Issuu

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95

b o l e z e n

Številka 122•Marec 2018 Cena 1,60 € www.diabetes-zveza.si

Osrednja tema:

VOZNIKI IN SLADKORNA BOLEZEN

GENERALNI SPONZOR ZDDS

Izdajateljski svet: Peter Miklavčič (predsednik), Marjan Šiftar, Alojz Rudolf (člana) Uredniški odbor: Živa Janež Višnar (glavna in odgovorna urednica), Brane Bombač (tehnični urednik), Peter Weiss (lektor), Špelca Rudolf (tajnica in trženje oglasnega prostora), asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med., Andreja Čampa Širca, univ. dipl. ing. živil. teh., Valnea Jurečič, mag. farm. Telefon: 01 430 54 44, e-pošta: sloda@siol.net Grafična priprava: BomArt, d. o. o., Rakek Tisk: Nonparel, d. o. o., Medvode Natisnjenih 16.000 izvodov Revija Sladkorna bolezen je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 95. Projekt z naslovom Za krepitev opolnomočenja oseb s sladkorno boleznijo sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.

Programe in delovanje sofinancira FIHO. Stališča organizacije ne izražajo stališč FIHO. Novo Nordisk, d. o. o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki so plačani oglasi. Izid naslednje številke je predviden v maju 2018.

BESEDA UREDNICE

Revijo izdaja od aprila 1985: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana telefon: 01 430 54 44, faks: 01 430 54 54, e-pošta: sloda@siol.net, e-pošta uredništva: urednistvo.sladkorne@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

® Živa Janež Višnar, urednica

Ponavljanje je mati znanja. (Latinski pregovor)

Minilo je sedem let, odkar smo uvedli Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. V okviru programa so dobile pomembno mesto v zdravstvenem procesu obravnave oseb s sladkorno boleznijo tudi diplomirane medicinske sestre – edukatorke. Danes je edukacija ali izobraževanje bolnikov pomemben del zdravljenja sladkorne bolezni. Zato smo pri reviji veseli, da bomo v letošnjih številkah Sladkorne predstavili delo medicinskih sester – edukatork. S pomočjo Jane Klavs, avtorice rubrike Edukotiček, smo sestavili nabor stanovskih sodelavk, ki bodo v prihodnje tudi našim bralcem predstavile svoje delo in sodelovanje z bolniki. Verjamemo, da medicinske sestre v ambulanti za sladkorne bolnike z zdravstveno vzgojo pomembno vplivajo na prihodnost bolnikov. To delo zahteva veliko mero potrpežljivosti in pravilnega pristopa z jasnim ciljem: opolnomočen in dobro urejen sladkorni bolnik. Pot do cilja pa je pogosto strma in polna preprek, saj pri delu z bolniki ne obstaja le en komunikacijski model oziroma ni čarobne paličice. Način podajanja vsebin je treba prilagajati glede na sposobnost razumevanja in ravni premagovanja osebnega odpora pred novim. Soočenje s kronično boleznijo je zahteven proces. Pot do zdrave prehrane in rednega gibanja je tlakovana s ponavljanji, vztrajnostjo in rednostjo. Vloga sestre edukatorke je torej večplastna, zahteva mnoge veščine. Pri starejšem sladkornem bolniku tipa 2 je treba znanje utrjevati, dokler bolnik teorije ne ponotranji in je ne spremeni v svoj novi življenjski slog. V tokratni številki smo prisluhnili medicinski sestri Sonji Mušič iz Diabetološke ambulante klinike Golnik. Edukatorka ugotavlja, da se bolniki na izobraževanja večinoma dobro odzovejo, saj vedo, da brez pomoči ne bodo kos tako zahtevnemu načinu življenja s kronično boleznijo. Treba jim je zagotoviti razumevanje, znanje, spretnosti, pravilno obvladovanje predpisane terapije, preverjati njihovo znanje, ponavljati in jim dajati podporo. Kajti sestre so tiste, ki se soočajo z ranljivostjo in strahom bolnikov. Zato najboljše rezultate prineseta timsko delo in celostna obravnava. Najuspešnejše pa je sodelovanje takrat, ko se med bolnikom in sestro vzpostavita zaupanje in spoštovanje. To je tudi temelj vsega sodelovanja in uspešnega zdravljena. Kajti pot do uspeha se vedno začne s prvim korakom.

Na naslovnici: dr. Jelka Zaletel, dr. med. Foto: Brane Bombač

Sladkorna bolezen MAREC 2018

VSEBINA

10 14 18 20

28 30

31 AKTUALNO

ZA NAŠE ZDRAVJE

Laični svetovalci

Blagodejni vpliv spanja

Poročilo iz skupščine Mednarodne diabetične zveze (IDF)

Nasveti za svež dah

Športna aktivnost

Tekmovanje o sladkorni bolezni

Nega kože pri sladkorni bolezni

Lipohipertrofija

Rak trebušne slinavke

Periferna arterijska bolezen

OSREDNJA TEMA: Vozniki in sladkorna bolezen 8

Z diabetesom varno za volan

Sladki in odgovorni kilometri

OSEBNA ZGODBA OSREDNJI INTERVJU 28 14

Dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Sonja Mušič, medicinska sestra – edukatorka

ZDRAVJE NA KROŽNIKU

ALTERNATIVA

18,19 Prehranska dopolnila

Dobro počutje

EDUKOTIČEK

LCHF dieta

4 Sladkorna bolezen MAREC 2018

AKTUALNO: Laični svetovalci se predstavijo

Laični svetovalci pomagajo vsem ® Nina Štagar

Program laičnega svetovalca je prostovoljni program, ki ga je zasnovala Zveza društev diabetikov Slovenije. S pomočjo tega programa so nekateri sladkorni bolniki, ki so se za to odločili, pridobili dodatna znanja o svoji bolezni in komunikaciji z ostalimi bolniki, in tako lahko zdaj prenašajo svoje znanje drugim sladkornim bolnikom. Predstavljamo vam tri laične svetovalce in njihove poglede na program. Franc Rožman iz Društva diabetikov Gornja Radgona je računovodja s sladkorno boleznijo, ki smo mu v zdravstvenem domu predstavili program laičnega svetovalca. Program se mu je zdel zelo dober, zato se je odločil, da bo šel na predavanja in opravil izobraževanje ter postal laični svetovalec. Sam ima svojo sladkorno bolezen pod nadzorom. Redno si meri vrednosti krvnega sladkorja in si jih zapisuje. Z boleznijo večinoma nima težav. Ukvarja se s športom in le takrat mu sicer normalna vrednost močno pade. A skupaj z diabetologom rešuje tudi to težavo. Zaveda se, da je na temo sladkorne bolezni dostopne veliko literature, a tudi drugače je treba pridobivati znanje. Predavanja za izobraževanje za laičnega svetovalca so se mu zdela res dobra in vredno se mu je bilo voziti v Ljubljano in tako pridobiti nova znanja. V tem programu vidi le prednosti. Okrog njega je veliko sladkornih bolnikov in všeč mu je, da jim lahko pomaga. Z izvajanjem programa ne posega v zdravljenje, a jim pomaga drugače, se z njimi pogovori. Program pa je dober tudi zanj, saj se tudi on hkrati uči. Težava je le v ljudeh, ki ne pridejo blizu in se ne včlanijo v društva. On kot laični svetovalec pomaga vsem, ni važno, ali so v društvu ali ne. Ljudi pa poziva, naj jih ne bo sram ali strah in naj se včlanijo v društva, saj jim tako lažje pomagajo, organizira pa se še veliko različnih dogodkov. Če bi se kdo hotel pogovoriti z njim, ga lahko pokliče na telefonsko številko 031 323 060. Leopold Majes je po poklicu pravnik, in ko je postal predsednik Društva diabetikov Hrastnik, je pomislil, da bi bilo potrebno, da nekdo v društvu bolj poglobljeno pozna bolezen. Zato se je odločil, da gre na izobraževanje in postane laični svetovalec.

Šest let ima sladkorno bolezen in nima slabih izkušenj. Dobro sodeluje s svojo zdravnico in se drži navodil. Hkrati pa gleda tudi na to, kaj mu ustreza in kaj ne ter se nato o tem posvetuje z zdravnico. Program laičnega svetovalca mu predstavlja dodatno aktivnost, s katero lahko pomaga članom svojega društva in tudi drugim s sladkorno boleznijo in jim prenaša svoje izkušnje. Prednost programa vidi v tem, da je dobil vpogled v sam način in pristop delovanja laičnega svetovalca, a se v svojem okolju spopada s tem, da ni odziva s strani sladkornih bolnikov. V društvu so uvedli uradne ure, ko se lahko ljudje napovejo ali pridejo na pogovor, a pri njih je bilo zelo malo primerov in še ti so bili bolj tehnični, na primer vprašanja o uporabi aparatov za merjenje sladkorja. Program se mu zdi dobro zastavljen in z dobro vsebino, a ne ve, kako bi ga lahko v praksi čim bolj uporabljali. Potrebna je namreč obojestranska odzivnost. V svojem društvu je poskušal veliko, a pri ljudeh ni posluha. Pri njih je namreč več starejših s sladkorno boleznijo, ti pa velikokrat niso odzivni za program. Če pa si kdor koli premisli in bi se rad pogovoril z njim, je dosegljiv na telefon 041 317 545.

Danijela Santl Pintarič ima sladkorno bolezen že 18 let. Ko je zbolela, bi ji zelo koristilo, da bi imela nekoga, s katerim bi se lahko pogovorila, ki bi ji pomagal. To je bil tudi razlog, da se je odločila za sodelovanje v programu in postala laična svetovalka, tako da lahko zdaj ona pomaga drugim. Svojo sladkorno bolezen ima urejeno, pod nadzorom, za kar je odgovorna tudi njena inzulinska črpalka, ki jo uporablja že 11 let. Nikoli ni imela nobenih zapletov, povezanih z boleznijo. To prostovoljno sodelovanje v programu laičnega svetovalca ji pomeni veliko. Sicer so že pred uvedbo programa v njenem društvu, Društvu diabetikov Murska Sobota, pomagali drug drugemu, si svetovali. Lahko so za nasvete poklicali tudi zdravnico. Žal ji je, da program ni zaživel tako, kot bi lahko. Premalo je podpore zdravstvenega osebja, vsaj v njenem okolju. Prav tako pa je tudi pomanjkanje odziva ljudi, razen članov društva diabetikov. Program bi morali bolj oglaševati, reklame bi morale biti tudi v drugih revijah, ne samo v reviji Sladkorna bolezen. Morali bi predstaviti program laičnega svetovalca – kdo je to, kako lahko pomaga drugim. Za sladkorne bolnike, ki bi se radi pogovorili, je dosegljiva na številki 031 526 710.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ima novo direktorico S 7. marcem 2018 se začenja štiriletni mandat novi direktorici Nini Pirnat, ki je prevzela funkcijo od dosedanjega direktorja, prim. prof. dr. Ivana Eržena. Nova direktorica ima dolgoletne delovne izkušnje na različnih področjih javnega zdravja. »Menim, da bomo z motiviranimi strokovnjaki in dobro vodstveno ekipo udejanjili našo vizijo in maksimalno delovali v korist zdravja prebivalstva. Naši strokovnjaki neposredno sodelujejo z deležniki v lokalnem okolju, nudijo podporo tako izvajalcem zdravstvenega varstva kot prebivalstvu in tako bistveno prispevajo k dostopnosti, učinkovitosti in kakovosti izvajanja nacionalnih programov. Inštitut vidim kot mesto, ki združuje vse za zdravstvo pomembne deležnike, raziskovalce in oblikovalce politik, različne resorje in predstavnike civilne družbe,« je ob prevzemu funkcije dejala Pirnatova. Sladkorna bolezen MAREC 2018

AKTUALNO: Skupščina Mednarodne diabetične zveze IDF

Poročilo o skupščini IDF Europe, IDF in kongresu ® Alojz Rudolf

Mednarodna zveza diabetikov (IDF) je krovna organizacija z več kot 230 združenji diabetikov v več kot 170 državah sveta. Zastopa interese vseh ljudi s sladkorno boleznijo in tistih, ki so v rizični skupini, da zbolijo. IDF deluje od leta 1950, njegovo poslanstvo je še vedno ozaveščanje in preprečevanja sladkorne bolezni po vsem svetu. IDF ima sedem regionalnih združenj (Afrika, Evropa, Bližnji vzhod in severna Afrika, Severna Amerika in Karibi, Južna in Srednja Amerika, jugovzhodna Azija in zahodni Pacifik), katerih cilj je krepiti delo nacionalnih združenj za sladkorno bolezen in spodbujati sodelovanje med njimi. Evropska regija Mednarodne zveze diabetikov (IDF Europe) vključuje 71 združenj diabetikov v 46 evropskih državah. Predstavlja ljudi s sladkorno boleznijo z njihovimi družinami in zdravstvene delavce, ki delajo z ljudmi s sladkorno boleznijo. S svojim delom si prizadevajo vplivati na politiko, večati osveščenost javnosti in spodbujati zdrav način življenja ter omogočati izmenjavo najboljših praks in kakovostnih informacij o sladkorni bolezni v vseh državah po vsej regiji. Decembra sem se pred kongresom IDF, ki je potekal v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, udeležil obeh skupščin, najprej Evropske regije (IDF Europe) in nato še svetovnega IDF. Zaradi spremembe obravnave števila glasov je bilo na letošnjih skupščinah manj delegatov kot na prejšnjih. Število glasov je zdaj porazdeljeno glede na število zaposlenih oseb v posamezni zvezi, tako da ima naša zveza le glas in pol.

Skupščina Na skupščini IDF Europe so najprej obravnavali in sprejeli poročilo o opravljenem delu s finančnim poročilom, nato še načrt in finančni načrt za leto 2018. Sledile so volitve članov v nov odbor. Nanje se je prijavilo kar 18 kandidatov za 8 prostih mest. V IDF Europe Board je bil izvoljen tudi mlajši član iz Berlina Bastian Hauck, ki ima spletno stran www.dedoc.de, ta je trenutno samo v nemščini, ima pa povezave tudi na twitter in facebook, kjer si mladi iz celega sveta izmenjujejo izkušnje o svoji bolezni. Predsednica IDF Europe prof. dr. Şehnaz Karadeniz je poročala o projektih, opravljenih v letu 2017. Vizija odbora je skupaj zagovarjati pravice sladkornih 6 Sladkorna bolezen MAREC 2018

bolnikov po vsej Evropi, izboljšati dostop do oskrbe in ustvarjati dinamično novo partnerstvo med ljudmi s sladkorno boleznijo, zdravstvenimi delavci in ostalo zainteresirano javnostjo. V letu 2017 so imeli pet prednostnih programov: zagovorništvo pravic diabetikov na vseh ravneh, komuniciranje s članicami-organizacijami in s širšo skupnostjo, partnerstvo z vsemi vpletenimi, enoten dostop do oskrbe in mladi. Na evropski ravni člani odbora IDF Europe zagovarjajo pravice diabetikov v Evropskem parlamentu in v Evropski komisiji, v Svetu Evrope in v Evropski regiji svetovne zdravstvene organizacije. Na nacionalni ravni deluje kot most med svojimi članicami in EU institucijami. IDF Europe političnim odločevalcem sporoča, da je sladkorna bolezen epidemija in da je treba ukrepati na vseh področjih, da bi jo zajezili in preprečili. Organizacija utemeljuje tudi podatke o sladkorni bolezni članom nacionalnih in poslancem evropskih parlamentov in od leta 2012 podpira mrežo evropskih političnih ukrepov za diabetes (ExPAND), katere cilj je delovati kot vseevropski forum z namenom, da v novih programih nacionalnih ukrepov zajezi epidemijo sladkorne bolezni.

Aktivnosti V času svetovnega dneva sladkorne bolezni je odbor IDF Europe v Evropskem parlamentu v Strasbourgu predstavil razsežnosti in problematiko sladkorne bolezni, pripravil razstavo in opravil 270 preventivnih meritev krvnega sladkorja poslancem in zaposlenim v parlamentu EU. Prav tako so tudi Evropski komisiji v Bruslju pripravili predavanje o preventivi in posledicah sladkorne bolezni ter

razstavo in opravili 500 meritev krvnega sladkorja. Predlog IDF Europe je, da se svetovni dan praznuje več kot en dan ali teden, tako da bi posvetili tej tematiki cel mesec, saj je rast sladkorne bolezni zelo hitra in razsežnost velika. Julija so organizirali sedmi kamp za mlade liderje v Cluj-Napoci v Romuniji. Udeležilo se ga je 22 mladih iz 21 evropskih držav, ki so aktivno sodelovali v delavnicah, na predavanjih in pri športnih aktivnostih. Tako je ta program na skupščini IDF Europe prinesel kar nekaj novih mlajših obrazov. Prav tako so postavili tudi on-line interaktivno platformo za pomoč osebam s sladkorno boleznijo, kot bolnik bolniku. Sodelovali so na več kot 20 dogodkih, na strokovnih srečanjih zdravnikov in sester, se udeleževali sestankov v IDF-u, pripravili novice in poročali o delu IDF in objavljali informacije na spletni strani. Svoje poročilo o delu sta podali tudi združenje nordijskih držav in vzhodnoevropska regija.

Financiranje Veliko izzivov predstavlja zbiranje sredstev za izvajanje programov in vodenje pisarne IDF Europe v Bruslju, je poudarila predsednica prof. dr. Şehnaz Karadeniz. Podjetja se odločajo za sofinanciranje posameznih programov na osnovi dobre predstavitve in prispevka za bolnike in stroko. Podpirajo tudi različne raziskave, ki jih pripravi pisarna IDF Europe. Od leta 2012 na načelni ravni podpirajo tudi evropski futsal oseb s sladkorno boleznijo, vendar pa tudi leta 2017 niso pridobili naklonjenosti nobenega od sponzorjev in s sredstvi niso mogli pomagati organizatorjem tekmovanja. Za zdaj tudi za leto 2018 ni sponzorja za

futsal, niti ga ni v načrtu IDF Europe. Če pa se bo našel kdo, ki bo namenil sredstva za futsal, bodo ta posredovana organizatorjem na Slovaško. V primeru, da bo dovolj prijavljenih reprezentanc, ki bodo zbrale sredstva za udeležbo, se bo tekmovanje tudi izvedlo.

mu in nato predal vodenje IDF prof. Nam Choju iz Južne Koreje. Izvoljeni bodoči predsednik, ki nastopi funkcijo čez dve leti, je prof. Andrew Boulton iz Velike Britanije. Predsednik dr. Shaukat Sadikot je v svojem poročilu poudaril uspešno izvedene številne pro-

Kongres IDF je bil zelo obiskan Kongres IDF v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih je trajal štiri dni in pol (od 4. do 8. decembra), obiskalo ga je 7534 udeležencev iz 182 držav. Predavalo je 330 nastopajočih in bilo predstavljenih več kot tisoč plakatov ter opravljenih

Kongres IDF je potekal v Abu Dhabiju. Pred kongresom sem se udeležil skupščine IDF Europe in svetovnega IDF.

Finančna slika IDF Europe je v letih 2015–2017 pokazala znatno znižanje prihodkov in s tem tudi znižanje odhodkov za izvajanje programov. Na skupščini so se obravnavale in sprejele tudi spremembe statuta. Na koncu so se predstavili še kandidati za predsednika IDF. Eden od njih je omenil, da zanj ni pogum nekaj organizirati, ko postaneš predsednik, ampak je funkcija predsednika izziv, kako zbrati dovolj denarja za vse projekte, predvsem za pomoč pomoči potrebnim.

24. svetovna skupščina IDF Naslednji dan je potekala 24. svetovna skupščina IDF, ki je prav tako obravnavala in sprejela poročilo o opravljenem delu s finančnim poročilom ter načrt in finančni načrt za leto 2018. Sledile so dolge razprave ob sprejemanju dopolnitev statuta ter nato nominacije in volitve novih odborov in bodočega novega predsednika IDF-a. Za volitve ni bilo dovolj kandidatov, saj so večkrat pozvali in tudi vabili kandidate, da pristopijo h kandidaturi, tako da za nekatere funkcije sploh ni bilo izbire in so bili kandidati potrjeni avtomatsko. Sprejeli smo nove pridružene članice-organizacije, pa tudi popravke pravil za delovanje, tudi na evropski ravni, zaradi sprememb belgijskega zakona.

Vizija IDFa Predsednik IDF dr. Shaukat Sadikot iz Indije je poročal o opravljenem progra-

jekte in aktivnosti v času njegovega mandata kot so šola diabetesa, centri za izobraževanje in centre odličnosti pri oskrbi z diabetesom, jemanje diabetesa k srcu, ženske in diabetes, živeti s sladkorno boleznijo med naravnimi nesrečami, živite svoje življenje v slogu, 8. izdaja Atlasa sladkorne bolezni, glas modrega kroga (Blue Circle), mladi voditelji s sladkorno boleznijo, mostovi, življenje otrok s sladkorno boleznijo, gestacijski diabetes, diabetes in oči … Omenil je, da niso uporabili nobenih rezerv in da so finančno dobro zaključili, čeprav stanje tega ne kaže. V pisarni IDF so se prestrukturirali in z manj osebja zmanjšali stroške, zdaj pa iščejo tudi ugodnejšo in manjšo pisarno. Pregledal je tudi dohodke s kongresov in poudaril, da so bili stroški za kongres v Abu Dabiju zmanjšani že pri pripravah v primerjavi s prejšnjimi kongresi. Dominique Robert, začasna direktorica IDF-a, je predstavila delo pisarne IDF v dveletnem obdobju. Novi predsednik, prof. Nam Cho je zaključil srečanje z dveletno vizijo in poslanstvom IDFa: močno partnerstvo, učinkovita politika in močna globalna prisotnost.. Predstavil je program Diabetat, celovit pristop za doseganje dostopa do oskrbe na področju diabetesa, izobraževanja in humanitarnih dejavnosti. Poudaril je, da se bo bolj osredotočil na zdravje oči oseb s sladkorno boleznijo in na izvajanje presejalnih testov v prihodnjih dveh letih.

več kot 160 ur znanstvenih sej. Obiskal sem sejem, kjer so se predstavili ponudniki zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljenje sladkorne bolezni in njenih zapletov. Kar precej je novosti, ki bodo morda zagledale luč sveta tudi pri nas, nekateri so cenovno višjega razreda, drugi pa so še v fazi preizkušanja. V času sejma so potekala tudi številna predavanja, večinoma strokovna za zdravstvene delavce, nekaj pa jih je bilo tudi za nas, laike s sladkorno boleznijo. Poslušal sem predavanje, kako so razvili pomoč osebam s sladkorno boleznijo na Kitajskem in v Ameriki, kjer je večja populacija ljudi in tudi večja krajevna razdrobljenost. Prisoten sem bil tudi na predavanju o razvoju novosti na področju medicinskih pripomočkov za vodenje sladkorne bolezni. Nekatere so nam že znane in dosegljive (inzulinska črpalka, senzorji), seveda zdaj že nekoliko tehnološko izboljšane, in samo želimo si lahko, da bodo nekatere novosti sčasoma, ko bodo testirane in dostopne na trgu, prišle tudi k nam. Zaključim lahko, da sta bili obe skupščini sicer dolgi, a konstruktivni. Upam, da prihajajo boljši časi, da se spet najdejo oz. pojavijo novi zanesenjaki, ki bodo znali pridobiti sredstva in izpeljati zadane programe. Kongres pa je prinesel nekaj novih informacij in upanja na še boljšo oskrbo nas, sladkornih bolnikov, in še enostavnejše vodenje sladkorne bolezni. In še vedno drži: Skupaj smo močnejši. Sladkorna bolezen MAREC 2018

OSREDNJA TEMA: Vožnja in sladkorna bolezen

Z diabetesom varno za volan ® Asist. dr. Jelka Zaletel in Sergeja Širca

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo ima svojo zgodbo in še posebno to velja za tiste, ki so hkrati tudi vozniki motornih vozil. V Sloveniji se z zdravili za sladkorno bolezen zdravi več kot 108.000 bolnikov in med njimi je zelo veliko voznikov. Na srečo diabetes večini omogoča življenje brez večjih omejitev in tudi brezskrbno vožnjo. Tudi v primerih, ko sladkorna bolezen zahteva zdravljenje z zdravili, kar bi lahko povzročilo zaplete, jo je možno obvladovati – med drugim s pomočjo zdravnikov, diabetoloških ambulant in društev diabetikov po vsej Sloveniji. Osebe s sladkorno boleznijo, ki želijo sesti za volan, morajo upoštevati svoje omejitve. Zakon o voznikih v 54. členu določa, da sme oseba, katere telesna ali duševna zmožnost je zmanjšana zaradi bolezni, ki bi lahko imela negativen vpliv na zmožnost vožnje motornega vozila v cestnem prometu, voziti le, če njeno stanje ne more vplivati na njeno zmožnost za varno vožnjo motornega vozila. Nekateri se morajo torej sprijazniti, da ne morejo (več) sesti za volan, saj bi ogrožali svojo varnost in vse ostale udeležence v cestnem prometu. Posebno pozornost morajo svoji bolezni posvečati bolniki s sladkorno boleznijo, ki so poklicni vozniki ali vozijo težja vozila.

Kmalu spremenjen pravilnik Področje podrobneje ureja pravilnik o zdravstveni sposobnosti voznikov motornih vozil, ki je trenutno v zadnji fazi spreminjanja. V pripravi spremembe pravilnika, ki zasleduje evropsko direktivo in vključuje slovenske izkušnje ob

implementaciji prejšnjega pravilnika, je sodelovala tudi diabetologinja dr. Jelka Zaletel, zaposlena v UKC Ljubljana in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki pričakuje, da bo novi pravilnik začel veljati aprila letos. »Sprememba pravilnika, ki bo najbolj vplivala na voznike s sladkorno boleznijo, je natančnejša opredelitev, kdaj je potreben pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa,« je povedala dr. Jelka Zaletel. Pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja mora vsakogar s sladkorno boleznijo pregledati pooblaščeni specialist medicine dela, prometa in športa, ki zagotavlja kompleksnejšo obravnavo kot priglašeni specialisti me-

dicine dela, prometa in športa, ki praviloma opravljajo nadaljnje preglede v zvezi z oceno sposobnosti za vožnjo. Zdaj velja, da se vsem voznikom diabetikom zdravniško spričevalo za vozniško dovoljenje izda za pet let, če vestno hodijo na redne preglede v zvezi z zdravljenjem sladkorne bolezni. Če specialist medicine dela, prometa in športa to pisno utemelji v dokumentaciji, je veljavnost zdravniškega spričevala in s tem vozniškega dovoljenja krajša.

Vpliv kroničnih zapletov na varno vožnjo Sladkorna bolezen je lahko omejitev za vožnjo, kadar jo zdravimo z zdravili, in

Hipoglikemija med vožnjo – kaj storiti? 1. Če se med vožnjo ne počutite dobro ali začutite težave, ki vas ovirajo pri varni vožnji, vožnjo prekinite ne glede na to, kaj je vzrok za težave, saj največjo odgovornost za varnost na cestah nosimo vozniki sami. Vozilo ustavite na primernem mestu, vzemite ključe iz ključavnice in se presedite z vozniškega sedeža. 2. Izmerite si krvni sladkor. Če je rezultat merjenja manj kot 3,5 mmol/l, to pomeni hipoglikemijo. 3. Zaužijte od 15 do 20 gramov glukoze ali pa: • 3 ali 4 zavitke kuhinjskega sladkorja, ki jih običajno dobimo ob kavi (5-gramske vrečke), 8 Sladkorna bolezen MAREC 2018

• 2 decilitra sadnega soka ali • 2 veliki žlici kuhinjskega sladkorja, raztopljenega v 2 decilitrih vode. Zaužijete lahko tudi drugo hrano z ustrezno količino enostavnih sladkorjev. Hrana z maščobami (npr. čokolada) ni primerna. 4. Čez 15 minut si ponovno izmerite krvni sladkor. Če je vrednost krvnega sladkorja še vedno pod 4,0 mmol/l ali če težave še trajajo, ponovno zaužijte enako količino glukoze oziroma ustrezne hrane. Priporočamo: reden obrok hrane ali dodaten prigrizek v roku ene ure, sicer zaužijte še dodatnih 15 ali 20 gramov glukoze.

seveda v primerih, ko je že prišlo do okvare oči (diabetična retinopatija) ali oživčenja (diabetična nevropatija). Pomemben je možen vpliv kroničnih zapletov na varno vožnjo, ne le njihova prisotnost. Vid je za varno vožnjo seveda zelo pomemben, diabetična retinopatija pa lahko vid poslabša, zato je stanje diabetične retinopatije za oceno sposobnosti za vožnjo zelo pomembno. Običajno specialist medicine dela, prometa in športa pri ocenjevanju zdravstvenega stanja voznika s sladkorno boleznijo potrebuje izvid pregleda pri specialistu oftalmologu. Zdrav živčni sistem omogoča ustrezno hitro odzivanje, diabetična nevropatija pa lahko ta čas podaljša, kar ogroža varnost na cesti. Za oceno vaše sposobnosti za vožnjo specialist medicine dela, prometa in športa potrebuje izvid pregleda pri zdravniku, ki običajno zdravi vašo sladkorno bolezen, le izjemoma pa tudi izvid pregleda pri nevrologu.

Strožja pravila za poklicne voznike Način pridobivanja in podaljševanja vozniškega dovoljenja za bolnike s sladkorno boleznijo se razlikuje glede na način obvladovanja bolezni (zdravljenje z zdravili, rednost opravljanja pregledov, prisotnost kroničnih zapletov, sposobnost za obvladovanje hipoglikemije), pa tudi glede na kategorijo dovoljenja in na dejstvo, ali je vožnja vozniku glavni poklic. Tako so vozniki razdeljeni v dve skupini. V prvo spadajo vozniki koles z motorjem, lahkih štirikoles, motornih koles, osebnih avtomobilov, kombijev (z do osmimi sedeži) in traktorjev – a le, če vožnja ni njihov glavni poklic. Za drugo skupino – poklicne voznike in voznike težjih vozil (tovornjakov in avtobusov) – pa so pravila strožja. Sladkorna bolezen tipa 2 običajno ne omejuje vozniških sposobnosti, če je ne zdravite z zdravili in če nimate diabetične retinopatije ali diabetične nevropatije. Vsekakor pa naj bo učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni na prvem mestu! Želja po sposobnosti za vožnjo vas ne sme odvrniti od zdravljenja, saj to lahko nepopravljivo škoduje vašemu zdravju.

Obvladovanje hipe bistveno za varno vožnjo Zdravljenje sladkorne bolezni z nekaterimi zdravili, ki imajo takšen mehanizem delovanja, je lahko povezano s po-

javom prenizke ravni krvnega sladkorja, čemur strokovno rečemo hipoglikemija, v diabetičnem žargonu pa hipa. Verjetnost, da doživite hipoglikemijo, je odvisna od lastnosti zdravila, predvsem pa od vašega razumevanja bolezni in sposobnosti, da hipo predvidite, preprečite in prepoznate ter ob pojavu ustrezno ukrepate. Pravilnik o zdravstveni sposobnosti voznikov motornih vozil zelo izpostavlja razumevanje hipoglikemije in njenega obvladovanja, saj že v uvodu pravi: »Sladkorna bolezen lahko pomeni resno nevarnost za vse udeležence v prometu, kadar njeno zdravljenje spremlja možnost pojava hipoglikemije, saj ta povzroči prehodno zmanjšanje funkcionalne sposobnosti za vožnjo.« Vozniki, ki možnosti za nastanek hipoglikemije ne razumejo natančno, je ne znajo preprečevati oziroma ob tem ne ukrepajo ustrezno, potrebujejo dodatno zdravstveno obravnavo, saj je obvladovanje tveganja za hipoglikemijo pomemben del dobrega zdravljenja sladkorne bolezni nasploh, ne samo v povezavi z varno vožnjo.

