PREDEN ZAČNEMO
• v besedilu poiskati predlog in ga poimenovati
• pravilno uporabiti sklon besede oz. besedne zveze za predlogom
• pravilno uporabiti predloge na – z/s; v – iz
• pravilno izgovarjati predlog v
Jedro Emone je bil forum, obdajale so ga pravokotne ulice. Emonski forum približno omejujejo današnji Borštnikov trg na zahodu, Rimska cesta na jugu in Slovenska cesta na vzhodu. Forum je bil najpomembnejši trg vsakega rimskega mesta. Tam so meščani trgovali in poslovali, uradovali v mestni upravi, razsojali pravne zadeve, opravljali verske obrede in poslušali razglase.
ILUSTRACIJA
• Razgibaj se po učiteljevem/učiteljičinem navodilu.
• Katere besede so ti pomagale ugotoviti, kam točno se moraš postaviti?
• Preberi mednaslove v spodnjem besedilu. Ali najdeš tudi tam podobne besede? Obkroži jih.
BEREMO IN RAZISKUJEMO
Emona
S sošolci ste se gotovo že kdaj mudili na Kongresnem trgu v Ljubljani. Veš, da so se natanko tam pred več kot dva tisoč leti sprehajali Rimljani? Zelo blizu so stala severna vrata v mesto. To se je takrat imenovalo Emona, bilo je pravokotne oblike, obdajalo ga je obzidje, štelo pa je več kot tri tisoč ljudi.
Naša prestolnica v rimskih časih Rimljani so bili sila redoljubni upravniki, kar je gotovo dobra lastnost, če je treba vladati ogromnemu cesarstvu. Kot številna rimska mesta je bila tudi Emona že po videzu povsem rimska. Vojaški inženirji in arhitekti so mesto zgradili kot pravokotnik v izmeri 300 krat 360 dvojnih rimskih korakov. Ulice in ceste so tekle v smeri sever–jug in vzhod–zahod, križale so se pod pravimi koti. Po teh ravnih ulicah je promet potekal karseda neovirano, pa tudi vojaške enote so lahko z enega konca mesta brez težav prihitele na drugega.
Mesto je obdajalo obzidje, ki je segalo od šest do osem metrov visoko, široko pa je bilo skoraj poltretji meter. Več kot dvajset stražnih stolpov je rimskim enotam omogočalo dober razgled na okolico mesta. Na severu, jugu in zahodu so možnosti za učinkovito obrambo pred morebitnimi napadalci večali še obrambni jarki. V času prvih rimskih cesarjev, na začetku našega štetja, so bila obzidja okrog mest v rimskem cesarstvu bolj namenjena samemu videzu mesta kot pa resnični obrambi.
Na jugu je Emona segala do današnje ljubljanske ulice Mirje. Ostanke južnega obzidja si lahko ogledaš kar na prostem, saj jih je obnovil in v mestno krajino umestil znani slovenski arhitekt Jože Plečnik.
O rimski kanalizaciji
Odpadna voda se je stekala skozi odtočne kanale ali kloake, ki so bili speljani pod vsemi cestami. Te so vodile v smeri vzhod–zahod. Pod vzhodnim obzidjem so se kanali nadaljevali v reko, današnjo Ljubljanico. Dobro zgrajena in vzdrževana kanalizacija je bila za Emonce sila pomembna. V drugi polovici 4. stoletja so redno čiščenje kloak začeli opuščati in stoletje pozneje so bile komajda še prepustne. Kljub temu so bile nekatere kloake v uporabi še na začetku 20. stoletja.
Pristaniško mesto na levem bregu Ljubljanice Rimljani se pri upravljanju svojih mest niso razlikovali od drugih kultur z naselbinami. Kar najbolj so skušali izkoristiti naravne danosti, da bi se lahko naselbine razvijale in cvetele. Reka, ki jo danes poznamo kot Ljubljanico, je bila plovna in priročno blizu, zato ne preseneča, da je imela Emona tudi svoje pristanišče. Bilo je na levem bregu današnje Ljubljanice, blizu vzhodnih vrat v mesto. Gospodarstvo Emone se je precej zanašalo na to pristanišče, kjer je bilo tudi trgovsko skladišče (latinsko emporium) za različno blago, ki je potovalo v zavojih, sodih in amforah.
Vse o Emoni
Pod Slovensko cesto vodi Chopinov prehod, ki povezuje Plečnikov prehod in severna emonska vrata. Tam si lahko ogledaš del pločnika ob nekdanji cesti, maketo Emone in nekajminutni film Colonia lulia Emona. Na dveh informacijskih mizah so zasloni z zgodovinskimi in arheološkimi podatki, kjer izveš prav vse o rimskem mestu, na katerem danes leži središče Ljubljane.