se v pogovorili Bog ne žali ino bližen ne pohujša. 1. Pomisli vselej poprej ko zineš. Božje reči zasmehvati drugim za kratek cas, druga zapoved božja prepové. 2. Rad govori, pa drugim v besedo ne vhajaj. Klo potec veliko klopoče, pameten malo pové, pa tisto prav. v „Veliko govorjenja brez greha ni,<c uči sveti Stanislav Škrabec se je ukvarjal s podobo govorjenega jezika, ki Čenče mu jezikoslovci do nobeden takrat niso Duh. Marinke nima rad. posvečali 3. in Ne govori našega od drugih slabiga, jezika tudi nev izreki sam od pretirane pozornosti. Njegova znamenita razprava O glasu naglasu knjižnega in sebe dobriga. Druge opravljati boli'5 sam sebe hvaliti pisavi (1870) obravnava knjižno izreko. Škrabec je trdil, da mora biti knjižna izreka oprta na vsa narečja, smerdi. Če dobriga v tovaršiji praviti ne veš, pa molči5 tudi beseda človeka vbije. njena podlaga pa naj bo osrednjeslovenska govorica. 4. Klafati, za kratek čas kvasati, drugi spol v smeh pripravljati, nesramno masne besede legati, je v pe Fran Levec je izdal prvi samostojni slovenski pravopis (1899). kel v mlin nositi. Od takih mlevcov Kristus pravi, de bi jim bilo boljši si mlinski kamen na vrat obe siti. — Ako pa kaj nespodobniga kvantati slišiš, mam na kaj boljiga oberili, kaj poprosi, povej alj pobaraj ino hudoben guč vstanovf; imel boš veliko 24. Preberite odlomek iz Slomškovega dela Blaže in Nežica v nedelski šoli in ga primerjajte z načeli uspešnega dobro delo. sporočanja v samostojnem delovnem zvezku Slovenščina in jaz 24–30. Katere razlike intudi podobnosti 5. Kleti, se1, postr. mesarsko rotiti, je velik greh ; pa legati, naj bo za jok alj za smeli, za dobiček alj zastonj — opazite? vse je hudobno. „Lažnive usta dušo vmorijo.“ 6. Druge z besedo pikati alj pa srote dražiti je zoper 31 keršansko ljubezen. Se prepirati je gerdo, koga razžaliti še gerši, razjeziti pa hudo. Ako ti kaj zamerzi, tiho 10 odštej, prej ko kaj rečeš. Tako Vesela družba je velik dar božji, varvati je pa, de se jeza ohladi in sovraštvo vgasne. se v pogovorili Bog ne žali ino bližen ne pohujša. Y. Brez potrebe ne baraj, kako se drugi nosijo, kako 1. Pomisli vselej poprej ko zineš. Božje reči zasmehvati živijo, opravlivcam uh ne nastavljaj. Kdor za dru drugim za kratek cas, druga zapoved božja prepové. gimi preveč pozveduje, rad sam sebe pozabi. 2. Rad govori, pa drugim v besedo ne vhajaj. Klo 8. Od tèga, kar si slišal, dobro razloči, kaj boš po potec veliko klopoče, pameten malo pové, pa tisto vedal, kaj pa zamolčal. Naj si ravno beseda ni prav. v „Veliko govorjenja brez greha ni,<c uči sveti konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lehko se Duh. Čenče Marinke nima nobeden rad. verze, pa težko pobere, še težej rana ozdravi, ki 3. Ne govori od drugih slabiga, tudi ne sam od sebe jo bližnimu z eno besedo narediš. dobriga. Druge opravljati boli'5 sam sebe hvaliti smerdi. Če dobriga v tovaršiji praviti ne veš, pa 33 molči5 tudi beseda človeka vbije. 9. Skrivnosti so skriti, prijaznosti pa ohraniti, vredni 4. Klafati, za kratek čas kvasati, drugi spol v smeh jih mornio biti ino ne razodeti, ako ni viši dolžnost. pripravljati, nesramno masne besede legati, je v pe IO. V pogovorih preveč zijati alj se preglasno smejati kel v mlin nositi. Od takih mlevcov Kristus pravi, nikar! Tudi kašel z haderco zastavi, de koga okade bi jim bilo boljši si mlinski kamen na vrat obe šlal ne bos. — Ravnaj se po čednih — ne po rositi. — Ako pa kaj nespodobniga kvantati slišiš, bastih ljudeh, ino kar si enkrat vgrešiš — drugokrat mam na kaj boljiga oberili, kaj poprosi, povej alj popravi, tako se boš poštene šege privadil. pobaraj ino hudoben guč vstanovf; imel boš veliko Vselej me serce zaboli, kedar se per gosposkih lju dobro delo. govori: to je po paversko! Nikarte, de bi se tudi od deh 5. Kleti, se po mesarsko rotiti, je velik greh ; pa tudi legati, vas tako rekalo! Vadite se vsiga čedniga — pošteniga, naj bo za jok alj za smeli, za dobiček alj zastonj — ino rastite v ljubeznivosti per Bogu ino per ljudéh. vse je hudobno. „Lažnive usta dušo vmorijo.“ 6. Druge z besedo pikati alj pa srote dražiti je zoper keršansko ljubezen. Se prepirati je gerdo, koga razžaliti še gerši,PODOBNOSTI razjeziti pa hudo. Ako ti kaj RAZLIKE zamerzi, tiho 10 odštej, prej ko kaj rečeš. Tako se jeza ohladi in sovraštvo vgasne. Y. Brez potrebe ne baraj, kako se drugi nosijo, kako živijo, opravlivcam uh ne nastavljaj. Kdor za dru gimi preveč pozveduje, rad sam sebe pozabi. Pervo nedelo po svetih tréh kralih je bila tako huda 8. Od tèga, kar si slišal, dobro razloči, kaj boš po zima, de je drevje pokalo. Gospod učitel so pred čašam vedal, kaj pa zamolčal. Naj si ravno beseda ni šolo odperli in rekli dobro zanetiti. Pervi so v šoli, in konj, je pa kamen, ki ga težko odvališ. Lehko se hitro iz zime blizo vroče peči stopiti ne dajo, rekoč: verze, pa težko pobere, še težej rana ozdravi, ki „Kdor iz zime na toplo hiti, ga rada glava boli, lehko jo bližnimu z eno besedo narediš. na rokah ino nogah ozebe. Boljši je nekoljko v jispi po stopati pa si roke meti, dokler se vgréjejo. — Vidim, de so vam roke premerle5 prej ko pišemo, naj vam povém :
Kako se v družbi pošteno govori.