Huda hipa ne spada za volan Bolniki s sladkorno boleznijo, ki imajo ponavljajoče se hude hipoglikemije (dve hudi hipoglikemiji v 12 mesecih) oziroma se hipoglikemije ne zavedajo, ne smejo za volan. Ta skupina bolnikov, praviloma s sladkorno boleznijo tipa 1, je zelo majhna. Vozniško dovoljenje se jim izda le izjemoma in pod strogimi pogoji: bolnik mora pridobiti usmerjeni izvid (ločeno mnenje, ki ni del redne zdravstvene dokumentacije), ki ga izdela diabetolog. Iz mnenja mora biti razvidno, da je nevarnost nastanka ponavljajoče se hude hipoglikemije prenehala oziroma da se bolnik nastanka hipoglikemije zaveda (zaradi ustrezne edu-

kacije, spremembe načina življenja in podobno) in da je zmožen razumeti tveganje ter predvideti, prepoznati in preprečiti hipoglikemijo. Pregled za oceno sposobnosti za vožnjo ta bolnik opravi pri pooblaščenem specialistu medicine dela, prometa in športa.

Poklicni vozniki morajo obvladovati hipo Za voznike težjih vozil (tovornjaki in avtobusi) in poklicne voznike so pravila v primerjavi s prvo skupino strožja. Sladkorna bolezen tipa 2 sicer tudi za to skupino ne predstavlja omejitve za vožnjo, če je ne zdravite z zdravili in če nimate diabetične retinopatije ali diabetične nevropatije. Če pa se zdravite z zdravili, vam bodo vozniško dovoljenje za vožnjo tovornjaka ali avtobusa izdali ali podaljšali le, če bo specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi usmerjenega izvida vašega zdravnika presodil, da: • redno hodite na kontrolne preglede, • razumete tveganje za razvoj hipoglikemije in primerno nadzorujete diabetes v smislu preprečevanja hipoglikemije, • v zadnjih 12 mesecih niste imeli nobene hude hipoglikemije ali hude ponavljajoče se hipoglikemije, • sladkorna bolezen pri vas ne povzroča nobenih drugih zdravstvenih zapletov, • nadzorujete bolezen z rednim spremljanjem koncentracije glukoze v krvi (vsaj dve meritvi dnevno, od tega vsaj ena meritev, opravljena v času vožnje), • ste dokazali poznavanje vzrokov in znakov hipoglikemije, razumevanje nevarnosti zanjo, poučenost o ukrepih za zmanjšanje nevarnost hipoglikemije na najmanjšo možno stopnjo in poznavanje ukrepanja v primeru hipoglikemije.

Za vse voznike s sladkorno boleznijo pa velja isto vodilo kot tudi za vse voznike nasploh: največjo odgovornost za varnost na cestah nosimo vozniki sami in o njej moramo razmisliti vsakokrat, ko sedemo za volan. V avtomobil sedimo le v takem stanju, kot bi želeli, da bi bili vsi vozniki na cesti, po kateri hodijo v šolo naši otroci. Sladkorna bolezen MAREC 2018

OSREDNJA TEMA: Vožnja in sladkorna bolezen – osebne izpovedi

Sladki in odgovorni kilometri ® Sergeja Širca

Bolniki s sladkorno boleznijo želijo živeti brez omejitev, ki jih pogosto prinaša ta kronična bolezen. To velja tudi za vožnjo motornih vozil, ki je za marsikoga edini način za normalno poklicno in družinsko življenje. Če bolnik s sladkorno boleznijo ne more voziti, ima pogosto težave pri opravljanju svojega poklica, in velik izziv je lahko, denimo, že razvažanje otrok na njihove šolske in obšolske dejavnosti. Ob pomoči zveze ter društev diabetikov Posavje – Brežice, Trbovlje, Novo mesto in Jesenice smo se pogovarjali z vozniki, ki so v družbi sladkorne bolezni prevozili veliko kilometrov, celo za volanom avtobusa.

Bojan: »Za volanom nisem imel nikoli težav« 58-letni Bojan iz Hrušice je 14 let sladkorni bolnik tipa 2, diabetes uravnava z zdravili in inzulinom. Ko je izvedel za svojo bolezen, ga je zaskrbelo, kako bo opravljal svoj poklic, saj je monter in je njegovo delo terensko. »Takrat sem bil vsak dan na cesti s službenim vozilom; sicer niso bile dolge razdalje, po Gorenjskem in do Ljubljane, pa vseeno me je skrbelo. A na srečo nisem imel med vožnjo nikoli nikakršnih težav, pa tudi sicer ne. Vozniško dovoljenje mi velja do mojega 80. leta. Torej sem si kar oddahnil. Za vsak slučaj sem pripravljen na morebitne težave, zavedam se, da do tega lahko pride, recimo do hipe. Če bi se mi to zgodilo med vožnjo, bi se takoj ustavil in ukrepal. Vedno imam namreč s seboj gel, v avtu in v žepu, pa še kak sladkan napitek. Tudi sodelavci poznajo mojo bolezen in vedo, kaj storiti. Če bi imel napad, bi mi znali pomagati,« pravi Bojan.

niško spričevalo za vozniško dovoljenje dobil brez težav. Dovoljenje imam vso svojo vozniško dobo z omejitvami, najprej sem ga dobila za deset let, nato dvakrat po pet let, nato za tri, zdaj mi spet velja deset let. Pregled pri okulistu je vedno v redu, prav tako izvidi krvi. Na zadnjem pregledu mi je zdravnik rekel, da ne bo kompliciral, ker imam res lepo urejeno sladkorno bolezen, za svoj vid pa moram poskrbeti sama. Sicer pa, če bi čutila, da slabo vidim ali imam drugo težavo, vsekakor ne bi vozila,« pravi Anita. Že dolgo se zdravi z inzulinom, trenutno ima črpalko s senzorjem, zato vedno pozna svojo raven sladkorja v krvi. »Ta način je super, veliko lažje je urejati diabetes, tudi na hipo me je naprava dvakrat pravočasno opozorila. Pa še moji ubogi popikani prsti, ki sem jih tako dolgo špikala, zdaj malo počivajo,« se smeji prijetna Anita. Včasih se je veliko službeno vozila v Ljubljano. »Kmalu sem ugotovila, da me vožnja zelo izčrpa, zato sem se na pot vedno dobro pripravila. Če pred vožnjo nisem jedla ali vzela glukozne tablete, sem zdržala največ do Grosupljega, tam pa sem se morala ustaviti, vzeti tableto ali bombone. Zato sem se navadila, da sem vedno pred vožnjo pojedla sendvič.

Poleg tega raje vidim, da imam pred vožnjo nekoliko višji sladkor, recimo 7 ali 8 mmol/l. Za vsak slučaj imam vedno v avtu glukozne bombone, vodo, sok … Drugače me mož ne pusti na pot,« se namuzne Anita, ki na daljši poti, recimo na morje ali v hribe, volan raje prepusti možu. »Nekoč sem začutila slabo počutje po kratki vožnji tik pred domom in sem bila prepričana, da bom zdržala tistih par sto metrov. Ampak sem kmalu podvomila, da bo šlo, in sem se za vsak primer raje ustavila v stranski ulici, vklopila vse štiri smerne kazalce in vzela nekaj bombonov glukoze. V nekaj minutah sem bila dobra,« opisuje Anita, ki je tudi dolgoletna blagajničarka brežiškega društva diabetikov. Bolnikom s sladkorno boleznijo svetuje, naj se ne bojijo vožnje, vendar naj, preden sedejo za volan, vedno pomislijo na svojo varnost in varnost drugih na cesti.

Ana: »Dobro moraš poslušati svoje telo«

46-letno Anito iz Brežic smo s telefonskim klicem zmotili, ko je ravno parkirala avtomobil. Anita ima sladkorno bolezen tipa 1 že 33 let. Pri pridobivanju vozniškega dovoljenja ni imela nikakršnih težav, saj so bili izvidi dobri in prav tako njen vid. »Že takrat je veljalo, da če si imel bolezen lepo urejeno, si zdrav10 Sladkorna bolezen MAREC 2018

foto: FOTO ROŽMAN BREŽICE

Anita: »Zavedati se moramo vpliva sladkorne bolezni«

Anita je blagajničarka Društva diabetikov Posavje. Fotografija je z lanskega občnega zbora društva, kjer jo je fotograf ujel med branjem poročila.

63-letna Ana iz Trbovelj ima že 30 let sladkorno bolezen tipa 2. »Približno deset let sem jo uravnavala z dieto, zdaj sem pa že deset let na zdravilih. Poleg tega se veliko gibam, vsak dan vsaj eno uro hodim, tudi danes sem šla hodit,« nam je pripovedovala v hladnem in vetrovnem zimskem jutru. Ana že dolgo vozi avtomobil, vozniško dovoljenje ji je veljalo do njenega 80. leta, a na zadnjem pregledu so ji veljavnost omejili na deset let. Nikoli ni imela med vožnjo nikakršnih težav. »Sladkor si merim zelo redko, morda enkrat ali dvakrat mesečno, pa ga imam vedno okoli sedem. Zaradi sladkorne bolezni nimam nikakršnih težav, nobenega slabega počutja, tako da tudi vozim brez težav. Vseeno se na daljših vožnjah vsako uro ali uro in pol ustavim, da si malo pretegnem noge. Mislim, da je pametno, da diabetiki vozijo – a le, če se dobro počutijo. Sama poznam veliko diabetikov, ki

foto: FRANCI SIMNOVČIČ

Olga: »Na daljšo pot vedno vzamem prigrizke«

Naši sogovorniki iz Trbovelj so vsi člani Društva diabetikov Trbovlje in so se februarja udeležili izleta s kopanjem v Dobrni. Ana je druga z desne (v rdeči jakni), Zdenka stoji sredi prve vrste (poleg gospe v svetli jakni), za njo v zadnji vrsti stoji Jože (z očali).

Jože: »Sploh ne vem, da imam sladkorno bolezen« 75-letni Jože iz Trbovelj ima sladkorno bolezen približno 12 let. Meni, da jo je dobil ob ženini smrti, ko je bil pod hudim stresom. Bolezen uravnava z zdravili in dieto, dvakrat letno gre na kontrolo k diabetologu. Zadnje trimesečno povprečje je bilo od 5,9 do 6,3 mmol/l. »Aparat imam doma in si vsak dan merim sladkor. Moje počutje je zelo odvisno od hrane, recimo če zvečer pojem žemljico, se to takoj pozna. Sicer pa nimam težav z zdravo prehrano, saj imam rad zelenjavo in sadje – čeprav vem, da s sadjem ne smem pretiravati. Vozniško dovoljenje sem imel že veliko preden sem postal diabetik in mi velja do mojega 80. leta starosti, saj nisem nikoli imel težav zaradi diabetesa,« pravi Jože. Ko sem ga vprašala, če se je za volanom kdaj slabo počutil, je energično odkimal in dejal: »Veste, jaz sploh ne vem, da imam sladkor. Vzamem svojo tabletko zjutraj in zvečer in res nimam nikakršnih težav.«

Zdenka: »Moramo se odgovorno odločati« 71-letna Zdenka iz Trbovelj je včasih veliko vozila in lahko se pohvali, da ni zabeležila nobenega prometnega prekrška in nobene prometne nesreče, kar jo zelo veseli. »Zelo rada sem vozila in

prav nikoli nisem imela težav zaradi diabetesa. Redno sem si preverjala sladkor, in če sem se slabo počutila, raje nisem šla v avto. Tudi če nisem čutila tistega pravega tresenja, samo rahlo slabost, raje nisem tvegala. Vozila sem samo, ko sem se res dobro počutila. Vedno sem imela s seboj v torbici za vsak primer svoja zdravila, kartico diabetika in tudi sok ali bombone,« pravi Zdenka. Poudarja, da se morajo vozniki s sladkorno boleznijo odgovorno odločati, tako zaradi sebe kot tudi drugih, saj »lahko kaj hudega povzročiš, če ti sladkor pade, medtem ko voziš.« V zadnjih letih sicer bolj malo vozi, pa ne zaradi diabeteOlga je dejavna članica Društva diabetikov Posavje. sa, ampak se enostavno ne Fotografija je nastala med občnim zborom društva leta počuti več dobro za vola2016. nom zaradi gostega prometa in predvsem zaradi nestrpnih vozni- na daljšo pot, vzamem s sabo prigrizke, kov. Še danes se ni znebila navade, da najraje sadne ploščice, obvezno pa tudi ima vedno pri sebi »sladkorčke«. »Ko sok in vodo. Poskrbim, da je pred vožgremo kam s prijateljicami ali z druš- njo sladkor raje malo višji kot nižji, vedtvom diabetikov, imam vedno v nahrbt- no si ga izmerim pred vožnjo. Tudi med niku bombone in sladkorne kocke. Na vožnjo se pogosto za vsak slučaj ustavim, srečo še nikoli ni bilo take situacije, da grem v kako trgovino ali pa na kavo in bi se slabo počutila, sem pa že nekajkrat si tam izmerim sladkor,« razlaga. reševala prijateljico. Diabetiki zelo različno doživljamo to svojo bolezen. Bole- Alojz: »Z avtobusom sem zen dobro uravnava z jemanjem zdra- prevozil milijone kilometrov« vil.« Opaža, da s sladkorno boleznijo 82-letni Alojz iz Straže je bil poklicni še bolje shaja takrat, ko veliko hodi, voznik in vozi že od mladih let. Leta zato kljub hudemu zlomu pred nekaj leti 1968 je dobil sladkorno bolezen tipa 1. poskrbi za redne sprehode. Zdaj ima že približno deset let inzulinfoto: FOTO ROŽMAN BREŽICE

vozijo. Vozila sem se tudi z nekom, ki ima sladkorno bolezen tipa 1, in sva dolgo vožnjo prevozila popolnoma brez težav,« pravi Ana.

70-letna Olga iz Krškega se zaradi sladkorne bolezni tipa 2 zdravi od leta 1997. »Bolezen je pri meni izbruhnila leta 1993, nato pa sem leta 1997 prebolela dve pljučnici, ki sem ju zdravila z antibiotiki, in takrat sem imela sladkorja 18 mmol/l. Od takrat sem na zdravilih. Vozniško dovoljenje imam že od leta 1971. Pri pridobivanju dovoljenja nisem imela težav, pa tudi kasneje ne, ker imam sladkor vedno pod nadzorom. Tudi hip zelo dolgo nisem imela, zdaj se mi pojavijo tu pa tam, a nikoli med vožnjo,« opisuje Olga. Pravi, da ji vozniško dovoljenje velja do njenega 80. leta, vendar je slišala, da bodo diabetiki odslej morali bolj pogosto hoditi na preglede. »Sama grem redno enkrat letno na pregled k okulistu. Na srečo nimam težav z vidom. Poleg tega si redno merim sladkor, štirikrat dnevno, pred vsakim obrokom in pred spanjem. Moje prstne blazinice so vse popikane …« pravi v smehu. »Vseeno vedno, ko se odpravljam

Sladkorna bolezen MAREC 2018

foto: OSEBNI ARHIV

sko črpalko. Kar 27 let je bil vožnji vedno sprehodil. Ko zaposlen kot voznik avtopa sem vozil na izlete, sem busa pri družbi Izletnik Cebil pogosto nekaj ur prost, lje. Pravi, da je prevozil na in če smo bili ob morju, milijone kilometrov, v vseh sem šel vedno plavat. Od vremenskih razmerah in v nekdaj tudi rad kidam časih, ko še ni bilo časosneg, nikoli se nisem pritovne omejitve vožnje. »Če ževal zaradi kidanja, saj je je bilo treba, sem brez ustato zame rekreacija,« je povljanja vozil iz Celja do vedal Alojz in dodal, da bo Rima ali Pariza, pa je bil šel po najinem pogovoru za volanom samo en vozskidat sneg pred hišo. Vsanik, ki je bil hkrati tudi mekih šest mesecev obišče hanik. Rezervne dele smo diabetologa v ambulanti v imeli s seboj, in ko je priNovemu mestu. »Vsak dan šlo do okvare, smo večino si petkrat izmerim sladkor, uredili sami. Avtobus sem Alojz je bil 27 let zaposlen kot voznik avtobusa. Vozil je po vsej Evropi, a za predvsem pa skrbim, da se čim več gibam ter uravnovozil po vsej Sloveniji in volanom nikoli ni imel težav zaradi diabetesa, saj je ves čas skrbno uravnaval svoj sladkor. težim prehrano in gibanje. skoraj vseh evropskih držaŠe zdaj veliko hodim. Vsak vah. Dolgo sem vozil vsakodnevno linijo Piran–Lendava, pogo- od potnikov sem se obrnil in sem si dal dan prehodim šest kilometrov od doma sto pa sem potnike vozil tudi na izlete.« injekcijo kar čez srajco. Predvsem pa do društva diabetikov, kjer imamo zjuMoral je skrbno uravnavati svoj slad- sem pazil na prehrano in gibanje. Red- traj 45 minut telovadbe. Redno hodim kor in to je bilo včasih precej bolj zaple- no sem hodil na razne tečaje in predava- tudi na kontrole oči in ledvic. Zdaj, po teno kot danes. »Ambulanta je bila bli- nja, ki so jih organizirali za diabetike, zato svojem 80. letu, imam bolj pogoste konzu stavbe Izletnika Celje in vsako jutro sem vedel, kako je to pomembno. Spo- trole na medicini dela, nazadnje so mi sem se oglasil tam, da so mi izmerili minjam se, da so povsod, kjer smo na dali vozniško dovoljenje za dve leti. Slisladkor. Zelo sem pazil, kaj sem jedel in vožnji kósili, vsi že vedeli, da bom jaz je- šim, da včasih kakemu vozniku omejijo pil, saj ni bilo posebnih pripomočkov, ki del juho, »suh« krompir in dvojno por- vožnjo, recimo v radiju 30 kilometrov bi mi pomagali pri meritvah sladkorja. cijo solate. Tako sem lahko dolgo oprav- od doma, ne po avtocesti ali ne ponoči,« Vendar sem se kmalu navadil, in že ko ljal poklic, za katerega sem bil uspos- pove. Bil sem in sem še odgovoren vozsem pogledal na krožnik, sem vedel, ko- obljen. Vedno sem skrbel tudi za rekrea- nik – ko se bom slabo počutil, bom vrnil liko inzulina bom potreboval. Spomnim cijo, saj če se veliko giblješ, porabiš ve- vozniško dovoljenje. Saj me lahko tudi se, kakšna revolucija je bila, ko so prišli liko ogljikovih hidratov. Ko sem bil voz- žena vozi naokrog,« pravi Alojz in doda, tisti svinčniki z inzulinom – samo stran nik, sem veliko sedel, zato sem se po da vsa družina jé zdravo.

Nasveti naših sogovornikov Vozniki s sladkorno boleznijo, ki so z nami delili svoje izkušnje izza volana, so odgovorni vozniki, ki pred vsako vožnjo dobro razmislijo, ali lahko kljub sladkorni bolezni varno vozijo. Strnili smo nekaj njihovih nasvetov, ki temeljijo na številnih urah in kilometrih vožnje v družbi sladkorne bolezni. • Redno hodite na preglede k svojemu zdravniku, ki vam pomaga obvladovati sladkorno bolezen. • Ne pozabite na preglede pri drugih zdravnikih (okulist, nevrolog …). • Redno jemljite zdravila po navodilih svojega zdravnika. • Poučite se o pravilnem načinu obvladovanja sladkorne bolezni in ga vpeljite v svoje vsakodnevno življenje. • Poskrbite za zdravo uravnoteženo prehrano. • Ne pozabite na redno rekreacijo! • Upoštevajte predpise o pridobivanju in podaljševanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. • Vsakokrat, preden sedete za volan, dobro razmislite, ali ste sposobni varne vožnje, s katero ne boste ogrožali sebe in drugih udeležencev v prometu. 12 Sladkorna bolezen MAREC 2018

• Pred vožnjo si izmerite raven sladkorja v krvi. • Nikoli se ne odpravljajte na vožnjo s prenizko ravnjo sladkorja v krvi. • Pred vožnjo poskrbite za ustrezno prehrano in ne preskakujte rednih obrokov. • V vozilu vedno imejte prigrizke (sok, bombone, sadne ploščice, sirove krekerje ...) ali tablete glukoze. • V vozilu vedno imejte pripomočke za merjenje sladkorja v krvi (posebno če ste v nevarnosti za hipoglikemijo). • Če se vozite s sopotniki, jih obvestite o svoji bolezni in opišite, kako ravnati ob morebitni hipoglikemiji. • Če začutite simptome prenizke ravni sladkorja v krvi, TAKOJ varno ustavite vozilo in ne nadaljujte vožnje, dokler ne dvignete sladkorja na ustrezno raven, tako da se spet počutite dobro. • Če imate med vožnjo težave zaradi sladkorne bolezni ali ponavljajoče se hipoglikemije, ki jih ne obvladujete, ne vozite.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Svetovni dan za redke bolezni

Redke bolezni bodo povezale evropske zdravnike in bolnike ® Marija Mica Kotnik

Redka bolezen je v Evropski uniji opredeljena kot taka, za katero zboli manj kot ena od dva tisoč oseb. Ocenjujejo, da ima redko bolezen pri nas več kot 120.000 ljudi. Do zdaj je diagnostično opredeljenih približno 8000 redkih bolezni. Na nedavni nacionalni konferenci za redke bolezni, ki jo je pri nas že četrtič organiziralo Združenje za redke bolezni, smo lahko slišali, da že dolgo ne drži več rek zdrav duh v zdravem telesu, saj lahko tudi v hudo bolnih telesih dejavno in ustvarjalno živi in ustvarja genialni duh, ki bogati človeštvo. Kot je povedal predsednik združenja Jože Faganel, ki je tudi predsednik Društva hemofilikov Slovenije, je živeti z redko boleznijo težko, vendar ni več nemogoče. »Tudi sam se že vrsto let učinkovito spopadam z redko boleznijo in sem iz napovedanih 15 let življenja pridelal 70 ustvarjalnih let v družinskem, strokovnem in javnem življenju. Vse to po zaslugi svoje, danes 99-letne mame in največ od njene sošolke prof. dr. Majde Benedik, ki je javno izjavila: ‚Zdravnik ne sme biti usodovec!‘ To še posebej velja za usodo bolnikov z redko boleznijo,« pravi Jože Faganel.

ampak se zdravniki med seboj usklajujemo in ukrepamo najbliže bolnikovega doma. Poleg tega imamo pri nas, torej v slovenskem zdravstvenem sistemu, enega od najboljših pristopov k diagnostiki redkih genetskih bolezni v svetu,« pojasnjuje Peterlin in dodaja: »S pomočjo naprednih genetskih tehnologij lahko zagotovimo večino potreb na Kliničnem centru v Ljubljani, izjemoma imamo potrebo, da organiziramo diagnostiko v sodelovanju s tujimi genetskimi centri. Prav na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko smo pred leti med prvimi na svetu v zdravstveni sistem vpeljali nove genomske tehnologije. V vsakdanjo diagnostiko smo uvedli novo generacijo genetskih testov – z enim samim testom lahko preiščemo na stotine, celo tisoče genov, s čimer smo bistveno izboljšali strokovno uspešnost diagnostike,« pravi profesor Peterlin.

Presejanje in kontaktna točka Evropske referenčne mreže Da je medicinska obravnava bolnikov z redkimi boleznimi pri nas solidno urejena, meni tudi prof. dr. Borut Peterlin, predstojnik Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. »Bolniki z redkimi boleznimi, tako prirojenimi kot pridobljenimi, so pri nas deležni ustreznega zdravljenja. V slovenskem zdravstvenem sistemu je dostop bolnikov do zdravstvene obravnave na terciarnem nivoju preko primarnega in sekundarnega nivoja zagotovljen enakovredno.« Zato, pravi Peterlin, velik napredek v obravnavi in zdravljenju redkih bolezni omogočajo evropske referenčne mreže (ERM) za redke bolezni, ki so začele delovati pred slabim letom in ki povezujejo medicinske ekipe po vsej Evropi v zdravljenju redkih bolezni. Trenutno 24 evropskih mrež združuje 900 zdravstvenih ekip iz več kot 300 bolnišnic v 26 evropskih državah. Iz Slovenije je v ERM trenutno vključenih devet izvajalcev zdravstvene dejavnosti, sedem iz UKC Ljubljana in dve z Onkološkega inštituta. Slovenija se zelo učinkovito vključuje v te referenčne mreže, je povedal profesor Peterlin. »Zaradi sodobnih internetnih povezav bolnikom niti ne bo treba v tuji center,

Pri ustrezni nadaljnji obravnavi redke bolezni je najbolj pomembno, da jo čim prej odkrijejo. Pri nas, na Pediatrični kliniki v Ljubljani, bodo od letos naprej z novimi laboratorijskimi metodami lahko z enim vzorčkom krvi, ki ga pri novorojenčkih zdaj že presejajo za dve bolezni, pogledali tudi še presnovke za 20 drugih bolezni. Kot je ob tem povedal pediater prof. dr. Tadej Battelino, je etični pogoj za presejanje neke motnje podatek, da je motnjo možno učinkovito zdraviti. Problem majhnosti države, kakršna je Slovenija, je, da ima vsako od redkih bolezni le eden ali le nekaj bolnikov, kar seveda zelo oteži specifičnost vodenja vsake bolezni. Poleg tega otežuje tudi združevanje bolnikov in njihovo medsebojno podporo, in zato se bolniki, ki so že tako na neki način izolirani v svoji redkosti, počutijo še bolj odmaknjeni od prepoznavnosti in podpore v zdravstvenem in socialnem okviru in morda še težje živijo s svojo redko boleznijo. Kot pravi doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., specialistka pediatrije na Pediatrični kliniki v Ljubljani, smo pri nas na dobri poti, da bo obravnava redkih bolezni čedalje bolj učinkovita. Pomemben napredek pomeni tudi delo-

vanje nacionalne kontaktne točke za redke bolezni na pediatrični kliniki, ki med seboj povezuje medicinske ustanove, strokovnjake, bolnike z redkimi boleznimi in njihove svojce ter obenem bolnikom in strokovnjakom omogoča dostop do kakovostnih informacij o obravnavi redkih bolezni v Sloveniji. »Staršem otrok z redkimi boleznimi želimo omogočiti, da na naši spletni strani pustijo svoj kontakt, da bi jih potem združili v skupine s podobnimi boleznimi, na primer v skupini, kjer gre za kromosomske motnje, ali za zgodnje motnje razvoja možganov, ali prirojene presnovne motnje. itd. Tako bi lahko bili ti starši, katerih otroci imajo različne diagnoze redkih bolezni, drug drugemu v oporo,« je povedala Mojca Žerjav Tanšek.

Register redkih bolezni V Sloveniji za vse redke bolezni, ki so diagnosticirane oziroma odkrite, krije ZZZS vse sodobno zdravljenje. In kot je povedal direktor ZZZS mag. Marjan Sušelj, ta v eni sedmini izdatkov financira vsa potrebna specifična zdravila za bolnike z redkimi boleznimi, ki so zaradi majhnega števila res neznansko draga, a se namerava pri nabavljanju povezati s sorodnimi zavarovalnicami v Evropi za skupna naročila, ki bodo učinkovito krotila cene. Pri zdravstveni obravnavi posameznikov, pri zagotavljanju zdravil in načrtovanju sistema obravnave bolezni pa ne gre brez registrov redkih bolezni. Kot je povedala mag. Eva Murko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je treba oblikovati te baze podatkov tako, da bodo vključevale prikaz zdravljenja posameznika, kar v Sloveniji z zakonsko podlago učinkovito deluje že skoraj dve desetletji le za motnje strjevanja krvi, obstajata pa samo še dva taka delujoča registra za pogostejše bolezni (rak od leta 1951) ali malformacije. Tako bi naj nastajajoči register redkih bolezni dobre izkušnje obstoječih registrov prenesel na vse redke bolezni. Priporočilo evropske organizacije za redke bolezni EURORDIS za letošnje leto pravi, naj pri ustvarjanju registrov in pridobivanju podatkov zanje sodelujejo tudi bolniki sami. Sladkorna bolezen MAREC 2018

OSREDNJI INTERVJU: dr. Jelka Zaletel, dr. med.

Ne žugajmo, raje ustvarjajmo okolje ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Za nami je sedem let izvajanja nacionalnega programa. Kakšno je današnje stanje obvladovanja sladkorne bolezni v primerjavi z letom 2010? Takrat je bila zdravstvena obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo, sploh tipa 2, od kraja do kraja različna. Ponekod so bili skoraj vsi bolniki vodeni pri diabetologih, drugje pri družinskih zdravnikih, kjer pa določenih preiskav, ki so nujne za dobro vodenje sladkorne bolezni, niso mogli izvajati. Edukacija o sladkorni bolezni za bolnike je bila strogo omejena na sekundarni nivo, na primarnem nivoju ni bilo praktično nobene edukacije. Vse stroke in ustanove so se zavedale, da je sladkorna bolezen pomembna, in trudili so se, da bi bolnikom zagotovili vse, kar je bilo v njihovi moči, vendar obravnava ni bila enotna. Društva bolnikov s sladkorno boleznijo so več kot desetletje dolgo opozarjala, predlagala in si želela, da bi Slovenija dobila nacionalni program, ki bi vse to povezal. Tako je bilo leta 2010, ko smo nacionalni program sprejeli, s strani Zveze društev diabetikov Slovenije zaznati veliko veselje v smislu »no, zdaj ga pa imamo«. Prav zveza ima velike zasluge, da se je država odločila pri14 Sladkorna bolezen MAREC 2018

foto: BRANE BOMBAČ

Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je prehodil dolgo pot. Pri obravnavi bolnikov je danes marsikaj drugače kot pred sprejetjem tega strateškega dokumenta, od dogovora, na kateri ravni zdravstvene oskrbe prejmejo bolniki najboljšo oskrbo obogatenih strokovnih smernic, do sistemskih sprememb. In vendar ostaja pri obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo veliko izzivov. O napredku in prihodnjih izzivih smo se pogovarjali s podpredsednico Koordinativne skupine za izvajanje nacionalnega programa pri Ministrstvu za zdravje dr. Jelko Zaletel, dr. med.

praviti nacionalni program, in zveza je pri pripravi programa vseskozi zelo konstruktivno sodelovala. Po sedmih letih izvajanja nacionalnega programa lahko ugotovimo, da so v zdravstvenem sistemu jasno opredeljene naloge in tudi, kdo jih izvaja. Bolnik v družinski medicini dobi bazično zdravstveno oskrbo in jasno je določeno, pod katerimi pogoji je potrebna napotitev na sekundarni nivo. S širjenjem tima družinske medicine, ko se mu je priključila še diplomirana medicinska sestra, so vzpostavljene razmere za to, da lahko bolniki tam dobijo kratke verodostojne informacije o sladkorni bolezni. Z edukacijskimi programi v centrih za krepitev zdravja, zdaj so trije, v kratkem pa

bo še novih 25, se uvajajo standardizirani programi izobraževanja za bolnike, ki se vodijo na primarnem nivoju. V najkrajšem obdobju bomo edukacijske programe standardizirali tudi na sekundarnem nivoju. Eden izmed osrednjih ciljev Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2010–2020 je zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2. Toda sladkorna bolezen tipa 2 je povsod v razvitem svetu v porastu, tudi v Sloveniji. Ko smo pisali nacionalni program, so se oglašali ljudje, ki so želeli vedeti, kaj lahko z nacionalnim programom obljubimo na tem področju, v številkah. Vendar je

zdravih izbir dejstvo, da je pojavnost sladkorne bolezni nemogoče zmanjšati, ker je življenje ljudi vedno daljše. To pomeni: ker živimo v povprečju dlje, je tudi verjetnost, da bomo doživeli sladkorno bolezen, mnogo večja. Poleg tega danes še živijo tudi bolniki s sladkorno boleznijo, ki pred dvajsetimi leti ne bi bili več med nami. Ta cilj – zmanjševanje pojavnosti sladkorne bolezni – bomo morali v prihodnjem nacionalnem programu poimenovati bolj natančno, da ne bo zavajajoč. Predvsem gre za to, da moramo zdravstvene in druge družbene sisteme pripraviti na to, da bo med nami čedalje več bolnikov s sladkorno boleznijo in drugimi kroničnimi boleznimi. In ti bolniki imajo poleg zdravstvenih še mnoge druge potrebe. Kaj bi izpostavili kot pomemben napredek dosedanjega izvajanja nacionalnega programa z vidika bolnika ali potencialnega bolnika s sladkorno boleznijo?

