Kip kralja Sargona, ustanovitelja akadskega kraljestva v Mezopotamiji; nastal je pred okoli 4300 leti.
Umetnost prvih civilizacij
V času prvih civilizacij se je razvila umetnost, ki je še danes vidna v ohranjenih grobnicah, templjih in svetiščih. Odraz umetniškega ustvarjanja tistega časa so:
• nagrobni in verski spomeniki,
• k ipi in reliefi,
• poslik ave na stenah.
Kiparstvo
Kiparstvo je bilo zelo razvito in kipi so bili večinoma izdelani iz kamna.
V Egiptu so ustvarjali veličastne kipe faraonov, v Mezopotamiji so se ohranili kipi vladarjev, v današnji Indiji pa kipi Bude.
»Terakotna vojska, kot jo imenujemo danes, je bila po mnenju arheologov del razkošne grobnice in zgrajena, da bi spremljala prvega kitajskega cesarja Čina v posmrtno življenje. /…/ Po zapisih dvornega zgodovinarja Sima Čjana iz obdobja naslednje dinastije je Čin naročil gradnjo grobnice kmalu po prihodu na prestol. Pri gradnji (v 3. stoletju pr. n. št./ pr. Kr.) je sodelovalo več kot 700.000 delavcev.«
(vir: John Roach, Grobnica cesarja Čina; dostopno: https://www.nationalgeographic.com/history/article/ emperor-qin)
Terakotno vojsko prvega kitajskega cesarja Čin Šija sestavlja okoli 8.000 vojakov, 130 bojnih voz, 520 konj in 150 konjenikov. Vsak vojak ima drugačno opremo in obrazne poteze. Kipi so bili pobarvani.
Reliefe so bile upodobitve, pri katerih figure odstopajo od ravnine. Mnogi prikazujejo vladarje, bitke, pa tudi vsakdanje življenje, svečenike, ki častijo boga ali darujejo daritev.
Asirci so izdelovali reliefe, na katerih so prikazovali prizore iz vojn in lova.
` Katere spretnosti in znanja so potrebovali kitajski umetniki in obrtniki, da so lahko izdelali terakotno vojsko?
` Kaj nam gradnja številčne vojske priča o pomembnosti kitajskega cesarja?
` Zakaj je ohranjena najdba danes pomembna?
– keramika, pridobljena iz
Slikarstvo
V egipčanskih grobnicah so ohranjene mnoge poslikave. Slikarji so bili v svojem ustvarjanju zelo izvirni. Upodobili so živali in rastline, poljska in vsakodnevna opravila, pogrebne obrede za pokojnega in posmrtno življenje. Osebe so upodabljali iz dveh smeri: boki in glava so naslikani od strani, oko in ramena pa od spredaj. Velika vrednost upodobitev je, da si z njihovo pomočjo lažje predstavljamo življenje v času prvih civilizacij.
»/…/ lepe, živobarvne slike še danes pričajo o tem, kaj so počeli Egipčani in kako je bilo v tistih časih. /…/ Vsako podrobnost vidimo čisto natančno: kako na Nilu z velikimi mrežami lovijo race, kako veslajo in ribarijo z dolgimi kopji, kako v jarek črpajo vodo za polja, kako ženejo krave in koze na pašo, kako mlatijo žito in pečejo kruh, kako izdelujejo obutev in obleko, pihajo steklo, delajo opeko in zidajo hiše.«
(Vir: Ernst H. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, Založba Grad, Ljubljana, 2005)
Ponovim in razmislim
1. Kako so tehnični izumi vplivali na vsakdanje življenje ljudi?
2. Ob časovnem traku na str. 59 poimenuj nekaj pomembnih gradbenih dosežkov prvih civilizacij. Opiši jih s pomočjo vprašanj na rumeni kartici.
3. S kakšnimi nameni so v času prvih civlizacij gradili veličastne zgradbe?
4. Katere umetnostne stvaritve so bile značilne za prve civilizacije? V čem je njihova pomembnost za današnji čas?
5. S čim je bil povezan nastanek znanosti v času prvih civilizacij?
Zdaj vem
Raziskujem digitalno
Na spletni strani umetnika Marka Millmore si lahko ogledaš njegove rekonstrukcije nekdanjih egipčanskih templjev. Na strani https://discoveringegypt.com/ rebuilding-ancient-egyptian-temples-in-3d/ so nekdanji templji upodobljeni v 3D tehniki. Oglej si njegovo updobitev templja v Karnaku. Razišči, kaj lahko izvemo o templju in tedanjem egipčanskem slikarstvu. Upodobitev primerjaj z današnjim stanjem. Kaj lahko ugotoviš?
Nekoč in danes
Katere materiale so uporabljali za gradnje v času prvih civilizacij in katere uporabljamo danes? Zakaj so dosežki prvih civilizacij pomembni za današnji čas?
• Dosežki prvih civilizacij obsegajo tehnične izume, gradbene dosežke, dosežke v umetnosti in znanju.
• Ljudje pr vih civilizacij so izumili različne pripomočke, ki so jim olajšali življenje, na primer ralo za oranje zemlje, kolo za prevoz blaga in ljudi in lončarsko kolo za izdelovanje lončenih posod, škripec in šaduf.
• Napredek znanja je postavil osnove za razvoj prvih znanosti, kot so astronomija, matematika in medicina. Znanosti so bile preproste in praktične.
• Da so ljudje lahko napovedali poplave, spremljali čas, letne čase in načrtovali kmetijska, verska in družbena opravila, so izumili koledar.
• Prve civilizacije so zgradile mogočne zgradbe, kot so templji, svetišča, palače in grobnice.
• Umetnost v času pr vih civilizacij so predstavljali spomeniki, kipi, reliefi (izklesane slike) in poslikave na stenah.