2 PRAZGODOVINA
ALI VEŠ? V Sloveniji danes poznamo približno 40 najdišč iz starejše kamene dobe.
Prvi ljudje niso imeli stalnega bivališča. Selili so se za čredami lovnih živali. Tak način življenja imenujemo nomadski. Ljudje so prebivali v začasnih bivališčih, ki so jih ščitila pred mrazom in dežjem, na primer v jamah in pod skalnimi previsi, kasneje tudi v šotorih.
Ob koncu starejše kamene dobe so ljudje znali izdelovati loke in puščice.
Šotore so izdelali iz vej ali živalskih kosti ter jih prekrili z živalskimi kožami.
2
Ogenj Ob udaru strele ali ob gozdnih požarih so ljudje naključno spoznali ogenj. Ker ga niso znali zanetiti, so ga stalno varovali, da ne bi ugasnil. Kasneje so izumili način, kako ga prižgati. Ogenj je za prazgodovinske ljudi pomenil veliko odkritje: • grel jih je ob mrzlih dneh in nočeh, • varoval jih je pred divjimi živalmi, • osvetljeval je prostor ter • omogočal pripravo hrane in izdelavo pripomočkov za lov. Ogenj je bil pomemben tudi za razvoj družabnega življenja. Ob njem so se ljudje družili, se pogovarjali, si pripovedovali zgodbe in izmenjevali izkušnje.
Prvo orodje in orožje Prvi ljudje so uporabljali preprosto orodje. Prvo orodje in orožje je bil grobo obdelan kamen. Orodje in orožje so izdelovali tudi iz lesa, živalskih kosti in rogov. Med prva obdelana orodja štejemo pestnjak. Bil je večnamensko orodje namenjeno sekanju, rezanju in kopanju. Uporaba orodja in orožja je človeku pomenila večjo možnost za preživetje.
Ogenj so zanetili z vrtenjem palice na kosu lesa.
Pestnjak je bil kamen, ki so ga obtolkli z drugim kamnom, da so dobili ostre robove.
Z odbijanjem in brušenjem so naredili ostre kamnite nože, sekire in šila.
Ostro orodje je bilo namenjeno rezanju, razkosavanju plena, strganju, vrtanju in glajenju.
Oblačila so izdelali iz živalskih kož. Igle za šivanje oblačil so izdelali iz kosti.
Neandertalčeva kamnita konica, najdena v Sloveniji.
ALI VEŠ? Za orodje in orožje je bil zelo primeren trd kremen. Lažje se je oblikoval in lomil v tanke kose, bil je odpornejši na obrabo.
Kamne so obdelovali tudi s kostmi in rogovjem.
»Jama Divje babe leži visoko v težko dostopnem bregu nad Idrijco blizu Reke pri Cerknem. /…/ Divje Babe sodijo med najbolj [bogate] paleolitske [starokamene] postaje v Sloveniji – pojem postaja v tem primeru združuje različne oblike človekove dejavnosti: prehodno ali bazično taborišče, bivališče, delavnico orodja, mesto lova in razkosavanja divjadi. Paleolitski lovci so se v tej jami le občasno ustavljali, taborili in si poiskali zavetja na nabiralniških in lovskih pohodih.« (Vir: Timotej Knific, Drago Svoljšak, Arheološka najdišča, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1991, str. 22)
` Katere značilnosti življenja v starejši kameni dobi lahko opaziš na sliki? ` N a podlagi opisanih človekovih dejavnosti v viru sklepaj, katere najdbe so našli arheologi v jami Divje babe.
26
Arheološko najdišče Divje babe
27