Issuu

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 124•Julij 2018 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

ŠPORTNO SREČANJE DIABETIKOV

NA POČITNICE GENERALNI SPONZOR ZDDS

Dohodnina

Spoštovani! Zveza društev diabetikov Slovenije je bila ustanovljena leta 1956 in v tem času se je ustanovilo in se ji je pridružilo že 40 društev diabetikov, ki delujejo v različnih krajih po Sloveniji. V vsem tem obdobju, v zadnjih 60 letih, je glavna dejavnost in aktivnost organiziranega delovanja društev ozaveščanje bolnikov in tudi zdrave populacije o razširjenosti in širjenju te neozdravljive bolezni. V društva diabetikov so včlanjeni v glavnem sladkorni bolniki, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podporniki, ki jih zanima promocija zdravega načina življenja. Pogoj za članstvo je plačana minimalna članarina in s tem so zagotovljene ugodnosti, kot so strokovna predavanja, učne delavnice, športne aktivnosti, zdravstvenoedukativna okrevanja v zdraviliščih, organizirana družabna srečanja, pohodništvo in druge aktivnosti društev. Vsak član prejema brezplačno glasilo Sladkorna bolezen, v katerem objavljamo strokovne in poljudne članke glede bolezni, njenega obvladovanja in pre-

prečevanja. Objavljene vsebine so pomembne za diabetike, pa tudi za zdrave potencialne bodoče bolnike. Vsa društva in tudi Zveza društev diabetikov Slovenije smo registrirani kot humanitarne organizacije in v ta namen nam Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij zagotavlja del sredstev za naše delovanje in izvedbo programov. V veliko pomoč pri delovanju in izvajanju programov so nam tudi podjetja in posamezniki s svojimi prispevki in donacijami. Danes večji del prebivalstva v razvitem delu sveta živi v izobilju, brez pomanjkanja bogate hrane in v relativno lagodnem načinu življenja, kar je eden glavnih vzrokov, da se sladkorna bolezen širi in dobiva čedalje več-

(izrežite in nalepite na prvo stran dopisnice)

Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Dopisnica znamka

ZAHTEVEK ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJO Ime oziroma Davčna naziv številka Odstotek upravičenca upravičenca (%) Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

FURS p. p. 107 63238110

0,5

1001 LJUBLJANA

(izrežite in nalepite na zadnjo stran dopisnice)

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU/ZAVEZANKI Ime in priimek davčnega zavezanca/zavezanke: Podatki o bivališču (naselje, ulica, hišna številka): Poštna številka, ime pošte: Davčna številka: Pristojni davčni urad, izpostava: V/Na dne

, podpis zavezanca/zavezanke

jo razsežnost. V Sloveniji ima sladkorno bolezen že približno osem odstotkov prebivalstva, kar je velik strošek za zdravstveni in ekonomski sistem. Ravno zato je delovanje društev diabetikov in njihove zveze pomemben dejavnik ozaveščanja, obvladovanja in preprečevanja te bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije je v vsem minulem obdobju razvila zelo odmevne in prepoznavne aktivnosti, ki so danes naša stalnica delovanja: – smo nosilci izvajanja Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni, ki pomeni strateške usmeritve za ukrepanje na področju preprečevanja zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni ter za spremljanje, raziskovanje in izobraževanje na tem področju; – izdajanje glasila Sladkorna bolezen, ki ga dobivajo vsi člani brezplačno; – organizacija tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni na osnovnih in srednjih šolah z namenom ozaveščanja o zdravem načinu življenja; – športno-rekreativne aktivnosti na ravni zveze in po posameznih društvih; – strokovna predavanja ob organiziranih dogodkih, kot so občni zbori društev, proslave ob dnevu diabetikov, organizirana zdravstvenoedukativna okrevanja v termah itd.; – uvajanje laičnih svetovalcev po posameznih društvih; – sodelovanje z drugimi humanitarnimi društvi. Vse navedene aktivnosti so pomembne predvsem v današnjem času, ko se ta bolezen širi, saj je kronična in še neozdravljiva. Velik napredek pri zdravljenju in obvladovanju bolezni je bil dosežen v zadnjih stotih letih z novimi zdravili in pripomočki, ki so danes na voljo, tako da je kljub bolezni mogoče živeti sorazmerno dobro. V društvih imamo kar nekaj članov, ki obvladujejo bolezen že več kot 50 let, kar je dokaz, da sladkorna bolezen ni več tako nevarna, kot je bila nekoč. Velika želja vseh nas, bolnikov in zdravih ljudi, pa je, da nam znanost in medicina odkrijeta nove metode zdravljenja in zdravila, da bi bila sladkorna bolezen nekega dne tudi ozdravljiva. Verjamemo, da se bo to zgodilo prej kot v prihodnjih 60 letih, do takrat pa bodo imele naše aktivnosti še vedno velik pomen. S prošnjo, da nam namenite del dohodnine (od 0,1 do 0,5 %) tudi za naše dejavnosti, se obračamo tudi na vas, saj vas ne bo nič stalo, nam pa bo pomenilo veliko. Spodaj vam prilagamo obrazec, ki ga lahko izpolnite s svojimi podatki in ga pošljete na FURS. Hvala za vašo odločitev, da nam boste priskočili na pomoč in oddali spodnji zahtevek.

Izdajateljski svet: Samo Fakin (predsednik), Alojz Rudolf (podpredsednik), Sonja Ravnik (članica) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. inž. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v oktobru.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Časi se spreminjajo in z njimi tudi navade. V poletnem času je sončenje še vedno ena najbolj priljubljenih dejavnosti. Sonce je vir življenja in vsi ga imamo radi, pod njegovim vplivom se vse zdi lepše. Spomladi in poleti, ko je sonce najviše, so dnevi dolgi, svetlo je, narava oživi. A sonce žal ne daje le dobrega, temveč nam lahko prinese tudi težave, ki se odražajo predvsem na koži. Na začetku prejšnjega stoletja je rjava polt veljala za zaščitni znak nižjih slojev, ki so morali delati na poljih, medtem ko so se dame iz visokih krogov skrbno skrivale pred soncem, da bi imele snežno belo polt tudi poleti. Danes čislamo rjavo polt, ki je enačaj za zdravo in dejavno preživljanje prostega časa ob morju ali jezerih, v planinah ali na športnih površinah. A cena, ki jo plačujemo za lepo porjavelo polt, utegne biti zelo visoka. Pretirano izpostavljaje sončnim žarkom ima lahko številne škodljive posledice, predvsem opekline, vnetja, kronične spremembe kože, sončarico ali vročinsko kap. Dermatologi namreč v en glas opozarjajo in trdijo, da zdravega sončenja in s tem tudi zdrave porjavitve ni. Vsaka porjavitev kože namreč pomeni, da je koža poškodovana, in te poškodbe se z leti samo nalagajo. Prav tako je tudi zmotno prepričanje, da imajo ljudje s temnejšo poltjo naravno zaščito pred škodljivimi vplivi sonca. Dejstvo je namreč, da pred škodljivimi vplivi sonca ni varen nihče. Opozorila pred pretiranim sončenjem je dobro vzeti resno. Najbolj ranljivi so mladi, ki se v želji po zagorelosti pogosto ne zavedajo posledic, ki jih lahko pusti sončenje na njihovem zdravju. Znano in nesporno je namreč dejstvo, da je večkrat opečena koža, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom zlasti v otroštvu, v najtesnejši povezavi s kožnim melanomom, najhujšo obliko kožnega raka. Tega je čedalje več, razvije se lahko kjer koli na telesu in pri vsakomer. Praviloma se pojavlja pri starejših, vendar pa dermatologi navajajo primere kožnega melanoma celo pri mlajših od 20 let. Pozorni moramo biti na vsa sumljiva znamenja na telesu, ki se razvijejo na novo, ali na sicer neškodljiva pigmentna znamenja, če začnejo spreminjati obliko, velikost in barvo. Zato je dobro, da obnovimo 5 učinkovitih nasvetov za zaščito kože pred soncem: – Kože nikoli ne izpostavljajte soncu med 10. in 16. uro. Ko je senca krajša od dolžine telesa, pojdite v globoko senco, bodisi v borov gozd bodisi pod velik senčnik. – Nikoli ne zaspite na soncu in se ne »pražite«. – Na soncu vedno nosite sončna očala in zaščitno pokrivalo, najbolje takšno, ki ima ščit ali krajec. Ramena, hrbet in dekolte si zaščitite s tanko srajco ali majico. – Kožo vedno zaščitite s kremo z visokim zaščitnim faktorjem pred UVA in UVB žarki. – Pijte dovolj tekočin. Priporočljiva sta voda ali nesladkan čaj, ki ju lahko obogatite z limono ali lističi mete. Tekočina naj ne bo ledeno hladna. V uredništvu revije Sladkorna vam želimo prijetne poletne dni v dobri družbi in prijetni senci!

Foto: Dušan Jukić, Društvo diabetikov Novo mrsto

Sladkorna bolezen JULIJ 2018

VSEBINA

11 12

15 19

22 26 28

30 OSREDNJA TEMA Na počitnice

OSREDNJI INTERVJU

Na počitnice s pijačo brez sladkorja

Počitnice in alkohol

ZA NAŠE ZDRAVJE

Počitnice in prehrana

Samokontrola

Počitnice brez ekranov

Sladkorni bolnik in stopala

Charcotova atropija

Krvna slika – kraljica preiskav

AKTUALNO 5

Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

Jožica Mikec

ZDRAVJE NA KROŽNIKU 6 8

Posvet predsednikov društev diabetikov 30

Kaj se skriva za velikim E

Edukotiček

Medicinski pripomočki in sladkorni bolnik

Srečanje z dr. Karin Kanc, internistko diabetologinjo

Novosti z letošnjega kongresa Ameriškega združenja za srce

4 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AKTUALNO: 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije

Rekreativno druženje v Dolenjskih Toplicah ® Jožica Mikec

Društvo diabetikov Novo mesto in Zveza društev diabetikov Slovenije sta organizirali že 23. Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije. Srečanje je bilo 26. maja 2018 na prireditvenem prostoru na Jasi v Dolenjskih Toplicah. Prostor je obdan z visokimi krošnjami stoletnih smrek v zeleni katedrali, kot priljubljen prireditveni prostor imenujejo številni obiskovalci. Poskrbeli smo za primerno senco in za zaščito pred morebitnim dežjem. Športne aktivnosti so se odvijale v neposredni bližini prireditvenega prostora s pomočjo osebja Term Krka, pohodi pa so bili organizirani v sodelovanju s TICem občine Dolenjske Toplice. V športnem delu je bilo možno tekmovati v pikadu, prstometu, šahu, ruskem kegljanju in metanju žoge na koš. Za udeležence srečanja so bili pripravljeni štirje pohodi, in sicer ogled Dolenjskih Toplic, Medena pot, Arheološka pot na Cvinger in Pot na Krko, ki jo je vodila naša planinka Fani. Vsi pohodi si bili dobro obiskani, saj so si udeleženci na poti lahko nabrali bezeg, gozdne jagode, nekaj srečnežev pa je iz gozda prineslo tudi jurčke. V kulturnem programu sta nastopili folklorna skupina Kres in godba na pihala Novo mesto, v zabavnem delu pa ansambel Petra Finka.

Izobraževalne delavnice

Stojnice so popestrile dogodek Srečanje so popestrila tudi podjetja, ki so na stojnicah predstavljala svoje izdelke. Poleg tega je Člani organizacijskega odbora tokratnega športnega bilo možno tudi izmeriti krvni srečanja. sladkor in opraviti meritve na nogah. Nekaj stojnic so postavili tudi doma- Zastava gre v Koper čini, ki so predstavili svoje domače izdelPo končanih športnih tekmovanjih je ke. Skušnjav je bilo dovolj, vse pa je bilo bila razglasitev zmagovalcev po posamezdobro in domače. Diabetiki smo samo nih disciplinah. Zmagovalci so prejeli priljudje in se včasih pregrešimo ter ob taki znanja in pokale. Po podelitvi smo predapriložnosti, kot je bila ta prireditev, poskuli zastavo športnega srečanja Društvu diasimo tudi sladke dobrote. V pomoč so betikov Koper, ki bo organiziralo naslednam bili prostovoljci in mentorici iz Fanje srečanje. Člani izvršilnega odbora kultete za zdravstvene vede in Srednje Društva diabetikov Novo mesto in nekaj zdravstvene in kemijske šole Novo mesto. prostovoljcev smo se po odhodu vseh Spremljali so pohodnike, če bi kdo potreudeležencev zbrali, polni lepih in seveda boval prvo pomoč. Nujno medicinsko ponapornih vtisov. Izmenjali smo si pohvamoč z reševalnim vozilom in ekipo iz le udeležencev, saj so poplačale ves naš Zdravstvenega doma Trebnje smo imeli vložen trud pri pripravi srečanja diabetina prizorišču; opazovali sta vesele in zadovoljne udeležence srečanja, če bi bila kov Slovenije. Predsednica Društva diapotrebna pomoč. Pripravili smo srečelov betikov Koper nam je ob odhodu pomain razdeljenih je bilo kar nekaj lepih da- hala v slovo in dejala: »Naslednje leto, 2019, se vidimo v Kopru!« ril sponzorjev.

Foto: ARHIV DRUŠTVA DIABETIKOV NOVO MESTO

Predstavniki Term Krka so organizirali predavanje o zdravih obrokih in njihovo predstavitev. Delavnic se je udeležilo veliko diabetikov, saj je bilo možno hrano tudi poskusiti. Skupina udeležencev je odšla na kopanje v bazene, saj so Terme Krka ponudile karte po zmerni ceni. Program je bil pester, vsak si je izbral nekaj za sebe in za veselo druženje. Predstavniki Term Krka so nam pripravili dobro malico, ki je bila v vrečki s priloženimi sončnimi očali. Služila so nam, ker je

sonce sijalo prijazno in veselo. Lačne želodčke smo lahko napolnili z okusnim kosilom in jabolčnim zavitkom. Tudi žeje ni bilo, saj smo se odžejali z vodo, ki so nam jo donirali sponzorji srečanja.

Pohodniške skupine so se odpravile proti Krki.

V športnem delu smo se pomerili tudi v šahu. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AKTUALNO: Posvet predsednikov društev diabetikov

Strokovna predavanja, viharjenje možganov, mreženj in izmenjava dobrih praks ® Špelca Rudolf

Posvet je potekal 15. in 16. maja v Zdravilišču Laško, in to v Srebrni dvorani hotela. Prisotnih je bilo 45 oseb članov izvršnega odbora zveze in predstavnikov 30 društev diabetikov. Posvet sta vodila predsednik zveze Samo Fakin in sekretarka Špelca Rudolf, ki je poskrbela tudi za vse organizacijske priprave. Najprej so nas pozdravile gostiteljice iz Hotelov Zdravilišča Laško Valerija Kufner, prodajna referentka, ki nam je predstavila vse njihove zmogljivosti in dobre strani namestitve pri njih. V hotelu Zdravilišča Laško so ponosni na bogato zgodovino. Več kot 160 let mineva, odkar je bilo na mestu, kjer danes stoji hotel Zdravilišče Laško, postavljeno prvo kopališče, napolnjeno s termalno vodo Laško. Odlikuje jih več kot 60 let programa medicinske rehabilitacije, ki jo izvajajo. Hotel Zdravilišče Laško je danes sodoben in kakovosten center zdravstvenega in wellness turizma s programi in storitvami za zdravje in dobro počutje. Hotel je zasnovan brez arhitektonskih ovir in tako primeren tudi za goste s posebnimi potrebami. Prav tako je del sob v celoti prilagojen osebam, ki imajo težave z gibanjem in potrebujejo nadzor medicinskega osebja ter nego. Dr. Slavka Topolič, vodja centra medicine je predstavila njihov program, v okviru katerega izvajajo različne metode fizioterapije ter delovne terapije, s pomočjo katerih skušajo posamezniku zaradi poškodbe, bolezni ali operacije omogočiti, da si čim prej povrne izgubljene tele-

sne funkcije. Vsem pacientom, ki med okrevanjem neprestano potrebujejo pomoč, nudijo 24-urno zdravstveno nego s prilagojeno namestitvijo. Poleg tega so razvili kvalitetne preventivne programe in programe za ohranjanje zdravja, v sklopu njihovega centra pa deluje tudi širok nabor samoplačniških specialističnih ambulant.

Kakovostni preventivni programi Termalna voda vam bo okrepila moči in olajšala gibanje. Sprostite se v savnah, ki so jih obogatili s posebnimi programi, ali si privoščite drobna razvajanja v Centru zdravja in lepote. Poskrbite za svoje zdravje in obiščite strokovno vodene ter posebej za vas oblikovane programe fizioterapije in delovne terapije v prostorih Centra medicine. Hvala zaposlenim v Hotelu zdravilišča Laško za udobno namestitev in prijaznost. Posvet je nadaljevala sekretarka zveze Špelca Rudolf in udeležencem z drsnicami in grafi predstavila izide lanske ankete o zadovoljstvu z zdravljenjem v ambulantah in prebiranju Sladkorne bolezni, izvedene v letu 2017, ki je bila nato tudi

objavljena v letošnji majski številki Sladkorne bolezni. Doktorica Mojca Lunder, specialistka diabetologinja, in doktor Boštjan Hostnik, specializant diabetologije, sta predstavila pomen celovitega zdravljenja sladkorne bolezni, saj se oba zelo zavzemata za celovito oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo in si prizadevata, da bolnik postane enakopraven partner v procesu zdravljenja. Nato je predsednik zveze Samo Fakin popeljal udeležence posveta skozi komunikacijsko delavnico oz. brainstorming ali viharjenje možganov, da so vsi udeleženci v diskusiji predstavili svoje delo, predvsem dobre prakse in izkušnje, ki jih imajo pri delu v društvih in ki jih lahko tudi drugi uporabijo pri svojem delu. Na koncu viharjenja možganov so sodelujoči prejeli domačo nalogo z vprašanji, kako bi po prejetih informacijah lahko izboljšali program ali posamezni projekt društva, organiziranost in povezanost v društvu ter kako bi postali projekti bolj učinkoviti. O domačih nalogah so se udeleženci pogovarjali še naslednji dan. Za konec smo poslušali še predavanje o pravicah do medicinskih pripomočkov (MP) za sladkorne bolnike, ki sta ga pripravila Drago Perkič, vodja oddelka za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in mag. Alenka Sintič, strokovna svetovalka v oddelku za medicinske pripomočke na ZZZS. Razložila sta, kako poteka Sodelujoči so prejeli domačo nalogo z vprašanji, kako bi po prejetih informacijah lahko izboljšali program ali posamezni projekt društva, organiziranost in povezanost v društvu ter kako bi postali projekti bolj učinkoviti.

6 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Foto: ŠPELCA RUDOLF, ARHIV ZDDS

Sejem Medical

Druženje in izmenjava dobrih praks sta bila uspešna.

postopek za pridobitev pravic (od zakonskih določb in ostalih predpisov), ki urejajo pravice zavarovanih oseb do MP na naročilnico. Predstavila sta strukturo stroškov pri izdanih MP za sladkorno bolezen, nato pa ponovno osvetlila pravice do medicinskih pripomočkov za sladkorne bolnike. Opozorila sta tudi, da je število izdanih obnovljivih naročilnic nizko in da je treba o tem dodatno obveščati bolnike, da jih lahko dobijo. Udeleženci posveta so prejeli pojasnila in bili seznanjeni s stroški, ki nastanejo za izdajo MP za sladkorne bolnike. Prosili smo ju, da za eno od naslednjih številk pripravita prispevek za glasilo Sladkorna bolezen. Predstavnikoma ZZZS-ja se zahvaljujemo za njuna pojasnila in dosedanje sodelovanje.

Zaključek posveta prvega dne Udeleženci posveta so bili zadovoljni s prvim delom pripravljenega programa. Zbrali so se ob skupni večerji in se še dolgo družili in pogovarjali o domači nalogi, delu v društvih in pridobivali koristne informacije drug od drugega.

Izvajanje programov društev in napotki za delovanje Predsednik zveze Samo Fakin je udeležence spodbujal k izmenjavi dobrih praks in izboljšanju programov ter povečanju članstva v društvih. Udeleženci posveta so si za domačo nalogo zadali več aktivnosti na društvih, ki bodo privabile nove člane in sponzorje. Svoje delo in dobre prakse so predstavila naslednja društva diabetikov: Metlika (Vekoslav Prevalšek), Posavje – Brežice (An-

ton Vodišek), Domžale (Brane Peterka), Koper (Marija Podvršič), Jesenice (Sonja Ravnik) in Maribor (Mirko Topolovec). Udeleženci posveta so bili s poročili društev zadovoljni in so primerjali svoje programe z njihovimi.

Programi zveze in sodelovanje z društvi Sekretarka zveze Špelca Rudolf je strnila informacije in navodila za sodelovanje z zvezo in društvi. Podala je informacijo o preverjenih spletnih straneh, kje lahko prejmejo in preberejo koristne informacije za svoje delo. Ponovno je obvestila vse o nadaljnjih skupnih dogodkih. Predsednik Samo Fakin se je zahvalil za številčno udeležbo in odlično sodelovanje udeležencev ter zaključil posvet.

Zaključek posveta drugega dne

Aprila se je v Gornji Radgoni odvil sejem Medical, na katerem so sodelovala tudi štiri pomurska društva diabetikov – Gornja Radgona, Murska Sobota, Ljutomer in Lendava. Predsednice smo se med seboj domenile in si delile delo v treh sejemskih dneh. Predstavili smo naše delo na lokalni ravni in pa tudi delo Zveze društev diabetikov Slovenije. Obiskovalci so se zanimali za programe, ki jih imamo, spraševali so o športnem srečanju in tekmovanju o sladkorni bolezni. Predvsem tujci so bili presenečeni nad številom programov, ki jih ponujamo. Poleg meritev krvnega sladkorja smo pripravili tudi kviz o sladkorni bolezni. Vprašanja so bila enostavna, vendar pomembna, predvsem z vidika, kaj storiti če nekomu pade raven krvnega sladkorja. Na stojnici smo nudili jabolka, mimoidoči so se lahko odžejali z vodo. Tudi sami smo se sprehodili med razstavljavci in pridobili informacije o novostih glede zdravljenja diabetesa. Predsednica velenjskega društva je sodelovala tudi na okrogli mizi o negi noge, ki je še kako pomembna za diabetika. Obisk sejma vedno predstavlja vir novih informacij in je odlična priložnost, da se predstavimo širši skupini. Zsuzsi Kepe

Udeleženci posveta so svoje mnenje izrazili še v anketnih listih in nato polni novih spoznanj in energije odšli v svoja društva. Rezultati ankete so pokazali, da je bila večina udeležencev zelo zadovoljna z organizacijo in vsebino posveta. Vsi menijo, da so taki posveti potrebni. Večina se je opredelila za dvodnevni termin posveta. Pri odgovoru o uporabi registra oziroma seznama članov je večina odgovorila, da ga uporablja, polovica pa uporablja tudi program za izdelavo položnic. Tudi v bodoče se večina želi še naprej izobraževati, izpopolnjevati in družiti. Hvala za vaše odgovore in predloge. Skupaj bomo lažje oblikovali naše programe. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AKTUALNO: Medicinski pripomočki in sladkorni bolnik

Pripomočki pri zdravljenju sladkorne bo ® Mag. Alenka Sintič, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja kot eno izmed pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določajo tudi pravico do medicinskih pripomočkov. Zavarovane osebe lahko na naročilnico v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja prejmejo 465 različnih vrst medicinskih pripomočkov, ki so uvrščeni v 19 skupin. Eno izmed najpomembnejših skupin predstavljajo pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni. Z naročilnico za medicinski pripomoček, ki jo izda pooblačeni zdravnik (osebni zdravnik ali zdravnik specialist), lahko zavarovana oseba, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, prevzame medicinski pripomoček le v lekarni ali specializirani prodajalni, ki ima z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) sklenjeno pogodbo. Zavarovana oseba prepozna pogodbenega dobavitelja zavoda po posebni zeleni nalepki, ki mora biti nalepljena na vidnem mestu njegove lekarne oziroma prodajalne. V zadnjem četrtletju leta 2014 je ZZZS uvedel novo vrsto naročilnice – obnovljivo naročilnico. Namen uvedbe obnovljive naročilnice je bila odprava administrativnih ovir pri predpisovanju medicinskih pripomočkov in s tem prihranek časa za zavarovano osebo in za zdravnika. Obnovljiva naročilnica velja 1 leto in je namenjena zavarovanim osebam s stabilnim kroničnim zdravstvenim stanjem. Zavarovana oseba lahko na obnovljivo naročilnico prevzema medicinski pripomoček največ štirikrat letno, vsakih 90 dni oziroma 10 dni pred iztekom tega obdobja. Na obnovljivo naročilnico se lahko predpisujejo tudi medicinski pripomočki pri zdravljenju sladkorne bolezni, ki so potrošnega značaja: diagnostični trakovi za aparat, diagnostični trakovi za optično čitanje, igla za mehanski injektor, lanceta, in sicer navadna ali za prožilno napravo, set za inzulinsko črpalko, komplet ampul oz. rezervoar za inzulinsko črpalko in senzor za kontinuirano merjenje glukoze. Če so medicinski pripomočki predpisani na obnovljivo naročilnico, morajo biti vsi prevzemi opravljeni pri istem pogodbenem dobavitelju. Vse zgoraj navedene vrste medicinskih pripomočkov se lahko še vedno predpišejo tudi na 8 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

običajno naročilnico z enkratnim dvigom. Izjema je senzor za kontinuirano merjenje glukoze, do katerega ima zavarovana oseba pravico do 40 kosov letno. Zaradi omejitve roka trajanja posameznega senzorja za kontinuirano merjenje glukoze je to edini medicinski pripomoček, ki se mora predpisati samo na obnovljivo naročilnico. V primeru spremembe zdravstvenega stanja zavarovane osebe ali drugih okoliščin (npr. selitev v drug kraj ali prenehanje poslovanja pogodbenega dobavitelja) se obnovljiva naročilnica lahko prekine. Prekine jo lahko kateri koli pooblaščeni zdravnik, ne samo tisti, ki jo je predpisal.

jo medicinske pripomočke, izdana obnovljiva naročilnica. Poleg tega te zavarovane osebe, ki so leta 2017 prejele obnovljivo naročilnico, pogosto nimajo predpisanih vseh vrst medicinskih pripomočkov, ki bi sicer lahko bili. Na obnovljivo naročilnico so npr. predpisani diagnostični trakovi za aparat, ne pa tudi lanceta za prožilno napravo. Zavarovana oseba je kljub predpisu enega medicinskega pripomočka na obnovljivo naročilnico (npr. diagnostični trak za aparat) morala potem priti k zdravniku vsake tri mesece zaradi predpisa druge vrste medicinskih pripomočkov (npr. lancet za prožilno napravo). To pomeni, da je le 17 % vseh oseb prejelo pripomočke pri

Število oseb, ki so prejele medicinske pripomočke pri zdravljenju sladkorne bolezni in delež le-teh z obnovljivo naročilnico v posameznih letih Število vseh oseb, ki so prejele MP** pri zdravljenju Leto sladkorne bolezni 2015 38.611 2016 39.212 2017 40.347

Število oseb brez ON*za MP pri zdravljenju sladkorne bolezni 25.232 27.063 27.301

Delež oseb, Delež oseb, ki so prejele ON ki so prejele ON* za več vrst MP v% v% 35 11 31 16 32 17

* ON – obnovljiva naročilnica ** MP – medicinski pripomočki Vir: ZZZS, aplikacija Medicinski pripomočki

Podatki v zgornji preglednici kažejo, da po treh letih od uvedbe nekateri zdravniki še vedno ne predpisujejo obnovljivih naročilnic. Leta 2017 je 40.347 zavarovanih oseb prejelo najmanj en medicinski pripomoček pri zdravljenju sladkorne bolezni. Od tega kar 27.301 zavarovanih oseb ni prejelo nobenega medicinskega pripomočka pri zdravljenju sladkorne bolezni na obnovljivo naročilnico. To pomeni, da je bila leta 2017 samo 32 % zavarovanim osebam, ki pri zdravljenju sladkorne bolezni prejema-

zdravljenju sladkorne bolezni na obnovljivo naročilnico in posledično ni bil potreben obisk zdravnika zaradi predpisa pripomočka. Zaskrbljujoč je predvsem podatek, da se delež obnovljivih naročilnic iz leta v leto bistveno ne povečuje. Kot kažejo podatki, se uporaba obnovljive naročilnice še ni uveljavila v skladu s pričakovanji ZZZS. Ocena ZZZS je namreč bila, da bi obnovljivo naročilnico pri predpisovanju pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni lahko

lezni in obnovljiva naročilnica prejelo 60 do 70 % vseh oseb, ki so upravičene do medicinskih pripomočkov iz te skupine. Ker je uporaba ob-

novljive naročilnice koristna tako za zavarovano osebo kot za zdravnika, je prav, da pooblaščeni zdravnik ob kon-

trolnih obiskih spomni zavarovano osebo na možnost uporabe obnovljive naročilnice.

