so bili strokovni in natančni, manjkal mi je stik z ljudmi, manjkale so mi njihove izkušnje, njihovi nasveti, pogovor, in kolikor se lahko spomnim, sem vedno znova prebiral plakat na steni čakalnice, ki me je vabil, naj se včlanim v društvo sebi enakih. Ker pa sem o tem društvu vedel premalo, sem omahoval in odlašal vse do letošnje jeseni, ko sem srečal znanca, ki je član društva že več let. Spodbuden vstop v Mladinski center – Našel sem ljudi, ki so že v prvem trenutku pokazali, da so med seboj prijatelji, kot bi prišli na srečanje nekoga, da skupaj z njimi proslavi lep do-

Ko sem korakal proti Mladinskemu centru v Brežicah, kjer je potekalo srečanje, sem se spraševal, kako me bodo sprejeli, bom sploh koga poznal, kaj bom novega izvedel in ali bodo moja pričakovanja, ki sem si jih ustvaril, ko sem se odločil včlaniti v društvo, izpolnjena. Na srečanje me je gnala predvsem radovednost. Iskanje stika s sebi enakimi – Že odkar me je pred petimi leti »posvojila« sladkorna bolezen, sem čutil potrebo, da se o njej pogovorim s sebi enakimi. Premalo je bilo, da se z ljudmi, ki jih je zaznamovala ta, do danes še ne popolnoma ozdravljiva bolezen, srečam vsake pol leta v ambulanti. Premalo so mi bili 42 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Srečanje članov v Posavju je bilo zelo spodbudno in dobro organizirano.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi

n Društvo diabetikov Velenje

Senzorij bolečine

Rekreacija in športne igre Letos jeseni smo na športnem igrišču nad Čolniščami organizirali pohod in družabne igre. Rekreacijskega pohoda se je udeležilo 32 članov.

Najprej smo se sprehodili po okoliškem griču, nadaljevali z družabnimi igrami, na koncu pa smo imeli meritve krvnega sladkorja in tlaka. Vsi smo dobili malico in pijačo. Izmenjali smo si izkušnje in v popoldanskih urah zadovoljni odšli domov z mislijo: naučili smo ceniti to, kar imamo, zato tega, kar nam je podarjeno, nikoli ne jemljimo kot samoumevno. Karel Breznik

Ob športu so bile tudi meritve krvne sladkorja.

godek. Sledili so pozdravni nagovori in govor predsednice društva, s katerim nas je povabila k sodelovanju. Pomembnost srečanja so dvignili vidni predstavniki, med njimi predsednik zveze in podžupanja Občine Brežice, ki sta vsak po svoje poudarila pomembnost društva za člane in tudi za širšo skupnost. Druženje pomeni lajšanje – Razpoloženje nam je popestril še kratek, a odlično izbran kulturni program. Zame je bilo najpomembnejše druženje med srečanjem in po njem, pogovori, stiki z ljudmi, vse tisto, kar nas povezuje, kar nas na neki način dela drugačne, ne sicer po videzu, ampak po tistem, kar nosimo v sebi. A tako kot pri vsakem drugačnem načinu življenja, ki ga zahteva ta ali ona bolezen, potrebuje posameznik pri premagovanju sladkorne spodbudo in oporo družine, nato pa prijateljev in sebi enakih, ki jih najde v društvu. Gledano z očmi nekoga, ki je šele naredil korak v društvo, je pomembno, da se čim večkrat srečamo, čeprav se zavedam, da to ni enostavno že zato, ker društvo povezuje ljudi iz treh občin, ker so razdalje med njimi kar precejšnje in ker člani navsezadnje niso več ravno mladi, saj med njimi prevladujejo bolniki sladkorne bolezni tip 2. A kot pravi pregovor, ki še velja tudi v našem primeru: kjer je volja, je tudi pot. V prepričanju, da imajo voljo tako predsednica kot člani upravnega odbora in da je s tem nakazana že pot, končujem z radostno obljubo, da na tej poti odslej ne bom manjkal. Rudi Mlinar

V Društvu diabetikov Velenje smo imeli to jesen polne roke dela. S svojo izkustveno razstavo Senzorij bolečine smo bili spet na poti, tokrat v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih.

Velenjski diabetiki smo senzorij, ki s pomočjo posebnih senzoričnih objektov posamezniku omogoča simulacijo petih najpogostejših izrazov nevropatske bolečine, s podporo Zveze društev diabetikov Slovenije in z njenim predsednikom Petrom Miklavčičem na čelu javnosti prvič predstavil spomladi leta 2014. V dveh letih smo na pomen zgodnjega prepoznavanja in nadzora nevropatske bolečine v zdraviliščih, nakupovalnih središčih in na posameznih strokovnih dogodkih z gostujočo razstavo opozorili že več kot dvajsetkrat. Senzorij je bil sprejet z zanimanjem in naklonjenostjo. Glede na dosedanje dobre odzive obiskovalcev in izkušnje bolnikov z obravnavo nevropatske bolečine smo z gostovanjem nadaljevali tudi letošnjo jesen. V številnih zdravstvenih domovih – Od začetka septembra do konca novembra 2016 smo s Senzorijem bolečine gostovali v šestnajstih zdravstvenih domovih, na zdravstvenih postajah in v domovih starejših občanov po Sloveniji, kjer ga je z radovednostjo preizkusilo več sto obiskovalcev. Razstavo so obiskovali in “občutili” bolniki, stanovalci, medicinske sestre, zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Na posameznih lokacijah so naši gostitelji na razstavo povabili tudi lokalno skupnost. Tako so denimo v Loškem Potoku na razstavo prišli učenci 9. razreda osnovne šole, ki so se pomerili na regijskem tekmovanju v znanju o sladkorni bolezni; povabili so tudi člane tamkajšnjega upokojenskega društva. Sicer pa tudi tokratne izkušnje na terenu kažejo, da je laična javnost z nevropatsko bolečino slabo seznanjena, bolniki pa pogosto pripovedujejo, da bolečino slabo obvladujejo.

Senzorij bolečine je pripomoček za boljše razumevanje nevropatske bolečine.

