6 Opazuj zapis pogovora v 5. nalogi. V razredu se pogovorite o jeziku, uporabi nebesednih prvin, vljudnosti ipd.
Prepiši pogovor med Tino in Majem v knjižni slovenščini. Pazi na rabo velike začetnice in ločil.
7 V razredu odigrajte enega od spodnjih pogovorov.
• Z bratom/sestro vsako soboto čistita kopalnico. Danes je na vrsti eden od vaju, a se mora učiti. Poskušajta se dogovoriti, da se zamenjata. S sošolcem ali sošolko zaigrajta pogajalni pogovor.
• Po pouku imate z učiteljem/učiteljico slovenščine priprave na proslavo pred slovenskim kulturnim praznikom, naslednji dan pa pišete preizkus znanja iz matematike. Zaigrajte pogajalni pogovor med učiteljem/učiteljico in učenci, ki želijo prestaviti priprave na proslavo.
Sošolci naj ovrednotijo, ali ste v pogovoru upoštevali načela uspešnega pogovarjanja, ter povedo, kdo je bil pri pogajanju uspešnejši in zakaj. Napiši pogovor med prijatelji, v katerem se pogajajo, da bi našli skupen dogovor.
PREDEN
ZAKLJUČIMO
8 V kolikšni meri upoštevaš načela uspešnega pogovarjanja? S ✔ zaznamuj odgovor, ki najbolj odraža tvoje ravnanje.
DRŽI. DELNO DRŽI. NE DRŽI.
Pri pogovoru sem vljuden/vljudna.
Govorim razumljivo in razločno.
Govorim kratko in jedrnato.
Navajam resnične podatke.
Pozorno poslušam sogovornika.
Sogovornika gledam v oči.
Sogovorniku pustim, da misel pove do konca.
Iščem rešitev, ki ustreza obema.
Med pogovorom pazim, da ne krilim z rokami, se posmehujem, zavijam z očmi.
DELOVNARAZLIČICA DELOVNARAZLIČICA
Kaj bi lahko pri pogovarjanju še izboljšal/-a?
Zakaj je pomembno, da se znamo pogovarjati na spoštljiv in miren način?
• Ali zgodbe o zanimivih dogodkih raje poslušaš ali o njih raje pripoveduješ? Zakaj?
• Kaj je potrebno za dobro pripovedovanje?
• Spomni se dogodka, ki se ti je močno vtisnil v spomin. Ali je bil ta dogodek prijeten, neprijeten ali oboje? O njem pripoveduj svojim sošolcem in sošolkam.
BEREMO IN RAZISKUJEMO
Dan, ki ga ne bom nikoli pozabila
Pred dvema letoma se je naša družina med poletnimi počitnicami z avtom odpravila v Grčijo. Potovali smo po Balkanskem polotoku (prek Hrvaške, Srbije in Makedonije). Zdaj si že lahko mislite, da se je pot vlekla kot jara kača. Prespali smo v Beogradu, ki je – mimogrede –prečudovito mesto in niti ne tako daleč od Soluna. Tretji dan proti večeru smo živi in zdravi končno prispeli na otok Lefkas, ki leži v Jonskem morju. Z nami so potovali tudi naši družinski prijatelji, s katerimi smo se družili in hodili na krajše izlete. Eden od izletov mi je še posebej ostal v spominu.
Prebudili smo se v lep, sončen dan. Po zajtrku smo se najprej nekaj časa kopali na bližnji plaži, potem pa sem se s sestrama pridružila prijateljem in njihov očka nas je odpeljal na eno najpopularnejših grških plaž Porto Katsiki. Moja starša sta ostala v apartmaju, saj se jima ni ljubilo nikamor, meni pa sta zaupala precej dober in seveda tudi drag fotoaparat. Dan ni mogel biti lepši, saj me je fotografiranje že od nekdaj privlačilo. Po tihem sem si rekla, da fotoaparata ves dan ne bom izpustila iz rok in da bom z njim ujela prav vsak trenutek tega izleta.
Čeprav se nismo vozili dolgo, je bilo moji sestrici zaradi slabe in ovinkaste ceste zelo slabo. Vsi otroci, ki smo sedeli blizu nje, smo jo pogledovali, kot da bi ji hoteli reči: „Pa menda ja ne boš bruhala!“ Revica ni vedela, kaj bi, in je od vsega hudega rajši kar zaspala, jaz pa sem skozi okno fotografirala vse, kar sem videla, in se sama sebi zdela imenitna.
Kmalu smo prispeli do prelepe plaže. V turističnem vodniku smo prebrali, da so v njenih lepotah včasih lahko uživale le koze, saj leži pod izredno visoko in strmo pečino in so one edine zmogle to pot. Mi smo se do plaže sprehodili po stopnicah in tam ostali kar dolgo. Razgled je bil res fantastičen. Nekateri so se sončili, drugi pa si podajali žogo ali se potapljali. Jaz sem stala do kolen v vodi ter jih vneto in na vse mogoče načine fotografirala. Nato je njihov očka predlagal, da se prestavimo še na drugo stran zaliva, saj bo od tam mogoče