Če vas skrbi, ali imate katero od pogostejših kroničnih bolezni ali ne, ste danes lahko prepričani, da vas bodo vsakih pet let povabili na preventivni pregled, kjer bodo med drugim preverili tudi, če imate doslej še neprepoznano sladkorno bolezen ali če imate večjo verjetnost, da bi jo dobili. V tem primeru vas bodo usmerili v določene programe, kjer boste dobili verodostojne informacije glede življenjskega sloga, in če je bila sladkorna bolezen že odkrita, pa o tej bolezni. Pomembno se mi zdi tudi, da se danes sladkorne bolezni javnost zaveda bolj, o njej več ve, da se je ozaveščenost o sladkorni bolezni močno povečala. Pred letom 2010 se je v javnosti govorilo pretežno o boleznih srca in žilja, danes o sladkorni bolezni mnogo pogosteje poročajo tudi mediji. To je zelo pomembno tudi za bolnika, ki ga ozaveščena okolica lahko bolj podpira. Želim si, da bo v prihodnje tudi stigmatizacija sladkorne bolezni manjša. Danes je model oskrbe bolnika s sladkorno boleznijo natančno določen, popolnoma jasno je, kakšne so vloge diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulan-

ti, diabetologa, edukatorja, kakšne so vloge mnogih drugih specialistov in lekarniških farmacevtov. Da povezovanje znotraj nacionalnega programa dobro funkcionira, je pokazalo na primer poročilo OECD o slabem stanju diabetične noge v Sloveniji, ki je sprožilo val reakcij stroke in različnih institucij – rezultat so mnoge aktivnosti, na podlagi katerih se povečuje pregledanost nog in se vzpostavljajo hitre poti za določene preiskave. Kakšen je napredek na področju edukacije, na eni strani zdravstvenih timov in na drugi strani bolnikov? Edino sistematično izobraževanje s področja sladkorne bolezni za družinske zdravnike pred letom 2010 so izvajali v UKC Ljubljana. S projektom referenčnih ambulant v družinski medicini pa se je začelo usposabljanje tudi za diplomirane medicinske sestre, ki imajo zelo pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju sladkorne bolezni tipa 2, že odkritim bolnikom pomagajo skozi vse preiskave, ki so potrebne pri vodenju sladkorne bolezni, in so jim na voljo s pojasnili in informacijami. S tem projektom se širijo tudi

usposabljanja in izobraževanja za zdravnike družinske medicine, tako da se znanje in razumevanje, kaj bolnik s sladkorno boleznijo tipa 2 potrebuje, krepita z roko v roki. Leta 2016 smo izdali tudi prenovljene in obogatene strokovne smernice za vodenje sladkorne bolezni tipa 2, ki so osnovno študijsko gradivo za diplomirane medicinske sestre v ambulantah družinske medicine in tudi za družinske zdravnike in ga kot táko tudi prepoznavajo. Ko smo leta 2008 pisali prve strokovne smernice, se je nam, diabetologom, zdelo, da jih pišemo sami zase. Ob pripravi zadnjih pa je sodelovalo večje število različnih zdravstvenih strokovnjakov z jasnim namenom boljše koordinacije oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo. Z vzpostavitvijo in širitvijo centrov za krepitev zdravja v oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo sistematično vstopajo tudi drugi strokovnjaki, kot so fizioterapevti, psihologi in kineziologi. Bolnik s sladkorno boleznijo ima lahko različne težave. Lahko je starejši in ima slabšo mišično moč. Ti programi mu bodo lahko pomagali ohranjati mišično moč in ravnotežje in s tem boljše življenje, saj bo lahko dlje skrbel sam zase. S tem zmanjšamo tudi verjetnost za padce, ki so, kot vemo, pogosto prelomnica v starejšem življenjskem obdobju in vodijo v hospitalizacijo, okužbe in tako naprej. To je samo en primer, kako lahko ta razširjeni tim strokovnjakov v centrih za krepitev zdravja pomaga ne le z vidika sladkorne bolezni, ampak tudi glede širših potreb tega bolnika. Gre za večstopenjske spremembe, z novimi programi, temami, metodami, predvsem pa s spremembo pristopa. Zdravstveni delavec ne čaka v neki ambulanti, da bo bolnik prišel do njega, ampak gre zdravstveni delavec v lokalno skupnost. Gre tudi za aktivacijo te skupnosti, da bo prepoznala elemente za zdravo in srečno življenje v svojem lokalnem okolju in imela možnost, da spreminja neugodne dejavnike, kar imenujemo skupnostni pristop v zdravju. Smo po sedmih letih izvajanja nacionalnega programa uspešnejši tudi pri preprečevanju kroničnih zapletov sladkorne bolezni? Smo. Odkar imamo v državi na voljo preglede očesnega ozadja v centrih za diabetično retinopatijo, se ti opravljajo po enotnih kliničnih smernicah za obravnavo diabetične retinopatije. Dostopnost 16 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Centri za krepitev zdravja prinašajo večstopenjske spremembe, predvsem pa spremembo pristopa. Zdravstveni delavec ne čaka v neki ambulanti, da bo bolnik prišel do njega, ampak gre zdravstveni delavec v lokalno skupnost. Gre tudi za aktivacijo te skupnosti, da bo prepoznala elemente za zdravo in srečno življenje v svojem lokalnem okolju. do strokovno korektnega pregleda se je izboljšala, čeprav se je fizična dostopnost ponekod morda začasno zmanjšala. Ti centri omogočajo tudi, da se zdravstvena dokumentacija za posameznika shranjuje, kar je pomembno za izbiro pravilnega načina zdravljenja ob pojavu diabetične retinopatije. Glede nog lahko ugotovimo, da smo imeli leta 2010 že oblikovan presejalni test za diabetično nogo, s katerim odkrivamo zgodnje okvare živčevja in prekrvitve glede nog. Ta test se je izvajal na sekundarnem nivoju, vendar zaradi velikega števila bolnikov tega pregleda ni bilo vedno možno omogočiti vsako leto, kot naj bi ga po smernicah. V teh sedmih letih smo z razvojem primarne ravni tudi v družinski medicini dobili možnost za izvedbo tega testa, ki ga izvajajo diplomirane medicinske sestre, zdravniki pa so usposobljeni za interpretacijo tega testa in za naslednje korake. S presejanjem za diabetično ledvično bolezen ni bilo posebnih težav in tudi dostopnost je ustrezna. Glede preprečevanja iz zgodnjega odkrivanja bolezni srca in žilja pri bolnikih s sladkorno boleznijo lahko ugotovimo, da se je, kot za vso ostalo populacijo, izboljšala dostopnost do koronografije, odprto vprašanje pa ostaja dostopnost do pravočasne angiografije in drugih slikovnih metod za preiskavo žilja spodnjih okončin. Kateri bodo najpomembnejši izzivi prihodnjega nacionalnega programa, torej v letih 2020–2030? Ali jih je že mogoče izpostaviti? Če leta 2010 ni bilo jasno dogovorjeno niti, kdo naj kje in na kakšen način zdravi bolnike s sladkorno boleznijo, ta dogovor zdaj obstaja. Kako se izvaja po po-

sameznih regijah, pa je drugo vprašanje. Vse analize, ki smo jih naredili v zadnjih sedmih letih, namreč kažejo velike razlike v pojavnosti sladkorne bolezni in v dostopnosti do vnaprej dogovorjenega modela oskrbe. Tega se bomo lotili v najkrajšem času. Razlike v regijah so opazne tudi glede socialno-ekonomskih dejavnikov, ki so s sladkorno boleznijo sicer zelo povezani. Kratkoročni načrt je tako natančno opredeliti stanje po zdravstvenih regijah in analizirati razlike, primanjkljaje in vzroke zanje ter pripraviti tudi predloge aktivnosti, ki bodo regijsko specifični. Če smo se v zadnjih sedmih letih ukvarjali predvsem s sistemom, se bomo v naslednjih letih predvsem s preučevanjem razlik v regijah in s pripravo ukrepov, ki bodo prav gotovo del prihodnjega dveletnega akcijskega načrta izvajanja nacionalnega programa. O izhodiščih za prihodnji nacionalni program težko govorim, vendar glede na dosedanje pogovore med partnerji kaže, da bi bilo smiselno dobro energijo, pristope in koncepte z nacionalnega nivoja prenesti na lokalni nivo, v regije. Ob tem se moramo zavedati, da bomo najverjetneje trčili ob vprašanja, ki so zunaj dosega nacionalnega programa in zdravstva, ki bodo odvisna od siceršnjega dogajanja v politiki in družbi. Izhodišča prihodnjega nacionalnega programa bodo šla gotovo tudi v smeri umeščanja vloge bolnika kot aktivnega državljana pri soustvarjanju zdravstvene politike in vključevanja v društva bolnikov ter programe podpore drugim bolnikom. Redefinirati bo treba vprašanja glede nadaljnjih usposabljanj zdravstvenega kadra o potrebah kroničnih bolnikov in starajoče se družbe, ki bi se morala preseliti v redne kurikulume zdravstvenih šol in fakultet, to pa so tudi sicer teme, ki terjajo vzpostavljanje funkcionalnih povezav z drugimi družbenimi sistemi, predvsem socialo. Za delovno aktivno populacijo so odprti številni izzivi, ki se nanašajo na prilagoditve delovnega okolja kroničnim bolnikom. Tudi bolnikom s sladkorno boleznijo. Za otroke in mladostnike pa menim, da bi morala biti prva skrb družbe usmerjena v ustvarjanje okolja, ki ne bi toliko žugalo, ampak bi ponujalo predvsem veliko zdravih izbir in čim manjšo izpostavljenost negativnim. To je naloga družbe, ki mora urediti enostaven in atraktiven dostop do zdravih izbir in krepiti zdravstveno pismenost že od vrtca dalje.

EDUKOTIČEK

® Jana Klavs, edukatorka v UKC Ljubljana

Post »Postim se, pozajtrkovala sem le ribe z zelenjavo, kruh, skodelico bele kave z manj mastnim mlekom in košček peciva za zraven!«

To mi je v tem postnem času zaupala dobrovoljna gospa v naši ambulanti. »Ne jem mesa, pa tudi čokolade ne!« je pridala zadovoljno. No, meni se zajtrk ni zdel slab, čeprav je brez mesa in čokolade, če že ravno to pri gospe pomeni post. Post v mojih ušesih pomeni »odreči se nečemu«. Odreči se tistemu, kar imate najrajši! Lahko je to čokolada za tiste, ki radi jedo čokolado, alkohol za tiste, ki ne morejo preživeti dneva brez kozarčka ali dveh, sadje za nekoga, ki živi v misli, kako zdravo je sadje, in več, kot se ga poje, bolj zdrav je človek. Za drugega je odrekanje, če ne je salame in mesnih izdelkov, za tretjega izogibanje maščobam, pa čeprav so to »zdravi« oreški. A če človek na dan poje 100 ali 200 gramov oreškov, je to podobno, kot bi popil dva decilitra olja, kar predstavlja vsaj 1200 kcal ali tri četrtine dnevnih potreb povprečnega človeka. Smisel postenja ali odrekanja lahko poiščemo tudi drugje, na primer v izogibanju gledanja televizije, v izogibanju kajenja, v le nujni rabi računalnika ali pametnega telefona. Postenje je prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane. Pri večini postov velja, da smeta skozi usta vstopati samo svež zrak in čista voda ali precejen in razredčen sadni ali zelenjavni sok. Postenje lahko traja, dokler je v telesu dovolj hranljivih rezerv za vzdrževanje življenja in za normalno delovanje vseh vitalnih funkcij. Danes obstajajo številne oblike posta, ki dovoljujejo ne le uživanje pijač, temveč tudi jedi. Uživamo lahko le energijsko revno hrano, ki je izbrana tako, da kar najmanj obremenjuje prebavo. O postenju lahko govorimo, če zaužijemo 300 do največ 400 kalorij na dan, kar je še veliko manj kot pri navadnih dietah za zmanjšanje telesne teže (1200–1500 kalorij na dan). Vir: Wikipedija

In čemu post ali postenje Včasih je preprosto treba presekati, poiskati novo moč in nov zagon. Narava poskrbi za počitek, nizke temperature in snežna odeja rastlinam dovolita post v rasti. Živali bijejo bitko v iskanju nekaj malega hrane, mnogo jih pogine. Najmočnejše, vidno shujšane komaj dočakajo pomlad, ko se ponovno naužijejo sveže hrane, kmalu zatem pa že ugledamo mladiče srnjadi, drugih gozdnih in domačih živali. Prenova, obnova, nova energija, novo življenje. Čeprav je dve milijardi ljudi vsak dan lačnih, še več pa jih nima sveže pitne vode, se ostalima dvema tretjinama svetovnega prebivalstva ni treba bati, kako bosta preživeli zimo, saj so trgovine odprte vsak dan, hrano lahko kupimocelo sredi noči. Čemu torej odrekanje, če imamo več kot kadar koli? Morda boste odgovor našli v spodnjih trditvah in s tem zagotovo razlog, da se tudi vi vsaj za teden ali dva odrečete vrsti hrane, za katero mislite, da vam predstavlja največ slabe vesti. Kadilci imate

priložnost, da svoja pljuča očistite pred pomladjo, morda vam uspe, da za vedno opravite s to razvado. TV-holikom priporočamo omejitev gledanja televizije; ko bo najhujša kriza mimo, si privoščite teden dni brez televizije. Nič čudnega ne bo, če boste imeli po tem tednu bolj urejen krvni tlak in krvni sladkor. Morda boste izgubili še kak med zimo pridobljen kilogram, saj boste čas za gledanje televizije lahko zamenjali za sprehod ali prijetno druženje s prijatelji. Zagovorniki posta pravijo: • post je ena redkih in uspešnih naravnih razstrupljevalnih metod, • post kot metoda zgodnjega zdravljenja bolezni ima danes čedalje večji pomen, • post kot način zdravljenja je najučinkovitejša in najvarnejša metoda za zdravljenje presnovnih bolezni, ki imajo svoj izvor v prehrani, • post nam pomaga ohraniti naše telesne in umske sposobnosti, • post nam je v pomoč pri premagovanju odvisnosti od zdravil in poživil, • post je najhitrejša, najugodnejša in najvarnejša metoda za izgubo odvečnih kilogramov, • post je pot do lepe polti in napete kože. Vir: Wikipedija

Sladkorna bolezen, post ali odrekanje? Klinika Mayo v Združenih državah Amerike (ena bolj znanih in uspešnih klinik za zdravljenje sladkorne bolezni) že vrsto let uporablja postenje v namen zdravljenja nekaterih kroničnih bolezni. Postenje poteka pod nadzorom zdravstvenih strokovnjakov, saj je samovoljno postenje in še posebej opustitev terapije lahko za bolnika škodljivo, če ne celo usodno. Če vas torej misel po očiščevanju brez medijskooglaševanih pripravkov mika, se posvetujte, kakšno vrsto samoočiščevanja si lahko privoščite. Za manjša odrekanja ne potrebujete posebnega dovoljenja. Sami dobro veste, kaj vam predstavlja pregreho. Če se boste recimo vsaj za teden ali mesec odrekli sladkariji, bo to ugodno vplivalo na vaše počutje, pa tudi na krvni sladkor. Če boste vztrajali dlje, boste celo na tehtnici opazili pozitiven premik. Današnjega edukotička ne pišem kar tako. Tudi mene je zanimalo, ali se lahko odrečem tistemu, čemur se najtežje. Tako mi je čisto po naključju že lani uspel štiridesetdnevni post. Zelo lepa izkušnja, z vrsto pozitivnih učinkov, dogodkov, ki so zapolnili čas obrokov (saj sem uživala le malo sveže stisnjenega sadnega soka), in misli, ki so bile ves čas pozitivne. Tako lepo, da se letos spet postim. Sladkorna bolezen MAREC 2018

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Prehranska dopolnila in sladkorni bolnik

Shujšali bi čez noč? Ne, to ne gre ... ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Prodajalci prehranskih dopolnil zatrjujejo, da njihovi izdelki na zniževanje telesne teže delujejo tako, da zaustavijo absorpcijo maščob ali ogljikovih hidratov, zmanjšujejo apetit ali pospešijo presnovo. Vendar je zelo malo znanstvenih dokazov, da prehranska dopolnila v resnici delujejo. »Številna prehranska dopolnila so draga, nekatera lahko součinkujejo z zdravili, nekaj pa je lahko tudi zdravju nevarnih. Če razmišljate o tem, da bi za zniževanje telesne teže uživali prehranska dopolnila, se prej posvetujte z zdravstvenim osebjem (svojim zdravnikom, referenčno sestro, medicinsko sestro v zdravstvenovzgojnem centru), še posebej, če imate zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen, bolezni, povezane s srcem, ali druge kronične bolezni,« preventivno svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Učinkovitost in varnost izdelkov – vprašljiva? V prehranskih dopolnilih, namenjenih hujšanju, najdemo različne sestavine: zdravilne rastline in njihove izvlečke, vlaknine, minerale, ki so v različnih količinah in v različnih kombinacijah. Uživajo se v obliki kapsul, tablet, tekočin in praškov. »Ugotavljamo, da proizvajalci prehranskih dopolnil zelo malo pozornosti namenjajo učinkovitosti in varnosti svojih izdelkov. Varno prehransko dopolnilo ni škodljivo za zdravje tistega, ki ga uživa. Učinkovito prehransko dopolnilo pa mora izkazovati zatrjevane učinke. Študije, s katerimi običajno dokazujejo vpliv na izgubo telesne teže, so opravljene z majhnim številom ljudi, ki uživajo obravnavano sestavino samo nekaj dni ali tednov. Učinkovitost in varnost izdelkov bi lahko dokazali le z raziskavo, ki bi bila zasnovana na večjem številu ljudi, ki predstavljajo vzorec populacije, in bi trajala dalj časa – torej 18 Sladkorna bolezen MAREC 2018

foto: OSEBNI ARHIV U. B. IN A. Š.

Vsak si želi, da bi izgubil kakšen kilogram teže na lahek način, brez stradanja, gibanja in odpovedovanja. Čeprav je dokazano, da drugače kot tako, da jemo manj in se več gibljemo, ne gre, pa nekateri iščejo stranske poti do vitkejše postave. Nemalokrat posežejo po različnih prehranskih dopolnilih, ki naj bi pospešila izgubo telesne teže. A kako varna so? O tem se večina niti ne sprašuje, saj različni proizvajalci na vse mogoče načine oglašujejo dobre strani jemanja različnih preparatov, na slabe pa enostavno pozabijo.

»Osnovna zahteva živilske zakonodaje je ta, da morajo biti živila, ki se tržijo, varna,« opozarjata dr. Urška Blaznik in Ajda Švab iz NIJZ.

vsaj nekaj mesecev,« pravijo na NIJZ. Večina raziskav o uporabi prehranskih dopolnil je bila narejena pri različnih skupinah športnikov, zelo malo pa je znanega o uporabi prehranskih dopolnil med splošno populacijo. Jasno je le, da se –pri odraslih in tudi pri mladostnikih – uporaba prehranskih dopolnil povečuje, kar je posledica agresivnega oglaševanja in ustvarjanja potreb po prehranskih dopolnilih, ki jih največkrat sploh ni.

Presnova Vsako prehransko dopolnilo je koncentriran vir hranil, zato učinkuje na organizem. V najboljšem primeru pomaga pri vzpostavitvi primernega prehranskega statusa, če je ugotovljeno pomanjkanje hranil. V najslabšem primeru pa ima prehransko dopolnilo lahko tudi neželene učinke. Ljudje imajo v posameznih življenjskih obdobjih različne zmožnosti presnavljanja sestavin prehranskih

dopolnil. Spremembe v presnovi lahko vodijo do različnih količin aktivnih sestavin v telesu. Starejši so bolj ranljiva populacija, saj je starost povezana s spremembami v možnostih presnove hrane in izločanju nekaterih sestavin. Tako lahko prehranska dopolnila, katerih sestavine se presnavljajo preko ledvic ali jeter, predstavljajo večje tveganje za starejše prebivalstvo. »Osnovna zahteva živilske zakonodaje je ta, da morajo biti živila, ki se tržijo, varna. To zagotavljajo številni postopki in nadzorni sistemi, vendar se lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pri posameznikih povzroči neželene reakcije, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi čezmerno zaužitih količin, kar je bolj verjetno pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, kot so prehranska dopolnila. Ta lahko bolj verjetno povzročajo neželene učinke po-

sameznikom, ki jih jemljejo namesto predpisanih zdravil ali kadar ljudje v kombinaciji uživajo veliko dodatkov, lahko imajo tudi interakcije s posameznimi zdravili, ki bi lahko povzročile neželene učinke,« opozarjata dr. Urška Blaznik in Ajda Švab iz NIJZ.

Previdno s prehranskimi dopolnili za hujšanje Tako kot ostala prehranska dopolnila so prehranska dopolnila za hujšanje koncentrirani viri snovi, ki imajo hranilne ali fiziološke učinke na organizem, zato se neželeni učinki lahko pojavijo. Večina prehranskih dopolnil za hujšanje vsebuje mešanice sestavin, katerih skupno delovanje običajno ni preučeno. »Če se odločite, da boste uživali prehranska dopolnila za hujšanje, naj bo to za krajši čas. Obstaja zelo malo znanstvenih dokazov, da prehranska dopolnila v resnici delujejo. Študije, s katerimi običajno dokazujejo vpliv na izgubo telesne teže, so namreč opravljene z majhnim številom ljudi, ki uživajo obravnavano sestavino samo nekaj dni ali tednov. Učinkovitost in varnost izdelkov bi lahko dokazali le z raziskavo, zasnovano na večjem številu ljudi, ki bi predstavljalo vzorec populacije, raziskava pa bi trajala dalj časa,« pravita strokovnjakinji. V ZDA je bilo med januarjem 2004 in decembrom 2012 237 prehranskih dopolnil podvrženo odpoklicu s strani FDA, kar kaže na razumno verjetnost, da bi uporaba ali izpostavljenost tem proizvodom povzročila resne neželene učinke na zdravje. Od teh izdelkov je bilo kar 27 odstotkov prehranskih dopolnil za hujšanje. V večini primerov je bil odpoklic posledica prisotnosti neprijavljenih sestavin zdravil. Na NIJZ so pripravili nekaj najbolj značilnih živil oziroma ekstraktov, ki jih ponujajo v preparatih za hujšanje. Poglejmo si nekatere (podatki so objavljeni na spletni strani NIJZ). 1. Ekstrakt belega fižola (običajni beli fižol Phaseolus vulgaris). Pripisujejo mu zaviranje absorpcije ogljikovih hidratov in zaviranje apetita. Ali deluje? Ekstrakt belega fižola lahko le malo pripomore k zmanjševanju telesne teže. Varnost? Ekstrakt ne predstavlja tveganja za zdravje, v večjih odmerkih lahko povzroča težave v prebavnem sistemu. 2. Ekstrakt zelene kave so nepražena zrna kave. Ekstraktu zelene kave pripi-

sujejo zmanjševanje zalog maščob in pretvorbo krvnega sladkorja v energijo. Ali deluje? Povezava med uživanjem zelene kave in njenih ekstraktov in vzdrževanjem normalnega nivoja krvnega sladkorja ter vzdrževanjem normalne telesne teže ni bila potrjena. Varnost? O varnosti ekstraktov zelene kave ni veliko podatkov. Poročajo, da lahko povzroča glavobole, težave v urinskem traktu in težave z jetri. Prav tako vsebuje kofein. 3. Citrus aurantium (»grenka pomaranča«), glavna biološko aktivna substanca v ekstraktu je sinefrin. To je substituirana fenolna substanca, ki je strukturno podobna prepovedanemu efedrinu in ima zato tudi podobne stimulativne učinke. Deluje na centralni živčni sistem in je ponekod v Evropi (npr. Švedska) v odmerkih nad 20 mg/dan razvrščena kot zdravilo. Ali deluje? Večini proizvodov, ki vsebujejo ekstrakt Citrus aurantium, se pripisuje učinek zmanjševanja telesne teže, čeprav ni jasno dokazan. Grenka pomaranča lahko nekoliko poveča potrebo po energiji (porabite več kalorij) in nekoliko zmanjša apetit. Varnost? Uživanje prehranskih dopolnil s sinefrinom je lahko povezano z večjo verjetnostjo za težave s srčno-žilnim sistemom (zvišan krvni tlak, tahikardije, aritmije, miokardni infarkt). Pomembno je poudariti, da se težave povečajo, če uživate prehranska dopolnila, ki vsebujejo poleg sinefrina tudi kofein. 4. Kofein je psihoaktivna snov, ki povzroči, da se pri posamezniku poveča pozornost in pospeši presnova. Zelo pogosto je dodan prehranskim dopolnilom za zmanjševanje telesne teže. Ker se kofein naravno nahaja v pravem čaju, kavi, gvarani, kola oreških, mate čaju in drugih rastlinah, včasih niti ni naveden na seznamu sestavin. Ali deluje? Prehranska dopolnila s kofeinom sprva lahko prispevajo k zmanjševanju telesne teže, vendar se telo nanj sčasoma navadi, zato učinka dolgoročno običajno ni. Varnost? Kofein je varen v nizkih odmerkih. V višjih odmerkih, odvisno od posameznika, lahko povzroči nervozo, tesnobo, vpliva na vzorec spanja. Pri odmerkih nad 400 mg/dan pri odraslih lahko povzroča slabost, bruhanje, pospešeno bitje srca in druge bolj zapletene težave s srcem. Kombiniranje kofeina z drugimi snovmi s stimulativnim učinkom lahko precej okrepi njegove učinke.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Diete in sladkorni bolnik

LCHF dieta (nizkoogljikohidratna visokomaščobna dieta) ® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka

Spoznanja številnih medicinskih strokovnjakov kažejo, da so diete, kadar zanje ni medicinske indikacije in niso strokovno vodene, nekoristne. Za dieto vemo, da jo uporabljamo le, če je zanjo jasna medicinska indikacija (npr. dieta pri celiakiji, dieta pri laktozni intoleranci, dieta pri alergiji na mleko, jajca, ketogena dieta kot možnost zdravljenja nepojasnjene epilepsije), sicer govorimo o posameznikovi prehrani in njegovem življenjskem slogu. Torej ni zdrave »diete«. Obstaja zdravo prehranjevanje, načeloma s tem izrazom razumemo sredozemski (mediteranski) način prehranjevanja vključno s primerno količino dnevnega gibanja. S takšnim načinom prehranjevanja lahko vsakdo začne že danes. Energijska poraba mora biti enaka ali nekoliko manjša (čezmerna telesna teža) energijskemu vnosu, v prehrano vključimo manjšo količino polnovrednih škrobnih živil (ena do dve pesti), kakovostno beljakovino (dlan puste ribe ali mesa), nekaj maščobe (olivno ali repično olje), predvsem pa veliko sveže lokalne zelenjave (neomejeno) ter manjšo količino sadja.

Dieto z nizkim vnosom ogljikovih hidratov in visokim vnosom maščob (beljakovin) poznamo od leta 1925, ko je bila prvič uvedena kot oblika zdravljenja epilepsije, znana kot ketogena dieta (90 % maščobe, 8 % beljakovine in 2 % ogljikovi hidrati). V naslednjih nekaj desetletjih so se iz klasične ketogene diete razvile različne izvedenke. Za najbolj znano v tem obdobju velja Atkinsova dieta (65 % maščob, 35 % beljakovin in 10 % ogljikovih hidratov (OH)). V 21. stoletju pa postaja čedalje bolj popularna nova modifikacija, in sicer LCHF dieta – nizkoogljkohidratna visokomaščobna dieta (50 % maščob, 25 % beljakovin in 25 % ogljikovih hidratov). Za primerjavo: sredozemsko dieto sestavlja 25–30 % maščob, 15–20 % beljakovin in 50–60 % ogljikovih hidratov. Čedalje več znanih osebnosti in celo profesionalnih športnikov ter profesionalnih športnih rekreativcev zagovarja LCHF dieto kot najboljšo najhitrejšo metodo za izgubo odvečne telesne maščobe (kilogramov) na eni strani in povečanje energije na drugi strani.

Komu verjeti Leta in leta so nam nacionalni programi za ohranjanje zdravja predstavljali povečano uživanje maščob kot vstopnico za razvoj bolezni srca in ožilja. Atkinsova dieta je bila v prejšnjem stoletju tarča posmeha, saj naj bi zviševala holesterol, ob tem pa posameznika silila v čezmerno uživanje rdečega mesa in zelo mastnih sirov. Na drugi strani predvsem 20 Sladkorna bolezen MAREC 2018

vzdržljivostni športniki leta in leta prisegajo na polnjenje glikogenskih rezerv (»carboloading«) med napornimi treningi in tekmami, da bi preprečili pretreniranost in se izognili »trku od steno« zaradi izčrpanosti. Trendi se spreminjajo tudi na področju prehranjevanja. V uglednih medicinskih revijah je objavljenih čedalje več neodvisnih študij, ki govorijo v prid zniževanju uživanja ogljikovih hidratov in povečevanju uživanja visokomaščobnih in visokobeljakovinskih obrokov. Tako že leta 2007 ugledna ameriška medicinska revija JAMA objavlja rezultate primerjalne analize štirih redukcijskih diet; tri med njimi so »popularne« diete z različnimi vsebnostmi ogljikovih hidratov: Atkinsova (zelo nizka vsebnost ogljikovih hidratov), Zonova (nizka vsebnost ogljikovih hidratov) in Ornisheva (zelo visoka vsebnost ogljikovih hidratov) in dieto, ki temelji na nacionalnih priporočilih za redukcijo telesne mase LEARN (Lifestyle, Exercise, Attitudes, Relationsips and Nutrition). V randomizirano dvanajstmesečno študijo so vključili 311 žensk s čezmerno telesno maso oz. debelostjo (ITM 27–40), ki niso imele diabetesa in pri katerih še ni nastopila menopavza. Primerjalna analiza omenjenih štirih diet je pokazala največji padec telesne mase pri preiskovankah na Atkinsonovi dieti v primerjavi z drugimi tremi dietami in signifikantno večji padec telesne mase med Atkinsovo in Zonovo dieto. Statistično značilnega znižanja telesne mase pa niso dokazali med Zo-

novo, Ornishevo in LEARN dieto. Ostali rezultati Atkinsonove diete (rizični dejavniki za bolezni srca in ožilja: LDL-H, HDL-H, trigliceridi, razmerje celotni holesterol / HDL-H, glukoza, krvni tlak) so primerljivi ali celo ugodnejši od ostalih treh diet. Že dve leti prej je Noackes s sodelavci objavil primerjalno študijo vpliva visoko beljakovinske (VB) in visokoogljikohidratne (VOH), energijsko omejene, dvanajst tednov trajajoče diete, na izgubo telesne mase, prehranski status in dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni pri debelih ženskah. V študijo je bilo zajetih 1000 avstralskih žensk z jasno opredeljeno čezmerno telesno maso ali debelostjo (ITM 32 ± 6). Rezultati so pokazali, da so ženske pri obeh dietah izgubile telesno maso; v povprečju 7,3 ± 0,3 kg. Preiskovanke na VB dieti so izgubile večji delež maščevja kot preiskovanke na VOH dieti. Prav tako se je serumska vrednost trigliceridov v skupini z VB dieto znižala bolj kot v skupini z VOH dieto. Noackes s sodelavci zaključuje, da ima energijsko omejena visoko beljakovinska dieta prehranske in presnovne koristi, ki so enake in v nekateri primerih celo večje kot pri visokoogljikohidratni dieti.