Letos tudi v parlamentu – Senzorij bolečine je 11. oktobra 2016 gostoval tudi na 5. Konferenci o vrednosti inovacij, ki je potekala v Državnem zboru Republike Slovenije. Na konferenci so se lahko v kožo kroničnega bolnika z nevropatsko bolečino za kratek čas vživeli tudi odločevalci in izvajalci zdravstvenih politik ter predstavniki mednarodnih znanstveno-raziskovalnih farmacevtskih družb, ki delujejo tudi v Sloveniji. Besedilo in foto Romana Praprotnik Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pohodom smo dodali že dve ničli Aprila 2001 smo se pohodniki Društva diabetikov Novo mesto podali na prvi društveni pohod. Sledila so leta pohodov v bližnje in malo bolj oddaljene kraje okoli Novega mesta. Tako smo v vseh teh letih nanizali kar tristo pohodov, na kar smo zelo ponosni.

Pohod od Mirne Peči do Malega Kala Spet je bila sreda in spet smo imeli srečo, da smo se lahko odpravili na prijeten pohod v lepem, sončnem vremenu. Tokrat smo se z vlakom z železniške postaje Kandija odpeljali do Mirne Peči. Od tam smo veselo odkorakali proti gostilni Špolar in zavili levo v gozd, kjer smo si najprej ogledali lepo urejeno učno pot in kapelico Primčevih. Nato nas je pot vodila po gozdu do Velikega Kala. Priključili smo se poti »Slakove in Pavčkove mladosti« in nadaljevali do domačije Barbovih na Malem Kalu, kjer smo se pred spomenikom poklonili pokojnemu Lojzetu Slaku. Nekaj sto metrov smo se vračali po isti poti, nato pa smo se spustili na pot nad avtocesto. Med potjo smo se ozirali na prelepo jesensko pokrajino, že odeto v jesenske barve, pa na grad Hmeljnik in vas Šentjurij z rojstno hišo pesnika Toneta Pavčka. S hitrim korakom do cilja – Med prijetnim kramljanjem kar nismo mogli verjeti, da smo se v dveh urah in pol vrnili na izhodišče. Še dobro, da med tednom vlak vozi bolj pogosto, tako da smo se v Novo mesto vrnili kar uro in pol prej, kot smo načrtovali. Od trinajstih pohodnikov jih je bilo na tej poti kar enajst prvič. Ob slovesu smo se pozdravili: »Na svidenje na kostanjevi poti čez štirinajst dni!«

Jesenski izlet na Notranjsko Člani društva smo se v četrtek, 13. oktobra, zgodaj zjutraj z avtobusom iz Novega mesta odpravili na Notranjsko na jesenski izlet. Obiskali smo Park vojaške zgodovine v Pivki, Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki in ob poti nazaj večerjali na Dolenjskem.

Tristoti pohod Društva diabetikov Novo mesto V sredo, 2. novembra, smo zabeležili že tristoti pohod. Pričakovati je bilo, da bo za tak jubilej več pohodnikov. Le devet se nas je podalo iz Bršljina v Češčo vas in naprej proti Podbrezniku ter po krožni poti nazaj v Cegelnico in na izhodišče. Nekateri prvič, nekateri že večkrat – Med prijetnim kramljanjem, obujanjem spominov na prehojene poti, opazovanjem prelepe jesenski idile in krajšimi počitki smo kar kmalu prikorakali do picerije Rondo. In kaj nam je bilo tam storiti? Kot se za jubilej spodobi, smo si privoščili dve družinski pici, nadaljevali s klepetom in se dogovorili, da bomo s pohodi nadaljevali vsaj do številke štiristo. Fani Vovk

Košček raja pod Gorjanci Med oblaki si sonce utira pot, hladno je, pa ne preveč, na Gorjance in Trško goro se dobro vidi tudi iz mesta. »Lepo bo!« si 44 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Fani Vovk in pohodniki našega društva na tristotem pohodu

rečemo. Parkiramo blizu nekoč vsem poznane gostilne pri spodnjem Badovincu ali na najatraktivnejšem delu ceste za gledalce vsakoletne avtomobilske dirke. Po položni poti navzgor zapustimo območje ceste in kmalu zavijemo levo po poti, ki nas nato ves čas vodi po obronku gozda. Ta je že brez listja, le čudovite zlate breze privabljajo naše poglede. Na naši desni se v daljavi vidi naselje – vas Podgrad, vas Konec; tam zadaj je Vinja vas in nad Podgradom grad Mehovo. Za vsem naštetim mnogi hribi tekmujejo, kateri bo višji in lepši. Med njimi slutimo naše Novo mesto. Pogled ustavi veličastna pregrada Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Pa so hribi pred njimi že tako razporejeni, da ne uzremo obojih hkrati. Da ne bi bilo prelepo. Je že prav tako! Seveda pogledujemo tudi proti Trdinovemu vrhu, ki je že v snegu, in določamo imena vasi na oni strani, približno v naši nadmorski višini. Za kratek postanek poskrbi Ani s pogačo (Bela krajina je samo čez hrib) in pijačo. Kasneje nam na njeni domačiji postrežejo z dobrodošlico. Ja, prijazno je pod Gorjanci! Ni čudno, da se je Trdina tako rad klatil po teh krajih. Podgrad in Vinja vas – Da je Podgrad velika vas, nam povedo stara šola, gasilski dom in dominantna cerkev na vzpetini. Pot nas pelje mimo vasi Konec, kjer pa še ni konec poti. Občudujemo lepo cerkvico, narejeno iz kamenja ruševin gradu Mehovo. Že smo v Vinji vasi, od koder pogled uhaja na delno zasnežena pobočja Gorjancev in na tamkajšnje vasi. Še malo – in naš krog je sklenjen. Potrdimo začetno misel »Lepo bo!«, saj smo videli košček raja.