Najpogostejša vprašanja, ki jih sladkorni bolniki naslovijo na ZZZS (povzeto po: www.zzzs.si)

Katere so pravice do pripomočkov pri zdravljenju sladkorne bolezni iz obveznega zdravstvenega zavarovanja? Odgovor ZZZS: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sladkornim bolnikom zagotavlja ustrezno zdravstveno varnost. Podlaga za to je 23. člen zakona, ki v 1. točki med drugim določa, da je zdravljenje in rehabilitacija razvitih oblik sladkorne bolezni zagotovljeno v celoti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Obseg storitev, standarde in normative pa skladno s 26. členom zakona določa Zavod s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom za zdravje. Prav tako so vsa potrebna zdravila za zdravljenje razvitih oblik sladkorne bolezni uvrščena na pozitivno listo, zato bolnikom zanje ni potrebno doplačati. Določena tovrstna zdravila, ki pa so na vmesni listi (potrebno doplačilo oz. dopolnilno zdravstveno zavarovanje), pa imajo vselej tudi ustrezno strokovno utemeljeno paralelo na pozitivni listi. Tudi medicinski pripomočki, ki so potrebni za uspešno zdravljenje in rehabilitacijo razvitih oblik sladkorne bolezni, so, v kolikor to ugotovi pooblaščeni zdravnik, v celoti kriti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavod na osnovi sklenjenih pogodb z dobavitelji oz. izposojevalci medicinskih pripomočkov in na temelju veljavnih predpisov zagotavlja sladkornim bolnikom, da dobijo v uporabo medicinske pripomočke po standardni ceni in kakovosti brez dodatnih neposrednih doplačil pri dobaviteljih, razen v primerih, ko sladkorni bolnik izrecno, na lastno željo želi nadstandardni pripomoček. Pri tem mora dobavitelj obvezno izdati sladkornemu bolniku tudi ustrezen račun, iz katerega je razviden znesek zahtevanega doplačila nad cenovnim standardom. Sladkornim bolnikom, ki menijo, da so jim dobavitelji neupravičeno zaračunali medicinski pripomoček, svetujemo, da shranijo izdani račun ter da se obrnejo na oddelek za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja na območni enoti Zavoda. Pravica do indikatorjev za določanje glukoze Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja opredeljujejo tudi pravico do diagnostičnih trakov za aparat za do-

ločanje glukoze v krvi in pravico do aparata za določanje glukoze v krvi. Do aparata za določanje glukoze v krvi so v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja poleg oseb, ki se zdravijo s pomočjo inzulina, upravičene tudi zavarovane osebe, ki so na kombinirani peroralni terapiji in pri katerih je pričakovati prehod na inzulinsko zdravljenje ter nosečnice in doječe matere v času, ko se zdravijo zaradi gestacijskega diabetesa. Aparat za določanje glukoze v krvi predpiše pooblaščeni zdravnik specialist. Zavarovana oseba si nabavi aparat za določanje glukoze v krvi na podlagi izdane Naročilnice za MTP pri enem od pogodbenih dobaviteljev Zavoda. Natančneje pravice do pripomočkov določa seznam medicinskih pripomočkov-šifrant in medicinski kriteriji, ki so jih pooblaščeni zdravniki dolžni upoštevati pri predpisovanju. Medicinski kriteriji natančneje določajo upravičenost do aparata za določanje glukoze v krvi, določajo, da pomeni predvideni prehod na inzulinsko zdravljenje obdobje največ enega leta. Zavarovana oseba je upravičena do diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi v primeru, da je upravičena do aparata za določanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za predpisovanje diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi je pooblaščen osebni zdravnik, ki število diagnostičnih trakov za aparat za določanje glukoze v krvi določi glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe, način zdravljenja sladkorne bolezni, strokovne smernice ter zmožnost prilagajanja odmerkov rezultatom samokontrole. Strokovne smernice in priporočeno število merjenj krvnega sladkorja je del Okrožnice MTP št. 9 in dopolnitve k Okrožnici MTP št. 9, ki so posebej objavljene na spletni strani Zavoda.

Še vedno pa so vse druge zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, torej tiste zavarovane osebe, ki niso upravičene do aparata za določanje glukoze v krvi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, glede na svoje zdravstveno stanje in strokovne smernice upravičene do diagnostičnih trakov za optično čitanje glukoze v krvi in urinu. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

EDUKOTIČEK ® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

Sladkorne ni mogoče pozabiti doma 21. junija se je koledarsko leto prevesilo v poletje, to pa je čas, ko si večina privošči daljši dopust ali počitnice. Skrbno načrtovan oddih je čas, od katerega nekateri pričakujejo veliko adrenalina in dogodivščin, drugi pa le spremembo lokacije, brezdelje in mir. Kadar načrtujemo samo zase, je nekoliko lažje, kadar je potrebno uskladiti želje vseh družinskih članov, pa nekoliko težje. »Žena je bolj za morje, jaz bi šel pa v hribe!« je te dni povedal znanec. »In kam potem greste?« ga vprašam. Na morje, kako pa!

Sladkorna bolezen v družini je kot družinski član, treba se je prilagoditi tudi njej. In kaj ima sladkorna rada? Ni zahtevna, pa tudi ne povsem boemska. Sladkorna bolezen ima rada vsaj malo reda, načrtovanja in pozornosti (tako kot žena). Organizem s sladkorno boleznijo deluje dobro, če je aktiven, zmeren pri hrani, sproščen in pozitivno naravnan. Za takšne počitnice ni treba iti daleč. No, vsaj v Sloveniji ne. Možnosti za sprehode, pohodništvo, kolesarjenje in druge vam ljube aktivnosti je dovolj. Kam torej peljati sladkorno na počitnice? Samo pomislite, kako težko je z gibanjem v Dubaju, saj so njihove povprečne temperature od marca do novembra od 30 do 50 stopinj Celzija. Sprehajalnih površin skorajda ni, kolesarskih stez sploh ne. Zunanja podoba vrtov je bolj kot ne puščava, o zelenih gredicah ni ne duha ne sluha, le pred hoteli je nekaj zelenja, ki ga skrbno namakajo. Skandinavija, območje prijetnih temperatur, poleti le do 25 stopinj Celzija, voda pa borih 10–15 stopinj. Plavanje skoraj odpade, priložnosti za sprehode je dovolj, hrana je bolj zdrava kot v Dubaju, kjer prevladujejo škrob in baklave. Zato so severnjaki tudi bolj suhi in v tem pogledu zdravi, a imajo kljub vsemu največ sladkorne bolezni tipa 1. Za tiste, ki znate pluti, je jadranje lep dopust. Lepa narava, 24 ur zgolj morje, sonce in obala. Če le ni kakšne zoprne nevihte, je to dopust, ki je popolnima v vaših rokah. Hrano si morate priskrbeti že ob vkrcanju, na žalost pa je to pogosto konzervirana hrana, saj ji vročina ne pride do živega. Zelenjave in sadja je na jadrnici manj, kot si ga želi sladkorna. Gibanje? Plavanje, potapljanje in krmarjenje z aktivnim vlečenjem vrvi je dovolj za sladkorno. Vodni športi ne marajo nizke glikemije, zato ta vrsta dopusta zahteva več merjenja sladkorja v krvi kot drugi dopusti. Ni kaj, več užitka, več kontrole. Pa Alpe? Gore so super dopust, če je sladkorna doma pri osebi, ki je tega vajena. Potrebna sta vzdržljivost in načrt za ustrezno prehransko oskrbo. Prav tako kot na jadrnici je preverjanje sladkorja v krvi nujno potrebno, še posebej pri osebah, ki se zdravijo z inzulinom. Ne smemo pozabiti na pomen dobre obutve, saj žulji in sladkorna ne gredo najbolje skupaj. Tradicionalna hrana v hribih so enolončnice, kruh in klobasa, zelenjave in sadja je bolj malo. Suhe rozine so energijska bomba, le nekaj jih je enake kalorične vrednosti kot veliko jabolko. Tudi oreščki so energijska past. Pest oreščkov ima enako kalorično vrednost kot deciliter olja. Ves pot in dihanje navkreber je poplačano z razgledi, ki sežejo do morja in daleč v Italijo in Avstrijo. Redke živali in nebeško rastlinstvo 10 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

vas zlijejo z naravo. V gorah imamo kmalu občutek »zdrav duh v zdravem telesu«! Potovanja? Tudi potovanja sladkorna obožuje, saj vas nove dogodivščine napolnijo za več mesecev. Slike, shranjene na telefonu, vas spremljajo v dneh, ko vam zmanjkuje energije, takrat pregledate seznam lepih slik in se v mislih prestavite v tuje kraje. Prav je, da se potovanje prilagodi sladkorni. Poskrbite za vsaj tri redne obroke, pazite pri higieni živil, ne pretiravajte z raznolikostjo, saj se lakomnost po pokušanju pogosto konča z drisko ali celo bruhanjem. Prav je, da vsaj kdo iz skupine ve za možnost hipoglikemije, da bodo ob malo drugačnem obnašanju vedeli, kako vam pomagati. Voda naj bo vedno v nahrbtniku, če so temperature visoke, je potrebujete vsaj dva do tri litre. Toplice, plavanje ali kopanje. V toplicah prav veliko energije ne boste porabili, zato so hotelska hrana, polni penzion ali celo »all inclusive« razlog za kak kilogram več, pa tudi urejenost sladkorja v krvi ni ravno zavidljiva. Toplice imajo še enega sovražnika, to je možnost za naselitev kakšne neprijazne glivice. Koža pri sladkorni bolezni je kot dojenčkova, bolj občutljiva in dovzetna za vnetja, izpuščaje ... Žal pa zdravljenje prizadete kože ni enako zdravljenju dojenčkove kože, saj pri preprosti odrgnini ali glivičnem vnetju lahko traja mesece. Zato pomislite, ali svojo sladkorno lahko peljete v toplice. Zanje se odločite, če ste zmerni pri hrani, če med obroki veliko hodite, kopanje pa predstavlja le sproščanje. Občutljiva koža ni za toplice, prav tako ne noga, ki že ima rano! Kaj pa, če bi dopust preživeli doma? Nekaterim je doma najlepše. Prihranijo si energijo za načrtovanje, po nepotrebnem se ne spravljajo v stres, kako bo, in ali bodo za svoj denar dobili dovolj. Prikladna možnost so enodnevni izleti, pobrskajte po Googlu ali knjižnici, kam vas bo vodila pot. Takšno preživljanje dopusta ni tako drago, pa vendar boste po dveh tednih imeli veliko povedati. Sladkorni bo tak način zagotovo všeč, zajtrke in večerje boste imeli doma, vmes boste poskrbeli, da boste pokusili kaj novega. Sladkorna obožuje hojo, priskrbite si števec korakov (morda kar na telefonu s pomočjo prenosa aplikacije za štetje korakov). Soliden dnevni izkupiček je 7000 korakov, odličen rezultat pa 13.000 korakov. To pomeni okoli dve uri hoje, recimo iz Planice v Tamar, iz Vrhnike na Planino, po Rilkejevi poti iz Sesljana do Devina itd. Sladkorne ni mogoče pozabiti doma! Tako kot počitnice prilagodimo kužku ali otroku, naj bi tudi počitnice načrtovali sladkorni primerno.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Samokontrola

Zgodovina merilnikov sladkorja v krvi ® Danica Ostanek

Ste vedeli, da so prvi sladkorno bolezen omenili Egipčani približno 1500 let pred našim štetjem? Grški zdravnik Aretej (130–200 n. št.) je zapisal, da so simptomi te bolezni neprestana žeja, prekomerno uriniranje in izguba telesne teže, ter bolezen poimenoval »diabetes«, kar je pomenilo »teče skozi«. Prva strokovna navedba za omenjeno bolezen je izpod peresa arabskega zdravnika Avicena (980–1037 n. št.), ki je v svojem delu natančno opisal klinične značilnosti, zaplete in napredovanje sladkorne bolezni. V srednjem veku so večino bolezni diagnosticirali z vzorci urina, s tem ko so proučevali njegovo barvo, sedimentacijo in pogosto tudi okus. Šele v zgodnjem 19. stoletju so odkrili prisotnost glukoze v krvi. Zdravila sicer še niso odkrili, so pa razvili različne teste za odkrivanje sladkorne bolezni na podlagi urinskega vzorca ter jo obvladovali le z dieto.

Odkritje inzulina leta 1921 Z inzulinom se je zgodil velik premik, a meritve vrednosti glukoze v krvi so še vedno izvajali s pomočjo bakrenega reagenta in oksidacije glukoze v urinu. Ugotavljanje prisotnosti sladkorja v urinu je imelo številne pomanjkljivosti, dokazali pa so tudi, da obstaja korelacija med urinom in plazemsko glukozo. In še ne tako dolgo nazaj je bila samokontrola glukoze v krvi za sladkorne bolnike praktično nemogoča. Prvi zametki, ki so kazali na razvoj »domačih« merilnikov glukoze, so nastali v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. A te naprave so bile izjemno zapletene, rezultat pa je bil le zelo približna vrednost. Prvi prenosni merilnik glukoze je bil Ames Reflectance Meter, ki ga je razvil Anton H. Clemens iz podjetja Miles Laboratories in je prišel na trg leta 1969. Težek je bil 1,2 kilograma, njegova cena je bila 495 dolarjev, na voljo pa je bil le v zdravniških ambulantah in urgentnih oddelkih. Prvi uporabniku prijaznejši merilnik za domačo rabo v Sloveniji je bil Glucometer® GX. Vrednost sladkorja v krvi se je izmerila s pomočjo obarvanja lističev, pri čemer je merilnik barvo odčital in podal vrednost. Čez leta so se merilniki, njihovi algoritmi in testni lističi izpopolnjevali. Glucometer Elite® je predstavil nov način

merjenja glukoze v krvi, ki je temeljil na amperometrični metodi in testnem lističu s samodejnim vlekom. To je vodilo h krajšemu času merjenja, zmanjšal se je potrebni vzorec krvi in, kar je najpomembnejše, rezultati so bili bolj točni. Tak način merjenja glukoze je postal osnova za ves nadaljnji razvoj merilnikov glukoze.

Ames

Glucometer® GX

Glucometer Elite®

Sodobni merilniki glukoze v krvi Danes so merilniki glukoze v krvi nekaj popolnoma drugega kot njihovi okorni predhodniki. Postali so izjemno točni, hranijo veliko podatkov in omogočajo celo povezavo s pametnim telefonom. Zdi se, da začenjajo prevzemati del bremena samovodenja sladkorne bolezni,

in želijo življenje sladkornega bolnika čim bolj olajšati.

Z uporabo aplikacije na pametnem telefonu lahko uporabnik merilnika vodi ednevnik samokontrole, ki ga lahko obogati s fotografijami obrokov, vpisom aktivnosti in drugih za nihanje vrednosti sladkorja v krvi pomembnih dejavnikov. Aplikacija lahko v primeru večkratnih odstopanj vrednosti glukoze v krvi prepozna vzorec odstopanj ter uporabnika na to opozori in mu ponudi možnost ukrepanja. Tehnologija je z izboljšavami in inovacijami naprav ves čas usmerjena v izboljševanje kakovosti življenja njihovih uporabnikov. Spremembe so dobrodošle in z njimi si lahko prihranimo marsikatero breme in skrb.

OSREDNJA TEMA: Na počitnice s pijačo brez sladkorja

Kje so trošarine za sladke pijače?

Foto: SHUTTERSTOCK

® Tanja Keršmanc

Vroče poletje je letni čas, ki se ga zagotovo veselijo proizvajalci brezalkoholnih pijač, tudi tisti, katerih izdelki vsebujejo prevelike količine dodanega sladkorja. Čeprav vemo, da se je dobro izogibati sladkim pijačam in drugim živilom z dodanim sladkorjem, v soparnih dneh po grlu rado steče tudi kaj nezdravega, samo da nas vsaj malo ohladi in osveži. A kaj, ko brezalkoholne pijače (razne kole, ledeni čaji, gazirane pijače, vode z okusi in podobno) lahko vsebujejo izredno veliko sladkorja. Če ostane pri eni sami tovrstni pijači, še gre. Ko tovrstno odžejanje postane navada ali celo razvada, pa bi nas moralo skrbeti, saj pretirano uživanje sladkorjev povzroča vrsto tveganj za zdravje – med drugim čezmerno telesno maso in debelost, sladkorno bolezen in zobno gnilobo. Eden od ukrepov, kako zmanjšati uporabo sladkih pijač, je tudi uvedba trošarin zanje, kar je na začetku mandata sedanje vlade v odhajanju skušalo uresničiti ministrstvo za zdravje. Sicer dober predlog je žal ostal v predalu, in kot kaže, bo tako še kar nekaj časa. Osnutek zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil, ki je bil v javni obravnavi do decembra leta 2014, je predvideval uvedbo trošarin na pijače, ki jim je dodanega več kot 10 gramov sladkorja na liter, in na pijače, slajene s sladili. Iz obdavčitve bi bili izvzeti sadni sokovi in nektarji. Osnutek zakona je sprožil številne javne polemike. Sprejetju zakona so razumljivo najbolj nasprotovali predstavniki živilske industrije. Opozarjali so, da bo obdavčitev povzročila podražitev pijač, posledično pa znižanje njihove prodaje in veliko gospodarsko škodo za proizvajalce ter zniževanje števila delovnih mest. Na drugi strani je takšno obdavčitev prav tako razumljivo najbolj zavzeto podpirala (in jo še vedno) zdravstvena stroka. Ta ves čas opozarja, da je zaradi povečevanja debelosti med slovenskimi otroki in hitrega naraščanja obolevnosti za diabetesom tipa 2 nujno zmanjšati količino zaužitega 12 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

sladkorja. Pri tem še posebej opozarjajo, da slovenski mladostniki zaužijejo zelo veliko količino pijač z dodanim sladkorjem. Med tistimi, ki so sodelovali v javni razpravi o osnutku zakona, je bil tudi Inštitut za nutricionistiko, kjer so pripravili

strokovne pripombe na zakon z obrazložitvijo. Ena od ključnih pripomb na osnutek zakona je bila povezana z doseganjem njegovega namena in namenom z zakonom zbranih sredstev. Ob tem so poudarili, da se mora država usmeriti v široko javno promocijo pestre in urav-

Prodaja sladkih brezalkoholnih pijač pada Evropski sektor brezalkoholnih pijač je v skladu s svojo zavezo med letoma 2000 in 2015 vsebnost sladkorja v negaziranih in gaziranih pijačah znižal za 12 odstotkov. V novi zavezi, ki pokriva petletno obdobje do leta 2020, pa predvidevajo dodatno znižanje vsebnosti dodanega sladkorja za desetino. Industrija bo zastavljeni cilj dosegala tako, da bodo preoblikovali recepture obstoječih izdelkov in izboljšali njihovo sestavo, razvili nove nizkoenergijske in brezenergijske pijače ter ponudili izdelke v manjših pakiranjih, saj na tak način potrošniki laže nadzorujejo, koliko popijejo. Tovrstne zaveze odgovornosti je na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije leta 2015 podpisalo tudi enajst podjetij iz sektorja brezalkoholnih pijač v Sloveniji, katerih izdelki predstavljajo 80-odstotni delež trga sladkih pijač pri nas. Zaveze se nanašajo na pet ključnih področij: oglaševanje otrokom, odgovorno obnašanje v šolah, jasno označevanje energijske vrednosti na izdelkih, ponudba in trženje brezalkoholnih pijač, prizadevali pa si bodo tudi za promocijo zdravega življenjskega sloga. Sicer pa je poraba brezalkoholnih pijač v Sloveniji leta 2015 v primerjavi z letom 2010 padla za četrtino; povprečni letni padec porabe je bil 6 odstotkov.

notežene prehrane ter uživanja lokalnih živil, s tem v zvezi pa je treba zakon ustrezno prilagoditi. Pripombe so bile povezane tudi z drugimi deli zakona, na primer z različnimi obravnavami sladil in z zbiranjem podatkov, ki bi omogočali analizo vpliva zakona na potrošnjo pijač ter oceno javnozdravstvene učinkovitosti ukrepa.