Več beljakovin in manj ogljkovih hidratov? Če pogledamo presnovno pot hrane, nam hitro postne jasno, zakaj je LCHF dieta uspešna pri izgubi telesne maščobe. Zaradi uživanja večjih količin maš-

čob in beljakovin v obroku ob sočasno nižjem vnosu ogljikovih hidratov je občutek sitosti pri LCHF dieti daljši kot pri večini drugih diet. Ker telo ne dobi zadostne količine ogljikovih hidratov, energijo po izpraznitvi glikogenskih rezerv v mišicah zagotavlja z razgradnjo lastnih beljakovin in izkoriščenjem maščobnih zalog. Pri razgradnji beljakovin in maščobe nastajajo v krvi kot stranski produkti ketonska telesa, ki služijo kot vir energije, v presežkih pa se iz organizma izločajo preko ledvic (večja obremenitev ledvic). Zaradi večjega občutka sitosti osebe ne posegajo po prigrizkih in mašilih, ob obroku pa pojejo manj, zato je LCHF dieta uspešnejša pri izgubi telesne maščobe. LCHF dieta je lahko primerna le za krajše časovno obdobje (tri do štiri tedne) ob povečanjem vnosu tekočine (zaradi ledvic). Daljše izvajanje lahko povzroči trajne zdravstvene posledice zaradi preobremenjenosti ledvic in jeter. Pogosta nevšečnost je tudi hudo zaprtje (obstipacija) zaradi uživanja hrane skoraj brez neprebavljenih ostankov in odsotnosti netopnih prehranskih vlaknin, ki povečujejo volumen blata in preprečujejo njegovo zlepljenje. Do obstipacije na LCHF dieti pride, ker je prebavljivost maščob več kot 98 %, beljakovin 85–97 % pri zelenjavi pa ostanejo predvsem manjše količine topne prehranske vlaknine. Danes lahko nesporno trdimo, da je čezmeren vnos ogljikovih hidratov, predvsem prečiščenih škrobnih živil, sladkorja in sladkih pijač, eden glavnih krivcev za slabšo presnovno urejenost sladkornega bolnika, naraščanje čezmerne telesne mase in debelosti v svetu. Kot klinična dietetičarka, ki je vsakodnevno vpeta v prehransko svetovanje in spremljanje uspešnosti/neuspešnosti redukcijske diete, ostajam kljub naravnost fantastičnim rezultatom množice modificiranih LCHF diet na realnih tleh. Še vedno ostaja odprto vprašanje dolgotrajnih učinkov visokomaščobnih in beljakovinskih diet na organizem. Zato bo potrebnih še veliko multicentričnih raziskav. Za dobre in dolgotrajne rezultate je treba najti srednjo pot

med današnjo uravnoteženo prehrano (sredozemska dieta) in LCHF dieto. Kot uspešna se po naših izkušnjah (mladi sladkorni bolniki tip 1) kaže prehrana z nižjo vsebnostjo ogljikovih hidratov (40–45 %), s poudarkom na sveži zelenjavi, stročnicah, manj sladkem sadju (jagodičje) in polnovrednih škrobnih živilih z nizkim glikemičnim indeksom (GI), večjim vnosom beljakovin (20–25 %) v obliki pustega mesa in albuminske skute, manj mastnih sirov in vnosom maščobe v varnih mejah (30–35 %), s poudarkom na kvalitetnih maščobah rastlinskega izvora: repično, orehovo, laneno, sojino in olivno olje, z oreščki ter mastnimi morskimi ribami (losos in skuša).

Še naprej po sredozemsko z manj ogljikovih hidratov Togih pravil pri načrtovanju obrokov sladkornega bolnika ni več. Že nekaj let načrtovanje prehrane temelji na oblikovanju osebnega prehranjevalnega sloga posameznika, ki pa je močno odvisen od življenjskega sloga. Aktivni posamezniki si lahko danes privoščijo več kot njihovi manj aktivni vrstniki.

Pravilo, da ista dieta ustreza vsem ljudem z diabetesom, spada v zgodovinski arhiv, kot velike steklene ampule z inzulinom in pripadajoče injekcijske igle. Sredozemska prehrana vključuje pretežno hrano rastlinskega izvora (sveža zelenjava, sadje, oreščki, semena in škrobna živila, bogata s prehranskimi vlakninami). Prehrana je bogata z morskimi ribami z dna prehranjevalne verige: sardela, sardon, skuša, občasno losos. Vključuje sveže meso vseh živali (govedina, teletina, svinjina, zajec, puran, piščanec, divjačina). Dober vir beljakovin v sredozemski prehrani so jajca in fermentirani mlečni izdelki, kot so rikota, skuta, jogurt, mocarela, sir, kisla smetana. Tipična predstavnika prehranskih maščob sta olivno olje in oreščki. Sredozemska prehrana nikakor ne izključuje sladic, ki so tipično pripravljene z nizko vsebnostjo dodanega sladkorja, občasno sladkane z manjšo količino medu in obveznim dodatkom svežega sezonskega sadja. Takšne sladice se vključuje na jedilnike le ob posebnih priložnostih, vedno pa v okviru glavnega obroka. Sredozemski način prehranjevanja tudi ne pozablja na nadzorovano uživanje rdečega vina (ga ne prepoveduje) – pravilo je občasno in vedno ob obroku ne več kot kozarec do dva. Takšno prehrano si zaslužimo vsi, tisti z diabetesom ali brez njega. Edino pravilo, ki ga moramo upoštevati, naj bo zmerno – redno – sveže – pestro. Količina ogljikovih hidratov naj bo vedno nadzorovana, pa če štejemo ogljikove hidrate ali ne. Obrok naj vsebuje od 30 do 80 gramov OH, odvisno od naše starosti in fizične aktivnosti pred obrokom ali po njem. Le nadzorovana količina OH je zagotovilo za primerno presnovno hitrost obroka in dolgoročno dobro presnovno urejenost. V obroke vedno vključujemo kvalitetno, predvsem rastlinsko maščobo kot »varovalko«, da presnova ne bo prehitra, pazimo pa tudi, da ne bo počasna. Torej naj po novem velja na krožniku naslednje: redno – zmerno – lokalno – sezonsko – sveže. Sladkorna bolezen MAREC 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pomanjkanje spanja lahko vodi v različne bolezni

Se redimo, ker premalo spimo? ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Pomanjkanje spanja vpliva na kakovost življenja in lahko močno poslabša naše zdravje. A številni ob tem še vedno le zamahnejo z roko, češ, saj gre samo za prehodno nespečnost. A dobro spanje je eden izmed treh stebrov dobrega zdravja in je pomembno ravno tako kot uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost. Spanje vpliva na naše duševno, telesno in čustveno zdravje. Dobro vemo, da se kratkoročni negativni učinki slabo prespane noči pokažejo naslednji dan z zmanjšano pozornostjo in slabšim pomnjenjem. Še bolj kot kratkoročne pa bi nas morale skrbeti dolgoročne posledice pomanjkanja dobrega spanja, saj lahko vodijo v različne bolezni: debelost, diabetes, zmanjšano imunsko odpornost in celo nekatere vrste raka. Pomanjkanje spanja povezujejo tudi z duševnimi boleznimi, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Veliko študij je potrdilo povezavo med premalo spanca in preveč odvečnimi kilogrami. Ljudje, ki so velikokrat spali manj kot 6 ur dnevno, so imeli veliko pogosteje indeks telesne mase, ki je bil višji od povprečja, medtem ko so imeli ljudje, ki so spali 8 ur dnevno, s tem večinoma veliko manjše težave. Eno večjih raziskav na to temo so naredili Američani, ko so v okviru raziskave o zdravju in prehrani (National Health and Nutrition Examination Survey) na primer prišli do ugotovitev, da je pri ljudeh, ki spijo manj kot 7 ur dnevno, verjetnost, da bodo predebeli že na samem začetku raziskave, večja kot pri tistih, ki spijo več. Pri ljudeh, ki spijo 5 ur dnevno, je bila verjetnost debelosti 73 odstotkov večja kot pri tistih, ki so spali od 7 do 9 ur. Seveda le pomanjkanje spanja še ne povzroči debelosti. Vpliva tudi nepravilno prehranjevanje in pomanjkanje gibanja. Toda raziskave so ugotovile, da premalo spanja uniči ravnotežje med hormonoma, ki uravnavata apetit. Povzroči, da telo izloča manj hormona, ki 22 Sladkorna bolezen MAREC 2018

apetit zmanjšuje, ter več hormona, ki ga povečuje. Posledica je povečan apetit in upočasnjena presnova. Če smo neprespani, jemo več, saj nam telo s signali dopoveduje, da smo lačni. Zdi se nam, da naše telo potrebuje več energije, v resnici pa smo samo neprespani. To se nam lahko zgodi že po eni »prekrokani« noči, če pa so takšne noči redne, potem potreba po hrani le še narašča. Kljub temu da se izsledki raziskav o povezavi med pomanjkanjem spanja in debelostjo ujemajo, pa znanstvenega dokaza o tem, koliko spanja bi si človek moral privoščiti, da bi se izognil nevarnostim pomanjkanja spanja, ni. Obstajajo samo okvirna priporočila, ki pa so pri vsakem posamezniku malce drugačna. Koliko spanja dejansko potrebujemo? Odrasli potrebujemo 7 do 8 ur spanja. To je za večino odraslih optimalna količina spanja, čeprav nekateri posamezniki potrebujejo samo 5 ur in se počutijo odlično, drugi pa tudi več kot 10 ur. Starostniki pa po zadnjih raziskavah potrebujejo vsaj toliko, če ne celo več spanja v

primerjavi z mlajšimi odraslimi. Lahko si pomagajo z dremežem čez dan.

Kaj se dogaja med spanjem Spanje je eden izmed slabše raziskanih procesov, ki se dogajajo v našem telesu. Vsekakor je to aktiven proces, ki ima svoj značilen vzorec. Ponoči, ko ugasnemo luči, se telo umiri in utonemo v spanec. V posameznem ciklu spanja se v 90 do 100 minutah ritmično izmenja pet različnih obdobij spanja, ki predstavljajo en cikel. Praviloma se na noč zaporedoma ponovijo trije do pet ciklov, pišejo strokovnjaki na spletni strani Zaspan.si. Za zdrave odrasle osebe je značilno, da zvečer zaspijo v 10 do 15 minutah po ugasnitvi luči. Najprej nastopi mirno obdobje spanja, ki ga poznamo tudi po imenu neREM faza spanja (ang. nonREM). Znotraj te faze si sledijo štiri obdobja spanja: dremež, lahno, globoko in najgloblje spanje. Običajno 60–90 minut po začetku spanja nastopi živahno obdobje spanja. Ime

je dobilo po značilnih hitrih očesnih gibih (angl. rapid eye movement – REM). Živahno obdobje spanja se periodično ponavlja vso noč na približno 90 minut in predstavlja okoli 20 do 25 odstotkov vsega časa spanja. Res pa je, da se vzorec spanja proti jutru spremeni. Glavni akterji postanejo dremež, lahno spanje in REM faza. »Naše telo nas opozarja, da potrebujemo spanec. Za pravilno časovno nastavitev budnosti in spanja, pa tudi gibanja telesne temperature, encimske aktivnosti in nihanja krvnega tlaka, skrbijo sporočila, ki prihajajo iz osrednjega cirkadianega spodbujevalnika ali notranje ure, ki deluje v našem telesu nepretrgoma, 24 ur na dan. Normalen ritem spanja je, da se zvečer uspavamo in zaspimo v 10 do 15 minutah. Občutek zaspanosti je povezan z izločanjem melatonina, hormona, ki se izloča predvsem ponoči, medtem ko se zjutraj ob sončni svetlobi njegova količina začne zmanjševati. Zjutraj se aktivira sistem budnosti, ki prejema impulze iz somatskih in senzoričnih sistemov in njihova sporočila prevaja naprej v centralno živčevje,« piše na omenjeni spletni strani, kjer so navedene tudi najpogostejše motnje spanja, kot je na primer narkolepsija. Če naš spanec ne poteka tako, kot bi moral, lahko govorimo o motnjah spanja, ki jih je veliko več, kot si lahko mislimo (po ocenah okoli 85). Nespečnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot čezmerna dnevna zaspanost in, kot omenjeno, narkolepsija. V sodobni družbi zaradi izmenskega dela, dežurstev in čezoceanskih letov kar tretjina ljudi trpi za različnimi motnjami spanja. Večina bolnikov misli, da nima zdravstvenih težav, če je čezmerno zaspana čez dan, vse dokler jih bolezen resno ne ogroža pri vsakdanjem življenju. Bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, celo med hojo ... Strokovnjaki zato priporočajo, da si motnje spanja zapisujete v dnevnik spanja in ga odnesete svojemu zdravniku, ki vas bo, če bo potrebno, usmeril k specialistu.

zbolijo za boleznimi srca. Še posebno ogrožene naj bi bile ženske, mlajše od 60 let, ki povprečno spijo 5 ur ali manj. Njihovo tveganje, da jih preseneti srčna motnja, naj bi bilo kar dvakrat večje. Manj kot 5 ur spanja na noč naj bi povzročilo celo nabiranje oblog v arterijah. Ker se med spanjem krvni tlak zmanjša, naj bi bilo njegovo pomanjkanje posebno škodljivo pri ljudeh, ki jih že tako muči hipertenzija. Že ena prekrokana noč naj bi jim tlak naslednji dan občutno povečala. Znanstveniki so našli tudi povezavo med pomanjkanjem spanja in sladkorno boleznijo. Ljudje, ki spijo manj kot 5 ur na dan, naj bi imeli povečano tveganje, da jih prizadene sladkorna bolezen tipa 2. Že kratko obdobje pomanjkanja spanca naj bi namreč povzročilo, da telo presnavlja glukozo veliko počasneje in z večjo težavo. Bolniki, ki ponoči slabo spijo, pa naj bi imeli pogosto slabše bolezensko stanje; še več težav naj bi imeli bolniki, ki jih je pestila nespečnost. Študije so pokazale, da so medicinske sestre, ki vsaj dve desetletji delajo v izmenskem nočnem delu, nadpovprečno ogrožene zaradi karcinoma dojke. Japonska študija, ki je analizirala podatke skoraj 24 tisoč žensk, starih med 40 in 79 let, je ugotovila, da so imele tiste, ki so dnevno spale manj kot 6 ur, v primerjavi s tistimi, ki so spale 7 ur, kar za 62 odstotkov povečano tveganje, da jih prizadene rak dojk. Ženske, ki so dnevno spale

9 ur, so imele po drugi strani kar za 28 odstotkov zmanjšano tveganje. Povezave so se pokazale tudi v zvezi z uriniranjem. Ameriška študija je ugotovila, da imajo ženske, ki so več kot 5 let spale manj kot 5 ur dnevno, kar za 80 do 90 odstotkov večje tveganje, da se bodo začele ponoči zbujati, da bi obiskale stranišče, oziroma da dobijo inkontinenco. Že dolgo pa so znane tudi povezave pomanjkanja spanja z motnjami razpoloženja, zlasti z depresijo in anksioznostjo. Premalo spanca dvigne raven kortizola, hormona, ki se povečano izloča, kadar telo začuti stresno situacijo. Tudi v času, ko smo bolni, si najbolj od vsega želimo – spanca. To je naraven odziv telesa, saj spanec krepi delovanje imunskega sistema. Snovi, ki jih izloča imunski sistem, ko se spopada z okužbami, povečajo občutek utrujenosti. Ljudje tako bolezen hitreje prebolijo, če v tem času več spijo in počivajo. Čedalje več dokazov je, da motnje spanja niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled. Premalo spanca in budnost sredi noči zmoti našo biološko uro in zmanjša učinkovitost procesov, ki potekajo v našem telesu. Jasno je, da smo ljudje različni in da nekateri potrebujejo več, drugi pa manj spanca, a spati manj kot 6 ali 7 ur za povprečnega posameznika zagotovo ni dobro. Tako kot ni dobro niti pretiravanje z njim!

Imate sladkorno bolezen? Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1 Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DME-AD-02-1/18-SI

Tveganje za srčno-žilne bolezni Dolgotrajno pomanjkanje spanja namreč povečuje zdravstveno tveganje, še zlasti za srčno-žilne bolezni. Raziskovalci so ugotovili, da imajo ljudje, ki na dan spijo manj kot 7 ur, povečano tveganje, da

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Novartis Pharma Services Inc., Podružnica v Sloveniji Verovškova 57, 1000 Ljubljana, telefon: 01/300-75-50

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; februar 2018. Datum priprave materiala: februar 2018.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega zob in sladkorni bolnik – Curaprox Perio

Za svež dah je pomembno čistiti medzobne prostore ® Katarina Petrović

Nega medzobnih prostorov je pomemben korak pri vsakodnevni skrbi za ustno zdravje, za ljudi z različnimi oblikami parodontalnega obolenja pa celo nepogrešljiv. Za popolno nego zob in dlesni ter za svež dah je ob zobni ščetki priporočljivo uporabiti še medzobne ščetke, ki jih lahko varno vstavite v medzobni prostor, kjer se bodo ščetine popolnoma razprle ter učinkovito in brez poškodb očistile dlesen in stranski površini zob.

Kako izbrati in uporabljati medzobne ščetke Pri izbiri ustrezne velikosti medzobnih ščetk vam bo najbolje svetoval zobozdravnik ali ustni higienik. Če se boste izbire lotili sami, v medzobni prostor najprej poskusite vstaviti najmanjšo, šele nato pa večje medzobne ščetke. Ustrezna je največja, ki jo brez večje sile vstavite v medzobni prostor. Če boste uporabljali premajhno medzobno ščetko, čiščenje z njo ne bo učinkovito, ker ščetine ne bodo dosegle kritičnih mest v medzobnem prostoru. S preveliko pa lahko z uporabo na silo poškodujete dlesni. Uporaba medzobnih ščetk je dokaj preprosta. Postavimo jo na mesto vhoda v medzobni prostor – med zoboma Visokokakovostne medzobne ščetke Curaprox CPS so učinkovite in varne za uporabo. Zaradi njihove dovršenosti zadostuje uporaba enkrat dnevno. pri dlesni. Pod ustreznim kotom jo potisnemo do sredine medzobnega prostora in nato naprej, da konica medzobNovo serijo medzobnih ščetk CPS perio, ki po svojih lastne ščetke preide na drugo stran. Medzobno ščetko nato previdno izvlečemo in nato ponovimo pri vseh medzobnih nostih predstavlja nadaljevanje serije CPS prime, odlikujejo izjemno dolge in nežne ščetine ter močnejše kirurško žiprostorih. čno jedro CURAL®, ki zagotavlja njihovo prožnost in trpežNova serija medzobnih ščetk nost. Ne vsebujejo niklja, zato so primerne tudi za uporaUčinkovitim, varnim in vzdržljivim medzobnim ščetkam bo pri ljudeh z alergijo na to sestavino. Pritrditev na vsa držaCuraprox se je pridružila nova serija CPS perio, posebej na- la je enostavna – s sistemom na klik. menjena pacientom z različnimi stopnjami vnetja dlesni. Medzobne ščetke CPS perio so na voljo v štirih velikostih Medzobne ščetke Curaprox CPS perio so hkrati učinkovite in prijetne za uporabo, kar je pomembno predvsem pri čiš- – CPS 405, CPS 406, CPS 408 in CPS 410 – in nadomeščajo čenju večjih in izpostavljenih medzobnih prostorov, kjer so dosedanjo serijo CPS regular. pogoste bolečine. Priročne so za čiščenje: • ob nosilcih fiksnega ortodontskega aparata, • ob nadgrajenih zobnih vsadkih, kjer se bakterije še lažje kopičijo, in • na območjih s trdovratnimi zobnimi oblogami. 24 Sladkorna bolezen MAREC 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pomen telesne vadbe

Športna aktivnost in diabetes ® Žiga Papež, dipl. šp. tren.

Telesna aktivnost je za diabetike oz. sladkorne bolnike tipa 1 in tipa 2 zelo pomemben, če ne najpomembnejši del zdravljenja diabetesa. Za sladkorne bolnike, ki se želijo ukvarjati z različnimi športnimi aktivnostmi ali pa so že športno dejavni, je zelo pomembno, da dobro spoznajo svoje telo in vse zanimive fiziološke procese, ki se dogajajo v telesu vsakega diabetika med športno aktivnostjo. Omenjeni fiziološki procesi zahtevajo prilagoditev obrokov, tako vsebinsko kot količinsko, in prav tako prilagajanje odmerkov inzulina oz. ostalih zdravil za obvladovanje sladkorne bolezni. Na samem začetku športne aktivnosti oz. vadbe človeško telo v veliki večini kot gorivo porablja glukozo iz mišičnega glikogena v aktivno delujočih mišicah. Kasneje se začne proces črpanja glukoze iz krvi, ki tja prihaja iz jeter. Prvi proces prehajanja glukoze iz jeter se imenuje glikogenoliza, proces, ki sledi nekoliko kasneje, pa glukoneogeneza. Nekoliko kasneje, ko se vse glikogenske zaloge v mišicah izpraznijo, postajajo gorivo proste maščobne kisline. Pretok omenjenih goriv med telesno aktivnostjo izravnavajo za sladkorne bolnike pomemben inzulin, glukagon in ostali hormoni. Kakšni so pozitivni učinki redne športne aktivnosti? Redna pravilno izvajana in dozirana športna aktivnost pozitivno vpliva na

zniževanje krvnega sladkorja, znižuje raven trigliceridov in možnost nastanka dislipidemije. Poleg tega ugodno vpliva na prevencijo pred arterijsko hipertenzijo, fibrinolizo ter v največji meri na debelost, ki ima poleg omenjenih še mnogo drugih negativnih posledic. Aerobna vadba ali anaerobna vadba: kaj je boljše za diabetike? Eden izmed najpomembnejših učinkov telesne aktivnosti je povečanje občutljivosti perifernih tkiv na hormon inzulin. Na učinkovitost inzulina prav tako vplivajo razlike v sestavi skeletnih mišic. Aerobna vadba Aerobna vadba poveča konverzijo mišičnih vlaken iz tipa 2b (hitra) in 2a (hitra + počasna) v tip 1 (počasna) mišična vlakna. Mišična vlakna tipa 1 imajo več-

jo kapilarno gostoto in zato več prenosnikov glukoze, kar pomeni, da se bolje in hitreje odzivajo na inzulin. Anaerobna vadba Vadba za povečanje mišične mase je koristna za zmanjšanje odpornosti proti inzulinu. Večja mišična masa pomeni večji prostor za skladiščenje glukoze. Ljudje z večjo mišično maso imajo manjšo vrednost krvnega sladkorja in manjši odziv inzulina na različne obremenitve z glukozo v primerjavi z ljudmi iste starosti in manjšo telesno aktivnostjo ter vzdržljivostnimi športniki. Najbolj učinkovita je prava kombinacija aerobne in anaerobne oblike vadbe. Vadba za zniževanje HbA1c Raziskave strokovnjakov v zadnjih letih dokončno potrjujejo pozitiven učinek stalne telesne aktivnosti na presnavljanje ogljikovih hidratov in občutljivost za inzulin. Za najbolj optimalno obliko telesne vadbe z učinkom zniževanja HbA1c se je pokazala 30- do 60-minutna športna vadba 3- do 4-krat na teden z intenziteto med 50 in 80 odstotkov največje aerobne kapacitete. Po samo nekajtedenskem izvajanju omenjene oblike športne vadbe se vrednost HbA1c zmanjša od 10 do 20 odstotkov. Sladkorni bolniki imamo edinstveno možnost raziskovanja, testiranja in spoznavanja lastnega telesa skozi različne vadbene oblike in športne aktivnosti. Kljub lastnim izkušnjam in znanju pa se moramo zavedati, da je takšno raziskovanje lahko nevarno za naše zdravje, ki mora biti vedno na prvem mestu. Zato nikar ne podcenjujmo pomembnosti organizirane strokovno vodene vadbe.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Nega kože sladkornega bolnika

Zakaj koža bolnikov s sladkorno boleznijo zahteva posebno nego ® Eubos kozmetika

Mnogi bolniki s sladkorno boleznijo imajo zelo suho in razpokano kožo, zaradi česar so veliko bolj dovzetni za okužbe. Kadar so ravni glukoze v krvi visoke, jo telo poskuša zmanjšati tako, da vodo uporablja za tvorbo urina, s pomočjo katerega odvaja presežek sladkorja iz krvi. Telo tako izgublja tekočino, s katero od znotraj vlaži tudi kožo. Koža po vsem telesu, še posebej pa na okončinah (komolcih, rokah, dlaneh, nogah in stopalih), postaja suha, srbeča, lahko popoka in se lušči. Dodaten razlog za suho kožo nastopi tudi zaradi slabšega potenja, ki je prav tako posledica sladkorne bolezni. Znojenje namreč pomaga ohranjati kožo mehko in vlažno. Za nego kože tako diabetiki potrebujejo izdelke, ki bodo pomagali vrniti koži vlago in ji pomagali, da bo to vlago tudi zadržala v sebi. Zato so zanje najbolj priporočljivi izdelki, ki ponovno vzpostavljajo navlaženost kože in ki tvorijo zaščitni lipidni plašč na površini, ki pomaga koži zadrževati vlago in ji pomaga vračati prožnost. Pri izbiri nege je pomembno, da izbirajo kreme, ki ne dražijo kože dodatno in ki imajo sestavo prilagojeno potrebam diabetične kože.

Na kaj bodite še posebej pozorni: 1. Izogibajte se prhanju z vročo vodo: vroča voda dodatno oslabi naravni zaščitni plašč kože in jo draži. 2. Uporabljate blaga mila. 3. Negujte kožo takoj po umivanju z nego, ki bo koži pomagala zadrževati in ohranjati vlago. 4. Suho kožo popivnajte, ne brišite je grobo. 5. Posebej pazite, da do suhega obrišete kožo pod pazduho, med prsti in na vseh pregibih.

6. Skrbite za nego svojih rok: zaradi pogostega umivanja in dezinficiranja pred meritvami sladkorja so lahko zelo izsušene. Negujte jih z bogato kremo za roke, ki ji bo povrnila vlago. 7. Redno pregledujte in skrbite za svoja stopala in noge. Nosite udobne in mehke čevlje, da boste preprečili poškodbe. Zvečer noge negujte s posebno kremo za noge, ki bo noge varovala, jih negovala in jim odvzela občutek težine.

OSEBNA ZGODBA: Sonja Mušič, dipl. m. s. – edukatorka, Diabetološka ambulanta klinike Golnik

»Šteje vsaka sprememba, tudi najmanjša!« ® Meta Černoga, novinarka Nedeljskega dnevnika

Soočenje s sladkorno boleznijo je za bolnike težko. Večina se mora naučiti povsem novih prehranskih navad, spremeniti mora način življenja in se naučiti živeti z boleznijo. Čez noč ne gre, potreben je čas. Pri tem jim veliko pomoč nudijo medicinske sestre – edukatorke. Bolnike s sladkorno boleznijo spremljajo od vsega začetka ob pojavu bolezni skozi vse faze zdravljenja in jim zagotavljajo potrebno mero znanja, ki ga prilagodijo posameznikovim sposobnostim in zmožnostim ter okolju, iz katerega izhaja. Raziskave so pokazale, da edukacija o sladkorni bolezni izboljša kakovost življenja.

28 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Sonja Mušič, dipl. m. s. – edukatorka: »Kadar se bolniki vračajo domov z manjšim bremenom, je cilj dosežen.«

foto: OSEBI ARHIV S. M.

Sonjo Mušič, medicinsko sestro – edukatorko iz Diabetološke ambulante v Kliniki Golnik, predstavljamo v reviji Sladkorna bolezen najprej. Z njo smo spregovorili o tem, kako poteka edukacija in zakaj je tako zelo pomembna za sladkorne bolnike. Kot pravi, pri njih vse bolnike naročajo osebno. Tako bolnik ne pridobi zgolj termina pregleda pri diabetologu, ampak medicinska sestra že ob prvem stiku zazna, kako se bolnik odziva na diagnozo sladkorne bolezni. Zazna njegove strahove, negotovost, zanikanje, jezo in nemoč. »Nekateri so že korak dalje in povejo, da so že kaj storili in se soočili z diagnozo sladkorne bolezni. Vsakemu bolniku namenimo čas, pojasnimo dogajanje, povezano z delovanjem trebušne slinavke, vzroke za nastanek in znake, ki lahko spremljajo sladkorno bolezen ob njenem odkritju. Bolniki dobijo odgovore na vprašanja, ki jih mučijo. V času razgovora bolnika usmerjamo in nagovarjamo k aktivnemu sodelovanju,« pripoveduje uvodoma. Medicinsko sestro – edukatorko zanima, kaj bolnik že ve, katera navodila in priporočila je že dobil in katera je morda že upošteval. Ob prvem stiku bolniku posredujejo tudi osnovna navodila o zdravi uravnoteženi prehrani, o pomenu gibanja in o nadzoru nad telesno težo. »Vse bolnike povabimo v šolo o sladkorni bolezni, ki poteka v skupini. V šoli se bolnik sreča z drugimi bolniki, ki imajo enako težavo. Seznani se z dogajanjem ob presnovni motnji, s pomenom uravnavanja krvnega sladkorja in s preprečevanjem zapletov sladkorne bolezni. Skupina mu pomaga prepoznati napačne vzorce vedenja in sprejemati nove odločitve. Tako naredi prve korake na poti k obvladovanju sladkorne bolezni. Osebno mi veliko pomeni, ka-

dar se v skupini razvije dinamika, odkrit razgovor, ko bolniki brez ovir spregovorijo o svojih spoznanjih in kritično presojajo svoje ravnaje in sprejemajo nove oblike vedenja. Pri nas vsi bolniki dobijo telefonski kontakt in na medicinsko sestro se lahko obrnejo vedno, kadar se znajdejo v težavah ali potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, povezanih z obvladovanjem sladkorne bolezni.« V nadaljevanju zdravljenja bolnike vključujejo v individualno obravnavo v različnih fazah zdravljenja. Vsa področja pokriva medicinska sestra – edukatorka, ki individualno pristopa k posamezniku, vključuje pa tudi svojce in uči bolnike tehnike rokovanja z injektorji, samokontrole in nadzora nad krvnim sladkorjem, sprejemanja odločitev in zahtevnejših oblik znanja za doseganje dobro urejene sladkorne bolezni.