Kilometre nabiramo še naprej To je bil tristoti pohod Društva diabetikov Novo mesto. Hvala neutrudni in požrtvovalni planinki Faniki Vovk. Pod njenim vodstvom vsakih štirinajst dni srečno korakamo po tej rajski deželi! Če številki tristo odvzamemo eno ničlo, dobimo letošnjo starost našega društva, kateremu se moramo zahvaliti, da s pohodi lahko skrbimo za naše okrnjeno zdravje. Če na koncu starost našega društva podvojimo, dobimo starost Zveze društev diabetikov Slovenije. In tudi njej se moramo zahvaliti, saj vodi in usmerja naša društva. Ostajamo pri številki tri – trikrat hvala! Romana Križman

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Maribor

Častitljivih 60 let Začetki delovanja Društva diabetikov Maribor segajo v leto 1956, ko je bilo na pobudo dr. Černelca in sladkornih bolnikov ustanovljeno Društvo za boj proti sladkorni bolezni Maribor. Društvo je štelo 264 članov, v Mariboru in okolici pa je bilo okoli tisoč sladkornih bolnikov. Že takrat so zapisali, da se diabetiki združujemo z namenom, da v društvu usklajujemo in zadovoljujemo lastne in javne interese na področju zdravstvene vzgoje in zdravstvene zaščite oseb s sladkorno boleznijo in oseb, ki jih na kakršen koli način ogroža ta kronična bolezen.

V programih so namenili veliko skrb in pomoč najtežjim bolnikom, društvo pa je poskrbelo za svoje člane tudi z aktivnostmi pri nabavi cenejše dietne prehrane. Društvo je v mnogih letih uspešnega delovanja v programih sledilo ciljem in temeljni nalogi po nenehnem ozaveščanju, izobraževanju in informiranju članov in njihovih svojcev o tej kronični bolezni in možnih posledicah. Glede na nenehno rast števila bolnikov s sladkorno boleznijo se je začelo bolje organizirati tudi zdravstvo in v Splošni bolnišnici Maribor so kmalu nastale tudi prve diabetološke ambulante, ki so zelo pripomogle k zdravljenju in edukaciji te bolezni. Zdravniki endokrinologi so s predavanji, ki so bila dobro obiskana, seznanjali članstvo in zainteresirano javnost s sladkorno boleznijo in posledicami. Društvo danes – Tako kot je naraščalo število sladkornih bolnikov, je naraščalo tudi število članov društva, ki danes šteje 1168 članov in je največje v Sloveniji. Programi dejavnosti so vsa leta oblikovani z veliko skrbjo, tako da lahko vsak član društva najde kaj zase. Društvo nudi svojim članom vrsto možnosti delovanja in aktivnosti; tako v športu (plavanje, pikado, stezno kegljanje, vrtno kegljanje, namizni tenis, kolesarjenje in telovadba), v rekreaciji (krajši in daljši pohodi ter sodelovanje na raznih športnih igrah), v raznih oblikah druženja (občni zbor, dan žena, pikniki, martinovanje, izleti in novoletna srečanja), na edukativnih okrevanjih na morju in zdraviliščih spomladi in jeseni ter v raznih oblikah izobraževanja na okrevanjih, v učnih delavnicah in na predavanjih. Poseben pomen pripisujemo meritvam sladkorja v krvi, ki jih izvajamo brezplačno enkrat teden-

sko za člane društva in večkrat na leto tudi za druge občane. Rekreacija in dejavniki tveganja – Prepričanje, da sta premajhna telesna aktivnost in neprimerna hrana najpomembnejša dejavnika tveganja, nas je v društvu pripeljalo do posebne oblike izobraževanja, ki jo imenujemo štirje koraki za izboljšanje sladkorne bolezni. V mesečnih ciklusih želimo spregovoriti o dejavnikih tveganja in ob pomoči strokovnjakov opozoriti na posledice bolezni. V društvu nam je cilj, da čim več bolnikov postane opolnomočenih za vodenje sladkorne bolezni, in skupaj z zdravstvom si bomo prizadevali temu dajati največji poudarek. V mnogih letih uspešnega delovanja se je nedvomno potrdilo, da je društvo temeljna celica delovanja sladkornih bolnikov v svojem okolju, in prav ponosni smo lahko, da je Društvo diabetikov Maribor, ki letos praznuje 60 let delovanja, prehodilo tako dolgo in uspešno pot. Dolga leta delovanja so zaznamovali vsi člani društva in tisti zdravstveni in humanitarni delavci, ki so vsak na svoj način pomagali pri delu društva in nam, sladkornim bolnikom, pripomogli, da čim bolj kakovostno in samostojno živimo vsakdanje življenje. Mirko Topolovec

n Društvo diabetikov Nova Gorica

Uspešno in delovno leto Društvo diabetikov je eno najštevilčnejših in aktivnih v Goriški regiji. Program, ki je bil sprejet na občnem zboru, je bil skoraj v celoti realiziran. Nekaj novih mladih članov je bilo vključenih v aktivnosti, zlasti na področju športa in dobrodelnosti. Pri mladih je društvo zanimivo, če dela na njihovih interesnih področjih.

Že v začetku leta so se začele priprave nogometašev najprej v bazi v Novi Gorici, pozneje pa v Rogaški Slatini. V toplice je odšlo preko 30 članov na delovno terapijo. Pozneje so se jim pridružili tudi mladi diabetiki nogometaši na pripravah in tako so potekale skupne aktivnosti. Bilo je veliko gibanja, telovadbe, rekreacije, medicinska sestra Mima Zadnek je pripravila tudi predavanje. Domov so odšli vsi z normalnimi “cukri”.

Akcija “diabetiki odprtega srca” Nabrali smo več kot tono in pol oblačil, obutev, igrač in drugih dobrin, kar vse je bilo podeljeno diabetikom in drugim pomoči potrebnim. Društvo je prevzelo botrstvo mlademu diabetiku, ki živi z družino na socialnem obrobju. Sredstva so največ zbrali mladi nogometaši z nastopom na televiziji v oddaji Dobro jutro in na dobrodelni tekmi z znanimi Slovenci v Stožicah.