1
IX.
Huda zima, de drevje poka*
20. IN 21. STOLETJE
Raj storiti, kedar človek zmerzne?
. Detudi po zimi ne ozebeš,inžmelno ino ne nosi pre 20. stoletje sta zaznamovali svetovni vojni, ki sta imeli velik 1 vpliv na Slovence njihovhodi položaj. tesne obutele. Bolji je pešec hoditi kakor voziti se. S koncem prve svetovne vojne leta 1918 je razpadla tudi Avstro-Ogrska, ozemlje je bilo prav čer2. Ako pa ozebeš, hitroSlovenije ozeblino pa z snegam stvo dergni, dokler de ostali prejde.deli Tepazačne razdeljeno. Večji del je bil vključen v Kraljevino SHS (pozneje Kraljevino Jugoslavijo), so biliod juga serbeti, rudečiti ino skleti, vzemi škaf ledene vode, priključeni Italiji, Avstriji ali Madžarski. Slovenci so v teh državah imeli malo pravic, zatov jevodi, bil boj derži okoli 1 ure ozeblino ino za če se zagreje, leduSHS dodaj. je obstati, pa dobro ozdraviti. ohranjanje narodne identitete še posebej težak. Tudi v Kraljevini je bilHudo položaj slovenščine ogrožen, 3. Po zimi žganja ne pij, kedar se na pot podaš j žgaker je bil pritisk srbohrvaščine izredno močan. Nekateri slovenski izobraženci so zagovarjali t. i. jugoslovanstvo, po katerem naj bi se Slovenci, Srbi in Hrvati jezikovno in kulturno združili, s čimer bi Slovenci izgubili svoj jezik. Temu so močno nasprotovali drugi slovenski intelektualci, na primer Josip Vidmar. Anton Breznik je izdal več jezikovnih Po Franu Ramovšu priročnikov, Fran Ramovš pa si je prizadeval za ustanovitev Slovenske danes nosi ime Inštitut akademije znanosti in umetnosti. za slovenski jezik Frana
Za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenščine so si prizadevali na Univerzi v Ljubljani (ustanovljena 1919) in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ustanovljena 1938). Po drugi svetovni vojni je bila večina slovenskega ozemlja vključena v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Slovenija je postala ena izmed šestih republik nove države. Slovenščina je bila formalno enakopravna ostalim jezikom, a se v diplomaciji, državnih ustanovah in vojski ni uporabljala. Na vseh ostalih področjih življenja je bil razvoj slovenščine močno opazen. Izšli so jezikovni priročniki: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenska slovnica, Slovenski pravopis, Slovensko pravorečje in jezikoslovne revije. SLOVENŠČINA DANES Po razpadu SFRJ leta 1991 smo Slovenci nadaljevali samostojno pot v Republiki Sloveniji. Slovenščina je postala državni in uradni jezik, uporablja se na vseh področjih življenja. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je postala eden izmed uradnih jezikov EU. Slovenščino lahko naši predstavniki uporabljajo v Evropskem parlamentu, slovenski državljani lahko z organi EU komuniciramo v slovenščini, prav tako so v slovenščino prevedeni vsi uradni dokumenti.
Danes se slovenščina v Republiki Sloveniji uporablja na vseh področjih življenja. O njej se lahko poučimo na primer na spletnih portalih (npr. Fran, Franček, Franja), v besedilnih korpusih, slovarjih, pravopisu, številnih učbenikih, šolskih slovnicah (npr. Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat) in znanstveni slovnici.
Leta 2025 so v Štanjelu na Krasu odprli Muzej slovenskega jezika in knjige, ki ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, značilnosti in posebnosti. Zgodbo jezika in knjige pripoveduje z doživetji ter skozi interaktivna, inovativna in sodobna predstavitvena orodja.
25. Kdo je avtor znanstvene slovnice iz leta 1976? Pomagajte si s portalom Slovenske slovnice in pravopisi. a) Fran Ramovš b) Jože Toporišič c) Anton Breznik č) Fran Levec d) Kozma Ahačič
26. Povežite letnice in dogodke. 1919
osamosvojitev Slovenije
1938
ustanovitev Univerze v Ljubljani
1991
izid SSKJ2
2004
ustanovitev SAZU
2014
slovenščina postane eden izmed uradnih jezikov EU
27. Razdelite se v dve skupini in pripravite debato na temo Pravila jezika bi se morala ravnati izključno po dejanski rabi. Prva skupina naj trditev zagovarja, druga naj jo skuša ovreči.
Ramovša ZRC SAZU.
32
33