Zdrava prehrana in gibanje Najtrši oreh pa je navadno ta, da morajo bolniki spremeniti svoj način življenja. Začne se že s prehrano. »V vseh fazah zdravljenja je ključno znanje o zdravi, uravnoteženi prehrani. Brez te učinek

zdravil v obliki tablet, inzulinskih pripravkov in novejših zdravil, ki vplivajo na krvni sladkor, ne bo dovolj učinkovit. Nadzor nad količino hrane in izborom posameznih živil je temelj zdravljenja. Ljudje težko opustijo določene navade in nezdrava živila, pretirane količine hrane, pozne obroke, prigrizke, sladke pijače ... Nekritični so do količine hrane,« ugotavlja sogovornica, ki bolnikom tudi slikovito pokaže, kaj pomeni zdrava prehrana in kaj nasploh pomeni sprememba načina življenjskega sloga. To ponazori z naslednjim primerom: »Imam znanca, ki je glasbenik. Veliko sedi, kadi, pije kavo in piše glasbo na različna besedila. Na glasbenem področju je uspešen. Telesno ni aktiven in je čezmerno prehranjen. Sledil je srčnožilni dogodek s slabo prognozo ter posledičnim operativnim posegom, ki pa ga je kljub slabi prognozi uspešno prestal. Ob odpustu iz bolnišnice so mu svetovali zdrav življenjski slog. In kaj je naredil ob odpustu iz bolnišnice? Takoj je prižgal cigareto. Svojci so bili ogorčeni in so se spraševali, če mu je kdo sploh pojasnil, kaj pomeni zdrav življenjski

slog. To zgodbo rada vključujem pri temi o zdravem življenjskem slogu.« Bolniki morajo namreč sami uvesti spremembe, spremeniti škodljive navade in obnašanje, če želijo obvladovati bolezen. »Včasih imam občutek, da bolniki občutijo očitek, da so si bolezen v veliki meri sami pridelali. Skupaj želimo vnesti spremembe, ki bodo ugodno vplivale na zdravje. Četudi se včasih zdijo skoraj nemogoče,« pravi Mušičeva. Vsem je jasno, da je debelost najpomembnejši dejavnik za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Nemogoče je pričakovati, da se bo bolnik čez noč prelevil v osebo s koristnimi in zdravimi navadami. Zato šteje vsaka sprememba, tudi najmanjša. »Na primer: bolnik pove, da je opustil bel kruh ali da ne sladka več kave in čaja. Bolnica pove, da je popila do tri litre kokakole na dan, plastenke je pred možem skrivala v boben pralnega stroja, da ne bi vedel. Zdaj je sladka pijača ne mika več. Bolnica je premagala strah pred zbadanjem in si zdaj sama izmeri krvni sladkor. Padla je odločitev, da bo ponovno v uporabi sobno kolo, ki je že pred časom obležalo v kotu garaže. To so velike zmage. Vsak uspešen korak naprej daje posamezniku nov zagon in pogum in opraviči njegovo ravnanje, da zbere pogum za naslednji korak,« o povsem konkretnih zmagah bolnikov pripoveduje Mušičeva. Tudi gibanje bistveno pripomore k uravnavanju krvnega sladkorja, saj se z njim poraba krvnega sladkorja zviša in je krvni sladkor nižji. Pozitivna izkušnja ima veliko izkustveno moč, kajti bolnik spozna, da je krvni sladkor bolj urejen, če je dejaven. Debelost vpliva tudi na gibalne sposobnosti, bolniki težko hodijo, bolijo jih sklepi. Tudi pozimi so večinoma manj aktivni in pridobijo na telesni teži. »Ob vsakem srečanju bolnike povprašamo o njihovih fizičnih aktivnostih in jih spodbujamo, da sprejmejo odločitev tudi na tem področju. Izgovori niso redki in treba je poiskati možnosti za vsakega posameznika. Spremljamo njihov napredek. Pomembno vlogo imajo svojci, ki bolnika spodbujajo.«

strahom ... Najbolj se bojijo hipoglikemije. »Režim življenja se spremeni, inzulinske odmerke je treba usklajevati z obroki in telesno aktivnostjo. Obstaja več načinov usklajevanja inzulinskih odmerkov ali tako imenovanega prilagajanja inzulina, ki jih bolnikom predstavi medicinska sestra – edukatorka. Začetni odmerki so varni in jih postopno usklajujejo z izmerjenimi vrednostmi sladkorja v krvi. Bolnike poučijo, kdaj morajo inzulinski odmerek znižati. Opozorijo jih na znake, ki spremljajo hipoglikemijo ali prenizko vrednost sladkorja v krvi, ali pa na prenizko vrednost sladkorja v krvi, ki poteka brez znakov. Število obiskov pri medicinski sestri – edukatorki prilagodijo bolniku individualno, glede na njegove potrebe. Na začetku so bolj pogosti, kasneje pa so časovna obdobja daljša. Sčasoma bolniki pridobijo izkušnje, na osnovi katerih predvidevajo, kakšni bodo vplivi na krvni sladkor. Tedaj, ko bolnik popolnoma razume in vešče uporablja inzulin, govorijo o opolnomočenju – bolnik v celoti prevzame nadzor nad sladkorno boleznijo. Če bolniki tega niso sposobni sami, usposobijo svojce. Bolniki se na edukacijo večinoma dobro odzovejo, saj vedo, da sami ne bodo

www .diab

kos tako zahtevnemu načinu življenja s kronično boleznijo. Treba pa jim je zagotoviti razumevanje, znanje veščin, spretnosti, pravilnega jemanja tablet oziroma inzulina, preverjati njihovo znanje, ponavljati in jim dajati podporo. »Zato se med bolnikom in medicinsko sestro – edukatorko vzpostavi odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju. Edukator posega in vstopa v intimno polje bolnika in skozi številke bere bolnikovo zgodbo. Bolniki nam zaupajo svoje zgodbe, težave, probleme in neuspehe. Povedo nam, da je življenje s sladkorno boleznijo zahtevno, in včasih tudi, da ne zmorejo več in da so zelo obremenjeni. Prav je, da bolnik govori več kot medicinska sestra. Skupaj iščemo razloge za neuspeh, bolniki sami prepoznavajo probleme in jih analizirajo. Večinoma so vezani na isto medicinsko sestro – edukatorko, ker jih pozna. Kadar se vračajo domov z manjšim bremenom, je cilj dosežen. Skupaj se veselimo uspeha pri zdravljenju in zahvalijo se za znanje, ki so ga prejeli. Menim, da je odziv zelo dober. Sicer ne bi imeli rezultatov, ki jih beležimo. V lanskem letu je bil namreč obisk na skupinskih šolah kar 85-odstoten,« še zaključi Sonja Mušič.

etes-

zveza

.si

Težavna uvedba inzulina Pri bolnikih z napredovano boleznijo je potrebna uvedba inzulina, kar je za vsakega bolnika težek, pravzaprav najtežji korak. Običajno je zdravljenje z inzulinom povezano z zadržki, odporom, Sladkorna bolezen MAREC 2018

ZA NAŠE ZDRAVJE: Lipohipertrofija

Zakaj je pravilna in redna menjava mest vboda izjemno pomembna ® Metka Fister

V praksi se čedalje pogosteje srečujemo z lipohipertrofijo. Problem zagotovo obstaja že dalj časa, vendar smo nanj postali pozorni šele v zadnjem obdobju. Inzulinska lipodistrofija pomeni spremembo maščobnega tkiva na mestih vbrizgavanja inzulina, ki se lahko kaže kot lipohipertrofija ali lipoatrofija. Lipohipertrofija je najpogostejša oblika lipodistrofije in pomeni zatrdlino zaradi kopičenja spremenjenega maščevja. Lipoatrofijo v praksi srečamo redkeje in pomeni propad maščobnega tkiva na mestih vbrizgavanja inzulina.

ti le z otipom. Pomembno je, da se da mesta vbrizgavanja vedno tudi otipati.

Lipohipertrofija na trebuhu

Dejavniki tveganja za nastanek lipohipertrofije Glavni problem pri lipohipertrofiji je slabše vsrkavanje in prehajanje inzulina, kar potem privede do slabše urejenosti sladkorne bolezni. Bolniki navajajo, da jim »sladkor pretiLipohipertrofija na nadlakti rano skače«. Za nastanek lipohipertrofije so dovzetni pred- vanje inzulina. V največji meri je za navsem bolniki, ki si inzulin vbrizgavajo stanek zatrdlin na mestih vbrizgavanja več let večkrat dnevno. Tveganje za na- krivo nepravilno menjavanje mest vbristanek lipohipertrofije se poveča, kadar zgavanja oziroma vedno isto mesto vbribolnik redno ne menjava igel za vbrizga- zgavanja. foto: OSEBI ARHIV N. N.

Bolnik ima slabo urejeno sladkorno bolezen, kar se kaže s porastom glikiranega hemoglobina (HbA1c). Ob tem se pojavljajo nihanja krvnega sladkorja in nepojasnjene hipoglikemije. Bolnik pogosto pove, da se trudi upoštevati prehranska navodila in da je že sam povišal odmerke inzulina, vendar ne more doseči primerne urejenosti sladkorne bolezni. Ko bolniku zastavimo nekaj osnovnih vprašanj glede vbrizgavanja inzulina, lahko kaj hitro ugotovimo, da se težava skriva v mestih vbrizgavanja inzulina. Bolnik za vbrizgavanje uporablja ves čas isto mesto – območje nekaj kvadratnih centimetrov. Tudi kadar menjava mesta, recimo, da vbrizgava inzulin levo in desno od popka, ga ves čas na majhno ali bolj ali manj isto površino. Pogosto je na mestih vbrizgavanja vidna zatrdlina zaradi kopičenja spremenjenega maščevja. Zatrdlina je lahko vidna, ni pa vedno tako; včasih jo je možno zazna-

Priporočena mesta za vbrizgavanje inzulina so trebuh, stegna, zadnjica in nadlaket. Na trebuhu so primerna mesta 1 cm nad sramnično zrastjo, 1 cm pod najnižjim rebrom, 1 cm stran od popka in bokov. Na stegnu se priporoča zgornja tretjina prednjega stranskega predela. Na zadnjici je treba vbrizgavati inzulin v zgornji stranski predel ritnic. Na nadlakti je primerna srednja tretjina hrbtišča. Za samostojno vbrizgavanje inzulina v predel nadlakti je potrebno nekoliko več spretnosti, večje pa je tudi tveganje za uporabo istega področja vbrizgavanja. Vbrizgavanje inzulina v predel nadlakti pogosto odsvetujemo, saj je tveganje za vbrizganje inzulina v mišico preveliko. Priporoča se uporaba krajših igel, glede dolžine igel pa svetujemo individualni posvet z edukatorjem ali diabetologom. Na tržišču so prisotne čedalje krajše igle, priporoča se uporaba najkrajših igel (4 mm), ki so zelo tanke in so namenjene vbrizgavanju ne glede na bolnikov indeks telesne mase, hkrati so varne, učinkovite in manj boleče. 30 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Ključno je redno menjavanje mest vbrizgavanja in inzulinskih igel Pravilna in redna menjava mest vboda je izjemno pomembna. Mesta vbrizgavanja je treba menjavati po načrtu, ki zagotovi, da je čas ponovnega vbrizganja na isto mesto čim daljši. Uporablja naj se čim večji predel.

Koristnost pravilnega vbrizgavanja Bolniki po ugotovitvi lipohipertrofije pogosto zmanjšajo odmerke inzulina.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Rak trebušne slinavke in sladkorna bolezen

72-letno bolnico s sladkorno boleznijo tipa 2 je diabetolog poslal na edukacijo zaradi slabo urejene sladkorne bolezni. HbA1c je znašal 7,9 %. Bolnica prejema dvakrat dnevno srednje dolgo delujoči inzulin in trikrat dnevno ultrakratko delujoči inzulin. Celodnevni odmerek inzulina je znašal 118 enot. Bolnica je pri edukacijski uri povedala, da se trudi upoštevati prehranska navodila, da je povišala odmerke inzulina, kljub temu pa vrednosti krvnega sladkorja ostajajo neurejene. Edukatorka je ugotovila lipohipertrofijo na trebuhu – levo in desno pod popkom sta bili vidni in tipni trdi izbočeni mesti. Bolnici je svetovala vbrizgavanje inzulina v zdrava in nepoškodovana mesta in redno ter pravilno menjavo mest vbrizgavanja. Opozorjena je bila na možnost pojava hipoglikemije ob vbrizgavanju v nepoškodovana mesta. Bolnica je čez 14 dni ponovno prišla k edukatorki, ki je ugotovila, da so vrednosti krvnega sladkorja bližje ciljnim vrednostim optimalne urejenosti kot pri zadnjem obisku. Izkazalo se je, da je morala znižati odmerke inzulina. Celodnevni odmerek inzulina je znašal 98 enot. Edukatorka je glede na izvide samokontrole svetovala, da bo bolnica morala še nižati odmerke inzulina, da se bo izognila hipoglikemiji. Nato je čez mesec dni ponovno prišla na posvet z dnevnikom samokontrole. Izkazalo se je, da je bila potreba po inzulinu manjša, celodnevni odmerek inzulina je bil 78 enot. Odvzeta ji je bila kri za določitev HbA1c, rezultat je znašal 6,4 %. Bolnica je bila zelo zadovoljna z odlično urejenostjo sladkorne bolezni. Ko je po treh mesecih prišla na kontrolni pregled k diabetologu, je bila urejenost še vedno primerna, saj je HbA1c znašal 6,7 %. Ob nižjih odmerkih je znižanje telesne teže lažje, če je to potrebno. Vrednosti krvnega sladkorja so urejene bolj optimalno, kar prinaša veliko zadovoljstvo bolniku, ki se je pred tem neuspešno trudil urediti sladkorno bolezen. Avtorica je prispevek napisala na željo družbe Novo Nordisk, d. o. o., od katere je tudi prejela avtorski honorar. Družba Novo Nordisk, d. o. o., ni posegala v vsebino prispevka.

Postavimo ga na zemljevid ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Rak trebušne slinavke, ki je v zgornji tretjini lestvice po pogostnosti in na dnu lestvice po preživetju, je v splošni javnosti slabo poznana in pozabljena bolezen. V Sloveniji za njim vsako leto na novo zboli okoli 400 ljudi, večino bolnikov pa odkrijejo v napredovali obliki bolezni, zato bolniki z rakom trebušne slinavke živijo v povprečju le 4,6 meseca po odkritju bolezni. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje, da bi zboleli za to obliko raka prebavil.

Ob svetovnem dnevu raka, 4. februarju, je na to »pozabljeno bolezen« opozorilo Združenje EuropaColon Slovenija, ki zastopa bolnike z raki prebavil in njihove svojce. Število bolnikov z raki prebavil namreč narašča. Za eno od oblik raka prebavil vsako leto namreč zboli okoli 3000 ljudi. Zahvaljujoč presejalnemu programu Svit se je število novih bolnikov z rakom debelega črevesa in danke prvič v zgodovini spremljanja registra raka v Sloveniji sicer znižalo, vendar pa odzivnost na povabila programa Svit še vedno ni zadovoljujoča, saj še ni dosegla optimalnega praga, to je 70 ali več odstotkov, na vabilo v presejalni program se odziva zlasti premalo moških, komaj okoli 50 odstotkov vseh povabljenih. Med vsemi oblikami raka prebavil pa je posebej zaskrbljujoč porast raka trebušne slinavke. Zanj presejalnega programa, s katerim bi ga odkrivali v zgodnji fazi bolezni, ni, znaki te bolezni so nejasni, zato ga pri večini bolnikov diagnosticirajo v napredovali fazi bolezni, ko kirurška odstranitev tumorja ni več mogoča.

Sladkorna bolezen – dejavnik tveganja Rak trebušne slinavke je povezan z nezdravim življenjskim slogom, predvsem kajenjem, pretiranim uživanjem alkohola in prekomerno telesno težo. Drugi dejavniki tveganja so še kronično vnetje trebušne slinavke, pojavljanje bolezni v ožji družini, ciste na trebušni slinavki in sladkorna bolezen. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo je namreč po besedah prof. dr. Boruta Štabuca, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana, tveganje za nastanek raka trebušne slinavke

foto: OSEBI ARHIV B. Š.

Primer iz prakse

Prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana

dva- do trikrat večje kot v ostali populaciji: »Veliko ljudi po 50. letu ima sladkorno bolezen tipa 2, seveda ne bo vsak med njimi dobil tudi karcinoma, je pa tveganje za nastanek karcinoma pri njih dva- do trikrat večje. Včasih se sladkorna bolezen pojavi nekaj let pred nastankom raka trebušne slinavke. Na te bolnike moramo biti pozornejši. To ne pomeni, da vsakega bolnika s sladkorno boleznijo napotimo na slikanje z računalniško tomografijo (CT), pomeni Sladkorna bolezen MAREC 2018

pa, da smo pozorni na simptome, kot so depresivnost, tesnobnost in nenadno hujšanje. Če ima bolnik take težave, moramo pomisliti tudi na možnost raka trebušne slinavke.«

Nejasni simptomi – pozno odkrivanje bolezni Praviloma poznemu odkrivanju bolezni botrujejo predvsem nejasni simptomi bolezni, ki jih bolniki v začetnih stadijih bolezni pogosto spregledajo ali jim ne namenjajo dovolj pozornosti. Zato bodimo pozorni predvsem na nenadno dlje trajajoče slabo počutje, utrujenost, slabost, depresivnost, temen urin in svetlo blato, hitro nenamerno izgubljanje telesne teže, nenadne težave z nihanjem krvnega sladkorja, porumenelost kože in sluznic ter bolečine v predelu žličke ali hrbta – pri ženskah v višini nedrčka. Prav bolečina v hrbtu marsikoga zavede, saj bolniki vzroke zanjo pogosto iščejo v slabi vzmetnici, pretegnjenih mišicah zaradi telovadbe in podobno. Posamezniki pomoč zato nemalokrat iščejo pri ortopedu, med čakanjem na pregled pa si bolečine lajšajo s protibolečinskimi tabletami. Raka trebušne slinavke tako neredko naključno odkrijejo prav ortopedi po slikanju hrbtenice z računalniško tomografijo, opozarjajo v Združenju EuropaColon Slovenija, v katerem si prizadevajo, da bi bili o raku trebušne slinavke bolj informirani in ozaveščeni in bi zato ob morebitnem pojavu nejasnih simptomov prej pomislili tudi na možnost raka trebušne slinavke. Pri zgodnjem odkrivanju raka trebušne slinavke sicer ni težava le v nejasnih simptomih, ampak se lahko, ko že obstaja sum, zatakne tudi pri diagnostiki. Ultrazvočna preiskava trebuha namreč ni povsem zanesljiva, saj majhen tumor ni zmeraj viden. Tumor v zgodnjih stadijih bolezni je pogosto viden šele po slikanju z računalniško tomografijo ali magnetno resonanco (MRI). Ti preiskavi pokažeta tudi, če in koliko je bolezen razširjena.

Zgodaj odkrito bolezen lahko obvladajo Čeprav je zdravljenje raka v zadnjih letih močno napredovalo, izboljšale so se tako diagnostične tehnike kot tudi kirurško, obsevalno in sistemsko zdravljenje, in so mnoge oblike raka postale dobro obvladljive kronične bolezni, 32 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Rak debelega črevesa in danke – izkušnja Sama Podlogarja, ambasadorja programa Svit Odločitev, da se je leta 2013 že drugič odzval vabilu na presejalni program za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke Svit, je takrat 50-letnemu Samo Podgorniku rešila življenje. Vzorec poslanega blata je bil pozitiven, sledila je kolonoskopija na gastroenterološki kliniki. Preiskava je poleg dveh polipov pokazala tudi tvorbi, za kateri je zdravnik posumil, da sta rakavi. Sum je bil utemeljen, nadaljnje preiskave pa so pokazale, da ima gospod Podgornik tudi metastazo v jetrih. Kmalu je sledila operacija, na kateri so mu odstranili polovico črevesa in metastazo v jetrih. Operacijo je dobro prestal in se psihično in fizično pripravil na še več ciklusov kemoterapije in prejemanje tarčnega zdravila za zaviranje rasti tumorskega žilja. »Terapijo sem prestal tako rekoč brez težav. Mirno lahko trdim, da je to zato, ker sem se v tistem obdobju posvetil sebi; zelo sem skrbel za redno prehrano, kar je vključevalo pet obrokov večinoma na pari kuhane zelenjave z malo pustega mesa, ob tem pa sem ves čas vzdrževal tudi telesno kondicijo.« Bolezen, ki je danes popolnoma obvladana, je imela po njegovem mnenju vzroke v njem samem in načinu življenja, kot ga je imel pred diagnozo: »Živel sem hitro in pretirano kritično do samega sebe, in táko življenje te notranje poškoduje, ne da bi se tega sploh zavedal. Zdaj sem se notranje umiril, pazim nase in hodim v službo z veseljem, dojemam pa jo kot vir za svoje preživljanje in ni več glavna os, okoli katere bi se vrtelo vse drugo in ki bi ji bilo podrejeno vse moje življenje.« Samo Podgornik je leta 2015 postal uradni ambasador državnega programa Svit, saj je prepričan, da lahko prav z ozaveščanjem najbolj pripomoremo, da bo te bolezni manj ali da bo bolje obvladana. Zelo dejaven pa je tudi v svojem delovnem okolju, zaposlen je namreč na ministrstvu za obrambo, kjer dela tudi 7000 vojakov, ki so praviloma v dobri psihofizični kondiciji, vendar to ne pomeni, da ne morejo zboleti za rakom. Zanje skupaj s kolegi pripravlja predstavitve, na katerih postavijo napihljiv model debelega črevesa, skozi katerega se je mogoče sprehoditi in spoznati najpogostejše bolezenske spremembe tega organa. Odziv na predstavitve je zelo dober, hkrati pa je to tudi priložnost, da se moški, ki se redkeje odločajo za preventivne preglede, informirajo o raku debelega črevesa in danke ter o njegovih zgodnjih znakih in zdravljenju. to za raka trebušne slinavke žal ne velja. Toda prof. dr. Štabuc pravi: »Rad bi poudaril, da se preživetje bolnikov z rakom trebušne slinavke res ni dosti izboljšalo, toda če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ko je tumor še manjši od dveh centimetrov, je to ozdravljiva bolezen.« Kirurški poseg v kombinaciji s kemoterapijo je pri tej bolezni sicer edina možnost za preživetje bolnikov. Vendar je operacija možna le v zgodnjih stadijih bolezni, ko je bolezen omejena na trebušno slinavko in se ni razširila na okoliška tkiva in organe. Bolnikov, ki jim bolezen odkrijejo v zgodnjih stadijih bolezni, je le 20 odstotkov. Ker pa je tudi kirurško zdravljenje trebušne slinavke zelo zahtevno, saj gre za enega najbolj kompleksnih posegov v abdominalni kirurgiji, ki ga izvaja tim strokovnjakov različnih medicinskih specialnosti le v dveh centrih, UKC Ljubljana in UKC Maribor, približno polovica teh bolnikov preživi 40 mesecev, 40 odstotkov pa pet let.

Postavimo ga na zemljevid Kot je ob svetovnem dnevu raka povedala predsednica Združenja EuropaColon Slovenija Ivka Glas, so ob ugotovljeni bolezni v stiski tako bolniki kot njihovi svojci: »Rak trebušne slinavke je tihi ubijalec. Samo v zadnjem mesecu se je na nas obrnilo pet bolnikov oziroma njihovih svojcev. Zanima jih, kaj storiti, kako naj pomagajo bližnjim, to je resnično bolezen, ki nima jasnih simptomov. Zato bolnike pošiljajo od zdravnika do zdravnika, k ortopedom, fiziatrom, na koncu pa se ugotovi, da imajo raka trebušne slinavke. Upam, da bomo tudi na tem področju nekoč uspešni, kot smo uspešni pri premagovanju raka debelega črevesa in danke.« Pri tako slabo poznani bolezni, ki je v porastu in je ozdravljiva le v najzgodnejši fazi, je zelo pomembno, da o raku trebušne slinavke vemo več in ga »postavimo na zemljevid«. Več informacij o programu Svit na spletni strani www.program-svit.si.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Periferna arterijska bolezen

Periferna arterijska bolezen pri sladkorni pogostejša ® Slavka Brajović Hajdenkumer

Zoženje žil in motnje prekrvitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Toda čeprav periferna arterijska bolezen poteka sprva praviloma brez težav, lahko bolnike s slabšo prekrvitvijo ali celo zaporo arterij ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Periferni arterijski bolezni poleg maščobnih oblog botruje predvsem kajenje, v splošnem pa so ji pogosteje izpostavljeni tudi bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je tveganje za njen nastanek dva- do trikrat večje kot pri nediabetikih. Periferna arterijska bolezen spada med najpogostejše oblike napredovale ateroskleroze oz. poapnenja žil, ki povzroča, da so arterije spodnjih okončin slabše prehodne ali da se celo povsem zaprejo. Blago obliko periferne arterijske bolezni, pri kateri so prisotne spremembe na žili, ne pa tudi že bolezenski znaki, ima v razvitih državah približno petina prebivalcev, starejših od 55 let. V starosti od 50 do 60 let se periferna arterijska bolezen pogosteje pojavlja pri moških, v drugih starostnih obdobjih pa razlike med spoloma ni, je pa pojavnost odvisna od prehrane. Tako je bolezen denimo redkejša pri narodih, ki uživajo več morske hrane. Poleg tega so pomembni tudi drugi dejavniki za aterosklerozo – kajenje, debelost in telesna nedejavnost, povišan holesterol in maščobe v krvi, povišan krvni tlak in homocistin v krvi, dednost in že omenjena starost. Tudi sladkorna bolezen in napredovalo ledvično popuščanje pospešujeta nastanek periferne arterijske bolezni. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se periferna arterijska bolezen pojavlja dva- do trikrat pogosteje, pri bolnikih, ki se zdravijo z dializo, pa je vsaj desetkrat pogostejša, kot velja sicer.

Z znaki in brez njih Čeprav je periferna arterijska bolezen pogosta, v večini primerov bolnikom sprva ne povzroča težav. Okoli pet odstotkov bolnikov pestijo bolečine med hojo; pri 0,1 odstotka bolnikov je bolečina prisotna tudi med mirovanjem, zapora arterije pa lahko povzroči tudi odmrtje tkiva oziroma gangreno. Pri asimptomatski periferni arterijski bolezni bolniki v začetku nimajo težav. Ko se premer žile zmanjša za polovico, pa se začnejo oglašati znaki periferne arterijske bolezni. Značilni znaki so bolečine v

mečih ali stegnih; krčevite bolečine v nogi, ki se stopnjujejo med telesno aktivnostjo; te se pojavljajo že po krajši hoji; bolnik občasno šepa, bolečina v nogi izgine že po kratkem počitku; pri napredovali bolezni se bolečine v nogi pojavljajo tudi v mirovanju; bolnik čuti šibkost v nogah; koža na nogah, predvsem stopalih, je hladnejša, tanjša in slabo poraščena, nohti pa so zadebeljeni; rane se slabo celijo; pojavijo se lahko razjede in gangrena; stopalni pulzi so slabo tipni ali pa sploh netipni.

K zdravniku zaradi bolečih nog Zelo pomembno je pravočasno odkrivanje periferne arterijske bolezni. Bolniki se pri zdravniku praviloma zglasijo zaradi bolečih nog. Bolečine opisujejo kot stiskajoče, krčevite, take, ki se stopnjujejo pri hoji in po kratkem počitku ponehajo. Bolniki zaradi teh bolečin občasno tudi šepajo. Osnovni preiskavi sta tipanje arterijskih pulzov na stopalu in meritev gleženjskega indeksa. Če so pulzi na stopalu dobro tipni, lahko zdravnik, kljub že prisotni zožitvi arterij, izključi napredovalo periferno arterijsko bolezen. Sicer pa velja: tudi če bolnik v začetni fazi bolezni še nima težav, ga bo zdravnik ob sumu, da je prisotna periferna arterijska bolezen, napotil na preiskavo z Dopplerjevim ultrazvokom ali na meritev gleženjskega indeksa. Gleženjski indeks je merjenje tlakov pretoka krvi v nogah in rokah. Če je pri ležečem bolniku izmerjeni tlak v nogah za deset in več odstotkov nižji kot v rokah, je diagnoza periferne arterijske bolezni potrjena.

Zdravo življenje za preprečevanje srčno-žilnih zapletov Zdravljenje periferne arterijske bolezni upočasni naravni potek bolezni, izboljša kakovost življenja bolnikov, ohranja prizadete okončine in preprečuje srčno-žilne zaplete na drugih organih. Bolnike, ki imajo zapore arterij namreč najbolj ogrožata srčni infarkt in možganska kap. Smrt zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo dva- do trikrat pogostejša kot pri ljudeh brez te bolezni. Zato je zelo pomembno, da okvaro arterij odkrijejo čim prej in začnejo z zdravljenjem. To vključuje v prvi vrsti odpravo dejavnikov tveganja (takojšnje prenehanje s kajenjem, urejenost krvnega sladkorja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, normalizacija krvnega tlaka in znižanje povišanih vrednosti krvnih maščob, znižanje telesne teže ter redna telesna dejavnost), zdravljenje z zdravili in – če so potrebni – kirurški posegi na žilah. Z redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano in zdravim načinom življenja lahko preprečimo aterosklerozo in slabšo prehodnost arterij spodnjih okončin oziroma pri posameznikih z večjim tveganjem upočasnimo potek periferne arterijske bolezni.

ALTERNATIVA – rubrika o podpornih metodah dobrega počutja

Z naravnimi metodami do dobrega počutja ® Jasna Štamcar

Kolikokrat ste v času, ko se nismo brali, dihali s trebušno prepono? Ste? Bravo! Potem zdaj že zaznavate drobceno razliko v svojem počutju. Drobceno, ker je treba za veliko spremembo dolgo vztrajati. Ponavljam preprosto resnico, da je vaše telo vaš največji zaklad, je vaš tempelj, ki ga z izvajanjem diha redno čistite, osvežujete in regenerirate. Z vdihom dobivate v telo kisik, z izdihom izločite iz telesa ogljikov dioksid. Če ste telo z dihom redno osveževali, potem ste zaznali, da dihalno čiščenje prav narahlo, a vztrajno spreminja tudi občutke v vaši glavi. Možganom v glavi s trebušnim dihom omogočate kratek odklop, začasni počitek in možnost obnove. Z jasnimi in čistimi mislimi ste kos tako enostavnim zahtevam kot tudi kaotičnemu stanju okolja.

Moč izbire Če delaš tisto, kar delaš, dobiš tisto, kar imaš. Če ti ni všeč, kar imaš, spremeni tisto, kar delaš! Z informacijami o pomembnosti rednega izvajanja trebušnega diha smo postavili osnovni temelj za moč spreminjanja lastnih prepričanj, omejujočih stanj, škodljivih vedenj in misli, s katerimi si vsak dan samodejno, nehote in nevede odvzemamo življenjsko energijo. Kljub temu je preskromno reči: »Mislil bom pozitivno« ter ob tem verjeti, da se bodo zaradi izrečenega pozitivizma zahtevne in celo naporne situacije spremenile samodejno. Za resnično spremembo na bolje je treba spremembo dobesedno čutiti, jo hoteti, se potopiti vase in ugotoviti, kateri načini delovanja nas že izpolnjujejo in so v skladu z moralo in etiko in kateri načini delovanja so škodljivi za nas same in celo za našo okolico.