Športne igre v Škofji Loki

Izlet – Most na Soči

Na športnih igrah smo poskrbeli za odlične rezultate, poleg tega pa tudi za druženje s slovenskimi diabetiki. Predsednik društva je v ekipi s Koronom zmagal v “škuljah”, Rusjan je dobil medaljo v šahu, Kogoj se je okitil z medaljo v namiznem tenisu. V prihodnje bi bilo dobro sestaviti celotno ekipo v vseh športih, da bi dosegli tudi kak dober ekipni rezultat. Ekipa je navadno sestavljena iz dobrih posameznikov, ki jih je na Goriškem veliko. Pogrešamo pa sodelovanje mladih, ki se ne zanimajo za športe, ki so v organizaciji prireditelja primerni za starejšo populacijo. Očitno velja pravilo “stari za stare”. Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Postojna

Potovanje v srce Istre Istrsko obalo že bolj ali manj vsi dobro poznamo, zato smo se tokrat podali v notranjost, v srce pokrajine. Navdušili so nas lepi kraji z majhnimi, redko poseljenimi vasicami ter čudovitimi freskami, palačami in cerkvicami.

Obiskali smo Grožnjan, ki ga pogosto imenujejo mesto umetnikov: mladi ustvarjalci so dali mestu poseben pečat, saj je prepleten z galerijami in malimi trgovinicami. Ob našem obisku je bilo tu polno glasbenih upov in zvoki glasbe so polnili tlakovane grožnjanske ulice. Tudi otroci z zanimanjem poslušajo o zdravi prehrani.

Priprave na DiaEuro Junija in julija so bile priprave nogometašev za nastop na DiaEuru 2016 v Sarajevu, na tekmovanju, ki se je odvijalo konec julija. V reprezentanci je nastopilo 11 mladih diabetikov pod taktirko selektorja Simona Rosiča, zdravstveno podporo je nudila Mima Zadnek, za vse ostalo “udobje” pa sta poskrbela direktor reprezentance Dominik Soban s svojim pomočnikom Stanislavom Črvičem. Reprezentanca je zasedla odlično peto mesto v Evropi, kar je največji uspeh doslej, in je pustila za seboj evropske nogometne velesile, kot so Belgija, Italija, Portugalska, Romunija, Poljska in še mnoge druge. Za uspeh je fantom poleg mnogih drugih čestital tudi Igor Grmek, ambasador Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, ki je organiziral sprejem na ambasadi. Slovenija je bila največje pozitivno presenečenje evropskega prvenstva. Ambasador je bil tudi pobudnik, da sodelujemo pri organizaciji DiaEvra v Sloveniji po letu 2020. Glavno besedo pri tem bo imela Zveza društev diabetikov Slovenije, zainteresirani sponzorji in Nogometna zveza Slovenije. Ne smemo pa pozabiti odličnega drugega mesta na balkanskem prvenstvu v Sarajevu ob svetovnem dnevu zdravja. Zmagovalec na obeh prvenstvih je bila futsal reprezentanca Bosne in Hercegovine.

Meritve krvnega sladkorja – naša stalnica Med letom je bilo izvedenih veliko preko 400 meritev krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola. Društvene prostovoljke so bile prisotne na vseh večjih prireditvah, v nekaterih javnih ustanovah in v občinah. Hvala Juliji, Nataši, Andreji, Damjani in Dušanu.

Sodelovanje z drugimi Z Društvom Ko-rak je bila organizirana množična prireditev Tek in hoja za upanje – odvrzimo tabuje. Preko 500 udeležencev je dalo podporo in osveščanju javnosti v boju proti vsem kroničnim in neozdravljivim boleznim, zlasti raku na dojki in prostati ter sladkorni bolezni. Za finale tega zapisa še ena vesela novica: predsednik Društva diabetikov Nova Gorica Dominik Soban je postal prostovoljec leta 2016. Plaketo prostovoljstva mu je za dolgoletno delo na več področjih ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil Državni svet Republike Slovenije. Dominik Soban 46 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Bogata kulturna dediščina – Iz kraja, ki je znan po glasbeni in likovni umetnosti, smo se odpravili v mestece, ki ga poznamo po filmski umetnosti. Motovun stoji na vrhu 277 metrov visoke strme vzpetine, ki se dviga nad dolino reke Mirne. Poznan je po priljubljenem filmskem festivalu. Danes ob vznožju Motovuna rastejo razkošne vile hrvaških politikov in filmskih igralcev. V Motovunu smo bili povabljeni tudi na degustacijo tartufov, po katerih je Istra zelo poznana.

Po napornem potepanju smo se v večernih urah vrnili domov polni lepih vtisov, saj prej sploh nismo vedeli, da skrite, po hribih posejane vasice nosijo pečat istrskobeneške arhitekture.

Skrite lepote – Po napornem potovanju s hriba na hrib smo se ustavili na izletniško-turistični kmetiji, kjer so nas sprejeli z glasbo in nam v istrski noši postregli s tipičnimi istrskimi jedmi “bobići” z domačim kruhom, njoki in fuži s kokošjim golažem ter sladico “fritole”. Naslednja postaja je bilo najmanjše mesto na svetu, Hum: tu smo se sprehodili po zelo kratki ulici. Ampak na njej je kljub temu prostor za konobo in male galerije. Po obisku Huma smo se ustavili še v vasici Draguć, ki ima prečudovit razgled na okoliško pokrajino. To je bila najlepša vasica, kar sem jih kdaj videla. V majhnem, strnjenem naselju dobiš občutek, da si se vrnil nekaj desetletji nazaj; cerkvice in palače imajo zelo zanimive freske. Po napornem potepanju smo se v večernih urah vrnili domov polni lepih vtisov, saj prej sploh nismo vedeli, da skrite, po hribih posejane vasice nosijo pečat istrskobeneške arhitekture. Silva Vatovec

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsak prvi in zadnji torek v mesecu ob sredah

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka

od 8.00 do 10.00, prostori Društva upokojencev Vipava

vodena telovadba v bazenu

ob 18.00, na Policah v Ajdovščini

Francka Krašnja, 040 131 145; Janja Merljak, 041 752 124 Božidar Madić, 041 586 525

