Issuu

7. Brez pomoči etimoloških slovarjev povejte, ali so navedene besede po vašem mnenju domače ali

c) V katerih drugih jezikih je ta beseda še razširjena?

prevzete.

šola, tabla, škatla, miza Odgovore preverite v Slovenskem etimološkem slovarju na portalu Fran. Kaj ste ugotovili?

č) Katera beseda je prevzeta? d) Iz katerega jezika smo jo prevzeli v slovenščino?

9. Besede napišite na ustrezno mesto v preglednici. Pomagajte si s Slovenskim etimološkim slovarjem na

Učimo se

portalu Fran.

krompir, potica, rižota, roža, monitor, koló, mikroskop, orodje, škarje, jabolko, čaj Domače besede

Prevzete besede

SLOVENSKI ETIMOLOŠKI SLOVAR Slovenski etimološki slovar je namenjen vsem, ki jih zanima izvor besed slovenskega jezika. V njem so gesla urejena po abecedi, veliko je okrajšav; zvezdica (*) pomeni, da se ne ve natančno, ali je bil koren besede ali beseda v praindoevropščini oz. praslovanščini res takšen/-na. Pomeni besed so navedeni v enojnih narekovajih ('meriti, ciljati'). geslo ali iztočnica način pregibanja besede

besednovrstna oznaka latinski prevod opredelitev časa, od kdaj se beseda uporablja v slovenskem jeziku

glẹ́dati glẹ̑dam nedov. lat.‛spectare’ (16. stol.), gledȃlec, gledȃlka, gledalíšče, gledíšče, doglȅd, doglẹ́den, nȅdoglȅd, izglẹ́dati, izglȅd, izpreglẹ́dati, oglẹ́dati, ogledováti, oglȅd, ogledálo, oglẹ̑dnik, ogledūh, poglẹ́dati, poglȅd, preglẹ́dati, preglȅd, razglȅd, spogledováti se, spogledljȋvec, spogledljȋvka, spreglẹ́dati, spreglȅd, uglȅd, uglẹ́den, vpoglẹ́dati, vpoglȅd, zaglẹ́dati, zaglẹ́danost idr. Enako je stcslovan. ględati ‛gledati’, hrv., srb. glȅdati, nar. rus. gljádatь (knjiž. gljadétь) ‛gledati’, češ. hledat ‛iskati’, hledět ‛gledati’. Pslovan. *glę̋dati (*ględě̋ti) je ponavljalni glagol od *glę̋sti, kar je dalje sorodno z nar. let. glenst, nuo-gleñst ‛sprevideti, opaziti’, stir. as-gleinn ‛on poučuje’, in-glenat ‛oni preiskujejo’, nar. norv. gletta ‛gledati’, srvnem. glinzen ‛svetiti se’, alb. gjas ‛sem podoben’, vse iz ide. baze *ghlendh- ‛svetiti se, gledati’ (Be I, 145, ES VI, 122 ss., Po, 431, LIV, 178). K pomenskemu razmerju ‛gledati’ – ‛svetiti se’ prim. sloven. bolščáti, kar ustreza cslovan. blьštati sę ‛svetiti se’ in pri lučáti navedene primere.

Iz katerih jezikov smo Slovenci prevzeli te besede?

10. Pobrskajte po Slovenskem etimološkem slovarju na portalu Fran. Poiščite besedo, ki je nastala v času praslovanščine, in besedo, ki smo jo prevzeli iz angleškega jezika.

11. S pomočjo Slovenskega etimološkega slovarja predstavite razvoj besed prijatelj in pica. še druge besede iz iste besedne družine

a) Ali sta besedi domači ali prevzeti? b) Katera beseda je starejša? c) V katerih drugih slovanskih jezikih ju poznajo?

primerjalni in razlagalni del

12. Prevzetim izrazom, ki jih uporabljate mladi, dodajte domače ustreznice. lajkati tegati čekirati

8. Oglejte si slovarska sestavka besed miš in princ iz Slovenskega etimološkega slovarja. mȉš míši ž lat.‛mus’ (16. stol.), mȋška, mišják, mȋšina, mȋšnica. Enako je stcslovan. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš. Pslovan. *my̋ šь je dalje enako s stind. mū́ ṣ‛miš’, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse, kar se je vse razvilo iz ide. *mūs- ‛miš’. To izgleda korenski samostalnik iz baze *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ (k razvoju pomena ‛krasti’ prim. sloven. izmaknīti poleg premaknīti, hrv., srb. dȉgnuti ‛dvigniti, premakniti’ in ‛ukrasti’), znane iz stind. muṣṇā́ ti ‛krade’, ki je izpeljana iz korena *meu̯- ‛premikati’. Če je povezava pravilna, je mȉš prvotno pomenilo *‛tista, ki se hitro premika’, eventualno *‛kradljivka, tatica’ (M. S. pri Be II, 185, ES XXI, 64 ss., Po, 752).

sendati Iz katerega jezika so te besede prevzete? Dodajte še nekaj primerov prevzetih besed, ki jih uporabljate.

prȋnc -a m lat.‛princeps’ (18. stol.), princẹ̑sa, principȃt. Prevzeto prek nem. Prinz ‛princ’, srvnem. prinz(e) ‛knez’ in stfrc. prince iz lat. prīnceps ‛prvi, najodličnejši, knez’, kar je nastalo iz *prīmo-caps, zloženke iz lat. prīmus ‛prvi’ in izpeljanke glagola capere ‛prijeti, zgrabiti, vzeti, zasesti’ (WH II, 362). Zloženka prvotno pomeni *‛ki zavzema prvo (mesto)’ (M. S. pri Be III, 122).

a) Kdaj sta bili besedi v slovenščini prvič zapisani? Kako to vemo?

b) Katera od besed izvira iz indoevropskega prajezika? Po čem ste to ugotovili?