Nevrolingvistično programiranje Odličen pripomoček za samoanalizo in preoblikovanje notranjega dialoga je nevrolingvistično programiranje (NLP). NEVRO = nevrološko, povezava z našim živčnim sistemom in možgani je povezava z našimi čutili. Čutila so osnovni gradniki, zaradi katerih si vsak posameznik ustvari lastno realnost. LINGVISTIČNO = jezik so besede, iz katerih tvorimo povedi, sporočila. Najprej nazorno razkriva notranjo komunikacijo – komunikacijo s samim seboj – in takoj nato komunikacijo z okolico, v kateri se nahajamo. 34 Sladkorna bolezen MAREC 2018

PROGRAMIRANJE = je proces učenja, s katerim zavestno, vztrajno in ciljno spreminjamo in presegamo obstoječa neželena in omejujoča stanja ter si dovoljujemo nove možnosti izbire, mišljenja in ravnanja. NLP je torej uporaben model za razvijanje komunikacije in posledično osebnega razvoja. Zanj sta najmočneje zaslužna John Gindler in Richard Bandler, ki sta dolgo časa opazovala delo, vedenje in komunikacijo treh mojstrov psihoterapije: Fritza Perlsa (gestaltna terapija), Miltona Ericksona (hipnoterapija) in Virginie Satir (družinska terapija). Namen opazovanja treh mojstrov je bil ugotoviti, kaj počnejo zadovoljni in uspešni ljudje s podobnimi začetnimi izhodišči drugače od nezadovoljnih in zato manj uspešnih odraslih ljudi. Skozi dolgo in sistematično delo sta predstavila rezultate, da na naše delovanje in celo razumevanje časa vplivajo naša globoko zakoreninjena prepričanja, čustvena naravnanost, zmožnost sodelovanja ter povezovanja z drugimi in ostala stanja, ki so od rojstva do trenutka lastnega spoznanja in želje po osebnem razvoju zakodirana v nas. Ugotovila sta, da si vsak posameznik skozi lastno izkušnjo, vzgojo in okolje samodejno razvije in vsadi program, po katerem delujemo danes. Za lažjo predstavo lahko uporabimo prispodobo računalniškega programa, ki je naložen na trdem disku vsakega računalnika. Računalnik nam zaradi prednaloženega programa ponuja določene zmožnosti uporabe. Kot primer lahko uporabimo prednaloženi program, ki je nameščen v osebnem računalniku pod imenom Windows 10. Ta je za dešifriranje oziroma razbiranje sporočil povsem kompatibi-

len z drugim programom Windows 10, torej z drugim popolnoma enakim programom. Ko se Windows 10 poskuša povezati s starejšimi ali drugačnimi različicami programa Windows, se zgodi, da programa iz dveh različnih let nista več kompatibilna. Preprost primer iz prakse je, da nekomu z elektronsko pošiljko pošljete datoteko PDF. Vendar imate na drugi strani Windows komunikacijsko napravo, ki je starejšega ali mlajšega datuma od vaše naprave. V tem primeru vam lahko prejemnik vaše pošte sporoči, da vašega PDF-a nikakor ne more odpreti. Podobno se dogaja vsak dan v komunikaciji med našimi prenosnimi telefoni s pošiljanjem sms sporočil. Popularna je postala uporaba emotikonov. Emotikoni v mojem sms sporočilu, se popolnoma enako prikazujejo le tistim prejemnikom mojega sms sporočila, ki imajo v svojem telefonu prednaložen program za branje sporočil, ki je enak ali podoben mojemu. Vsi prejemniki, ki na svojih telefonih nimajo enakega programa, me občasno vprašajo, kaj pomenijo nenavadni znakci v poslanem sporočilu.

Emotikoni

Enako ali podobno se dogaja v komunikaciji z lastno notranjostjo in v komu-

nikaciji z okoljem. Ko naletimo na primer pri delu na osebo, ki je naravno kompatibilna z nami, je komunikacija enostavna. Imamo občutek, da smo naleteli na prijaznega sogovornika, takega, ki nas razume. V nasprotnem, takrat, ko komunikacija ne steče in se težko dogovorimo tudi najbolj enostavne stvari, postane jasno, da imamo pred seboj »drugačno napravo«, drugače razumevajočega človeka od nas samih. A včasih je grenka resnica, da so ravno osebe, ki so manj kompatibilne z nami, tiste, ob katerih se bomo naučili komunicirati na več različnih načinov in bomo prav zato postali bogatejši in širši v razumevanju drugega. Vendar je pomembno upoštevati, da zares lahko spreminjamo samo sebe, v kompletu s svojo lastno komunikacijo. Drugih, če se še tako trudimo, nikoli ne moremo spremeniti. Drugi lahko le sam doume, da za boljše odnose potrebuje razvoj samega sebe. Iz tega sledi, da z večletnim delom na sebi in spreminjanjem sebe vedno pride trenutek uvida ali, bolje rečeno, razvoja povečane občutljivosti, ko preprosto vemo, da smo dosegli stopnjo napredka, ko ne želimo več biti v določenem okolju, morda v službi, odnosu, prijateljstvu itn. To je trenutek spoznanja, ko dejansko vemo – nekateri pravijo, da doživijo razsvetljenje –, da kljub vsemu vloženemu trudu, obračanju besed, spreminjanju tona glasu in po mnogih danih predlogih ne bo nikoli drugače in da druga stran ostaja enaka. To so trenutki, ko se zavemo, da smo prerastli določeno delovno okolje in odnos, tako da izbiramo med lastno stagnacijo ali sprijaznjenjem, da tako je in da ne bo nikoli bolje. Lahko pa se odločimo stopiti na popolnoma novo pot, ki je v trenutku spoznanja nepoznana, prazna, morda celo strašljiva, a hkrati edina, ki prinaša možnost rešitve in osvoboditve. Za lažjo predstavo si lahko zamislimo osebo, ki je izbrala delo v podjetju, v katerem so osebi obljubili, da bo po določenem časovnem obdobju in opravljenih nalogah imela možnost napredovanja in posledično precej večjega zaslužka. Oseba je verjela besedam zaposlovalca in se je z vsem znanjem, žarom in trudom vrgla v delo. Po petih letih dela ugotovi, da je izpolnila vsa pričakovanja in zahteve nadrejenih. V petletnem obdobju je oseba tudi nekajkrat spomnila na začetno obljubo, a so odločevalci po-

jasnili, da še ni prišel pravi čas. Leta tečejo in kljub začetnemu veselju pride trenutek, ko se oseba zave, da ne bo nikoli drugače. Zato sprejme odločitev, da za svoje napredovanje izbere druge možnosti in zapusti podjetje.

vplivamo na možgane, katerim pomagamo, da hitreje »zamenjajo« ali »naložijo« novi program. Zavedajmo se, da vsak človek počne samo to, kar v danem trenutku zmore in zna.

Viri znotraj nas

Za začetek ...

Vsak človek že ima v sebi lastne notranje vire moči. Z njimi si pomagamo priti iz neželenih stanj. Z notranjimi stanji lahko upravljamo in jih spreminjamo na več načinov.

... v sebi ali na sebi poiščite vsaj pet lastnosti, ki so vam všeč, in ob katerih ste zadovoljni, ker jih imate. Lahko si rečete: »Stara sem že 65 let in imam še zdaj svojo barvo las! Kako je super, da se mi ni treba barvati in zastrupljati lasišča.« Nadaljujte s pohvalo sebe, vendar pazite, da vas ne zanese v kitenje s tujim perjem. Ne recite: »Ponosen/ponosna sem, da je moj pravnuk postal uspešen zdravnik!«, če niste imeli nič pri tem, temveč ste zgolj sorodnik/sorodnica uspešnega mladega moškega. Mladi moški, ki je v svojem poklicu uspešen in spoštovan, pa se lahko okiti s svojim perjem: »Ponosen sem nase, da mi je uspelo opraviti zahtevne izpite, celo specializacijo, in zdaj s srcem pomagam ljudem.« Zapišite vsaj pet lastnosti, veljajo tudi lastni dosežki, zahtevne situacije, zunanji videz itn. Potrudite se z osredotočanjem na lastno pohvalo in ločite med pretiranim narcisoidnim hvaljenjem samega sebe. Ko zapišete: »Ponosen/ponosna sem na to, ker mi uspe vedno imeti prav«, se zavedajte, da negujete omejujoče prepričanje, ki bo pri vas veljalo morda samo kratek čas. Namesto tega si recite: »Raje sem ljubljen/ljubljena in zadovoljen/zadovoljna, kot da bi imel/imela vedno prav!«

Terminologija NLP pravi, da notranja stanja delimo na: 1. spremembo fiziologije, ki vključuje spremembo drže telesa, spremembo dihanja, gibanje telesa in premikanje očesnih gibov; 2. spremembo miselnih procesov, saj vsakdo razmišlja na določen, svojstven način. Način razmišljanja se v NLP terminologiji imenuje miselni okvir. Posamezen duševni okvir določa, kam bo usmerjena pozornost posameznika. Kot primer vzemimo osebo, ki ima svoj miselni okvir naravnan na »problem«. Taka oseba bo vedno, vsak dan znova in znova v svojem okolju našla razloge za probleme, tudi, ko bo problem odpravljen, bo našla novega. Za tako osebo je torej pomembno, da s podporno osebo ozavesti svoj miselni okvir. So ljudje, ki so sposobni samorefleksije (samoanalize), a žal v začetni fazi večina potrebuje pomoč strokovnjaka, ki pomaga razvozlati in prebrati samodejno naloženi metaprogram posameznika. S premikanjem lastnega telesa; dihanjem in gibanjem na več načinov

Uporabite tudi humor in uživajte v SEBI! Sladkorna bolezen MAREC 2018

AKTUALNO: Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni 2017/2018

19. tekmovanje je uspešno za nami ® Klemen Kovačič in Špelca Rudolf

Uspešno smo izpeljali že tradicionalno tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Čestitamo vsem sodelujočim učencem in dijakom, ki so se udeležili tekmovanja in se seznanili z zdravo prehrano, s sladkorno boleznijo, njenimi zapleti in zdravim načinom življenja. Za mentorje, ki pripravljajo tekmovalce na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni, je bil organiziran seminar za pripravo na tekmovanje (v soboto, 23. septembra 2017). Udeležilo se ga je 119 učiteljev iz vse Slovenije. Poslušali so šest strokovnih predavanj o sladkorni bolezni, zapletih (debelost, retinopatija, diabetična noga, hipoglikemija …), zdravi prehrani in gibanju. Mentorji so preko vprašalnikov pohvalili organizacijo, vsebino in izvedbo seminarja, nekateri pa so tudi dopisali predlog za kako izboljšavo. Na spletni strani so bili (pod rubriko šolska tekmovanja http:// www.diabetes-zveza.si/sl/vabila-in-seminarji) objavljeni vsi potrebni napotki za potek tekmovanja.

Najprej šolsko tekmovanje, nato na državni ravni Šolsko tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni za osnovne in srednje šole je potekalo v petek, 13. oktobra 2017. Izvedlo ga je 431 šol, od tega 95 srednjih in 336 osnovnih. Tekmovalo je 10.446 učencev (6505) in dijakov (3941). Na šolski ravni je bilo podeljenih 3813 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje se je uvrstilo 1071 tekmovalcev (850 učencev, 221 dijakov) s 396 šol (313 osnovnih in 83 srednjih). Tekmovanje je potekalo po pravilniku o tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni v osnovnih in srednjih šolah. Tekmovanje na državni ravni je potekalo v soboto, 18. novembra 2017, na petih lokacijah: Domžale, Gornja Radgona, Mozirje, Nazarje in Nova Gorica, kjer je skupno tekmovalo 1055 tekmovalcev (838 učencev, 217 dijakov) s 393 šol (311 osnovnih in 82 srednjih).

Kočevja. Tekmovalo je 255 tekmovalcev (195 učencev, 60 dijakov) s 96 šol (72 osnovnih in 24 srednjih). Tekmovalce in njihove mentorje je po uvodnem nagovoru pozdravil ravnatelj gimnazije, mag. Primož Škofic. Sledil je pozdravni govor župana občine Domžale, Tonija Dragarja, temu pa še govor predsednika zveze Petra Miklavčiča. Dijaki so za udeležence tekmovanja pripravili nekaj točk kulturnega programa. Dijakinja 3. letnika gimnazije Barbara Pavlič je ob spremljavi sošolke Kristine Momčilov na kitaro odpela pesem Ledena skupine Siddharta. Dijak 2. letnika gimnazije Jan Hafner je s soplesalko Pino Eržen odplesal dva latinskoameriška plesa. Dijakinji 5. letnika strokovne šole Tea Bučič in Tamara Jakše trenirata zumbo dve leti. Za nastop sta pripravili kratko a zahtevno koreografijo.

in prijaznih ljudi so učenci in dijaki začeli s pisanjem nalog in dokazovanjem znanja. Udeležencem tekmovanja so se predstavili tudi RK Gornja Radgona, Lions klub Gornja Radgona in TIC Gornja Radgona.

Poučno – Na osnovni šoli Gornja Rad-

Tekmovalno – Na osnovni šoli Nazarje se je pomerilo 109 tekmovalcev (91 učencev, 18 dijakov) s 40 šol (33 osnovnih in 7 srednjih) iz Novega mesta in Brežic. V soboto smo poleg domačih gostili še tekmovalce iz posavske in dolenjske regije, ki so se preizkusili v poznavanju sladkorne bolezni. Po končanem pisanju nalog so se tekmovalci še okrepčali, si ogledali predstavitev šole in se fotografirali ob modrem krogu, ki je simbol ozaveščanja o sladkorni bolezni.

gona se je zbralo 266 tekmovalcev (216 učencev, 50 dijakov) s 99 šol (81 osnovnih in 18 srednjih). Tekmovanja so se udeležile šole iz vzhodne Slovenije: Maribor, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Gornja Radgona. Po odpetih skladbah otroškega pevskega zbora in predstavitvi pokrajine vinogradov, polj

Razigrano – Na osnovni šoli Mozirje se je tekmovanja udeležilo 173 tekmovalcev (134 učencev, 39 dijakov) s 64 šol (50 osnovnih in 14 srednjih) iz koroške in celjske regije. Kulturni program so pripravili učenci obeh osnovnih šol, iz Nazarij in Mozirja. Potekal je z veliko mero humorja. Najbolj so nas učenci nasmejali z igro o psičku. Program so popestrili tudi ritmi plesne skupine in glasbena točka. Za goste je bilo dobro poskrbljeno, kar je bilo zaznati tudi iz pozitivnih opazk mentorjev in mentoric, ki so učence spremljali na tekmovanju.

Plesno – Na Srednji šoli Domžale so gostili šole iz Ljubljane in okolice, Zasavja in 36 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Razigrani udeleženci tekmovanja na osnovni šoli Mozirje

Glasbeno – Na osnovni šoli Milojke Štrukelj so tekmovali iz Gorenjske, Primorske in Notranjske, sodelovalo je 252 tekmovalcev (202 učenca, 50 dijakov) s 94 šol (75 osnovnih in 19 srednjih). Pozdravno besedo so imeli ravnatelj, Janez Kobe, predstavnica zveze, Ana Marija Hafner, in podpredsednica Društva diabetikov Nova Gorica, Mima Zadnek. V kulturnem programu je

učenka Kristina Štrukelj na saksofon zaigrala arijo Bozzaja. Na klavirju jo je spremljala njena mentorica, Ana Zalar. Učenke iz 6. in 7. razreda so zaplesale na pesem ansambla Kingston Danes je moj dan. Kulturni program sta vodili učenki iz 9. b razreda Anja Prohan in Delfina Stepančič. Na podestu tribun se je predstavila Zdravstvena šola Nova Gorica, merili so sladkor v krvi in prikazaZaplesale so učenke osnovne šole Milojke Štrukelj. li ukrepanje ob hipo- ali hiperglikemiji in postopek oživljanja. Modri obroč je simbolni znak bol- znanj, ki jih lahko pridobijo in uveljavinikov s sladkorno boleznijo in pomeni jo za štipendijo (od 15 do 21 odstotkov njihovo povezanost in moč v bolezni vprašanih po lokacijah). Eden glavnih zato smo modre obroče izdelali sami in motivov za sodelovanje na tekmovanju jih namestili po šoli. Tekmovalce smo je tudi želja postati zdravnik, medicinpovabili k fotografski ustvarjalnosti in ska sestra ali farmacevt. Po lokacijah je ta odgovor predstavljal od 10 do 15 odprijavi na fotografski natečaj zveze. stotkov vprašanih. V nekaterih primerih je bil razlog za sodelovanje priporočilo Učenci in dijaki so na državnem tekmotekmovanja s strani učiteljice ali profevanju osvojili 494 srebrnih (439 učensorice, obljubljena dobra ocena pri predcev, 55 dijakov) in 435 zlatih priznanj metu na šoli. Okrog 10 odstotkov vpra(290 učencev, 145 dijakov). Zahvaljuješanih je kot razlog navedlo sladkorno bomo se vsem, ki so sodelovali pri izvedbi tekmovanja, strokovnim predavateljem, lezen v družini. mentorjem, kolektivom na šolah, člaPo zajtrku se dan pozna nom društev, mentorjem v komisijah za nadzor in popravljanje ter članom komiVprašali smo jih tudi, kako pogosto zajsij na državnem tekmovanju, saj so svotrkujejo. Iz ankete je razvidno, da učenje delo opravili odlično. ci redno zajtrkujejo saj imajo 5 do 6 zaj-

Rezultati ankete o življenjskih navadah Na izpitnih polah je bil poleg vprašanj za državno tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni tudi vprašalnik o življenjskih navadah učencev in dijakov. Z njimi smo poskušali pridobiti vpogled v njihove prehranjevalne navade in podatke o prevozu do šole, o zadovoljstvu s pripravo na tekmovanje, o njihovih razlogih za tekmovanje in o načinu prenosa znanj na družinske člane in prijatelje.

Zdrav način življenja Na vprašanje, zakaj so se učenci in dijaki prijavili na tekmovanje iz sladkorne bolezni, je bilo več različnih odgovorov, med katerimi so tekmovalci lahko izbirali. Odgovor, ki se je največkrat pojavil na vseh lokacijah državnega tekmovanja, je bil, da se udeležujejo tekmovanja, ker jih zanima zdrav način življenja. Poleg tega odgovora pa je bil pogost tudi, da se tekmovanja udeležujejo zaradi pri-

trkov na teden. Večina učencev in dijakov ima zajtrke v šoli, nekaj jih sploh ne zajtrkuje in nekaj jih zajtrk uživa vsak dan v tednu. Izkazalo se je, da osnovnošolci zajtrkujejo pogosteje kot srednješolski dijaki, čeprav se je pojavila tudi izjema pri tekmovalcih osnovne šole Mozirje, kjer so učenci osnovnih šol zajtrkovali za skoraj pol dneva manj.

Kaj najpogosteje pijejo otroci? Osnovnošolci najraje pijejo vodo, kateri sledi čaj brez sladkorja, nato sadni sokovi, čaj s sladkorjem, najmanj pogosto pa pijejo gazirane pijače. Posebnost sta Nova Gorica in Gornja Radgona, kjer osnovnošolci najraje pijejo vodo, nato sadne sokove, čaje brez sladkorja, čaj s sladkorjem in najmanj pogosto gazirane pijače. Srednješolci najraje pijejo vodo, čaj brez sladkorja, sadne sokove, čaj s sladkorjem in najmanj pogosto gazirane pijače. V Nazarjih je bil najpogostejši odgovor voda in nato čaj brez sladkorja. Anketa je pokazala, da tekmoval-

ci iz srednjih šol pijejo več vode in čajev brez sladkorja kot tekmovalci iz osnovnih šol pijejo več gaziranih pijač, sadnih sokov in čajev s sladkorjem.

Pot pod noge do šole Vprašanje poti v šolo je bilo pripravljeno s petimi zaprtimi odgovori, ki so spraševali, če tekmovalci v šolo pešačijo, se vozijo s kolesom, skupaj s starši, z avtobusom ali vlakom ali z motorjem. Tekmovalci učenci osnovnih šol najpogosteje potujejo v šolo s starši, peš, z avtobusom ali vlakom, nato s kolesom. V Domžalah in Novi Gorici je najpogostejši način poti v šolo peš, nato skupaj s starši, z avtobusom ali vlakom, s kolesom in najmanj z motorjem. Tekmovalci iz srednjih šol pa so najpogosteje potovali z avtobusom ali vlakom, nato skupaj s starši, potem peš, najmanj pa s kolesom ali motorjem. Tekmovalci srednjih šol iz Nazarij najbolj odstopajo od povprečja poti v šolo z avtobusom ali vlakom, saj imajo za 10 odstotkov višjo vrednost kot tekmovalci srednjih šol iz ostalih lokacij. Na Srednji šoli Domžale so gostili šole iz osrednje Slovenije torej iz Ljubljane in okolice, Zasavja in Kočevja. Na osnovni šoli Milojke Štrukelj so tekmovali z Gorenjske, Primorske in Notranjske. Na osnovno šolo Nazarje so se pripeljali iz Novega mesta in Brežic. Na osnovni šoli Gornja Radgona so se tekmovanja udeležile šole iz vzhodne Slovenije (Maribor, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Gornja Radgona).

Novost: foto natečaj tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni V letošnjem letu smo pripravili udeležencem državnega tekmovanja foto natečaj ob modrem krogu, svetovnem znaku sladkorne bolezni, ki so ga na šolah pripravili v ta namen. Objavljene fotografije na facebooku https://www.facebook.com/events/474407829626909/ je komisija pregledala in izmed prispelih 23 fotografij izbrala šest najboljših. Njihovi avtorji so bili tudi nagrajeni. Čestitamo vsem, ki so se potrudili in z nami delili fotografije ob modrem krogu, svetovnem znaku sladkornih bolnikov. Sladkorna bolezen MAREC 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Jesenice

V letošnjem letu smo program aktivnosti odprli z zimskim pohodom. Načrtovali smo pohod v Tamar, vendar je bilo takrat v Planici veliko športnih dogodkov in s tem povezanih težav s parkiranjem, stroški in gnečo. Tako smo se raje odpravili proti Tromeji, kjer smo v prijetni družbi in dobro razpoloženi preživeli prav lep dan.

Nadaljujemo po programu Leto 2017 smo člani društva zaključili s predavanjem in obiskom Božička, leto 2018 pa smo začeli v naravi s pohodom. Vendar smo si februarja ponovno zaželeli izobraževanja in si organizirali zanimivo predavanje.

Jeseniški diabetiki smo leto 2017 zaključili s predavanjem o presejalnem programu Svit, ki smo ga poslušali na našem zelo dobro obiskanem prednovoletnem decembrskem srečanju. Po zanimivem in kvalitetnem predavanju smo se razvedrili ob programu Radia Sladkorček, v katerem smo imeli zanimivega gosta ter aktualni pregled novic in male oglase. Obiskal nas je tudi Božiček, ki je naše člane skromno obdaril.

Leto 2017 smo zaključili s predavanjem in obiskom Božička.

V spomin

Otu Kelihu (1940–2018) V petek, 26. januarja, smo se v Brezovem gaju na pokopališču na Blejski Dobravi poslovili od našega dragega dolgoletnega predsednika Ota Keliha. Težko je opisati vse dobro, človekoljubno, kar je v svojem polnem življenju naredil za ožjo in širšo skupnost. Opravljal je številne in odgovorne funkcije – tako v času aktivnega življenja, kot tudi potem, ko je šel v pokoj. V Društvo diabetikov Jesenice se je včlanil leta 1994, že naslednje leto pa je bil na občnem zboru izvoljen za predsednika društva, ki je s podporo izvršnega odbora potegnil voz delovanja naprej. V tistem času je bilo v društvu kar nekaj težav pri kadrovanju. Društvo je v tem obdobju opravilo in dogradilo pomembne smernice pri razvoju in izboljšavi delovanja, saj se je spoprijel z urejanjem temeljnih dokumentov društva in s pridobivanjem statusa humanitarne organizacije. To je bil temelj za dobro in kvalitetno delovanje v prihodnosti. Z razvojem spoznanj o sladkorni bolezni se je namreč morala spreminjati tudi organizacija društva, predvsem pa je bilo treba povečati aktivnosti, katerih cilj je ozaveščanje članov in občanov o sladkorni bolezni, in s tem izboljševati kvaliteto življenja diabetikov. Velika pozornost je bila z njegovo pomočjo namenjena preventivi. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov za boljše in uspešno sodelovanje z ostalimi društvi diabetikov Gorenjske, kar je sčasoma prerastlo v koristne in prijetne aktivnosti. Tako dolgo je svoje znanje, voljo, izkušnje in napore vlagal v delo društva. Pečat njegovega skrbnega, odgovornega,

38 Sladkorna bolezen MAREC 2018

uspešnega dela bo ostal med nami. Bil je človek, ki je s svojo prizadevnostjo zaznamoval življenje mnogih diabetikov v Gornjesavski dolini in v širši okolici. Pod njegovim vodstvom je Društvo diabetikov Jesenice prerastlo v uspešno, prepoznavno humanitarno organizacijo – ne samo v naši občini, ampak tudi v sosednjih. Aktivno je sodeloval tudi v Zvezi društev diabetikov Slovenije, kjer je bil član nadzornega odbora. Svoje delo je opravljal z veliko mero mirnosti in strpnosti ter z voljo želeti in tudi slišati potrebe članov društva. S svojim zgledom, predvsem pa pozitivno energijo in optimizmom nas je spodbujal k večji skrbi za soljudi, in prav zato in tudi zato nam je v veliki meri uspevalo in nam še vedno uspeva vzdrževati tople medosebne odnose. Za uspešno delo in vidne dosežke je prejel številna priznanja, med katerimi je posebej pomembno priznanje častni član Zveze društev diabetikov Slovenije; prejel ga je leta 2016 ob zaključku svojega aktivnega delovanja. Zaradi poslabšanja bolezni se je po 21 letih umaknil s funkcije predsednika. Tako je zadnji dve leti živel bolj umirjeno, brez večjih stresov in skrbi. Na naši začrtani poti pa nam je še vedno stal ob strani, nas usmerjal ter nam svetoval in pomagal. Hvaležni smo mu za naša skupna leta, za njegove spodbude in zglede. Pogrešali bomo njegov optimizem, kritičnost, avtoriteto in njegovo življenjsko vedrino. Bolezen je kljub želji in naporom napredovala. Vest, da nas je naš Oto zapustil, je bila kljub temu, da smo vedeli, da je stanje resno, boleča. Težko smo doumeli, da ga ni več. Prepričani smo, da bo med nami veljala misel: Dokler mislimo nanj, ne bo umrl umre. V spomin nanj in iz spoštovanja do njegovih prizadevanj bomo nadaljevali njegovo vizijo in se trudili doseči zastavljene cilje. Iskreno se zahvaljujemo Zvezi društev diabetikov Slovenija in vsem društvom, ki so nam izrekla sožalje in ki z nami sočustvujejo. Zahvali se pridružuje tudi družina Kelih. Društvo diabetikov Jesenice

IZ N AŠIH DRUŠTEV

Februarja smo se sprehajali in učili Na pustno soboto smo se pohodniki zbrali v Žirovnici. Najprej smo se sprehodili do rojstne hiše Prešernove matere in naprej do Čopove domačije, nato pa skozi vas do železniške postaje ter na Breg. V tem kraju še nismo bili, zato nam je bilo vse novo in zanimivo, od ekoloških kmetij do skoraj 400 let stare vaške cerkve. Pot smo nadaljevali skozi spodnje Moste, kjer nam je zanimanje vzbudila zasebna sončna elektrarna. Odpeljali smo se v Lovski dom pod Stolom, kjer nas je že čakala okusna in izdatna malica, potem pa smo se sprehodili še okrog jezera Završnica in se do konca naužili sončnih žarkov. V februarju je bilo tudi naše prvo letošnje predavanje, in sicer o napakah in težavah pri izvajanju meritev sladkorja v krvi. Predavateljica nas je opozorila na napake, ki jih delamo sami (treba je imeti čiste in suhe roke), in da je treba upoštevati navodila o nanašanju krvi glede na vrsto merilnika. Na rezultat meritev in njegovo točnost pa lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, okolje (najbolj škodljiva je vlaga, pa tudi prenizke temperature) in poškodbe aparata. Predvsem pa je treba dobro poznati delovanje merilnika in skrbeti za dobro higieno pripomočkov. Lilijana Kos

n Društvo diabetikov Lenart

Prvo skupno silvestrovanje Društvo diabetikov Lenart je lani, leta 2017, organiziralo svoje prvo silvestrovanje. Ker je naših članov malo, smo se dogovorili, da s skupnimi močmi z društvom upokojencev Lenart organiziramo silvestrovanje, saj so nekateri naši člani so tudi del tega društva.

Novoletne zabave se je udeležilo okoli sto ljudi in smo jo izpeljali uspešno. Ob dobri hrani, ki nam jo je pripravila gospa Alenka Breznik, ter pijači in dobri glasbi gospoda Bojana Satlerja smo se tudi zavrteli. V večernih urah smo s penino nazdravili novemu letu 2018 in si zaželeli veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter še naprej veliko druženja na naših pohodih in podobnih srečanjih, ob želji, da tudi v letu 2018 organiziramo silvestrovanje in da bi bili do takrat vsi zdravi in čili. Ingrid Belšak Skupaj smo nazdravili novemu letu.

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Mežiške doline

Proslavljali smo ob 30-letnici in ustvarjali z Dragico Cizerl

mišljena v duhu narave, zdrave prehrane in gibanja. Uredila jo je Nevenka Lednik. Mislimo, da smo prireditev uspešno izpeljali. Neva Šimenc

Ustvarjalne delavnice Dragici Cizerl so odkrili sladkorno bolezen leta 2009. Ko se je dve leti zatem upokojila, je postala aktivna članica Društva diabetikov Mežiške doline.

Veseli smo bili, da smo lahko poleg našega jubileja – 30-letnice društva – organizirali še osrednjo državno proslavo ob svetovnem dnevu diabetesa. Članice ustvarjalne skupine so za vsakega udeleženca proslave izdelale darilce – lipov list z dobro mislijo.

Ker je telesna dejavnost za človeka s sladkorno boleznijo zelo pomembna, se je vključila med pohodnike. Vsako leto se ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni pomeša med pohodnike iz Prevalj na Leše-Volinjek, avgusta pa se poda z njimi na Kaplo. Med tednom vodi pohode po okolici v svoji občini Ravne na Koroškem.