Društvo diabetikov Posavje – Brežice ob četrtkih ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a, Brežice krajši pohod za člane iz občine Krško zbor v Krškem krajši pohod za člane iz občine Sevnica zbor v Sevnici aktualni dogodki društva na spletna stran: http://www.diabetiki-posavje.si

Marija Baškovč, 040 734 950 Anton Vodišek, 031 391 920 Ivana Kranjc, 040 836 702

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu marca

pohod po okolici Cerknice občni zbor

ob 14.00, pri gostišču Šega vabilo pošljemo

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

od 9.00 do 12.00 ob 16.00, predavalnica ZD Domžale ob 9.30, na parkirišču v Športnem parku ob 17.00, KD Vir ob 9.00, nogometno igrišče Ihan

pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787 pisarna društva, 01 721 42 79 Tone Košmerlj, 041 679 787

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd od 10.00 do 12.00, na društvu, Trg 29. julija, Dravograd ob 15.30, Kulturni dom Slovenj Gradec ob 7.30, avtobusna postaja Dravograd ob 16.00, hotel Traberg v Dravogradu ob 7.00 športna dvorana Slovenj Gradec, ob 7.20 avtobusna postaja Dravograd

Anica Repnik, 051 381 013 pisarna društva,040 562 472 Ana Rutnik, 031 667 035 Alojz Špalir, 041 363 616 Marija Krevh, 040 562 472

od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 16.00 do 18.00, pisarna društva

Viljem B. Barovič, 070 771 701 Ela Jančar, 031 865 551

Društvo diabetikov Domžale ob sredah petek, 27. januar sobota, 18. februar četrtek, 2. marec nedelja, 19. marec

uradne ure predavanje Inkontineca in diabetes pohod ob Bistrici občni zbor pohod Ihan, Oklo

Društvo diabetikov Dravograd Polžki ob torkih ob sredah ob četrtkih sobota, 25. februar sobota, 11. februar sobota, 18. marec

rekreativni pohodi po okolici Dravograda uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka rekreativni pohodi po okolici Slovenj Gradca Šišernikov pohod 8. redni in volilni zbor članov društva izlet v Terme Mala Nedelja (s kopanjem) in ogled okoliških znamenitosti

Marija Krevh, 040 562 472

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu ob četrtkih

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih ob ponedeljkih vsak prvi in tretji ponedeljek vsak prvi torek v mesecu

uradne ure društva od 9.00 do 11.00, sedež društva informacije po telefonu od 9.00 do 11.00 telovadba in vodna rekreacija telovadnica Dol pri Hrastniku in bazen merjenje sladkorja, holesterola in tlaka od 8.00 do 10.00, sedež društva pišete nam lahko na e-naslov: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

L. Majes, 041 317 545; V. Železnik, 040 841 828 telefon društva, 081 611 340 L. Majes, 041 317 545; V. Železnik, 040 841 828 A. Ostrožnik, 040 841 828; P. Žibert, 031 346 224

Društvo diabetikov Idrija vsako sredo februarja od 19. do 26. marca marca

telovadba kopalni izlet preventivno okrevanje Laško občni zbor

ob 16.00, ŠC Idrija vabilo pošljemo obvestilo pošljemo vabilo pošljemo

D. Kavčič, 041 448 424 Z. Bogataj, 031 307 089 Z. Bogataj, 031 307 089 V. Primožič, 040 621 865

ob 10.00 do 12.00, sedež društva od 19.00 do 20.00, društveni prostori od 19.00 do 20.30, društveni prostori

po razporedu na oglasni deski Venčka Bergoč, 031 475 404 Jasna Cimperman, 041 683 391

ob 11.00 do 12.00, sedež društva ob 18.00, balinišče Koseze ali Zabiče

po razporedu na oglasni deski Jožef Kalčič, 040 312 201

ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, KS Sava od 16.30 do 17.30, TVD Partizan ob 11.00, gostilna Uh v Ratečah železniška postaja Jesenice (uro določimo pozneje) prijave na sedežu društva ob 16.00, Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja ob 10.00, pri gostišču Center v Lescah

društvo društvo, 040 480 939 društvo Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 Dragica Vehar, 040 480 939 vabila Čazim Babič, 041 909 961

od 9. do 11.00, v društvu ob 10.00, v društvu od 8.30 do 10.00, v društvu ob 10.00, v društvu od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, ZD Kamnik ob 10.00, Gasilski dom ob 10.00, v društvu od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, ZD Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek diabetologinja dr. Jana Plavc Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Kati Časar, dipl. m. s.

ob 17.00 uri, OŠ Ljubo Šercer ali na parkirišču PD Kočevje (Podgorska ulica) ob 10.30, pisarna društva ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje od 9.00 do 11.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva od 12.00 do 13.30, pisarna društva ob 10.00, pisarna društva od 16.00 do 18.00, pisarna društva po prijavah po prijavah ob 16.00, po prijavah, pisarna društva

Frančišek Miklič, 051 340 571 Irena Maržič F. Miklič, 051 340 571; E. Miklič, 051 340 572 dežurni član IO, 05 994 72 02 Bojan Figar, 051 853 633; Darja VPD Ksenija Šperanda, 031 299 555 ali 05 994 72 02 K. Šperanda, 031 299 555; D. Suljevič, 041 397 789 dežurni član IO, 05 994 72 02 Ksenija Šperanda, 031 299 555; zun. strok. sodel. Zofka Cvitkovič, 031 681 326 Ksenija Šperanda, 031 299 555

Društvo diabetikov Ilirska Bistrica vsakega 1. in 16. v mesecu ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob petkih

dežurstvo z merjenjem krvnega sladkorja in holesterola organizirana telovadba vaje za sprostitev dežurstvo na sedežu društva v tednu, ko je sejem (1. ali 16. v mesecu), odpade balinanje – ženske in moški

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih sobota, 21. januar sobota, 11. februar torek, 28. februar petek, 17. marec sobota, 18. marec

telovadba uradne ure in merjenje KS, tlaka, holesterola in trigliceridov telovadba zimski pohod v dolino Tamar pohod okrog Blejskega jezera izlet na pustovanje občni zbor pohod Lesce–Šobec–Radovljica