Kako pa je po Evropi in v svetu? Veliko držav že izvaja različne ukrepe za zmanjševanje potrošnje sladkih pijač. Tako med drugim zmanjšujejo njihovo dostopnost, dvigajo ceno, osveščajo prebivalstvo, uvajajo drugačno davčno politiko, izboljšujejo označevanje na embalaži pijač in drugo. Vendar bo za zmanjševanje porabe sladkorja nujna ne samo politična volja, ampak tudi sodelovanje s proizvajalci pijač. V številnih evropskih državah jim je predvsem zaradi varovanja zdravja tudi že uspelo uvesti davke oziroma trošarine na sladke brezalkoholne pijače (Finska, Francija, Latvija, Nizozemska, Madžarska, Hrvaška, Italija, Irska in druge). Splošna ugotovitev je, da tiste države, ki tovrstno obdavčitev poznajo že dalj časa, v zadnjih letih povečujejo stopnjo obdavčitve brezalkoholnih pijač. Nekatere

države so uvedbo posebnega davka na brezalkoholne pijače napovedale. Zunaj evropskega prostora so podoben davek uvedli v Mehiki in Čilu. Tako je na primer po višji obdavčitvi sladkih pijač v Mehiki njihova prodaja upadla za 12 odstotkov, najbolj pri najrevnejših slojih prebivalstva (za 17 odstotkov). Vsekakor drži, da je za zmanjševanje porabe sladkorja nujna ne samo politična volja, temveč tudi sodelovanje z industrijo, ki izdeluje tovrstne pijače. Septembra 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija pozvala vlade držav, naj uvedejo 20-odstotni davek na vse sladke pijače. Podatki organizacije Euromonitor International kažejo, da je tak davek uvedlo že 19 držav, deset pa jih tak ukrep načrtuje v bližnji prihodnosti oziroma razmišljajo o tej možnosti. Cilj teh ukrepov je za 20 odstotkov znižati porabo sladkorja, kar je v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije. Davek na čezmerni sladkor v gaziranih pijačah je letos na primer uvedla tudi Velika Britanija. Izjema so sadni sokovi in pijače, narejene na osnovi mleka. Davek je odvisen od ravni sladkorja v pijači. Mejni vrednosti sta več kot pet in več kot osem gramov sladkorja na 100 mililitrov pijače, z ukrepom pa naj bi

na leto dobili 661 milijonov evrov, ki jih bodo namenili financiranju športnih dejavnosti v šolah. V Franciji naj bi se v petih letih kar za četrtino zmanjšala poraba sladkih pijač pri otrocih, ki popijejo dnevno več kot pol kozarca pijač z dodanim sladkorjem. Na letni ravni pričakujejo od tega davka prihodke v višini 280 milijonov evrov (240 milijonov za dodane sladkorje in 40 milijonov za umetna sladila). Polovico od tega namenjajo za sistem zdravstvenega zavarovanja, natančneje, za promocijske aktivnosti. Na Madžarskem so s leta 2011 uvedli davek na nezdravo hrano, ki zajema embalirane proizvode, ki vsebujejo visoke deleže sladkorja, soli ali kofeina. Obdavčene so tudi energijske pijače z dodanim sladkorjem in kofeinom ter brezalkoholne pijače z dodanim sladkorjem, z več kot 5 grami na 100 mililitrov. Na Hrvaškem zakon o posebnem davku na brezalkoholne pijače uporabljajo od leta 2002. Po tem zakonu so obdavčene doma izdelane in uvožene brezalkoholne pijače. Obdavčeni so tudi praški in pastile, ki so namenjeni za pripravo brezalkoholnih pijač. Kot brezalkoholne pijače, ki so obdavčene, se štejejo sadni sokovi, pijače, narejene na sadni osnovi, na osnovi

Vprašanja in odgovori ministrstva za zdravje v zvezi s predlogom o trošarinah Zakaj je uvedba trošarin na sladko hrano in sladke pijače dobra za javno zdravje? V svetu in pri nas je debelost in posledično diabetes glavni javno-zdravstveni problem. O tem so se na svetu ministrov EU že pogovarjali ministri za zdravje in države EU so že začele uvajati določene ukrepe. Nekatere države, kot sta Danska in ZDA, so se odločile za uvajanje fiskalnih ukrepov pri pijačah z dodanim sladkorjem, predvsem z namenom zmanjševanja epidemije debelosti in posledično bremena bolezni in zmanjšane kakovosti življenja. Poleg razmišljanja o uvedbi trošarin, kot ukrepa za izboljšanje prehranskih navad v populaciji, je pomembno tudi aktivno spodbujanje izbiranja zdravju koristnih živil, stalno ozaveščanje ljudi o zdravi izbiri živil kot tudi živila razumljivo označevati, da bo omogočena enostavna izbira. Ali bodo obdavčena tudi druga škodljiva hranila, na primer sol ali maščobe živalskega izvora? Države, kot je Danska, so zastavile koncept obdavčitve živil na način, ki ga omenjate. S strategijo iz leta 2009 je Danska s 1. 7. 2010 uvedla dodaten dvig obdavčitve na slaščičarske izdelke (sladoled, čokolado, slaščice) za 25 %. Predvideno je, da bodo do leta 2019 postopno uvedli dodatno obdavčenje še na pijače z dodanim sladkorjem, živila z vi-

sokim deležem nasičenih maščob (margarino, živalske maščobe in mlečne izdelke z visokim deležem maščob), alkoholne pijače in tobačne izdelke. Delovna skupina bo preučila, kakšne so možnosti za tovrstne obdavčitve pri nas. Kako si ministrstvo za zdravje že prizadeva za izboljšanje prehranjevalnih navad ljudi? Ministrstvo za zdravje si v okviru izvajanja prehranske politike že več let prizadeva spremeniti slabe prehranjevalne navade ljudi. Sprejeta je bila vrsta ukrepov od uvajanja zdravih obrokov v vzgojno-izobraževalne ustanove do kampanj za ozaveščanje prebivalcev. Prizadevamo si, da bi se omejilo oglaševanje nezdrave hrane, predvsem otrokom. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da sladka živila igrajo v vsakdanjem življenju posebno vlogo in imajo tudi ritualne pomene. Problem je, ker so to živila, ki se jih je včasih uživalo ob povečanih fizičnih naporih ali pa ob posebnih praznikih ali dogodkih. Danes smo praznovanja raztegnili preko celega leta, z enega dne na obdobje do enega meseca ali celo več, tudi sladka živila so dostopna preko celega leta – potico lahko kupiš v trgovini vsak dan. Obenem pa smo bistveno manj telesno dejavni in pogosto ne porabljamo dovolj energije, da bi lahko neobremenjeno jedli, kar je tudi eden od ključnih problemov.

Sladkorna bolezen JULIJ 2018

rastlinskih izvlečkov, žita ali sirotke, umetne osvežilne brezalkoholne pijače, nizkoenergijske brezalkoholne pijače ter sirupi, ki so namenjeni za proizvodnjo ali pripravo osvežilnih pijač, kar določa poseben podzakonski akt.

Porast debelosti in kroničnih bolezni Na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije ugotavljajo, da podatki kažejo porast debelosti in drugih kroničnih bolezni med prebivalci. Ocena deleža bolnikov sladkorno boleznijo, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje za leto lansko leto, je 8,8 odstotka, medtem ko podatki za leto 2016 kažejo, da ima višjo telesno težo od priporočene kar 58 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, med moškimi je takšnih celo 70 odstotkov. Na vprašanje, koliko bi obdavčitev sladkih pijač dejansko prispevala k zmanjševanju debelosti, na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da je takšna ocena zelo težavna: »Prva država, kjer so se odločili za obdavčitev sladkih pijač, je bila Irska. Na podlagi ocene vpliva obdavčitve na debelost, so na Irskem leta 2013 ugotovili, da je ob 10-odstotnem dvigu cene mogoče v povprečju celotne populacije vplivati na manjši vnos energije v vrednosti 2,1 kcal na osebo na dan. Ker pa so to le povprečne ocene za celotno populacijo, kamor so šteti tudi tisti, ki sicer ne uživajo sladkih pijač, je ranljiva skupina mlajših odraslih, kot ugotavljajo, mnogo bolj izpostavljena in bi tovrsten dvig cene sladkih pijač imel v tej skupini precej večji vpliv na energijski vnos. Ocenili so, da bi tovrsten ukrep v skupini mlajših odraslih (18 do 24 let), vplival na zmanjšanje debelosti za skoraj tri odstotke.« Leta 2010 so opravili raziskavo z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC, ki je pokazala, da tudi slovenski mladostniki pogosto uživajo sladke pijače in so bili po popiti količini prav v vrhu. Na ministrstvu za zdravje že dalj časa opozarjajo na problematiko pitja sladkih pijač, naraščanje sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti, saj kaže, da bo to v prihodnjih letih brez ustreznega ukrepanja pomembno povečalo breme kroničnih bolezni in zmanjšalo delovno zmožnost že pri aktivni populaciji. Leta 2011 se je na opozorila odzvalo tudi ministrstvo za finance in pripravilo predlog zakona, s katerim bi se uvedla obdavčitev pijač z do14 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Zakaj je voda tako pomembna? Voda ima v človeškemu organizmu izjemno pomembno vlogo in skrbi za njegovo optimalno delovanje. V njej oz. z njeno pomočjo potekajo vse kemične reakcije in fiziološke funkcije organizma. Voda v našem telesu predstavlja kar 60-70% teže telesa, in sicer se v njem nahaja v celicah (40%) ter zunaj celic (20%). V mišicah je zastopana v večji količini, kot denimo v maščobnem tkivu ali v kosteh. Je glavna komponenta krvi, v telesu pa ima tudi zaščitno funkcijo ter je izredno pomembna pri regulaciji telesne temperature. Voda v številkah • Dobro hidriran odrasel človek ima v telesu okoli 42 litrov vode. • Vsebnost vode v moških je 60 %, v ženskah 50 %. Pri debelih se vsebnost zniža do 40 %, atleti pa vsebujejo 70 % vode. • Kljub temu, da je v krvi le 7 % vse vode se njena količina ne sme spreminjati. • Dobro hidrirane mišice vsebujejo do 75 % vode. • Kosti vsebujejo 23 % vode. • V maščobnem tkivu je 5-10 % vode. danim sladkorjem in sladili, vendar so se pojavila nasprotovanja v koalicijah preteklih vlad, zdaj nesprejetje tega pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Leta 2014 sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za zdravje ministrstvu za finance skupaj znova predlagala, naj pripravi zakon, na osnovi katerega bi se zvišala cena sladkih pijač, predvsem manj kakovostnih sladkih pijač in pijač s sladili. Z dvigom cene predvsem skupini manj kakovostnih pijač so želeli preusmeriti potrošnjo k bolj zdravim alternativam oziroma k vodi. Temu cilju je sledil tudi predlog načina obdavčitve, ki je bolj obremenjeval sladke pijače z večjo vsebnostjo sladkorja in energijske pijače. Vode in mineralne vode brez sladkorja, nektarji in sadni oz. zelenjavni sokovi s 100-odstotnim deležem pa so bili v predlogu izvzeti iz obdavčitve. Ob zadnji razpravi o uvedbi trošarine na sladke pijače je vlada decembra 2014 in naložila ministrstvu za zdravje, da do marca 2015 pripravi celovite ukrepe za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in debelosti. Poleti 2015 smo tako dobili Resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Posebna dodana vrednost desetletnega programa je v povezovanju in doseganju sinergij med že sprejetimi strategijami drugih resorjev, ki podpirajo strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje oziroma njegovih akcijskih načrtov. K izvajanju nacionalnega programa se je zavezala tudi nacionalna živilskopredelovalna industrija s

sprejetjem zavez različnih sektorjev (sektor pijač, sektor mlečnopredelovalne industrije, v pripravi so zaveze pekarskega sektorja), da bodo izboljšali sestavo svojih izdelkov, zlasti kar zadeva količino sladkorja, soli in maščob. Zavezam industrije se pridružujejo tudi nekateri odgovornejši trgovci z zniževanjem sladkorja in soli v svojih blagovnih znamkah živil. Čeprav se do uvedbe trošarin na sladke pijače za zdaj še nismo dokopali, pa na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je že razprava o tem prinesla spodbudne premike: »Razprave v medijih ob poskusu uvedbe davka na sladke pijače so pomembno prispevale k osveščanju javnosti, zato smo bili leta 2015 priče razveseljivim podatkom o upadu količine popitih sladkih pijač med mladimi v Sloveniji, kar je pokazala zadnja raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju – HBSC, ki je bila opravljena 2014. Pogostnost vsakodnevnega uživanja sladkih pijač pri petnajstletnikih, ki jih zaužijejo največ, se je namreč v štirih letih občutno zmanjšala, in sicer z 48,8 odstotka na 28,4 odstotka. Pomemben uspeh beležimo tudi pri umirjanju trenda naraščanja debelosti med mladimi, ki je dosegel vrh v letu 2011, od takrat pa debelost postopoma upada. Če se takšen ugoden trend ne bo nadaljeval tudi v prihodnosti, pa so seveda mogoči ponovni razmisleki o fiskalnih ukrepih, kot so davki oziroma trošarine, s katerimi bi potrošnjo preusmerili k bolj zdravim alternativam. Enako velja tudi v primeru, če kljub dani zavezi industrija ne bi uresničila izboljšanja sestave živilskih izdelkov.«

OSREDNJA TEMA: Počitnice in alkohol

Če se le da, se alkoholu izogibajte ® Monika Kubelj

Pitje alkohola je očitno del življenja, družabnega ali takega za štirimi stenami. Različni alkoholni napitki nas spremljajo na vsakem koraku, na praznovanjih, celo na športnih in glasbenih prireditvah, nekateri kozarček vina jemljejo kot obvezni del kosila ali večerje in se z vso resnostjo posvečajo poznavanju pijače. Kultura pitja je lahko tudi na zelo visoki ravni, ko pa se srečujemo z odvisnostjo od alkohola in njegovo zlorabo, nastopijo težave in kronični zapleti. Neodgovorno pitje alkohola namreč poveča tveganje za pojav hude hipoglikemije z izgubo zavesti, kar ob neustreznem ukrepanju lahko ogrozi vaše življenje. Zato morajo biti tudi sladkorni bolniki pri uživanju zelo previdni. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je te dni izdal publikacijo z naslovom Kako skrbimo za zdravje?, v kateri so zbrani podatki pete nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016. Pokazalo se je, da se vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno visoko tvegano opije. Čezmerno pitje alkohola pa je prisotno pri približno desetini odraslih prebivalcev Slovenije, kar ni razveseljiv podatek. Kakšna so splošna tveganja njegovega uživanja? Zmerno pitje

alkohola v družbi prijateljev je lahko prijeten družabni dogodek, čezmerno pitje pa je tvegano, saj ima uživanje alkohola več posledic: • Upočasni možganske funkcije in deluje kot pomirjevalo. Naše reakcije postanejo počasnejše, zato je vožnja pod vplivom alkohola nevarna tako za nas kot tudi za našo okolico. • Izzove agresijo: veliko kaznivih dejanj se zgodi pod vplivom alkohola. • Povzroča zmedenost in vodi do nepremišljenih odločitev, tudi pri spol-

nem občevanju (npr. spolni odnos brez zaščite). • Če imate sladkorno bolezen, uživajte alkohol še bolj premišljeno. Nikoli ne pijte naenkrat velikih količin, ob pijači vedno uživajte tudi hrano, predvsem pa segajte po pijačah, ki jih dobro poznate. • V kombinaciji z nekaterimi zdravili (npr. s tistimi proti gripi) ali »socialnimi drogami« oslabi ali okrepi njihov učinek. • Vodi lahko v odvisnost in s tem povezane pozne zaplete (ciroza jeter, varice požiralnika, pomanjkanje vitaminov, okvara osrednjega živčevja, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ...). • V času nosečnosti lahko povzroči prirojene napake v razvoju ploda, tako imenovani fetalni alkoholni sindrom. Otrok je ob rojstvu manjši, upočasnjen je njegov razvoj, pogosta je tudi prirojena srčna napaka.

Vpliv alkohola na vaša življenja Imejte v mislih: v stanju opitosti se zmanjša sposobnost za nadzor nad sladkorno boleznijo. Težko boste pravilno presojali izmerjene vrednosti glukoze v krvi, odmerjali inzulin, ukrepali ob hipoglikemiji ali ketoacidozi. Čezmerno pitje alkohola lahko povzroči podobne simptome kot hipoglikemija ali pa, kar je še veliko bolj nevarno, hipoglikemije ne prepoznate! Neodgovorno pitje alkohola poveča tveganje za pojav hude hipoglikemije z izgubo zavesti, kar ob neustreznem ukrepanju lahko ogrozi vaše življenje. Do hipoglikemije pogosto pride več ur po prenehanju uživanja alkohola. Kadar pijete zvečer, je najbolj nevarno prav to, da lahko hipoglikemija sledi v poznih jutranjih urah, v spanju. Uživanje alkohola naj bo vedno odgovorno, saj lahko opitost ogrozi trenutno in dolSladkorna bolezen JULIJ 2018

Foto: SHUTTERSTOCK

Slovenija še vedno presega mejo 5 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola.

goročno zdravstveno stanje, miselne procese in sposobnost delovanja. Ali kot pravi naslov: alkoholu se raje ognite in dajte prednost svojemu telesu.

Kako alkohol deluje, kje ga najdemo? Alkoholne pijače vsebujejo različne količine alkohola (npr.: žgane pijače ga vsebujejo več kot vino, to pa več kot pivo). Če uživate pijače z večjim deležem alkohola, boste hitreje opiti, zato vedno preverite vsebnost alkohola. Nikoli ne uživajte alkohola na prazen želodec, saj s tem povečujete tveganje za hipoglikemijo. Če pa se že odločite za tu in tam kakšen kozarček, imejte v mislih: med daljšim pitjem alkohola vsaki dve do tri ure nekaj pojejte (npr. slane prestice, oreščke, krekerje). Priporočamo 10–15 gramov ogljikovih hidratov naenkrat. Pred spanjem zaužijte ogljikove hidrate (npr. kruh), da preprečite nočno hipoglikemijo, in si izmerite glukozo v krvi! Naslednji dan kot običajno začnite z zajtrkom in meritvijo glukoze v krvi. Pijte počasi: po vsaki zaužiti alkoholni pijači popijte brezalkoholno, da ohranite primerno hidracijo in razredčite količino alkohola v krvi. Najboljša izbira je voda, ker ne vsebuje sladkorja.

Vsebnost sladkorja Alkohol povzroča nepredvidljiva nihanja glukoze v krvi, saj po navadi vsebuje precej sladkorja. Sladki koktajli hitro zvišajo raven glukoze. Opozarjamo 16 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

vas na nevarnost težkih hipoglikemij več ur po prenehanju pitja alkohola, ne glede na vrsto pijače. Bodite previdni pri korekcijskih odmerkih inzulina in pogosteje preverjajte glukozo v krvi! Zdrav način življenja seveda ne priporoča uživanja alkohola vsak dan, prav tako ne velja, da lahko takrat, ko uživamo alkohol, »nadomestimo« vse tiste dni, ko ga nismo pili. V knjigah lahko najdete sicer podatek o največji dnevni »še varni« količini alkohola, ki je odvisna od starosti, spola in telesne teže: • moški: 3 enote dnevno oziroma 21 enot tedensko; • ženske: 2 enoti dnevno oziroma 14 enot tedensko.

Kaj je ena enota alkohola?

ne organizacije. V Sloveniji je registrirana poraba alkohola v letu 2016 znašala 10,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti. Kljub temu pa Slovenija še vedno presega mejo 5 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola. Zelo aktivna je pri svarjenju prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ. V Sloveniji je v letu 2016 zaradi bolezni in stanj, ki se jih stoodstotno da pripisati alkoholu, v povprečju vsakih 10 ur umrla vsaj ena oseba, skupno pa 826 oseb, od tega 686 moških in 140 žensk. Več kot polovica jih je umrla pred dopolnjenim 65. letom starosti, kar predstavlja prezgodnjo umrljivost. Te smrti predstavljajo le del bremena umrljivosti, saj je veliko večje, kot ga lahko rutinsko spremljamo. Pivske navade prebivalcev Slovenije ostajajo problematične, sčasoma pa vodijo v razvoj sindroma odvisnosti od alkohola. Poleg tega škodljiva raba alkohola predstavlja dejavnik tveganja za poškodbe, prometne nezgode, bolezni, nasilje, umore in samomore ter se v svetu čedalje bolj uvršča med najpomembnejše dejavnike tveganja za manjzmožnost, obolevnost, invalidnost in umrljivost, vse te posledice pa se da preprečiti. Torej: alkohol je v vaših rokah, odločitev je vaša. Telo in zdravje tudi.

• 250 mililitrov (ml, četrt litra) piva z običajno vsebnostjo alkohola; • majhen kozarec (125 ml) vina z 8 % alkohola (kozarec za vino po navadi vsebuje 175 ml vina, ki ima običajno 11–13 % alkohola); • ena merica žgane pijače (25 ml); • 25 ml desertnega vina, npr. portovca ali šerija.

Nenehno opozarjanje na škodljivo rabo alkohola Slovenija je po porabi alkohola in po zdravstvenih posledicah zaradi škodljive rabe alkohola nad povprečjem EU in Evropske regije Svetovne zdravstve-

ia d . w w w

.si a z e v z betes-

OSREDNJA TEMA: Počitnice in prehrana

Zastrupitev z ribami? Ja, če vsebujejo histamin ® Monika Kubelj

Če kdo, potem sladkorni bolniki vedo, kako hrana vpliva na zdravje, počutje in odzive telesa. In ker so ribe pogosto na vašem jedilniku, potem je dobro vedeti tudi, kdaj je treba biti previden oziroma kaj je histaminska zastrupitev z ribami. O tem poroča precej raziskav, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja ter strokovnjaki v okviru Nutrisa. V enem stavku je histaminska zastrupitev akutna zastrupitev in najpogosteje nastane zaradi zaužitja rib ali ribjih proizvodov, ki vsebujejo velike količine histamina. Kaj pa je vendar histamin?

Histamin je … ... biogeni amin, ki je prisoten v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih. V telesu se sprošča ob vnetnem odgovoru (mediator vnetja), znan pa je tudi po vlogi živčnega prenašalca. V črevesni sluznici imamo encim (diaminooksidazo), ki omogoča razgradnjo histamina, zaužitega s hrano. Pri ljudeh, ki imajo nizko raven encima v črevesju, ali po zaužitju hrane z visoko vrednostjo histamina se v telesu zadržuje preveč histamina. To lahko povzroči znake tako imenovane histaminske reakcije, ki je podobna takojšnji preobčutljivostni reakciji. Na primer: za alergično reakcijo tipa I (seneni nahod, koprivnica) je značilno, da se pri tem izloča histamin, ki na sluznicah povzroči srbenje, rdečico in otekline. Če črevesje ni zdravo, se absorbira tudi histamin iz živil in poslabša simptome pri senenem nahodu.

Govorimo o histaminski zastrupitvi Histaminska zastrupitev pa je akutna zastrupitev, ki najpogosteje nastane zaradi zaužitja rib ali ribjih proizvodov, ki vsebujejo velike količine histamina. V tuji literaturi lahko zasledimo tudi izraz skombroidna zastrupitev (po angleško Scombroid Poisoning ali Scombrotoxin Poisoning), ker se zastrupitev najpogosteje pojavi po zaužitju rib iz družine Scombroidae (družina kostnic). Histamin v ribah nastaja zaradi delovanja bakterij v ribjem mesu ob prekinjeni hladni verigi od ulova do potrošnika. Ribe, ki povzročajo zastrupitev, so bogate z aminokislino histidin, ki se razgradi v histamin zaradi delovanja bakterijskih encimov dekarboksilaze. Bakterije, ki izločajo omenjeni encim, so prisotne v morski vodi ter v prebavilih in škrgah živih rib. Lahko so del normalne flore živih rib, ribe pa se z bakterija-

mi lahko onesnažijo tudi naknadno. Večina bakterij, ki povzročajo nastajanje histamina v ribah, je iz družine enterobakterij ter drugih gram negativnih in gram pozitivnih bakterij (Hafnia alvei, Morga-

nella morganii, Klebsiella pneumonia, Photobacterium phosporeum in druge). A bolj kot to vas verjetno zanimajo podatki, ki kažejo, da je za rast bakterij in tvorbo histamina ugodna temperatura

Najpogostejša vprašanja o histaminski intoleranci. Kateri so učinki histamina in znaki histaminske intolerance? Učinki histamina se kažejo kot: • vazodilatacija – razširitev žil; posledica je pordečelost, lahko znižanje krvnega pritiska, glavoboli, tudi ciklični ob menstruacijah; • tahikardija – pospešen srčni utrip, kar čutimo kot razbijanje srca, lahko tudi spremljajoča omotica; • edem sluznic in kože – otekline; • povečana prepustnost žil – zato spet otekanja, nahod, kihanje; • srbenje kože, sluznice v nosu, očeh; • spazem ali krč gladkih mišic v črevesju, bronhiih – posledica je močno bruhanje, napenjanje, krči v trebuhu, driska, dušenje kot pri astmi; • pospešeno nastajanje hormonov – estrogenov. Vsa ta burna dogajanja vodijo v izogibanje sestavinam hrane, ki največkrat niso vzrok težavam, razmišljamo pa o alergiji na najpogostejše alergene v hrani. Pri histaminski intoleranci pa ne gre za alergijo, ampak za nesposobnost razgradnje histamina iz zaužite hrane. Kateri so vzroki za pojave histaminske intolerance? Nekateri ljudje imajo že prirojeno nižjo vrednost encima DAO v telesu. Spet drugi uživajo zdravila, ki povzročajo nezadostno učinkovitost tega encima. Največ pa je takih, ki uživajo prevelike količine hrane, v kateri je veliko histamina. Ko težavo prepoznamo in se držimo diete, se pri teh slednjih doseže popoln uspeh in prenehanje težav, ki so jih imeli. Če je v vlogi kritično zdravilo, zdravniki bolnika o tem

poučijo in mu priskrbijo ustrezno zamenjavozdravila za isto težavo. Katera zdravila lahko posredno povzročajo preveč histamina v telesu? Zdravila kot so aspirin, diklofenak, metamizol, cefuroksim, klavulanska kislina, klorokvin, isoniazid, amitriptilin, verapamil, dihidralazin, acetilcistein, bisolvon, endoksan, mišični relaksanti in uspavala v splošni narkozi in še druga. Katera hrana vsebuje veliko histamina? Vekiko histamina je v naslednjih živilih in pijačah, prikazana pa je še pogostnost pojava histaminske intolerance po takem živilu: Pogostnost simptomov Hrana histaminske intolerance v % Rdeče in belo vino, šampanjec, pivo >50 Čokolada, kakav 30 Klobase, prekajene delikatese 25 Orehi, indijski oreški, arašidi 15 Paradižnik, špinača, jajčevec, gobe 10-15 Citrusi, jagode, ananas, kivi 10 Kislo zelje 5-10 Morske ribe 6 Vinski kis, balzamični kis 5 Siri, sojine omake, majoneze 2 Kakšno je priporočeno zdravljenje? Osnova je dieta, kjer opustimo s histaminom bogato hrano in pijačo. Včasih zamenjamo nujna zdravila. Neizogibne pojave lajšamo z zdravili, ki delujejo proti učinkom histamina, to pa so antagonisti H1 in H2 receptorjev za histamin (antihistaminiki, ranitidin). Sladkorna bolezen JULIJ 2018

vobol in omotico. Pri mnogih se pojavijo krči v trebuhu, slabost, bruhanje in kratkotrajna driska, palpitacije (močno utripanje srca). V hujših primerih lahko pride do zameglitve vida, kožnega izpuščaja, koprivnice, otekline vek, padca krvnega tlaka, otekline jezika, spazma sapnic in celo izgube zavesti. Večinoma so simptomi in znaki običajno blagi in izzvenijo v nekaj urah, le redko trajajo dlje. Znaki so lahko hujši pri bolnikih, ki jemljejo zdravila, ki upočasnijo razgradnjo histamina.