Proslava ob 30-letnici društva in svetovnem dnevu diabetesa

Gibanje in ustvarjalnost. Kot prostovoljka pridobiva v uradnih urah društva nove člane in pobere članarino. Najbolj ponosna

Nekaj dni pred prireditvijo nam je zaradi bolezni odpovedala naša voditeljica. Na srečo je v Mežici doma devetošolka Tinkara Lednik, ki je z veseljem sprejela in brezhibno izpeljala naloženo nalogo. Za pomoč smo prosili še osnovnošolca Jana Kordeža, ki je zelo lepo zapel himno. Fant je diabetik tipa 1 in živi z inzulinsko črpalko. Našemu vabilu se je odzval tudi Stanko Arnold s svojim kvartetom domačih fantov, ki imajo vsi priznanja, pridobljena v tujini. Zaplesali so mladi in starejši člani folklorne skupine Mežica. Dvojčici Manca in Klara Strmčnik ter Marko Vranaričič so vrhunsko odplesali svoji točki. V programu so sodelovale pevke Vanča Peneca Rute in etno skupina z Leš Zimski kosci. pa je na svoje ustvarjalne delavnice. Ljubezen do ročnih del jo je povezala še z osmimi članicami društva. Družijo se ob sredah. Lani so izdelale kar 570 novoletnih voščilnic, prav toliko, kolikor je članov Društva diabetikov Mežiške doline. Pokriva občine Črna, Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem. Vodi ga Branko Lipičnik. Lani je Društvo diabetikov Mežiške doline v Mežici proslavilo trideset let delovanja, hkrati pa je potekala osrednja slovenska prireditev Angeli za vse udeležence zaključka leta ob svetovnem dnevu diabetikov. Članice ustvarZveza društev diabetikov Slovenije pa je podelila zahvale za jalne skupine so za vsakega udeleženca jubilejne proslave izizvedene državne programe naslednjim društvom diabetikov delale darilce, lipov list z dobro mislijo. in šolam: Domžale, Društvu diabetikov celjske regije, Kočev- Blagodejno je biti družbeno koristen. Njihove angele so preja, Kranja, Lendave, OŠ zbora poslancev Kočevje, OŠ ob Rin- jeli vsi, ki so se udeležili zaključka leta v društvu, pletene roži, Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj in dvojezični šoli Len- kavice pa člani, stari nad osemdeset let. Dragica je mnenja, dava. da moraš imeti nekaj, kar te zaposli in te notranje pomiri, hkra-

Podelili smo zahvale našega društva. Prejeli so jih: županja Črne mag. Romana Lesjak; župan Mežice gospod Dušan Krebl; župan Prevalj dr. Matic Tasič; župan Raven dr. Tomaž Rožen; mag. Stanislav Pušnik, dr. med. spec; gospa Ela Lenassi; gospa Metka Lenart Epšek, dr. med. spec. inter.; gospa Marijana Predikaka in gospod Peter Miklavčič.

Po programu – druženje. Ne smemo pa pozabiti na godbo iz Mežice, ki je naše goste pričakala pred domom, in seveda tudi na slavnostna govornika Branka Lepičnika iz Mežiške doline in Petra Miklavčiča, predsednika zveze. Scena je bila za40 Sladkorna bolezen MAREC 2018

ti pa navdaja z občutkom, da si še vedno družbeno koristen. Zato je z veseljem prostovoljka v društvu, ki povezuje ljudi z enakimi težavami, in je vanj vdahnila tudi svojo, osebno noto. Marta Merkač

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

ja namenjena proslavi slovenskega kulturnega praznika. Poleg naših članov so se je udeležili tudi njihovi svojci, sorodniki in prijatelji. Za začetek je ženski pevski zbor društva pod vodstvom gospe Marije Rituper zapel himno, ki ji je sledila recitacija.

Novim aktivnostim naproti Leto 2017 smo zaključili z nedeljskim kosilom in obiskom bolnih članov. Teh nikoli ne pozabimo in jih zato vsako leto decembra obiščemo in jim polepšamo praznike. Leto 2018 pa je že v polnem zamahu in ob slovenskem kulturnem prazniku smo organizirali proslavo s pogovorom s pisateljico Simono Rituper.

Obisk bolnih članov Ob uspešnem zaključku leta nikoli ne pozabimo tudi na naše bolne člane, ki se nam zaradi bolezni ne morejo pridružiti na raznih srečanjih. Med letom jih vseskozi seznanjamo o delovanju društva prav na vseh področjih. V decembru jih obiščemo na njihovih domovih, jih obdarimo z majhno pozornostjo, malo poklepetamo o tem in onem, seveda pogovor nanese največkrat na bolezen, in tako jim, upam, vsaj malo polepšamo božično-novoletne praznike in jim s tem sporočamo, da mislimo tudi nanje.

Zaključek leta

Predsednica društva Danijela Santl Pintarič je po pozdravnem nagovoru na kratko orisala pomen našega kulturnega praznika, ki ni samo dan spomina, ampak je hkrati tudi opomin vsem nam, kako krepiti kulturo in narodno zavest. Poudarila je zaslužnost treh velikih mož iz preteklosti, ki so postavili temelje našemu knjižnemu jeziku. To so: Primož Trubar, France Prešeren in Ivan Cankar. Za vsakega izmed njih je bil prodor v književnost težak, a so vztrajali in dosledno sledili svojemu cilju – opismeniti naš narod in ga čim bolj kulturno izobraziti. Prešeren je v svoji jezikovni vnemi dokazoval in dokazal, da je tudi v pesniški obliki možno v slovenskem jeziku prikazati vse občutke in vsa čustva. Ivan Cankar je zagotovo vrh slovenskega pripovedništva. In letos se dan kulture prevesi v leto kulture, saj praznujemo stoto obletnico njegove smrti. V prvem delu programa je pevski zbor zapel nekaj pesmi, v katerih so prevladovale Prešernove uglasbene pesmi. Med slednje so bile tematsko vpletene recitacije iz venca Gazel, romanca Hčere svet in balada Povodni mož.

Jezero tišine. Drugi del programa je bil namenjen predstavitvi knjige gospe Simone Rituper z naslovom Jezero tišine. Ker sta kultura in knjiga tesno povezani, nas je s svojim obiskom zelo razveselila. Simona Rituper je doslej izdala knjige Kuharica brez licence, Katarinčina božična skrivnost ter Drobtinice in sirotka. Njena nova knjiga je zgrajena iz treh delov. Prvi del je napisan kot romaneskna pripoved s petimi poglavji. Drugi del ima naslov O čudežih, ki niso naključja, v tretjem delu pa so v obliki zapisov sanj ponazorjena poglavja iz prvega dela. Sledila je kratka vsebina prvega dela in branje odlomka. Hkrati je avtorica prikazala posamezne zanimivosti iz prvega dela, kot recimo hojo po žerjavici in pomen čaker. Drugi del je avtobiografski. Seznanja nas s svojim poreklom, otroškim obdobSimona Rituper je predstavila svojo knjigo. jem in razlogom, da se je lotila pisanja. V svojem raziskovanju je spoznala veliko duhovnih učiteljev, vodnikov, se udeležila raznih delavnic in tečajev. Zelo nazorno je obrazložila, kako deluje reiki. V tretjem delu so po datumih prikazane nočne sanje in zapisi, ki so bili osnova za nastanek knjige Drobtinice in sirotka ter Jezero tišine. Sledili so posamezni odlomki, iz katerih so sevale tiste iskrice, tiste globoke misli, ki bi si jih morali vtisniti v svoje življenje. Ob koncu pogovora se je predsednica društva gostji zahvalila za obisk s šopkom umetnih nageljnov, ki so jih naredile članice društva.

Izteklo se je še eno uspešno leto, saj smo vse naloge, ki smo si jih zadali na začetku leta, v celoti izpolnili in še kaj dodali. In tako je prav, da tako uspešno delo čez celo leto tudi primerno veselo zaključimo. Zato smo se odločili, da namesto večerne zabave skušamo čim več naših članov privabiti na nedeljsko kosilo z zabavo, ki smo jo organizirali v restavraciji hotela Zvezda v Murski Soboti. Zbralo se nas je kar lepo število članov. Ob prijetnih zvokih glasbe in okusni hrani smo zelo uživali, vmes smo tudi zapeli in zaplesali, se pogovorili o vsem, na kar je pač nanesel pogovor, obenem pa smo že kovali načrte za prihajajoče novo leto, in to vse do poznih popoldanskih ur. Uspešno novim aktivnostim naproti! Tako smo tudi začeli leto 2018 prav na vseh področjih, v upanju na popoln uspeh! Marija in Andrej Barber

Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Dvorana, v kateri se vsako prvo sredo v mesecu srečujemo na sestankih in predavanjih, je bila 7. februar-

Pevski zbor je zapel nekaj pesmi.

Ivana Radovanović, foto: Zdenko Flis Sladkorna bolezen MAREC 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Novo mesto

Kljub zimi polno pohodov Celo leto se člani našega društva družimo na pohodih in tako smo tudi zaključili leto 2017. S pohodi. In tako smo začeli tudi leto 2018. Zima nas ni ustavila pri gibanju.

Pohod po znani poti nad Qlandijo Lep sončen dan, pohodnikov pa le enajst: »Saj res,« je bilo slišati, »lep sončen dan ni primeren samo za pohod, ampak tudi za zadnja opravila pred konec tedna napovedanim snegom«. Za predzadnji pohod v letu 2017 smo si izbrali pot od Qlandije pod podvozom avtoceste po markirani Trdinovi poti, ki vodi na Trško goro. V Sevnem smo šli dalje po poljski in gozdni poti do Jelš, kjer smo imeli krajši počitek, med tem pa smo še sprejeli še načrt pohodov za leto 2018. Hoja po mehki podlagi in svež, prijetno ohlajen zrak sta bila pravi balzam za dušo in telo. Pogledi na zasnežene Gorjance, pa s soncem obsijano Trško goro in klepet o vseh mogočih rečeh – in po dobrih dveh urah, ko se je sonce že skrivalo za kočevske gozdove, smo prišli na izhodišče.

Zadnji pohod v letu 2017 Leta 2017 smo pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto doživeli kar nekaj prijetnih presenečenj. Tako je bilo tudi na startu zadnjega pohoda to leto. Zbrali smo se pri Osnovni šoli Grm. Kot vedno pred odhodom je prijetno poslušati kramljanje pohodnikov. Prijetni klepet je prekinila naša zvesta pohodnica Vida, ki je najprej povedala, da s Francijem danes ne moreta na pohod, da sta prišla le zato, da se od nas v iztekajočem se letu poslovita, nato pa je iz avta prinesla za vsakega pohodnika malo ikebano iz naravnih suhih rož. Prijetno presenečeni smo se najprej zahvalili za trud in pozornost, nato pa smo pred odhodom naredili še skupinsko fotografijo. Po tem uvodnem »ceremonialu« smo se odpeljali do Šentpetra, od koder smo se sprehodili do gradu Otočec. Sprehod smo nadaljevali po grajskem vrtu, kjer smo opazovali našo lepo zeleno reko Krko, kako vijuga med otočki, nato pa po markirani Trdinovi poti, ki z Otočca vodi na Trško goro. Po slabih dveh urah smo se vrnili na izhodišče. Zelo smo bili veseli, da sta se nam na zaključku pridružila Marija in Tine Aš, ki letos zaradi zdravstvenih težav nista mogla na pohode. Sledilo je drugo presenečenje: Aševa sta vsakemu pohodniku spekla in okrasila veliko medeno zvezdo.

Pohod, poimenovan »enajst plus dva« Minili so božični prazniki, novoletni tudi, umirilo se je praznično vzdušje, prišel je čisto navaden 3. januar in z njim naš prvi pohod v letu 2018. Deset se nas je zbralo pri OŠ Grm, odpeljali smo se do Grabna, kjer so čakale še tri pohodnice, končna številka je bila trinajst, od tega enajst žensk in dva moška in pohod je dobil ime »enajst plus dva«. Pot nas je vodila po gozdni poti iz Grabna do Smolenje vasi in naprej proti Petelinjeku, kjer smo nadaljevali desno nazaj proti Smole42 Sladkorna bolezen MAREC 2018

nji vasi do Baničevih, tam pa smo si ogledali zelo lepe jaslice. Po krajšem počitku in kramljanju z lastnikoma jaslic smo pot nadaljevali krožno nazaj na izhodišče. Imeli smo srečo: pohod smo začeli v lepem sončnem vremenu, zaključili pa le malo, preden je začelo deževati. Lani je na današnji dan cel dan snežilo, letos pa so nam ob poti, verjetno malo prezgodaj, trobentice naznanjale pomlad.

Pohod po Zaplaških stezicah Po načrtu bi morali v Belo krajino na ogled jaslic v Judovski hiši. A glej ga, zlomka, tam postavijo jaslice le za par dni in že 3. januarja jih ni bilo več. Meni pa prijateljica pove, kako lepe jaslice da imajo na Zaplazu. Na prvem pohodu te novice zaupam pohodnikom in vsi smo bili enotni, da gremo na drugi pohod »po Zaplaških stezicah« in da vključimo še ogled jaslic. Vreme ni bilo obetavno. Kar nekaj klicev sem dobila, da ne gredo na pohod, ker je slabo vreme, sedemnajst pa se nas ni oziralo na vreme in smo odšli. Med vožnjo proti Čatežu se je že tudi pokazalo sonce, kar nam je vlilo upanja, da bo lepo. Pripeljemo se na Zaplaz, izstopimo iz avtomobilov, ko od Kuma zapiha in prične padati sodra, kot da nekdo siplje zdrobljen stiropor. Takoj smo poiskali zavetje v cerkvi, si ogledali res zelo zanimive jaslice, narejene v duhu čateške pokrajine (vinograd, privezan kot v resnici, pa spravilo lesa, gozdarska kopa itd.). Po ogledu je še malo rosilo in odšli smo po stezicah oziroma učni poti. Glede na vreme smo izbrali krajšo pot. Potrebno je bilo kar nekaj previdnosti zaradi razmočene poti, a splačalo se je. Videli smo zelo zanimive napise, še posebno pa nam bodo v spominu ostali cvetoči telohi, in to 17. ja nuarja. In še ena zanimivost: ob poti je bil velik kamen, ob njem pa vremenske napovedi, npr: če je kamen moker, pada dež; če vidiš dva kamna, si pijan; če se kamen ziba, piha veter … Po slabi uri smo pot zaključili pod veliko lipo, kjer nas je pogostil godovnik Anton, nato pa smo se zapeljali še v center Čateža, kjer smo si ogledali prireditveni prostor ob zaključku Levstikove poti. Tam pa je ena od pohodnic dejala: »Tudi jaz sem oklevala, ali naj grem ali ne, in zdaj mi ni žal. To je bil en prav poseben dan, kakršnega doma ne bi doživela.«

Pohod na Mehovo Vsi bi radi videli, da bi bila v januarju prava zima s snegom in mrazom, vendar pa bi bil potem prav gotovo to vzrok, da pohodniki Društva diabetikov Novo mesto ne bi bili v enem mesecu na treh pohodih. Na Mehovo smo se povzpeli že nekajkrat v različnih letnih časih, v januarju pa še ne. Naši jekleni konjički so nas tokrat odpeljali do Podgrada. Nekateri so se spraševali: »Le zakaj tako daleč z avtomobili«, bili so pa štirje, ki so bili tam prvič, in tega vprašanja niso imeli. Za Osnovno šolo v Podgradu smo sledili smerokazu in po prijetno napornem vzponu za začetek nas je pot vodila nekaj časa položno, tik pod vrhom pa ponovno v vzpon. Kot da je mesec marec, so nam ob poti pomlad naznanjali zvončki, trobentice, žafran in leska. Pogled z vrha res ni bil tak, kot bi si ga želeli, pa vendar smo videli Ljubenski in Straški hrib, Gače, Trdinov vrh, Novo mesto z okolico, Podgrad, vas Konec, Mihovec in Pristavo. Po krajšem počitku smo se vračali po poti, ki pelje v Jurno vas, mi smo se držali leve smeri in se vrnili nazaj v Podgrad,

IZ N AŠIH DRUŠTEV

kjer smo ugotovili, da še ne gremo domov. Povzpeli smo se proti pokopališču, nato pa čez drn in strn nadaljevali do vasi Konec, kjer smo ugotovili: »Na koncu Konca še ni konec.«

Izlet v »belo« Ljubljano Pohodniki društva diabetikov se vsake toliko časa odpravimo na pohod tako, da se na izhodišče peljemo tudi z vlakom, toda le na krajše relacije. Izražena je bila želja, da bi se enkrat pa le odpeljali mogoče v Ljubljano. Ta želja se je izpolnila v sredo, 14. februarja. Zbrali smo se na železniški postaji v Kandiji, naša zvesta pohodnika s Pluske pa sta vstopila v Trebnjem in četica je štela 16 pohodnikov. Nismo takoj začeli s sendviči, kot v naši mladosti, se je pa Jožica potrudila in spekla zavitek, jaz pa flancate in »popustna« zabava se je začela in je trajala vse do Ljubljane. Po izstopu smo se dogovorili, da ima današnji izlet poudarek na vožnji z vlakom, zato na grad ne bomo šli peš, ampak z vzpenjačo, kar je bilo za vse prvič. Takoj smo se povzpeli na razgledno teraso, od koder je v sončnem vremenu brez oblaka na nebu pogled segel po lepi Ljubljani, s kuliso Kamniških Alp v ozadju. Kar nismo se mogli posloviti od teh čudovitih pogledov, pa vendar: ura je tekla in napotili smo se do Šanc. Ko smo šli pod obokom vhoda na grajsko dvorišče, smo zagledali veliko iz rož spleteno srce, ki nas je spomnilo, da se sprehajamo na valentinovo. Na skrajnem delu grajskega ozemlja smo prišli do neokrnjenega snega in zimska idila je bila popolna. Sledilo je fotografiranje in pot smo zakrožili okoli gradu in tako videli Ljubljano z vseh strani. Le kaj je bilo še potrebno, ko smo izstopili iz vzpenjače? Ja, kratek počitek ob dobri kavici, sprehod po tržnici in Tromostovju do stare pošte in nazaj na postajo.

n Društvo diabetikov Maribor

Zaključek 2017 in aktivno v 2018 Decembra 2017 smo, tako kot vsako leto, za člane društva organizirali prednovoletno srečanje. Skupaj se nas je zbralo 59 članic in članov v lepo okrašeni dvorani Restavracije Park v Mariboru, kjer so nam pripravili okusen novoletni meni. Za pozdravni govor, dobrodošlico in voščilo z lepimi željami v novem letu je poskrbel predsednik Mirko Topolovec.

Vsako leto ob koncu leta izbiramo tudi najboljšega rekreativca leta, ki mu podelimo pokal. Tako je bila za leto 2017 na podlagi prisotnosti na športno-rekreativnih dejavnostih in osvojenih medalj na raznih tekmovanjih izbrana naša članica Marija Šebjanič. Čestitamo. Ob prijetnem druženju smo

Najboljša rekreativka leta 2017 je postala Marija Šebjanič.

organizirali medsebojno obdaritev naših članov. Da pa sladkor zaradi dobre hrane ne bi bil previsok, smo poskrbeli še za glasbo v živo, kjer so se naši sladkorčki kar topili na plesišču.

Začetek leta 2018

Na valentinovo smo se odpeljali v Ljubljano.

Ko smo čakali na vlak, smo vsi ocenili izlet z »odlično«. Pri tem je bila velika sreča pri izbiri datuma, saj bi se v domačem okolju zaradi debele snežne odeje lahko sprehajali le po novomeškem Marofu ali ob Krki. Skratka, izlet v Ljubljano na valentinovo nam bo ostal v najlepšem spominu!

Program aktivnosti za leto 2018 ste vsi člani prejeli po pošti na dom. Društvo izvaja veliko različnih programov na področju preventive. Prepričana sem, da lahko prav vsak med vsemi aktivnostmi, ki jih izvajamo, najde tudi kaj zase. Potrudite se, odločite se, da uničite svoj sladkor, ker bo drugače sladkor uničil vas. Storite kaj zase in se nam pridružite v čim večjem številu. Verjemite, skupaj je lažje. Spoznali boste nove prijatelje, izmenjali boste marsikatero izkušnjo, se vključili v učne delavnice ali šolo zdravega življenja, postali telesno aktivni na področju športa in rekreacije ter se družili s sebi enakimi. Spremenite svoj življenjski slog in življenje z diabetesom bo lažje. Lidija Salamon

Fanika Vovk Sladkorna bolezen MAREC 2018

IZ N AŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Dravograd Polžki

Redni zbor članov društva 24. februarja je Društvo diabetikov Dravograd Polžki izvedlo zbor članov v hotelu Korošica. Prisotnih je bilo 86 članov društva in gostje: podžupan Občine Dravograd Tone Preksavec, predsednik Društva invalidov Dravograd Slavko Halužan, predsednik Krajevne skupnosti Dravograd Ferdo Abraham, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in naš član Benedik Kopmajer in učenka Osnovne šole Šentjanž pri Dravogradu Lana Krajnc, dobitnica bronastega priznanja na državnem tekmovanju o poznavanju sladkorne bolezni.

Pongrac, Julijana Sveček, Beno Kopmajer in Ervin Kodrun. Prav tako smo najzaslužnejšim članom društva podelili bronaste polžkove plakete, pohvale. Zahvalne listine smo podelili Občini Dravograd, Javnemu zavodu Dravit, Osnovni šoli Dravograd, Osnovni šoli Šentjanž, Vzgojnovarstvenemu zavodu Dravograd, Vzgojnovarstvenemu zavodu Šentjanž, Društvu upokojencev

Rednega zbora društva se je udeležilo veliko članov.

Dravograd, Društvu invalidov Dravograd, Igorju Glasenčniku, Marijanci Božič in podjetju Roche. Po uradnem delu je sledila dobra večerja ob odlični postrežbi osebja hotela Dorošica, nato pa zabava s plesom ob uglašenih notah glasbenika Elvisa Breznika. Ervin Kodrun

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

V spomin Na zboru smo podelili tudi pohvale in plakete društva.

Špeli Bambič V uvodu je prisotne pozdravil predsednik društva Ervin Kodrun in podal poročilo za leto 2017 in načrt dela za leto 2018. Delovni predsednik zbora članov je bil Bernard Rutnik. Tajnica in računovodja Milena Dobnik je podala finančno poročilo za leto 2017 in finančni načrt za leto 2018, predsednica nadzornega odbora Marija Krevh je podala poročilo nadzornega odbora, Pongrac Marija pa poročilo disciplinske komisije. Po uradnem delu so dobili besedo povabljeni gostje, ki so pohvalili dobro delo društva. Priznanja zaslužnim. Podelili smo tudi srebrne in bronaste plakete Zveze društev diabetikov Slovenije, katere so prejeli Milena Dobnik, Bernard Rutnik, Marija Krevh, dr. Ervin Pečnik, Jože Kolednik, Alojz Špalir, Anica Repnik, Metoda Herman, Ana Rutnik, Anita Schwarzkopf, Danica Sekavčnik Kotnik, Marija 44 Sladkorna bolezen MAREC 2018

(1973–2017) Pred božičnimi prazniki nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša dolgoletna članica Špela Bambič. Špela je bila dvanajst let članica Nadzornega odbora, s svojo prizadevnostjo in doslednostjo pa je v delovanju društva pustila ogromen pečat. Njena skrbnost, požrtvovalnost in pripravljenost pomagati so bile vrednote, s katerimi je Špela postala vzornica vsem in vsakemu izmed nas. Posebni ljudje živijo v naših srcih tudi, ko niso več z nami. Draga Špela, hvala ti za vse. Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipave

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

prvi in zadnji torek v mesecu ob sredah aprila sobota, 26. maj

od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava ob 18.00, na Policah v Ajdovščini avtobusna postaja Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave

Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533 Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar

avtobusna postaja Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave avtobusna postaja Ajdovščina in Vipava, zbirajo prijave

Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar Mirjam Mislej, 040 886 533; Srečko Černilogar

junij

meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka kopanje v bazenu z vodeno terapevtsko telovadbo enodnevno kopanje v bazenih Bernardin Portorož 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) med društveno srečanje v Mostu na Soči

Društvo diabetikov Cerknica vsak prvi četrtek v mesecu od 13. do 20. maja sobota, 26. maj

pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna zbirajo prijave 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) zbirajo prijave

Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087 Doroteja Nared, 031 652 087

Društvo diabetikov Domžale ob sredah sreda, 4. april od 14. do 21. aprila sreda, 9. maj sobota, 12. maj petek, 18. maj sobota, 26. maj sreda, 6. junij sobota, 9. junij

uradne ure meritve krvnega sladkorja edukativno zdravstveno okrevanje Terme Dobrna meritve krvnega sladkorja pohod Šinkov Turn–Bukovica–Mlinčki predavanje Preprečimo srčno kap 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) meritve krvnega sladkorja izlet na Kočevsko

od 10.00 do 12.00, pisarna društva od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 10.00, AP Domžale, prijavljeni od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 9.00, pri OŠ Utik ob 17.00, ZD Domžale

pisarna društva, 01 721 42 79 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 041 746 743 pisarna društva, 051 604 423

ob 7.30, AP Domžale, prijavljeni od 10.00 do 12.00, pisarna društva ob 7.30, AP Domžale, prijavljeni

pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423 pisarna društva, 051 604 423

ob 15.00, Zdravstveni dom Dravograd ob 15.30, Kulturni dom 9.00, AP Dravograd 9.00, AP Dravograd 9.00, ZD Dravograd 9.00, občina Dravograd

Julijana Sveček, 041 804 448 Metoda Herman, 050 852 704 Alojz Špalir, 041 363 616 Alojz Špalir, 041 363 616 dr. Ervin Pečnik, 041 752 502 Julijana Sveček, 041 804 448 Leopold Majes, 041 317 545; Vojka Železnik, 040 841 828 Leopold Majes, 041 317 545 društveni telefon, 081 611 340 Alenka Ostrožnik, 040 841 828; Patrick Žibert, 031 346 224 Vojka Železnik, 040 841 828

Društvo diabetikov Dravograd polžki ob torkih ob sredah zadnjo soboto v mesecu sobota, 28. april sobota, 7. april petek, 27. april

pohod v okolici Dravograda pohod v okolici Slovenj Gradca kolesarjenje, od aprila do oktobra, z Društvom invalidov Dravograd otvoritev kolesarske ture do Mislinje svetovni dan zdravja, merjenje sladkorja in tlaka ter predavanje pohod ob dnevu upora: Dravograd, Becl, Vrajenk

Društvo diabetikov Hrastnik ob ponedeljkih

uradne ure

od 9.00 do11.00, v prostorih društva

vsak ponedeljek ob ponedeljkih prvi torek v mesecu

laični svetovalec informacije po telefonu merjenje sladkorja, holesterola in tlaka

od 10.00 do 12.00, v prostorih društva od 9.00 do 11.00 od 8.00 do 10.00, v prostorih društva

sreda, 25. april četrtek, 19. april

plavalni dan, celodnevno kopanje v termah po Sloveniji s kosilom prijave do 23. aprila, lokacija se določi sproti predavanje Alternativna medicina in naša prihodnost prijave do srede, 18. aprila, ob 18.00, (predstavniki EASY Life Maribor) v prostorih KS Steklarna Leopold Majes, 041 317 545 enodnevni izlet na kmetijo Slapšak, Andrej Logar, 041 634 730; ogled rudnika srebra in druženje prijava do ponedeljka, 16. aprila, ob 9.00, sedež društva Vojka Železnik, 040 841 828 plavalni dan, celodnevno kopanje v termah po Sloveniji s kosilom prijave do 21. maja, lokacija se določi sproti Vojka Železnik, 040 841 828 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah Leopold Majes, 041 317 545; (organizira DD Novo mesto) prijave do torka, 8. maja Vojka Železnik, 040 841 828 edukativno zdravstveno okrevanje po programu za diabetike Leopold Majes, 041 317 545; v zdravilišču Topolšica prijave do ponedeljka, 4. junija, informacije na sedežu društva Vojka Železnik, 040 841 828 plavalni dan, celodnevno kopanje v termah po Sloveniji s kosilom prijave do 18. junija, lokacija se določi sproti Vojka Železnik, 040 841 828 športno srečanje članov društva z družinskimi člani, športne igre prijave do ponedeljka, 4. junija, Andrej Logar, 041 634 730; (balinanje, pikado, strel na gol) in kviz o sladkorni bolezni Prapretno nad Hrastnikom, pri Koreninah Vojka Železnik, 040 841 828 Pišete nam lahko na e-naslova: d.d.predsednik@kabelnet.net ali diabetiki.hr@kabelnet.net

sobota, 21. april sreda, 23. maj sobota, 26. maj od 15. do 22. maja sreda, 27. junij junija

Društvo diabetikov Jesenice ob ponedeljkih ob ponedeljkih ob sredah ob sredah ob četrtkih ob petkih

telovadba balinanje uradne ure merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola telovadba balinanje

ob 17.30 do 18.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«) od 17.00 do 19.00, KS Sava od 17.00 do 19.00, KS Sava od 16.30 do 17.30, TVD Partizan od 17.00 do 19.00, balinišče Log Ivana Krivca (»baza«)

društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939 društvo, 040 480 939

ob 8.00, Kolodvorska 5, pred Marjanco od 7.30, v Kršmančevem parku od 9.00 do 11.00, v pisarni društva, Kolodvorska 5 obvezna prijava zbirajo prijave ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu

Društvo upokojencev Kamnik Kalan Jože Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek

ob 17.00, ZD Kamnik

Savica Juntez, 041 285 341

obvezna prijava 5 dni prej ob 10.00, društvena pisarna od 8.30 do 10.00, v društvu obvezna prijava 5 dni prej ob 17.00, ZD Kamnik

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Marija Podbevšek Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Savica Juntez, 041 285 341

zbirajo prijave obvezna prijava 5 dni prej ob 10.00, društvena pisarna obvezna prijava 5 dni prej

Savica Juntez, 041 285 341 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517 Marjeta Bukovšek, 041 484 233 Katarina Ž. Arčon, 041 653 517

Društvo diabetikov Kamnik vsak prvi in tretji pon. v mes. vsako jutro vsak prvi in tretji torek v mesecu sobota, 7. april od 9. do 15. aprila torek, 10. april torek, 17. april sreda, 18. april sobota, 21. april torek, 8. maj torek, 15. maj sobota, 19. maj sreda, 23. maj sobota, 26. maj sobota, 2. junij torek, 12. junij sobota, 16. junij

pohod z Društvom upokojencev Kamnik telovadba uradne ure, diabetikikamnik@gmail.com meddruštveni pohod Smuk–Trnovec (organizira DD Tržič) edukativno zdravstveno okrevanje druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka predavanje o sladkorni bolezni in zapletih (diabetologinja Jana Plavc, dr. med.) meddruštveni pohod po Srjanski učni poti, Šenčur (organizira DD Kranj) druženje, izmenjava izkušenj meritve krvnega sladkorja in tlaka meddruštveni pohod, ogled Radovljice (organizira DD Jesenice) učna delavnica o sladkorni bolezni (Kati Časar, dms) 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) meddruštveni pohod na Stari grad druženje, izmenjava izkušenj Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič)

Sladkorna bolezen MAREC 2018

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum

Vsebina

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

torek, 19. junij sobota, 23. junij

meritve krvnega sladkorja in tlaka meddruštveni pohod po okolici Škofje Loke (organizira DD Škofja Loka)

od 8.30 do 10.00, v društvu

Marija Podbevšek

obvezna prijava 5 dni prej

Katarina Ž. Arčon, 041 653 517

od 10.00 do 11.00, Bonifika Koper od 18.00 do 19.00, AMTK Koper od 8.00 do 9.00, CDA Koper ob 10.00, Bonifika Bife tenis obvestimo pozneje obvestimo pozneje ob 10.00, parkirišče Vina Koper ob 10.00, parkirišče Vina Koper

Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Stanko Miklič, 031 714 821

obvestimo pozneje ob 10.00, parkirišče Vina Koper obvezne prijave obvezne prijave

Marija Podvršič, 031 708 132 Stanko Miklič, 031 714 821 Marija Podvršič, 031 708 132 Marija Podvršič, 031 708 132

Društvo diabetikov Koper ob torkih in petkih vsako prvo sredo v mesecu dvakrat tedensko sobota, 7. april april maj torek, 15. maj sobota, 19. maj sobota, 26. maj četrtek, 7. junij junij junij

kegljanje in pikado uradne ure vaje za zdravo življenje in namizni tenis svetovni dan zdravja, pohod, merjenje krvnega sladkorja izlet šola kuhanja Koper – zdravo mesto, pohod in kolesarjenje, merjenje KS pohod in kolesarjenje s Škofij na Tinjan 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) pohod in kolesarjenje, Strunjan edukativno zdravstveno okrevanje v Dolenjskih Toplicah edukativno zdravstveno okrevanje Rogaška Slatina