Društvo diabetikov Kamnik vsak prvi in tretji torek v mesecu torek, 10. januar 2017 torek, 17. januar 2017 torek, 14. februar 2017 torek, 21. februar 2017 sreda, 22. februar 2017 sobota, 4. marec 2017 torek, 14. marec 2017 torek, 21. marec 2017 sreda, 22. marec 2017

uradne ure druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka predavanje Sladkorna bolezen in zapleti občni zbor druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka učna delavnica o zdravi prehrani

Društvo diabetikov Kočevje ob ponedeljkih

telovadba s fizioterapevtko

ob ponedeljkih vsak tretji torek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu vsako drugo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih ob četrtkih vsak zadnji četrtek v mesecu ob petkih

skupina sladkorčki, delavnica kopanje v Dolenjskih Toplicah uradne ure merjenje krvnega sladkorja in tlaka informacije in svetovanje joga smeha, obraza in čvrsto telo seniorjev uradne ure refleksoterapija Stezice do zdravja: pohod z zeliščarjem klepetalnica, umetnostna delavnica, družabne igre, ročna dela

Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

torek, 10. januar torek, 24. januar sreda, 25. januar torek, 7. februar torek, 28. februar sobota, 11. marec sobota, 18. marec

kuharska delavnica: Zdrava kuharija z Anjo Mesaroš kuharska delavnica: Zdrava kuharija z Anjo Mesaroš predavanje Zdrava prehrana in ožilje srečanje s sestro iz referenčne ambulante predavanje dr. Iztoka Ostana Lačni geni občni zbor ekskurzija v neznano

ob 15.00, OŠ ob Rinži, obvezna prijava ob 15.00, OŠ ob Rinži, obvezna prijava ob 16.00, dvorana Briški ob 16.00, pisarna društva ob 16.00, dvorana Briški ob 10.00, dvorana Briški vabilo prejmete, prijavite se

Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555 Ksenija Šperanda, 031 299 555

po dogovoru od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper

Andrijana Lasič, 041 321 529 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821

od 16.00 do 18.00, Ljudska univerza. Kranj, 2. nad., soba 11 od 16.00 do 18.00, Ljudska univerza. Kranj, 2. nad., soba 11 ob 18.30, Diabetični center Kranj ob 9.00, Ljudska univerza Kranj ob 9.00, Ljudska univerza Kranj ob 16.00, Diabetični center Kranj ob 9.00, Ljudska univerza Kranj ob 17.00, Mestna knjižnica Kranj, mala dvorana, 1. nad. ob 17.00, Mestna knjižnica Kranj, mala dvorana,1. nad.

društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 490 društvena pisarna, 031 485 470 društvena pisarna, 031 485 470

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 9.00, Zdravstveni dom od 9.00 do 11.00, društvena pisarna od 9.00 do 11.00, društvena pisarna ob 10.00, Voličina, Kmetič

Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 9.00 do 11.00, UE Lendava ob 15.00, ZKD ob 17.30, Dom za starejše, Lendava

Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100 Zsuzsi Kepe, 051 488 100

od 8.00 do 11.00, društvena pisarna ob 19.00, Športna dvorana Litija ob 16.00, dvorana Pungart Šmartno pri Litiji od 8.00 do 10.00, društvena pisarna ob 17.00, v društvu ob 8.00, po dogovoru po dogovoru vabila pošljemo vabila pošljemo obvestilo za prijave pošljemo

Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84 Danijela Stojančić, 031 777 153 ali 01 898 15 84

od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS ob 10.00, Ulica stare pravde 2 od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500

od 15.00 do 17.00, pisarna društva od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 16.00, pisarna društva

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385

Društvo diabetikov Koper trikrat na teden vsako prvo sredo v mesecu ob petkih

kolesarjenje uradne ure kegljanje in pikado

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih ob sredah vsako sredo sobota, 21. januar sobota, 18. februar sreda, 8. marec sobota, 18. marec četrtek, 23. marec četrtek, 23. marec

uradne ure uradne ure redna tedenska telovadba pohod Kokrica–Udinboršt pohod Čepulje–Planica predavanje Diabetično stopalo in sladkorna bolezen pohod Pangrščica–Čadovlje občni zbor Društva diabetikov Kranj predavanje Hipoglikemija, Aleš Skvarča, dr. med.

Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu vsak tretji ponedeljek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu sobota, 18. marec 2017

pohod po Slovenskih goricah kopanje v Biotermah Mala Nedelja uradne ure merjenje krvnega sladkorja občni zbor društva diabetikov Lenart

Društvo diabetikov Lendava ob ponedeljkih vsak drugi torek v mesecu ob sredah

uradne ure predavanja na temo diabetesa in zapletov telovadba

Društvo diabetikov Litija in Šmartno ob ponedeljkih in sredah ob ponedeljkih in sredah ob sredah prvo sredo v mesecu ob četrtkih ob četrtkih marca januarja, februarja in marca marca predvideno

uradne ure telovadba plavanje merjenje krvnega sladkorja ustvarjalne delavnice pohodi po bližnji in daljni okolici merjenje krvnega sladkorja in tlaka zdravstveno predavanje občni zbor članov edukativno okrevanje v Strunjanu

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih vsako prvo in tretjo sredo ob sredah ob četrtkih vse leto

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje KS, krvnega tlaka in holesterola vodena aerobna vadba v bazenu voden sprehod na grad z merjenjem KS pred sprehodu in po njem aerobna telovadba vse informacije o dejavnostih in dodatne informacije

Društvo diabetikov Ljutomer vsako prvo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu vsako tretjo sredo v mesecu

uradne ure, meritve, druženje uradne ure, meritve, druženje pohod

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek vsak dan ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob sredah ob petkih

brezplačne meritve sladkorja v krvi namizni tenis kegljanje brezplačne meritve sladkorja v krvi plavanje in savna v Fontani uradne ure uradne ure pikado in namizni tenis

