ALI VEŠ?
Ob reki Ind so arheologi našli ostanke mesta, ki je imelo urejeno kanalizacijo in vodovod.
Dosežki prvih civilizacij
Tehnični izumi
Tehnični dosežki prvih civilizacij so pomenili velik napredek v razvoju človeštva.
Sumerci so pred okoli 6000 leti iznašli eno najpomembnejših tehničnih iznajdb v zgodovini človeštva – kolo. Prvotno je bilo kolo izdelano iz lesa v obliki polnega koluta. Os se je pri gibanju vrtela skupaj s kolesi. Ko so kasneje na kolesa pritrdili leseni pod, so dobili prevozno sredstvo – voz. Uporaba vozov je omogočila hitrejši in lažji prevoz ljudi in blaga, pa tudi prenos informacij. Vozove so uporabljali tudi v vojski, za lov in dirke. Uporaba kolesa je povečala učinkovitost človekovega dela, saj je bilo kolo osnova za delovanje številnih pripomočkov, na primer škripca.
Sumerski bojni voz
Leseno ralo je eno najstarejših kmetijskih orodij, namenjeno rahlanju prsti. Z njim so ljudje učinkoviteje obdelovali polja.
Tehnični izumi
Kovinsko orožje in orodje
V območju rodovitnega polmeseca so pred okoli 5500 leti začeli namakati polja. Da je sistem deloval, so morali ljudje narediti kanale, nasipe, pregrade za vodo ter napravo za dvigovanje vode – šaduf.
Škripec
Škripec je naprava, ki ob pomoči kolesa zmanjša silo, potrebno za dvigovanje bremen. Uporabljali so ga pri gradnji ter vzdigovanju težkih predmetov (npr. kamnitih blokov).
Začetki znanosti
V času prvih civilizacij so se razvila temeljna znanja: astronomije, matematike, medicine in geografije, ki so postavila temelje za razvoj sodobnih znanosti.
• Prve znanosti so bile preproste, temeljile so na opazovanju naravnih pojavov.
• Bile so uporabne v vsakdanjem življenju.
• Vključevale so modrosti, ki so si jih ljudje nabrali z izkušnjami skozi tisočletja.
Astronomija
Astronomija ali zvezdoslovje je veda o nebesnih telesih. Njen razvoj je bil povezan z načrtnim opazovanjem nebesnih teles in astronomskih pojavov.
Da bi bili bližje zvezdam in bogovom, so kralji dali zgraditi visoke templje. Na njihovem vrhu je bil tempelj Sonca ali planetov, kjer so svečeniki opazovali nebesna telesa; danes bi tej zgradbi rekli observatorij
Koledar
Dosežki v astronomiji
Na sliki je Imago Mundi, najstarejši zemljevid sveta (Mezopotamcem znanega sveta!). Izdelali so ga v Mezopotamiji pred okoli 2700 leti.
Z njim so ljudje urejali čas, napovedovali poplave, spremljali letne čase ter načrtovali kmetijska, verska in družbena opravila. Koledar so izumili v Mezopotamiji, kjer so ga uravnavali po Luni (Lunin koledar), v Egiptu pa po Soncu (Sončev koledar). Najstarejša ohranjena ura na svetu je sončna ura, najdena v Dolini kraljev v Egiptu. Stara je okoli 3500 let.
Merjenje časa
V času prvih civilizacij se je pojavila potreba po merjenju časa. Čas posameznega časovnega obdobja (danes bi rekli ure) se je od civilizacije do civilizacije razlikoval. Prvi so dan na časovne enote razdelil Egipčani. Čas so merili s pomočjo Sonca in izumili sončne ure. Kasneje so v Egiptu izumili vodno uro, ki je čas lahko merila tudi ponoči.
Nekateri dosežki astronomije v času prvih civilizacij so predstavljeni v tabeli.
CivilizacijaNajpomembnejši dosežki v astronomiji
Iz rala se je kasneje razvil plug, s katerim so prst lahko obračali in rahljali.
Ljudje so izpopolnjevali postopke obdelave kovin ter izdelave orodja in orožja.
Lončarsko kolo
Sumerska• Zapisi o gibanju planetov, Sonca in Lune.
• S pomočjo opazovanja neba so izračunali dolžino leta, pri čemer so se zmotili le za 4 minute.
Izdelava stekla
Izdelava stekla se je najprej pojavila na Bližnjem vzhodu. Izdelovali so steklen nakit in majhne posode.
Kolo so uporabljali kot del drugih pripomočkov; v lončarstvu se je uveljavilo lončarsko kolo
ALI VEŠ?
Na Kitajskem so že pred 5000 leti gojili sviloprejke in pridobivali svilo.
• Naredili so prvi koledar, ki se je uravnaval po Luni. Teden so razdelili na sedem dni.
Babilonska • Opazovanje in zapisovanje Sončnih in Luninih mrkov.
Egipčanska • S pomočjo opazovanja nebesnih teles so napovedovali poplave reke Nil in načrtovali, kdaj je potrebno saditi žito in druge pridelke ob reki.
• Da so se pravočasno pripravili na poplave, so naredili Sončev koledar s 365 dnevi. Čas med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni. Dodali so še pet dni za praznovanja in slavja.
Kolo
Ralo
Namakalni sistem