Foto: SHUTTERSTOCK

nad 25 stopinj Celzija, najugodnejša pa 32 stopinj. (Vir je med drugim raziskava Histaminske zastrupitve iz CBN novice, ki je bila objavljena avgusta 2007.) Histamin se v ribah lahko začne tvoriti ob ugodni temperaturi že na ladji med shranjevanjem, med predelavo, v restavracijah, v gospodinjstvih itd. Proizvodnja histamina se ob prisotnosti encima dekarbooksilaze lahko nadaljuje tudi ob odsotnosti bakterij. Encim je aktiven tudi pri temperaturi zamrzovanja. S toplotno obdelavo uničimo bakterije, inaktiviramo encim, ne moremo pa uničiti prostega histamina, ki je v ribah nastal že pred toplotno obdelavo.

Katera so tvegana živila? Histamin je najpogosteje prisoten v ribah in ribjih proizvodih iz vrst rib, ki vsebujejo velike količine histidina. To so zlasti ribe, kot že omenjeno, iz družin Scombroidae (skuše, različne vrste tun, palamide), Clupeidae (sardele, slaniki), Engraulidae (inčuni), Coryphaenidae, Pomatomidae in Scombresosidae. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA – European Food Safety Authority) poroča tudi o zastrupitvah s histaminom v drugih živilih, najpogosteje s svežim in pasteriziranim sirom (gavda, švicarski sir, cheddar, gruyere in cheshire). V nekaj primerih so našli povišane vrednosti histamina tudi v kislem zelju, piščancu, školjkah, klobasah, sojini omaki in vinu.

V Sloveniji smo v zadnjih letih k sreči zasledili manjše zastrupitve s tunami, skušami in sardelami. Živila, ki so povzročila te zastrupitve, so bila sendvič s tuno, solatni krožnik s tuno in ocvrte sardele.

Znaki in potek zastrupitve Kako boste vedeli, da gre lahko za to vrsto zastrupitve? Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, znaki in simptomi zastrupitve nastopijo zelo hitro po zaužitju, v roku od nekaj minut do dveh ur. Oboleli najprej navajajo pekoče bolečine v žrelu in ustih, navale vročine in rdečico obraza, gla-

Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

DME-AD-02-1/18-SI

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2018. Datum priprave materiala: februar 2018.

Še nekaj nasvetov: • Pri nakupu svežih rib na ribji tržnici ali v ribarnici moramo biti pozorni, da so ribe čim bolj sveže (visoke vrednosti histamina so lahko tudi pri ribah, ki ne kažejo nikakršnih znakov kvarjenja) in shranjene na svežem ledu. • Ribe kupujemo pri preverjenem dobavitelju, ki vodi evidenco ulova in beleži temperaturo ob dobavi in ob shranjevanju rib. • Od nakupa, prevoza domov in shranjevanja doma vse do priprave in zaužitja rib moramo zagotoviti hladno verigo pri čim nižji temperaturi, najbolje na ledu. • Pri nakupu in pripravi rib upoštevamo še priporočila za varno uživanje rib.

Ukrepi za preprečevanje zastrupitev Za preprečevanje histaminske zastrupitve je treba preprečiti razmnoževanje bakterij v ribah. Zato je pomembno hitro ohlajevanje rib takoj po ulovu in vzdrževanje hladne verige v celotnem procesu proizvodnje in prometa z ribami. Histamin je termostabilen, kar pomeni, da ga zamrzovanje, kuhanje, prekajevanje in soljenje ne uničijo. Vse pa se začne pri lovljenju. Že pri ulovu (tako med industrijskim kot tudi med rekreativno-športnim ribolovom) ribe hranimo v ohlajeni morski vodi ali na ledu. Toplo okolje pospeši delovanje bakterij in nastanek histamina. Ta nastaja najpogosteje v obdobju takoj po ulovu. Študije so pokazale, da toksične vrednosti histamina dosežemo že v manj kot 6−12 urah, če ribe niso hlajene. Imejte to v mislih, če se sami podajate na avanturo samostojnega lova. Za shranjevanje rib uporabimo led, pripravljen iz pitne vode.

OSREDNJA TEMA: Počitnice brez ekranov

Raje hoja kot gledanje v ekrane ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

O fizioloških posledicah na telo, ki jih prinaša pretirana uporabe ekranov, je doc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specialist pediater, ki predava na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in dela na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, dejal: »Debelost in zapleti debelosti imajo različne vzroke. Ob genetskih in epigenetskih dejavnikih ima zelo pomembno vlogo naše okolje. Večja izpostavljenost ekranom je povezana z večjo telesno nedejavnostjo in slabšim fitnesom, močan svetlobni vir pa ima tudi neposredni učinek na naš hormonski status. Predvsem izpostavljenost ekranom v večernem času (pred spanjem) je povezana z zmanjšano kakovostjo in dolžino spanja, z debelostjo in zapleti debelosti. Omejitev časa, ki ga otroci preživijo nedejavno, tudi pred ekrani, pod dve uri na dan in ne-izpostavljenost ekranom vsaj eno uro pred spanjem predstavljata pomembni intervenciji.« Društvo za srce s številnimi projekti že leta deluje preventivno na področju sedenja. Letos pripravljajo program, s katerim bodo osnovnošolce in njihove starše osveščali o varnejši in odgovornejši uporabi spletnih vsebin in o posledicah čezmerne rabe ekranov. Vse družine pozivajo k vpeljavi tedna brez ekranov, torej obdobja, v katerem družinski člani preživljajo prosti čas brez uporabe televizije, mobilnih telefonov, računalnikov, tablic in drugih oblik ekranov. Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in vodja projekta »Recimo NE odvisnosti«, je povedala, da sedeč način življenja povzroča mnoge zdravstvene težave in kronične nenalezljive bolezni, pri katerih je najbolj izpostavila čezmerno telesno težo in debelost, problem, s katerim se društvo za srce ukvarja že leta. Čezmer-

Foto: ARHIV DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE

Čezmerno sedenje pred ekrani (predvsem zaradi uporabe spletnih vsebin) pušča pri posamezniku negativne fiziološke in psihološke posledice, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo, od povečanja tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta prekomerna telesna teža in debelost, do razvoja simptomov zasvojenosti, ki jo je treba zdraviti. Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so prepričani, da je primarna preventiva ozaveščanje znotraj družine, ki postavlja pravila uporabe tehnologije in del prostega časa namenja skupnim dejavnostim, ki niso vezane na ekrane.

Z leve proti desni: Sašo Kronegger, doc. dr. Primož Kotnik, Darija Cvetko in mag. Nataša Jan

na telesna teža in debelost sta le vrh ledene gore, saj povečata tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze in drugih. Poleg debelosti pa čezmerna uporaba ekranov vpliva tudi na vid, spanje, našo pozornost in še bi lahko naštevali. Spletne vsebine pa ne vplivajo le na fiziološke, ampak tudi na duševno zdravje. V veliki meri krojijo razumevanje sveta mladih in njihove odnose ter vplivajo na samopodobo in čustvovanje. Mladostniki do spletnih vsebin pogosto pristopajo nekritično in jih zamenjajo za realnost: kar pomislimo na filtrirane podobe na socialnih omrežjih in video zgodbe, ki prikazujejo brezskrbno življenje.

Vpliv modernih tehnologij »Digitalne tehnologije ponujajo veliko več možnosti za razvoj kreativnosti, kot kadar koli prej. Na primer: včasih je bilo potrebno za dobro fotografijo ali filmski posnetek veliko drage opreme, danes to lahko opravimo s telefonom, ki je večini pri roki. Vendar je mlade treba pouči-

ti tudi o vplivu, ki ga imajo nanje vsebine ter o varnejših in primernejših načinih uporabe spleta. Pomemben je razvoj kritične pismenosti in postavljanje meja,« pravi Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, in pojasnjuje, da so družbena omrežja (Facebook, Instagram, Snapchat in druga) privlačna, a so hkrati tudi vir frustracij. »Odzivi drugih na naše objave na družbenih omrežjih sprožajo ugodje. Mladi, ki odraščajo z nizko samopodobo, pogosto iščejo samopotrditve zunaj sebe. Posameznikovo pričakovanje odzivov na omrežju sproža občutek ugodja. Ker mladi želijo ta občutek ugodja ohranjati in podaljševati, gredo včasih čez meje lastnih vrednot in varne uporabe spleta,« opozarja Kronegger. Dejstvo je, da so digitalne tehnologije danes nujne, vendar jih je treba uporabljati z razmislekom, predvsem pa poskrbeti, da za uporabnika nimajo negativnih posledic. Zato je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju s Sašem Kroneggerjem razvilo preventivni program, katerega namen je razvoj Sladkorna bolezen JULIJ 2018

nancira Evropska komisija v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 za Trajno varnost hrane. V projekt sta vključena kar dva partnerja iz Slovenije, Univerza v Ljubljani s Fakulteto za šport in Fakulteto za družbene vede ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.

odgovornega vedenja na spletu, tako z vidika količine uporabe kot tudi varnosti sebe in drugih. Namenjen je učencem 7. in 8. razreda osnovne šole in njihovim staršem. Predstavili so tudi pobudo, imenovano »Teden brez ekranov«, katere cilj je, da posamezniki ali družine izberejo vsaj en teden v letu, ko bodo svoj prosti čas preživeli brez ekranov. »Cilj tedna brez ekranov je, da se posveti več pozornosti interakcijam v družinskem okolju in spodbujanju aktivnega preživljanje prostega časa. Ne gre za to, da cel teden sploh ne bi uporabljali tehnologije z ekrani. V tednu brez ekranov bomo še naprej računalnike, tablice, telefone uporabljali v službi in za izobraževanje ter verjetno tudi za časovno usklajevanje. Po opravljenih naštetih obveznostih pa se bomo denimo v popoldanskem času trudili popolnoma odmakniti od tehnologije z ekrani. Zdi se preprosto, vendar bo za tiste, ki veliko prostega časa preživijo pred ekrani, predstavljalo svojevrsten izziv. To je eden od ciljev pobude, premislek, koliko časa posvetimo vsebinam na ekranu, v kolikšni meri in zakaj so nam te vsebine tako pomembne ter ali bi lahko ta čas porabili bolj osmišljeno. Želimo si, da teden brez ekranov postane vsakoletna stalnica,« pravi Darija Cvetko, strokovna sodelavka na društvu za srce.

Konzorcij STOP bo v naslednjih štirih letih (junij 2018 – maj 2022) poskušal identificirati in preveriti najboljše pristope k preprečevanju in odpravljanju otroške debelosti ter pripraviti priporočila za izvajanje učinkovitih politik, še posebej med otroki do 12. leta starosti. Projekt STOP (Science and Technology in childhood Obesity Policy) bo proučil možnosti za intervencije na področju otroške debelosti, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati tudi veliko breme bolezni, povezanih z debelostjo v Evropi. Cilj projekta je izboljšanje razumevanja, kako okolje, v katerem živimo, oblikuje vedenje otrok in izbire staršev, ki se zgodijo že pred rojstvom otroka. Projekt bo proučeval tudi zgodnje znake bioloških sprememb zaradi posameznih vedenjskih izbir, ki lahko pripeljejo do debelosti, vključenih pa bo kar 17 kohort otrok iz vse Evrope (kohortna študija pomeni, da raziskovalci od dolo-

STOP debelosti

Kar 31 raziskovalnih, nevladnih in vladnih organizacij iz 12 držav Evropske Unije v sodelovanju z univerzami iz tujine je 4. in 5. junija letos v Londonu zagnalo STOP, največji evropski raziskovalni projekt proučevanja otroške debelosti, ki je ocenjen na 9,5 milijona evrov. Projekt STOP fi20 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Vodja ekipe raziskovalcev s Fakultete za šport, izredni profesor Gregor Starc poudarja pomen prispevka slovenskih partnerjev v tem projektu: »Slovenija je z implementacijo učinkovitih politik v šolskem sistemu, ki jo podpirajo razi-

V Društvu za srce družine pozivajo k vpeljavi tedna brez ekranov, torej obdobja, v katerem družinski člani preživljajo prosti čas brez uporabe televizije, mobilnih telefonov, računalnikov, tablic in drugih oblik ekranov.

Foto: SHUTTERSTOCK

Problem čedalje večje zasedenosti med mladimi zaznavajo tudi v Evropi, kjer se več kot desetina otrok med 5. in 19. letom starosti v južni Evropi ter v delih osrednje in vzhodne Evrope ter Velike Britanije spopada s čezmerno telesno maso, v nekaterih državah, kot so Italija, Malta in Grčija, pa je čezmerno prehranjen kar vsak tretji otrok. V Sloveniji nam gre na srečo v zadnjem času bolje, saj sta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) čezmerna teža in debelost naraščali do leta 2010, od leta 2011 pa sta začeli počasi upadati in se vračata na raven pred letom 2006.

čemer bo poseben poudarek na otrocih iz deprivilegiranih družbenoekonomskih okolij. »V Sloveniji, ki kot ena redkih evropskih držav v zadnjih letih beleži upad otroške debelosti, bo projekt podrobno proučil učinke programa Zdrav življenjski slog, hkrati pa preveril, kakšne so možnosti prenosa dobrih praks slovenskih šol v druge države. Projekt se bo ukvarjal tudi s prehransko industrijo in drugimi komercialnimi deležniki, ki so odgovorni za to, kaj otroci uživajo. Namerava jih spodbuditi k iskanju inovativnih rešitev, s pomočjo katerih bi lahko izboljšali otroško prehrano, in vzpostaviti mehanizme, s pomočjo katerih bi bila podjetja z najboljšimi rešitvami tudi nagrajena. Med drugim bo projekt proučil tudi usmeritve vlad evropskih držav v boju proti otroški debelosti in uporabo vzvodov oziroma ukrepov, kot so davki, prehranske označbe in omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in pijače,« so sporočili iz NIJZ.

čene starosti naprej v rednih časovnih presledkih spremljajo določeno skupino otrok in merijo njihov prehranski status, različna vedenja, vpliv okolja, zdravstvene izide in podobno). Eksperimentalne študije na Švedskem, v Španiji in Romuniji bodo preverile, ali je mogoče s pomočjo digitalne tehnologije pomagati majhnim otrokom in njihovim družinam pri vzpostavitvi vzdržnega okolja z vidika izboljšanja telesne mase, pri

skovalni podatki zbirke SLOfit, edina evropska država, v kateri gibalna učinkovitost otrok od leta 2011 narašča, debelost pa upada. Zato smo slovenski partnerji izjemno pomemben vir dobrih praks, ki jih bomo v projektu podrobno preučili in tako tudi drugim državam pokazali, kako lahko predvsem s spodbujanjem telesne dejavnosti v šoli presežejo dosedanje neuspele poskuse reševanja problematike otroške debelosti.«

OSREDNJI INTERVJU: Jožica Mikec, sladkorna bolnica

Življenje s sladkorno boleznijo ® Nina Štagar

Jožica Mikec je že deset let upokojena medicinska sestra. Zaposlena je bila na otroškem oddelku v Splošni bolnišnici Novo mesto in kar 33 let in pol je delala kot ambulantna medicinska sestra v specialistični pediatrični ambulanti. Sladkorno bolezen ima že 38 let.

Kaj vam je kot zdravstveni delavki pomenila diagnoza? Ker sem medicinska sestra, sem se dobro zavedala, kaj pomeni ta kronična »sladka« bolezen v življenju. Vsi okrog mene so me tolažili, vlivali upanje, da bom to zmogla, ker sem po naravi optimistka in vem, kaj moram in zakaj. To me spremlja vse življenje, da lažje premagujem fizične in psihične težave, ki se pojavljajo nepričakovano. Kako urejate sladkor? Ga je težko imeti pod nadzorom?

Krvni sladkor kontroliram velikokrat, ker imam inzulinsko črpalko. Šla sem skozi veliko načinov zdravljenja in zamenjala veliko inzulinov. V medicini je bil na področju zdravljenja sladkorne bolezni dosežen velik napredek, zato sladkorni bolniki upamo, da bo kmalu prišel v uporabo inzulin brez »pikanja«. Življenje je polno vsakdanjih obveznosti in nevšečnosti. Ko mi pade krvni sladkor pod normalo, se telo utrudi in potrebujem kar nekaj časa, da pridem v normalni tok dneva. Odkar sem dobila inzulinsko črpalko, mi je lažje, ni toliko pikanja, inzulin dodajam po potrebi, lahko prekinem dovajanje inzulina. Moja želja pa je, da bi bil aparat še manjši. Poudariti pa moram, da ta način zdravljenja zahteva veliko znanja, potrpežljivosti in poznavanja samega sebe. Foto: OSEBNI ARHIV J. M.

Kdaj ste zboleli oziroma kdaj so vam postavili diagnozo? Kako ste sprejeli diagnozo? Zbolela sem spomladi leta 1980. Narava se je prebujala, zunaj, na soncu, je bilo prijetno. Postajala sem zelo žejna, zato sem pila in pila, v dveh tednih sem shujšala za osem kilogramov. Bila sem zelo utrujena, ponoči nisem spala, ker sem morala piti in sem morala hoditi na stranišče. To je trajalo približno štirinajst dni. Meritve krvnega sladkorja, ki so mi jih opravili v bolnišnici, so pokazale zelo visoko vrednost. Takoj so me sprejeli na interni oddelek, saj sem bila dehidrirana, brez moči in samo žejna. Hitro so mi postavili diagnozo diabetes tip 1. Novica me je zelo prizadela, zelo sem jokala in težko sem doumela, da je ta kronična bolezen prizadela mene. Stara sem bila 25 let, imela sem družino, hčerka pa je bila stara leto in pol. V tistih časih je bil postopek zdravljenja sladkorne bolezni neprimerljiv z današnjim. Brizgalke so bile steklene, igle pa velike, vsak dan jih je bilo treba prekuhavati. Delovanje neprečiščenega inzulina, ki je bil takrat na razpolago, je bilo v štiriindvajsetih urah zelo vprašljivo. Aparatov za merjenje krvnega sladkorja za domačo uporabo še ni bilo, vse je bilo na »približno«.

Kaj vam je bilo pri sladkorni bolezni najtežje? Imela sem okvaro na očeh, diabetično retinopatijo, ki so mi jo pozdravila z zdravilom, saj so mi v oko dajali injekcije. Zdravljenje je bilo uspešno, saj se mi je vid izboljšal s 75 odstotkov na 100 odstotkov. Hvaležna sem vsem zdravnikom in medicinskim sestram, ki mi omogočajo zdravljenje na tako visoki strokovni ravni. Kako so družina in sodelavci sprejeli vašo diagnozo? Kako so vam pomagali? Vsi v družini smo morali sprejeti to bolezen, na delovnem mestu ni bilo lahko. Imela sem dobre sodelavce, ki so mi pomagali. Domači in okolica me poznajo in vedo, kako mi je treba pomagati. Seveda pa skrbim, da ne pride pogosto »ta hipa«. Večkrat mi kdo reče, da se mi bolezen ne pozna, da izgledam dobro. Nasmejem se, se zahvalim za prijaznost, saj to daje človeku moč in dobro voljo. Hčerka ima družino, dve deklici, ki mi vlivata moč in veselje.

Trenutno ste podpredsednica Društva diabetikov Novo mesto. Kako dolgo ste že članica? Kaj vam pomeni druženje in delo v društvu? Podpredsednica Društva diabetikov Novo mesto sem že dalj časa, članica pa že od začetka bolezni. Delujem kot strokovna delavka in skrbim za ostale zadeve, ki so potrebne pri dobrem vodenju društva. Danes so društva v Sloveniji dobro organizirana, saj prispeva članstvo veliko ugodnosti. Žalosti pa me, ker v društvu ni mladih sladkornih bolnikov. Ta bolezen je zelo v porastu, zato je potrebno druženje, sodelovanje, vendar danes za to ni časa, škoda. Sodelujemo z zdravniki, medicinskimi sestrami, saj je zdravljenje pri nas na visoki ravni. V pomoč so nam sponzorji, ki nam pomagajo, da lahko organiziramo srečanja. V društvu organiziramo strokovna predavanja, saj je veliko novosti, in vsakih štirinajst dni pohode, izlete in piknike, kjer se prijetno družimo, izmenjavamo izkušnje in se imamo »fajn«. Imate mogoče kakšen nasvet za bolnike? Kaj se vam zdi najpomembneje pri sladkorni bolezni? Kot dolgoletna bolnica bi rada poudarila, da je treba imeti red in disciplino. Če človek ve kakšni so zapleti in okvare pri neurejenem krvnem sladkorju dalj časa, sam poskrbi, da je tega čim manj. Nasveti in lepa beseda so pri sladkorni bolezni dobrodošli. Dobra volja pa mora biti v našem sladkem življenju stalnica. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AKTUALNO: Srečanje z dr. Karin Kanc, internistko diabetologinjo

® Tanja Keršmanc

Dr. Karin Kanc, dr. med., internistka diabetologinja, mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka

Zdravnica Karin Kanc, internistka diabetologinja, doktorica znanosti in mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka, ne verjame v diete, temveč v zdrav odnos do hrane. Temu načelu sledi tudi v svoji koncesijski ordinaciji sredi Ljubljane, ki se imenuje jazindiabetes (www.jazindiabetes.si). Prepričana je, da lahko v premagovanju svoje sladkorne bolezni največ naredi vsak sam. Ima več kot dvajset let izkušenj z zdravljenjem diabetesa. Pomemben del samopomoči je metoda čuJEŠčnost – Opolnomočen je tisti človek s sladkorno boleznijo, ki o njej ve dovolj, da sam sprejema odločitve in je zanje tudi odgovoren. Pomemben del te samopomoči je metoda čuJEŠčnost, ki jo je Karin Kanc zaščitila kot svojo blagovno znamko. »To je moj prevod za mindful eating in s tem smo v moji ambulanti začeli že leta 2012. Tedaj smo pripravili tudi prvega od simpozijev Diabetes and Mind (DiaMind – www.diamind.si). Od takrat za zdravstvene delavce enkrat letno organiziramo delavnice s področja sladkorne bolezni in psihe. Med drugim smo leta 2014 pripravili delavnico čuJEŠčnosti za profesionalce, ena od tem je bila več let zapored pred leti tudi opolnomočenje v diabetesu, katerega začetnika in veliki avtoriteti sta Bob Anderson in Martha Funnell. Oba sta bila večkrat tudi gosta na simpoziju DiaMind in vsakokrat sta vodila izkustvene delavnice, ki so temelj teh srečanj. Opolnomočenje pomeni, da človeka, ki je zbolel za sladkorno boleznijo, na vso moč spomniš za spremembo, ki jo sam v sebi že ima. Torej ne, da zdravnik nastopa kot kak bog in mu dodeli neko moč, temveč da se on sam zna soočati z vsem, kar mu prinaša bolezen. Človek s sladkorno boleznijo, ki te uboga in naredi vse tako, kot mu rečeš, 22 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

ni nujno opolnomočen. Je pa opolnomočen tisti, ki o sladkorni ve dovolj, da sprejme svoje odločitve in je zanje tudi odgovoren. To pa ne pomeni, da smo zdravstveni delavci vse prepustili njemu in ga na neki način zapustili, da ostane sam s sabo. Odličen primer za ponazoritev tega je vprašanje: Ali naj grem na inzulin ali ne? Vedno znova moramo človeka s sladkorno boleznijo učiti, mu dati možnost za izkustveno učenje, da poskusi, kako je, če si daš injekcijo, da dobi svoje izkušnje, da čim več ve, da se potem lahko odloči. Vključimo tudi prostovoljce, ki se zdravijo v naši ordinaciji in so že bili na enaki poti. Povežemo jih med seboj, nato pa se pokličejo ali srečajo in se konkretno pogovorijo o sladkorni bolezni. To so tako imenovani laični svetovalci, mi jim rečemo trenerji, s katerimi v naši ambulanti delamo že od leta 2008. Predvsem pri prehodu na inzulin se tovrstno izmenjevanje izkušenj, pri katerem iz prve roke izvedo, kako je to, zelo obnese. Zdravniki moramo predvsem poteptati svoj ego, da nismo edini zveličavni pri vodenju sladkorne bolezni. Seveda se spoznamo na stroko,

pred sabo pa imamo človeka, ki je ekspert za svoje telo in zase. Upoštevati moramo tisto, kar pove. Če denimo kot zdravnica nimam dobrega odnosa s tem človekom, mu lahko samo površno svetujem in se pri tem konča. Če pa se pogovarjava, vsakokrat dodamo kamenček v mozaik njenega ali njegovega življenja in tako izvem, kako živi, kaj ga veseli, katere ovire morava skupaj preskočiti ... To je pravo opolnomočenje – da v pogovoru slišiš drugega človeka, da to nista dva monologa.« Pogosto v javnem zdravstvu slišimo, da zdravniku primanjkuje časa za posameznega pacienta, na kar Karin Kanc odvrne: »Tudi sama sem v javnem zdravstvu, vendar ne sprejemam argumenta minutaže, ker je pomembno, kako s človekom zastaviš. Po mojih izkušnjah je magično vprašanje takoj, ko stopi v ordinacijo: Kaj vas v zvezi z vašo sladkorno zdajle najbolj skrbi? Potem z njegovim odgovorom neposredno dobim tisto, kar je za tega človeka najbolj pomembno. Lahko se pol ure ali več pogovarjamo obrobne stvari, potem pa se gospod ali gospa na vratih spomni bi-

Foto: OSEBNI ARHIV K. K.