6. in 13. februarja 20. in 27. februarja 17. in 24. februarja sobota, 11. marec petek, 24. marec

prijateljski turnir: stezno kegljanje prijateljski turnir: namizni tenis prijateljski turnir: pikado dan žena občni zbor razne športne dejavnosti

od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medika od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici Trgovina Diafit 4 ure, s člansko izkaznico ceneje Terme Fontana od 9.00 do 12.00, Trubarjeva ulica 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva ulica 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, preostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva ulica 15 Zdenko Babič, 040 351 919 od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 ob 15. uri, Trubarjeva ulica 15 Zdenko Babič, 040 351 919 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 obvestila na oglasni deski društva in spletnistrani: www.diabetiki-mb.si

Društvo diabetikov Mežiške doline ob ponedeljkih ob ponedeljkih in četrtkih ob torkih ob torkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob četrtkih

uradne ure društva pohod po okolici Leš uradne ure društva pohod po okolici Mežice pohod po okolici Črne ustvarjalne delavnice pohod po okolici Kotelj pohod po okolici Raven

od 9.00 do 18.00, pisarna društva, ZD na Ravnah, 2. nad. ob 14.00, pri Lukanu od 15.00 do 18.00, pisarna društva, ZD na Ravnah, 2. nad. ob 16.00, na avtobusni postaji ob 16.00, pri cerkvi ob 14.00, nad Havano na Ravnah ob 15.00, na Rimskem vrelcu ob 15.00, pred zdravstvenim domom

dežurni, 02 822 02 33 Jaroš Kodrun, 041 420 131 dežurni, 02 822 02 33 Fanika Vrhnjak, 031 454 622 Branko Lepičnik, 041 283 029 Dragomira Cizerl, 040 397 784 Mira Bertalanič, 031 539 470 Dragomira Cizerl, 040 397 784

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih

48 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

kreativne delavnice, pevske vaje

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva, Tomšičeva ulica 15, Murska Sobota (dijaški dom) Marija Špari, 031 784 780

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsak drugi in zadnji torek v mes. ob torkih ob sredah vsako prvo sredo v mesecu

uradne ure vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger šahiranje sestanek, predavanje ali delavnica in meritve

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva, Tomšičeva ulica 15 od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva ulica 15 od 8.30 do 10.00, v prostorih društva, Tomšičeva ulica 15 ob 17.00, v klubu PGZ, za zavarovalnico Triglav, Lendavska ulica 5, Murska Sobota ob 15.15, telovadnica nove ekonomske šole

Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 Helena Copot, 041 343 630 Marija Barber, 031 511 816

od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto določimo pozneje spletna stran: http://ddnm.si člani prejmejo vabila po pošti

tajništvo, 059 039 855, 064 160 300 tajništvo, 059 039 855, 064 160 300 Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300 tajništvo, 059 039 855, 064 160 300 tajništvo, 059 039 855, 064 160 300

ob 10.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, Športni center Lucija ob 9.30, parkirišče pred barom Domen v Luciji

Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491 Maruša Pečnik, 031 628 491

od 17.30 do 18.30, ŠC Postojna od 9.00 do 11.00, ZD Postojna po dogovoru vabilo pošljejo obvestila pošljejo po dogovoru, pisarna društva v ZD Postojna

Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510 predsednica, 051 233 510

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in svetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka občni zbor in zdravstveno predavanje

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, Gastro, Ptuj

Ida Fric, 041 469 510; Marija Velikonja, 041 954 524 Ljubica Zavec, 031 317 525 Ida Fric, 041 469 510; Marija Velikonja, 041 954 524

pohod po okolici Ptuja

ob 9.00, pred Platano

Sonja Korošak, 041 528 615

od 9.00 do 12.00, na sedežu društva od 9.00 do 11.00, na sedežu društva

Ivan Krulej, 031 622 082 Ivan Krulej, 031 622 082

od 16.00 do 18.00, ZD Škofja Loka od 19.00 do 20.00, bazen CSS od 8.00 do 10.00, ZD Škofja Loka ob 9.00, Mercator Podlubnik po dogovoru

Tanja Oblak, 031 675 494 (po 15. uri) Janez Jemec, 031 617 895 Irena Terkaj, 051 486 462 Tanja Oblak, 031 675 494 (po 15. uri) Irena Terkaj, 051 486 462

od 17.00 do 18.00 v društvenih prostorih od 9.00 do 10.00 v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču

Vika Remic, 031 404 243

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, Stantetova ulica 16 ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 8.00, pred avtobusno postajo Velenje ob 8.00, pred avtobusno postajo Velenje ob 10.00, Restavracija Pod Jakcem ob 8.00, pred avtobusno postajo Velenje

M. Vertačnik, 070 875 519; M. Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Poldka Pevec, 040 414 922 Poldka Pevec, 040 414 922 Romana Praprotnik, 041 745 588 Poldka Pevec, 040 414 922

ob 16.00, kegljišče v Zagorju ob 9.00 in ob 18.00 od 9.00 do 11.00, na sedežu društva od 17.00 do 19.00, telovadnica Proletarec – Mladinski center od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec ob 18.00, Evropark

Emilio Kos, 040 651 697 Ivan Polanec, 041 520 583 Ivan Polanec, 041 520 583 Karli Breznik, 070 514 707 Ivan Polanec, 041 520 583 Viki Zupančič, 041 971 853

ob četrtkih marca sobota, 11. marec

Jožica Gibčar, 041 953 874 delavnica Pomen telesne dejavnosti pri obvladovanju SB Marija Barber, 031 511 816 ob svetovnem dnevu ledvic v sodelovanju z DLB Pomurja: predstavitev našega društva in meritve sladkorja od 10.00 do 15.00, Interspar v Murski Soboti Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 občni zbor članov društva ob 10.00, Hotel Zvezda Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani: http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/

Društvo diabetikov Novo mesto vsak dan ob sredah vsako drugo sredo v mesecu torek, 14. marec

plavanje v Termah Šmarješke Toplice in Dolenjske Toplice, vstopnice so na voljo na sedežu društva uradne ure nekajurni pohod po okolici Novega mesta aktualni dogodki društva druženje ob občnem zboru