Društvo diabetikov Kranj ob ponedeljkih ob četrtkih četrtek, 19. april sobota, 7. april sobota, 21. april od 6. do 13. maja sobota, 19. maj sobota, 26. maj sobota, 2. junij sobota, 9. junij sobota, 9. junij sobota, 16. junij sobota, 23. junij

uradne ure redna tedenska telovadba delavnica Inzulin in zdravljenje z inzulinom, meritve KS (Sonja Mušič, dms, v sodelovaju s podjetjem Roche) meddruštveni pohod Smuk–Trnovec (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod Šenčur, Srjanska učna pot 7-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetike v Termah Dolenjske Toplice meddruštveni pohod ogled Radovljice (organizira DD Jesenice) 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) meddruštveni pohod na Stari grad (organizira DD Kamnik) družabno srečanje članov DD Kranj z učno delavnico učna delavnica: Diabetes in fizična aktivnost, meritve KS, HOL, HbA1C (Danica Ostanek, prof. zdrav. vzg., Z&Z) Merčunov pohod, Lom pod Storžičem (organizira DD Tržič) meddruštveni pohod po okolici Škofje Loke (organizira DD Škofja Loka)

od 16.00 do 18.00, Stritarjeva ul. 8, Kranj, 1. nads., soba 6 društveni telefon, 031 485 470 ob 18.30, Diabetični center Kranj društveni telefon, 031 485 470 ob 16.00, Diabetični center Kranj ob 8.15, Diabetični center Kranj ob 8.30, Diabetični center Kranj

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 490 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 ob 8.30, Diabetični center Kranj

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

ob 7.00, AP Kranj, postajališče št. 1 ob 8.15, Diabetični center Kranj ob 10.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490 društveni telefon, 031 485 470

ob 11.00, Ranč Luže, Visoko pri Kranju ob 8.00 / ob 8.30, Dom pod Storžičem / Lom

društveni telefon, 031 485 470 društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

ob 8.15, Diabetični center Kranj

društveni telefon, 031 485 470 ali 031 485 490

ob 10.00, Trgovina Klasek ob 10.00, Trgovina Klasek od 9.00 do 11.00, v pisarni društva od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni ob 9.00, Trgovina Klasek

Stanko Cartl, 041 438 573 Stanko Cartl, 041 438 573 Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976 Stanko Cartl, 041 438 573

avtobusna postaja, zbirajo prijave zbirajo prijave

Ingrid Belšak, 051 321 976 Ingrid Belšak, 051 321 976

od 14.00 do 17.00, podhod Bežigrajska vrata od 9.00 do 11.00, podhod Bežigrajska vrata

pisarna društva, 01 28 22 133 pisarna društva, 01 28 22 133

ob 10.00, podhod Bežigrajska vrata od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS od 17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor od 15.00 do 17.00, podhod Bežigrajska vrata

Judita Erjavec, 041 708 500 Neli Kapus, 041 601 421 Neli Kapus, 041 601 421 pisarna društva, 01 28 22 133 Judita Erjavec, 041 708 500

od 9.00 do 11.00, pisarna društva ob 15.30, pisarna društva ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer ob 16.00, Zdravstveni dom Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Anica Halabarec, 030 236 385 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

ob 7.30, avtobusna postaja Ljutomer obvezna prijava, prijavljene obvestimo ob 8.30, avtobusna postaja Ljutomer

Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313 Bojana Meznarič, 041 859 313

obvestila na spletni strani in oglasni deski društva od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor 4 ure (s člansko izkaznico ceneje) od 9.00 do 12.00, trgovina Diafit pri bolnišnici od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 obvezna predhodna najava vsak prvi petek od 10.00 do 12.00, preostali od 15.00 do 20.00, Trubarjeva 15

www.diabetiki-mb.si Zdenko Babič, 040 351 919 Terme Fontana Trgovina Diafit Trgovina Medika Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10 Lidija Salamon, 02 228 23 10

prijavite se prijave zbirajo do 10. maja

Stanislava Bajuk, 041 476 307 Mihelčič Juš in Ivanka Zlobec

prijave zbirajo do 10. maja prijave zbirajo do 5. junija

Mihelčič Juš in Ivanka Zlobec Mihelčič Juš in Ivanka Zlobec

Društvo diabetikov Lenart vsak prvi ponedeljek v mesecu vsak tretji ponedeljek v mesecu ob sredah vsako prvo sredo v mesecu ponedeljek, 9. april sobota, 26. maj od 3. do 10. junija

pohod po Slovenskih goricah pohod ali kopanje, po dogovoru uradne ure merjenje krvnega sladkorja pohod v okolici Lenarta 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu (Terme Krka)

Društvo diabetikov Ljubljana ob ponedeljkih ob torkih in četrtkih ob sredah

uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka uradne ure, merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka voden sprehod po okolici z merjenjem krvnega sladkorja pred sprehodom in po njem vsako prvo in tretjo sredo v mes. vodena aerobna vadba v bazenu ob četrtkih aerobna telovadba vsak prvi ponedeljek sodega mes. merjenje glikiranega hemogoblina HbA1c vse leto vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije

Društvo diabetikov Ljutomer prvo sredo v mesecu tretjo sredo v mesecu od 17. do 19. aprila prva polovica maja sobota, 26. maj v drugi polovici junija četrtek, 14. junij

uradne ure, meritve, druženje rekreativni pohod in druženje z meritvami krvnega sladkorja mednarodni sejem sodobne medicine MEDICAL Gornja Radgona predavanje Zdrava prehrana sladkornega bolnika 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) edukativno 7-dnevno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini rekreativno kopanje s plavanjem v Banovcih

Društvo diabetikov Maribor ob ponedeljkih vsak dan prvi in zadnji ponedeljek v mes. ob ponedeljkih ob ponedeljkih, torkih in četrtkih ob sredah prvi četrtek v mesecu ob petkih

razne športne dejavnosti kegljanje in namizni tenis plavanje in savna v Fontani brezplačne meritve sladkorja v krvi brezplačne meritve sladkorja v krvi uradne ure uradne ure pogovor z laičnim svetovalcem pikado in namizni tenis

Zdenko Babič, 040 351 919

Društvo diabetikov Metlika ob sredah od 13. do 20. maja sobota, 26. maj četrtek, 14. junij

46 Sladkorna bolezen MAREC 2018

pohod edukativno zdravstveno okrevanje v Rogaški Slatini 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) izlet v Posočje

AK TIVNOS TI DRUŠTEV

Datum Vsebina Društvo diabetikov Murska Sobota ob torkih ob torkih ob ponedeljkih vsak drugi in zadnji torek drugi torek v mesecu prvo sredo v mesecu ob sredah ob četrtkih sobota, 7. april sobota, 26. maj

Čas in zbirno mesto

Kontaktna oseba + tel. št.

dihalne vaje in kreativne delavnice vabljeni na kramljanje ob igranju družabnih iger balinanje uradne ure laično svetovanje

ob 10.30, Tomšičeva 15, Murska Sobota (dijaški dom) Marija Špari, 031 784 780 od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Helena Copot, 041 343 630 od 8.30 do 10.00, pri Domu upokojencev Murska Sobota Helena Copot, 041 343 630 od 10.00 do 12.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 od 10.00 naprej, Tomšičeva 15, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874; (dijaški dom) Anica Bunderla, 064 110 820 sestanek društva diabetikov, predavanje in meritve KS ob 17.00, v klubu PGZ, Lendavska ulica 5, Murska Sobota Jožica Gibčar, 041 953 874 igranje šaha od 8.30 do 10.00, društveni prostori, Tomšičeva 15, MS Marija Barber, 031 511 816 nordijska hoja ob 17.15, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816 vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/ svetovni dan zdravja, stojnica in meritve obvestimo naknadno Danijela Santl Pintarič, 031 526 710 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) zbirajo prijave Helena Copot, 041 343 630

Društvo diabetikov Novo mesto vsak dan ob sredah vsako drugo sredo v mesecu

na sedežu društva so na voljo celodnevne plavalne karte, ki jih člani lahko uporabljajo od ponedeljka do četrtka vse leto do 15. 12. 2018 v Termah Krka: Dolenjske Toplice, Šmarješke Toplice uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto nekaj urni pohod v okolici Novega mesta ob 13.30, OŠ Grm, pokliči

sreda, 11. april

pohod: Krašnji vrh

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 25. april

pohod: Hrušica, rastišče azaleje

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 9. maj

pohod po Josipovi poti

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 23. maj

pohod po Kočevskem Rogu

ob 13.30, OŠ Grm

sobota, 26. maj

23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah zbirajo prijave

sreda, 6. junij

pohod: Zaplaške stezice

ob 13.30, OŠ Grm

sreda, 20. junij

športno-rekreativno srečanje članov DDNM (piknik in pohod)

obvestijo naknadno

aktualni dogodki društva

spletna stran http://ddnm.si

tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300 tajništvo, 064 160 300; Jožica Mikec, 031 254 683 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Jožica Mikec, 031 254 683; tajništvo, 064 160 300, 051 647 312 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229 Frančiška Vovk, 040 390 466; Danica Vidmar, 051 248 229; tajništvo, 064 160 300 tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300

ob 18.00, Šolski center Postojna od 9.00 do 11.00, Zdravstveni dom Postojna sejna soba ZD Postojna zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave

Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Ivica Bergoč, 031 708 322 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Silva Murovec Vatovec, 051 233 510 Miloš Mauri Silva Murovec Vatovec, 051 233 510

od 8.00 do 10.00, pisarna društva od 8.00 do 10.00, pisarna društva ob 9.00, novi LIDL Ptuj, Volkmerjeva cesta 26a uro odhoda dobite ob prijavi, železniška postaja Ptuj

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak 041 528 615 Ljuba Zavec, 031 317 525; Ida Fric, 041 469 510 društvena pisarna, 041 528 615 in 041 469 510 Metka Hentak, 031 408 268

prijave zbirajo do 12. maja zbirajo prijave

Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615 Ida Fric, 041 469 510; Sonja Korošak, 041 528 615

ob 11.00, kegljišče Tuš ob 14.30, nova Nama ob 16.00, kegljišče Tuš zbirajo prijave

Stane Oblak, 040 603 853 Olga Repotočnik, 041 945 664 Stane Oblak, 040 603 853 Ivan Gašper, 041 753 001

zbirajo prijave avtobusna postaja Slovenj Gradec

Ivan Gašper, 041 753 001 Ivan Gašper, 041 753 001

od 10.00 do 12.00, prostori društva po prijavah ob 17.00, predavalnica ZD Trbovlje po dogovoru zbirajo prijave ob 9.00 zbirajo prijave zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

zbirajo prijave ob 17.00, predavalnica ZD Trbovlje zbirajo prijave zbirajo prijave zbirajo prijave

društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614 društvo, 051 335 614

od 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, pisarna na Stantetovi 16 ob 16.00, Ribiška koča Velenje ob 6.00, avtobusna postaja Velenje

Milica Vertačnik, 070 875 519; Milan Ugovšek, 031 769 141 Franc Simončič, 041 776 212 Marjan Skaza, 040 128 081

Društvo diabetikov Postojna ob sredah ob četrtkih petek, 11. maj od 13. do 20. maja junij junij

telovadba uradne ure predavanje skrb za ustno votlino edukativno zdravstveno okrevanje v Termah Dobrna pohod s piknikom v Rakitni balinarsko medobčinsko srečanje

Društvo diabetikov Ptuj ob sredah drugo sredo v mesecu prvi četrtek v mesecu sobota, 28. april sobota, 26. maj od 3. do 10. junija

dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije in posvetovanje merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka pohod po okolici Ptuja, prijavite se na društvu izlet Arburetum Volčji Potok, Kamnik, Kamniška Bistrica 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) edukativno zdravstveno okrevanje v Strunjanu

Društvo diabetikov Slovenj Gradec ob torkih ob sredah ob petkih maj sobota, 26. maj sobota, 23. junij

kegljanje vsak torek dopoldan pohodi vsako sredo kegljanje vsak petek popoldan izlet v neznano 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) oddih na otoku Murter

Društvo diabetikov Trbovlje ob sredah četrtek, 12. april torek, 17. april sobota, 21. april četrtek, 26. april četrtek, 3. maj četrtek, 10. maj petek, 18. maj sobota, 26. maj torek, 29. maj četrtek, 7. junij četrtek, 14. junij četrtek, 21. junij

uradne ure in meritve pohod na Kum predavanje Pomen spanja za naše zdravje kegljanje z diabetiki v Zagorju kopalni dan v Termah Paradiso Dobova pohod po Europarku Zagorje kopanje Rimske Terme ekskurzija s splavom po Dravi 23. športno-rekreativno srečanje diabetikov v Dolenjskih Toplicah (organizira DD Novo mesto) predavanje Živeti s sladkorno boleznijo, Petra Albert, mag. farm. kopanje Laško ekskurzija na Kras pohod na Klančiše nad Zagorjem

Društvo diabetikov Velenje ob ponedeljkih

uradne ure

ob torkih sobota, 14. april

tedenski pohod okoli jezera v Velenju pohod Grebenšek–Punčuh–Savinek–Grebenšek

Sladkorna bolezen MAREC 2018

UGODNOSTI

POPUSTI IN UGODNOSTI ZA IMETNIKE ČLANSKIH IZKAZNIC V LETU 2018 (do 24. 12. 2018) Zveza društev diabetikov Slovenije je zbrala ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo člansko izkaznico. Ugodnosti in popusti veljajo samo za imetnike članskih izkaznic, ki imajo poravnano članarino za tekoče leto. Člansko izkaznico morajo predložiti v recepciji ali pri blagajni pred izdajo računa, ob tem pa se izkažejo z osebnim dokumentom. Popusti ne veljajo za skupine, se ne seštevajo in ne veljajo za znižane cene in akcijske ponudbe. Popusti veljajo od 5. 1. do 24. 12. 2018. Seznam ponudnikov popustov je objavljen tudi na spletni strani: http://www.diabetes-zveza.si/popusti/.

Zdravilišča in hoteli Terme Krka, d. o. o., Novi trg 1, Novo mesto (S http://www.termekrka.com/si/sl/ceniki): 10-odstotni popust na storitve namestitev in zdravstvenega programa v Termah Dolenjske Toplice, Termah Šmarješke Toplice in Talasu Strunjan. Terme Topolšica, d. d., Topolšica 77, Topolšica (www.terme-topolsica.si): 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene za otroke in odrasle, 15-odstotni popust na celodnevno in 3-urno vstopnico za bazene in savno v hotelu Vesna. Grand Hotel Sava****superior, Hotel Zagreb**** Lotus Terme, Zdraviliški trg 6, Rogaška Slatina, (info@hotel-sava-rogaska.si in www.rogaska.si), T 03 811 40 00, F 03 811 47 32: 10-odstotni popust na 5- in 7-dnevni polpenzion, v okviru katerega so na razpolago neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo in uporaba savn v Lotus Termah, jutranja gimnastika in vodna aerobika, uporaba kopalnega plašča in brisače za kopanje, steklenica mineralne vode Donat Mg v sobi, tematska večerja (ob sredah), svečana večerja ob svečah (ob sobotah), vsak večer ples in zabava v kavarni Imperial, program za duhovno in športno prebujanje »pozdrav jutru«, vodna aerobika, joga, plesni večeri v kavarni, družabne igre, organizirani sprehodi, nočno kopanje v petek in soboto do 22. ure ter vsak dan pitje zdravilne mineralne vode Donat Mg. Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, Dobrna, (www.terme-dobrna.si), T 03 780 81 10: 5-odstotni popust na redne cene programov Medicinskega centra, 10-odstotni popust na redne cene storitev Medicinskega centra, razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege, 30-odstotni popust na kopeli v hotelu Vita in Zdraviliškem domu, 20-odstotni popust na kopanje in na vstop v Deželo savn vse dni v tednu in praznikih, 20-odstotni popust na vse storitve lepotnega centra La vita spa & beauty. Thermana Laško, Zdraviliška cesta 6, Laško, (https://www.thermana.si) nudi v hotelu Zdravilišče Laško in hotelu Thermana Park Laško tele ugodnosti: 30-odstotni popust na celodnevne vstopnice za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic. 20-odstotni popust na celodnevne vstopnice v Termalnem centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic. 10-odstotni popust za bazen, bazen in savno ter na wellness in fizioterapevtske storitve. Izključene so večerne akcijske ponudbe. Popust NE velja ob vikendih ter v času praznikov in vseh šolskih počitnic. Terme Snovik – Kamnik, d. o. o., Snovik 7, Laze v Tuhinju, (www.terme-snovik.si), T 01 834 41 00 ali 080 81 23, E info@terme-snovik.si: 20-odstotni popust na redne kopalne karte, razen na prenosljive vstopnice in darilne vrednostne bone in paketno ponudbo, 20-odstotni popust na vse wellness storitve (masaže, savne, kozmetične storitve, fizioterapijo) in paketne storitve, 10-odstotni popust na aktualno ponudbo za bivanje. UNIOR Turistične in druge poslovne dejavnosti, d. o. o., Cesta na Roglo 15, Zreče, (www.unitur.eu), T 03 757 61 45, E unitur@unitur.eu: 10-odstotni popust na redne cene penzionov, polpenzionov, najemov in paketov z veljavnega cenika na Rogli in v Termah Zreče. Rimske terme, Terme resort, d. o. o., Toplice 10, Rimske Toplice, (www.rimske-terme.si): 10-odstotni popust na masažne in lepotne storitve ter kopeli v Wellness centru Amalija (vse dni v tednu), 20-odstotni popust na vstop v Deželo savn Varinia (4-urne ali celodnevne vstopnice, od ponedeljka do četrtka, prazniki izključeni) in 30-odstotni popust na redno ceno kopalne karte (4-urne ali celodnevne vstopnice, od ponedeljka do četrtka, prazniki izključeni), 10-odstotni popust na vse storitve v 48 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Medicinskem centru Valetuda, 15-odstotni popust na aktualne pakete namestitev v Rimskih termah. Ponudba ne velja za morebitne pakete v akciji.

Različne storitve Optika Primc, Likozarjeva ulica 28, Kranj, (www.optikaprimc.com), T 04 235 45 70, 041 378 955: 20-odstotni popust pri nakupu novih korekcijskih očal, 20-odstotni popust pri nakupu sončnih očal. Brezplačna kontrola vida in meritve očesnega tlaka (predhodna najava po telefonu). Društvo Parodontalnega zdravja, Peričeva 33, Ljubljana – Bežigrajski dvor, T 031 621 946, E info@parodont.si: 10-odstotni popust na storitve elektronsko merjenje globine parodontalnih žepov, brezbolečinska odstranitev trdih in mehkih oblog in poliranje zob, pouk o ustni higieni. Organizira tudi brezplačne diagnostične preglede ustne sluznice, obzobnih tkiv in zob. Upina, d. o. o., dopolnila k prehrani, Franca Nebca 14, Ljubljana Rakovnik (www.upina.si), T 041 257 991: 10-odstotni popust na Lecitine (tudi z dodatkom E-vitamina, selena, ginsenga ali Femina plus), sladila Sunvit in unikatne instant čaje UPITE (zeleni, črni, beli, hibiskus ter ti čaji z dodatki) v trgovini. Frizerstvo Vera, Vera Konrad, s. p., vam v salonu na Tržaški cesti 35, Postojna nudi: 15-odstotni popust na frizerske storitve. Center Spa Perla, Kidričeva ulica 7, Nova Gorica (v hotelu Perla), T 05 336 33 33 – recepcija centra Spa Perla: pri plačilu z gotovino nudijo 10-odstotni popust na posamezne vstope v naše bazene in savne, 5-odstotni popust na vse masaže. Medicinske storitve, d. o. o., Dunajska 158, Ljubljana, T 070 393 089, E msp.slo@gmail.com: 5-odstotni popust na izvajanje storitve specialne pedikure za diabetike. TKM Kralj Vital, Marko Kralj, s. p., v prodajalni Zastopstvo OPED za Slovenijo, Murgle Center, Cesta v Mestni log 55/1, Ljubljana (www.oped.si), T 031 893 491 in 031 893 492: 20-odstotni popust pri nakupu vseh izdelkov za diabetično nogo OPED – Nemčija, pri nakupu ali izposoji elektrostimulatorja za lajšanje bolečin in krepitev mišic, pri nakupu specialnih diabetičnih in kompresijskih nogavic nemške proizvodnje (medicinski pripomočki razreda 1) in pri nakupu vseh dopolnilnih produktov. Proloco medico, d. o. o., trgovina Hrvatski trg 1, Ljubljana (www.proloco-medico.si): 5-odstotni popust za vse izdelke, ki niso v akcijskih prodajah, ne glede na vrsto plačila (popust ne velja za artikle, ki jih dobijo kupci ob predložitvi naročilnice za medicinskotehnični pripomoček v breme ZZZS in za artikle z določeno fiksno ceno). Zaloker & Zaloker, d. o. o., v specializirani trgovini na Kajuhovi ulici 9, Ljubljana (www.zaloker-zaloker.si), brezplačni telefon 080 1880: 5odstotni popust pri nakupu merilnikov za merjenje glukoze v krvi, testnih lističev in lancet Ascensia, glukoznih tablet GlucoTabs, inovativnih oblog za zdravljenje ran PolyMem in začasne pooperativne obutve proizvajalca Schein. Vsem uporabnikom merilnikov Ascensia nudimo brezplačne baterije za merilnik in dnevnik vodenja. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, v posvetovalnici za srce, Dalmatinova 10, Ljubljana (www.zasrce.si), T 01 234 75 50 in 01 234 75 55, E posvetovalnicazasrce@siol.net, priznajo članom Zveze društev diabetikov Slovenije enake ugodnosti kot članom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pri preventivnih zdravstvenih meritvah. Cenik je objavljen na www.zasrce.si in www.diabetes-zveza.si/popusti/.

Specializirana trgovina HARTMANN plus z medicinskimi pripomočki, v nakupovalnem središču BTC, Letališka cesta 3c, Ljubljana (med trgovino Harvey Norman in Bauhaus), delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro, T 080 50 75 (www.hartmannplus.si): 10-odstotni popust na celotni nabor izdelkov v trgovini. Kuponi, boni, popusti, akcije se ne seštevajo. (Popust ne velja na zaklenjene cene in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik.) Tosama, d. o. o., specializirana trgovina z medicinskimi ter sanitetnimi in higienskimi pripomočki, bogatim programom za otroke in mamice, zdravo prehrano in naravno kozmetiko (www.tosama.si). V vseh Belih štacuncah nudijo 10 odstotkov popusta na redne cene izdelkov ob predložitvi članske kartice. (Popusti, akcije in ostali kuponi in boni ugodnosti se med seboj ne seštevajo. Popust ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in izdelke na medicinsko naročilnico, ki jo predpiše zdravnik.) Domžale, Vir, Šaranovičeva cesta 35, T 01 729 02 48; Izola, Ljubljanska ulica 1, T 05 64 00 674; Idrija, Drogerija Tuš, Lapajnetova ulica 33, T 05 620 32 20; Jesenice, Supermarket Tuš, Cesta železarjev 4b, T 04 620 03 39; Kamnik, Ljubljanska cesta 4F, T 01 320 46 57; Koper, Pristaniška 19, T 05 62 72 533; Kranj, Planet Tuš, Cesta Jaka Platiše 18, T 04 620 13 50; Ljubljana, BTC City, Dvorana A, visoko pritličje, Šmartinska cesta 152, T 01 320 57 09; Maribor, Tabor, Jezdarska ulica 4, T 02 620 96 62. Medika, specializirane trgovine z medicinskimi pripomočki (www.vpd.si). V vseh trgovinah Medika nudijo 10-odstotni popust na vse izdelke lastne blagovne znamke. (Popust ne velja za izdelke na naročilnico, za izdelke v akciji in na že znižane izdelke.) V trgovini Medika MC Tabor v Mariboru opravljajo tudi svetovanje za lažje življenje s sladkorno boleznijo. Naročanje med 8. in 10. uro, T 030 703 902. Medika Kranj, ZD Kranj, Gosposvetska 10a, Kranj, T 04 236 90 88, E medika.kranj@vpd.si; Medika Celje, ZD Celje, Gregorčičeva 5, Celje, T 03 543 43 52, E medika.celje@vpd.si; Medika Kočevje, ZD Kočevje, Roška 18, Kočevje, T 01 893 90 17, E medika.kocevje@vpd.si; Medika Bled, Pot na Lisice 4, Bled, T 04 574 50 70, E medika.bled@vpd.si;

Medika Jesenice, Cesta maršala Tita 114, Jesenice, T 04 586 12 14, E medika.jesenice@vpd.si; Medika Bolnica, UKC Maribor, Ljubljanska 5, Maribor, T 02 300 28 82, E medika.bolnica@vpd.si; Medika MC Tabor, Maribor, Ulica Eve Lovše 1, Maribor, T 02 229 52 46, E medika.mercator@vpd.si. Sanolabor (www.sanolabor.si) v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje, nudijo pri nakupu vsem članom 5-odstotni popust. Specializirane Sanolaborjeve prodajalne: Ljubljana, Citypark, Šmartinska 152, T 01 521 12 88, Cigaletova 9, T 01 23 25 371; Koseze,Ulica bratov Učakar 54, T 01 510 84 48, Celovška 280, T 01 510 85 19; Vič Interspar, Jamova 105, T 01 423 73 00, Izposojevalnica, Leskoškova 4, T 01 585 43 40; Medvode (pri trgovini Spar), Cesta komandanta Staneta 4a, T 01 235 54 60; Domžale, Slamnikarska 1, T 01 724 44 23; Postojna, Zdravstveni dom, Prečna 2, T 05 720 36 10; Brežice, Zdravstveni dom, Černelčeva 8, T 07 499 32 00; Sevnica, Zdravstveni dom, Trg svobode 14, T 07 816 28 40; Ribnica, Zdravstveni dom, Majnikova 1, T 01 836 97 56; Maribor, City Maribor, Ul. Vita Kraigherja 5, T 02 231 05 76; Nakupovalno središče Europark, Pobreška cesta 18, T 02 320 74 54; Novo mesto, Qlandia center Novo mesto, Otoška cesta 5, T 07 393 02 60; Slovenj Gradec, Mercator center, Ronkovska 4a, T 02 883 86 06; Trbovlje, Trg revolucije 26, T 03 563 02 96; Nova Gorica, Mercator center, Industrijska cesta 6, Kromberk, T 05 333 44 96; Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, T 02 536 10 30; Velenje, Tomšičeva cesta 13–15, T 03 897 73 20; Jesenice, Mercator center, Spodnji Plavž 5, T 04 583 64 60; Koper, Pristaniška 2 (na tržnici), T 05 626 26 70; Celje, Mercator center, Opekarniška cesta 9, T 03 491 17 01; Sanolabor – Prosana, Kocbekova ulica 4, T 03 544 33 95; Kranj, pri trgovini Eurospin, Bleiweisova 30, T 04 252 11 34; Kamnik, Qlandia center, Domžalska 3, T 01 831 18 63; Kočevje, Ljubljanska cesta 19, T 01 292 77 93.

NAROČILNICA

Ime in priimek ....................................................................................................................................... Naslov ....................................................................................................................................................

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk), posamezna številka stane 1,60 evra. Naročilnico pošljite na naš naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu: 01 430 54 44; ali po e-pošti: sloda@siol.net.

(za glasilo Sladkorna bolezen)

Poštna štev. in kraj ............................................................................................................................... Želim postati član društva diabetikov

[ DA ]

[ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

ZDRIZASTA SNOV V ZRKLU

DVOJNI KOZOLEC

MANJŠI POSEL

MNOGOVRSTNOST

PRVI SKLON V SLOVNICI

HRVAŠKO MORSKO LETOVIŠČE

AMERIŠKI ROKER (iz črk: TERECA)

GRŠKI PESNIK (iz črk: OTARAS)

13 DEL STOPNIŠČA

TERMOMETER

3 KEMIJSKA POSODICA

ENO OD PIHAL

SEZNAM ZA EVIDENCO

TAKSA ZA DOVOLITEV LOVA

DO SEBE STROGA ŽENSKA

CENT

AMERIŠKI PISATELJ (iz črk: LETVA)

IZMEČEK OGNJENIKA

MAKEDONSKO KOLO

PTICA UJEDA SLADKOV. RIBA

KMEČKO NASELJE VODA POD POVRŠINO

KILOVOLT EMIL JANNINGS

OTOK V ITALIJANSKI LOFOTIH ZALOŽNIK (iz črk; (Giulio) VRANSKA)

SPLET LAS NAJEM

NEKDANJI ZEMLJIŠKI GOSPOD NA BALKANU

7 ZALESJE ZAMAŠEK

ŠEF ŽELEZNIŠKE POSTAJE

PLAČILO ZA UPORABO AM. REKA (iz: MAC)

SRBSKI ŠAHIST (Bora) LOSOSU PODOBNA RIBA

PLESNA PRIREDITEV

GRŠKI LETALEC BOGINJA PLODNOSTI

KRAJ PRI DRAVOGRADU PREBIVALEC ISTRE

SUKANEC

PRIPOVEDNA PESNITEV - - - IN MATI 16. IN 3. ČRKA IVO DANEU

S Š T - - Z Ž 15. IN 4. ČRKA

12 STAR INDIJANSKI NAROD

AZIJSKA ŽIVAL (dve besedi)

FRANCOSKA PEVKA (iz črk: ASKA)

UČITELJ ETIKE

ANTIČNA GRŠKA DRŽAVA

ORODJE ŽANIC

TEČAJ

POLT NABIRALKA BISEROV

VOJAŠKA STOPNJA

Sestavil Jože Petelin

ANGLŠKO VELEMESTO ZOLAJEV ROMAN

Kupon za nagradno križanko št. 122 (marec 2018) 1

Črke iz oštevilčenih polj križanke prenesite v polja na levi in dobili boste tokratno geslo. 6

LITERAT ROLAND (iz črk: MORAIN)

8 DESKA V PLOTU

Ime in priimek: ..................................................................................................................... Ulica: .................................................................................................................................. Kraj in poštna številka: .......................................................................................................... Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

Nagrade (bone za nakup izdelkov) za križanko v Sladkorni št. 122 bo podarilo podjetje Prodija d.o.o., Tržič. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanim geslom pošljite na dopisnici ali v kuverti do 4. maja 2018 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Nagradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: PREPROSTO URIGHT. Nagrajenci so bili obveščeni po pošti in objavljeni na spletni strani www.diabetes-zveza.si. 50 Sladkorna bolezen MAREC 2018

Najdite pravo pot

Z bar barvnim vnim prikazovalnikom prikazovalnikom s tehnologijo ColourSureTTMM boste lažje razumeli, ali je vaš rezul tat izmerjene ra vni gluk oze rezultat ravni glukoze visok visok,, nizek ali znotraj razpona.* formacij pokličite oddelek za stike stike s strankami Za več in informacij OneT One OneTouch, Touch, vsak delavnik od 8 8.00 .00 do 16.00 16.00 na tel. št. 080 14 14 41

© LifeScan, divizija podjetja Cilag GmbH Interna International tional 2016 2016,, C CO/LFS/0516/0062 O/LFS/0516/0062 * Spodnje in zgornje meje razpona, ki jih določite, veljajo za vse rezul rezultate tate meritev gluk glukoze oze v krvi. krvi. To To vključuje vključuje meritve, ki se opravijo pred in po obrokih, zdravilih ali drugih aktivnostih, k kii vplivajo na raven gluk glukoze oze v kr krvi. vi. S svojim zdravnik zdravnikom om se posvetujte o spodnjih in zgornjih mejah razpona, ki so primerne za vas. MedisMedis-M M d.o.o., Limbuška c. 78b, 2000 Maribor