Z vsako novo izkušnjo gradimo svoje znanje o sladkorni bolezni

stvenega. Pri ustreznem vodenju pogovorov s človekom, ki je zbolel za sladkorno boleznijo, meni osebno pomaga dejstvo, da imam za seboj tudi osem let psihoterapevtskega izobraževanja in okrog 400 ur osebne psihoterapije, kar ti tudi veliko da. Da se znaš postaviti v vlogo tistega, ki nekaj potrebuje. Če ne veš veliko o psihi, boš srednje uspešen, pri diabetesu pa je to še zlasti pomembno. Imamo sicer odlična zdravila proti diabetesu, a ta ne bodo nič pomagala, če ne sodeluje tudi psiha, če človeka ni zraven.« Na simpozijih DiaMind se lotevajo tudi tem, ki so za marsikoga tabu, denimo lanska tema Seks in diabetes, v kateri so se posvetili problemom ljudi s sladkorno boleznijo. Težav nimajo samo moški, pri katerih je pogosta erektilna disfunkcija, temveč tudi ženske, med katerimi je na prvem mestu suha nožnica. Posledica je boleč spolni odnos, zaradi česar se ženska odnosom izogiba, zapira se vase in začarani krog je sklenjen.

Učimo se lahko od otrok Tudi čuječnostno hranjenje oziroma čuJEŠčnost, kot ga je krstila Karin Kanc, je bilo nekajkrat tema simpozijev DiaMind. Gre za to, da se posvetiš samo hrani, da se nepresojajoče zavedaš trenutka. Definicija čuječnosti je namreč: nepresojajoče zavedanje trenutka, to pomeni, da je lahko čuječnost tudi, če denimo pogledaš svinčnik, ki ga držiš v roki, da se osredotočiš nanj, kakšen je, kakšne barve je ... Takšnega početja nas učijo otroci, ki se jim zdi zanimiv vsak predmet.

Kako pa se lahko naučimo čuJEŠčnosti? Samo z izkušnjo, na delavnici in potem ponavljanjem doma. Denimo tako, da si vsak dan za to vzameš nekaj časa, lahko tudi samo 15 do 20 minut, vendar res dosledno vsak dan. Da to vzameš kot neko vajo, ki jo redno izvajaš, kot nekakšen svoj ritual, morda pri enem obroku na dan. »V okviru čuJEŠčnosti raziskujemo tudi neke vzorce, ki smo jih prinesli na svet oziroma smo zrasli z njimi. Kot otrok imaš neko notranjo modrost, tako na pri-

mer danes nisi hotel jesti nečesa, kar je zelene barve, jutri nečesa drugega, pojutrišnjem spet ješ zeleno ... Mame pa so pogosto panične, če otrok česa ne poje, češ da bo shiral, da ne bo dobil dovolj vitaminov. A ena od študij je pokazala, da v enem tednu otrok naravno poje vse, kar potrebuje, čeprav mogoče ne ravno tisti dan, kot si je zamislila mama. To pomeni, da otrok še zna prisluhniti sebi, ve, kaj potrebuje. S to sposobnostjo se rodimo, saj vendar znamo potegniti mleko iz materinih prsi takoj, ko pridemo na svet, znamo povedati, kdaj smo lačni in kdaj bi nehali jesti. Če otroka takrat silimo, da mora pojesti vse do konca, je zelo narobe. Nadaljuje se s takšnimi stavki, kot je tisti znani: Hitro pojej, da boš zlata ptička in podobno ali pa, da gospod natakar ne bo užaljen ... V preteklosti, ko so vsi jedli iz iste sklede, je bilo to seveda vprašanje preživetja, saj bi takrat ostali lačni, če bi sanjarili. Danes je povsem drugače, a nekatere zadeve iz preteklosti so nam ostale. Določene navade pa so bile v preteklosti boljše kot današnje, na primer ta, da so jedli manj mesa, bolj ali pa samo

za praznike, veliko so se gibali, niso se z avtomobili vozili do trgovin ... Takšno življenje je značilno za Japonce na Okinavi. Čuječnost izhaja iz zen budizma, s katerim Japonci odraščajo. Imajo na primer pravilo, naj se želodec napolni do devetih desetin. In kako veš, kdaj je devet desetin? Toliko da nisi sit, kar je v nasprotju z našo navado, da se radi najemo tako, da se komaj premaknemo od mize do najbližjega kavča. Pomembno je, da ješ počasi, uživaš v okusih in podrobnostih, čemur Japonci namenjajo izredno veliko pozornosti. Jedo s palčkami, s katerimi hrane ni mogoče na hitro metati vase v večjih količinah. Ena od vaj čuJEŠčnosti je zato tudi, da skušamo jesti s palčkami ali da na primer desničarji skušamo jesti z levo roko, zato da postanemo bolj čuječni pri hranjenju.« Na vprašanje, zakaj je čuJEŠčnost še posebej pomembna za ljudi s sladkorno boleznijo in kakšne so njene prednosti v boju z diabetesom, diabetologinja Kančeva odgovarja: »Pomembna je za vsakega človeka, za ljudi s sladkorno boleznijo pa še toliko bolj, ker so nenehno v nekem krču, imajo občutek krivde, če pojedo nekaj, česar ne bi smeli. Nasploh imamo v Sloveniji veliko opraviti z občutkom krivde, ki nam povzroča zelo hude preglavice. ČuJEŠčnost v smislu čuječnosti naj bi pomenila to, da ne presojaš samega sebe ves čas, češ, spet sem grozna, ker sem naredila to ali ono; da imaš sočutje do sebe, da si rečeš: danes

je bilo tako, a zakaj bi bilo tako vsak dan, če mi to ne koristi!? Ne koristi mi denimo, da danes nisem poslušala svojega telesa, se nisem uglasila z njim, čeprav mi je že davno povedalo, da imam dovolj, pa sem šla še jest in potem se mi je to poznalo še pri sladkorju v krvi.«

Sočutje do sebe Karin Kanc pravi: »Vsak dan je nov dan, nov začetek, bodimo radovedni, kaj nam bo prinesel, živimo vsak dan sproti. Kot otroci smo znali živeti v tistem trenutku, z leti pa ne znamo več in vse delamo na hitro, se bolj ukvarjamo z načrti za naprej, čeprav nikoli ne vemo, koliko kvalitetnih dni življenja imamo pred sabo. Ljudje s sladkorno boleznijo morajo sicer živeti z nekimi omejitvami, vendar je bolje, če jih ne jemljejo samo kot neke grozne omejitve od zunaj, temveč kot priložnost za raziskovanje. Rečeš si: Ah, danes sem pojedla toliko in toliko čokolade, potem to pokrila z insulinom, bilo je čudovito, nasitila sem vse svoje lakote, usta, želodec, svojo dušo, toda vseeno je bilo v redu. Diabetes združuje v sebi zelo veliko kontroverznih zadev, ki se lahko zgodijo človeku. Zato je ključno sočutje do sebe, da si pač priznaš, da je bolezen velikokrat močnejša od tebe. Takšen primer je denimo, ko se naješ za kosilo, a imaš kljub temu takoj za tem hipoglikemijo. To se lahko zgodi, če si odmeril preveč insulina. Jedel si, sit si, zaradi nizkega sladkorja pa moraš

vseeno spet jesti. Pri tem je pomembno sočutje do sebe v smislu, da gre za zakonitosti sladkorne bolezni in mi zato pač ne preostane nič drugega, kot da nekaj pojem. Vendar bom skušal ugotoviti, kaj je bil razlog: ali je v obroku kaj manjkalo ali pa nisem upošteval, da sem bil včeraj recimo na Triglavu in so moje mišice še neskončno lačne od prejšnjega napora, kar lahko vodi k hipoglikemiji še dan, dva ali tri pozneje. To vzamem v zakup kot novo izkušnjo ter sočutno, prijateljsko in nežno do sebe gradim svoje znanje in izkušnje o sladkorni.« Pomembno se je zavedati, da obstaja več vrst lakote, razlaga Kančeva: »Na naših delavnicah, ki potekajo enkrat mesečno in so odprte za vse ljudi s sladkorno boleznijo ali brez nje ter za svojce in prijatelje, treniramo, da ločimo, za katero lakoto gre v resnici pri njih. Če bi na primer človek planil po neki hrani, je čas, da se malo ustavi in začuti, ali jo res potrebuje, in če je res lačen, čeprav je ravnokar jedel, je to morda lakota kakšne druge vrste, kot na primer ta, da morda v tistem trenutku pogrešaš partnerja ali partnerko, ki je na službeni poti. Ali je tedaj res čas, da se izprazni cela škatla sladoleda, ali je bolje poklicati partnerko ali partnerja, poklepetati in si nato pripraviti bolj primerno večerjo? Spodbujamo tudi to, da ni problem, če bi radi zaužili nekaj sladkega, vendar naj si privoščijo kakovostne izdelke in v čuJEŠčnem tempu. ČuJEŠčnost ne obljublja hujšanja, vendar pa redna vadba prinese zadovoljstvo s seboj ob polni prisotnosti pri hrani, ki jo uživamo – in prav to dolgoročno nemalokrat privede do stranskega učinka – hujšanja!« Na delavnice, ki jih pripravljajo v ambulanti jazindiabetes, vabijo vse, ki bi radi raziskali svoj odnos do hrane in razvili veščino čuJEŠčnosti, ki privede do pomembnih pozitivnih premikov v prehranjevanju in počutju nasploh. Delavnice so namenjene prav vsem in tudi ljudem s sladkorno boleznijo. Karin Kanc v svoji ambulanti pogosto sliši: »Če ne bi imel sladkorne, sploh ne bi vedel, kdaj pretiravam pri stresu ali čem drugem, ker imam takrat visok sladkor. Tako pa imam skoraj notranjega angela varuha, notranji kompas, ki me vodi po dobrih poteh.« Vrednosti sladkorja v krvi zagotovo dajejo neko dodatno orientacijo, kje smo. »Kdor zna to izkoristiti v svoje dobro, je že zmagovalec,« dodaja Kančeva.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Sladkorni bolnik in stopala

Nega stopal poleti ® EUBOS kozmetika

Celo leto čakamo na poletje, ki ga v mislih povezujemo z dopustom in sproščenimi prostimi dnevi. Temperature so visoke, še posebej v mestih. Seveda se ozračje pozna tudi na naši koži. Hitreje se izsuši, okončine, na primer noge, lahko postanejo težke in utrujene. Naše telo potrebuje veliko nege in vlage, tako od znotraj kot od zunaj. Bolniki s sladkorno boleznijo poleti še več pozornosti namenijo svojim stopalom. Bolj kot je napredovala bolezen, manj občutljiva na zunanje dražljaje so lahko stopala. Prav zato morajo biti še posebej pozorni na vsako poškodbo, redno si morajo pregledovati noge in jih seveda tudi negovati. Priporačjo se jim kreme, ki bodo noge negovale, jih izdatno vlažile in lajšale občutek teže in utrujenosti.

Kako negujemo stopala? Diabetična koža je pogosto zelo suha po celem telesu, tudi na stopalih. Zato se za stopala priporoča redna nega s prilagojenimi sestavinami, ki koži pomagajo obnavljati naravni zaščitni plašč. Kre-

me za noge nanašajte zjutraj in/ali zvečer po umivanju v mlačni vodi in z blagim milom.

Na kaj bodite pozorni pri negovalnih kremah Kreme, ki jih izbirate, naj bodo prilagojene potrebam diabetične kože. Kadar imate občutek, da so vaše noge težke in utrujene, suhe in občutljive, uporabite kreme, ki na utrujene noge in stopala delujejo poživljajoče s pomočjo naravnih rastlinskih izvlečkov in sestavin, ki vračajo koži vlago in jih negujejo. Kreme naj vsebujejo negovalne učinkovine, kot so mandljevo in olivno olje ter karitejevo maslo. Rastlinski izvlečki zlate rozge, bodeče lobodike in limone delu-

jejo blagodejno ter poživljajo utrujena stopala in noge. Če imate po stopalih zelo suho, razpokano kožo in otiščance, noge negujte s kremo, ki vlaži in mehča trdo kožo stopal. Take kreme običajno vsebujejo veliko koži prijaznega naravnega vlažilnega faktorja urea. Urei so običajno dodane še negovalne sestavine, kot je npr. olje makadamije, ki delajo kožo gladko in prožno. Kadar so noge poškodovane in rane odprte, poiščite zdravnika in se o zdravljenju posvetujte z njim. Namenite svojim nogam nekaj minut dnevno, pregledujte jih in jih dobro negujte. Vrnile vam bodo z lahkotnim korakom.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Charcotova artropatija – redek, a hud zaplet diabetičnega stopala

Kronična napredujoča okvara kosti ® Lucija Petavs, novinarka Medicine danes

Čeprav je Charcotova (kar se izgovori [šarkójeva]) artropatija, na srečo redek zaplet dolgotrajne sladkorne bolezni, znana in opisana že sto let, vzrok in začetki te bolezni ostajajo nepojasnjeni. Trenutno prevladuje stališče, da je vzrok za nastanek akutne bolezni čezmerno izražen vnetni odgovor na poškodbo. Povezana je z občutljivostjo, s tem, da bolnik slabo čuti. »Zato je tudi zelo težko pravočasno odkriti in zdraviti bolnika, ki ima to bolezen. Znaki, ki bi jih morala zdravnik in bolnik pravočasno prepoznati, pa so v akutni fazi rdeče, vroče in oteklo stopalo,« je na konferenci Food & Foot o razumevanju te bolezni povedala specialistka ortopedske kirurgije dr. Karin Schara. Če bolezen v akutni fazi ni pravočasno prepoznana in zdravljena, preide v kronično fazo, za katero je značilna deformacija stopala.

Kaj je Charcotova artropatija? Charcotova sklepna bolezen ali artropatija (CNA) je kronična napredujoča okvara kosti in sklepov, za katero je značilno boleče ali neboleče propadanje kostnine in sklepov v okončinah pri bolnikih z okvarjeno zaščitno občutljivostjo. Prvi jo je leta 1868 opisal francoski nevrolog Jean Martin Charcot pri skupini bolnikov v poznem stadiju okužbe s sifilisom – dorzalni tabes. Danes je pojavnost največja pri bolnikih z dolgoletno sladkorno boleznijo. Večina bolnikov je starih od 50 do 60 let, vsaj 10 let se zdravijo zaradi sladkorne bolezni in imajo izražen pozni zaplet – periferno nevropatijo, ki smo jo v tem prispevku že opisali. Osnovni mehanizem nastanka vse do danes ostaja predmet razprav. Nastale so različne teorije, na žalost pa še vedno ne vemo, ali je nastala motnja kot na primer povečan krvni pretok v določenem delu stopala vzrok ali posledica bolezni. Vse kaže na to, da sočasno deluje več vzrokov in verjetno pri večini bolnikov ravno poškodba sproži začetek bolezni.

Rdeče, vroče, oteklo stopalo To so značilni znaki Charcotove artropatije: bolezen se začne z oteklino stopala in/ali gležnja. Oteklo je eno stopalo ali gleženj, vsak od njiju je tudi topel in rahlo pordel. Bolečine v večini primerov ni, le v redkih primerih pa je v ospredju. Bolnik se poškodbe največkrat ne spomni. V zgodnji, aktivni fazi je ta del noge, stopalo ali gleženj, topel, otekel, pordel in občutljiv na pritisk. V globini skeleta se dogajajo spremembe. Načet je sklepni hrustanec, kost se resorbira in strukturno spremeni (osteoliza, osteopenija), se fragmentira ali zlomi. Vpleteni sklepi so delno ali popolnoma izpahnjeni, razpadli deli kosti spreminjajo obliko stopala. V vmesni, še vedno aktivni fazi se začne celjenje in preraščanje uničene kostnine in hrustanca, ki se zaključi s kronično obliko. Tedaj stoAktivna oblika Charcotove sklepne bolezni: oteklo, toplo, pordelo desno stopalo 26 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

palo ali gleženj nista več otekla in topla, temveč bolj ali manj izrazito deformirana.

Zdravljenje Charcotove sklepne bolezni Z zdravljenjem želimo čim prej umiriti aktivno obliko bolezni in na ta način preprečiti nastanek deformacij in v nekaterih primerih olajšati bolečino. Vse to dosežemo z imobilizacijo. Tokrat bolniku predpišemo tudi bergle. Obremenitev stopala načeloma ni dovoljena. Umirjanje znakov Charcotove sklepne bolezni spremljamo na rednih pregledih, pri katerih ocenjujemo kožno temperaturo, oteklino, rdečino in občutljivost ali bolečino. Osnovni cilj zdravljenja kronične, pozne oblike je zmanjšanje nepravilnih, povišanih stopalnih pritiskov. Večinoma ne gre brez kirurškega posega. Ohraniti skušamo neokrnjeno kožo na podplatu in preprečiti nastanek odprte rane, razjede, obenem pa zagotoviti stabilno stopalo, gleženj in korak. Pri sladkornih bolnikih lahko vnetje poteka prikrito, brez porasta vnetnih parametrov. Zato moramo biti posebej pozorni in spremljati klinično sliko: pordela, topla stopalna razjeda, kjer dno sega do kosti, je resno stanje, čeprav bolnik nima povišanih levkocitov in so vrednosti CRP v mejah normale. Celo globoko vnetje mehkih tkiv (flegmona) lahko pri sladkornem bolniku poteka brez sistemskih znakov okužbe!

Obravnava diabetične noge je timska naloga Medicinska sestra in zdravnik v ambulanti za diabetike ali v družinski ambulanti opravita presejanje ogroženosti diabetičnega stopala in predstavljata osnovni, osrednji tim, ki bo bolnika usmerjal pri nadaljnji oskrbi. Ko prepoznata in potrdita problem, bolnika napotita k ustreznemu specialistu: ishemično stopalo spada k angiologu ali žilnemu kirurgu; če je stopalo vneto in potrebuje kirurško obravnavo, bo bolnika oskrbel kirurg za kirurške infekcije, nevropatsko stopalo spada k nevrologu, boleče pa morda še v protibolečinsko ambulanto. Nevropatsko rano ali Charcotovo bolezen bomo z razbremenitvijo zdravili v ortopedski ambulanti za diabetično stopalo in ortoped bo odločil tudi o morebitnih korektivnih operacijah deformiranih stopal. Obravnava je timska in vsi členi te verige so enako pomembni. Na prvem mestu je vsekakor bolnik sam in njegovi svojci, vsi pa morajo biti o bolezni in njenih nevarnostih dobro poučeni. S prepoznavanjem ter s pravilno in zgodnjo oskrbo stopalne razjede lahko skupaj preprečimo amputacije.

in sklepov »Faza nič«

Pozni zaplet Četrtina sladkornih bolnikov ima pozni zaplet (diabetično stopalo), med nji-

Foto: OSEBNI ARHIV K. S.

»Obstaja ‚faza nič‘, v kateri je stopalo le nakazano pordelo in toplo, boli pa ne. Bolnike bi bilo idealno poiskati v tej fazi,« je povedala dr. Karin Schara. Bolniki lahko po njenih besedah zase veliko naredijo, če vsak dan opazujejo stopala, predvsem pa naj bodo pozorni na asimetričnost na eni strani stopala. Nato pa seveda pravočasno pridejo k zdravniku diabetologu, ki se ukvarja s stopalom. Diabetolog pa mora biti tudi ravno prav sumničav, da pri bolniku, ki ne čuti, prepozna Charcotovo artropatijo, ga napoti v ambulanto, praviloma ortopedsko, za prvo in začetno zdravljenje z razbremenitvijo. »Obstaja ‚faza nič‘, v kateri je stopalo le nakazano pordelo in toplo, boli pa ne. Bolnike bi bilo idealno poiskati v tej fazi,« pravi dr. Karin Schara, specialistka ortopedske kirurgije.

mi je približno tretjina tistih s Charcotovo artropatijo. To je približno 15 odstotkov zapletov na stopalu. Težava je, da zaplet poteka kot številna druga stanja. Tako se večkrat zamenja za globoko vensko trombozo, limfedem, Charcotovo artropatijo včasih tudi za zlom (kar seveda tudi je) in druga stanja. »Tudi preiskave so ‚neme‘, saj rentgenska slika v prvih treh tednih denimo ne pokaže ničesar, zato se čaka, da se bolezen razvije. To je škoda, saj bolnik v tem času hodi in si s tem dela še večjo škodo,« je povedala dr. Scharova.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Krvna slika in njen pomen

Kraljica preiskav ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Kri je neločljivo povezana z vsem dogajanjem v telesu, zato se v njej kaže večina bolezenskih znakov. Odrasel človek ima 5 do 6 litrov krvi, pretaka se po našem telesu po venah in arterijah, in če bi spojili vse žile v telesu v eno, bi bila ta žila dolga kar približno 10 tisoč kilometrov. Že prav majhen vzorec krvi pa lahko razkrije, kaj se v našem telesu dogaja. Zato so seveda krvne preiskave še kako pomembne, saj razkrijejo naše telesno stanje.

28 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Slabokrvnost – pogosta težava Osnovna kompletna krvna slika ali hemogram pokaže vsebnost posameznih krvnih celic in hemoglobina v krvi. Večinoma so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne, največkrat prehodne narave, na primer reaktivna vnetja ob okužbah, lahko pa so odraz kronične Prof. dr. Samo Zver, hematolog (spredaj levo) in doc. dr. Irena bolezni, še redkeje raPreložnik Zupan, hematologinja z Univerzitetnega kliničnega kavega obolenja. centra Ljubljana (druga z desne zadaj), V krvi najdemo ras sodelujočimi na predstavitvi projekta #nazajvživljenje. zlične vrste krvnih celic – eritrocite (rdeče krvničke, ki prena- stroka uči: če imamo pred seboj krvno slišajo kisik), levkocite (bele krvničke, ki so ko, ki zahteva dodatne raziskave, smo jih pomemben del imunskega sistema) in dolžni narediti.« Seveda se zgodijo tudi krvne ploščice (trombocite, ki sodelujejo nepotrebne napotitve. Kristina Modic, izvršna direktorica Slopri strjevanju krvi). Vsaka vrsta krvnih celic opravlja pomembno funkcijo in spre- venskega združenja bolnikov z limfomom membe v njihovem številu vodijo v bole- in levkemijo, pravi, da se na njihovo zdruzenska stanja. Kadar so bolniki vrtoglavi, ženje pogosto obračajo ljudje, ki so dobiutrujeni, kadar jim srce razbija in bije hi- li izvid krvne slike, a jim ga zdravnik ni dotreje ter so bledi, moramo pomisliti na sla- bro pojasnil, zato prosijo združenje, da bokrvnost. Najpogosteje tako na hitro na- jim ga razloži. Pri tem za pomoč zaprosistala anemija nastane zaradi akutne krva- jo hematologe. »Kar nekajkrat se je že zgovitve ob notranjih krvavitvah (npr. v pre- dilo, da krvna slika ni bila tako nedolžna, bavila zaradi razjede želodca oz. dvanajst- kot je domneval družinski zdravnik,« je o nujnosti takšnega priročnika, ki bo zdravnika) ali ob hudih poškodbah. nikom pomagal pri branju krvne slike, Kljub znanju, izkušnjam in vrhunski spregovorila Modičeva, ki še kako dobro tehnologiji komunikacija med specialisti pozna primere bolnikov, ki so zaradi v laboratorijih in družinskimi zdravniki krvnih napak pristali na bolniški postelji. peša. Pri sporočanju rezultatov namreč ti Mednje spada tudi sama, saj se je pred leti strokovnjaki pogosto naletijo na gluha uše- borila z limfomom in ga uspešno premasa, opozarja specialistka biokemije s Spe- gala, zdaj pa preko združenja bolnikov cializiranega hematološkega laboratorija L&L pomaga tudi drugim bolnikom, ki se Interne klinike UKC Ljubljana Helena Pod- soočajo s podobnimi težavami. gornik. »V laboratoriju ugotovijo, da je treba narediti dodatno krvno sliko, zdrav- Program celostne nik pa je ne naroči oziroma se razburja, ko rehabilitacije jo želi laboratorij narediti. Seveda veliko Prav pred kratkim so tako predstavili tega izhaja iz varčevanja, vendar pa nas pilotni program celostne rehabilitacije Foto: ARHIV DRUŠTVA L&L

Ni naključje, da je krvna slika prva preiskava, na katero nas bo poslal zdravnik v primeru, da bo posumil, da je z našim telesom nekaj narobe. Prof. dr. Samo Zver, hematolog v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, pravi, da krvna slika največ pove o človeku in da jo prav zato imenujejo kraljica vseh preiskav. »Pri osnovni preiskavi pogledamo, kolikšno je število eritrocitov, levkocitov in trombocitov ter katere druge celice so še v krvi. Krvno sliko naredi avtomatični analizator krvnih celic. Na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, denimo, naredimo še razmaz periferne krvi, pri katerem laborant ‚z očesom‘ pregleda še 500 celic in naredi tako imenovano diferencialno sliko. Pogleda, kakšne celice plavajo po krvi, in oceni njihove nepravilnosti. Krvne celice so lahko poškodovane na značilen način, kar nam lahko pove, kakšno bolezen ima bolnik. S celotno preiskavo krvi torej dobite cel kup pomembnih informacij o človeku.« Seveda pa je predpogoj, da krvno sliko znamo prebrati. Povprečni bolnik jo seveda težko razume, saj strokovnjaki ugotavljajo, da je velikokrat ne znajo razložiti niti splošni zdravniki. Zato so pred kratkim izdali priročnik, ki jim bo pomagal lažje prepoznati, kaj se z njihovimi pacienti pravzaprav dogaja, da jih bodo lahko pravočasno napotili k specialistom. Strošek preiskave je zanemarljiv v primerjavi s tem, koliko informacij se s preiskavo lahko pridobi in ugotovi, kaj se z bolnikom dogaja. Zato je pravilno tolmačenje oziroma branje krvne slike ključnega pomena. Gre za nekakšen hematološki EKG. Vzorci krvi, ki jih oddamo v laboratorij, nam povedo, kaj smo podedovali, kako živimo, kaj jemo in katere spremembe se dogajajo v našem telesu. Poleg tega nam pokažejo, če se v telesu kažejo kakšna vnetja, neravnovesja, pomanjkanje ali presežek določene snovi.

