TO ŽE ZNAM
Številska premica ali koordinatna os je premica na kateri upodobimo slike števil, ki jih prikažemo s točkami. Točka O, ki je slika števila 0, je koordinatno izhodišče. Levo od točke 0 prikažemo negativna števila, desno pa pozitivna števila. Koordinata točke pove oddaljenost točke od izhodišča. (npr. A(3) je koordinata točke A, ki je za 3 enote oddaljena od izhodišča). Razdalja med slikama števil 0 in 1 je enota. Vsakemu številu na številski premici pripada natanko ena točka. izhodišče
10.
enota
A VN CA LO IČI DE AZL R
NA A V C LO LIČI E D AZ R
A (3)
ariši številsko premico in na njej upodobi slike točk M(5); N N(–2); P(0); E(1); C(–6) in T(7).
Vrste prikazov Poznamo različne vrste grafičnih prikazov: stolpčni, bločni, krožni, črtni, linijski.
FUNKCIJA
Opiši kaj lahko razbereš iz prikaza.
10.1 Koordinatni sistem 10.2 Medsebojna odvisnost 10.3 Funkcija Matematika nekoč in danes Eden najbolj zgodnjih primerov uporabe koordinat je egipčanska zvezdna karta, kjer so višine zvezd prikazane kot zaporedje koordinat, pravokotnih na ure kot drugo zaporedje koordinat.
STARI VEK Stari Grki so se pri svojih potovanjih po morju orientirali po soncu in zvezdah, za kar je bilo potrebno zelo natančno merjenje in poznavanje njihovih koordinat na nebu. 264
Ime funkcija je leta 1673 uvedel nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibniz (1646–1716). Besedo funkcija je uporabil za označitev krivulje.
SREDNJI VEK Francoski mislec René Descartes velja za odkritelja pravokotnega koordinatnega sistema. Idejo za to naj bi dobil ob opazovanju muhe v prostoru. Zanimalo ga je, kako nekomu opisati, kje je muha. Ugotovil je, da položaj muhe lahko opiše z razdaljo od sten sobe.
NOVI VEK
Pri natančnem obdelovanju materialov stroje pogosto krmilimo s pomočjo koordinat.
SODOBNOST
V moderno zasnovanih mestih in naseljih se ni težko orientirati, saj ulice tvorijo pravokotno mrežo.
Grafični prikazi
265