Slovenscina v oblaku 7 DU_02 snopic_notranjost_2026 za Evalvacijo_18-19

Osebek

1 Dopolni z besedami in besednimi zvezami, da dobiš smiselne povedi.

besedilo deklice in dečki raziskava solze učenec

a) bere besedilo.

b) govori o joku.

c) nam pritečejo zaradi zunanjih dejavnikov ali čustev.

č) je pokazala nekaj zanimivih dejstev.

d) do pubertete jokajo v enaki meri.

2 Zaznamuj s ✔, kaj je skupnega besedam in besednim zvezam, ki si jih vstavil/-a v povedi iz 1. naloge.

a) Vse poimenujejo osebe.

b) Vse poimenujejo stvari.

c) Vse so v imenovalniku.

č) Vse so samostalniki.

d) Vse nam povejo, kdo/kaj nekaj dela.

3 Dopolni z vprašalnicama kdo oz. kaj, kot kažeta primera.

Otroci jokajo pogosteje kot odrasli. Kdo joka pogosteje?

Žalosten film lahko v nas sproži jok. Kaj lahko v nas sproži jok?

a) Andrej se je nerodno udaril s kolenom v mizico. se je udaril?

b) Nekoč so solze pomenile znamenje predaje. je pomenilo znamenje predaje?

c) Fantje in deklice točijo solze v enaki meri. toči solze v enaki meri?

č) Tokrat imava prav midva ima prav?

Osebek (os.) je stavčni člen, ki pove, kdo je tisti, ki nekaj dela, oz. kaj je tisto, s čimer se nekaj dogaja. Podčrtamo ga z ravno črto

5 Izpiši osebke.

a) Na steni visi nova slika.

b) Otrok se boji injekcije.

c) Pokvaril se je računalnik.

č) Sedmošolci so šli na izlet.

V katerem sklonu so besede v osebku?

DELOVNARAZLIČICA DELOVNARAZLIČICA

4 Oglej si primere v 3. nalogi. Ali je osebek vedno na začetku stavka? DA NE

Besede v osebku so v imenovalniku. Po osebku se vprašamo z vprašalnicama za imenovalnik kdo ali kaj in s povedkom, npr. Kdo joka?

V stavku je lahko samo en osebek. Izražen je lahko z eno besedo, npr. Stric rad kuha., ali z več besedami, npr. Moj stric Toni rad kuha.

6 Razširi osebek, kot kaže primer.

Sošolci se med odmorom glasno smejejo Moji sošolci iz 7. b

a) Besedilo so objavili v reviji Kako deluje

b) Bratec nenehno joka.

c) Človek bi se moral včasih sprostiti.

č) Razstavo je odprl predsednik

Kadar je osebek izražen z več besedami, je sestavljen iz jedra in prilastka.

Samostalnik, ki mu dodamo še druge besede, je jedro, dodane besede pa so prilastki, npr. Odvečna tekočina uide v nos.

Kdo ali kaj uide v nos? Odvečna tekočina (osebek).

prilastek ➝ jedro ➝

Stavčni člen, npr. osebek, ima lahko več prilastkov, npr. Neroden udarec s kolenom lahko sproži jok.

Kdo ali kaj lahko sproži jok? Neroden udarec s kolenom (osebek).

prilastek ➝ jedro prilastek ➝

Po prilastku se vprašamo z vprašalnicami kakšen, kateri, čigav, npr. Sosedov Mark je bolan

Kdo ali kaj je bolan? Sosedov Mark (osebek).

Kateri/Čigav Mark je bolan? Sosedov (prilastek v osebku).

Prilastek označimo s pikčasto črto: Sosedov Mark je bolan.