AKTUALNO: Novosti z letošnjega kongresa Ameriškega združenja za srce

za bolnike s krvnimi raki. Bolniki, ki vstopijo v program, se srečujejo s hudimi telesnimi omejitvami, ki so posledica agresivnih kemoterapij, presaditev krvotvornih matičnih celic in podobnih terapij, ki popolnoma izčrpajo telo. Oslabljene so tudi mišice in kosti; mišična masa je zato ključna. Bolniki skozi program spoznavajo, kako je z ustrezno prehrano in fizično aktivnostjo ter vitalnim psihičnim stanjem možno vse to tudi zagotoviti in se vrniti nazaj v življenje. Posebej pomembno vlogo ima tudi druženje bolnikov v skupinah, v katerih si lahko delijo izkušnje, izražajo podporo in gradijo pričakovanja. To kot posebno prednost zaznavajo vsi vpleteni izvajalci, od psihologinje, klinične dietetičarke, fizioterapevtke in kineziologa do koordinatorke programa. »Program je še zelo mlad, z njim pravzaprav orjemo ledino in skozi njega se bomo tudi še naučili, kako v prihodnosti še bolj celostno obravnavati bolnika,« je dejala doc. dr. Irena Preložnik Zupan, hematologinja in strokovna vodja programa, ki kot prednost programa vidi predvsem to, da se bolniki opolnomočijo, aktivno vplivajo na boljši uspeh zdravljenja in hitrejše okrevanje ter se naučijo, kako v prihodnje zdravo in kakovostno živeti, kako naj se vrnejo nazaj v življenje, s katerimi praksami, da bo njihovo življenje kakovostno. Ministrstvo za zdravje jim je del denarja za pilotni projekt že dodelilo, vendar pa jim do uspešne realizacije tega pilotnega projekta, ki bo aktivno potekal dve leti (v tem času ga bo opravilo 120 posameznikov), še manjkajo sredstva. Zato se v Združenju L&L obračajo na splošno javnost s pobudo in prošnjo, da z donacijo pripomorejo k uspešni realizaciji programa. Donacijo lahko oddate na preprost način tako, da pošljete besedo ZDRAV5 na 1919 in s tem donirate 5 evrov za izvedbo programa. Lahko pa sredstva donirate tudi preko transakcijskega računa društva. »Čeprav se na prvi pogled morda zdi, da je program namenjen le ozki skupini bolnikov s krvnimi raki, nikakor ni tako. Rezultati uspešnosti in izkušnje, ki jih bomo v dveh letih pridobili, so izredno koristni tudi za vsa druga področja bolnikov z raki in tudi širše,« pravi Kristina Modic.

O krvnem tlaku, goltanju hrane, kavi in ... ® Noemi Kandus, novinarka Medicine danes

Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za srce (AHA, American Heart Association) so bile med drugim predstavljene nove smernice za obravnavo hipertenzije, v katerih so znižali diagnostični prag za hipertenzijo prve stopnje s 140/90 na 130/80 mmol/L. V nadaljevanju predstavljamo še nekaj novosti. Po zadnjih dokazih imajo ljudje, katerih sistolični krvni tlak znaša med 130 in 139, podvojeno tveganje za srčno kap, možgansko kap, srčno popuščanje in okvaro ledvic v primerjavi s posamezniki z nižjim krvnim tlakom. Posodobitev smernic naj bi najbolj vplivala na mlajšo odraslo populacijo: pričakujejo, da se bo zaradi znižanega diagnostičnega praga pri moških, mlajših od 45 let, hipertenzija potrojila, pri ženskah, mlajših od 45 let, pa podvojila.

vključili v tri skupine: počasni, normalni in hitri jedci. Po petih letih je metabolni sindrom razvilo 11,6 odstotka hitrih jedcev, 6,5 odstotka normalnih in 2,3 odstotka počasnih. Hitro prehranjevanje je bilo povezano z višjim povečanjem teže, višjimi vrednostmi krvnega sladkorja in večjim obsegom pasu – visceralno debelostjo.

Doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka

Otroci in mladi odrasli z diabetesom (do 49. leta starosti) imajo sedemkrat višje tveganje, da bodo umrli zaradi nenadne srčne smrti, in osemkrat višje tveganje, da bodo umrli zaradi katere koli srčne bolezni, v primerjavi s populacijo iste starosti, a brez sladkorne bolezni. To je pokazala preliminarna raziskava, opravljena na Danskem, katere rezultate so predstavili na kongresu. Nenadna srčna smrt je definirana kot nenadna in nepričakovana smrt, ki nastopi hitro po pojavu simptomov in je pogosto posledica nepravilnega delovanja električne srčne aktivnosti. Čeprav se je uravnavanje sladkorne bolezni tipa 1 in 2 izboljšalo, so bolniki, še posebej mlajši, še vedno izpostavljeni višjemu tveganju za smrt, je dejal vodja raziskave Jesper Svane iz univerzitetne bolnišnice v Københavnu. Ker na Danskem prevladuje belopolto prebivalstvo, ni prepričan, ali se lahko rezultati raziskave posplošujejo, saj je glede na raziskave, opravljene v preteklosti, nenadna srčna smrt povezana tudi z etničnostjo.

Na kongresu so predstavili tudi rezultate 13-letne analize elektronskih zdravstvenih kartotek (CALIBER) 169.082 bolnikov. Pokazali so, da je pri bolnikih s hipertenzijo za preprečevanje srčno-žilnih bolezni zelo pomembno, koliko časa dosegajo oziroma ohranjajo ciljne vrednosti krvnega tlaka. Skupno so za potrebe analize naredili 1,6 milijona meritev krvnega tlaka. V primerjavi z bolniki, ki so ciljne vrednosti krvnega tlaka dosegali od 3 do 5,9 meseca, so bolniki, ki so ciljne vrednosti dosegali od 6 do 8,9 meseca, imeli za 27 odstotkov nižje tveganje za zasledovani izid, sestavljen iz srčno-žilne smrti in srčne ali možganske kapi. Bolniki, ki so ciljne vrednosti dosegali od 9 do 11,9 meseca, pa so imeli za 30 odstotkov nižje tveganje. Le 0,6 odstotka bolnikov je ciljne vrednosti dosegalo več kot 11 mesecev. Sodeč po rezultatih, raziskovalci sklepajo, da bi lahko v 1823 primerih na sto tisoč na novo diagnosticiranih hipertenzij preprečili srčno-žilne bolezni in smrt, če bi bolniki dosegali ciljne vrednosti krvnega tlaka vsaj tri mesece.

Goltanje hrane in obseg pasu Ljudje, ki jedo počasi in hrano dobro prežvečijo, bodo manj verjetno postali predebeli, razvili metabolni sindrom, srčne bolezni, sladkorno bolezen in celo doživeli možgansko kap, so pokazali rezultati preliminarne raziskave. Povprečna starost vključenih – 642 moških in 441 žensk – je bila 51,2 leta. Glede na hitrost prehranjevanja so jih

Mladi sladkorni bolniki in nenadna srčna smrt

Kava znižuje tveganje za srčno popuščanje in možgansko kap? Pitje kave je morda povezano z nižjim tveganjem za razvoj srčnega popuščanja ali za možgansko kap, je pokazala še ena preliminarna raziskava. Kot kažejo podatki, je pitje kave povezano s 7 odstotkov nižjim tveganjem za razvoj srčnega popuščanja in 8 odstotkov nižjim tveganjem za možgansko kap. Tip raziskave je sicer pokazal observacijsko povezavo in ni dokazoval vzroka in učinka, so poudarili raziskovalci. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Kaj se skriva za velikim E?

E-ji ali emulgatorji niso že vnaprej slabi ® Monika Kubelj

To je danes namreč splošna prva misel. Emulgatorje in aditive najdemo danes že skoraj povsod, in čeprav jih videvamo na deklaracijah, se še vedno sprašujemo, kaj ti dodatki sploh so in kaj pomenijo te številke na embalaži. In če ne veste natančno, o čem je govor, ne sklepajte prehitro in ne mečite vseh emulgatorjev v isti koš. Ne najdemo jih samo v kemičnih pripravkih in farmaciji, ampak tudi v naravi. Kot je na zelo informativni in uporabni spletni strani od zavoda Nutris pojasnila Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnologije, so emulgatorji snovi, ki omogočajo nastanek ali ohranjanje homogene mešanice dveh ali več medsebojno nezdružljivih faz, kot sta npr. olje in voda v živilu. Drugače povedano, emulgatorji npr. v mešanici olja in vode omogočajo, da je olje v obliki drobnih kapljic razpršeno v vodi. Tako nastane emulzija. Brez emulgatorja bi olje priplavalo na vrh, voda pa bi ostala spodaj, saj se olje in voda ne mešata med seboj.

Zgodovina uporabe emulgatorjev Stari Grki so kot emulgator v kozmetiki uporabljali čebelji vosek, jajčni rumenjak pa je bil v 19. stoletju eden prvih emulgatorjev, ki se je uporabljal v živilski industriji. Ker lecitin iz jajčnega rumenjaka ni tako stabilen, so proizvajalci okoli leta 1920 začeli uporabljati lecitin, pridobljen iz soje. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so predstavili nove emulgatorje – derivate maščobnih kislin, mono- in digliceride maščobnih kislin. In zanimivo – njihova uporaba je bila že leta 1936 patentirana za uporabo v sladoledih.

Kje so v naravi že prisotni? Naravni emulgatorji pa so encimi in fosfolipidi. Mleko je dober primer naravnega emulgatorja, saj je glede na kemično sestavo mleko mešanica maščobnih kapljic, razpršenih v vodi. Jajčni rumenjak (tudi če je jajce eko) naravno vsebuje lecitin, ki je emulgator in ga kot takega uporabljajo tudi kot aditiv. Lep primer delovanja emulgatorja lecitina v jajcu je nastanek majoneze. Majoneza nastane tako, da stepamo jajčni rumenjak in olje. Emulgator lecitin iz jajčnega rumenjaka omogoča kremasto strukturo majoneze in brez njega majoneza nikdar ne bi imela takšne se30 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

stave. Emulgator lecitin naravno vsebuje tudi soja.

Razširjenost emulgatorjev Tako je v Evropi dovoljeno živilom dodajati kar 75 različnih emulgatorjev, med katerimi je največ gliceridov in fosfatov, guar gumiji, karagenani, alginati, lecitin in različne vrste škroba. Torej – obstaja kar nekaj različnih snovi, ki se uporabljajo kot emulgatorji, vsi pa se dodajajo v majhnih količinah kot aditivi. Na označbi živila morajo biti označeni kot emulgatorji, zraven pa mora biti navedeno tudi njihovo ime. Emulgatorji so npr. lecitin, mono- in digliceridi maščobnih kislin (te skupine so najpogosteje uporabljene), polisorbati, estri mlečne kisline in nekateri drugi, ki niso v rabi tako široko. Emulgatorji se uporabljajo v številnih živilskih izdelkih, povsod pa imajo funkcijo izboljšanja in/ali ohranjanja primerne strukture. Nekatera živila, kjer najdemo emulgatorje, se sicer da proizvesti tudi brez njih, vendar se z uporabo emulgatorjev bistveno izboljšajo lastnosti živila, zato je takšno tudi

Emulgatorji ali aditivi Poleg emulgatorjev pa poznamo tudi ostale aditive, ki prav tako nosijo na deklaracijah živil in drugih proizvodov oznako E. Med te aditive poleg emulgatorjev spadajo še: – barvila: po navadi so dodana zato, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen – konzervansi: podaljšujejo rok uporabnosti živil – antioksidanti: preprečujejo žarkost maščobe – ojačevalci okusa: vplivajo na izrazitost okusa živil – sladila: uporabljajo se namesto sladkorja, ker zmanjšujejo energijsko vrednost živil

privlačnejše za potrošnika. Poglejmo, kakšno vlogo imajo emulgatorji v različnih izdelkih: • kruh: podaljšajo svežino, izboljšajo teksturo in volumen • čokolada: izboljšajo konsistenco, olajšajo vlivanje tekoče čokolade v kalupe • sladoled: izboljšajo teksturo (bolj nežna, žametna) in izboljšajo stabilnost, imajo tudi vpliv na to, kako hitro se sladoled stopi • margarine: omogočajo stabilnost strukture oz. drobno razpršenih kapljic vode v maščobi • predelano meso (klobase): omogočajo stabilnost teksture, da se posamezne komponente (meso, voda, maščoba) ne ločijo. Pomembno pri tem je, da se emulgatorji kot aditivi dodajajo predelanim izdelkom, te pa je seveda treba uživati zmerno ne le zaradi aditivov, ampak tudi zato, ker nam sveže pripravljena hrana daje več za telo koristnih snovi. Nekateri se trudijo izogibati vsem aditivom, kar od današnjega človeka zahteva veliko samokontrole, pa tudi nekoliko več dela. Zaposleni danes namreč pogosto čez teden sploh ne kuhajo več, ampak gredo na kosila ali poiščejo v trgovinah že predelane izdelke, v njih pa seveda kar mrgoli emulgatorjev in aditivov. A če delate za svoje zdravje dolgoročno, boste količino aditivov seveda omejili. V naravi prisotnih emulgatorjev se seveda ne morete izogniti, lahko pa preskočite končne izdelke, kot so pekovsko pecivo, sladkarije, piškoti, narejena kosila v obliki lazanje …, razen če seveda na etiketi posebej ne piše, da ne vsebuje dodanih aditivov. Zdi se, da gre proizvodnja čedalje bolj v to smer.

Ocena tveganj povezanih z aditivi v živilih Metka Filipič in Barbara Jeršek sta na Bitenčevih živilskih dnevih lani pred-

nji rezultati, ki sta jih predstavila omenjena strokovnjaka, pa so taki: • Študije presnove so pokazale, da se intaktni steviolni glikozidi (steviozidi) pri živalih in pri ljudeh po oralnem zaužitju slabo absorbirajo, vendar pa jih črevesna flora hidrolizira v steviol, ki se v večji meri absorbira, ostanek pa izloči z blatom. V jetrih steviol konjugira z glukuronsko kislino, nastali steviolni glukuronid pa se izloči prek urina pri ljudeh oz. blata pri podganah. Akumulacije derivatov steviolnih glikozidov niso opazili. • Pri nekaterih subkroničnih študijah, študijah karcinogenosti in pri dvogeneracijski študiji reprodukcije so opazili zmanjšano pridobivanje teže tretiranih živali v s primerjavi kontrolnimi. Vendar je bilo to povezano z zmanjšanim uživanjem krme, kar je povezano z slabšim okusom in nižjo prehransko vrednostjo krme s steviolnimi glikozidi. Zato spremembe teže niso upoštevali kot primeren pokazatelj za postavitev parametra NOAEL. • Rezultati toksikoloških študij so pokazali, da steviolni glikozidi niso genotoksični, karcinogeni in ne izkazujejo reproduktivne ali razvojne toksičnosti. Steviol in njegovi oksidativni produkti so sicer genotoksični in vitro, ne pa tudi in vivo pri odmerkih do

Info Aditivi za živila predstavljajo nad 2500 različnih naravnih in sintetično pridobljenih snovi, ki se lahko dodajajo živilom. Za vsak aditiv je določena vrsta živil, v katerih se lahko uporablja, in največja vsebnost. 8000 mg/kg telesne mase. Poleg tega so toksikokinetični podatki pokazali, da prostega steviola v krvnem obtoku ljudi ni, kar izključuje morebitno nevarnost zaradi genotoksičnosti. Vrednost NOAEL na osnovi dveletne študije karcinogenosti na podganah je bila 2,5 % steviozida (95,6 % čistosti) v krmi, kar ustreza 967 mg steviozida na kilogram telesne mase na dan (kar je približno 388 mg steviolnih ekvivalentov na kilogram telesne mase na dan). • Študije na prostovoljcih so pokazale, da niti enkratno dajanje 1000 mg steviol glikozidov na osebo na dan (97 % rebaudioside A; ustreza približno 330 mg steviolnim ekvivalentom na dan) niti ponovljeno dajanje 1000 mg steviolnih glikozidov/osebo na dan 16 tednov ni vplivalo na homeostazo glukoze ali krvni tlak pri posameznikih z normalno glukozno toleranco ali pri diabetikih tipa 2. Pri posameznikih z normalnim ali nizkim sistoličnim tlakom oralno uživanje 1000 mg rebaudioside A na osebo na dan 4 tedne ni vplivalo na parametre krvnega tlaka. Ta dnevni odmerek ustreza 16,6 mg rebaudioside A oz. približno 5,5 mg steviolnim ekvivalentom na kilogram telesne mase za osebo, ki tehta 60 kg na dan. • Posamezni podatki študij in vitro in in vivo nakazujejo na možno imunostimulativno in vnetno delovanje steviola. Vendar po mnenju ANS na osnovi razpoložljivih rezultatov raziskav steviolnih glikozidov na živalih in celičnih linijah ni možno oceniti tveganja, je pa treba ta opažanja nadalje raziskati, in če se potrdijo, lahko to pomeni nevarnost za nekatere skupine ljudi, predvsem za posameznike, ki trpijo zaradi avtoimunskih bolezni ali črevesnih vnetij. Foto: B. B.

stavila strokovni članek na temo ocene tveganj, povezanih z aditivi. Tisto, kar je za bralce Sladkorne bolezni gotovo najbolj pomembno in zanimivo, so sladila. Sladila so aditivi v živilih, ki se uporabljajo kot nekalorični ali nizkokalorični nadomestek namiznega sladkorja za sladkanje živil in kot namizna sladila. Uporaba sladil naj bi pripomogla k zmanjševanju uživanja sladkorja. Nedavno so strokovnjaki Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) ocenili utemeljenost trditev o povezavah uporabe sladil in koristnih zdravstvenih učinkih. Zaključili so, da rezultati znanstvenih raziskav potrjujejo trditve, da zaužitje sladil in nadomestkov sladkorja namesto sladkorja neposredno po zaužitju privede do manjšega zvišanja ravni krvnega sladkorja in ohranja mineralizacijo zob s tem, da preprečuje njihovo demineralizacijo. Vendar pa strokovnjaki EFSA niso potrdili trditev, da zamenjava sladkorja s sladili vzdržuje normalne ravni krvnega sladkorja ali vpliva na vzdrževanje normalne telesne teže. Nekateri sladila delijo v dve skupini: sladila, ki imajo podobno sladilno moč kot saharoza (namizni sladkor), in intenzivna sladila. V prvo skupino spadajo manitol (E421), sorbitol (E420), eritritol (E968), izomalt (E953), ksilitol (E967), laktitol (E966), maltitol (E965), v drugo pa acesulfam K (E950), advantam (E969), aspartam (E951), ciklamati (E952), neohesperidin DC (E959), neotam (E961), saharini (E954), steviolni glikozidi (E960), sukraloza (E955), taumatin (E957). Osredotočila sta se tudi na stevijo (Stevia rebaudiana) iz družine Chrysanthemum, ki je divja rastlina oz. majhen grm, ki raste v delih Paragvaja in Brazilije. Znano je, da so domorodci to rastlino, ki so jo imenovali ca-he-he (»sladka zel«), uporabljali za sladkanje čajev in pijač že v 16. stoletju. V 19. stoletju se je stevija kot sladilo začela uveljavljati tudi drugod po svetu, najbolj na Japonskem, v celotni Južni Ameriki, Braziliji, Južni Koreji, na Kitajskem in v predelu pacifiškega pasu, danes pa čedalje bolj tudi v Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki. Rastlino gojijo po vsem svetu, največja proizvajalka pa je Kitajska. V EU je bila uporaba steviolnih glikozidov kot sladila za živila (E960) odobrena leta 2011. Varnost njegove uporabe je v zgodovini doživljala vzpone in padce. Zad-

Teoretično bi bila po tej oceni največja izpostavljenost 37,1 mg na kilogram telesne mase na dan za odrasle in otroke. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

Najbolj pester mesec Maja smo bili tako dejavni, da smo ob sobotah hodili na izlete in pohode ter na športna srečanja, med tednom pa na delavnice in promocijske aktivnosti. Za nameček pa še na kakšen sestanek.

Izlet v Kočevsko Reko Na spomladanski izlet smo se odpeljali najprej do Kočevja, kjer nas je pričakala vodička in nas odpeljala na krajši ogled mesta. Potem smo se odpeljali do Rudniškega jezera na okusno kosilo, potem pa smo se odpeljali do Kočevske Reke. Tam smo se razdelili v dve skupini: ena si je s krajevno vodičko ogledala muzejski del v turistično-informacijskem centru, druga skupina pa se je s posebej organiziranim prevozom odpeljala na ogled bunkerja Škrilj. Pri ogledu muzejskega dela nam je vodička opisala zgodovino kraja in življenje Kočevarjev. Ti so se preživljali predvsem s krošnjarjenjem in čebelarstvom, po drugi svetovni vojni pa so se množično izseljevali. Ob sprehodu skozi vas smo si ogledali spomenik slovenski vojski in vaško cerkev z zanimivimi okni in lesenim okrasjem. Sprehodili smo se do bližnjega jezera, kjer smo videli tudi redke ptice in rastlinstvo. V podzemnem bunkerju Škrilj, ki je od lani odprt za obiskovalce, pa smo lahko videli izjemno tehnično znanje, potrebno za gradnjo in opremo ter vzdrževanje tega podzemnega bivališča.

je bunker iz druge svetovne vojne, ki so ga preuredili v kapelo, posvečeno filozofinji in svetnici Edith Stein oz. sveti Tereziji Benedikti od Križa. Ogledali smo si tudi župnijski dvorec z lepim arkadnim dvoriščem. Vodič nas je na Linhartovem trgu seznanil z zgodovino mesta, ki odseva v podobi hiš, kot je Graščina, v kateri so danes Čebelarski muzej, Glasbena šola in Festival stare glasbe. Odšli smo še do razgledne ploščadi in do edinega še ohranjenega srednjeveškega obrambnega jarka ob vhodu v mesto ter ogled stare Radovljice zaključili v mestnem parku. Naši prijatelji iz gorenjskih društev diabetikov so nas pohvalili, da so izvedeli veliko zanimivega in novega o tem kraju.

Delavnica o zdravem življenjskem slogu Spomladansko edukacijsko delavnico smo skupaj z vodjo ZVC ZD Jesenice Ksenijo Noč, dipl. med. sestro, izvedli v dveh delih: najprej smo se pogovarjali o zdravem življenjskem slogu, v drugem delu pa o stresu in tehnikah sproščanja. Pogovor o zdravem življenjskem slogu smo začeli s tem, kaj je smisel našega življenja, ki ga opredeljujejo naše vrednote in potrebe. Ugotovili smo, da živeti zdravo pomeni jesti zdravo hrano, se veliko gibati in prenehati s škodljivimi razvadami, kot so kajenje ter pitje alkohola in sladkih pijač. Pomembno je, kako se soočamo s stresom (je to priprava na boj ali na beg?) in kako skrbimo za zdravo spanje. V drugem delu delavnice smo podrobneje govorili o negativnem stresu, ki vpliva tako na telesno kot na duševno počutje. Obvladujemo ga s tehnikami sproščanja, kot so tehnike dihanja, progresivna mišična relaksacija in vizualizacija. V sklopu delavnice so nam izvedli tudi test hoje in preizkusili našo fizično sposobnost. Delavnici sta bili dobro obiskani, na koncu pa smo prejeli tudi zloženke in brošure o teh temah.

Bazar zdravja in parada učenja

Pohod po Radovljici Meddruštveni pohod smo tokrat organizirali v radovljiški občini. Zbrali smo se pri novi knjižnici na Vurnikovem trgu in se odpravili v stari del mesta, kjer nas je vodič najprej odpeljal na ogled cerkve svetega Petra. To gotsko cerkev krasijo zanimivi oboki s sklepniki, oltar iz črnega marmorja in dela domačih umetnikov, predvsem iz Vurnikove podobarske delavnice. V bližini cerkve 32 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Letos so 11. maja dijaki in profesorji zdravstvene usmeritve Srednje šole Jesenice v Radovljici prvič pripravili Bazar zdravja. Na njem smo sodelovali s svojo stojnico z informativnim gradivom o sladkorni bolezni, opravljali pa smo tudi meritve. Dijaki so prikazali, kako cigaretni dim uničuje pljuča, predstavljeni pa so bili tudi preventivni programi za odkrivanje raka na dojkah, materničnem vratu in črevesju. V tednu vseživljenjskega učenja pa je 16. maja Ljudska univerza Jesenice na Stari Savi pripravila Parado učenja, kjer smo sodelovali skupaj z dijaki-zdravstvenimi tehniki Srednje šole Jesenice. Obiskovalcem smo izvajali meritve in jim ponudili literaturo o sladkorni bolezni. Veseli nas, da je bil odziv tako dober, saj smo naredili 95 meritev; najmlajši obiskovalec je bil star 7 let, najstarejši pa 85. Večjih odstopanj vrednosti krvnega sladkorja od normale nismo zabeležili, kar je razveseljivo in kaže na čedalje boljšo osveščenost prebivalstva.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

dalje. Večina naših članov se je odpravila na pohod, nekaj pa jih je šlo na kopanje. Pohodniki so bili zelo zadovoljni, saj je bila pot skozi gozd v lepem vremenu prijetno doživetje v pisani družbi diabetikov iz cele Slovenije. Tudi kopanje je bilo prijetno in je prehitro minilo. Do razglasitve rezultatov v prstometu, ruskem kegljanju, šahu, pikadu in metanju na koš smo si ogledali folklorni nastop seniorjev in pojedli okusno kosilo. Po podelitvi medalj in pokalov pa smo se odpeljali domov, polni prijetnih doživetij in lepih spominov.

