Reke so bile za prve civilizacije zelo pomembne, ker so:
• dajale svežo vodo (za pitje, pripravo hrane, čiščenje …),
• s poplavljanjem in nanosom blata povečale rodovitnost prsti, da je bil pridelek večji,
• po njih z ladjami prevažali blago in ljudi; poleg morij so bile glavne prometne poti,
• dajale hrano (ribištvo).
Zemljevid na prejšnji strani prikazuje prve civilizacije na območju rodovitnega polmeseca in v Aziji. Na njem lahko vidiš, da so civilizacije
ločevala gorovja. Kljub temu so med njimi obstajali trgovski stiki, ko so karavane z mulami in kamelami prenašale tovor več tisoč kilometrov daleč.
Trgovski stiki so omogočali tudi prenos idej in znanja med civilizacijami.
1. V k aterem tisočletju in kje so nastale prve civilizacije?
2. S pomočjo zemljevida na str. 49 poimenuj prve civilizacije in njihova območja.
3. Pojasni pojem rodovitni polmesec.
4. Zak aj so bile reke in morja pomembne za nastanek prvih civilizacij?
Raziskujem digitalno
Na spletni strani muzeja Louvre v Franciji si oglej zbirko Masterpieces of the Louvre https://collections.louvre.fr/en/ album/2?page=1. Poišči sedem predmetov, ki so povezani s prvimi civilizacijami. Zatem izdelaj časovni trak in vanj umesti te predmete. Kateri predmet je najstarejši? Predmete prouči s pomočjo rumene kartice.
Zdaj vem
• Z nastankom pr vih civilizacij se je na Bližnjem vzhodu končala prazgodovina in se je začel stari vek.
• Prve civilizacije so nastale na območjih, kjer so bili za kmetijstvo ugodni pogoji: bližina rek, za kmetijstvo primerna prst in toplo podnebje.
• Prve civilizacije so se v 4. tisočletju pr. n. št./pr. Kr. razvile na območju rodovitnega polmeseca, To je bilo območje med rekami Evfrat, Tigris in Nil. Civilizacije so se razvile tudi v južni Aziji in na Kitajskem.
• Najstarejša cilivizacija se je razvila v Sumeru, južnem delu Mezopotamije (na jugu današnjega Iraka) pred okoli 5500 leti.
Značilnosti prvih civilizacij
Kako pomembno je bilo namakalno poljedelstvo
V Mezopotamiji in Egiptu je prevladovalo suho podnebje, ki ni bilo primerno za poljedelstvo. Izjema so bila območja rodovitnega polmeseca med rekami Nil, Evfrat in Tigris. Tu so reke vsako leto prestopile svoje bregove in poplavile širšo okolico. Ko so reke odtekle, so pustile za seboj rodovitno blato. Kmetje so zemljo nato prekopali in zasejali poljščine.
V Mezopotamiji in na Kitajskem so prvi na svetu odvečno vodo v času poplav preusmerili v umetno izkopane kanale in vodo uporabili za namakanje polj v času, ko reka ni poplavljala. To obliko poljedelstva imenujemo namakalno poljedelstvo. Namakalno poljedelstvo je bilo ključno za nastanek prvih civilizacij.
Namakalno poljedelstvo so poznali tudi v Egiptu, južni Aziji (Indiji, Vietnamu) in v Ameriki.
1 Reke so poplavljale vsako leto.
2 Vodo so speljali v kanale. V sušnem obdobju so polja skrbno obdelovali in namakali z vodo iz kanalov.
3 Ko je voda odtekla, so kmetje v rodovitno blato posadili semena.
Razmah trgovine
Naraščanje prebivalstva
Večja in stabilna pridelava hrane je vplivala na naraščanje prebivalstva.
Ker so kmetje pridelali več, kot so sami porabili, so viške pridelkov lahko prodali trgovcem in obrtnikom v zameno za njihove izdelke.
Posledice uveljavitve namakalnega poljedelstva
Nastanek prvih držav in pisav
Ker je namakalno poljedelstvo zahtevalo veliko delavcev, so se morali ljudje organizirati, da so skupaj skrbeli za vzdrževanje kanalov. Zaradi vse te organizacije so nastale prve države in pisave. Skrb za vzdrževanje namakalnih sistemov in napovedovanje poplav je bila ena najpomembnejših vladarjevih nalog.
Ključne besede:
• namak alno poljedelstvo
• mesto
• država
• zakoni
• pisava
• verovanje
Nastanek mest
Obrtniki in trgovci se niso ukvarjali s kmetijstvom. Živeli so v mestih.
Napredek tehnike in znanja
Zaradi potrebe po urejanju in izboljševanju namakalnih sistemov ter organiziranja dela so se pojavili različni tehnični izumi in znanja, ki so doprinesla k razvoju sodobnih znanosti.
Ponovim in razmislim
Rodovitna polja ob reki Nil danes