Humanitarno društvo diabetikov Piran ob ponedeljkih ob sredah ob četrtkih ob nedeljah

joga (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za vitalnost (prispevek 5 evrov na mesec) telovadba za hrbtenico (prispevek 25 evrov na mesec) nedeljski pohod

Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih februarja v petek, 24. februarja ali 3. marca marca po dogovoru

telovadba uradne ure pohod občni zbor nega nog v dogovoru z gospo Jaksetič pogovor z laičnim svetovalcem, pokličite

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah vsako drugo sredo v mesecu petek, 18. marec 2016 od marca naprej vsak prvi in zadnji četrtek

Društvo diabetikov Sežana ob torkih ob petkih

uradne ure uradne ure

Društvo diabetikov Škofja Loka vsak prvi in tretji ponedeljek ob torkih ob torkih in sredah ob četrtkih po dogovoru

uradne ure plavanje uradne ure in meritve rekreativni pohod v Crngrob meritve gleženjskega indeksa

Društvo diabetikov Tržič ob torkih vsak prvi in tretji torek v mesecu vsak zadnji torek v mesecu vsako prvo soboto v mesecu

uradne ure meritve uradne ure meritve

Vika Remic, 031 404 243

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih ob torkih nedelja, 15. januar sobota, 11. februar sobota, 4. marec sobota, 11. marec

uradne ure tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod Zdravju naproti – Gora Oljka pohod Šenbric–Lubela občni zbor pohod po trških poteh Šoštanja

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih vsak dan ob torkih ob sredah ob četrtkih vsak zadnji petek v mesecu

kegljanje nordijska hoja uradne ure pikado telovadba nordijska hoja

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen) Ime in priimek ....................................................................................................................................... Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Naslov .................................................................................................................................................... Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Naročilnico pošljite na naš naslov:

Želim postati član društva diabetikov

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; Sladkorna bolezen lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

KOŠČENI DELI RIBJE ČELJUSTI

PO SREDINI (oblika prislova)

NAŠA OPERNA OSTRO PEVKA PASJE (iz črk: OGLAŠANJE SKRLEDAR)

AFRIŠKI VOJAK (iz črk: KARAS)

AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (Oliver)

MESTO V BOKI KOTORSKI

NIZKO GOZDNO RASTJE

3 POSLEDICA VEZAVE DENARJA MESTO NA MORAVSKEM ŽENA ALEKSANDRA VELIKEGA

1 IZLOČEK (iz črk: EKSKRET)

DESKA (domače)

OBSTRANEC

MLADOSTNA DOBA

NASPROTJE NAVPIČNOSTI

SORTA JABOLK

Križanke krepijo METALURG spomin

RADO PEZDIRC

IGRALKA SLAMIČ SILOVIT NAPAD

ORANŽADA

PREBIVALEC KROPE PREDHODNIK KOPJA

POZDRAV STARIH RIMLJANOV

TOČENJE GORIVA

ZDRUŽENOST VELIKA PAPIGA

OPICA BREZ REPA

Sestavil Jože Petelin

NEMŠKI IGRALEC (iz črk: NASTRMAN)

PLIN V NAFTI PALČEK POŽIREK KRAJ V VIPAVSKI DOLINI

MARATONEC

DIRKAČ AGOSTINI PREKO

ODBLESK

NAŠ OPERNI PEVEC (Janez)

PODNEBJE

PRIPRAVA ZA PEKO NA PROSTEM

SVOD NAD NAMI DEL VRAT

DOLGA DOBA

ATOMSKA SKUPINA (iz: ANDRO) RADO SVET

ROBERT TAYLOR BERILIJ

PONIŽEVALEN ODNOS DO ČESA

ANGLEŠKI PISATELJ (iz črk: ERNEST) LOJZE ROZMAN EDVARD (krajše)

Jo boste rešili do konca?

GRŠKI JUNAK V ENEIDI

POGON NA DIVJAD

MINERALNA SNOV OKROG JEDRA

Kupon za nagradno križanko št. 117 (december 2016) W

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

ARTHUR (krajše)

8 CIRIL VIDMAR

Ime in priimek: .....................................................................................................................

AVSTRIJSKI PISATELJ ( iz črk: SKOROC)

Ulica: .................................................................................................................................. Kraj in poštna številka: ..........................................................................................................

ANTON TOMAŽIČ

PROSTOR ZUNAJ IGRIŠČA

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

Nagrade za križanko v Sladkorni št. 117 bo podarilo podjetje Med Trust, d. o. o., Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 15. februarja 2017 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom “Nagradna križanka”. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: MOJCUKER. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. 50 Sladkorna bolezen DECEMBER 2016

Že več kot 90 let pomagamo ljudem s sladkorno boleznijo živeti s kar najmanj omejitvami. Iz naših inovacij je nastal obsežen portfelj izdelkov za zdravljenje sladkorne bolezni, ki omogočajo boljši nadzor nad krvnim sladkorjem.1 Naše delo seže še dlje. Pri preveč ljudeh s sladkorno boleznijo se razvijajo resni in dragi zapleti, ki bi jih lahko preprečili ali vsaj upočasnili. Nekateri ljudje s sladkorno boleznijo niso več osredotočeni na prehrano in gibanje. Nekateri prenehajo jemati zdravila, ker to zanje ni postalo vsakodnevno opravilo ali pa jih je strah hipoglikemije. Zato bomo nadaljevali raziskave in razvoj načinov zdravljenja glede na individualne potrebe ljudi s sladkorno boleznijo. S tem gremo naproti našemu končnemu cilju – premagati sladkorno bolezen.

inovacije za boljšo oskrbo sladkorne bolezni

Več o naših inovacijah preberite na novonor novonordisk.com/rnd disk.com/rnd

Novo Nordisk d.o.o., Šmar tinska cesta 140, Ljubljana, T 01 810 8700, E info@novonordisk.si, S w w w.novonordisk.si ali ww w.novonordisk.com SI /CD/0716/0423, avgust 2016 1. N ovo N ordisk. Letno poro čilo 2015. Na voljo na novonordisk.com. Dostopno: marec 2016.