Športne igre slovenskih diabetikov Tokrat smo se na športne igre odpeljali v Dolenjske Toplice. V programu med športi ni bilo balinanja in tekmovali smo samo v šahu. Konkurenca je bila huda in naš predstavnik ni dobil me-

n Društvo diabetikov Kamnik

Meddruštveni pohod Na sončno soboto, 2. junija 2018, smo se zbrali z gorenjskimi društvi pred športno dvorano v Kamniku. Dobro jutro nam je zaželela gospa Katarina Ž. Arčon in nas popeljala najprej na Šutno, najlepšo ulico, na kateri so še danes vidni izveski, ki opozarjajo na nekdanje obrti.

Ogledali smo si šutensko cerkev, posvečeno sv. Marjeti, nato smo šli po Usnjarski cesti mimo nekdanjega Utoka in do Nevelj ter prišli do Mamutovega mostu, kjer so našli okostje. Pot smo nadaljevali po Keršmančevem parku do spomenika generala in pesnika Rudolfa Maistra, vodička Katarina nam je prebrala še dve njegovi pesmi. Šli smo tudi v frančiškanski samostan, v cerkev sv. Jakoba, kapelo božjega groba (delo Jožeta Plečnika), slišali zgodovino Kamnika in stopili v frančiškansko knjižnico z inkunabulami, knjigami izpred leta 1501. Pot smo nadaljevali po srednjeveškem

Prvo soboto v juniju smo odšli v Kamnik, kjer smo si na meddruštvenem pohodu ogledali mesto in njegovo okolico. V nedeljo pa smo odšli na zasluženo sedemdnevno okrevanje v Terme Dobrna. O tem pa več prihodnjič. Lilijana Kos, foto Anuša Ferjan in Vida Markovc

mestu z bogato tradicijo v zelenem objemu Kamniško-Savinjskih Alp. Mali grad in kapela. Ogledali smo si ostanek srednjeveškega gradu grofov Andeških in slišali legendo o Veroniki, ki je nagnala tri fante: ko so jo prišli prosit za denar, je z roko udarila v skalo, kjer je še danes oblikovana pest roke pri vhodu. V Kamniku se je te dni odvijalo državno prvenstvo floristov, kjer so bili na izbranih mestnih portalih razstava in motivi cvetja in zelenja, sejem rokodelcev in ulična kuhinja z jedmi iz cvetja v parku Evropa. Zaključili smo z rojstno hišo Rudolfa Maistra, se zadovoljni vrnili do avtov in se odpeljali na kosilo. Savica Juntez, foto: Ivan Rolih

Sladkorna bolezen JULIJ 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Športno in poučno 26. maja smo se diabetiki iz društva Murska Sobota skupaj z drugimi društvi diabetikov (Pomurja – Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer) udeležili 23. Športnega srečanja društev diabetikov Slovenije v Dolenjskih Toplicah, od 10. do 17. junija pa smo skupaj preživeli teden v zdravilišču Terme Dobrna.

posladkali z jabolčnim zavitkom. Od jutra do večera je bilo na programu toliko aktivnosti, da se ni bilo mogoče udeležiti vseh. Tudi hrana je bila izvrstna. Lepi spomini in želja po vrnitvi. Po vseh preživetih pestrih dnevih, ki so oddrveli mimo nas, je prišel sobotni večer z zaključno slavnostno večerjo in z živo plesno in zabavno glasbo. Takrat smo tudi spoznali, da imamo v pomurskih društvih kar nekaj nadarjenih pevk, ki so bile deležne precej pozornosti, ko so pred hotelom zapele nekaj domačih. Po vsesplošnem aktivnem tednu smo ugotovili, kako koristno je bilo za nas okreva-

Športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije Po kratkem kulturnem programu je sledilo tekmovanje v različnih disciplinah, kjer smo sodelovali tudi mi in dosegli nekaj vidnih uspehov. Naš član se je okitil z bronasto medaljo. Po končanem tekmovanju so sledili kosilo, razglasitev rezultatov in družabno srečanje ob zvokih glasbe. Vsi veseli in z lepimi občutki smo se hitro odpravili proti domu, saj nas je spet čakala dolga vožnja.

Izobraževalno okrevanje v Termah Dobrna Dobrodošlica v hotelu je naznanjala prijeten in pester teden. Za vse udeležence so bile vsak dan organizirane meritve sladkorja in krvnega tlaka v medicinskem cen- Številčna ekipa je ugotovila, da je okrevanje koristno za telo in dušo. tru. Vsako jutro je bila na sporedu gimnastika v telovadnici medicinskega centra in vodna aerobika v bazenu hotela nje, saj so bile vrednosti krvnega sladkorja zadovoljive in niVita. Organizirana so bila zanimiva in poučna predavanja ra- smo imeli nobenih zapletov. Prišla je nedelja, mi pa smo se dozličnih predavateljev, sprehod skozi energijski park s predsta- bro razpoloženi in z lepimi vtisi vračali proti domu, kjer so nas vitvijo in zgodovino Term. S pohodnimi palicami ali brez njih pričakali naši najdražji z nasmehom in radostjo. Celotnemu kosmo se odpravili v okolico Dobrne, igrali smo se razne družab- lektivu Term Dobrna se vsa pomurska društva zahvaljujemo za ne igre, kolo sreče, tombolo, obiskali smo čebelarja in okuša- prijaznost, z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. li medico pri Krulčevih, na izletniški kmetiji Pri Minki smo se Marija Barber

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje

Na okrevanju na Debelem rtiču Zadnji teden maja smo zgornjesavinjski diabetiki preživeli na Debelem rtiču. Tja zahajamo že vrsto let, saj nam je tam zelo lepo. V depandansi Bor se vedno počutimo zelo domače, kot ena velika družina. Prijazno osebje, dobra hrana, morski zrak, sprehodi med vinogradi in borovci, posedanje na plaži in druženje ob kavi nas vsako leto znova zvabijo, da za nekaj dni pozabimo na vsakodnevne skrbi.

Ker nam je bilo vreme ves čas naklonjeno, smo te dni lahko preživeli zelo aktivno. Pohod34 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

niki so se že ob sedmih zjutraj odpravili na pohod po prostranih vinogradih in drugih poteh po okolici. Sledila je vodena vodna vadba v bazenu hotela Arija, kjer smo si razgibali vse naše zastane sklepe in uživali v plavanju. Nekateri pa so uživali ob morju na plaži in v vodi, saj se je že kar dobro ogrelo. Zelo prijetno je bilo tudi posedati na klopcah pod stoletnimi borovci. Organizirana je bila tudi večerna telovadba za tiste, ki so se želeli na ta način razgibati v naravi. Moči za dušo in telo. Poskrbljeno je bilo tudi za izobraževanje iz prve pomoči in za meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka in kisika v krvi ter za merjenje kostne mase. Prijazna vrtnarka nas je popeljala po parku in nas seznanila z drevesnimi vrstami in drugimi rastlinami. Zvečer pa smo se zabavali pod vodstvom animatork ali vsak po svoje. Tako smo si nabrali novih moči za dušo in telo. Domov smo se vrnili bolj zdravi in vedri, nekateri pa tudi lepo zagoreli.

Aktivna vodna vadba pod vodstvom animatorke.

Tekst in foto: Marija Venek

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Postojna

Jubilejno leto Društvo diabetikov Postojna je začelo delovati leta 1987, vendar je njegovo delo kmalu zamrlo. Na pobudo takratnega predsednika zveze Štefana Temlina in medicinske sestre J. Rebec je v postojnski diabetični ambulanti leta 1993 društvo znova oživelo in postalo aktivno.

K bogatemu in prepoznavnemu delu društva so v prvih dveh desetletjih največ prispevali člani izvršnega odbora. V prvih letih se je društvo soočalo z zelo velikimi težavami, saj ni bilo ne društvenih prostorov, ne telefona, niti stalnih financ, imeli pa so veliko dobre volje za humanitarno delo ter razumevanje in pomoč Zveze društev diabetikov Slovenije in seveda prvih članov. Danes društvo šteje 181 članov, poleg sladkornih bolnikov so še njihovi sorodniki in ostali podporni člani iz postojnske in pivške doline. V vseh teh letih so težili k vsebinam in programom, ki bi v večji meri pripomogli k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju sladkornih bolnikov. K temu pripomorejo številna zdravstvena predavanja, učne delavnice o zdravi prehrani, telesna aktivnost in telovadba, hoja, nega nog, obisk zdravilišč, druženja, izleti … in to nam je vodilo tudi danes. Kako do mladih. Z vsemi temi vodili smo tudi danes zgledno društvo. Z dobrim sodelovanjem smo razvili uspešno preventivno in vzgojno delo z medicinskim osebjem zdravstvenega doma Postojna in s srednjo zdravstveno šolo Postojna ter seveda z našimi člani »sladkorčki«. Vendar danes nastaja drugačen problem: med nami ni mlajših, ki bi nas usmerjali v današnje zanimive teme in znanje. To zelo pogrešamo, saj bi se tudi mi, starejš i, radi naučili kaj novega, sodobnega. S tem pro-

gramom bolj težko privabimo mlajšo generacijo. Številni mladi se sicer udeležijo tekmovanja o znanju sladkorne bolezni, a pri tekmovanju ostane. Morali bi pomladiti programe, ampak kako? Sladkorna bolezen je z nami vsak trenutek. Res je, da se z boleznijo lažje sprijaznijo ljudje, ki z njo živijo od začetka. Težje pa jo sprejemajo takrat, ko pride kot »strela z jasnega« in jim spremeni način življenja. Ko človek spozna, da ima sladkorno bolezen, je to zanj šok, zato v njem najprej prebudi zanikanje, počasi pa jo začne sprejemati in z njo tudi živeti. To ljudem namreč omogoči, da le začnejo razmišljati o možnostih, ki so jim na razpolago, o drugih življenjskih vrednotah in

Naše društvo v besedi in sliki

majhnih radostih, s tem pa morda najdejo pot tudi do društva. S temi besedami vabim v našo družbo vsakega občana, »sladkorčka«, ki bi nam bil pripravljen pomagati z nasveti, delom ali samo druženjem, ker lepe besede lepo mesto najdejo in nas spodbudijo za naprej – in ker več glav več ve. Silva Murovec Vatovec

n Društvo diabetikov Maribor

Športne igre invalidov Maribora 2018 V okviru Športne pomladi 2018 je Svet invalidov Mestne občine Maribor že deveto leto zapored priredil Športne igre invalidov Maribora, ki so bile v petek, 18. maja, v Dvorani Tabor. Namen iger je spodbujanje sodelovanja in druženja med različnimi društvi.

Kot vsa pretekla leta je tudi letos na teh igrah sodelovalo naše društvo. Tekmovalo je 19 mariborskih invalidskih in humanitarnih društev. Iger se je udeležilo 510 udeležencev. Vseh 19 društev se je pomerilo v različnih športnih panogah, kot so: pikado, šah, namizni tenis, stezno kegljanje, met na koš, mali nogomet, rusko kegljanje in met na koš z vozička. Uradno otvoritev, z nagovoroma predsednika Sveta invalidov Mestne občine Maribor, g. Milana Kotnika, in podžupana Mestne občine Maribor, g. Zdravka Luketiča, je bil še kulturni program plesne skupine VDC Sožitje. Poskrbljeno je bilo za toplo malico, prav tako so vsi udeleženci imeli na vo-

Čestitke prejemnikom medalj in pokalov!

ljo brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka. Društvo diabetikov Maribor je tudi letos osvojilo medalje v naslednjih panogah: rusko kegljanje: 1. mesto Nada Babič, 2. mesto Terezija Riedl, 3. mesto ekipno; stezno kegljanje: 1. mesto Stanislav Kukovič, 2.mesto Jože Špenga; namizni tenis: 2. mesto Marija Šebjanič, 3. mesto Metka Orešič, 3. mesto ekipno. Čestitamo! Lidija Salamon Sladkorna bolezen JULIJ 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Pestro pomladansko dogajanje Aprila smo se pridružili dnevu odprtih vrat Splošne bolnišnice Novo mesto. V spomin na našega zvestega pohodnika, žal pokojnega Josipa Bevca smo se v sredo, 9. maja, podali že na dvanajsti spominski pohod, konec maja pa smo se odpravili še v Kočevski rog. Junija smo osvojili Krašnji vrh, in to že tretjič po vrsti. Naših pohodniških destinacij nikoli ne zmanjka, volje pa tudi ne. Pridružite se nam!

Ob dnevu odprtih vrat v Splošni bolnišnici Novo mesto smo prostovoljci novomeškega društva na stojnici merili sladkor v krvi mimoidočim in spregovorili o dejavnostih društva.

Dvanajstič po Josipovi poti Zbrali smo se kot največkrat pri Osnovni šoli Grm in se odpeljali do gostilne Eldorado na Potoku, kjer nas je že čakalo sedem pohodnikov. Združeni v četico smo našteli devetnajst pohodnikov. Veseli smo bili, da sta se po daljšem času vrnili na pohod naši Cveta in Silva, ki sta bili odsotni zaradi zdravstvenih težav. Nekaj grozečih oblakov nam je dalo misliti, da nam na poti lahko dobro vzdušje pokvari kaka ploha, pa ni bilo tako. Po slabem kilometru smo prišli v gozd, kjer so že tako svež zrak s prijetnim vonjem obogatile sveže posekane smreke. Na polovici poti smo počivali, nato pa jo po krožni poti skozi vas Praproče zaključili na izhodišču. V Kočevskem rogu smo občudovali mogočne smreke, jelke in bukve.

Po Kočevskem rogu

Pohodniške skupine smo v prvem polletju prehodile številne travnike.

zelo zanimiva, saj smo opazovali ogromne smreke, jelke, bukve, spregledali nismo niti zapuščene gozdne železnice, ki je na tem področju delovala v letih 1895–1932. Po dobri uri smo bili na cilju. Prav vsi smo želeli objeti to mogočno jelko, ki meri v višino 45,5 metra in ima obseg 6,02 metra, krošnja se prične na višini 15 metrov, njena starost pa je častitljivih 280 let. Po krajšem počitku smo se po isti poti vrnili na izhodišče.

Krašnji vrh Krašnji vrh je 542 metrov visok »kucelj« in vas nad Radovico. V tej vasi se je čas skoraj ustavil, saj je naseljenih le še nekaj hiš, druge pa so zapuščene. Jeklene konjičke smo parkirali v senci pod vasjo Radovica in odkorakali proti našemu cilju. Hodili smo po travnikih, gozdu in med njivami, vmes pa smo se sladkali z gozdnimi jagodami. Izza Smuka so se pojavili grozeči črni oblaki: nismo se jih ustrašili, nismo pospešili koraka, saj smo predvidevali, da nas nevihta ne bo dosegla, pa tudi če nas bi, ne bi imeli nič proti, saj je bila zemlja zelo suha. V slabi uri smo že sedeli pred kočo na vrhu Krašnjega vrha, se odpočili, okrepčali, nekateri smo se povzpeli na razgledni stolp, od koder se vidi skoraj cela bela Krajina in še čez na hrvaško stran. Po počitku smo se spustili do plezalne stene, več se pa nismo upali, saj nas je napis na tabli »zahtevna plezalna stena« opozoril, da smo le pohodniki in da je naša varnost na prvem mestu.

Po sedemnajstih letih je že To je bil naš zadnji pohod v prvem polletju. Pa vendar smo se kar težko najti potek pohoda, ki bi bil nenaporen in zanimiv. poslovili za štirinajst dni, ko bomo polletje zaključili s piknikom. Pa vendar se le najde še kaj takega, kot je pohod po KočevFanika Vovk skem rogu. Vremenska napoved v torek zvečer ni bila obeMaja smo se udeležili športtavna, še posebno za predel n Društvo diabetikov Zagorje ob Savi nega srečanja diabetikov v nameravanega pohoda: od Novem mestu in prav tako preKomarne vasi do Rese in nadavanja o diabetesu, ki ga je prej do največje jelke v Sloveorganizirala Zasavska delavniji – Črmošnjiške jelke. S treska univerza ob Dnevih vsemi avtomobili smo se odpelja- Po rekreativnih in športnih dogodkih smo meseca maja izaktivnega učenja. li na izhodišče Resa, nato pa vedli obisk in družabno srečanje v Prekmurju. Tako smo si pot pod noge do Travnika, kjer ogledali oljarno Kocbek in naprej v spremstvu predsednice nas je res malo poškropilo; društva diabetikov Murska Sobota razgledni stolp Vinarium Športno naprej nismo se ustrašili in smo na- v Lendavi, obiskali čokoladnico Passero in pokušali čokola- Udeležili se bomo športnega daljevali. Kmalu so se oblaki do za diabetike, nakar smo nadaljevali vožnjo v Pečarovce, srečanja z Društvom diabetirazkropili in posijalo je son- do izletniške kmetije Zelko. Ogledali smo si prikaz lončarske kov Trbovlje, na katerem se ce. Le kako bi ga polomili, če obrti, v vinski kleti pa smo nazdravili ob dobri kapljici. Po poz- bomo pomerili v balinanju in bi se ravnali po vremenski na- nem kosilu in prijetnem druženju smo se odpravili proti domu pa seveda druženju. V soboto, 16. junija, organiziramo repovedi, je bilo slišati. Pot je bila polni novih poznanj in lepih občutkov.

Obisk Prekmurja

36 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Škofja Loka

20 let meritev krvnega tlaka ter holesterola in sladkorja v krvi v Žireh Društvo diabetikov Škofja Loka bo organiziralo brezplačne meritve krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi, ki so pomembni pokazatelji našega zdravja in počutja.

vi, aktivni, vendar z omenjenimi boleznimi v ožji ali širši družini. Odkrili smo tudi nove bolnike, ki sami niso zaznali težav, rezultati pa so bili povod, da so nato obiskali osebnega zdravnika. Istočasno so dobili tudi priporočila za zdrav način življenja: več gibanja, pravilna prehrana, opustitev škodljivih navad. Zelo številčna je bila udeležba na delavnicah Živimo zdravo, ki jih je izvajal ZZV Kranj leta 2004. Zahvala velja tudi požrtvovalnim gasilskim društvom Račeva, Žiri in Dobračeva ter Jožetu Oblaku s Sela, ki so nam prijazno brezplačno odstopili prostor, kjer so se odvijale meritve. Poskrbeli so tudi za pravočasno obveščanje in na ta način pokazali, da jim je mar tudi za zdravje občanov.

»Da bomo zadovoljni in veseli dočakali pomlad, vas tudi letos vabimo na meritve pokazateljev našega zdravja ... Če razmišljate, kaj bi v tem letu najprej storili za svoje zdravje in počutje, naj bo to udeležba na meritvah krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi. Obljubimo si zdaj to, da sto let dočakamo, zato ne na levo ne na desno, veselo naprej. Na koncu poti svetla lučka gori, ob njej pa knjiga modrosti, v kateri bodo zapisane tvoje kreposti. Kaj bo novega letos? Kar bo, pa bo, pa da le ne bo slabo. V enem in edinem življenju štejejo le lepi dnevi! Življenje je kot knjiga, za listom list, za listom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.« S takimi in podobnimi nagovori sem leto za letom vabila krajane okoliških naselij na občasne meritve pomembnih pokazateljev dobrega počutja in našega zdravja, namreč krvnega tlaka ter sladkorja in holesterola v krvi. Začelo se je pred dvajsetimi leti, ko se je o težavah in zapletih, ki jih povzročajo visok krvni tlak, sladkorna bolezen in zvišan holesterol, govorilo še bolj malo. Ljudje so obiskali zdravnika, ko so bile prisotne težave in zapleti, ki jih ni bilo več možno zdraviti, ampak le blažiti, pogosto pa nasvetov niti niso jemali resno. V sodelovanju z Društvom diabetikov Škofja Loka in po posvetu z lečečimi zdravniki smo nekoliko s strahom, pa vendar v upanju, da nam uspe, povabili občane na občasne meritve v različnih naseljih Žirov in okolice. Odziv je bil spodbuden, odzvali so se predvsem starejši, že odkriti diabetiki, ki so želeli preveriti pokazatelje zdravja. Moram poudariti, da je bila dostopnost do potrebnega materiala (aparati, lističi, lancete) slaba, zato so bile občasne meritve zelo dobrodošle. Vsako leto je bila udeležba številčnejša, veselilo nas je, da so prihajali mladi, zdra-

Meritve, ki smo jih opravljali vsa ta leta, so se obrestovale.

Dolgoletno delo v društvu se obrestuje. Ko se danes ozrem nazaj, ugotavljam, da je bil napravljen pogumen korak v osveščanju občanov v skrbi za lastno zdravje, s čimer lahko zgodaj prepoznamo začetek bolezni, pohitimo z zdravljenjem in preprečimo zgodnje zaplete omenjenih bolezni. Obenem pa so bile meritve tudi priložnost za druženje in izmenjavo dobrih in slabih izkušenj obolelih. Kljub temu da so zdaj boljše možnosti za takojšnje preverjanje zdravja tudi pri osebnem zdravniku, ostajajo meritve na terenu še vedno zelo zaželene in dobro obiskane. S potrebnim materialom nas podpira tudi podjetje Roche, za kar smo jim zelo hvaležni. Vse delo opravljamo brezplačno prostovoljke pri Društvu diabetikov Škofja Loka Valerija, Mojca, Bernarda in Maja. Vse z dobrim strokovnim znanjem. Bernarda Lukančič

kreativno družabno srečanje na Mali Kum, kjer bomo izvedli pohod od Borovaka do izletniške kmetije Baron, seveda ob predhodni strokovni razgibalni telovadbi in na koncu z meritvami krvnega sladkorja in tlaka. Po dopustniških dneh nadaljujemo z našimi aktivnostmi, ki smo si jih začrtali v našem programu. J. Priman, foto H. Palčič

Potepali smo se po Prekmurju. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji torek v mesecu ob sredah september oktober

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipavi ob 18.00, na Policah v Ajdovščini avtobusni postaji Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave

Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar

avtobusni postaji Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave

Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar

ob 14.00, pri gostišču Šega

Doroteja Nared, 031 652 087

zbirajo prijave

Doroteja Nared, 031 652 087

od 10.00 do 12.00, pisarna društva

pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, kulturni dom

Julijana Sveček, 041 804 448 Metoda Herman, 040 852 704

od 10.00 do 12.00, v pisarni društva ob 17.00, v pisarni društva

Ela Jančar, 031 865 551

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka kopanje v bazenu z vodeno terapevtsko telovadbo enodnevno kopanje v Termah Snovik enodnevno kopanje v hotelu Salinera v Strunjanu in ogled Škocjanskih jam

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu od 5. do 12. septembra

pohod po okolici Cerknice edukativno zdravstveno okrevanje v hotelu Sava v Rogaški Slatini

Društvo diabetikov Domžale ob sredah

uradne ure

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob sredah

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca

Društvo diabetikov Gornja Radgona vsako prvo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

uradne ure rekreativni pohod in meritve krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi torek v mesecu

laični svetovalec informacije po telefonu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Leopold Majes, 041 317 545 društveni telefon, 081 611 340 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224

pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih

telovadba balinanje

ob sredah ob sredah

uradne ure (v juliju in avgustu ni uradnih ur) merjenje krvnega sladkorja, tlaka in holesterola (v juliju in avgustu ni meritev) telovadba balinanje balinarski turnir meddruštveni pohod Dragomelj (organizira DD Domžale) edukativno okrevanje v Laktaših v Bosni pohod do slapu Grmečica (Nomenj) pohod v Pokljuško sotesko (Gorje) predavanje Zdrav življenjski slog

ob četrtkih ob petkih sobota, 11. avgust sobota, 1. september od 3. do 10. septembra sobota, 22. september sobota, 6. oktober petek, 19. oktober

ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 9.00 do 11.00 in od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 19.00, KS Sava

Ivica Režek, 051 630 498

od 17.00 do 19.00, KS Sava ob 18.00 do 19.00, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 8.30, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) ob 9.00, zbiramo prijave obvestilo prejmejo prijavljeni z vlakom, uro določimo naknadno ob 10.00, v Gorjah ob 17.00, Dom dr. Franceta Bergelja, Jesenice

društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 Jelka Volarič, 041 684 723 Jelka Volarič, 041 684 723 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939 Čazim Babič, 041 909 961 Čazim Babič, 041 909 961 društvo, 040 480 939

telovadba

od 7.30, v Kršmančevem parku

Jože Kalan

pohod z Društvom upokojencev Kamnik

ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco

Savica Juntez, 041 285 341

uradne ure, diabetikikamnik@gmail.com kopanje v Izoli z Društvom upokojencev Kamnik meddruštveni pohod (organizira DD Domžale) druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka učna delavnica o sladkorni bolezni (Kati Časar, dms) izlet v Novo mesto edukativno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah ali Dobrni druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka predavanje o sladkorni bolezni in zapetih (diabetologinja Jana Plavc, dr. med.)

od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 prijave Društvo upokojencev Kamnik obvezna prijava pet dni prej ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu ob 17.00, Zdravstveni dom Kamnik zbirajo prijave zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu

Savica Juntez, 041 285 341 Društvo upokojencev Kamnik Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek

ob 17.00, Zdravstveni dom Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341

od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 8.00 do 9.00, CDA Koper ob 6.00, AP Lucija ob 9.00, hotel Laguna Strunjan ob 9.00, hotel Laguna Strunjan

Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

zbirajo prijave ob 10.00, Bonifika Koper zbirajo prijave zbirajo prijave

Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva 8, Kranj, I. nadstropje, soba 6 ob 16.00, Diabetični center Kranj, I. nadstropje ob 7.00, Diabetični center Kranj

