10. Kje lahko dobite zanesljivo informacijo o tem, kako se sklanja samostalnik tla? Obkrožite. V Slovenskem pravopisu.
V SSKJ2.
Na spletni strani Amebis Besana.
Ali dekleta in fantje enako sklanjate svoje priimke?
V etimološkem slovarju.
V Slovnici na kvadrat.
14. Sklanjajte svoje ime in priimek.
Pri moških poimenovanjih sklanjamo ime in priimek (npr. Nejc Novak – Nejca Novaka), pri ženskih poimenovanjih pa sklanjamo samo ime (npr. Zala Novak – Zale Novak). Izjema so ženski priimki na -a, ki jih lahko tudi sklanjamo (npr. Ivana Kobilca – Ivane Kobilca/Kobilce).
V klepetu s ChatGPT-jem.
11. Pri sklanjanju samostalnika prihaja do sprememb glasov. Povežite, do katere posebnosti pri sklanjanju prihaja pri besedah. a) pevec b) pleme
15. Samostalnik dopolnite s pridevnikom.
podaljšava osnove (npr. oče, očeta);
c) stric
(Kakšen?) tiskalnik
izpad neobstoječega polglasnika (npr. učenec, učenca);
č) pero
(Kateri?) tiskalnik (Čigav?) tiskalnik
preglas za glasovi c, č, ž, š, j (npr. poklici, poklicev)
d) Nemec e) nož
12. Popravite napačne oblike samostalnikov.
PRIDEVNIKI Pridevniki poimenujejo lastnost, vrsto ali svojino osebe, predmeta ali pojma. Po njih se sprašujemo z vprašalnicami kakšen? (lastnostni), kateri?/katere vrste? (vrstni) in čigav? (svojilni).
a) Ne delajmo nepotrebno paniko. b) In če ta podatek še niste slišali, dobro poslušajte.
Pridevnikom lahko določimo sklon, spol in število. Ker se ravnajo po oblikoslovnih lastnostih samostalnika, jim običajno določimo lastnosti na podlagi samostalnika, na katerega se nanašajo. Pridevnike sklanjamo po pridevniški sklanjatvi (npr. bogat-ø, bogat-ega, bogat-emu), nekaterih pa ne sklanjamo (npr. poceni, zanič).
c) Na koncert hrvaške skupine sem šel s prijatlom. č) S stricom sva obiskala avtomobilski sejem. d) Večkrat se pogovarjava o gospej Kovač.
Lastnostne pridevnike lahko stopnjujemo, in sicer z obrazilom (npr. ozek, ožji, najožji) ali opisno s prislovom (npr. žareč, bolj žareč, najbolj žareč). Ločimo različne stopnje lastnostnega pridevnika, in sicer: ū osnovnik (npr. velik), ū primernik (npr. večji), ū presežnik (npr. največji).
e) Finale bo zanimivo! f ) Ne pozabite prinesti športno opremo! g) Ne poznam njegovih sestr.
Poleg tristopenjskega poznamo tudi dvostopenjsko/elativno stopnjevanje. Ta vrsta stopnjevanja pozna samo dve stopnji, in sicer osnovnik (npr. lep) in elativ (npr. prelep, čudovito lep). Elativ tvorimo tako, da osnovniku dodamo predpono pre- ali prislov, pridevnik pa ponovimo (npr. drag, predrag, preveč drag).
h) Pred dvemi dnevi smo pisali preverjanje znanja.
13. Vstavite pravilne oblike samostalnikov. a) Starša sta peljala (hči)
na koncert njenega najljubšega benda.
b) V Bibliji je zgodba o (Noe)
.
c) Z bratovim (sošolec)
treniram tenis.
č) Kajenje škoduje našim (pljuča)
.
d) Izbiraš lahko med dvema (možnost)
.
e) Oprostite, ne poznam teh dveh (človek)
.
f ) To seminarsko nalogo bi moral oddati že pred dvema (mesec) g) Mateja, zakaj nisi pobrisala (tla) h) O (gospa) i) Popoldne je poklical (Jure)
86
Lastnostni pridevniki imajo nedoločno (npr. bel kruh) in določno obliko (npr. beli kruh). Nedoločno obliko uporabljamo, kadar prvikrat omenimo dotlej neznano osebo ali stvar, določno pa, ko govorimo o že omenjeni osebi ali stvari (npr. Skotila sta se dva mladiča – rjav in črn. Rjavi je prvi shodil.). Določno obliko pridevnika uporabljamo tudi za kazalnimi in svojilnimi zaimki ter za nedoločnim zaimkom ves (npr. ta pisani dežnik, moj pisani dežnik, ves ljubi dan).
!
? Mlakar nisem slišal še ničesar slabega. in (Žiga)
.
87