Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 1, str. 81–91, ter Slovenščina in jaz 2, str. 8–14.
Besede Ogrevanje 1. Kateri jezikovni priročnik uporabite, če vas zanima: a) pomen besede starosta? b) kako se pravilno napiše beseda domišljijski? c) izgovor besede megla? č) poimenovanje za prebivalko Slovenske Bistrice?
V jeziku je tudi nekaj besed, ki se enako napišejo oziroma izgovorijo, njihov pomen pa je različen (npr. krma: hrana, navadno rastlinska, za živali: krma: zadnji del ladje, čolna). To so enakoizraznice oz. enakozvočnice. Posebej moramo biti pozorni pri uporabi blizuzvočnic. Njihov pomen je namreč različen, a so si tako podobne, da jih lahko pomotoma zamešamo (npr. trenerka : trenirka). Besede so lahko med seboj v različnih pomenskih razmerjih. Sopomenke imajo enak ali zelo podoben pomen (npr. deček, fant, fantič, pob, pobič). Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom (npr. toplo : hladno). Nadpomenke imajo širši pomen, podpomenke pa ožjega (npr. sadje: hruška, jabolko, pomaranča). V isto besedno družino uvrščamo besede, ki imajo isti koren in soroden pomen (npr. pot, potnik, potovanje, potovati). Poleg pomena imajo besede tudi slogovno vrednost. Nekatere besede so slogovno nezaznamovane, zato jih lahko uporabimo v vseh situacijah in zgolj poimenujejo predmetnost. Takšne so vse knjižne besede. Slogovno zaznamovane besede (npr. prostorsko, čustveno, časovno zaznamovane) lahko uporabimo le v določenih okoliščinah in poleg poimenovanja predmetnosti razodevajo tudi sporočevalca.
d) izvor besede sneg? e) posebnost pri sklanjanju samostalnika človek?
3. Pojme na desni strani povežite z ustreznim opisom. a) sopomenke
besede, ki imajo skupen koren in soroden pomen
b) protipomenke
besede s širšim in ožjim pomenom
c) nadpomenke in podpomenke
besede z enako tvarno stranjo in različnim pomenom
č) besede iz iste besedne družine
besede z različno tvarno stranjo in enakim ali podobnim pomenom
d) enakoizraznice
besede z nasprotnim pomenom
4. Obkrožite črke pred pravilnimi trditvami. Nepravilne ustrezno popravite. 2. Razmislite, kako lahko obogatite svoj besedni zaklad.
a) Vsaka beseda ima vsaj dva pomena. b) Besedam z več pomeni pravimo večpomenke. c) Večina terminov je enopomenskih. č) V SSKJ2 se lahko poučimo o pomenu in izvoru besed. e) Dejanski pomen večpomenk razberemo iz sobesedila. f ) Slogovno zaznamovane besede so primerne v vseh okoliščinah.
Učimo se
g) Knjižne besede so slogovno nezaznamovane.
5. S pomočjo SSKJ2 na portalu Fran razložite pomene besed. kontekst
60
BESEDE
paranormalen
Besede so dogovorjena znamenja iz glasov oz. črk, s katerimi nekaj poimenujemo. Enopomenke imajo le en pomen, večpomenke pa jih imajo več. V naravnih jezikih je več večpomenk. Dejanski pomen uporabljene večpomenke običajno razberemo iz sobesedila. Med enopomenskimi besedami prevladujejo strokovni izrazi ali têrmini. Uporabljajo jih predvsem strokovnjaki z različnih področij (npr. gradbeništva, medicine, športa, prava). Besedišče posameznih strokovnih področij je popisano v terminoloških slovarjih.
recenzija impresiven
61