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

ob 16.00, Diabetični center Kranj, I. nadstropje ob 8.00, Diabetični center Kranj ob 8.30, Diabetični center Kranj

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

Jelka Volarič, 041 684 723 društvo, 040 480 939

Društvo diabetikov Kamnik vsako jutro vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu vsak prvi, drugi in tretji torek v mesecu ob sredah sobota, 1. september torek, 11. september torek, 18. september sreda, 19. september sobota, 22. september od 7. do 14. oktobra torek, 9. oktober torek, 16. oktober sreda, 17. oktober

Društvo diabetikov Koper ob torkih in petkih vsako prvo sredo v mesecu dvakrat tedensko petek, 6. julij sobota, 8. september sobota, 15. september sreda, 19. september ponedeljek, 17. september oktober oktober

kegljanje in pikado uradne ure vaje za zdravo življenje in namizni tenis izlet v Verono in ogled opere Carmen piknik šola kuhanja edukativno zdravstveno okrevanje na Dugem otoku na Hrvaškem evropski teden mobilnosti, pohod, kolesarjenje, merjenje KS edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih

uradne ure (v avgustu ni uradnih ur in bo pisarna zaprta)

ob torkih od septembra naprej sobota, 1. september torek, 4. september

delavnica nordijske hoje meddruštveni pohod Dragomelj (organizira DD Domžale) delavnica: nordijska hoja (prvo srečanje); delavnica bo vsak torek v mesecu septembru pohod po Jezerskem pohod po Preddvoru

sobota, 22. september sobota, 13. oktober

38 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Lenart

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

vsak prvi ponedeljek v mesecu pohod po Slovenskih goricah vsak tretji ponedeljek v mesecu po dogovoru pohod ali kopanje v Biotermah Mala Nedelja

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00 pohod, Trgovina Klasek, ali ob 9.00 kopanje, zdravstveni dom od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni ob 9.00, Trgovina Klasek ob 8.00, avtobusna postaja zbirajo prijave

Stanko Cartl, 041 438 573

od 14.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, Podhod Bežigrajska vrata

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133

ob 10.00, Podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor od 15.00 do 17.00, Podhod Bežigrajska vrata

Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421 Judita Erjavec, 041 708 500 pisarna društva, 01 28 22 133

ob 15.00, v Ljutomeru od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385 Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 13.00, Zdravstveni dom Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313

ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ponedeljek, 2. julij ponedeljek, 3. september septembra

uradne ure merjenje krvnega sladkorja pohod s piknikom izlet na Cerkniško jezero trgatev pri Kačičih

Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih ob sredah

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka vodeni sprehod po okolici z merjenjem krvnega sladkorja pred sprehodom in po njem vsako prvo in tretjo sredo v mes. vodena aerobna vadba v bazenu ob četrtkih aerobna telovadba vse leto vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije vsak prvi ponedeljek sodega mes. merjenje glikiranega hemogoblina HbA1c

Društvo diabetikov Ljutomer sobota, 4. avgust prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu v prvi polovici septembra v prvi polovici oktobra

tretje tradicionalno letno srečanje z druženjem in pohodom do Pristave s strokovnim predavanjem uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja rekreativno plavanje v Banovcih strokovno predavanje o hiperglikemiji, samokontroli in meritvah krvnega sladkorja

Društvo diabetikov Maribor vsak dan ob ponedeljkih ob ponedeljkih prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob torkih ob sredah ob petkih četrtek, 6. september od 15. do 22. septembra sreda, 19. september petek, 21. september petek, 28. september sobota, 29. september torek, 2. oktober četrtek, 4. oktober petek, 12. oktober sobota, 20. oktober petek, 26. oktober

razne športne dejavnosti plavanje in savna v Fontani brezplačne meritve sladkorja v krvi kegljanje in namizni tenis brezplačne meritve sladkorja v krvi uradne ure rusko kegljanje uradne ure pikado in namizni tenis

obvestila na spletni strani: www.diabetiki-mb.si in oglasni deski društva 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) Terme Fontana od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medika od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919 od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici Trgovina Diafit od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 od 16.00 do 18.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10 vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, naslednji od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919 pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10 edukativno zdravstveno okrevanje na morju na otoku Krku – Njivice zbirajo prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10 dan mobilnosti z brezplačnimi meritvami krvnega sladkorja in tlaka Trg Leona Štuklja Lidija Salamon, 02 228 23 10 kolesarjenje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 uradne ure v Slovenski Bistrici od 9.00 do 11.00, v prostorih občine Lidija Salamon, 02 228 23 10 izlet do Treh Kraljev (druženje in pohod do Črnega jezera) obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 učna delavnica obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 pogovor z laičnim svetovalcem obvezna predhodna najava Lidija Salamon, 02 228 23 10 kolesarjenje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 kostanjev piknik, rekreacija in druženje obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10 uradne ure v Slovenski Bistrici od 9.00 do 11.00, v prostorih občine Lidija Salamon, 02 228 23 10

Društvo diabetikov Metlika ob sredah

pohod

prijavite se

Stanislava Bajuk, 041 476 307

Društvo diabetikov Murska Sobota ob ponedeljkih do novembra ob torkih

balinanje vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger

od 8.30 do 10.00, pri Društvu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Helena Copot, 041 343 630 vsak drugi in zadnji torek uradne ure od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 drugi torek v mesecu laično svetovanje od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874; (dijaški dom) Anica Bunderla, 064 110 820 prvo sredo v mesecu sestanek društva, predavanje ali delavnica in meritve KS ob 17.00, v klubu PAC, za zavarovalnico Triglav, Lendavska 5, Murska Sobota Marija Barber, 031 511 816 ob sredah igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Marija Barber, 031 511 816 ob četrtkih nordijska hoja ob 18.00, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/ od 30. septembra do 7. oktobra izobraževalno zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah zbirajo prijave Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 septembra pohod s piknikom zbirajo prijave Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 oktobra kuharska delavnica zbirajo prijave, OŠ III Murska Sobota Danijela Santl Pintarič, 031 526 710

Društvo diabetikov Novo mesto od ponedeljka do četrtka ob sredah vsako drugo sredo v mesecu

na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko koristijo od ponedeljka do četrtka skozi celo leto do 15. 12. 2018 v Termah Krka (Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice) uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova 10, Novo mesto nekajurni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, zbirajo prijave

sreda, 5. september

pohod: Uršna sela–Lubanc

ob 12.30, ŽP Kandija

sreda, 19. september

pohod po novomeških gričih

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 3. oktober

pohod Dolenjske Toplice, Gorica

ob 13.30, OŠ Grm

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229

Sladkorna bolezen JULIJ 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

sreda, 17. oktober

pohod Mirčev križ, Polom

ob 13.30, OŠ Grm

v oktobru

druženje članov na jesenskem izletu

zbirajo prijave

Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Danica Vidmar, 051 248 229; tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

ob 18.00, Šolski center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna obiščite nas v centru Postojne zbirajo tudi prijave

Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Ivica Bergoč, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510

aktualni dogodki društva na spletni strani: http://ddnm.si

Društvo diabetikov Postojna ob sredah od septembra naprej ob četrtkih avgusta septembra

telovadba (v juliju in avgustu je ni) uradne ure (od 15. julija do 15. avgusta pisarna zaprta) sejem nevladnih organizaciji BOREO zbirajo predloge za izlet

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje od 8.00 do 10.00, pisarna društva merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, pisarna društva pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih

kegljanje vsak torek dopoldan pohodi vsako sredo kegljanje vsak petek popoldan

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 14.30, nova Nama ob 16.00, kegljišče Tuš

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Stane Oblak, 040 603 853

od 16.00 do 18.00, v pisarni društva od 9.00 do 10.00, v pisarni društva od 18.00 do 19.00, CSS Škofja Loka

Tanja Oblak, 031 675 494 pisarna društva, 051 486 462 pisarna društva, 051 486 462

od 10.00 do 12.00, prostori društva ob 8.00, pred gasilskim domom zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave ob 17.00, predavalnica Zdravstvenega doma Trbovlje zbirajo prijave zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna na Stantetovi 16 ob 18.00, Ribiška koča Velenje ob 8.00, avtobusna postaja Velenje ob 8.00, avtobusna postaja Velenje

Milica Vertačnik, 070 875 519; Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Marjan Skaza, 040 128 081 Marjan Skaza, 040 128 081

ob 16.00, kegljišče Zagorje od 9.00 do 11.00 ob 18.00, Evropark od 17.00 do 18.00, telovadnica dr. Slavka Gruma zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave

Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555 Viki Zučič, 041 971 853 Rudi Bantan, 041 336 596 Emilio Kos, 040 651 697 Jožef Priman, 031 334 555 Jožef Priman, 031 334 555

Društvo diabetikov Škofja Loka prvi in tretji ponedeljek ob torkih in sredah ob torkih

uradne ure uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka plavanje

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah ob četrtkih sobota, 14. julij sobota, 8. september od 8. do 15. septembra četrtek, 20. september četrtek, 27. september sreda, 26. september četrtek, 11. oktober četrtek, 18. oktober

uradne ure in meritve pohodi po okolici ekskurzija v Bohinj športno srečanje z diabetiki v Metliki edukativno zdravstveno okrevanje v Vodicah pri Šibeniku kopanje v Rimskih Termah ekskurzija Bohinj – pohod predavanje obvladovanje stresa za celovito zdravje pohod na Mrzlico kopanje v Laškem

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih ponedeljek, 3. september četrtek, 11. oktober

tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod Križan–Uršlja gora–Križan pohod Mozirje–Brdce–Blato–gostilna Vid

Društvo diabetikov Zagorje ob Savi ob ponedeljkih ob torkih ob četrtkih ob četrtkih sobota, 8. september sobota, 22. september torek, 16. oktober

NAROČILNICA

kegljanje uradne ure nordijska hoja telovadba rekreativni pohod Klančiše ekskurzija na Dolenjsko delavnica zdravega kuhanja na Srednji šoli Zagorje

(za glasilo Sladkorna bolezen) Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra.

Ime in priimek ....................................................................................................................................... Naslov .................................................................................................................................................... Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... [ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

Želim postati član društva diabetikov

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

NAGRADNA KRIĹ˝ANKA Naslov rubrike

DRĹ˝AVA POD HIMALAJO

PROSTOR ZA Ĺ˝IVINO

OBLIKA ZDRAVLJENJA

â€œDENARâ€? V IGRALNICI

SEZNAM IMEN

RIBIĹ KA VRVICA

GLAVNO MESTO GANE

Ĺ˝ABJA OKONÄŒINA

5 ÄŒISTILKA

STARA SMUÄŒARSKA TEHNIKA

8 LEKARNAR

AZIJSKA DRĹ˝AVA

2 IFORMATIVNI KOROĹ KI PESNIK PRIROÄŒNIK (Fran)

IRANSKI NOMADI DEL MAKEDONIJE LEĹ˝I OB HIĹ I

NENAVADNOST, TUJOST

NEMĹ KO MESTO JUGOZAHODNO OD BERLINA NAĹ PISATELJ IN MINISTER (Tone)

CANKARJEVA MRENA, PESNIĹ KA KI POKRIVA ZBIRKA REBRA

TOVORNA LADJA NA DONAVI

VRSTA ODVEÄŒNI FENIÄŒANSKA EVA BOGINJA PLESA PREDMETI LJUBEZNI (iz: POSLIKA) (ljubkovalno)

DIĹ EÄŒA SNOV

POĹ˝ELENJE PRIMORKA

12 JUNAK â€œDESETEGA BRATAâ€?

TUJE Ĺ˝ENSKI IME (iz: AREONA)

ANTIKA NAĹ PEVEC (JoĹže)

Jo boste GLASBENO DELO reĹĄili do 100 M2 konca?

TANEK BOMBAĹ˝NI BATIST

TUJE MOĹ KO IME (iz: ADAM) TIHO!

NAJEMNI VOJAK

SLIKAR Ĺ UBIC

DEL CERKVE

3 DINAR (krajĹĄe)

PRETEKLOST

ZAÄŒETNIK V SLUĹ˝BI

STARO BABILONSKO MESTO (iz: DAKA)

SPOLNOST

SKUPEK ENAKIH CELIC

OÄŒE IN - - - -

BODEÄŒ PLEVEL

Sestavil JoĹže Petelin

RUDOLF VOVK PREKLOPNIK

SLAVNI SPLAV (KON ...)

TUJE MOĹ KO IME (iz: MARA)

6 NAĹ A ALPSKA DOLINA

Kupon za nagradno kriĹžanko ĹĄt. 124 (julij 2018) 1

Z 11

ÄŒrke iz oĹĄtevilÄ?enih polj kriĹžanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo.

DEL OSTREĹ JA

ANGLEĹ KA POVRĹ INSKA MERA (41 arov)

FRANCOSKI SLIKAR

Ime in priimek: ..................................................................................................................... ZVEZNA DRĹ˝AVA ZDA

Ulica: ..................................................................................................................................

10 MENE (krajĹĄe)

Kraj in poĹĄtna ĹĄtevilka: .......................................................................................................... MOĹ TVO

(Seznanjen sem, da bosta ime in kraj nagrajenca objavljena na spletni strani zveze.)

KnjiĹžne nagrade za kriĹžanko v Sladkorni ĹĄt. 124 bo podarila VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno kriĹžanko z vpisanim geslom poĹĄljite na dopisnici ali v kuverti do 3. septembra 2018 na naslov: Zveza druĹĄtev diabetikov Slovenije, KamniĹĄka ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom ÂťNagradna kriĹžankaÂŤ. Geslo iz prejĹĄnje kriĹžanke se je glasilo: kuharski ĹĄefi za diabetike. Nagrajenci so bili obveĹĄÄ?eni po poĹĄti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. Sladkorna bolezen JULIJ 2018

UGODNOSTI

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2018 (do 24. 12. 2018) Zveza društev diabetikov Slovenije je zbrala ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico. Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto. Člansko izkaznico morajo predložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom. Popusti ne veljajo za skupine, se ne seštevajo in ne veljajo za znižane cene in akcijske ponudbe. Popusti veljajo od 5. 1. do 24. 12. 2018. Seznam ponudnikov popustov je objavljen tudi na spletni strani: http://www.diabetes-zveza.si/popusti/.

Zdravilišča in hoteli Terme Krka, d. o. o., Novi trg 1, Novo mesto (S http://www.termekrka.com/si/sl/ceniki): 10-odstotni popust na storitve namestitev in zdravstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah Šmarješke Toplice in Talasu Strunjan. Terme Topolšica, d. d., Topolšica 77, Topolšica (www.terme-topolsica.si): 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene za otroke in odrasle, 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene in savno v hotelu Vesna. Grand Hotel Sava****superior, Hotel Zagreb**** Lotus Terme, Zdraviliški trg 6, Rogaška Slatina (info@hotel-sava-rogaska.si in www.rogaska.si), T 03 811 40 00, F 03 811 47 32: 10-odstotni popust na 5- in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega so na razpolago neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in uporaba savn v Lotus Termah, jutranja gimnastika in vodna aerobika, uporaba kopalnega plašča in brisače za kopanje, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, tematska večerja (ob sredah), svečana večerja ob svečah (ob sobotah), vsak večer ples in zabava v kavarni Imperial, program za duhovno in športno prebujanje »pozdrav jutru«, vodna aerobika, joga, plesni večeri v kavarni, družabne igre, organizirani sprehodi, nočno kopanje v petek in soboto do 22. ure ter vsak dan pitje zdravilne mineralne vode Donat Mg. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, Dobrna (www.terme-dobrna.si), T 03 780 81 10: 5-odstotni popust na redne cene programov Medicinskega centra, 10-odstotni popust na redne cene storitev Medicinskega centra, razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege, 30-odstotni popust na kopeli v hotelu Vita in Zdraviliškem domu, 20-odstotni popust na kopanje in na vstop v Deželo savn vse dni v tednu in praznikih, 20-odstotni popust na vse storitve lepotnega centra La vita spa & beauty. Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, Laško (https://www.thermana.si), nudi v hotelu Zdravilišče Laško in hotelu Thermana Park Laško tele ugodnosti: 30-odstotni popust na celodnevne vstopnice za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic. 20-odstotni popust na celodnevne vstopnice v Termalnem centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic. 10-odstotni popust za bazen, bazen in savno ter na wellness in fizioterapevtske storitve. Izključene so večerne akcijske ponudbe. Popust NE velja ob vikendih ter v času praznikov in vseh šolskih počitnic. Terme Snovik – Kamnik, d. o. o., Snovik 7, Laze v Tuhinju, (www.terme-snovik.si), T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E info@terme-snovik.si: 20-odstotni popust na redne kopalne karte, razen na prenosljive vstopnice in darilne vrednostne bone in paketno ponudbo, 20-odstotni popust na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve, fizioterapijo) in paketne storitve, 10-odstotni popust na aktualno ponudbo za bivanje. UNIOR Turistične in druge poslovne dejavnosti, d. o. o., Cesta na Roglo 15, Zreče (www.unitur.eu), T 03 757 61 45, E unitur@unitur.eu: 10-odstotni popust na redne cene penzionov, polpenzionov, najemov in paketov z veljavnega cenika na Rogli in v Termah Zreče. Rimske terme, Terme resort, d. o. o., Toplice 10, Rimske Toplice (www.rimske-terme.si): 10-odstotni popust na masažne in lepotne storitve ter kopeli v Wellness centru Amalija (vse dni v tednu), 20-odstotni popust na vstop v Deželo savn Varinia (4-urne ali celodnevne vstopnice, od ponedeljka do četrtka, prazniki izključeni) in 30-odstotni popust na redno ceno kopalne karte (4-urne ali celodnevne vstopnice, od ponedeljka do četrtka, prazniki izključeni), 10-odstotni popust na vse storitve v 42 Sladkorna bolezen JULIJ 2018

Medicinskem centru Valetuda, 15-odstotni popust na aktualne pakete namestitev v Rimskih termah. Ponudba ne velja za morebitne pakete v akciji.

Različne storitve Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kranj (www.optikaprimc.com), T 04 235 45 70, 041 378 955: 20-odstotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal, 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačna kontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu). Društvo Parodontalnega zdravja, Peričeva 33, Ljubljana – Bežigrajski dvor, T 031 621 946, E info@parodont.si: 10-odstotni popust na storitve elektronsko merjenje globine parodontalnih žepov, brezbolečinska odstranitev trdih in mehkih oblog in poliranje zob, pouk o ustni higieni. Organizira tudi brezplačne diagnostične preglede ustne sluznice, obzobnih tkiv in zob. Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani, Franca Nebca 14, Ljubljana Rakovnik (www.upina.si), T 041 257 991: 10-odstotni popust na Lecitine (tudi z dodatkom E-vitamina, selena, ginsenga ali Femina plus), sladila Sunvit in unikatne instant čaje UPITE (zeleni, črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodatki) v trgovini. Frizerstvo Vera, Vera Konrad, s. p., vam v salonu na Tržaški cesti 35, Postojna nudi: 15-odstotni popust na frizerske storitve. Center Spa Perla, Kidričeva ulica 7, Nova Gorica (v hotelu Perla), T 05 336 33 33 – recepcija centra Spa Perla: pri plačilu z gotovino nudijo 10-odstotni popust na posamezne vstope v naše bazene in savne, 5-odstotni popust na vse masaže. Medicinske storitve, d. o. o., Dunajska 158, Ljubljana, T 070 393 089, E msp.slo@gmail.com: 5-odstotni popust na izvajanje storitve specialne pedikure za diabetike. TKM Kralj Vital, Marko Kralj, s. p., v prodajalni Zastopstvo OPED za Slovenijo, Murgle Center, Cesta v Mestni log 55/1, Ljubljana (www.oped.si), T 031 893 491 in 031 893 492: 20-odstotni popust pri nakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED – Nemčija, pri nakupu ali izposoji elektrostimulatorja za lajšanje bolečin in krepitev mišic, pri nakupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvodnje (medicinski pripomočki razreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih produktov. Proloco medico, d. o. o., trgovina Hrvatski trg 1, Ljubljana (www.proloco-medico.si): 5-odstotni popust za vse izdelke, ki niso v akcijskih prodajah, ne glede na vrsto plačila (popust ne velja za artikle, ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinskotehnični pripomoček v breme ZZZS in za artikle z določeno fiksno ceno). Zaloker & Zaloker, d. o. o., v specializirani trgovini na Kajuhovi ulici 9, Ljubljana (www.zaloker-zaloker.si), brezplačni telefon 080 1880: 5odstotni popust pri nakupu merilnikov za merjenje glukoze v krvi, testnih lističev in lancet Ascensia, glukoznih tablet GlucoTabs, inovativnih oblog za zdravljenje ran PolyMem in začasne pooperativne obutve proizvajalca Schein. Vsem uporabnikom merilnikov Ascensia nudimo brezplačne baterije za merilnik in dnevnik vodenja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, v posvetovalnici za srce, Dalmatinova 10, Ljubljana (www.zasrce.si), T 01 234 75 50 in 01 234 75 55, E posvetovalnicazasrce@siol.net, priznajo članom Zveze društev diabetikov Slovenije enake ugodnosti kot članom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri preventivnih zdravstvenih meritvah. Cenik je objavljen na www.zasrce.si in www.diabetes-zveza.si/popusti/.

Specializirana trgovina HARTMANN plus z medicinskimi pripomočki, v nakupovalnem središču BTC, Letališka cesta 3c, Ljubljana (med trgovino Harvey Norman in Bauhaus), delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro, T 080 50 75 (www.hartmannplus.si): 10-odstotni popust na celotni nabor izdelkov v trgovini. Kuponi, boni, popusti, akcije se ne seštevajo. (Popust ne velja na zaklenjene cene in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik.) Tosama, d. o. o., specializirana trgovina z medicinskimi ter sanitetnimi in higienskimi pripomočki, bogatim programom za otroke in mamice, zdravo prehrano in naravno kozmetiko (www.tosama.si). V vseh Belih štacuncah nudijo 10 odstotkov popusta na redne cene izdelkov ob predložitvi članske kartice. (Popusti, akcije in ostali kuponi in boni ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Popust ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik.) Domžale, Vir, Šaranovičeva cesta 35, T 01 729 02 48; Izola, Ljubljanska ulica 1, T 05 64 00 674; Idrija, Drogerija Tuš, Lapajnetova ulica 33, T 05 620 32 20; Jesenice, Supermarket Tuš, Cesta železarjev 4b, T 04 620 03 39; Kamnik, Ljubljanska cesta 4F, T 01 320 46 57; Koper, Pristaniška 19, T 05 62 72 533; Kranj, Planet Tuš, Cesta Jaka Platiše 18, T 04 620 13 50; Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje, Šmartinska cesta 152, T 01 320 57 09; Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4, T 02 620 96 62. Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki (www.vpd.si). V vseh trgovinah Medika nudijo 10-odstotni popust na vse izdelke lastne blagovne znamke. (Popust ne velja za izdelke na naročilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke.) V trgovini Medika MC Tabor v Mariboru opravljajo tudi svetovanje za lažje življenje s sladkorno boleznijo. Naročanje med 8. in 10. uro, T 030 703 902. Medika Kranj, ZD Kranj, Gosposvetska 10a, Kranj, T 04 236 90 88, E medika.kranj@vpd.si; Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T 03 543 43 52, E medika.celje@vpd.si; Medika Kočevje, ZD Kočevje, Roška 18, Kočevje, T 01 893 90 17, E medika.kocevje@vpd.si; Medika

Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E medika.bled@vpd.si; Medika Jesenice, Cesta maršala Tita 114, Jesenice, T 04 586 12 14, E medika.jesenice@vpd.si; Medika Bolnica, UKC Maribor, Ljubljanska 5, Maribor, T 02 300 28 82, E medika.bolnica@vpd.si; Medika MC Tabor, Maribor, Ulica Eve Lovše 1, Maribor, T 02 229 52 46, E medika. mercator@vpd.si. Sanolabor (www.sanolabor.si) v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje, nudijo pri nakupu vsem članom 5-odstotni popust. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Citypark, Šmartinska 152, T 01 521 12 88, Cigaletova 9, T 01 23 25 371; Koseze,Ulica bratov Učakar 54, T 01 510 84 48, Celovška 280, T 01 510 85 19; Vič Interspar, Jamova 105, T 01 423 73 00, Izposojevalnica, Leskoškova 4, T 01 585 43 40; Medvode (pri trgovini Spar), Cesta komandanta Staneta 4a, T 01 235 54 60; Domžale, Slamnikarska 1, T 01 724 44 23; Postojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, T 05 720 36 10; Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva 8, T 07 499 32 00; Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svobode 14, T 07 816 28 40; Ribnica, Zdravstveni dom, Majnikova 1, T 01 836 97 56; Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, T 02 231 05 76; Nakupovalno središče Europark, Pobreška cesta 18, T 02 320 74 54; Novo mesto, Qlandia center Novo mesto, Otoška cesta 5, T 07 393 02 60; Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, T 02 883 86 06; Trbovlje, Trg revolucije 26, T 03 563 02 96; Nova Gorica, Mercator center, Industrijska cesta 6, Kromberk, T 05 333 44 96; Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, T 02 536 10 30; Velenje, Tomšičeva cesta 13–15, T 03 897 73 20; Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60; Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), T 05 626 26 70; Celje, Mercator center, Opekarniška cesta 9, T 03 491 17 01; Sanolabor – Prosana, Kocbekova ulica 4, T 03 544 33 95; Kranj, pri trgovini Eurospin, Bleiweisova 30, T 04 252 11 34; Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 18 63; Kočevje, Ljubljanska cesta 19, T 01 292 77 93.