IZBIRNA VSEBINA
Egipčanska civilizacija
` K ako so nastala čudesa sveta v zgodnjih civilizacijah?
Kdaj in kje je nastala egipčanska civilizacija Okoli leta 3200 pr. n. št./pr. Kr. je ob reki Nil v severni Afriki vladar Menes združil dve kraljestvi: Zgornji in Spodnji Egipt. S tem se je začela zgodovina egipčanske civilizacije, ki je obstajala skoraj tri tisočletja. Egipt je imel največjo moč proti koncu 2. tisočletja pr. n. št./pr. Kr. v času faraona Ramzesa II.
4000 pr. n. št./ pr. Kr.
0,5 pt
3000 pr. n. št./ pr. Kr.
POGLAVLJE 3 02. Hijeroglifski znak
2000 pr. n. št./ pr. Kr.
Egipčanska civilizacija
Menes hieroglifi
Keopsova piramida
1,0 pt
1000 pr. n. št./ pr. Kr. Ramzes II.
Tempelj Abu Simbel v Karnaku Tutankamon
Stiki s Feničani Iz Judeje so dobivali les, vino, oljčno olje, kovine in konje.
Stiki z judovsko civilizacijo Iz Fenicije so Egipčani dobivali cedrin les, škrlatno barvilo, steklo.
0,5 pt
Leto 1
Ramzes II.
Stiki s civilizacijami v Mezopotamiji Iz Mezopotamije so trgovci v Egipt tovorili kovine, dragocene kamne, smolo in začimbe.
1,0 pt
0,5 pt
ALI VEŠ? • Reka Nil je najdaljša reka na svetu; dolga je 6671 km. • Že pred 2500 leti je grški zgodovinar Herodot Egipt poimenoval »dar reke Nil«
RAZISKUJ
POGLAVLJE 1 09. Piramide
POGLAVLJE 1 09. Piramide
3
Po reki Nil so Egipčani prevažali najrazličnejše blago in ljudi. Potovali so vladarji, uradniki, vojaki, trgovci. Reka Nil je bila glavna prometna pot, ki je omogočila živahno trgovino. Egipčani so s trgovskimi stiki prišli v stik z drugimi civilizacijami. Ti stiki so se še okrepili, ko so Egipčani osvojili druge dežele, vse do Judeje in Fenicije.
Iz Egipta so v druge dežele prodajali žito, papirus, laneno blago, orodje, zlato.
Gize
Osrednje mesto v razvoju egipčanske civilizacije je imela reka Nil. Večina Egipta je puščava, kjer primanjkuje padavin. Reka Nil pa je vsako leto poplavila širšo okolico in omogočila rodovitnost prsti. Pridelek žita Egipčanov in s tem bogatstvo egiptovske države sta bila odvisna od poplav reke Nil. Poplavljanje Nila in uvedba namakalnega poljedelstva sta odločilno pripomogla k vzponu egipčanske civilizacije v najmogočnejšo civilizacijo starega veka.
Karnak Dolina kraljev
V Egiptu so uvedli namakalno poljedelstvo - odvečno vodo so v času poplav preusmerili v umetno izkopane kanale.
Egipčani so večkrat pluli proti jugu do dežele Punt. Tam so kupovali dišave, ebenovino, zlato, slonovino, leopardove kože in nojevo perje.
Abu Simbel
Kmetje so zemljo z ralom razrahljali in zasejali poljščine.
Ko je reka Nil odtekla, je pustila za seboj rodovitno blato.
Iz Nubije so Egipčani dobivali zlato, ebenovino , slonovino , živino in sužnje.
Egipčani so višino vode reke Nil merili z nilometri.
` ` ` ` `
Egipt v 1. tisočletju pr. n. št./pr. Kr. rodovitno območje
Katero blago so Egipčani prodajali drugim ljudstvom? Katere predmete so kupovali pri drugih ljudstvih? Kdo je te predmete kupoval – bogati ali revni Egipčani? Sklepaj, kako pomembna je bila za Egipčane trgovina. Katero ozemlje so osvojili Egipčani in katere civilizacije so živele tam? Oceni, kako pomembna je bila reka Nil za egipčansko civilizacijo. Slovarček
68
Egipt v 3. in 2. tisočletju pr. n. št./pr. Kr.
ebenovina – trd les, temne (črne) barve iz osrednje Afrike slonovina – trd material iz slonovih oklov
69