NAGLAS IN NAGLAŠEVANJE
ZAPIS POLGLASNIKA
Samoglasniki so lahko naglašeni ali nenaglašeni. Naglašeni so lahko dolgi ali kratki, medtem ko so nenaglašeni vedno kratki.
Polglasnik zapisujemo s črko e. Polglasnika ne zapisujemo s posebno črko (e), kadar stoji pred zvočnikom r, ki mu sledi vsaj še en soglasnik (npr. rt, potrt, vrsta, decembrski). Izjeme so besede, v katerih zapisanega e pri pregibanju samostalnika ne izpuščamo (npr. im. ed. helikopter, rod. ed. helikopterja). V tem primeru ima pisni e tudi pridevniška oblika (npr. helikopterski, gangsterski).
Naglasnega mesta pri pisanju načeloma ne označujemo, razen če se zaradi različnega naglasa spremeni pomen (npr. termín in têrmin). Včasih so naglasna mesta označena tudi v literarnih besedilih, predvsem v poeziji. O mestu naglasa v besedi in trajanju naglašenega samoglasnika se lahko poučimo v SSKJ2 ali v slovarskem delu Slovenskega pravopisa. V obeh priročnikih je vsaka iztočnica opremljena z naglasnim znamenjem. Samoglasniki, ki jih v besedi izgovorimo glasneje od njihovega glasovnega okolja, so naglašeni. Temu tipu naglasa pravimo jakostni naglas. Jakostni naglas označujemo s tremi naglasnimi znamenji. ´ ` ^
ostrivec krativec strešica
označuje mesto naglasa, dolžino, pri e in o tudi ozkost označuje mesto naglasa, kratkost, pri e in o še širino označuje mesto naglasa, dolžino in širino e ali o
8. Poslušajte posnetek in obkrožite besede, v katerih je polglasnik zapisan s črko e. vreme, deska, bezeg, navzven, vreča, baker, temeljit, misel, primer, večer, predor, česen, kamen, marec, sedem
V nekaterih delih Slovenije (na primer na Gorenjskem, Dolenjskem, v Obsotelju) naglašujejo tonemsko. To pomeni, da samoglasnike izgovarjajo tudi z različnim tonskim potekom. oznaka za jakostni naglas
Naglas na nezapisanem polglasniku pred r označimo z ostrivcem na črki r: potŕt.
oznaka za tonemski naglas
gô ôvor -a m (o o)
6. Poslušajte posnetek in z naglasnimi znamenji zaznamujte naglas v besedah. Pomagajte si s SSKJ2. upravnik narečje režiser balkon rdeč prst vozel
9. Vstavite -er- ali -r-. ski
magist
vet
ni ski
jad
nica
gangst
ski
lit
ski
helikopt
ski
kop
ski
septemb
zajt
k
met
ski
jed
ski
pot
pežljivost
žan
ski
zop
n
10. V povedi popravite pravopisne napake. Ni mi otpustila, ker sem bres njene vednosti objavu najino skupno fotografijo. Razmislite, zakaj se včasih zmotimo pri zapisu nekaterih besed.
ŠTEVILO NAGLASOV V BESEDI Naglasno mesto je v slovenščini prosto (nepredvidljivo), zato se ga moramo naučiti skupaj z besedo. Slovenske besede so največkrat enonaglasnice, kar pomeni, da imajo en naglas. Poznamo še večnaglasnice in breznaglasnice. Slednjim pravimo tudi naslonke ali klitike. Brez naglasa so predvsem predlogi, vezniki, kratke oblike zaimkov, nekatere oblike glagola biti in nikalnica ne.
ne, fonem, bo, samozavest, nad, soglasnik, večpomenka, ker, fotokopija, izza, gledališče, ji
52
ENONAGLASNICE
V knjižni slovenščini je 21 soglasnikov. Glede na razmaknjenost govornih ploskev jih delimo na zvočnike in nezvočnike. Pri izgovoru zvočnikov sta ploskvi srednje razmaknjeni. Knjižna slovenščina pozna šest zvočnikov. To so m, n, l, r, v in j. Vsi so zveneči. Zaradi vpliva sosednjih soglasnikov v besedi lahko nastajajo fonemske različice (npr. veselje – vprašanje, Ana – Anka, Emona – amfora).
7. Besede prepišite na ustrezno mesto v preglednici. Pomagajte si s SSKJ2.
BREZNAGLASNICE
SOGLASNIKI
Zvočnik v pred samoglasnikom izgovarjamo kot zobno-ustnični v (npr. voda, vesolje, vijak), pred soglasnikom in pred premorom pa kot dvoustnični u̯ (npr. vsebina, navzgor, nočitev).
VEČNAGLASNICE
53