Issuu

SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je splošni enojezični slovar, v katerem je zbrano besedišče slovenskega jezika. Vanj pogledamo, kadar nas zanimajo pomeni določene besede, njen izgovor in okoliščine, v katerih se uporablja. Sestavili so ga slovaropisci na Inštitutu Frana Ramovša ZRC SAZU, izšel pa je večkrat: najprej v petih knjigah (1970–1991), nato v eni knjigi (1994), leta 2014 pa je izšla druga, dopolnjena izdaja, imenovana SSKJ2. Slovar je dostopen v knjižni in elektronski obliki na portalu Fran.

V slovarskih sestavkih SSKJ najdemo oznake, ki se imenujejo kvalifikatorji. To so pojasnila, ki nam povedo, v katero besedno vrsto spada beseda, ali je slogovno zaznamovana in v kateri stroki se uporablja (npr. prisl. = prislov, ekspr. = ekspresivno, publ. = publicistično, grad. = gradbeništvo) ipd.

geslo ali iztočnica sklanjatev, spol oz. podatek o besedni vrsti glava zaglavje tonemski naglas óder ódra m (ọ́) 1. vzvišen prostor, navadno iz desk: na travniku so naredili oder; stati okrog odra; podolžen, stopničast oder; oder za godce; ograja pri odru / govorniški, morilni oder; mrtvaški oder na katerem leži mrlič do pogreba; sramotni ali sramotilni oder nekdaj na katerega so postavljali ljudi za kazen; (šolski) oder vzvišen prostor pred tablo z mizo za učitelja v razredu; oder za zmagovalce 2. proti gledalcem odprt vzvišen prostor v gledališču, koncertni dvorani: oditi z odra; priti, stopiti na oder; stati sredi odra; luči, notranjost, ozadje odra; vrata na oder / doživeti aplavz pri odprtem odru med dejanjem / gledališki, koncertni oder; lutkovni oder // umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del; gledališče: pisati, ustvarjati za oder / amaterski, mladinski oder; ljudski oder v stari Jugoslaviji amatersko gledališče za uprizarjanje ljudskih iger // publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: delovati na

15. Preberite slovarski sestavek. králj -a m (á) 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev // kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja ● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko

pomenska razlaga s ponazarjalnim gradivom

slovenskem kulturnem odru; razmere na mednarodnem političnem odru 3. grad. konstrukcija iz lesenih, kovinskih elementov za gradbena dela nad tlemi: postavljati oder / delovni ali zidarski oder navadno manjši oder iz koz in desk; opažni oder

uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi

pomenski del slovarskega sestavka

ki nosi opaž in nestrjeni beton 4. knjiž. pograd: ležati na odru; popadali so po odrih kot ubiti

5. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: prisloniti lestev k odru; metati seno na oder ● publ. drama je osvojila vse evropske odre je bila uprizorjena v vseh evropskih gledališčih; publ. stopil je na literarni oder začel je literarno delovati; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; dati, postaviti dramo na oder uprizoriti jo; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; publ. prenesti roman na oder dramatizirati in uprizoriti ga; publ. stopiti na oder za zmagovalce zmagati; ekspr. njega smo že večkrat videli na odru že

frazeološko gnezdo

večkrat je nastopil v gledališču

♦ gled. elizabetinski oder; glavni oder; mali oder; namizni oder majhen lutkovni oder, ki se postavlja na mizo; omarni oder; pogrezljivi oder; stranski oder ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; vrtljivi ali vrtilni oder pri katerem se tla lahko zavrtijo; mont. nihalni oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu

Pomenski del je najobsežnejši in prinaša: ū razlago pomena oz. pomenov besede/gesla (pri večpomenkah so posamezni pomeni danega gesla označeni z arabskimi številkami); ū ponazarjalno gradivo (primeri rabe predstavljene besede/gesla); ū frazeološko gnezdo (•), v katerem so navedene stalne besedne zveze in frazemi, ki vsebujejo geslo; ū terminološko gnezdo (♦), v katerem je navedena raba gesla v raznih strokah.

terminološko gnezdo

♦ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja

a) Obkrožite DA, če je trditev pravilna, ali NE, če je napačna. Iztočnica kralj je enopomenka.

Beseda kralj je v svojem osnovnem pomenu nezaznamovana.

V slovarskem sestavku besede kralj najdemo vsaj tri kvalifikatorje.

Slovarski sestavek vsebuje frazeološko gnezdo.

Beseda kralj se kot termin uporablja v šahu.

Beseda kralj se uporablja v pregovoru.

b) Koliko frazemov je v slovarskem sestavku? V SSKJ so besede, ki jih imenujemo gesla ali iztočnice, razvrščene po abecedi. Gesla so v slovarju napisana v t. i. osnovni obliki: samostalniki v imenovalniku ednine, pridevniki v imenovalniku ednine moškega spola, glagoli v nedoločniku. Iztočnice so opremljene z naglasnim znamenjem. Vsako geslo je natančno prikazano v slovarskem sestavku, ta pa ima tri dele: glavo, zaglavje in pomenski del.

c) Besedo kralj uporabite v dveh povedih tako, da boste dokazali njeno večpomenskost.

Glavo sestavljata geslo in podatek o njegovi besedni vrsti: ū pri samostalnikih sta navedeni končnica za rodilnik ednine in okrajšava za spol (m, ž, s); ū pri pridevnikih sta navedeni končnici za ženski in srednji spol; ū pri glagolih je navedena okrajšava za glagolski vid (dov., nedov.); ū pri ostalih besednih vrstah je napisano njihovo poimenovanje (zaim., štev., prisl, vez., predl., člen., medm.) V zaglavju najdemo podatke o posebnostih gesla in o tonemskem naglasu.