Glejte tudi SDZ Slovenščina in jaz 1, str. 58–70.
Glasniki ali fonemi
SAMOGLASNIKI Med samoglasnike, ki so glasovi največje odprtostne stopnje, spada osem zvenečih glasov, ki jih zapisujemo s petimi črkami. Pri izgovoru samoglasnikov z ustnicami, zobmi ali jezikom ne delamo ovir. Glede na mesto izgovora in položaj jezika v ustni votlini samoglasnike razvrstimo v samoglasniški trikotnik.
Ogrevanje
u
i e
ε
ə
ɔ
o
a
1. Naštejte nekaj govornih organov. 4. Poslušajte posnetek in podčrtajte naglasno mesto v besedah. gora, tveganje, roža, dež, teloh, življenje, krošnja, afera, pozornost, ženska, beseda, steber, sezona, Trst, moški Besede prepišite v preglednico glede na izgovor naglašenega samoglasnika. [e]
[ε]
[ ə]
[o]
[ ɔ]
ZLOG Samoglasniki so nosilci zloga. Beseda ima toliko zlogov, kolikor ima izgovorjenih samoglasnikov (npr. beseda krt ima en zlog, saj v njej izgovorimo en samoglasnik). Prepoznavanje meje med zlogi je pomembno, saj lahko besede na teh mestih delimo.
5. Besede razdelite na zloge, kot kaže primer.
Učimo se
je|zi|ko|slo|vec n a g l a š e v a n j e o s t r i v e c s a m o g l a s n i k t r i k o t n i k p o l g l a s n i k GLASOVI IN GLASNIKI Glasove tvorimo z govornimi organi oz. govorili. Glásniki ali fonemi so tisti glasovi, ki v besedah omogočajo razločevanje pomena (npr. ko[t] : ko[s]). Zapisujemo jih s 25 črkami slovenske abecede. Glasovi, pri katerih se glasilke tresejo, so zveneči.
Pesniki z enakomernim menjavanjem poudarjenih in nepoudarjenih zlogov ustvarjajo poseben ritem. Zlog, ki vsebuje naglašen samoglasnik, je praviloma tudi poudarjen. Zvezi poudarjenega in nepoudarjenega zloga pravimo stopica (−U), na primer: Slep je, kdor se s petjem vkvarja! (France Prešeren: Glosa) — U — U — U — U
2. Besede razvrstite v preglednico glede na to, kateri samoglasnik je v njih naglašen. narečje sezona geslo navzven zavoj ozki e
polglasnik
široki e
ozki o
široki o
3. V besedah podčrtajte mesto naglasa. izgovor način primeren navodilo ustrezna 50
51